Donska, Norveška, Finska, švedska
Skandinavija
Nordijske aM ekandijiavske draave ne predstavljajo danes samo zgodovimakiO-geografsike in JezikoviM- celote, temveč v nekj meri tudi gospodareko-politi^no. čepnav sta Danska m Norveška v Aittant&kem paMu, mcdtem ko je Svedska nevtralna.
Tudi socialdemiokratske vlade se v posameznih teh državah po svojtm programu me<j seboj razlikujejo.
Ceprav tvorijo zemil.jepisno c«-Jo>to, pa se vse te driave med sebaj tcirstveno razlikujejo po svoji geografski obliki in vsaka predstavl.ia ce!oto zase. Mala Danska (43.000 km!) j« popolno-ma ravna. otočna dežela. Nor-veška je hribovita z ze!o razčle. njemo tfbaJo, med-tem ko je Fin-ska pretežno ravna z neugudnim podnebjem in maJo obdelovalne površine.
Ttolifcšne zemljepisno-kiiraatič-ne razlike so pov7.noEile tudi raz'iike v gaspodarstvu vsake tefr. dcžel. Kadaj danes rečemo Damska, takoj pomis.limo na fcmetijilvo. Redkost pa je to, da Danska na tej mali površini (ve-likosti naše Vojvodime) doseza na slabi otočai zemlji povpreč-no na.jvečji dorios na svetu. Ra-zen te-ga na Danskem ne kaplje-jo nitj kilograma kakršneikoli rude.
Kljub pt>polrn>ma neugodnim pogojem se je v tej deželi razvi-io kmetijstvo v velikem obsegu in to predvsem Pd zaslugi upo-rabe znanstvenih izsltdkov. Prav gotovo ni v noibeni drugi d«"želi na svetu tako ptKpolno organiizi-ran aparat strokovnjaikov, agro-nomov iii tehnikov, ki delajo dan in noč za povečanje rodo-viitraoati zemil.j« In za njeno maksimaino izkorišranje. Zani-mivo je pripomniti, da na Dan-skem pirevl&dujejo Tnajhna po-sestva fn da je med 205.000 far-mamd 180.000 takih, ki otoegajo manj ko 30 hefetarov (to&neje: do 10 ha je 98.087, do 30 ha pa 82.019  pose«tev).
Ka Daoskem imajo tudi indu-
striio, ki skupno z obrtnižtvom zaposluje 34,8% pv.ebivalslva, toda' podjetja z nad 300 deiavci so prava redkost. Danika indu-strija je popolnoma odvisna od uvoza surovin.
Norveška je zairadi svojega položaja glavftj proizvajalec eneirgije, v prvi vrsti elektritne ter s^jada po patrošku etiergi)« na posameznega prebivalca med prve države v Evropi. Njena in-dustrija, zlasti ladjede ništvo Se je zelo razvila. Ceprav je Nor-veška na dobri poti. da postane močna industrijška država (po-večala j« tudi proizvodnjo a!u-minija), vendao- še vedno vlada prepričanj«, da s© Norvežan: samo dobri ribiči. To pa n ka-k-OT ne drži in je samo poi!edi-ca primerjave s sof-dnio bogato in in-dustri.jsko- moCno Sved»ko Kes je, da mnagi Ni>rvežan: go-vore. da jčm je žai. ker se n^so rodili kot Sve-di, V>da ta razlika danes še zdale^ ni tako ostra. kot je bila pred dva;.set:.m.  leti.
Ni dvoma da je Svedska naj-bogatejša in indusitrijjko naj-mačnejuša država tako:menovane skandinav^ke zveze. kjer na sko. ro 450.000 km2 živi samo stdem jniliionov prebivalcev Po zaslu-gi razen drugega tud: dejstva. da so več sto let t»stali izven vojnih pustcnšeni in po zas^ug: velikega naravnega bogastva (imajo ¦naj'bolj alslo žel^zno ru-do). ugodne k!ime. zarad vp iva toplega 7a!ivskega toks. je Sved-sskn danes v pogledu Sivlienjs-ke ravni me-d prvim! državarni na svelu   (razen    ZDA)     Kakor    je
na Daaskem poseonosi kmetij-stvm, na Norveškem elektn6na energija in ladjedelništvo, je švedika posebnost industrija. in s:oer   jeklarska.
Odkar je ikandmavsko sode-lovanje začelo dobivati širšj »b-sefi. ]e opazit. določene premi-. ke v strukturi švedskega E<>spo-darsVva, ilast: kmetijstva uziro-ma živinore>. ki je danes skr-čeno na minimum Z uvozerm ži-vine zlast; pa mesa in kme-tii-skih pridelkov iz Dan;.ke in rib •z NorveSke so se Šved osvo-bod:]j tega dela in se usmerili k industriji. Zanimivo je. da s« je Sivedska tud v pogleda b aga za široko potrošnjo usmeiri'a na uvoz (v prv vrsti iz Angije in Nemčije). medtem ko fors ra do. tniičo težko ziasti jeklarsko in-dujtrijo.
Verjetno najbolj siromašen fr!an zveze ip nedavnr, -•¦ — "ta Fir.ska. kj sodeluje v akupnem na?t»pu na trgu s jvo.ir.i i--->nn. ki predstavlja g*avno go*podajr-sko bogastvo re ve'ike države s precej ostrim podnebifm
XXX
T; skromn; podatkp v rnbe-nem primeru n? prikaT.ui^jo vseh znafilnosti Skandinavije, temve^ hočejo snmo v glavnih črtah oznafit) določen© »-avAf litev oalog« v ?kajidinavsk zve-Z; ki je dnber prSmer sode'o-vania in dopo'n'evsnia ^ žav s p<ipolni>ma ra^l:čno struVuro go--5tK>darstya raz'ifnim p-dneti-jpm i.n mdi. z >-az"ično runaajo in notranjo poiHiko
V    FPinovifi
POVEŠINA IN PREBIVALSTVO     SKANDINAVSKIH   %>V9.\V
rovršina  » tisočih kro-
Prebivalci      Pre.bha'cev v mili'0nih        na km-'
Finska Danslia1 Norvcška Svedsha
337
43
324
*49
4.2 4.4 34 7,1
12
103
16
'  MaJa  Island!i.ia   in  veMiki Gronland   (60   krat   veiji   od   me-tropole) ni6ta vnešena v ta pregied.