p, t> 5'+ A A 601002O0 OSREDNJA KNJIŽNICA PRilviukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ . Abb. postale I gruppo ivt*n»l 2,)U IIP Leto XXXV. Št. 127 (10.346) TRST, sreda, 6. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO OBJAVI DOKONČNIH IZIDOV NEDELJSKIH POLITIČNIH VOLITEV Nazadovanje EPI svarilo demokratičnim silam Razlika v rezultatih za senat in poslansko zbornico, manjša udeležba ter veliko število belih in neveljavnih glasovnic ponovno opozarjajo na pojav nezaupanja v demokratični strankarski sistem - Komunistična partija prejela manjši odstotek glasov v poslanski zbornici kot v senatu - Socialisti ohranili svoje pozicije, KD bo imela v novem parlamentu tri senatorje več in poslanca manj - Nejasne perspektive za sestavo nove vlade RIM — Statistiki se niso zmotili: levica, še zlasti pa komunistična partija je pri volitvah v poslansko zbornico nazadovala v večji meri kot pri volitvah za senat. Delni rezultati, ki jih je notranje ministrstvo objavilo včeraj pozno ponoči in ki so se nanašali na izide dveh tretjin volišč, niso dali prave slike o težnji volivcev, saj je končni seštevek dokazal, da je KPJ izgubila okrogle 4 odstotke v primerjavi z volitvami ’76 leta, medlem ko so se socialisti za spoznanje okrepili (0,2 odstotka večj in PDUP je v bistvu ohranila glaso-ve, ki jih je pred tremi leti zbrala DP. Krščanska demokracija kot Pri izidih za senat ni napredovala, nasprotno, izgubila je skoraj pol odstotka glasov, sredinske laične stranke pa so nekoliko izboljšale Pozicije, vendar v tolikšni meri kot bi lahko sodili po prvih podatkih. Mladina, zlasti tista med 18. in 25. letom starosti, ki je pred tremi leti glasovala rvič in ki je v riiatni meri pripomogla k vidnemu napredku levice in še posebej komunistične partije, se tokrat, kot kaže razkorak izidov za poslansko sbornico in senat, ni odločila za tradicionalne levičarske stranke, Vendar ni izrazito podprla niti tistih formacij na levi od KPI kot RDUP in NSU, ki sta skupaj v bistvu ohranili pozicije razpadle DP. Hel mladih se je najbrž odločil za (adikale, ki so jih pritegnili s svojo preprosto, pa čeravno nevsebin-sko in dokaj demagoško propagando, del pa se je odločil, da se vo-ktev ne udeleži ali pa odda belo, oziroma neveljavno glasovnico. Dokončni podatki notranjega ministrstva namreč kažejo, da je udeležba na volitvah znatno padla (3 odstotke manj za senat v primerjavi' 2 letom 1976 in 3,5 odstotka manj poslansko zbornico), poskočil pa le odstotek belih in neveljavnih glasovnic. Po dosedanjih še nedokonč-n'h podatkih je bilo za poslansko zbornico 1.357.488 belih ali neveljavnih glasovnic (3,57 odst.) za se-nat pa 1.548.811 glasovnic ali 4,71 odstotka. Če postavimo na isto ra-ven tiste, ki so oddali belo ali nerjavno glasovnico in tiste, ki sploh nisso volili, vidimo da sse je glasova-niu za senat vzdržalo 9,9 odstotka v°lilnih upravičencev, glasovanja za poslansko zbornico pa 10,1 odstotka upravičencev. Nazadovanje levice in v tem okvirit še posebej KPI, je bolj izrazito upoštevamo število dobljenih Mandatov. V novi zbornici bodo komunisti imeli 26 poslancev manj, socialisti 6 poslancev več, PDUP ohranja 6 poslancev, ki so bili bfed tremi leti izvoljeni na listi DP. Volitve, tudi glede na porazdeli-mandatov med strankami, niso Prinesle tistega razčiščenja, ki so jk? nekateri pričakovali in vpraša-■*le je, ali bo sploh mogoče obliko-,ati vladno koalicijo, ki bo dovolj jriina in bo imela zadostno aritme-Učno večino. Že bežna analiza rezultatov kaže, da možnosti ni ve-?ko, predvsem pa je očitno, da se-.......................... koali- razito desničarsko koalicijo, ki bi vključevala MSI, sta z aritmetičnega vidika možna le povratek k vladi leve sredine ali pa obnovitev večine demokratične enotnosti. Zadržanje social isto" bo v tem pogledu velikega pomena, saj so v dobri meri jeziček na tehtnici, ki lahko odločajo med eno in drugo možnostjo. Med volilno kampanjo so voditelji PSI večkrat poudarili, da zavračajo povratek v preteklost in da je njihov cilj obnoviti večino demokratične enotnosti, vendar z novo, bolj vsebinsko politiko in katere izraz naj bi bila vlada, ki bi ji predsedoval socialist. Pripravljeni pa so najbrž tudi na zavezništvo s KD brez komunistov, v primeru, da bi bila 0-krnjena hegemonija KD. Komunistična partija pa je s svoje strani včeraj zopet odločno poudarila svojo tezo, da je edina rešitev vlada demokratične enotnosti, v kateri bodo vse stranke pravično zastopane. Vendar temu odločno nasprotuje KD, ki je ponovila svoj veto vstopu KPI v vlado. Skratka perspektive za oblikovanje nove vlade so še, zelo meglene in ni jasno videti, kako bodo stranke lahko uskladile svoja nasprotujoča si stališča. (vt) RTRANKF ZBORNICA 1979 ZBORNICA 1976 SENAT 1979 SENAT 1976 glasovi % sedeži glasovi % sedeži glasovi % sedeži glasovi % sedeži KD 14.007.594 38,3 262 14.209.519 38,7 263 12.001.969 38,3 138 12.227.353 38,9 135 KPI 11.107.883 30,4 201 12.614.650 34,4 227 9.851.437 31,5 109 10.637.772 33,8 116 KPI — PSI — — — 26.748 0,1 1 — — — 52.922 0,2 1 PSI 3.586.256 9,8 62 3.540.309 9,6 57 3.251.678 10,4 32 3.208.164 10,2 29 DP — — — 557.025 1.5 6 — — — 78.170 0,2 — NSU 293.443 0,8 — — — — 44.082 0,1 — — — — PDUP — MLS 501.431 1.4 6 — — — — — — — - — PR 1.259.362 3,4 18 394.439 1,1 4 779..299 2,5 2 265.947 0.8 — PSDI 1.403.873 3,8 20 1.239.492 3,4 15 1.320.351 4.2 9 974.940 3,1 6 PRI 1.106.766 3,0 16 1.135.546 3,1 14 1.051,699 3,4 6 846.415 2,7 6 PLI 708.022 1.9 9 480.122 1.3 5 691.514 2,2 2 438.265 1,4 2 PSDI — PRI — PLI —r — — — — — — — — 334.908 1.1 2 SVP 206.264 0,6 4 184.375 0,5 3 172.522 0,5 3 158.584 0.5 2 UV 33.250 0.1 1 24.091 0.1 — 37.080 0,1 1 22.917 0,1 1 FG — SSk 35.306 0,1 — — — — 31.481 0,1 — — — — LpT 65.230 0,2 1 — — — 61.889 0,2 — — — — MSI - DN 1.924.251 5,3 30 2.238.339 6,1 35 1.781.341 5,7 13 2.086.430 6,6 15 Dem. Naz. 228.340 0,6 — — — — 176.857 0,6 — — — — Drugi 99.314 0,3 — 62.923 0,2 — 61.507 0,2 — 44 229 0,1 — Craxi dopušča možnost vlade brez komunistov RIM — Andreotti se čuti pros’te-ga dolžnosti načelnika vlade in čaka, da začne predsednik republike nova posvetovanja takoj po umestitvi novega parlamenta 20. junija. Medtem bo odpotoval v Strasbourg in v Tokio in bo razmislil o prihodnjih potezah. Nekaj dni pred volitvami je Andreotti v nekem intervjuju priznal, da nikakor ne misli «obuti copato, če bi ga pa kdo prisilil »sezuti gojzerje*, bi kvečjemu obul druge «delovne čevlje*. Bettino Craxi pa je na včerajšnji tiskovni konferenci zelo ostro zatrdil, da «je treba v nekaj urah razbliniti utvaro, da more tristranska vlada ostati na nogah*. PSI ne bo torej v nobenem primeru dovoiila Andreottiju s svojim glasom (ali z vzdržanjem), da ostane v sedlu dokler, morebiti jeseni, bi našli drugo vladno rešitev, ki bi uživala pod- ODMEVI V SVETU NA POLITIČNE VOLITVE V ITALIJI PO IZVOLITVI NOVEGA PARLAMENTA KOMENTARJI V TUJINI: NOBENE RAZJASNITVE Umestitev obeh zbornic za izvoljiv predsednikov VROČA PRIČAKOVANJA NEMCEV SE TOKRAT NISO IZPOLNILA (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Posebno razočarani so gotovo zahodnonemški časopisi in televizijski komentatorji, ki so zadnjih štirinajst dni pred volitvami v Italiji napovedovali pravi polom za KPI. Enako močan razlog za razočaranje je dejstvo, da krščanska demokracija ni osvojila napovedovanih odstotkov in da tako ni izključila «rdeče nevarnosti* iz sfere odločanja. V poprečju ocenjujejo v bonskih političnih krogih rezultate italijanskih volitev za »krepitev sredine* pri čemer je zanimivo, da se od socialistov do Straussove CSU vsaj na videz vsi veselijo uspehov majhnih meščanskih strank. Pri tem v Bonnu pozabljajo, da, so obstoj takšnih majhnih strank v Zvezni republiki Nemčiji preprečili z ustavo, ki izključuje iz parlamentarnega življenja vsako stranko, ki osvoji manj kot 5 odstotkov glasov. Tiskovni predstavnik centrale Brandtove SPD Lothar Schwarz je izjavil, da gledajo na minule italijanske volitve kot na dogodek, ki je okrepil »demokratično levico*, s čimer se je zaustavil proces polarizacije itali- janskega političnega življenja med demokristjani in komunisti*. Straussova desna roka dr. Friedrich Zimmermann je izjavil, da si včerajšnji dan razlaga kot znamenje «da so najboljši časi tako imenovanega ev-rokomunizma* tudi v Italiji preteklost. Desničarski politik pripisuje takšen trend »trdnemu odporu* italijanskih krščanskih demokratov in Andreottija proti udeležbi KPI v vladi. Obrambni okop, ki naj bi zaustavil komunistično nevarnost, so Bavarci v zadnjem času poskušali graditi tudi s pomočjo dvomljivih zvez Otta von Habsburga z italijanskimi neofašisti. V miinchenski centrali CSU so pred dnevi namreč morali potrditi to kar je Almirante izblebetal pred kamerami italijanske televizije, namreč, da se je v okviru priprav na neposredne volitve v parlament evropske skupnosti sestal z nesojenim avstro-ogrskim prestolonaslednikom, ki kandidira na listi Straussove stranke. Vodstvo CSU trdi, da je bila iniciativa Otta von Habsburga samostojna akcija, ki ni bila dogovorjena z miinchensko stranko. IVO VAJGL *!?hja tribarvna centristična rija niti v novem parlamentu nima Ve^>ne. če «a priori* izključimp iz- ..................................................... Končan titov obisk v Alžiriji, libiji in na malti Sredozemlje naj postane območje miru in vsestranskega sodelovanja h VALLETTA - Ob koncu obiska prednika SFRJ Josipa Broza Ti-(iJ.Ha Malti so včeraj v Valletti .Javili skupno sporočilo, v katerem rečeno, da so pogovori minili v ^rijčju prisrčnega prijateljstva, £*®ebojnega spoštovanja in vza-*hnega razumevanja, ki je značil-y *a odnose med državama. Med Kovori je prišla do izraza sorod-. ali enakost stališč do vseh ob-navanih vprašanj. predsednik Tito je pozdravil do-v^r>o odpravo tuje vojaške na-. ečtiosti na otoku kot izraz neza-stv ga stremljenja in boja ljud a ter vlade na Malti za svobodo vek n.eodvisnost, Pnmemben prispetju t m'lu ‘n varrK)st' v Sredozem-5, ter kot pomembno zmago neuvr-e Politike. Izrazil je podporo \ppavjje prizadevanjem malteške P0®' da uresniči nevtralen polo-9trd- c*a Politično in ekonomsko Tj/"1 svojo neodvisnost. Predsednik {p Je tudi izrazil upanje, da bodo teijj.pdporo dale Malti vse prija tojj^sednik Tito in premier Min sta poudarila, da se neuvršče-n^Politika vse bolj uveljavlja kot 0^'lsen dejavnik v mednarodnih °Slh, brez katere je nemogoče reševati bistvena vprašanja za o-hranitev miru na svetu. S tem v zvezi sta opozorila na pomen 6. konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav za ohranitev iz-venblokovskega pomena in krepi-tev solidarnosti ter akcijske enotno-sti gibanja neuvrščenih. Potrdila sta tudi pripravljenost obeh držav, da si prizadevata za popoln uspeh t.e konference. Predsednik Tito in premier Mintoff sta poudarila pomen, ki ga državi pripisujeta stabilnosti, miru in razvoju enakopravnega sodelovanja na območju Sredozemlja. Potrdila sta pripravljenost da se zavzameta za to, da bi Sredozemlje postalo območje miru in vsestran skega sodelovanja. Izrazila sta tudi zadovoljstvo v zvezi z nadaljevanjem dialoga med etničnima skupnostima na Cipru ter podprla prizadevanja za (.hranitev neodvisnosti. Ko sta obravnavala najnovejši razvoj položaja na Bližnjem vzhodu sta predsednik Tito in premier Mintoff z zaskrbljenostjo ugotovila da postaja vse bolj zapleten m nevaren zaradi vztrajnega zavračanja Izraela, da se umakne z za sedenih arabskih ozemelj in prizna zakonite pravico Palestincev. Od- ločno sta obsodila poskuse dezintegracije Libanona in v zvezi s tem poskuse, ki naj oslabijo PLO Obe strani sta tudi odločno pod prli boj ljudstev na jugu Afrike proti kolonializmu in rasnemu raz likovanju ter boj ljudstev Zimbabve ter Namibije za uresničitev pravice do samoopredelitve in neodvisnosti. Predsednik Tito in premier Mintoff sta poudarila privrženost akciji neuvrščenih in drugih držav v razvoju, katere cilj je ustanovitev nove mednarodne ekonomske ureditve, kot zgodovinskega procesa, ki ga ni mogoče ustaviti. Včeraj ob 12.30 je predsedniško letalo pristalo na puljskem letališču. kjer so predsednika Tita dočakale najvišje osebnosti federacije. Pred svojim odhodom na Brione je predsednik Tito dal krajšo izjavo o svojem osemdnevnem prijateljskem in službenem obisku v Alžiriji, Libiji in na Malti. Poudaril je, da je velika večina neuvrščenih držav globoko privržena načelom neuvrščenosti, ki je jamstvo za neodvisnost in napredek vseh držav sveta. Prisrčno se je zahvalil za gostoljubnost, ki jo je doživel v vseh treh državah. Tuji tisk s poudarkom objavil izide nedeljskega glasovanja in obširne politične komentarje PARIZ — Italijanske politične volitve so imele tudi tokrat glasen odmev po vsem svetu. Marsikatera tuja radijska ali televizijska postaja je v ponedeljek spremljala in posredovala svojim poslušalcem prve volilne rezultate in komentarje italijanskih političnih voditeljev. Drugi dokaz zanimanja, s katerim so v tujini pričakovali izid nedeljskega glasovanja, pa je pregled včerajšnjega tujega tiska. Marsikateri dnevnik je italijanskim volitvam posvetil obširen članek že na prvi strani, mnogi so objavili prve podatke volitev tako za senat kot za poslansko zbornico in tudi komentarjev res ni manjkalo. »Neodločen izid* je bil tako včeraj glavni naslov na prvi strani nekaterih vsedržavnih francoskih dnevnikov, od konservativnega »Au-rore* pa do komunističnega «L’hu-manite*. Francoski politični komentatorji so si tudi edini v ugotovitvi, da niso predčasne politične volitve v Italiji prinesle razčiščenja, kar zadeva bodočo večino in sestavo nove vlade. »Aurore* dalje tudi trdi, da je italijanski narod naveličan enih in istih refrenov, ki mu jih ponavljata stranki zgodovinskega kompromisa, medtem ko skrajnolevi dnevnik »Liberation* piše, da so resnične zmagovalke volitev male sredinske stranke in sicer od liberalcev pa do radikalcev, ki so jih nameravale »velike* stranke dobesedno požreti, časopisi v Veliki Britaniji so nasprotno osredotočili vso pozornost na izgubo glasov komunistične partije. «Komunisti občutno nazadovali na italijanskih političnih volitvah* zvem naslov dnevnika »Guardian*, medtem ko je «Daily Telegraph* naslovil svoj komentar »Italijanske volitve niso premaknile politične situacije z mrtve točke*. «Daily Telegraph*, ki bi ga lahko označili za neuradno glasilo britanske konservativne stranke, je pravzaprav osredotočil svoj komentar na misel: »glavno je preživeti, seveda vedno v italijanskem stilu* in seveda na osebo «gospoda Andreottija*, ki ga označujejo za naj-stvarnejšega italijanskega političnega voditelja. Dejstvo je, trdi še britanski dnevnik, da ne obstaja v Italiji noben pogoj za uresničitev zgodovinskega kompromisa.* Krščanska demokracija je bila še enkrat proglašena za prvo italijansko stranko in komunistom ne preostaja drugega kot še naprej moledovati za vstop v vlado*, piše Daly Telegraph. Vsekakor manj kategoričen v svojih izjavah je nemški časopis »Siiddeutsche Zeitung*, ki tudi vidi v Andreottiju novega predsednika vlade, a le pod pogojem, da ga bosta pri sestavi vlade in političnem programu podprla tako komunistična partija kot socialisti. Tudi v Sovjetski zvezi so italijanske politične volitve spremljali z nenavadno pozornostjo. Tiskovna a-gencija TASS je že včeraj zjutraj objavila dokončne rezultate volitev za senat in poslansko zbornico. Obširno je o poteku in izidu volitev poročal tudi radio Moskva in dnevnik »Izvestija*, ki v svojem komen- tarju pravi, da niso predčasne politične volitve doprinesle stvarno nič novega. O izgubi glasov komunistične partije ni komentarjev, pač pa povzetek iz Berlinguerjevega govora, ki pravi, da je znatno nazadovanje KPI sad »ostrega koncentričnega napada*, katerega so bili zadnje čase tarča komunisti. KPI, zaključuje »Izvestija*, ostaja kljub temu odločilna sila delavskega razreda in italijanske demokracije. Tudi avstrijski politični komentatorji so si v svojih izjavah še kar edini in samozavestno govorijo o »porazu komunistov* in »zmagi KD*, pa še trdijo, da bo Italijo v bližnji bodočnosti nemogoče vladati. V Belgiji trdijo, da preživlja Italija svojo »mrtvo točko* že 35 let, njeni prebivalci pa se za to ne menijo, saj so vsa ta leta vedno enako glasovali. Ugotavljajo pa, da so se proti vsem pričakovanjem okrepile sredinske-laične stranke in kar naj bi dokazovalo, vedno po mnenju belgijskega tiska, da so se Italijani naveličali praznega besedičenja »velikih strank*, (ap) 630 poslancev in 322 senatorjev se bo prvič sestalo 20. t. m., da opravi postopek za začetek zakonodajnega deta TEHERAN — Iranska tiskovna a-gencija «Pars» je včeraj javila, da so iraška vojna letala bombardirala štiri vasi v pokrajini Sardašt, RIM — Volivci so storili svojo dolžnost z izvolitvijo svojih zastopnikov v novi parlament, sedaj so na vrsti poslanci in senatorji ter politične sile, da priskrbijo državi u-činkovito zakonodajno in izvršno o-blast. Obe zbornici se morata sestati, kot je odločil predsednik Per-tini ob razpustu starega parlamenta, 20. t.m. na umestitveni seji, da o-pravita vse potrebno za začetek rednega delovanja. Prva naloga tako poslanske zbornice kot senata je izvolitev predsednikov, ki bosta vodila skupščini v novi, osmi mandatni dobi. Postopka sta v obeh zbornicah drugačna. V poslanski zbornici, kateri bo na u-mestitveni seji predsedoval najbrž demokristjan Scalfaro (namestnik predsednika, socialist Mariotti je bil namreč tokrat izvoljen v senat), bo pri prvih dveh glasovanjih potrebna dvetretjinska večina, torej najmanj 420 glasov, ker je poslancev 630. Dosedanji predsednik In-iirao (KPI) je bil pred tremi leti izvoljen že pri prvem glasovanju, ko je prejel, na osnovi dogovora med demokratičnimi strankami. 488 glasov. Od tretjega glasovanja dalje llllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIItllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMluiliiiiiiin Papež v Czestohowi Nadaljuje se potovanje papeža Janeza Pavla II. na Poljskem. Včeraj je papež govoril škofom v Czestohowi, o čemer obširneje poročamo na zadnji strani. Na sliki (telefoto ANSA-UPI): množica Poljakov je pričakala papeža na ulici zadostuje za izvolitev absolutna večina glasov. Pred glasovanjem bo pa moral začasni predsednik najprej vzeti na znanje izbire kandidatov, ki so bili izvoljeni tako v senat, kot v zbornico, ali v več kot enem okrožju, sprejeti ostavke in preveriti pravilnost nadomestitev. Šele tedaj bo namreč skupščina sklepčna. Ko bo, po preštetju glasovnic, ugotovil izvolitev novega predsednika, bo po običaju prekinil sejo in šel iz dvorane obvestit izvoljenega. Za izvolitev predsednika senata je potrebno pri prvih dveh glasovanjih najmanj 162 glasov, ki predstavljajo absolutno večino 322 senatorjev (315 izvoljenih, 5 doživ-ljenjskih in 2 bivša predsednika republike, Leone in Saragat). Pri tretjem in četrtem glasovanju zadostuje absolutna večina prisotnih, čemur sledi po potrebi balotaža med kandidatoma, ki sta pri četrtem štetju prejela največ glasov. Za predsednika senata je ob tem izvoljen kdor prejme relativno večino glasov, ob enakem številu pa starejši. Ob umestitvi se morajo tudi v o-beh zbornicah ustanoviti parlamentarne skupine. Stranke, ki imajo v senatu manj kot 6 zastopnikov morajo stopiti v mešano skupino. Naslednje naloge parlamentarcev so izvolitev predsednikov skupin, ki je notranja skrb vsake stranke, in predsednikov parlamentarnih komisij. To je že političen problem, ki je običajno predmet pogajanj med strankami, kot velja tudi za izvolitev predsednikov obeh skupščin. Danes v Colombu konec priprav na konferenco neuvrščenih COLOMBO — Pripravljalni sestanek za ministrsko zasedanje koordinacijskega biroja je uspešno končal delo, tako da je danes na programu le še formalna plenarna seja. To je sporočil uradni predstavnik sestanka šrilanski veleposlanik Corea. Na tej zadnji seji, ki bo nekaj ur pred odprtjem ministrskega zasedanja, bo pripravljalni sestanek sprejel poročilo o svojem delu. Glede osnutka dnevnega reda vzbuja največjo pozornost točka o sprejemu novih članov: Irana, Pakistana, Surinama in Grenade. Njihove prošnje so bile na pripravljalnem sestanku soglasno podprte in jih bodo predložili ministrom. V tem dejstvu je potrditev o vitalnosti gibanja in njegovih načel. To lahko ocenimo kot prvi veliki uspeh srečanja v Colombu. Ob koncu pripravljalnega sestanka so se pojavila tudi nekatera vprašanja, o katerih so bila izrečena nasprotna mnenja', gre za predstavništvo Kampučije na zasedanju v Colombu ter za status Egipta v gibanju. poro večine v parlamentu. Toda kakšne? Komunistično vodstvo je včeraj odločno zavrnilo ponudbe (predvsem Andreottijeve), da sprejme ponovno vključitev KPI v večino, tudi brez vstopa v vlado. «Komunisti so čedalje bolj prepričani — poudarja sklepno sporočilo — da je za izhod iz krize potrebna vlada demokratične enotnosti, z udeležbo obeh strank delavskega gibanja*. KPI pristavlja, da bi si KD prevzela resno odgovornost, če bi se upirala taki rešitvi in da bi ob drugačnih rešitvah ostala KPI v opoziciji. Kot je bil napovedal Luciano Barca, ko je za kratek čas zapustil sejo (in kot je bilo, resnici na ljubo, pričakovati), KPI ohranja v celoti kongresno usmeritev. Je pa vsekakor še prezgodaj, da bi mogli ugotoviti, kam se bo usmerila notranja razprava o volilnih izidih v Berlinguerjevi stranki. Včeraj se je vodstvo KPI omejilo na ugotovitev, da «volitve 3. in 4. junija postavljajo nekaj vprašanj, ki izhajajo iz zaskrbljujočih izidov v katerih južnih deželah in mestih, kjer se je zmanjšala podpora najrevnejših slojev in mladih rodov*. In res, mladinski glas je močno pe-naliziral KPI in prav tako resno o-cenjujejo, mimo hudega nazadovanja na Jugu, poraz v Turinu. Za sedaj se analiza ustavlja tu, toda, kar zadaja politično vprašanje, je prvo razočaranje, (ki ga je bilo šicer lahko pričakovati) voditeljem KPI prinesla nova tiskovna konferenca Craxija. Potem ko je napovedal neizprosno vojno Andreottiju, je tajnik PSI takoj zatrdil, da se za KPI več ne postavlja vprašanje vlade. Ostaja ii le alternativa «ned sodelovanjem pri politiki narodne enotnosti (torej zgolj pri sestavi večine) in opozicijo*. Vztrajal je nato na »odločilnem* značaju socialistične pri- Izidi upravnih volitev v Italiji RIM — Istočasno s parlamentarnimi volitvami so bile v nekaterih krajih v Italiji v nedeljo in ponedeljek tudi občinske oz. pokrajinske volitve. Nov pokrajinski svet so izvolili v Raveni, kjer so na voliščih zabeležili visok odstotek volivcev: 96,3. Komunisti so pridobili en sedež in razpolagajo sedaj s 16 sedeži, kar pomeni, da imajo absolutno večino v pokrajinskem svetu. Demokristjani so ohranili dosedanjih sedem sedežev, socialisti so izgubili enega in imajo sedaj samo dva, socialdemokrati so ohranili enega, republikanci pa štiri. sotnosti v parlamentu in še dodal, da bi ob sestavi centristične vlade mogla PSI odločiti, če »se ji upre ali jo pogojuje*. «če bi se pa prikazala možnost pomembnih konvergenc, ki bi zagotavljale vzpostavitev ravnovesja, si bo PSI prizadevala, da oporeka hegemonijo KD*. V nadaljnjem odgovoru je Craxi pojasnil, da bi tudi pomen opozicije KPI «proučili» naknadno in bi je ne ocenili kot zelo hudo dejstvo. Eden izmed Craxijevih svetovalcev, Luciano Pellicani, je včeraj, pri ocenjevanju volilnih izidov, dejal, da je edina rešitev socialistično predsedstvo vlade. Jasno je torej, da si PSI prizadeva prepričati KPI, da se zadovolji samo s sodelovanjem v večini, ki naj podpre vlado s socialističnim predsednikom. Tudj nekatere Signorilejeve izjave dajejo misliti na to. Obenem socialistična vodilna skupina na zavrača vnaprej niti možnosti vlade brez podpore KPI, če bi le zmanjšali hegemonijo KD. Prav tako je pa gotovo, da ne bo rešitev tega vprašanja niti lahka niti premočrtna. Bližali se ji bodo postopno, prek faze, v kateri bodo poskusili vmesne rešitve (vz držanja, omejeni dogovori o vladah, katerih sestava bo upoštevala »laično in socialistično območje*, o katerem je Craxi včeraj dejal, da je na volitvah zmagalo). Ko je Craxi končno govoril o radikalcih, je dal slutiti možnost začetka političnih pogajanj med obema strankama. »Prisluhnili bomo razpoloženjem raznih radikalno-so-cialističnih družin*, je dejal. »Gotovo, če bi bilo nekaj več strateškega razmisleka ...» P. F. PO OBJAVI URADNIH REZULTATOV VOLITEV ZA POSLANSKO ZBORNICO Slovenska kandidata na listah KPI in PSI prejela veliko število preferenčnih glasov Uveljavitev Miloša Budina in Aljoše Volčiča - Ostra bitka za preference v KD in v LpT Objava uradnih rezultatov volitev za poslansko zbornico v tržaški pokrajini je potrdila splošno sliko, ki smo jo dali že včeraj, ko so bilj ti rezultati še nepopolni. Potrjeno je, da bo Trst imel v novem parlamentu štiri predstavnike. V senat je bila ponovno izvoljena Jelka Gerbec, čeprav je KPI tudi v drugem senatnem okrožju zgubila glasove v primerjavi s političnimi volitvami pred tremi leti, a je nekoliko nadoknadila izgube izpred treh let. V poslansko zbornico je bil ponovno izvoljen deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro s 6.658 preferencami, medtem ko se je na isti listi dobro uveljavil slovenski kandidat Miloš Budin s 3.786 preferencami. Za poslanca je bil potrjen tudi Gior-gio Tombesi, ki je prejel dobrih štiristo preferenčnih glasov več kot njegov glavni tekmec, bivši tržaški župan Spaccini. Dejstvo, da je bil izvoljen predstavnik strankarske desnice, seveda poleg izgube enega poslanca, še povečuje razočaranje t krajevnem vodstvu te stranke. Bitka za preference je bila ostra tudi v Listi za Trst, kjer pa je prevladala tržaška podžupanja Aurelia Gruber Benco s skoraj 9.000 preferencami pred bivšim socialdemokratom, sicer pa predstavnikom desnega krila liste Gambassinijem. Več kot šest tisoč preferenc pa je prejel predstavnik katoliške komponente liste prof. Dolcher, Vsekakor lahko ugotovimo, da je zmagoslavje »melonov* okrnil neuspeh s senatorjem. Ko so bili podatki še nepopolni, je še kazalo, da bo Ir-neriju le uspelo, da si zagotovi stolček v palači Madama, toda štetje rezultatov zadnjih 200 sekcij v deželnem merilu je vzdignilo kvorum, Irneriju pa je zmanjkalo tri tisoč glasov. Glede slovenskih kandidatov moramo še omeniti znaten uspeh socialista Aljoše Volčiča, ki se je s 578 preferencami uvrstil na drugo mesto kandidatne liste PSI s pičlimi 25 preferencami manj kot nosilec liste posl. De Michelis. Glede volilnih rezultatov samih pa lahko ugotovimo, da ni bistvenih razlik med rezultati za senat in poslansko zbornico. Lista za Trst je napredovala v nekoliko manjši meri na volitvah za poslansko zbornico (okrog 3 odstotke), KPI je za en odstotek napredovala v primerjavi z lanskimi volitvami, KD je zgubila več kot tri odstotke v primerjavi z lanskim letom in celih 14 odstotkov v primerjavi z letom 1976. Socialisti so v primerjavi z lanskim letom zgubili en odstotek glasov, SSk pa je pod nguip : znakom Furlanskega gibanja ohranila svoje pozicije tako v odstotkih kot v številu glasov. Radikalci so podvojili glasove (3,1 odst. leta 1976, 6,2 odst. letos), pričakovali pa so nekaj več. Notranje razprtije so jih očitno oškodovale, tako da je njihova nekdanja trditev, da je Trst «najbolj radikalno mesto Italije*, danes odločno pretirana. Uradni podatki o številu preferenc Včeraj zjutraj so uradno sporočili število preferenc, ki so jih posamezni kandidati prejeli na volitvah za poslansko zbornico. V mastnem tisku objavljamo imena izvoljenih poslancev. KPI: Antonino Cuffaro 6668, Miloš Budin 3786. Paolo Nicolini 2323, Ester Pacor 1630. PR: Marco Pannella 3569, Aldo Ajello 459, Alessandro Tessari 495, Gianni Pecol Cominotto 596. MSI: Sergio Giacomelli 2598, Ful-vio Depolo 1140, Mauro Di Giorgio 1223, Enrico Tagliaferro 602. PRI: Ernesto Marzari 176, Sergio Pacor 298, Norah Rosenwasser 165, Piero Toresella 122. PSDI: Franco Nicolazzi 287, Gio-vanni Bego 202, Edoardo De Miche-lini 77, Fabio Saudi 67. PDUP: Franco Quadrifoglio 100, Elio Baracetti 31, Giorgio Honsell 28, Marino Calcinari 21. LpT: Aurelia Gruber - Benco 8907, Rodolfo Bassani 4274, Mario Dolcher 6393, Gianfranco Gambassim 7642. DN: Renzo De Vidovich 154, Antonio Stigliani 66, Giuseppe Ferfo-glia 27, Giorgina Iursich Marson 52. KD: Pietro Agostini 2485, Dario Locchi 2254, Marcello Spaccini 6105, Giorgio Tombesi 6541. PLI: Raffaele Barisani 118, Marino Bolaffio 161, Hansi Glancz Comi-notti 62, Italico Stener 89. MF-SSk: Antek Terčon 920, Alojz Tul 653, Aleš Lokar 784, Giorgio Jus 34. NSU: Licia Chersovani 283, Vin-cenzo Menon 82, Alberta Parra 49, Giuliana Zagabria 40. PSI: Gianni De Michelis 603, Lu-ciano Comida 468, Tiziana Fantini Tognacchini 288, Aljoša Volčič 578. italijanska industrijska podjetja skupaj z inozemskimi podpišejo »manifest* o potrebi po dosegi politične enotnosti. Ta je po sodbi tržaškega združenja industrijcev, ki je pobudo podprlo, neobhodno potrebna za resnično združitev tudi na gospodarskem področju. Posebno še sedaj, ko se z raznovrstnimi zaščitnimi ukrepi posameznih držav pri uvozu krhata mednarodno trgovinsko sporazumevanje in sodelovanje. Zdravniška dovoljenja za evropske volitve Pokrajinski zdravnik, zdravstveni funkcionar in občinski zdravniki bodo delili zdravniška dovoljenja za slepce, paralizirane in druge handi-kapirane, ki ne morejo sami izpolniti svoje volilne pravice ob nedeljskih volitvah za evropski parlament. V mestu bodo delili dovoljenja do sobote od 8. do 9. ure pri občinskih ambulatorijih, v soboto, 9. junija, od 16. do 19. ure v Ul. Torino 8, oddelek XI - zdravstvo in higiena, v nedeljo, 10. junija, na istem oddelku od 7, do 22. ure. Na podeželju bodo delili dovoljenja v občinskih ambulantah do sobote od 8. do 9. ure in v soboto od 16. do 19. ure, v nedeljo pa od 7. do 22. ure. Zainteresirani lahko tudi zaprosijo za zdravniški pregled na domu. Na drugih šolah bodo zaključne konference šele v prihodnjih dneh Na slovenski strokovni šoli že objavili uspehe dijakov Izdelalo je 38 (lijakov prvih in dmg h razredov Vsi dijaki (ra/.en enega) pripuščeni k zaključnemu izpitu Industrijci za politično enotnost v novi Evropi Italijanska zveza industrijcev (Confinduštria) je na pragu evropskih volitev sprožila pobudo «Cilj Evropa*, v katere sklopu naj ■IIIIIIHIIIIimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIMIIIIItllllllllllllllltlllllllllllllllllllliluillllllllllllirillllllllllllMIIIIlilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfll DANES ZAČETEK KAMPANJE SSk ZA EVROPSKE VOLITVE Pouk na vseh šolah se je prejšnji teden zaradi političnih in evropskih volitev že zaključil. Učenci in dijaki sedaj le še nestrpno čakajo na ocene, ki jih bodo na večini šol objavili šele po volitvah, potem ko bodo profesorji na ocenjevalnih konferencah ocenili znanje, ki so ga pokazali med šolskim letom. Na eni izmed naših šol. Dr žavnem strokovnem zavodu za industrijo in obrt. pa so profesorji že zaključil ocenjevanje in v ponedeljek so bili objavljeni rezultati vseh treh usmeritev. Kemijski operaterji 1. razred - Izdelali so: Vera Gulič, Elena Hlabian, Carmen Mene-gatti, Sonia Osbich, Nadia Prodan, Silvana Sancin, Monica Sossi, Cia ra Stefani, Nadia Štolfa. Flavia Terčon in Arianna Zocchi. Pet dijakov ima popravne izpite, dve dijakinji pa nista izdelali. 2 razred - Izdelali so: Zorka Danieli. Marco Della Schiava, Alenka Furlan, Romana Gulič, Valter Jarc. Alenka Pettirosso, Igor Pertot in Anita Semec Bertocchi. Štirje dijaki imajo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala, ena pa ni bila ocenjena. Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu. Monterji in popravljavci radijskih in TV aparatov 1. razred . Izdelali so: Alessan dro Dovgan, Mitja Ferluga, Paolo Furlan. Dario Salvi, Marco Turk in Massimilianc Vecchiet, 13 dija- REMCI JE POLITIČNIH STRANK NA IZID POLITIČNIH VOLITEV Polemika med dvema strujama radikalne stranke - Zadovoljstvo socialistov ob dejstvu, da je stranka v primeri z občinskimi volitvami ohranila svoje glasove Izidi parlamentarnih volitev so izzvali vrsto reakcij v krajevnih političnih krogih. Socialist Amaldo Pittoni, kandidat za evropske volitve, je v svojem komentarju poudaril, da so volivci pokazali, da so o-dločno proti hegemonizmu večjih strank. Kljub temu pa j£ \radicio-_ nalna nepremičnost, vztrajnost" italijanskih volivcev preprečila, da bi z zadnjega političti^aj,"j»Sv^tpVa^jg izšla realna alternativa za 'premostitev politične krize. Kljub temu je socialistična stranka na krajevni ravni, kljub napadom drugih političnih sil, v objektivno zelo težkih pogojih, ohranila položaje, ki jih je imela na zadnjih občinskih volitvah. S svoje strani pa ugotavlja deželno tajništvo Slovenske skupnosti, da so se volivci SSk odzvali pozivu in kljub izrednim političnim pritiskom s strani drugih strank ter dejstvu, da tokrat na glasovnici ni bilo znaka SSk, oddala svoj glas za slovenske kandidate na tej listi. «Iz-redno pozitivno je dejstvo, da so tokrat volivci množično oddali preferenčne glasove, saj je pet slovenskih kandidatov v tržaškem in go-riškem volilnem okrožju zbralo skoraj 4.000 preferenčnih glasov*. Kar zadeva evropske volitve, tudi o tem so namreč govorili na seji deželnega vodstva SSk, pa bo otvoritveno zborovanje Slovenske skupnosti danes ob 19. uri na Trgu Goldoni, kjer bosta govorila nosilec liste Bruno Salvadori in deželni tajnik SSk Drago Štoka. Zabeležiti je treba tudi polemiko v vrstah radikalne stranke, kjer '•se pristaši Ercolessija na eni strani in pristaši Pannelle na drugi strani ob- HUMItMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIMItlMIIIIIIMIMIinilllfHIMnillllllllllMIIIIIIIIItMIIMIIIIIIIIKIIIIUIN Miloš Marc se je poslovil vsa njegova družina delal in sode-društvo Slovenec» in že takrat dopisoval v razne slovenske časopise in revije, posebno o tržaško »Edinost*. Mnogo let je bil član, odbornik ter aktiven zaupnik raznih slovenskih gospodarskih zavodov. V domači vasi pa je bil, dokler ni bil vpoklican v vojsko. več let tajnik «Zavarovalnice goveje živine*, ki je takrat štelo preko 350 glav živine. Po prvi svetovni vojni so ga ponovno izvolili v odbor kot blagajnika. Za časa fašizma je bil Miloš od črnosrajčnikov preganjan ter imel pogoste hišne preiskave in je bil leta 1930 tudi zaprt pri Jezuitih. Za časa NOB je tako Miloš kot vsa njegova družina delala in sodeloval za pravice slovenskega življa v teh krajih. Po osvoboditvi se je spet vključil v novo obnovljeno vaško prosvetno društvo in kot aktivni član in pevec sodeloval do pred nekaj leti. Veliko je Miloš dopisoval tudi v Primorski dnevnik in v Jadranski koledar, posebno o zgodovini in življenju Boršta in Brega. Po končanem cerkvenem obredu je žalni sprevod krenil proti pokopališču in so krsto položili v grob, kjer počiva njegova žena Ivanka, s katero se je Miloš oženil leta 1909. Domači pevski zbor katerega je bil pokojni Miloš član več kot o-semdeset let, mu je kot zadnji pozdrav tako v cerkvi kot na pokopališču zapel nekaj žalostink, nato je breška gruda za vedno zakrila poštenega, delovnega in zavednega Slovenca. Naj mu bo lahka domača zemlja svojcem naše iskreno sožalje. (M. M.) Mnogo domačinov, med njimi skoraj vsi starejši Borštani. se je včeraj zbralo pred župno cerkvijo in čakalo, da pripeljejo truplo pokojnega Miloša Marca, najstarejšega vaščana, saj mu je bilo nad 92 let, ki je umrl v noči med nedeljo in ponedeljkom v tržaški bolnišnici. Miloš Marc — lahko rečemo — je bil najstarejši mož ne le v Borštu, temveč v vsej dolinski občini. Rodil se je 2. septembra 1886 v tej prijetni breški vasici v zavedni kmečki družini. Osnovno šolo je o-biskoval v rojstni vasi ter jo dokončal z uspehom. Čeprav je moral takoj po končani šoli in še poprej delati na očetovi kmetiji, je vedno dobil čas za študij in za poglabljanje v raznih panogah. Pokojni Miloš je veliko znal, znanje si je pridobil z živim zanimanjem za vse, za svojo okolico, za kmetijstvo in gospodarstvo na splošno, za narodno življenje, za kulturo, glasbo in prosveta. Že kot štirinajstleten fant se je tožujejo, da so pač zamudili edinstveno priložnost, da bi se dokopali do sedeža v parlamentu. Tako pravi radikalno združenje 13. maj, ki zagovarja stališče Ercolessija, da je rimsko vodstvo stranke zgrešilo, ko je vsililo tržaški sekciji svojo listo, kar je mnoge tržaške radikalce privedlo do tega, 'da niso glasovali za svojo stranko ali da so vodili .jtplačpo. volilno kampanjo. Kljub prisotnosti treh parlamentarcev, med katerimi je bil tudi Marco Pannella, in izdatnim finančnim sredstvom, je redikalna stranka tokrat dosegla pičlih 6,2 od sto glasov, medtem ko je na zadnjih občinskih volitvah zabeležila že čistih 6 odstotkov in to prav v trenutku, ko je radikalna stranka na vsedržavni ravni potrojila svoje glasove. V nasprotju s tem stališčem pa zveza »Elio Vittorini*, za katero je Pannella, pravi v svojem komunikeju, da je bilo dejstvo, da se radikalci niso povezali z Listo za Trst, zgodovinska napaka, kar je imelo kot posledico, da so na Tržaškem izgubili skupno 80 tisoč glasov. Tako bo v parlamentu samo Gruber-Bencova, pravijo radikalci, zagovarjala interese Trsta. Oglasili so se tudi socialdemokrati, ki v svojem tiskovnem komunikeju naglašajo uspeh, ki ga je njihova stranka dosegla na vsedržavni ravni in poudarjajo, da PSDI o-staja slej ko prej močna demokratična sila, ki ji kaže zaupati v težavnih trenutkih. Napredek v Trstu in pokrajini potrjuje pravilnost političnih smernic v obrambi tržaških interesov. Sporočilo socialdemokratskega vodstva se zaključuje s pozivom volivcem, naj potrdijo zaupanje v stranko tudi na evropskih volitvah. Prenos posmrtnih ostankov pri Sv. Ani bo po- Tržaška občina sporoča, da premestila v skupno kostnico smrtne ostanek umrlih med 10. junijem in 9. julijem 1969, ki jih hranijo v kripti št. 57 na. šestem polju pokopališča pri Sv. Ani. Kdor bi želel premestiti ostanke in ohraniti nagrobnike, naj se zglasi od 16. do 20. julija pri čuvajnici pokopališča v Istrski u'ici št. 206 ali v uradu za pokopališča na Trgu Costanzi 2, IV. nadstropje, soba št. 427 med 8. in 10. uro. Nenavadna nesreča na delu V karoseriji 55-letnega Luigija Leuza v Ul. Sterpeto 5 se je včeraj zjutraj pripetila nenavadna nesreča na delu. Leuz in njegov pomočnik, 30-letni jugoslovanski državljan Radisa Peric, sta delala z električnim flexom, ko se je plošča flexa, s katero sta rezala leseno palico, v trenutku razdrobila. Kopica drobcev plošče je v hipu oplazila nesrečna delavca po rokah, zaradi česar so ju morali z rešil-cem Rdečega križa prepeljati na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice. Leuz bo ozdravel v 30. Peric pa v 40 dneh. kovcih in nekaj dragocenih predmetov. Za pregled podrtega poslopja sta gasilce poprosila 52-letna Egle in 50-letni Lorenzo Leonardi, hči in sin 80-letne Giovanne Jurman por. Leonardi, ki je do eksplozije stanovala v hiši v Ul. del Šale 4. Mati je povedala sinu in hčerki, da bi moralo biti' 'f5od Ruševinami še nekaj denarja in zlatnine, kj so jih gasilci pod vodstvom načelnika oddelka Tikpljžf tudrAaštt in jih izročili otrokoma Jurmanove. r.'!adenič na hondi v drog elektrike V noči med nedeljo in ponedeljkom se je v Ul. Flavia v višini podjetja Fiat Grandi huje ponesrečil v prometni nesreči 31-letni Vannio Luksic iz Ul. Bramante 3. Moški je s svojo hondo 750 ccm vozil proti mestu, ko je iz še neznanih razlogov treščil z vso močjo v drog električne napeljave. Pri trčenju je utrpel domnevni zlom lobanje, zlom desne stegnenice in desne noge in zadobil še hude udarce po glavi. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. kov ima popravne izpite, 4 niso izdelali, eden pa ni bil ocenjen. 2. razred - Izdelali so: Diego Ba-tich. Boris Poropat, Giorgio Pra sel, Davide Roici, Dario Milic, Paolo Terčon in Marino Ukmar. Pet dijakov ni izdelalo, trije pa niso bili ocenjeni. Pet dijakov 3. razreda je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu, eden ni bil pripuščen, dva pa sta izstopila med šolskim letom. Orodni mehaniki 1. razred - Izdelali so: Tiberio Ballarini, Paolo Calzi, Mario Iane zic in David Zahar. Dva dijaka imata popravne izpite, trije pa niso bili ocenjeni. 2. razred - Izdelala sta: Alessandro Luisa in Gualtiero Savi. En dijak ima popravne izpite, eden ni izdelal, eden pa ni bil ocenjen. Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu. Sindikat UIL o konzorciju ACT Pokrajinsko tajništvo sindikata prevoznikov UIL je ocenilo težavni položaj, v katerem se že dalj časa nahaja osebje pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT. Tajništvo ugotavlja, da vse težave izvirajo iz že dolgotrajnega političnega nedelovanja upravne komisije, generalne skupščine in političnih sil, ki imajo svoje predstavnike v medobčinskem konzorciju in opozarja, da si ne bo konzorcij opomogel, če bo tako stanje še nadalje vladalo. Zaradi tega sindikat prevoznikov UIL vabi vse politične sile, naj dajo konzorciju dokončno strukturo, ki bo znala izpeljati podjetje iz krize. Vprašanje smetarske službe v Slivnem Svet krajevne skupnosti za Nabrežino, Slivno in Nabrežino Sv. Križ vabi prebivalstvo iz Slivnega na javno zborovanje, ki bo v prostorih slivenske osnovne šole jutri, 7. junija, ob 20.30. Na dnevnem redu bo razprava o možnosti razširitve smetarske službe. Nevarnosti rentgenskih zdravniških pregledov Tržaška sekcija‘'Svetovnega sklada za varstvo narave WWF je naslovila na krajevne zdravstvene in šolske oblasti odprto pismo, v katerem jih opozarja na okrožnico višjega sveta za zdravstvo o ne- _ varnostih ugotavljanja morebitnih i MFE: evropska »vlada* naT bo za i___ v. 1___• * __ V nedeljo dopoldne v Rojanu Občni zbor Podpornega društva Na sedežu v Ul, Apiari 31 je bil v nedeljo dopoldne 88. redni letni občni zbor Podpornega društva iz Rojana. Dnevni red je predvideval pregled delovanja društva v preteklem 1978. letu, o čemer je obširneje poročal tajnik M. Kozman, razpravo in posvet o nekaterih novih sklepih, ki jih je odbor nameraval predložiti v odobritev občnemu zboru, da bd se delovanje dru štva v prihodnje bolje razvijalo, in to predvsem 7 novimi prijemi, ki so potrebni za osvežitev in nov zagon društvenega življenja. Žal je pičlo število prisotnih članov onemogočilo sprejemanje po membnejših sklepov, kakor sta poudarila predsednik D. Kobal in tajnik M. Kozman Edini sklep, ki je bil sprejet, je bil ta, da se letna članarina dvigne na 10.000 lir, podpora ob smrti člana ali njegovega ožjega sorodnika pa na 150.000 lir (v letu 1980). Tajnik je nadalje omenil, da šteje danes Podporno društvo okrog 270 članov, ki nadaljujejo z zadružno tradicijo, ki je bila pri nas zlasti v preteklosti zelo razvita, a ki žal ne najde zdaj med mladino zadostnega odziva. Poprečna starost v društvu organiziranih članov, je sorazmerno visoka in zaradi tega je društvo obsojeno na počasno hiranje, če ne bo v prihodnje zagotovljen priliv mlajših sil, ki naj bi se vključile tudi v odbor. Finančno je poslovanje društva zdravo in podatki predložene bilance izkazujejo čisto aktivo 179 tisoč lir ter blagajniški sklad v višini nad 5 milijonov lir. Za podpore ob smrti članov je društvo lam izdalo 1.330.000 lir (19 smrtnih primerov po 70.000 lir — v letošnjem letu so podporo povišali na 100.000 lir). IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllMlllltlllltlflMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllM KANDIDATI V EVROPSKI PARLAMENT ODOBRILI PROGRAM MFE KAKŠNO EVROPO PONUJA FEDERALISTIČNO GIBANJE Eni so za Evropo narodov, drugi pa za Evropo ljudstev Dr. Štoka o zaščiti jezikovnih ter etničnih manjšin SINOČI V KULTURNEM DOMU Uspešen klavirski recital absolventke GM Tee Košuta Izvajala je Beethovnove, Chopinove, Franckove in Debussyjeve skladbe Absolventka šole Glasbene matice Tea Košuta se je sinoči v Kulturnem domu predstavila številnim ljubiteljem glasbenega izživljanja z zahtevnim klavirskim recitalom. O-meniti je treba, da bo gojenka Glasbene matice ta mesec delala diplomski izpit na zavodu «Tartini» in je torej večer, ki nam ga je pripravila, predstavitev domači publiki njenih dosežkov na glasbenem področju. Repertoar, ki nam ga je predstavila ob tej priliki, je obsegal sonato op. 110 v As-duru L. mn Beethovna, Nokturno op. 72 št. 1 v e-mo-lu, Nokturno op. 15 št. 2 v Fis-duru in Mazurko op. 67 št. 4 v a-molu. V drugem delu sporeda je sledilo izvajanje Preludija, Korala in Fuge avtorja G. Francka, ter Bru-yeres, Minstrels in Ondine avtorja C. Debussyja. Recital je po svoji zahtevnosti in barvitosti izzvenel kot pravi koncertni dogodek in je povsem potrdil TS - Teatro Stabile F-VG GLEDALIŠČE ROSSETTI V petek, 8. junija, ob 21. uri NARODNO KAZALIŠTE IZ ZAGREBA REVIZOR N. V. GOGOLJA Samo ena predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Na sedežu tržaške sekcije evropskega federalističnega gibanja je bilo včeraj snidenje med krajevnimi kandidati v evropski parlament in vodstvom MFE, kj sta ga zastopala preasednik dr. Baiison in tajnik Delbello. Za govorniško mizo so sedeli Vascotto (PR, neodvisen), Marchesich (Union Val-dčtaine), Cecovini (PLI, neodv.). Volli (PRI), G uricin (PR, neodv.), Pittoni (PSI) iprikirf-štbka (SSk OV). Nad njimi je Jjil razpet transparent z zelenim napisom na belem polju »Volite za Združene države Evrope*. Kandidati so odobrili program Za zapahi ameriški mornar, ki je zabodel Tržačana? Vse kaže, da bodo kmalu pojasnjene okoliščine, v katerih je v torek. 29. maja zvečer, eden od a meriških mornarjev, član posadke vojnih ladij, ki so zasidrane v naši luki, zabodel z nožem na Trgu Oberdan 25-letnega Diega Bortoli-na. Policija ameriških ladij naj bi namreč izsledila nasilneža, vendar ni še posredovala njegovega imena. Doslej nam je uspelo zvedeti le, da je baje storilec odličen karateist, ki si je v tej borbeni disciplini že prislužil «čmi pas*, in da je posredoval ameriškim preiskovalcem bistveno različno verzijo o poteku dogodkov, kot sta jo podala agentom tržaškega letečega oddelka dva Tržačana, ki naj bi tudi bila vpletena v zadevo. Ameriški mornar trdi, da je dan pred krvavim napadom prispel na Trg Oberdan z vsoto kakih 400 dolarjev, ki jih je zbral skupno z nekaterimi tovariši, da bi za vse skupaj preskrbel nekaj mamila. Tu se je spoznal s skupino mladih Tržačanov, ki so ga povabili v neko stanovanje, kjer naj bi mu izročili hašiš. Komaj pa so stopili v sta novanje, so ga napadli in okradli. Zaradi tega. meni osumljeni mornar, se je naslednjega večera vrnil na Trg Oberdan, da bi poračunal s skupino, srečal pa je nesrečnega Boitolina, ki je plačal za vse. V podrti hiši našli 300.000 lir Tržaški gasilci so v ponedeljek popoldne prebrskali ruševine hiše v Ul. del Šale 4 v starem mestu, ki jo je 25. aprila letos podrla silovita eksplozija, in pod ruševinami našlj približno 300.000 lir v ban Strele v Cerovljah in na Pesku Med kratkotrajnim neurjem, ki je včeraj opoldne nekoliko osvežilo že pretoplo ozračje na našem področju je, poleg močnega dežja, švignilo na zemljo tudi veliko strel. Ena izmed takih je zadela v gozdič pri Cerovljah in povzročila manjši požar, ki pa ga je skoraj popolnoma pogasil že deje. Kljub temu so na kraj prispeli gasilci iz starega pristanišča in dokončno pogasili plamene. Druga strela je zadela v topol nedaleč od policijske kasarne pri mejnem prehodu na Pesku ter vžgala travo m suhljad. Iz bojazni, da bi se ogenj razširil, so poklicali gasilce, ki pa so imeli, prav tako kot v Cerovljah, prav malo dela. pljučnih bolezni z rentgenskimi in sorodnimi pregledi. Domnevni bolniki so v takšnih primerih podvrženi precejšnji radioaktivnosti. WWF bo v drugi polovici septembra priredil okroglo mizo o tem j vprašanju. Prijave dohodkov do 30. junija Kakor znano, bo 30. t.m. zapadel rok za predložitev prijave dohodkov za leto 1978. Prijave, vključno obrazec 101, ie treba predložiti občinam, oz. občinskim izpostavam, ali poslati v priporočenem pismu okrajnemu finančnemu uradu. Javni uslužbenci lahko predstavijo omenjene prijave uradom, v katerih so zaposleni, le ti pa bodo poskrbeli, da bodo prijave do 10. julija na finančnem uradu. Glede obrazcev 740 je treba omeniti, da so ti na razpolago v občinskih izpostavah, kupimo pa jih lahko tudi v trafikah. res učinkovita in v ta namen naj se raztegne oblast evropskega parlamenta: EDS naj se spremeni v pravo evropsko denarno enoto; proračun evropske skupnosti naj se poveča vsaj do stopnje 2,5 od sto evropske kosmate proizvodnje. Uvodnima poročiloma Barisona in Delbella so sledili posegi kandidatov. Cecovini je naglasil, da se nova Evropa poraja iz držav, ki so ustvarile nacionalizem. To bo federacija držav z nadnacionalno izvršno oblasti-), ki se bo enakopravno soočala z velikani ZDA, SZ in LRK, sicer pa bo taka Evropa branik zahodne kulture. Na struno zahodne omike je zabrenkal tudi Volli, ki se je zavzel za Evropo narodov. Pittoni pa se je opredelil za demokratičnejšo Evropo ljudstev, v kateri naj se rešijo socialni in delavski problemi. Marchesich je grajal volilni mehanizem, zaradi katerega se mo rajo manjše stranke opreti na večje, Vascotto je zašel iz teme z napadom na zakon 336 o predčasnem upokojevanju javnih uslužbencev ter zagrozil 7. referendumom, Giuricin pa je kritiziral odsotnost predstavnikov KD. KPI in PSDI. Socialni demokrati naj bi s socialisti po njegovem bili osrednja gonilna sila nove Evrope. Dr. Drago Štoka je naglasil nujo, da mora nova Evropa biti tudi Evropa jezikovnih in etničnih manjšin. Te tvori v celinskem obsegu 50 milijonov, v Italiji pa približno milijon »drugačnih* brez po ustavi zajamčenih jim pravic, (dg) Ameriška letalonosilka v Tržaškem zalivu Včeraj je priplula v Trst letalonosilka »America*, ki bo ostala v Tržaškem zalivu do 12. t.m. 80.800-tonska ladja je dolga 320 m, s 4 tisoč 500 možmi posadke pa pred stavlja pravo plavajoče mesto. «A-merica* spada v sklop VI. ameriške flote in se pridružuje šestim torpedovkam, ki so že dalj časa v našem zalivu. • Svet krajevne skupnosti za Ribiško naselje, Štivan in Medjo vas se bo sestal v petek, 8. junija, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Ribiškem naselju. Zaradi pomanjkanja prostora na tržaški strani so se v našem uredništvu nakopičila daljša in krajša poročila o vrsti raznih prireditev, ki jih nismo mogli sproti objavljati. Zato bomo v jutrišnji številki posvetili posebno stran pregledu omenjenih dejavnosti. NA SREČANJU S PREDSTAVNIKI RAJONSKEGA SVETA Razovci odločno nastopili v obrambo jusarskih zemljišč Zavrnili so prošnjo nekega zasebnika, da bi mu dali v najem jusarsko zemljišče ob robu vasi O vprašanju jusarskih zemljišč je bilo izrečenih že veliko besed, vendar je prav na tem področju še marsikaj nerazčiščenega. Občinske oblasti, ki so zadolžene za upravljanje teh zemljišč, ravnajo z njimi. kot se jim zljubi in malokdaj upoštevajo mnenja tistih, ki imajo neposredno pravico do izkoriščanja teh zemljišč, oziroma njihovih organizacij, to je odborov jusarskih upravičencev. V teh dneh je vprašanje jusarskih zemljišč spet na dnevnem re du. V bistvu ga je tokrat odprla sama občinska uprava, ki je naslovila na vzhodnokraški rajonski svet prošnjo nekega zasebnika za najem jusarskega zemljišča pri Ba zovici. Rajonski svet naj bi v roku štiridesetih dni izrekel s tem v zvezi svoje mnenje, ki naj bi bilo za občino obvezujoče. O zadevi ie vzhodnokraški rajonski svet obvestil bazovsko združenje iusarskili upravičence ■, ki je nemudoma rea giralo. Včeraj so se namreč predstavniki tega združenja sestali z urbanistično komisijo rajonskega sveta. Mnenje bazovskih upravičencev, ki so ga osvojili tudi predstavniki rajonskega sveta, je seveda nega- tivno. Jusarska zemljišča morajo v prvi vrsti služiti krajevnemu prebivalstvu, ki ima že stoletja nad njimi pravico, je osnovno načelo jusarskih upravičencev. V Bazovi ci so na to vprašanje še posebno občutljivi in ga povezujejo s širšim vprašanjem ohranitve in razvoja živinoreje, ki je bila od nekdaj glavna gospodarska dejavnost v vasi. Ta dejavnost doživlja zadnja desetletja udarec za udarcem. Pristojne oblasti, ki bi bile dolžne priskočiti na pomoč, so nasprotno to dejavnost |)re.j ovirale. Posledi ca je konstantno upadanje v šte vilu živine. V zadnjem času so v Bazovici, kakor tudi drugod v tržaški okolici, začeli gledati na te stvari nekoliko drugače, predvsem z veliko večjim optimizmom. Pripravili so širši načrt, ki naj bi privedel do nekakšnega preporoda živinoreje na zadružni podlagi. Eden od pomemb nih temeljev takšnega načrta so seveda pašniki. Brez zemlje je vsa kršna kmetijska dejavnost nemo goča. V tej optiki imajo tudi ju-sarska zemljišča svojo neprecenlii-vo vrednost in jih je treba zato ovrednotiti. Vsakršna uporaba teh zemljišč v drugačne namene in proti volji jusarskih upravičencev je nespr-jemljiva. To je bilo med včerajšnjim srečanjem na občinski izpostavi na Opčinah izrecno poudarjeno. Zemljišče, ki naj bi ga dali nekemu zasebniku v najem, leži ob stari sežanski cesti v neposredni bližini vasi. Gre za okrog 3000 kvadratnih metrov, ki naj bi jih na jemnik izkoristil v kmetijske na mene, O teh namenih so med včerajšnjim srečanjem izrekli marsikateri pomislek. Večkrat se namreč dogaja, da kakšen mestni človek navpde takšne razloge, da bi prikril svoje prave namene, to je imeti poceni vveek-end prostor nekje na Krasu, na katerega nato prej ali slej postaviš še hišico. Bazovci so torej odločno zavrnili te zahteve in predstavniki rajonskega sveta so sklenili, da to mnenje prebivalstva posredujejo občini ter da obenem opozorijo na pereč problem živinoreje, ki ji je treba zagotoviti bodočnost. • Danes, ob 20. uri bo na Trgu sv. Jakoba govoril član vodstva KPI in glavni urednik »Rinascite* Adalber to Minucci. priznanje, katerega so ob podobnih koncertnih priložnostih deležni 0°' jenci in naša glasbena šola sama■ Glede sinočnjega izvajanja Tee Košute, naj pripomnimo, da je bila njena glasbena interpretacija izredno doživeta in je zato ustvarila neposreden stik z občinstvom, ki se je koncertantki oddolžilo z burnim ploskanjem in številnimi šopi rož. Prof. Pavel Šraj o lutnji v 16. stoletju V okviru ciklusa predavanj za staro glasbo, ki ga prireja Glasbena matica v Trstu, je v ponedeljek popoldne v Gallusovi dvorani prof. Pavel šraj predaval o lutnji v 16. stoletju. Prof. Šraj je pravi ekspert tega antičnega inštrumenta, saj je njen zelo znan izvajalec in tudi izdelovalec. Lutnja je brenkalo, ki izvira z Bližnjega vzhoda. Tam so jo poznar li že pred par tisoč leti, v Evropo, na Pirenejski polotok, pa so jo pred približno 1200 leti prinesli Saraceni in Mavri. Od tu se je razširila domala po vsej Evropi, bila je zelo priljubljen inštrument po raznih dvorih. Najprej je imela štiri dvojne strune, dvojne zato, da so pridobili volumen zvoka, nato, » boraku, pa je imela že 14 strun. Prof. Šraj je svoje predavanji obogatil z diapozitivi, nato pa ji še zaigral nekaj pesmi španskih, francoskih in angleških avtorjev na lutnjo, ki jo je sam izdelal. V MILJSKI OBČINI Dodelitev zemljišč za ljudske gradnje Kdor si želi zgraditi stanovanjsko hišo na področ’ «ex Fonderia* v miljski občini, ki je vključeno v občinskem načrtu za ljudske grad-, nje, mora vložiti do 30. t.m. ustrezno prošnjo (na kolkovanem papirju za 2.000 lir) za dodelitev potrebnega zemljišča. V prošnjah je treba navesti naslednje podatke: j' talijansko državljanstvo, stalno bivališče ali zaposlitev v miljski občini, sestava družine, dohodek vseh družinskih članov. Prosilci ne smejo biti lastniki drugega stanovanja, izjaviti morajo, da niso še prejeli nobene javne pomoči za zidanje stanovanj in da niti sami, niti njihovi družinski člani ne gradijo drugih stanovanj. Navesti je treba tudi sredstva, s katerimi misli prosilec hišo sezidati. Prošnji je treba priložiti kopijo prijave dohodkov za leto 1978 in vsakršna doka--?ilf) p .. ki se nahaja na istoimenskem r6u v starem delu mesta, je odprta azstava del avstrijskega slikarja ®osa Bischoffshausna. * galeriji «Teatro Romano« je raz-tava del tržaškega slikarja Borisa j^Jana. Razstava bo odprta do 10. ^ ^ umetnostni galeriji «11 Manšeta*0* v Miljah je razstava del 'karja Enza Marši ja. Odprta bo do 10. junija. j v galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 sit 10 zvečer od 18. do 22. ure Slovensko planinsko društvo Trst prireja avtobusni izlet ob priliki 8. srečanja slovenskih planincev, ki bo v nedeljo, 10. junija, v Podnarju pod Vrtačo na Koroškem. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure. Vpisovanje pogojno za 3. avtobus še danes, 6. junija. Opozarjamo udeležence, naj imajo pri sebi veljavni dokument (za Avstrijo zadostuje osebna izkaznica). ■ Slovensko planinsko društvo Trst prireja v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija izlet v Triglavsko pogorje za srednješolsko mladino. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/II) vsak dan od 11. do 12. ure. Društvo slovenskih upokojencev priredi enodnevni izle v Trbiž - Be-lope.ška jezera dne 14. junija t.l. z odhodom s Trga Oberdan izpred sedeža dežele ob 7. uri. Vpisovanje bo danes, 6., in jutri, 7. jupija, od 9. ure do 10.30 na sedežu v Ul. Cice-rone 8/B tel. 62-785. Športno dmštvo Mladina priredi izlet na Nanos, predjamski grad in Postojno. Pot po transverzali. Izlet družinskega značaja z otroki od 8. leta dalje. Odhod iz Križa v soboto 9. junija pred spomenikom, prenočitev v koči na Nanosu, povratek v Križ v nedeljo, ob 16. uri. Vpisovanje pri Stojanu Sosiču, telefon 220423. Število udeležencev omejeno na 25 oseb. V baziliki sv. Silvestra bo jutri zvečer ob 19. uri v okviru «Glasbe-nih srečanj« izredni koncert, na katerem bosta nastopila bas Mario Pardini in pianist Ennio Silvestri. To bo zadnji koncert v seriji «Glas-benih srečanj«. Razna obvestila V Rovinju bo v dneh 15. in 16. junija «Ex tempore prijateljstva«, ki ga organizira Unija Italijanov iz Istre in z Reke in tržaška Ljudska univerza. PD Lonjer - Katinara in ŠD Adria vabita na tovariško srečanje Lonjer-cev Jn Katinarcev, ki bo v nedeljo, 10. junija 1979, z začetkom ob 11. uri v Prestranku pri Postojni. Poleg domačinov se bodo srečanja u-deležili tudi vaščani, ki bivajo izven obeh krajev po Italiji in Jugoslaviji. SPZ obvešča, da je pisarna zveze v Trstu odprta vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure; v sobotah samo dopoldne. SPDT obvešča tiste, ki bi radi plačali letno društveno članarino, da lahko to storijo vsak ponedeljek od 20. do 21. ure na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/IH.) ali pa vsak dan v Tržaški knjigarni. B -I\ !Mi •»»»'. ,«j. ? Namesto cvetja na grob strica Rudolfa Križmančiča darujeta Dora ia Mirjan žagar 10.000 za PD Lipa, 10.000 za ŠD Zarja in 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob strica Rudolfa Križmančiča darujeta A,-driana in Dario Stefani 10.000 za PD Lipa in 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Rudolfa Križmančiča daruje Amalija Žagar 5000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina drage Any Vodopivec daruje V.š. 5000 lir za poimenovanje osnovne šole v Bar-kovljah. >>llUMl|„„|,||||„l|||||||)|||||||)|||||||)|||||||||||||||||||,|lfll|„,„|||||||||l||||||||lllllllllllltlMllltltl|IIIIMUII Včeraj-danes Danes, SREDA, 6. junija « MILUTIN vzide ob 5.17 in zatone ob ib' •Dolžina dneva 15.33. — Lu-Vz>de ob 16.20 in zatone ob 3.05. Jutri, ČETRTEK, 7. junija , ZORICA Vm-, 3l j0*i včeraj: najvi.šja temperatura Uri pinie, najnižja 22,1, ob 13. hib nsU)pinie' ^ačni tlak 1016,1 Ocjji^tanovitno ustaljen, vlaga 77-hni *na, nebo 8 desetink pooblače-*° je 8,5 mm dežja, veter “'ari,, Sover°vzhodnik 17 km na uro, “lori rah'n razgibano, temperatura Ja 18,2 stopinje. B Rojstva in smrti to^il? 5-. .junija 1979 so se v Trstu “"'Je otroci, umrlo pa je 24 “"el00?;1 S0 SE: Valter Fala, Ma-Goo^Marchesi, Sarah Elizabeth e*rl SO: 52 letni Riko Mala Mha a Ctn' Giovanni Bonazza, 83-letnj .Anna Furlan vd. Meula, 69-S®ll» /S*00.'0 Uenardon, 71-letna Mar-Edda tornizza por. Fachin, 48 letna Arčoni us ti a P°r- Mirasola, 80 letni ‘Mttj Lorenzon, 87-letni Guido Bo-Sa d le‘ni Achille Picciola, 87-■ l"a £0Sa Mariani vd. Calvi, 81 \ K«, arRherita Steffč vd. Depon-'Ustna Lida Mancini vd. Man - cini, 85 letna Giovanna Bratulich vd. David, 85-letna Ludmilla Novak vd. Morandi, 85-letna Maria Salvi, 84-letna Margherita Barbalich vd. Pie-ri, 46-letni Sergio Prodorutti, 48-Iet-ni Oscarre Fortunat, 78-letni Santo Gelussi, 92-letni Miloš Marc, 81-let-na Luigia Bradaschia, 82-letna Ma ria Lango vd. Chinese, 76-letna Io-landa Barbariol vd. Cassano, 58 letni Sergio Pertot. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dn 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T Vecellio 24, Ul. Zorutti' 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb; za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627. LEKARN^ V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124. Bazovica M 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225 141 Božje polje Zgonik: tel 225-598. Nabrežina- lol 200 121. Sesljan' tel 209 197; Zavije tel. 213 137; Milje: tel. 271 124 Mali oglasi PRODAM motor «Moto Morini« cor-saro c.c. 125 v zelo dobrem stanju za 500.000 lir. Telefonirati na številko 231889 po 15. uri. IŠČEMO kotalke s škorenjčki št. 33 ali 34, po možnosti za obvezne like. Telefonirati na št. 228275. ODDAM V NAJEM 2 prostora v prvem nadstropju stavbe v središču Gorice. Prostora sta primerna za urad. Podrobnejša pojasnila na upravi PD v Gorici. ODDAM V NAJEM pod ugodnimi pogoji veliko sodobno stanovanje na področju Gorice. Pojasnila na upravi PD . v Gorici. FIRMA Pertot Ul. Ginnastica 22 išče vajenko/ca ter prodajalko/ca. TISKARNA išče izvežbanega strojnega stavca tudi za začasno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Tiskarna«. NUDIMO MOŽNOST dobrega zaslužka (slo 700 tisoč lir mesečno), osebam s srednješolsko izobrazbo, z znanjem slovenščine in italijanščine, ki imajo proste popoldneve in razpolagajo z osebnim avtomobilom. Zaželena starost nad 24 let. Informacije po telefonu (0481) 882112 ob delavnikih med 13. in 15. uro. MLAJŠA ŽENSKA išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. AMI 8 break oranžne barve — 1. 1975. 60.000 km, prodam. Telefon (061) 320792 (Jug.) TV COLOR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA -Kontovel 134, tel. 225 471. JADRNICO (manjšo) iščem v najem ali za nakup. Oglasiti se v mizarski delavnici Boris Grilanc - Salež, tel. 229190. JAVNA USTANOVA išče v najem a li v nakup hišo z vrtom ali prostorno stanovanje na območju Sv, Jakoba ali Skednja v sociakio -zdravstvene namene. Ponudbe pod šifro: «Salus». PEKARNA Legiša ■ Sesljan 41, telefon 209-147 išče vajenca/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjem za prevažanje kruha. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primor ski dnevnik nod šifro: «Gostilna». 9«M'C\ - Mi’o Košuta, Križ 38, toči pristno domačo kapljico. ■ Goriška pokrajina je neposredno izvolila samo enega svojega parlamentarca, in sicer senatorja Silvana Bacicchija -.KPI). Krščanska demokracija ni uspela poslati v Rim Bruna Longa, ki je prvi neizvoljeni poslanec. Podobna usoda je pred leti doletela Michela Martino. Socialistično stranko bo zastopal poslanec Loris Fortuna, ki je kandi diral v našem okrožju. Politični tajnik stranke Craxi je s pismom pozval svoje člani, naj med Fortu nom in Castigiionejem izberejo pr vega. Tako je Fortuna v goriški pokrajini prejel 943 glasov, Casti-glione pa 599. Največje število pre ferenc- na Goriškem ima Longo (9.621). Med slovenskimi volivci KPI vlada zadovoljstvo zaradi izvolitve Jelke Gerbec. Z njeno izvolitvijo naši glasovi niso bili zavrženi, pra vi jo. Volitve so pomagale utrditi položaj slovenskih kandidatov Borut Spacal (KPI) je prejel v goriški pokrajini 1.510 preferenčnih glasov, v videmski pokrajini pa 121. Marija Fer let ič (FG - SSk) je prejela v goriški pokrajini 1.079 piefeienc. v videmski pokrajini pa 233, Miro Gradnik (FG - SSk) pa je preje! pri nas 720 preferenc, na Videm •skem pa 180. Povsem ločeno razmišljanje si zasluži PSI. In sicer zato. ker jo izgubil v občini Gorica in ker med Slovenci sploh nima več moči. V tej volilni kampanji se je pokazal trend, ki že nekaj let traja v stran ki, da bi zmanjšali vpliv slovenskih volivcev na njegovo politično usmeritev. Rezultat takšne usmeritve je dejstvo, da se bo — če se stvari ne popravijo — zmanjšalo njegovo zastopstvo v občinskem svetu v Gorici, zlasti še slovensko. Zaprosili smo tajnike političnih strank za ocene Bruno Longo nam je odgovoril, da bodo izjavo podali, j ko bo vodstvo stranke temeljiteje ’ ocenilo volilni izid. V nadaljevanju objavljamo izjave. Paize, Trombet-te in Terpina. Marjan Terpin tajnik SSk za Goriško Že ob sklepu vodstva Slovenske skupnosti, da nastopi; na volitvah kljub temu, da so v Rimu zavrnili sklep, /lahko uporabi naš tradicionalni- znak na skupni sl«* venstofiirlanšKi listi, smo se zavedali, da gremo nasproti velikim težavam, nerazumevanju in tudi nasprotovanju. Rezultat volitev pa nam jfe pokazal, da so volivci Slovenske skupnosti bolj kot kdaj e notni in smo zato v glavnem ohra- nili vse glasove. Jasno, da smo tu di upali v boljši uspeh Furlanov, kar ;>a nas ne navdaja z malodu šjem, saj je lo bil prvi poskus, da smo končno prelomili tisočletni zid. ki je ločeval sosedne ljudi. Meni mo da je izšla SSk iz težkega boja okrepljena in z večjo samozavestjo, kar bo nedvomno odločilno vplivalo na nedeljske evropske volitve in vsekakor predstavljalo trdne temelje za nadaljnje akcije Slovenske skupnosti v vidiku u pravnih volitev prihodnjega leta. Tullio Paiza pokrajinski tajnik KPI Na teh volitvah na Goriškem je s političnega gledišča KPI dosegla neizpodbiten uspeh; za senat je napredovala za 0,3 odstotka, za zbornico pa .je utrdila itak visok rezultat iz leta 1979. Ta potrditev uspeha je toliko pomembnejša če se upošteva množičen in koncentričen napad ki so ga z več strani izvedli na našo stranko. V rezultatu je nadalje zajeto pomembno dejstvo, da je KD izgubila glasove. V tem primeru gre. po našem mnenju, za obsodbo tve ganja, ki bi ga prinesla zmaga KD. Še prav posebno važno pa se nam vidi nadaljnji napredek naše stranke v slovenskih vaseh ter nepomembnost list, ki so se predstavile zato, da bi pobirale glasove na podlag: razdvajanja in razkrajanja. Zdi se nam, da to glasovanje potrjuje ,ob upoštevanju krize, voljo po spremembi, ki jo izražajo ljudske množice in ki jo bodo morali stvarno upoštevati v parlamentu. S tem v zvezi izraža KPI svoje zadovoljstvo spričo utrditve svojega parlamentarnega predstavništva na Goriškem. Giarcfranco Trombetta pokrajinski tajnik PSI Na Goriškem, kjer je bila volilna konkurenca na socialističnem področju trša in bolj neprizanesljiva kot drugje, nismo uspeli ohraniti naših položajev. Kot nas ta podatek po eni strani greni, pa nas po drugi strani navaja k temu, da se z večjim elanom lotimo dela in ponovno osvojimo izgubljeni prostor, sedaj v posesti drugih. S povečano zavestjo, da bo pot dolga in težavna, bomo zgradili tretjo socialistično silo. Poglobljeno bomo razmišljali c tem. kar se je primerilo, vedro bomo analizirali dogajanje ter pri tem tudi preučili trend, ki ga je pokazal goriški volilni zbor ter volivci celotne dežele. Kar se nas tiče, se ta zbor usmerja drugam kot v državi, kjer je PSI utrdil in razširil svoj položaj, prav tako pa na pomemben način izpričal tudi svoje parlamentarno zastopstvo. IZIDI VOLITEV ZA POSLANSKO ZBORNICO V GORIŠKI POKRAJINI 1979 % 1976 % KPI 32802 30,7 34515 32,05 MSI 4690 4,4 4857 4,51 ' PRI 3164 3,0 3829 3,55 PSDI 6067 5,7 5348 4,97 MF-SSk 3568 3,3 2353 2,18 PLI 1431 1.3 1202 1,12 PSI 7085 6,6 11037 10,25 KD 39365 35,8 42938 39,87 LpT 1275 1,2 — — NSU 845 0,8 — * t PR 4976 4,6 — — DN 494 0,5 — — PDUP 1207 1,2 — Bele 2483 — _ Neveljavne 1567 — — — Volilnih upravičencev je bilo 114.300, volilo je 106.969 oseb oziroma 93,59 odstotka. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je t ves Gorici dežurna lekarna Pontoni Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salu-te, Ul. C. Cosulich, tel. 72480. Volitve za senat v občini Gorica Volitve za senat občina GORICA KPI 4651 (17,0 odst.), MSI 1953 7,1), PRI 1087 (4,0), PR 1153 (4,2), PS DI 2477 (9,0), MF-SSk 1658 (6,0), LpT 381 (1,4), DN 142 (0,5), KD 11977 (43,6), PSI 1404 (5,1), PLI 560 Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo v četrtek, 7. t.m., ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Giorgia Valvassorija. Odprta bo do 30. junija. mi ŠOLA GLASBENE MATICE Gorica priredi jutri, 7. junija, ob 20.30 na sedežu v Uhcf -Maltai 2,rjvK Gorici. i, < - j -. r per Tispettore Klute* VERDI 17.00—22.00 «Welcome to Los Angeles*. Vittoria 17.30 — 22.00 »Arancia, meccanica«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Pornode- tective«. PRINCIPE Zaprto. Prosveta Slovenska prosvetna zveza vabi vse predsednike pevskih zborov in pevovodje, ki so sodelovali na letošnji reviji »Primorska poje«, na sestanek, ki bo danes, 6. junija 1979, ob 20. uri v Domu Andreja Budala v štandrežu. Razdelili bodo fotografije zborov, ki so nastopili letos. Zborom in pevovodjem bodo izročili tudi jubilejno knjigo ob 10-letnicj .revije. Razna obvestila Uprava Dijaškega doma v Gorici sporoča, da bo dom zaprt do 11. junija. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiuiiiiHHiiiiiniiiMiiMiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiifUlHttiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiMiiiMiNiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiifli Izidi volitev za poslansko zbornico na 65 voliščih v goriški občini Volišče št. 1 — Ul. Capuccin! KPI 94, MSI 51, PRI 42, PSDI 49, MF-SSk 19, PLI 24, PSI 36, KD 253, LpT 8, NSU 4, PR 47, DN 4, PDUP 2, bele 10, neveljavne 5. Volišče št. 2 — Ul. Mascagni 9 KPI 64, MSI 94, PRI 26, PSDI 58, MF-SSk 37, PLI 14, PSI 22, KD 275, LpT 9, NSU 8, PR 28, DN 5, PDUP 3, bele 11, neveljavne 4. Volišče št. 3 — Ul. Mascagni 9 KPI 48, MSI 43, PRI 21, PSDI 33, MF-SSk 17, PLI 8, PSI 21, KD 193, LpT 3, NSU 4, PR 32, DN 11, PDUP 1, bele 13 neveljavne 6. Volišče št. 4 — Ul. Codelli KPI 74, MSI 46, PRI 30, PSDI 21, MF-SSk 19, PLI 20, PSI 28, KD 246, LpT 10, NSU 1, PR 37, DN 6, PDUP 0, bele 10, neveljavne 4. Vohšče št. 5 — Ul. Mascagni KPI 51, MSI 39, PRI 38, PSDI 27, MF-SSk 10, PLI 14, PSI 32, KD 198, LpT 3, NSU 8, PR 40, DN 4, PDUP 3, bele 11, neveljavne 9. Volišče št. 6 — Ul. Codeli KPI 74, MSI 44, PRI 33, PSDI 29, MF-SSk 22, PLI 33, PSI 38, KD 188, LpT 13, NSU 4, PR 35, DN 2, PDUP 2, vbele 2, neveljavne 7. Volišče št. 7 — Ul. Leopardi KPI 53, MSI 41, PRI 24, PSDI 36, MF-SSk 13, PLI 12, PSI 19, KD 202, LpT 4, NSU 8, PR 13, DN 3, PDUP 7, bele 6, neveljavne 8. Volišče št. 8 — Ul. Leopardi KPI 71, MSI 38, PRI 34. PSDI 58, MF-SSk 19, PLI 12, PSI 26, KD 230, LpT 6, NSU 6, PR 41, DN 2, PDUP 5, bele 19, neveljavne 6. Volišče št. 9 — Ul. Diaz KPI 39, MSI 72, PRI 26, PSDI 41, MF-SSk 13, PLI 30, PSI 19, KD 257, LpT 6, NSU 2, PR 34, DN 1, PDUP 4, bele 7, neveljavne 2. Volišče št. 10 — Verdijev korzo KPI 38, MSI 37, PRI 23, PSDI 35, MF-SSk 15, PLI 25, PSI 20, KD 181, LpT 6, NSU 1, PR 22, DN 3, PDUP 0, bele 6, neveljavne 5. Volišče št. 11 — Ul. Svevo KPI 52, MSI 35, PRI 14, PSDI 50, MF-SSk 20, PLI 11, PSI 6, KD 177, LpT 8, NSU 7, PR 29, DN 7, PDUP 0, bele 13, neveljavne 6. Volišče št. 12 — Ul. Svevo KPI 61, MSI 33, PR] 5, psDI 26, MF-SSk 18, PLI 4, PSI 14, KD 128, LpT 0, NSU 1, PR 18, DN 3, PDUP 0, bele 7, neveljavne 7. Volišče št. 13 — Verdijev korzo KPI 53, MSI 20, PRI j), psDI 23, MF SSk 24, PLI 27, PSI 10, KD 151, LpT 2, NSU 3, PR 25, DN 3, PDUP 4, bele 10, neveljavne 4. Volišče št. 14 — Ul. Canpuccin! KPI 92, MSI 52, PRI 13, PSDI 68, MF-SSk 20, PLI 14, PSI 31, KD 239, LpT 9, NSU 10, PR 50, DN 3, PDUP 4, bele 16, neveljavne 6. Volišče št. 15 — Ul. Cappuccini KPI 91, MSI 42, PRI 28, PSDI 60, MF-SSk 26, PLI 17, PSI 35, KD 307, LpT 10, NSU 11, PR 45, DN 1, PDUP 7, bele 10, neveljavne 6. Volišče št. 16 — Ul. Svevo KPI 94, MSI 33, PRI 14, PSDI 32, MF-SSk 17, PLI 4, PSI 19, KD 176, LpT 5, NSU 6, PR 20, DN 1, PDUP 5, bele 19, neveljavne 13. Volišče št. 17 - Ul. Diaz KPI 76, MSI 45, PRI 14, PSDI 40, MF-SSk 10, PLI 8, PSI 19, KD 217, LpT 8, NSU 5, PR 30, DN 7, PDUP 4, bele 13, neveljavne 6. Volišče št. 18 — Drev. Virgilio KPI 47, MSI 34, PRI 14, PSDI 18, MF-SSk 17, PLI 4, PSI 15, KD 161, LpT 11, NSU 4, PR 27, DN 3, PDUP 6, bele 3, neveljavne 6. Volišče št. 19 — Drev. Virgilio KPI 62, MSI 29, PRI 21, PSDI 35, MF-SSk 6, PLI 11, PSI 16, KD 186, LpT 4, NSU 4, PR 32, DN 3, PDUP 7, bele 12, neveljavne 1. Volišče št. 20 — Ul. Boschetto KPI 72, MSI 52, PRI 17, PSDI 63. MF-SSk 37, PLI 19, PSI 24, KD 204, LpT 3, NSU 3, PR 30, DN 3, PDUP 7, bele 7, neveljavne 12. Volišče št. 21 — Ul. Brigata Pavia KPI 70, MSI 26, PRI 15, PSDI 32, MF-SSk 17, PLI 17, PSI 17, KD 279, LpT 7, NSU 3, PR 28, DN 0, PDUP 12, bele 13, neveljavne 8. Volišče št. 22 — Ul. Gramsci KPI 103, MSI 41, PRI 13, PSDI 55, MF-SSk 21, PLI 11, PSI 25, KD 255, LpT 7, NSU 3, PR 45, DN 1, PDUP 7, bele 21, neveljavne 10. Volišče št. 23 — VenTjev Korzo KPI 57, MSI 34, PRI 11, PSDI 22, MF-SSk 31, PLI 7, PSI 13, KD 110, LpT 44, NSU 2. PR 21, DN 3, PDUP 1, bele 9, neveljavne 7. Volišče št. 24 — Ul. Cappella KPI 73, MSI 52, PRI 9, PSDI 33, MF-SSk 24, PLI 7, PSI 22, KD 215, LpT 6, NSU 3, PR 28, DN 2, PDUP 3, bele 10, neveljavne 10. Volišče št. 25 — Verdijev korzo KPI 84, MSI 38, PRI 16, PSDI 28, MF-SSk 33, PLI 5, PSI 23, KD 173, LpT 4, NSU 1, PR 27, DN 3, PDUP 5, bele 15. neveljavne 11. Volišče št. 26 - Trg Medaglie d’oro KPI 71, MSI 28, PRI 17, PSDI 25, MF-SSk 16. PLI 12, PSI 12, KD 132, LpT 2, NSU 5, PR 33, DN 4, PDUP 1, bele 9, neveljavne 12. Volišče št. 27 -Trg Medaglie d’oro KPI 77, MSI 39, PRI 19, PSDI 39, MF SSk 71, PLI 16, PSI 30, KD 229, LpT 11, NSU 3, PR 31, DN 3, PDUP 3, bele 16, neveljavne 2. Volišče št. 28 — Ul. Orzoni KPI 22, MSI 25, PRI 30, PSDI 37, MF SSk 38. PLI 15, PST 31. KD 294. LpT 5, NSU 5. PR 31, DN 2, PDUP 4, bele 7, neveljavne 4. Volišče št. 29 - Ul. Codelli I KPI 166, MSI 29, PRI 13, PSDI 57, KPI 75, MSI 44, PRI 33, PSDI 38, > MF-SSk 75, PLI 2, PSI 58, KD 196, MF-SSk 15, PLI 33, PSI 27, KD 246,' LpT 9, NSU 0, PR 38, DN 2, PDUP LpT 21, NSU 8, PR 34, DN 5, PDUP 5, bele 13, neveljavne 16. 6, bele 8, neveljavne 14. Volišče št. 30 — Ul. Campagnuzza KPI 72, MSI 37, PRI 28, PSDI 52, MF-SSk 28, PLI 6, PSI 24, KD 307, LpT 12, NSU 3, PR 20, DN 3, PDUP 2, bele 15, neveljavne 7. Volišče št. 31 — Ul. Campagnuzza KPI 77, MSI 48, PRI 12, PSDI 43, MF-SSk 34, PLI 4, PSI 23, KD 248, LpT 8, NSU 5, PR 36, DN 2, PDUP 6, bele 8, neveljavne 4. Volišče št. 32 — Ul. Brigata Avell no (Ločnik) KPI 92, MSI 29, PRI 12, PSDI 38, MF-SSk 15, PLI 6, PSI 14, KD 185, LpT 3, NSU 3, PR 27, DN 7, PDUP 2, bele 10, neveljavne 10. Volišče št. 33 — Ul. Udine (Ločnik) KPI 119, MSI 28, PRI 24, PSDI 98, MF-SSk 23, PLI 12, PSI 39, KD 303, LpT 6, NSU 4. PR 16, DN 2, PDUP 4, bele 23, neveljavne 6. Volišče št. 34 — Ul. Udine (Ločnik) KPI 101, MSI 18, PRI 8, PSDI 35, MF-SSk 24, PLI 6, PSI 13, KD 311, LpT 3, NSU 3, PR 9, DN 4, PDUP 8, bele 22, neveljavne 10. Volišče št. 35 — Ul. 4. novembra (Podgora) KPI 229, MSI 4, PRI 9, PSDI 41, MF-SSk 65, PLI 4, PSI 30, KD 122, LpT 3, NSU 0, PR 19, DN 0, PDUP 8, bele 8, neveljavne 7. Volišče št. 36 - Ul. 4. novembra (Podgora) KPI 102, MSI 9 PRI 6, PSDI 40, MF-SSk 25, PLI 2, PSI 28, KD 109, LpT 0, NSU 0, PR 13, DN 1, PDUP 44, bele 7, neveljavne 8. Volišče št. 37 — Pevma KPI 197, MSI 7, PRI 11, PSDI 30, MF-SSk 94, PLI 3, PSI 59, KD 99, LpT 3, NSU 1, PR 19, DN 2, PDUP 13, bele 9, neveljavne 2. Volišče št. 38 — Ul. Rismondo KPI 53, MSI 57, PRI 35, PSDI 26, MF-SSk 18, PLI 39, PSI 19, KD 257, LpT 8, NSU 3, PR 34, DN 4, PDUP 6, bele 7, neveljavne 4. Volišče št. 39 — Ul. Leopardi KPI 54, MSI 49, PRI 34, PSDI 49, MF-SSk 14, PLI 19, PSI 20, KD 241, LpT 12, NSU 5, PR 37, DN 5, PDUP 2, bele 11, neveljavne 10. Volišče št. 40 — Ul. Cappella KPI 89, MSI 33, PRI 21, PSDI 43, MF-SSk 73, PLI 14, PSI 23. KD 184, LpT 13, NSU 7, PR 50, DN 3, PDUP G bele 4, neveljavne 5. Volišče št. 41 — Ul. Mascagni KPI 71, MSI 47, PRI 36, PSDI 58, MF-SSk 23, PLI 16, PSI 33, KD 232, LpT 12, NSU 5, PR 45, DN 4, PDUP 2, bele 5, neveljavne 2. VVVšče št. 42 — Mihaelova ulica (Štandrež) Volišče št. 43 — Ul. Udine (Ločnik) KPI 96, MSI 17, PRI 10, PSDI 48, MF-SSk 29, PLI 9, PSI 30, KD 213, LpT 6, NSU 11, PR 16, DN 1, PDUP 9, bele 5, neveljavne 3. Volišče št. 44 — Ul. Gramsci KPI 102, MSI 41, PRI 7, PSDI 51, MF-SSk 33, PLI 3, PSI 22, KD 235, LpT 9, NSU 0, PR 23, DN 4, PDUP 5, bele 13, nevtljavne 12. Volišče št. 45 — Ul. Orzoni KPI 75, MSI 34, PRI 27, PSDI 47, MF-SSk 37, PLI 15, PSI 27, KD 212, LpT 13, NSU 0, PR 39, DN 0, PDUP 3, bele 8, neveljavne 7. Volišče št. 46 - Ul Cappella KPI 86, MSI 45, PRI 20, PSDI 46, MF-SSk 35, PLI 5, PSI 35, KD 194, LpT 19, NSU 7. PR 38, DN 2, PDUP 5; bele 11; neveljavne 13. Volišče št. 47 — Ul. Cappuccini KPT 72, MSI 40, PRI 18, PSDI 36. MF-SSk 27, PLI 14, PSI 20, KD 224, LpT 4, NSU 2, PR 29. DN 3, PDUP 6; bele 14; neveljavne 12. Volišče št. 48 — Verdijev korzo KPI 55, MSI 45, PRI 20. PSDI 35, MF-SSk 29, PLI 24, PSI 21, KD 174, LpT 4, NSU 6, PR 44, DN 4, PDUP 1; bele 6; neveljavne 3 Volišče št. 49 - Ul. Diaz (bolnišnica) KPI 5. MSI 4. PRI 1, PSDI 5, MF SSk 1, PLI 1, PSI 0, KD 89, LpT 2, NSU 1, PR 1, DN 1, PDUP 1; bele 7; neveljavne 3. Volišče št. 50 — Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 25, MSI 9, PRI 4, PSDI 14. MF-SSk 3, PLI 2, PSI 4, KD 81, LpT 0, NSU 2, PR 3, DN 0, PDUP 4; bele 4; neveljavne 3. Volišče št. 51 - Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 4, MSI 7. PRI 1, PSDI 6, MF-SSk 3, PLI 1, PSI 1, KD 10, LpT 0, NSU 0, PR 0, DN 1, PDUP 0; bele 2; neveljavne 3. Volišče št. 52 - Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 25, MSI 9, PRI 6, PSDI 9, MF-SSk 3, PLI 2, PSI 4, KD 43, LpT 1, NSU 7, DN 1, PDUP t; bele 46; neveljavne 40. Volišče št. 53 — Ul. Žara (Rojce) KPI 96, MSI 44, PRI 19, PSDI 65, MF-SSk 10, PLI 4, PSI 29, KD 212, LpT 5, NSU 4, PR 36. DN 5, PDUP 2; bele lj; neveljavne 11. Volišče št. 54 — Ul. Boschetto KlPI 52, MSI 48, PDI 16, PSDI 29 MF-SSk 27, PLI 15. PSI 17, KD 241, LpT 13, NSU 1, PR 37, DN 3 PDUP °; bele 6; neveljavne 6, Volišče št. 55 — Ul. Matteotti KPI 157, MSI 36, PRI 12, PSDI 60, MF-SSk 28, PLI 0, PSI 31, KD 192, LpT 5, NSU 5, PR 3.7, DN 9, PDUP 9; bele 18; neveljavne 7. Volišče, št. 56 — Ul, Mascagni KPI 62, MSI 46, PRI 11, PSDI 55, MF-SSk 26, PLI 6, PSI 20, KD 160, LpT 7, NSU 5, PR 36, DN 2, PDUP 3; bele 8; neveljavne 5. Volišče št. 57 - Ul. Mascagni KPI 103, MSI 58, PRI 19', PSDI 51, MF-SSk 17. PLI 8, PSI 23. KD 194, LpT 12, NSU 8, PR 43, DN 4, PDUP 4; bele ,16, neveljavne 7. Volišče št. 58 — Ul. Bersaglicrl (Ločnik) KPI 75. MSI 18, PRI 7, PSDI 51. MF-SSk 18. PLI 7, PSI 34, KD 299, LpT 8, NSU 3, PR 14, DN 5, PDUP 10; bele 21; neveljavne 9. Volišče št. 59 - Ul. Codelli KPI 23, MSI 62, PRI 34, PSDI 44. MF-SSk 21, PLI 22, PSI 23, KD 242, LpT 7, NSU 1, PR 42, DN 1, PDUP 1; ,be'e 14; neveljavne 5. Volišče št. 60 - Ul. Leopardi KPI 127, MSI 50, PRI 20, PSDI 44, MF-SSk 14, PLI 14, PSI 32, KD 203, LpT 3, NSU 3. PR 40. DN 0. PDUP 4; bele 20; neveljavne 7. Volišče št. 61— Ul. Cappuccini KPI 170, MSI 56, PRI 31, PSDI 108, MF-SSk 48, PLI 10, PSI 54, KD 321, LpT 7, NSU 9, PR 53, DN 6, PDUP 11; bele 21; neveljavne 13. Vclišče št. 62 — Mihaelova ulica (Štandrež) KPI 23G. MS1 3. PRI 9, PSDI 45, MF-SSk 104, PLI 8, PSI 49, KD 100, l4)T 3, NSU 1, PR 11, DN 3, PDUP 7; bele 10; neveljavne 11. Volišče št. 63 - Ul. Codelli KPI 96, MSI 52, PRI 48, PSDI 55, MF-SSk 10, PLI 23, PSI. 29,, KO 273. LpT 9, NSU 11, PR 52, DlJ 14, PDUP 5; bele 14; neveljavne i. Vohšcr št. 64 - Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 28. MSI 6, PRI 1, PSDI 7, !tfF-SSk 2, PLI 1, PSI 8, KD 61. LpT 2, N9U 0, PR 1, DN 1, PDUP 3; be'e 2; neveljavne 3. Volišče št. 65 — Ul. B. Avellino (Ločnik) KPI 109. MSI 23, PRI 9, PSDI 39. MF-SSk 12, PLI 5, PSI 22, KD 156. LpT 3, NSU 7, PR 27, DN 3, PDUP 6; bele 14; neveljavne 13. Skupno število glasov po strankah na volitvah v poslansko zbornico 1979: KPI 5311 (16,8 odst.), MSI 2306 (7.3) , PRI 1206 (3,8), PSDI 2668 (8.4) , MF-SSk 1714 (5,4), PLI 746 (23), PSI 1583 (5.0), KD 13022 (41,2), LpT 432 (1,4), NSU 257 (0,8), PR 1901 (6,0), DN 209 (0.7), PDUP 271 (0,9), bele 744, neveljavne 493. Skupno število glasov po strankah leta 1976; KPI 5952, MSI 2364, PRI 1612, PSDI 1173. MF-SSk 1384, PLI 561, PSI 2809, KD 14997. Izidi volitev za poslansko zbornico po okoliših VOLIŠČE M 5l -X % S s M Z VOLIŠČE E Ut a a, Sc S M E S CA — S s CA Z S? a. VOLIŠČE a. !>S 9S a. K eu S a. a- 3 a a H a § a US «— E 3 CA2 Uh en Z K Oh 1. VOLILNI OKOLIŠ - ZAHODNI KRAS 70 š. Križ 153 6 4 3 4 4 18 0 41 0 31 6 25 236 š. Prosek 351 14 11 7 12 5 37 3 57 1 39 3 49 287 š. Prosek 316 14 7 3 8 6 49 3 56 4 54 4 22 238 š. Sirk 303 15 8 9 11 12 59 2 66 3 49 3 42 289 š. Križ 132 26 17 10 14 8 99 3 230 2 26 7 24 320 š. Levstik 165 11 14 4 13 2 24 1 80 1 47 1 31 324 'c. FanciuMo 52 31 35 3 7 1 118 2 265 3 1 0 4 372 š. Silvestri 24 12 25 2 5 3 56 1 137 4 1 1 8 2. VOLILNI OKOLIŠ - VZHODNI KRAS 36 o.v. Opčine 133 38 22 12 10 6 102 2 85 8 33 5 29 94 š. Bani 107 4 5 2 3 0 25 0 23 0 14 0 22 283 š. Tommasini 240 33 26 9 11 5 106 4 149 2 56 6 52 284 š. Opčine 153 28 31 17 7 4 125 2 107 5 39 5 36 285 š. Opčine 167 44 37 5 21 5 144 3 182 11 65 2 27 291 š. Trebče 303 14 2 2 7 3 20 1 37 0 38 4 12 292 š. Gropada 307 19 7 10 11 7 67 3 55 1 50 1 33 293 š. Bazovica 328 7 5 10 14 9 30 2 55 2 83 1 46 398 š. Tommasini 319 37 17 6 26 5 54 4 104 2 58 9 31 31« š. Opčine 119 31 32 3 18 10 110 2 217 4 9 7 29 319 š. Opčine 57 19 12 11 8 2 77 3 71 5 14 8 18 342 o.v. Ul. Tommaso 44 48 25 6 13 1 97 3 275 7 4 1 20 344 š. Opčine 83 41 61 9 19 2 132 2 185 6 18 4 38 365 bol. Santorio 40 V 6 9 4 7 7 28 1 60 2 3 2 6 3. VOLILNI OKOLIŠ - ROJAN, GRETA, BARKOVLJE 11 š. Brunner 68 30 47 7 11 3 171 1 125 7 6 8 19 24 š. Tarabocchia 88 38 38 4 16 6 168 1 163 3 14 2 36 29 o.v. Ul. S. Fortunato 71 43 25 12 16 2 144 3 124 14 8 5 17 30 š Brunner 73 25 27 6 9 1 100 0 96 6 5 0 12 31 š. Brunner 99 43 44 8 8 2 187 2 153 3 9 4 25 32 š. Brunner 40 29 44 6 8 0 145 4 108 3 5 4 23 33 š. Brunner 93 51 32 6 15 5 19 0 157 4 6 2 27 34 š. Manna 72 45 53 10 11 4 163 5 135 3 6 5 23 38 š. Mann j 107 32 44 6 6 3 165 0 124 6 22 2 15 136 š. Addobbati 40 36 26 16 4 1 170 4 101 12 6 5 10 143 š. Addobbati 90 43 27 13 4 0 175 0 111 4 6 3 27 264 drž osn. šola 79 48 57 12 18 3 262 4 166 9 10 3 28 265 š Manna 108 47 27 12 15 1 183 5 153 12 7 3 12 266 rekr. Brunner 113 49 44 17 14 12 210 2 134 13 9 5 32 267 rekr. Brunner 97 42 34 15 17 3 162 0 163 7 13 3 31 268 obč. otr. vrtec 141 31 24 9 6 5 153 1 156 2 10 4 28 269 obč. otr. vrtec 76 21 21 3 12 2 121 1 112 1 3 1 13 270 š. Tarabocchia 146 57 31 9 12 3 172 0 138 6 7 3 22 271 drž. osn. šola 65 22 10 2 13 6 80 0 65 3 15 2 10 272 š. Tarabocchia 169 46 21 7 16 5 150 2 110 5 23 4 22 273 š. Tarabocchia 131 36 29 5 21 6 201 2 85 8 21 6 22 274 š. Tarabocchia 101 24 44 8 9 6 169 4 125 5 11 2 28 275 š. Addobbati 91 54 39 4 13 3 179 4 175 4 11 2 11 276 š. Saba 110 40 31 7 21 4 165 0 158 4 10 4 29 277 š. Saba 130 21 32 7 14 5 181 1 158 0 13 3 17 278 otr. vrtec 126 18 22 5 13 ' 3‘‘134" 2 ■'54 8 14 3 19 279 š. Battistig 203 43 25 14 21 6 167 4 127 11 34 9 27 280 š. Battistig 62 52 35 15 13 ‘“■3' 168 3 147' tl- 23 -3 30 281 š. Battistig 254 24 24 ,si) iuf‘ ‘Ui3 430v 4-189 1 19 3 20 203 š Laghi 171 47 24 7 13 3 182 2 126 4 12 8 31 204 prev V Sartorio 216 48 20 9 11 10 252 3 151 9 8 7 29 221 š. Slataper 129 34 18 3 5 2 140 . 2 . 96 2 5 2 11 222 š. Slataper 162 34 21 2 13 9 134 1 112 1 10 1 18 311 osn. šola 136 25 56 12 15 3 203 3 149 4 4 4 16 329 boln Maddalena 51 5 11 4 5 0 18 5 65 3 6 1 3 334 š. Laghi 203 20 23 12 9 4 173 5 119 4 4 0 26 349 š. Morpurgo 102 42 33 10 11 2 183 4 137 5 4 4 18 11. VOLILNI OKOLIŠ - ŠKEDENJ, ČARBOLA 2 š Marchi 107 31 37 11 14 5 157 1 166 3 11 2 14 7 o.v. Istrska ul. 148 33 20 10 19 1 186 1 100 5 n 2 20 12 rekr. Saba 81 30 37 8 17 0 189 3 185 7 i 2 10 16 š. Sv Just 37 27 26 6 6 2 149 3 136 2 0 1 15 17 š. Sv Just 49 46 69 5 7 0 205 0 234 3 3 6 11 100 š Marchi 147 48 42 11 11 1 233 1 141 8 4 5 32 101 š. Marchi 108 30 37 8 20 0 145 0 147 2 3 5 22 126 rekr. Gentilli 133 35 33 11 15 5 188 2 163 5 1 0 31 167 š. Ul. Svevo 37 27 48 11 8 2 167 0 259 3 1 3 19 189 o.v. Istrska ul. 97 52 39 7 15 1 169 4 171 4 8 11 26 190 š. Marchi 139 33 33 6 22 3 184 4 172 5 1 4 36 191 š. Chiesa 257 26 23 6 13 5 100 1 120 4 12 2 15 192 š. Chiesa 165 30 8 3 5 6 111 2 81 2 12 4 14 193 š. Chiesa 246 20 18 3 9 6 106 3 113 8 19 5 26 194 š. Chiesa 158 34 11 9 10 4 149 5 91 3 16 2 12 ■ 195 o.v. Ul. Panc Bianco 129 29 26 8 23 4 170 7 97 3 7 3 22 196 o.v. Ul. Pane Bianco 215 43 19 11 22 2 183 4 107 5 21 2 23 197 š. Ul Fianona 177 42 27 12 13 5 205 2 144 5 9 5 23 198 š. Ul Fianona 194 41 33 6 26 7 183 5 155 2 7 2 16 199 š. Laghi 158 18 3 3 14 6 97 0 71 3 15 2 22 200 š Bergamas 132 40 19 12 13 4 161 2 229 3 7 2 24 249 š. Sv. Just 90 46 41 12 17 10 198 0 .164 3 4 1 29 303 š. Sv Just 155 48 36 14 21 3 221 2 185 5 4 4 20 315 š Ur. Svevo 84 45 48 9 8 5 166 3 257 5 5 7 27 330 š. March, 97 27 41 9 21 2 157 4 258 3 3 1 19 354 š. Ul. Svevo 49 49 42 8 9 2 207 3 164 3 5 2 24 355 o.v. Istrska ul. 67 36 25 8 6 0 128 6 101 2 1 3 8 362 š. Sv. Just 110 56 24 11 11 2 245 3 179 9 3 4 28 12. VOLILNI OKOLIŠ SV. AN A, NAŠEL JE SV. SERGIJA 4 š. Ul Manli 153 27 36 1 13 2 148 1 136 3 5 3 14 9 š Ul Manli 119 32 32 11 22 4 205 6 143 6 11 4 17 19 š. Visinlini 173 57 38 11 22 3 154 1 119 4 3 5 15 45 š Visintini 89 39 38 4 6 4 120 4 182 2 5 7 9 52 o.v SMM spod. 111 31 16 8 9 0 129 4 110 2 3 1 14 73 š. Rossetti 213 38 34 8 22 3 185 1 107 0 4 3 13 76 š Capi-in 98 32 27 5 15 5 133 2 93 1 3 1 11 81 š. Ciril-Metod 120 27 39 5 9 2 173 4 116 1 2 1 20 88 š Foschiatti 176 55 32 7 20 6 174 1 122 2 14 3 37 157 š Foschiatti 145 24 15 5 10 8 115 1 110 1 12 1 24 205 o.v. Ul. Dell'Acqua 138 25 12 4 6 3 73 5 78 1 2 2 9 206 rekr. Cobolli 133 46 24 8 13 5 143 2 117 5 7 5 24 207 rekr. Cobolli 131 20 16 6 18 5 65 1 112 2 5 1 10 208 rekr Cobolli 150 40 41 12 13 5 190 5 144 3 3 1 27 209 š. Caprin 121 54 25 7 12 3 204 4 149 4 9 2 34 210 š. Caprin 166 29 26 5 17 3 143 4 152 4 9 2 20 211 š. Foschiatti 125 23 39 14 15 6 126 6 126 5 13 3 29 212 š Ul. Pagano 225 31 9 3 26 9 141 2 92 8 8 0 20 213 š. Silvestri 263 33 7 4 28 5 148 3 97 2 12 3 37 296 š. Foschiatti 235 28 40 5 19 8 92 0 97 2 2 0 21 297 š. Foschiatti 105 69 40 9 18 1 227 0 144 4 3 3 31 300 š. Ul Pagano 86 15 2 3 11 5 53 1 47 5 18 1 5 301 š. Foschiatti 132 46 60 5 14 5 251 13 210 6 11 4 20 310 š. Visintini 63 41 41 2 14 3 133 5 287 2 1 0 11 312 š. Rossetti 85 62 50 15 25 2 214 1 338 3 6 8 39 316 rekr. Gentilli 133 49 25 5 15 1 216 3 171 8 0 5 27 321 š. Ul Manli 142 36 26 6 14 2 152 2 99 2 7 5 23 322 š. Visintini 175 28 31 9 14 3 164 4 157 1 16 2 29 333 š. Ul. Pagano 231 15 23 9 9 9 83 4 116 5 13 0 20 350 š. Visintini 189 21 43 6 18 6 160 3 131 2 4 1 22 351 š Visintini 172 23 26 2 18 4 167 3 120 1 8 1 18 359 š. Foschiatti 188 33 23 5 14 5 166 3 114 0 6 2 13 361 š. Foschiatti 71 ■13 9 4 15 3 151 3 86 3 6 1 18 374 o v SMM spod. 170 53 27 3 16 3 197 6 153 2 4 3 13 '375 o.v SMM spod. 84 51 35 12 11 1 203 1 104 3 6 3 14 378 4. Ciril Metod 155 47 38 9 18 3 192 4 124 3 6 2 38 KOLESARSTVO 18. ETAPA «GIRA» PO PREDZADNJI ETAPI NIC NOVEGA Osvojil jo je Sgalbazzi, na skupni lestvici pa še vedno vodi Saronni BARZIO (Como) — V predzadnji 18. etapi kolesarske dirke po Italiji, je prvo mesto osvojil Italijan Sgalbazzi, ki se je 30 km pred ciljem odcepil od glavnine in uspel dospeti v Barzio sam. Za njim so se z manjšimi razlikami zvrstili vsi ostali favoriti za najvišja mesta, Saronni pa je pred Moserjem pridobil še nadaljnje 3 sekunde. Glavna značilnost etape je bil dolg beg Vicina, ki je sam vodil kar 225 km in dosegel več kot desetminutno prednost. Pred odločilno, zadnjo etapo na kronometer, dolgo 45 km Česano Maderno - Milan, je torej Saronni nesporen favorit za končno zmago. Roza majica je uspešno prestala tudi obe dolomitski etapi, vsi napadi Moserjeve ekipe pa so bili neuspešni. Sedaj ima Saronni 1’48” prednosti, kar bi moralo biti dovolj. Brez dvoma je Moser odličen «cronoman», toda le ob njegovi izredni vožnji in Istočasni krizi Saronnija, bi se lahko stanje na končni lestvici spremenilo. Po današnji zadnji etapi bo jutri Počitek, v petek pa se bo pričel epilog, kolesarski maraton od Milana do Rima (660 km), ki bo predvidoma trajal 24 ur in ne bo veljal ta uradno lestvico. Vrstni red 18. etape (Trento -Barzio): 1. Sgalbazzi (It.), ki je prevozil 245 km v 7.04’43" s poprečno hitrostjo 34.611 km na uro 2. Chinetti po 23” 3. Panizza (It.) 4. Lienhard (Švi.) po 25" 5. Saronni (It.) 6 Bertoglio (It.) po 26” 7. De Muynck (Bel.) 28” 8. Moser (It.) Skupna lestvica L Saronni 88.35’54” 3. Moser po 1’48” 3. Johansson (Šve.) 4’01” 4. Laurent (Fr.) 414” 5. Beccia 5’33” 6 Contini 5’43” slovani. Spasojevič je bil prvi (16,62), medtem ko je bil evropski prvak Srejovič drugi (16,36 m). BOKS DREVI V ŠPANIJI Marjan Beneš brani naslov BILBAO — V španskem mestu Bilbao je vse nared za drevišnji boksarski dvoboj za evropski naslov supervvelter kategorije med Jugoslovanom Marjanom Benešem (sedanjim prvakom) in Špancem Ando-nijem Amanom. španski boksar je kot profesionalec (od leta 1976) še neporažen, kar jasno kaže, da bo drevi Beneševa naloga izredno težka. Jugoslovan je naslov v tej kategoriji osvojil 17. marca, ko je premagal Francoza Gilberta Cohena NOGOMET, Umrl je Gasparini BUENOS AIRES — Zaradi srčne kapi je včeraj nenadoma umrl Al-varo Gasparini, trener, ki je spremljal Milan na turneji po J. Ameriki. Gasparini se je včeraj popoldne počutil slabo, odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa so bile vse nege zdravnikov, da bi rešili nesrečnemu trenerju življenje, zaman. V SOBOTO NA STADIONU Finale za 1. mesto y8t-°st — SovodnJ'. 1:0 (0:0) va ritretJem. dodatnem derbiju (pr- * 8va v prvenstvu sta se končala ri^^ijem) so Doberdobci povsem (j ^luženo zmagali. Razmerje motil- a 'Rrišču se ni namreč uresni-§oVnY rezultatu, saj so bili tokrat To (d^njci odločno boljši od gostov. ^*Zali °vo Prem°d so domačini poko Jj Predvsem v drugem polčasu, kovr° dobesedno oblegali nasprotnico obrambo. Pomanjkanje šport- jvT^o pa je opravilo svoje. (IjjCjordobd so dosegli zadetek o'3 ^ redkih na- l n. Vrstni red f?~®dost Doberdob vpokal občinske uprave) 2. Sovodnje (pokal ŠD Sovodnje) 3. Škofja Loka (pokal PD Sovodnje) 4. Partizan Bilje (rokal Sovodenjske hranilnice) Ekipe so igrale v naslednjih pth stavah: MT-ADOST: Ferfolja, Frandolič, Pahor, Barbana, M. Gergolet, Dužman, G., E. in G. Ferfolja, D. Gergolet, A. Gergolet in Marušič. SOVODNJE: Uršič, Ferfolja, Ba-gon, Petejan, Kovic, Florenin, Butkovič, Vižintin, čevdek, Mar-son, Sambo, Rudi in Rajko Pete-jan, Frandolič. ŠKOFJA LOKA: Cvetkovič. Sod- nikar, Budnik. Nikolič, Smolej, Budnik, Vegdija, Makuc, Klavčič. Selok, Ristič, Jame, Bogataj, Rudič. PARTIZAN BILJE: Fratnik, Devetak, Krumk, Frančeškin, Komel, Besednjak, Trampuž, Jelončič, Mavec, J. Frančeškin, Nanut. Za najboljšega igralca je posebna komisija izbrala Nikoliča (Škofja Loka); najboljši vratar je bil Fratnik (Partizan Bilje); najboljši mladi igralec pa Krumk (Partizan Bilje). _________ (P1-) PRIJATELJSKO SREČANJE Danes v Vidmu Udinesc-Juvenlus Danes, s pričetkom ob 18.30 bo v videmskem stadionu Friuli zanimivo prijateljsko srečanje med domačim Udinesejem in Juventusom. V državnem prvenstvu je letos tu-rinsko moštvo dokaj razočaralo, čeprav se je uvrstilo na tretje me-sto. Trappatonijevo moštvo je moralo namreč prepustiti naslov državnega prvaka Milanu, ki ,ie bil absolutni protagonist prvenstva. Kljub temu ima turinsko moštvo nedvomno še zelo velik čar in privablja ob vsakem svojem gostovanju veliko število gledalcev. Poleg tega igra za Juventus vrsta odličnih igralcev m članov državne re- ^Tudi^za Videmčane bo ta tekma sksps, r pomerili* svoje moči skakovostnun nasprotnikom, ki bo igral v * prvenstvu. Ne nazadnje bo zanima nje predvsem osredotočeno nettiia za katerega menijo, da bo v nnhotaijem letu branil barve (šePvedno «bclo-čme») videmskega moštva. pini. pa tudi zato, ker je zanimanje za nastop Skansijevih varovancev v Gorici ogromno. Goriški organizatorji, ki so izredno požrtvovalno in v vseh detajlih pripravili to prireditev, seveda pričakujejo velik obisk jugoslovanskih navijačev. Povpraševanje po vstopnicah onstran meje je veliko in zato je pričakovati, da bodo Kičanovič in tovariši slej ko prej igrali kot doma. Jugoslavija je velik favorit v tej skupini. O tem ni dvoma. Verjetno bo vse odločeno o zmagovalcu že po prvem kolu, ko bodo «plavi» odigrali tekmo s Francijo. Pred dnevi smo si ogledali tekmo v Ljubljani med Jugoslavijo in univerzitetnim moštvom Notre Dame. »Plavi* so zasluženo zmagali, s prikazano igro pa niso zadovoljili. Občasno so le v drugem polčasu pokazali, kaj znajo. Po tekmi je bil tudi Petar Skansi dokaj zaskrbljen. Dejal je: »Napravili smo vse, da bi se čimbolje pripravili na evropsko prvenstvo v Italiji. Toda že na pričetku priprav smo imeli smolo. Najprej smo trenirali brez nekaterih standardnih reprezentantov, nato r? so odpadle še priprave v Kranjski gori. Sedaj pa se je poškodoval še Kičanovič.* In dodal je: «V Gorici mislim, da so nam najnevarnejši Francozi. Treba bo zaigrati odločno, kajti dve točki iz kvalifikac:j sta nam nujno potrebni za finalni del.* Kičanovič: «Bomo prvl» Kičanovič v Ljubljani ni igral. Roko ima v mavcu. Njegova odsotnost se je v igri jugoslovanske reprezentance še kako poznala, kajti Slavnič, po našem mnenju, ni v najboljši formi. Vprašamo Kičanoviča, kako je s poškodbo. »Roko imam v mavcu, vseeno pa treniram. Z mavcem pa seveda na tekmah ne moram nastopati. Upam da bom nared že za Gorico.* «Favoriti na evropskem prven-stu?* «Prepričan sem, da bomo tudi v Italiji prvi, čeprav so Italijani in še posebno Sovjeti zelo nev arni.* Datipagič: «V Turinu v najboljši formi* Dražen Dalipagič še vedno odslu-žuje vojaški rok. Malo je treniral, tekem pa sploh ni igral. Njegova forma je po pričakovanju poprečna Dalipagič: »Brez igranja, brez prvenstva tudi forme ni. To je povsem umevno. Tudi z reprezentanco sem kasneje pričel s prioravami. No. sedaj intenzivno treniram, imam dodatne vaje. Upam, da bom kmalu ujel dobro formo. Mislim pa da bom v najboljši formi v finalnem delu v Turinu, in to bo seveda najvažnejše.* »In še tvoji favoriti za EP?* »Favoriti ostajajo isti, čeprav gre vse nasprotnike jemati z veliko resnostjo. Rekli so mi, da so izredno napredovali Sovjeti. Preveč so z nami izgubili in prav evropsko pr venstvo v Turinu jim je izredna priložnost, da se oddolžijo za razočaranje zadnjih let. Mi bomo igrali kot favoriti in to je gotovo veliko in naknadno breme. Toda prepričan sem, da se bo vse dobro izteklo.* Ostale reprezentance Francija naj bi bila številka dve te skupine. Za Francoze, ki med drugim uvrščajo tudi naturaliziranega Američana Brosterhousa (igral je tudi v Italiji), bi bila uvrstitev v finalni del lep uspeh po večletni krizi v mednarodni areni. Poljska košarka že več let preživlja hudo krizo. Dinamični trener Jiri Svviatek n; uspel skozi nekaj generacij sestaviti kompetitivne reprezentance, ki bi vrnila Poljski nekdanji zavidljivi košarkarski u-gled. Tudi za Poljsko bi bila' u- SPORED v gorici Sobota, 9. junija 19.15 Izrael - Poljska 21.15 Jugoslavija - Francija Nedelja, 10. junija 19.15 Izrael - Francija 21.15 Jugoslavija - Poljska Ponedeljek, 11. junija 19.15 Francija - Poljska 21.15 Izrael - Jugoslavija miznoteniški, smučarski, teniški, balinarski in šahovski. Do pobratenja ni prišlo slučajno, saj sta oba kluba sklenila navezati najtesnejše medsebojne stike predvsem zato, ker delujeta v podobnih pogojih, obe sta mestni društvi, o-be se ukvarjata z več panogami in obe imata svoja matična objekta na podobnem, obrobnem delu mesta. Jasno je, da namen ustvarjanja novih odnosov med obema organizacijama ni le jačanje medsebojnih športno-tekmovalnih stikov, ampak predvsem ustvarjanje širših družbenih vezi, takih, ki so v skladu z načelom o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, o odprti meji, o vlogi manjšine kot posrednika med obema narodoma, o obujanju skupnih tradicij iz prejšnjih ter novejšega obdobja itd. Zato lahko pričakujemo, da bo sobotno pobratenje med obema društvoma pomembna obogatitev stikov med Ljubljančani in slovenskimi Tržačani ne le na športnem, ampak mnogo širšem področju, zlasti ker ima danes telesna kultura že sama mnogo pomembnejši delež splošnem družbenem dogajanju, kot ga je imela nekoč. Naj še dodamo, da se bosta v okviru sobotne slovesnosti pomerili med seboj tudi košarkarski peterki obeh društev. TENIS T . g v polfinalu PARIZ — Veliko mednarodno teniško tekmovanje v Parizu dosega svoj višek. Bjorn Borg je v četrtfinalu premagal presenetljivega Čilenca Hansa Gildemeisterja s 6:4, 6:1, 7:5 in se je uvrstil v polfinale, v katerem se bo spoprijel z Američanom Vi-tasom Gerulaitisom. Gerulaitis je namreč včeraj v četrtfinalu odpravil Španca Hoseja Hi-guerasa s 6:1, 3:6, 6:4, 6:4 vrstitev v finalni del spodbuden u-speh. Izrealci, ki v evropskih pokalnih tekmovanjih dosegajo zavidljive u-spehe, nimajo zelo močne reprezentance, čeprav je njihova igra dopadljiva, hitra, dinamična. Najboljši izraelski: igralec je nedvomno Berkowitz, ki sodi tudi med boljše košarkarje' V Evropi sploh. “ "" B. Lakovič Tudi naša najboljša športnica Sonja Miličeva je opravila svojo volilno dolžnost KOŠARKA V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE Sl 0 VINSKI DERBI KONTO VEL CIM Zanesljivo so premagali Borovo B ekipo ■ Bor A tesno zmagal NOGOMET Danes Cosmos - Argentina NEW YORK — Nogometna reprezentanca Argentine bo danes v New Yorku odigrala prijateljsko tekmo s Cosmosom. Angleži favoriti Danes bosta dve tekmi kvalifikacij evropskega nogometnega prvenstva za skupino 1. Spoprijeli se bosta Bolgarija in Anglija ter Danska in Irska. Ve liki favoriti te skupine so nedvomno Angleži, današnja tekma v Sofiji pa je nedvomno zadnja ovi- ra pred finalnim delom, ki Bo, prihodnje leto' v Italiji. 'ovel — Bor B 95:79 (55:41) KONTO VEL: Milič 6, Vasallo 8, Ban 18, Daneu 12, Luksa 20, Benčina 10, Lisjak 7, Bukavec 14, Ukmar. BOR B: Bajc 6, Raseni 2, Slobec 8, Lokar 8, Canciani 12, Jančar, Koren, Pegan 8, Mesesnel 11, Udovič 17. SODNIK: Zucchi V slovenskem derbiju 1. moške divizije so Kontovelci slavili proti drugi postavi Bora. Tekma se je začela v znamenju dokajšnje enakovrednosti, saj je bil izid še v deseti minuti neodločen 21:21. Naj o-menimo, da so borovci v teh začetnih potezah spretno pokrivali vrzel pri skokih pod košema z agresivno obrambo, do konca prvega dela i-gre pa so se višji Kontovelci le odlepili od gostov in odšli na počitek s 14 koši prednosti. To prednost so domačini v nadaljevanju z lahkoto obdržali do konca srečanja in obenem povsem zasluženo osvojili svoje enajsto prvenstveno zmago. H. L. Sfella Azzurra — Bor A 77:79 or y r i u (43:34) BOR A: Kapčič‘8 (6:6),'Pertot 10 (0:1), Kneipp 339*11:20), 'Perkb 15 ODBOJKA REVIVAL 79 V finalu izenačena srečanja Piprje so se najbolje odrezali pri moških, Bor-Ekipa 10 pa pri ženskah Dražen Dalipagič Tudi letošnjega odbojkarskega rekreacijskega prvenstva Revival ’79 je konec. Po poldrugem mesecu tekmovanj so bila namreč v nedeljo v Nabrežini na sporedu finalna srečanja, v katerih so se pomerile najboljše ekipe letošnjega prvenstva. Prvenstvo je letos dobro uspelo. Prijavljenih je bilo 20 ekip, kar pomeni, da se je z odbojkarsko rekreacijo ukvarjalo preko 200 ljudi. Prav ta množičnost pa je bila tudi glavni cilj Združenja slovenskih športnih društev, torej organizatorja revivala. Preidimo sedaj k nedeljskim finalnim tekmovanjem. Ekipe so igrale na odprtem igrišču v Nabrežini. Prve tekme je sicer nekoliko motilo muhasto vreme, potem pa se je tudi to uredilo. Vse tekme so bile zelo izenačene, saj se nobena ni končala s čisto zmago. Da se tekmovanje ne bi preveč zavleklo, so tekme v malem finalu igrali na dva osvojena seta, v velikem pa na tri. Kot zanimivost naj povemo, da so se vsi finalisti med seboj srečali že tretjič, saj so bile dvojice, ki so se v nedeljo pomerile, tudi v istih izločilnih skupinah. Finale za 3. mesto - moški BREG A - SLOGA A FUNNY JEANS 2:1 (11:15, 15:10, 15:8) Tradicija je obveljala: tudi v tej tekmi je zmagal Breg A, ki je po ogorčeni in izenačeni tekmi premagal Slogo. Nekoliko lažjo nalogo so imeli Brežani v tretjem nizu, v katerem so že na začetku visoko p<> vedli, v prvih dveh pa sta si bili ekipi na igrišču popolnoma enakovredni. Finale za 3. mesto - ženske KRAS - PUPE FUNNY JEANS 2:1 (9:15, 15:2, 15:13) Tudi ta tekma je bila, razen v drugem setu, zelo izenačena, kot sta bili tudi obe izločilni srečanji: obe sta se namreč končali po petih setih igre. Izenačeno je bilo tudi nedeljsko srečanje, posebno v zadnjem setu pa smo bili priča res veliki borbenosti na obeh straneh mreže. Finale za L mesto - ženske BOR EKIPA 10 - SLOGA 3:2 (12:15, 13:15, 15:9, 15:13, 15:13) O tem, da je bila tudi ta tekma izredno izenačena, pričajo dovolj zgovorno že delni izid posameznih setov. Zmagovalke letošnjega Revivala so tekmo že izgubljale z 2:0, ko je na igrišču prišlo do pre-I obrata in po skoraj dve uri traja-I joči tekmi je Boru uspelo premagati Slogo. Tekma je navdušila številne gledalce, ki so se zbrali ob igrišču, saj so igralke obeh ekip pokazale veliko mero borbenosti, pa tudi tehničnega znanja. Finale za 1. mesto - moški PIPRJE - NEBOJSEGA 3:1 (15:10, 15:7, 5:15, 15:10) Piprje so največje presenečenje letošnjega Revivala. Potem ko so v polfinalu povsem nepričakovano odpravili Breg A, so v nedeljo premagali še favoriziranega Nebojse-ga, proti kateremu so v obeh »prvenstvenih* tekmah izgubili. Zmaga Piprjev v nedeljski tekmi je bila nekoliko nepričakovana, zato pa povsem zaslužena: igralci so zaigrali zelo borbeno in zagrizeno in so s svojimi akcijami dobesedno zmedli nasprotnika. Nebojsega je brez težav osvojil le tretji niz, v ostalih treh pa so bili Piprje boljši tekmec. Po končanih tekmovanjih se je predstavnik ZSŠDI Valter Mokor zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje na letošnjem Revivalu in prešel k nagrajevanju. V ženski konkurenci je Bor - Ekipa 10 za L mesto prejel pokal občine Zgonik, Sloga za 2. mesto pokal Primorskega dnevnika, Kras za 3. pokal Sloven ske prosvetne zveze, Pupe Funny jeans pa za 4. pokal Slovenske kulturno - gospodarske zveze. V moški konkurenci so Piprje za 1. mesto dobili pokal Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine, Nebojsega pa je prejel pokal, ki ga je daroval Coca-Cola servis - Danilo Štoka, za 3. mesto je Breg A prejel pokal Primorskega dnevnika, za 4. pa Sloga A Funny jeans pokal zlatarne Sosič. Komisija je nato nagradila še najboljšega igralca oziroma igralko turnirja. Za najboljšo igralko je bila izbrana Nevia Vitez, ki je prejela pokal tvrdke Funny jeans, Branko Marc pa je kot najboljši igralec prejel pokal, ki ga je darovala devinsko - nabrežinska občina. Vsak udeleženec Revivala je prejel tudi spominsko diplomo in spominsko kolajno. Ekipe na letošnjem Revivalu so nastopile v naslednjih postavah: ŽENSKE ADRIA (ekipa je nastopala izven konkurence, ker je bila mešana): Blokar, Ruzzier, Batič, Milano, Dru-škovič, Gombač, Milič, Kuret, Gre-gori, A. in M. Čok, Kreševič, Malalan, Lorenzi, Kjuder. BOR - EKIPA 10: Panjek, Vitez, Race, Piščanc, Da Pian, Jurkič, Cu-pin, Šušteršič, Plesničar, Tavčar A- (3:5), Siega 3 (1:3), Oblak 10. SODNIKA: Škerlj in Leoni. PM: Bor A 21:35, Stella Azzurra 5:12. Sreča se je tokrat nasmehnila Borovi A ekipi: po treh zaporednih porazih, pri čemer je tudi smola idigrala svojo vlogo, so namreč borovci na tujem tesno premagali e-kipo Stelle Azzurre, ki je v prvem srečanju zmagala kar z 32 točkami prednosti. Tedaj pa ni z Borom nastopal Bruno Kneipp: v nedeljski tekmi je ta igralec dosegel sam 33 točk in bistveno pripomogel k zmagi. Marko Kontovel — Inter Milje 78:77 (38:30, 71:71) KONTOVEL: Gulič, Milič, Ban 16, Daneu 17, Lukša 29, Benčina 8, Lisjak 8, Bukavec. SODNIKA: Polh in Klammert. Kontovelci so na domačem igrišču z veliko težavo premagali Inter iz Milj. Miljčani so se predstavili na Kontovelu v popolni postavi in so že od samega začetka računali, da bodo pospravili ves izkupiček. In res, začeli so zelo a-gresivno rin,. nepričakovano visoko povedli 18:8. Domačini so tedaj pravočasno,, uredili &voje vrste in za služeno, .nadoknadili .zamujeno. V podaljšku pa so bili naši zopet prisebnejši od gostov in so, čeprav minimalno, toda povsem zasluženo, osvojili končno zmago. H. L. IZIDI 15. IN 16. KOLA I Jogan, Gruden, M. in D. SedeVčič. ' V predzadnji tekmi prvenstva Coca-Cola v minibasketu je Bor izgubil z močno ekipo Ricreatori ja. V Borovih vrstah je tokrat zadovoljil le Tavčar. Jutri bodo »plavi* odigrali zadnje srečanje tega prvenstva, in to na »Prvem maju*. Max dam, Smotlak, Lipovec, Kokorovec, Jagodic. KRAS: Rebula, Blazina T. in S., Furlan, Kralj, Škrk, Kobal, Simone-ta, Milič, Guštin. KRAS A: Rebula, Stubelj M. in V., Semec M. in L., Vesnaver, Pu-rič, Milič. MLADINA: Bogateč, Cah, Vergi-nella, S. in J. Košuta, Tretjak, La-harner, Tence. MUCE COPATARICE: Danieli, Milič, Gorjup, Lazar, Emili, Kralj, Vidmar, Čufar, Kralj. PUPE FUNNY JEANS: Persi, Križman, Malalan, Čuk, Bole, Sosič, Grilanc, Petelin, G. in I. So sič, Kocman, Zuccoli. SLOGA: Padovan, Ferluga, Mijot, Busletta, Brass, Guštin, Fonda, Čuk, Križmančič. MOŠKI BREG A: Mijot, Vladimir in Valter Žerjal, Jurkič, Da Pian, Viglia-ni, Pizziga, Lovriha, Živec, Race, F. Lovriha. BREG B: B, in V. Lovriha, N. in I. Salič, Berginc, Eneo, Jagodic, Dichito, Fischer, Ukmar, Zerbo in Slavec. FANCLI Z DUŠU: Andrej, Clau-dio, Peter, Edi in Ivo Starc, Ban, Čuk, Perini, Timeus, Vitez, Daneu, Kapun, Luxa, Lisjak. HRANILNICA: Kos, Kante, Čuk, Petaros, Milkovič, Stopar, Pilat, Kuret, Sosič. KRAS: Igor Milič L, Igor Milič n., Jožko, Ljubo in Miloš Milič, Si-moneta B. in Z., Skupek, Romagna, Colja, Pegan, Kobal, Guštin. MLADINA: D., P. Paolo, M. Košuta, M. in B. Bogateč, Drasič, Milič, Žerjal, Sedmak, Pertot, Tence, Pahor. NEBOJSEGA: Guštin, Kraus, Križ nič, A. V. Sosič, Križman E. in A., Košuta, E. in V. Ferluga, Suhadolc, Požar, Moro, Sedmak, Vitez, Gre-gori, B. Košuta, Sancin, Pahor. PIPRJE: Marc, A. in E. Daneu, Milkovič, Kralj, Bona, Malalan, Ne-mac, Može, D. Kralj, Pahor, Persi. SLOGA A FUNNY JEANS: Mor purgo, Peterlin, Valič, Persinger, Malalan, Brass, Iztok in Peter Gr gič, Bruno in Boris Kralj, Čorbo. SLOGA B: O. in M. Grgič, Ris-mondo, Beličič, Cibic, Crevato, Ferluga, R. in F. Ghezzo, Gabrielli, Škerlavaj, Malalan. SOKOL: Pertot, Svetlič, Ušaj, Franco, Legiša, Kante, Širca, Just, Martini, Dionisio, Gassoni in Guer-cini. YAMAHA: Nacinovi, Gregori, Li pizer, Kalan, Zoch, Colombin, Mon tanari, Filipčič, Cesar, Colomban, Fili, Langan. INKA Alabarda - Saba 81:53 Bor A - Servolana 56:79 Bor B - Don Bosco 66:79 Kontovel - Inter Milje 71:70 Stella Azzurra - SGT 62:53 Kontovel - Bor B 95:79 Alabarda - Don Bosco 109:66 Inter Milje - Servolana 69:82 Stella Azzurra - Bor A 77:79 Barcolana - Saba 64:57 LESTVICA Servolana 26, Don Bosco in Ala Zmaga SZ MOSKVA — V okviru priprav na evropsko košarkarsko prvenstvo je Sovjetska zveza v prijateljski tekmi premagala Poljsko s 104:70 (51:34). NOGOMET Napol! - Palermo NEAPELJ — Drevi ob 20.45 bo povratno polfinalno srečanje med Napoti jem in Palermom za italijanski nogometni pokal. Prva tekma se je končala brez zadetkov. NAJMLAJŠI (POKAL ACQUAVITA» Triestina — Vesna 4:2 (2:0) VESNA: Savarin, Buri, Stepančič Puntari, De Lorenzi, Zarotti, Del Bello, R. Candotti F. Candotti. Kost-napfel. STRELCI: v 20. in 27. min. p.p. Triestina, v 1. min. d.p. Del Bello, v 2. min. d.p. in v 15. min. d.p. Triestina, v 22 min. d.p. Kostnapfel. Zmagovita pot Vesne v kategoriji najmlajših se je končala. Prekinila jo je v nedeljskem spopadu za vstop v finale pokala «Acquavita* zagrizena in tehnično dobra ekipa Triestine. «Plavi» so kljub vsemu moralni zmagovalci. Tekmo so odigrali v desetih in brez dveh teže poškodovanih standardnih igralcev. Če k temu dodamo še tuja tla, potem je bilo začasno slovo najmlajših od i-grišč spodbuda in jamstvo nove u-spešne sezone. M. K. barda 24, Kontovel 22, SGT in Stella Azzurra 12, Bor A in Inter Milje 10, Bor B in Barcolana 8, Saba 0. Stella Azzurra in Kontovel imata tekmo več, Alabarda in SGT pa tekmo manj. PRIHODNJE KOLO SGT - Bor A (6. 6. ob 19.30 v Ul. Ginnastica), Alabarda Servolana, Stella Azzurra - Saba, Inter Milje -Bor B (7. 6. ob 20.30 v Miljah), Barcolana - Don Bosco. Marko PROPAGANDA Ricreatorl — Bor A 42:50 (19:35) BOR: Bradassi 30 (2:7), Vascot-to, Volk 12 (2:3), Tavčar A. 2 (2:6), Jagodic 2, Zaccaria 2, Tremul 2, Jogan, Tavčar B., Semen. Po dnevu počitka so mladi Borovi košarkarji ponovno stopili na igrišče in igrali proti ekipi Ricrea-tori. Zmaga «plavih» sicer ni bila izdatna, kljub temu pa lahko na stop ocenimo za zelo pozitivnega, če pomislimo, da so prav vsi igralci imeli možnost pokazati svoje košarkarsko znanje. Edina črna točka je tako ostala le poškodba Bradassija, za katerega pa je upati, da bo čim-prej okreval. Meko IZIDI 15. KOLA Inter 1904 - Ferroviario 84:39 Bor B - Inter Milje 31:90 Ricreatori Bor A 42:50 Alabarda - Servolana Počitek: Don Bosco n.o. LESTVICA Alabarda in Bor A 22, Don B< sco 20, Inter 1904 16, Ricreatori 14, Servolana 8, Inter Milje 6, Ferro-viario 2, Bor B 0. Ricreatori ima 2 tekmi več; Bor A ima tekmo več; Inter 1904 ima tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Servolana Bor B (7. 6. ob 18. uri v Skednju), Bor A - Alabarda, Inter Milje - Inter 1904, Don Bosco - Ricreatori. Počitek: Ferroviario. Marko MINIBASKET PRVENSTVO COCA-COLA Ricreatori Bor 87:45 BOR: Tavčar 25, Krapež 8 Ko vačič 9, Pupulin 2, Brandolin L Cej, ATLETIKA V NEDELJO V GORICI «Plavi» dosegli dobre rezultate Zelo vroči konec tedna je prinesel Borovi atletiki nekaj odličnih rezultatov. Poleg Pučnikovih 48 m v metu kopja je v nedeljo Marinka Semolič v Gorici zabeležila odličen čas 15”8 na 100 m čez ovire. Atletinja je prejšnji osebni rekord popravila za kar pol sekunde. Njen tek je bil seveda hiter in tehnično brez napak. Semoličeva je že itak imela normo za nastop na državnem prvenstvu v Bologni, njen nedeljski tek pa pomeni, da bo na tem prvenstvu iahko nastopila z dobrimi možnostmi, da se uvrsti v polfinale. Normo, žal, ni dosegla Marina Purič, ki je v Gorici skakala zelo živčno in brez potrebnega elana. Naprej pa se je le premaknil Gabrijel Sedmak, ki je v kopju pri mladincih dosegel 47,70 m. Blizu je sedaj tudi Tanja Furlan, ki je kopje zalučala 24 m daleč in ji sedaj manjkata še dva metra. Vsi trije bodo imeli zadnje možnosti v petek v Trstu, ko bo atletska zveza priredila manjše tekmovanje nalašč za tiste atlete in atletinje, ki so blizu norm. Ostali borovci so tekmovali bolj za lastna zadoščenja. Napredovala je Karmen Menegatti v krogli (9,75 m), dobri pa so bili Emil Sedmak v disku (35,44), Langan v višini (170 cm) in Klara Stefani na 100 m (14”). Lasič v daljini, Nugnesova v disku in štafeta naraščajnic pa so dosegli poprečne znamke. , k.b. OBVESTILO ŠT1 Sokol organizira v okviru društvenega praznika ženski ODBOJKARSKI TURNIR za najmlajše (letnik 1964 in mlajše). Turnir in praza.k bosta na Sokolovem travniku v Nabrežini v soboto, 9. in ncdeljj, 10. junija. Delovali bodo kioski, založeni z domačimi jedmi in domačo kapljico. Za plesna razvedrilo bo poskrbel ansambel »Times*. Vabljeni ntl Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina *. Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. junija 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljan«, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdajaLJ in tiska J* ^ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih |K|||ll založnikov FIEGVP^ GOVOR JANEZA PAVLA II. NA ZASEDANJU POLJSKIH ŠKOFOV <'CERKEV NAJ POSTANE VEZnTeLEMENT ZA URESNIČITEV ENOTNOSTI EVR0PE» P°g°j za to pa naj bi bilo predhodno razčiščen je odnosov med Cerkvijo in državo - Polemično poudarjanje vloge sv. Stanislava, zavetnika Poljske Pripravljenost za vzpostavitev diplomatskih odnosov z vzhodnimi državami V ODSOTNOSTI PREBIVALSTVA PRI IZBIRAH Vzhod zagovarja svojo politiko jedrske energije Po nesreči v Harrisburgu zahodne države čakajo s svojimi načrti CZESTOHOWA - Potovanje papeža Janeza Pavla II. na Poljsko postaja iz dneva v dan bolj »poli-tični obisk*, kot pa «romanje». Včeraj je tako papež posvetil skoraj ves dan razgovoru s poljskimi škofi, ki so se zbrali na zasedanju v Czestohovvi. Razgovor je bil verjetno zelo odkrit in je obravnaval predvsem politična vprašanja, v veliko manjši meri pa verska vprašanja. Zanimivo je, da so v dopoldanskih urah razdelili časnikarjem le majhno število izvodov papeževega govora v francoščini, nato pa so še te izvode odtegnili in postali so prava redkost. Poročilo očitno torej ni bilo namenjeno javnosti, ampak le »direktno zainteresiranim*. Kaj je bilo napisano v njem? Predvsem načelne izjave o odnosih med Cerkvijo in državo, seveda z izrecnim poudarkom na poljsko stvarnost. Papež pravi, da je za »normalizacijo* odnosov med Cerkvijo in državo, za uveljavitev osnovnih človekovih pravic, med katerimi je pravica do izbire veroizpovedi. »Normalizacija, je dejal pa- Papež Janez Pavel IT pež, je tudi izrazit dokaz dejstva, da želi država uveljaviti polno suverenost nad narodom.* Načela normalizacije pa je papež razširil preko meja Poljske: govoril je o širši evropski viziji in povezal poljska vprašanja s »tradicijo evropske miselnosti*. Sam je hotel razširiti krog prisotnih in na zasedanje poljskih škofov je povabil msgr. Balestrera, predsednika italijanske škofovske konference, ki jo je označil za »največjo v Evropi*. Vpričo vseh je objel Balestrera, ki ga je predstavil kčt bodočega kardinala. Sicer pa prisostvujejo zasedanju delegacije madžarskih, jugoslovanskih in za-hodnonemških škofov. Papežev govor je, kot že rečeno, presegal dimenzije Poljske. Začel je sicer z navajanjem svojih dvajsetletnih izkušenj v škofovski konferenci Poljske, kaj kmalu pa je prešel k »problematiki sodobne Cerkve v svoji svetovni dimenziji*. Vse to pa je bil le uvod v osrednji del govora, ki je zadeval odnose med Cerkvijo in državo, seveda še zlasti kar zadeva države vzhodnega sveta. Ponovil je to, kar jo že ob začetku leta povedal diplomatskemu zboru v Vatikanu in sicer, da je »Cerkev razpoložljiva za sodelovanje z vsemi državami in z vsemi ljudmi dobre volje,* kar naj bi pomenilo pripravljenost na vzpostavi tev rednih diplomatskih odnosov z državami vzhodnega bloka. Vendar pa to, po papeževih besedah, ne more biti postopek, ki teče brezpogojno. Cerkev postavlja jasne pogoje, med katerimi je na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic in svobode veroizpovedi; pri tem je papež dobesedno citiral zaključke drugega vatikanskega koncila. Kar pa zadeva izrecno poljsko Cerkev je papež omenil pakt med vladarji in Cerkvijo, sklenjen leta 1000: tedaj so bile Cerkvi priznane vse pravice in lastna hierarhična ureditev. Med vrsticami papeža Karla Wojtyle je namenoma slabo prikrita zahteva, da bi bil tak sporazum potreben tudi danes: skratka, poljska Cerkev zahteva, da ji država prizna juridično osebnost in tudi avtonomijo. Le s tem bi se stanje »normaliziralo*. To naj bi bil, po papeževem mnenju, tudi interes države, ki bi tako ohranila svojo suverenost. Vsemu temu je papež dodal nekatere elemente, ki le podčrtujejo odločnost v postavljanju zahtev. Med temi velja omeniti čaščenje poljskega zavetnika sv. Stanislava, ki nikakor ne prija varšavskim oblastem, pri katerih velja sv. Stanislav za upornika: Janez Pavel n. je tudi včeraj poudaril, da je ta svetnik «zavetnik enotnosti domovine* in dodal, da se je moral kralj, ki ga je dal ubiti, odpovedati prestolu. V odločni polemiki z uradni-ni poljskimi zgodovinarji je papež primerjal sv. Stanislava z angleškim sv. Thomasom Beckettom, ki ga je dal ubiti kralj in s papežem Gregorijem VIL, ki je umrl v izgnanstvu, kamor je moral, ker je napadel cesarja. «če je izdajalec sv. Stanislav, sta izdajalca tudi druga dva**, je dejal Wojtyla. Papež je nato ponovno prešel na širšo evropsko problematiko in dejal, da je Evropa »stalno razdeljena* ter poudaril, da je treba tudi v evropskem merilu poiskati »osnovno enotnost*: samo krščanstvo pa lahko, po papeževih besedah, poveže zahodni in vzhodni del gvrope. Krščanstvo torej ni le 'pojem enotnosti v kulturi, ampak se odraža tudi na politični ravni. »Tudi sv. Stanislav je bil tesno povezan z evropsko stvarnostjo svojega časa,* je dejal papež in še dodal, da je bila Evropa »v stoletjih svoje zgodovine neštetokrat razdeljena in da danes, kljub ideološkim in družbenoekonomskim razlikam, kljub dolgotrajnim delitvam režimov, ne more prenehati z iskanjem enotnosti, ki jo bo našla le v krščanstvu in to kljub različnim tradicijam med zahodnim in vzhodnim delom evropskega ozemlja.* Svoj poseg pa je papež končal s pozivom poljskim škofom, vsem škofom in Cerkvam Evrope, naj izpolnijo veliko nalogo, ki je pred njimi in naj »služijo enotnosti* ter dodal: »Krščanstvo mora napeti vse sile, da se uresniči enotnost Evrope.* Poziv je zelo pomemben in to iz vseh zornih kotov, saj je očitno, da postavlja papež Cerkev na visoko politično mednarodno raven. Cerkev naj bi bila, po teh besedah sodeč, vezni e-lement med državami in med različnimi režimi. Ta element — pravi Janez Pavel II. — pa je mogoč le če uživa Cerkev vse pravice in so razčiščeni njeni odnosti z državnimi oblastmi, (bbr) \ Odmevi na zločinsko dejavnost Bokasse PARIZ — Pokol dijakov v Sred-nieafriškem cesarstvu je izzval veliko ogorčenje ne samo v javnosti, ampak tudi v vrstah cesarske voj- ske. General Srednjeafriškega cesarstva Bangui, ogorčen zaradi pokola nedolžnih dijakov, je odstopil. Odločil se je, da ustanovi gibanje, katerega cilj je strmoglaviti »črnega Napoieona* Bokasso, ki kriminalno vlada v srednji Afriki. Po pričevanju nekaterih preživelih je cesar Bokassa osebno prisostvoval mučenju in umorom. Srednjeafriško osvobodilno gibanje pa zahteva preiskavo o pokolu in vzorno kazen za odgovorne. Zato naj se ustanovi mednarodna preiskovalna komisija, v kateri naj bodo zastopniki organizacije Amnesty International, ki se bori za človeške pravice. Po tem nečloveškem dejanju je Abdulaye Wade, generalni tajnik demokratične stranke Senegala izjavil, da je sramota za vso Afriko kar se dogaja v Srednjeafriškem cesarstvu in v drugih srednjeafriš-kih državah, da bi morali čimprej ustanoviti razsodišče za človeške pravice v Afriki. Wade obtožuje tudi francosko vlado zaradi njene KAIRO — Na vojaškem shodu v Ismailii ob četrti obletnici odprtja Sueškega prekopa je egiptovski predsednik Sadat govoril o perspektivah Egipta po sklenitvi mirovnega sporazuma z Izraelom. Osrednja tema je Pila posvečena vojaškim vprašanjem, predvsem pa dobavi najsodobnejšega orožja e-giptovski armadi. Predsednik Sa dat se je toplo zahvalil kitajski vladi »za njeno razumevanje m ne sebično pomoč* ob sklenitvi sporazuma za dobavo orožja Egiptu. Za hodni diplomatski viri zatrjujejo, da bodo Kitajci poslali tudi določeno število lx>jnih letal tipa mig kitajske proizvodnje. Egipt si je zagotovil tudi dobave orožja iz ZDA, Francije in Velike Britanije Tesno povezana s problemom u-dame moči egiptovske vojske je tudi proizvodnja nafte, ki se bo po Sadatovih besedah občutno povečala zaradi ležišč na Sinaju in novih, obetajočih odkritij. Že sedaj Egipt ' izvaža skoraj polovico svoje letne proizvodnje 25 milijonov ton nafte, da ga gospodarski embargo arabskih držav ne moti. Predsed nik Sadat je zagotovil vojakom, da bo Egipt kljub sovjetskemu embargu vojaških dobav, kljub nasprotovanju določenih »histeričnih arabskih liderjev* in «političnih pritlikavcev*, nadaljeval po začrtani poti, »spremeni! bo ponižanje v dostojanstvo, poraz v zmago*. Sadata je predvsem skrbelo, da bi pomiril vojaške kroge, ki se bojijo, da bi vojska v miru zgubila svoj pomen. Zagotovil jim je. da bo armada ostala še vedno glavna skrb in glavno jamstvo pri obrambi države, aktivno pa bo sodelovala pri obnovi države. Povsem jasno je, da je z ostrimi besedami napadel vse, ki nasprotujejo njegovi mirovni politiki do Izraela. »Egipt ne bo nikoli dovolil, da bi mu drugi krojili usodo, še naj- podpore režimu. To stališče Pariza pa je posledica gospodarskih interesov, ki jih ima Francija v cesarstvu. Sestanek diplomatov nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope DUNAJ — Včeraj se je v avstrijskem glavnem mestu začelo dvodnevno srečanje diplomatov nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope, ki bodo razpravljali o konferenci za varnost in evropsko sodelovanje. Veleposlaniki devetih držav, Avstrije, Jugoslavije, Švice. Finske. Švedske, Malte, Cipra, Liechtensteina in San Marina bodo za novembrsko konferenco v Madridu predvsem razpravljali o vojaških vprašanjih, in sicer: o predlogu Avstrije, naj bi se vojaških manevrov udeleževalo čimveč tujih opazovalcev. manj pa arabski liderji, ki jih slepi sovraštvo*. Napadel je vse. najbolj oster je bil do libijskega predsednika Gedafija, ni pa se s kritiko obregnil ob Saudovo Arabijo. Govoril je nato o gospodarskih perspektivah, ki jih uvaja sklenitev mtru^z Izraelom. «Končalb -je obdobje suhih krav*, je izjavil predsednik Sadat. Egipt' bo sedaj napel vse svoje sile «v proizvodnji zado?1. lih količin hrane in v uresničevanje svojih načrtov razvoja do leta 2000. Glede jutrišnjih političnih volitev je Sadat poudaril, da predstavljajo nadaljnji korak na poti demokracije. Ob tem je spomnil, da je »ljudstvo izrinilo iz svojih vrst moskovske komunistične vazale in vse tiste, ki so s korupcijo kvarili politično življenje pred revolucijo leta 1952». Omenil je tudi opozicije islamskih Integra listov. »Nekateri sedaj izkoriščajo religijo, to je postala nova moda, a zagotovim vam. da jih je manj kot 10 tisoč v vsej, državi*. Glede miru z Izraelom je predsednik Sadat poudaril, da je bil storjen zgodovinski korak, Kakršnega pred leti ni nihče pričakoval. Egiptovski predsednik je tudi zagotovil, da Egipt ne bo govoril v imenu Palestincev na coga jan.ih o avtonomiji Cisjordanije in Gaze, temveč bo skušal najti rešitev za njihove probleme, (voc) Sodni poziv zaradi kirurške napake VIDEM — Videmsko sodstvo je včeraj odposlalo sodni poziv dr. Santiju Picciolu, ki je zaposlen na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice v Vidmu. Zdravnik je namreč osumljen, da je med operacijo zagrešil hudo kirurško napako, katere posledica je bila smrt pacienta, DUNAJ — Za vzhodno Evropo je Harrisburg v Pennsylvanii le eno izmed tolikih mest v ZDA, ne pa kraj, kjer je uhajala radioaktivna para iz jedrskega reaktorja. Vzhod torej nadaljuje s svojimi ambicioznimi jedrskimi načrti in slika miroljubno izkoriščanje jedrske energije z najbolj rožnatimi barvami. Dovolj zgovoren dokaz takega mišljenja so izjave predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina v Pragi maja letos. Za sovjetskega državnika jedrska energija ni samo neusahljivi vir energije, temveč uresničuje najsodobnejšo industrijsko panogo, ki bo tehten doprinos za znanstveni in tehnološki razvoj. Incident na otoku Tri milje je za Sovjetsko zvezo le rezultat zgrešene politike multinacionalnih družb, ki skrbijo le za svoj dobiček in ni jim mar za varnost. Kljub temu pa je časopisje vzhodne Evrope posvetilo le nekaj vrstic zapletu v Harrisburgu, radij-* ske in televizijske postaje pa so vest celo skrbno zamolčale 67-letnega Silvana Francescuttija, ki so ga sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi zloma levega kolka. Čisto rutinska operacija torej, vse kaže pa, da se je zdravniku med posegom nekaj ponesrečilo in pacient mu je umrl na operacijski mizi. Zadeva pa se tokrat m, končala med štirimi stenami Dolmsni-c? nekdo je namreč zdravnika prijavil, začela se je preiskava in včeraj je dr. Picciolo prejel še sodni poziv. Okvara v francoski jedrski elektrarni PARIZ — Francoska komisija za jedrsko energijo je včeraj sporočila, da se je iz jedrskega reaktorja v Ca-darachu izlila manjhna količina radioaktivne vode, ki ni terjala žrtev. Stvarno je treba poseči za zaščito našega okolja RIM — »Ves trud moramo vložiti v zaščito okolja, saj predstavlja danes največjo gospodarsko in socialno investicijo za katerokoli državo.* S temi besedami se končuje dokument, ki ga je izdala organizacija »Italia nostra* ob včerajšnjem mednarodnem dnevu okolja. Resnici na ljubo se je včerajšnjega praznika bore malo kdo spomnil, čeprav je o zaščiti okolja in narave prav zadnja leta vel ko govora, večkrat na žalost tudi brezpredmetno. Naj omenimo vsekakor, da so nekateri podatki, ki jih «Italia nostra* navaja v svojem poročilu izredno zanimivi. Tako na primer organizacija postavlja na zatožno klop kar 500 poklicev, ki so po njenem mnenju nevarni za zdravje delavcev. S problemom varnosti jedrskih držav pa se soočajo tudi države socialističnega bloka, na Zahod prihajajo celo težko preverljive vesti o jedrskih nesrečah. Sovjetska zveza lahko te probleme lažje rešuje kot gosto naseljeni Zahod. Jedrska energija pa je dobrodošla predvsem za njene zaveznice, ki prav tako občutijo podražitev nafte, kljub temu, da je sovjetsko gorivo za njih nekoliko cenejše. Lanska izredna zima v vzhodni Evropi je odpravila še zadnje pomisleke, V Demokratični republiki Nemčiji so morali »uskladiščeni* lignit razstreljevati, na Poljskem so se soočali s še hujšimi problemi, prav tako so moral; varčevati z energijo na Češkoslovaškem, kjer so v uradih in tovarnah poslovali dve uri kasneje. Glavna značilnost jedrske politike vzhodne Evrope je popolna odsotnost prebivalstva pri jedrskih izbirah vlad. Zahodne tiskovne a-gencije dajejo za zgled Jugoslavijo, ki se prav tako sooča s hudimi energetskimi težavami, a smotrno načrtuje svojo jedrsko politiko, upoštevajoč tudi mnenje prebivalstva. Kot dokaz dajejo primer načrtovanja jedrske elektrarne na otoku Viru nedaleč od Zadra, kjer so krajevne organizacije zavrnile lokacijo. Za Zahod je bila nesreča na o-toku Tri milje prava hladna prha, ki pa ne sme v celoti ohromiti jedrskega načrtovanja. Energetski primanjkljaj lahko trenutno nadomestimo le z jedrskimi elektrarnami, potrebni pa so primerna lokacija in varnostne naprave, ki naj preprečijo onesnaževanje okolja. Zahodna protijedrska histerija je za sedaj obrodila le pičle sadove, vlade so začasno spravile načrte v predale, jedrski energiji pa se niso odpovedale. Povsod se predvsem bojijo referendumov, saj predstavlja avstrijski primer, ko je prebivalstvo zavrnilo jedrsko politiko, nevaren precedens, ki bi ga lahko tudi drugje posnemali, (voc) Afera o popku NEW YORK - Gospa Virginia 0’Hare se je nekega nesrečnega dne kritično zazrla v ogledalo in ugotovila, da z njenim trebuhom nekaj ni v redu. Zadnji modni predpisi namreč kategorično zahtevajo ploščat in seksi trebuh in vse 'caže. da trebuh gospe 0'Hare ni ustrezal tem predpisom, saj bi si drugače ne megli razložiti, kaj je gospo privedlo pod «estetski noz* kirurga Horvarda Iiellina. Mučna operacija, hude bolečine in končno še pomaknjen popek Da, gospa 0’Hare nima več oa tistega tragičnega dne popka na pravem mestu, pomaknjen je za nekaj centimetrov na desno Iz dežja pod kap torej, saj si tudi sedaj nesrečna gospa ne more privoščiti mini kojralk, čeprav je njen trebuh dejansko ploščat. Ploščat že, a ne seksi, je dejale, gospa 0’Hare in prijavila kirurga sodišču. Preiskava je stekla, stekel je sodni postopek, kirurg in pacientka pa se nista in nista mogla zediniti. saj je le ta zahtevala astronomsko odškodnino Včerai pa se je vsa zadeva le končala in mi reveži, s popkom na pravem me stu, bi si celo upali trditi, da se je za gospo 0’Hare mfera o pop-ku» razveseljivo končala, saj ji je sodišče dosodilo za njen tpomak njeni popek» kar 200 tisoč dolarjev odškodnine (prevedeno v naše denarce je to 180 milijonov lir). (ap) uiiimiimiiiiiiiiniiHiiiiMiiiiiinimimiiiiUHniiiiiTMiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiminiimiiiiiimiiiiiiiiiiiii SADATOV GOVOR VOJAKOM V ISMAILII EGIPT NE BO NIKOLI DOVOLIL DA BI MU DRUGI KROJILI USODO» Vojska bo aktivni dejavnik pri izgradnji novega Egipta ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Posinovi jen je 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Volilna kronika 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina 18.15 Vsakdanja pravljica: Vrana in štorklja 18.20 Ana, dan za dnem, 21. del 18.35 Najemnik iz spodnjega nadstropja 19.20 Peyton plače, 8. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.25 Volilna kronika 20.40 Pepper Anderson, posebni agent: Ljudje brez preteklosti 21.35 Made in England 22.00 Alberto Savino — Polipragmon 22.50 Koncert Mozartovih skladb Ob koncu DNEVNIK Vremenska slika in iz Firenc: Lahka atletika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti Mnenja o aktualni temi 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.40 Univerzitetne fakultete 15.00 62. Giro dTtalia 18.15 Miške, risanka 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer z ... Giorgiom Gasilni jem 19.00 Volilna tribuna 19.15 Muppet show Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.25 Volilna kronika 20.40 Qualcuno che ho toccato, film 22.00 Volilna tribuna Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 Z besedo in sliko 18.55 Od slike do slike 19.25 Ne prezrite 19.40 OBZORNIK 19.50 Od vsakega jutra raste dan 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: Poroka 22.55 Kultura — igra velikih? 23.25 DNEVNIK Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 Brezno prekletih, film 22.50 Športna oddaja Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Popularna glasba 21.00 Pop ekspres 24.00 Dokumentarni film ŠVICA 19.00 Program za mladino 20.50 Doma in izven doma 20.35 Civilta dei Macchiaioli 22.35 Glasbena oddaja z Brunom Lauzijem TRST A 7.00, 8.00 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Na produ Glinščice; 9.05 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 9.30 Male besede o velikih stvareh; 9.40 Disco mušic: 10.05 Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Pesmi brez besed; 12.30 «—6+»; 13.15 Od solista do zbora; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 16.40 Motivi z malih zaslonov; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Osebek», radijska priredba; 18.40 Naši stari znanci. KOPER 7.30, 8.30 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30,' 15.30 16.30, 17.30, 20.30, 21.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Pojejo Dik Dik; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslušajmo jih skupaj: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Amedeo; 14.45 Kim parade; 15.00 Čitajmo skupaj; 15.15 Igrajo Ambros See-los; 15.33 Mala diskoteka; 16.00 Poje Ksenija Erker; 16.15 Plošče; 16.40 Mini juke box; 17.00 Pismo iz...; 17.05 Edig Galletti; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Ob petih popoldne: 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Iz naše glasbene produkcije; 20.33 Crash; 21.00 Večerni zbori; 21.32 Rock party; 22.00 Jazz; 22.32 Glasbeni program; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.30, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.30 Oddaja o športu; 7.45 La diligen-za; 8.40 Volilna kronika; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Pridi vendar naprej!; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; ’79; 14.05 Glasbena oddaja z Lucianom Rossijem; 14.30 La luna aggi- ra il mondo e voi dormite; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rally vmes 62. Giro dTtalia; 16.00 Prijetno poslušanje; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.05 Buffalo Bill, radijska priredba; 17.25 Globetrotter; 18.00 Velike reportaže; 18.30 Florentinski glasbeni maj; 19.35 Film in njegova glasba; 20.10 Koncert pianista S. Richterja; 21.05 Samuel in rdečekožec, radijska drama: 21.55 Plošče; 22.30 Evropa z na-mi; 23.00 Volilna kronika. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19,30 Poročila;, 6.00 ,- 8.45 Za dobro jutro: 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Zločin v Ulici Chiatamone; 10.12 Sala F; 11.32 Volilna tribuna; 12.45 L0 stretto superfluo; 13.40 Romanca; 15.00 - 17.15 Tukaj Radio 2; 15.30 Gospodarstvo: 16.30 Evropa; 17.00 Dva ujetnika, 8. del; 17.50 Hit parade; 18.33 Srečanja m razprave z mladino; 19.50 Sestanek petih; 20.40 Spazio X; 22.20 Volilna kronika. LJUBLJANA 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila: 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki: 11.05 Rezervirano za..J 13.10 Veliki zabavni orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izV-rih ljudske glasbene umetnosti: 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14-30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmi šljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Škatlica \ godbo; 19.30 Odskočna deska; 20.25 Obestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minut® z ansamblom Toneta Žagarja: 21.00 Naš gost; 21.15 Koncert l& besedo - večer; 21.40 Samospevi 22.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere «Madame Butterfly»; 23.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Jazz pred polnočjo. /"* Branko Babič i 30. LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o valaji in revoluciji 1941 - 1942 J BOJ ZA PRIJEDOR Partizani s Podkozarja so nenehno stiskali obroč okrog obkoljenih postojank, rušili komunikacije in odbijali sovražnikove izpade, ki jih je iz obupa sprožil, da bi si o-lajšai položaj. V posebno težkem položaju se je sovražnik znašel v Prijedoru, ki je bil še najbolj vklenjen v ognjen obroč naših borcev. Zunanjo zvezo je lahko vzdrževal samo po zraku. Oskrboval se je z letali, zato je organiziral zračni most Banjaluka - Zagreb. Na prirejenem letališču v Prijedoru so se lahko spuščala samo lahka transportna letala. V mestu in bližnji okolici (leva obala Sane in Ljubije) je bilo takrat okrog 2000 sovražnikovih vojakov. 30. aprila 1942 je prišel k nam Rato Dugonjič, takratni sekretar SKOJ za Bosno in Hercegovino, s pismom vrhovnega komandanta Tita, v katerem sporoča operativnemu štabu za Bosansko krajino naslednje*. »Največ koristi bi imeli z osvoboditvijo Prijedora. Povezali bi ozemlje 1. in 2. NOP odreda, dobili dobro oporišče za nadaljnjo dejavnost, Nemcem bi onemogočili izvažanje rude*. Že več mesecev Nemci niso mogli iz Ljubije odvažati železove rude in ne uporabljati železniške proge Banjaluka - Prijedor - Bosanski Novi s krakom proti Bihaču in Zagrebu. O osvoboditvi Prijedora pa smo že sami razmišljali in priprave za napad so bile že v polnem teku. Vendar pa je pismo vrhovnega komandanta Tita pomenilo potrditev naše odločitve za napad na Prijedor in nas je vzpodbudilo k pospešenim pripravam. V številnih akcijah po osvoboditvi Kozarca smo si namreč že nabrali precej orožja in streliva ter oborožili borce. Pred neposrednim napadom na Prijedor je imel kozar-ski NOP odred 5 bataljonov (vštevši udarnega) s 3500 borci, 2850 puškami, 150 lahkimi in 30 težkimi strojnicami, 14 minometi in z zadovoljivo količino streliva. Tudi borbenost je bila na visoki ravni. Kljub temu pa je Prijedor le predstavljal velik zalogaj. V samem Prijedoru je bila za tisti čas velika posadka 1500 mož, če ne računamo še sovražnikovih sil na levi obali Sane in v Ljubiji, in ta posadka se je v pričakovanju napada izredno dobro utrdila. Samo mesto so obkrožale kar tri obrambne črte s strelskimi jarki in bunkerji, obdanimi z bodečo žico. Te o-brambne črte so bile tako narejene, da se je sovražnik lahko umikal z ene na drugo in nadaljeval bitko. Če pa bi le prišlo do razbitja obrambnih linij, je znotraj mesta organiziral sistem dobro utrjenih točk odpora, iz katerih naj bi obvladoval mesto. Sovražnik je predvideval vse možnosti in računal na dolgotrajnejši odpor v pričakovanju pomoči od zunaj. Naloga torej ni bila lahka, zlasti še, ker razen nekaj minometov nismo imeli težkega orožja. Vodstvo priprave in napada na Prijedor je prevzel o-perativni štab za Bosansko krajino pod poveljstvom komandanta Kosta Nadja. Vso težo priprav in napada pa je nosil 2. (kozarski) NOP odred. Najprej se je postavljalo vprašanje, kakšno taktiko bo treba uporabiti pri napadu na tako močno utrjeno postojanko. Vsem je bilo jasno, da bi frontalni napad zahteval preveliko žrtev in še bi bil vprašljiv končni uspeh. Josip Mažar - šoša, namestnik komandanta odreda, je predlagal, da bi uporabili taktiko klinov, tako da bi se del sil v prvem naletu prebil v središče mesta in tam razvil bitko za posamezna oporišča, hkrati pa bi z zunanjim napadom začeli lomiti krožne obrambne linije. S tem bi vsilili sovražniku bitko na dveh frontah, ga razbili in zmedli ter mu tako onemogočili enotno in sistematično obrambo. Predlog Josipa Mažara-Šoše (*) je bil sprejet. Pri napadu na Prijedor smo prvič uporabili taktiko klinov. Sicer pa so kozarski partizani že imeli nekaj podobnih izkušenj, ki so si jih pridobili v mnogih napadih na manjša oporišča, ko so jih v silovitih juriših osvajali. V teh napadih je že deloma prihajala do izraza taktika klinov. Toda v tako obsežni operaciji, kot je bil napad na Prijedor, je bila ta taktika sprejeta v načrt napada kot temeljni element, ki naj pripelje do hitrejšega zloma sovražnikovega odpora. Borci, domačini iz Prijedora in bližnje okolice, so dobro poznali teren in so z večmesečnim obleganjem spoznali obrambne položaje sovražnika. Od partijske organizacije v Prijedoru smo tudi dobili podroben načrt o razporeditvi sovražnikovih sil, njihovi moči in oborožitvi. (*) Josip Mažar - šoša je bil rojen 1912 v revni družini Nikole Maža-ra iz Banjaluke, iz katere so bili trije predvojni revolucionarji in heroji narodnoosvobodilne vojne: Šoša, Ivica, Drago. Najstarejši Šoša se je po končanem petem razredu gimnazije vpisal na pomorsko akademijo v Bakru. Zaradi napredne usmerjenosti in revolucionarnega delovanja mu šola po končanem študiju ni dovolila opravljati oficirskega izpita Odpustili so ga iz vojne mornarice in poslali v Banjaluko. Tu je nadaljeval z delom v mladinskem gibanju in kmalu je bil sprejet v KPJ. Skupno s svojim mlaj- šim Dratom Ivico je deloval v akademskem klubu v Banjaiv^ Zlasti aktivno se je vključil v kulturno - umetniško društvo lagič*. Zaradi revolucionarne dejavnosti ga je banjaluška pohcl’ ja večkrat zaprla. Po kapitulaciji bivše Jugoslavije je najprej delal v okupirani njaluki, nato so se ob množičnih aretacijah vsi trije bratje maknili iz mesta. Šoša se je udeležil partijskega posvetovanj" v kraju šehitluci in tam je bil izvoljen v oblastni vojaški komO in že ob koncu junija 1941 je odšel skupaj z Osmanom Karan®' govičem v Drvar, Bosanski Petrovac, Bosanski Novi, Bosans* Krupo in Bihač, da sta pomagala ustanavljati okrajne vojas* komiteje. . Ob izbruhu vstaje v Podkozarju in Podgrmeču je 31. julija vodil vstajnike v napad na rudnik Lješljane, ki so ga po kra‘ kem boju tudi zavzeli Ustanovil je prvo vojaško organizirano * noto na Podkozarju in jo oborožil z zaplenjenim orožjem. 2® tem prvem spopadu se je pokazal kot hraber in sposoben k