To je bil avto z zračno blazino, vendar brez ABS PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA ?-.TS In to sta 323 Sedan 323 P Safety z ABS in dvojno ameriško zračno blazino, zdaj brez doplačila ZDAJ LAHKO pošteno POHODITE zavoro. Mazda VAM NAMREČ PRI MODELIH 323 P IN 323 Sedan Safety POLEG dvojne ameriške zračne blazine IN višinsko nastavljivega volana BREZ DOPLAČILA PONUJA TUDI ABS. VSE TO PO izjemnih CENAH: 23.990 DEM ZA 323 P IN 24.990 DEM ZA 323 Sedan. SPUSTITE ZAVORO IN PRITISNITE NA plin. AKCIJA TRAJA SAMO DO KONCA ZALOGE. Z ABS IN DVOJNO ZRAČNO BLAZINO, BREZ 1.500 DEM DOPLAČILA mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s p. 1410 ZAGORJE, Selo 65 tel. 0601/64-729, 63-399 UGODNOSTI: DO 15 X1.97 - MODELI 323/SE 1000 DEM CENEJŠI - AVTOMOBILOM NA ZALOGI DARILO 600 DEM V DODATNI OPREMI - ZELO UGODNI KREDITI S SAMO 30% pologom na 4 leta, s triletnimi obrestmi, ter odlogom plačila 1. obroka čez 2 meseca. & mazoa MAZDA NAJ BO NOVA MAZDA 626 ŽE V PRODAJI OD 34.990 DEM DALJE S POSEBNIM DARILOM AVTOHIŠE KRŽIŠNIK Od 12. septembra: nova mazda 626. Več idej na centimeter. Prvim desetim kupcem darilo in nagrada! Večja varnost z dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo več za manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM. Modeli 323/SE (klima, ABS, električno zapiranje vrat, meglenke) PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 & mazoa Za vozila na zalogi: DARILO 200 L BENZINA! UGODNI KREDITI z dvomesečnim odlogom plačila 1 obroka. MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR KKjjk- Telekom Slovenije tudi v Trbovljah V Telekomu Slovenije se trudijo, da bi se odprli navzven in svojo dejavnost približali uporabnikom. Zato so se odločili za gradnjo lastnihtrgovin z informacijskimi centri in demonstracijskimi prostori, ki jim rečejo kar teletrgovine. Deset so jih že odprli. Ena izmed njih je zaživela tudi v Trbovljah. Na njeni otvoritvi v petek, 17. oktobra 1997, ob 1 Turi, naTrgu revolucije 27 a (za stavbo Ljubljanske banke) smo bili prisotni tudi mi, da bi vam v grobem predstavili to trboveljsko novost, predno se na obisk podaste tudi sami. Veličastna otvoritev, kakršna se za monopolista telekomunikacij Slovenije tudi spodobi, seje pričela z latinsko-ameriškimi ritmi, v katerih sta se pozibavala mladinska plesalca plesne šole Urška iz Ljubljane. Temu bi lahko pripisali nekoliko simbolnega pomena: podobno kakor ples povezuje ljudi med seboj, tako poskuša tudi Telekom povezati ljudi in premagati velike oddaljenosti. Vsi pa smo se strinjali z besedami dobro znanega domačina Bogdana Baroviča, da ni pomembno katera trgovina zapovrstjo je ta v Trbovljah, ampak tisto kar potrošnika najbolj zanima in to so ugodnosti, ki nam jih nova teletrgovina lahko ponudi. Podrobnosti so bile iznešene na novinarski konferenci, ki seje odvijala ob lO.uri istega dne, v stavbi poslovne enote Telekčma Slovenije v Trbovljah. Na konferenci sta sodelovala generalni direktor Telekoma Slovenije mag. Adolf Zupan in njegov pomočnik v PE Trbovlje Pavel Hacin, ki smo ju lahko videli tudi na otvoritvi. Mogoče se vam bo zdelo zanimivo to, da bo v tej trgovini mogoče plačevati telefonsko naročnino brez provizije, takojšnja priključitev telefona, direktne pritožbe.... Kakor se tudi spodobi, je otvoritev zaključil župan Trbovelj g. Malovrh, zaželel Telekomu čimbolj sončno pot ter prerezal rdečo vrvico ob vhodu v poslopje. Sledil je ogled poslovnih prostorov, nato pa družabno srečanje in skromen prigrizek v gostišču Račič. A.K. SKLABOVCI SO ZASEDALI Klub zasavskih študentov - ŠKLAB je imel 17.10. izredno skupščino v hotelu Medijske toplice na Izlakah. Sestali so se prvenstveno zaradi uskladitve statuta kluba z Zakonom o društvih in o podpori študentski ustavi, saj bo le ta dala večjo moč odločanja klubom širom po Sloveniji, združenim v ŠKIS. V strukturi ŠOU-a želijo poceniti njegovo delovanje in del dejavnosti prenesti na klube, ki so študentom bližji. "Naj se žanje tam, kjer je delovanje," je eno načel, ki naj bi ga uzakonila študentska ustava. Sicer je ŠKIS predstavil načrt delovanja v prihodnje, pa tudi dejavnosti, kijih ni bilo malo, so preleteli. Po novem naj bi bili povezani v ŠKIS, v Zasavju v ŠKLAB, tudi dijaki, ki bi imeli vse popuste, kot jih imajo študenti,- Šklabovci so izdali "infopapir številka četrta ", tudi cajtng imenovan, kjer so vse novosti in obvestila za jesen in zimo. Torej, dijaki, pozor, tudi vas vabijo! MM Ponovno imamo razveseljivo nalogo, da prižgemo ZASAVČEVO LAMPO. Tokrat jo prižigamo KOMUNALNEMU REDARSTVU ZAGORJE Le ti so v zadnjem času zelo dejavni, posebej Komunalni redar Ivan Drnovšek. Le-ta je bil v zadnjem času pobudnik številnih očiščevalnih akcij, katerih rezultati so za občane grozljivi, za udeležence akcije pa razveseljivi. Najprej so se lotili zbiranja starega železa v Ravenski vasi v organizaciji tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva in pobudnika ter voditelja akcije Uroša Macerla. Na akciji je sodelovalo 10 članov PGD Ravenska vas, s petimi traktorji s prikolicami, skupno pa je bilo opravljenih 110 ur prostovoljnega dela. V akciji je bilo zbrano: M - 15.000 kg odpadnega železa - 1.200 kg odpadnih akumulatorjev 50 komadov odpadne bele tehnike 8 komadov odpadnih avtomobilskih školjk Odpadne surovine je odpeljala Surovina iz Trbovelj in plačala PGD Ravenska vas 86.000 SIT za nakup novega gasilskega vozila. Š Konec septembra sta potekali še dve akciji. Najprej so se lotili zbiranja odpadkov na Orleku in Slačniku (Prapreče). V akciji je sodelovalo 18 prebivalcev omenjenih zaselkov s tremi traktorji, id so opravili 145 ur prostovoljnega dela. V akciji je bilo- zbrano 4.700 kg odpadnega železa. Očiščevalna aiKcipjje potekala tudi v Vinah (Cilnica), kjer so zbrali K) komadov odsluženih avtomobilskih školjk. Akcija na Orleku je bila organizirana skupaj s komunalnim redarjem in g. Bizjakom, medtem, ko je bila akcija na Cilnici organizirana na pobudo komunalnega redarja. V vseh dosedanjih akcijah je pohvalno sodelovanje Surovine izTrbovelj. Vsekakor hvalevredna dejanja, ki se bodo, upajmo, nadaljevala in jih vsekakor pozdravljamo. Da bi bila naša dežela še čistejša! Zasedanje izredne skupščine ŠKLAB-a (foto MM) TRBOVEUSKA TIKA REŠENA? Poročali smo že, daje v aprilu stekel postopek prisilne poravnave v TIKI, da so upniki konvertirali terjatve v lastninske deleže, ob tej priliki so tudi znižali osnovni kapital. Konec septembra so člani upniškega odbora podprli načrt finančne reorganizacije. 21.oktobra pa je bil na Okrožnem sodišču v Ljubljani razpisan narok za prisilno poravnavo in prisotni upniki so glasovali za sprejetje načrta. S tem sanacija seveda še ni končana, saj jih še čaka poplačilo in notranja reorganizacija, ki bo odvisna od interesov investitorja. Valkarton je postal 25% lastnik družbe, kar seveda zavezuje TIKO, da sprejme njegovo strategijo razvoja, kije izdelana do leta 2002. Da je na področju grafične in embalažne branže velika konkurenca in odprtost trga, ni treba poudarjati. Ravno zaradi tega čaka TIKO še veliko trdega dela pa tudi, da upravičijo zaupanje upnikov, ki so izglasovali načrt finančne reorganizacije. MM KRAJANI GRADIŠČA PO 20-TIH LETIH KONČNO DOČAKALI ASFALT Krajani Krajevne skupnosti Dole v Litijski občini so prejšnji teden, po 20-tih letih (toliko časa so zbirali sredstva za modernizacijo cest v krajevni skupnosti v obliki 2% samoprispevka) končno dobili prve kilometre asfalta na cesti Dole - Gradišče. Cesta je bila modernizirana in pripravljena za asfaltiranje v celotni dolžini 6,8 km že v letih 95/96. Sredstva za asfaltno prevleko, delo je opravilo Cestno podjetje Ljubljana, pa je zagotovila občina Litija v letošnjem proračunu v obliki 2-letnega programa, v višini 24 mil.SIT. Do tu vse v najlepšem redu. Ko pa so prejšnji teden pričeli ljubljanski cestarji z deli, je bilo ugotovljeno, da je občina Litija podpisala pogodbo z izvajalcem del za 16.000 m2 asfalta, ceste širine 3,5 metra, kar ne zadostuje za celotno traso v dolžini 6.6km, za kar so litijski svetniki dvignili roke. Kaj namerava narediti ljubljansko cestno podjetje, so opazili tudi krajani sami in od izvajalca zahtevali, da se drži projektov in naredi normalno cesto, "enosmerne" tako ali tako ne potrebujejo. Ker pa v medsebojnih pregovorih ni bilo videti napredka, so za pomoč poiskali občinskega svetnika, člana sveta Krajevne skupnosti in direktorja Kmetijsko gozdarske zadruge Dole, Mirka Močilarja, daje posredoval in s svojim podpisom prevzel odgovornost za asfaltiranje lokalne ceste v širini štirih metrov. Dela so sedaj zaključena in stroji pospravljeni, namesto od Dol do Gradišča v dolžini 6,8km je danes asfaltiran samo odsek od odcepa za Kal do odcepa Ribič, od odcepa za Ježevec do Gradišča in skozi Gradišče. Vmes pa je ostal del ceste v dolžini 2,8km od odcepa Ribič do odcepa za Ježevec neasfaltiran. Kdaj bo asfaltiran še preostanek lokalne ceste za katero so občinski svetniki dvignili roko že ob sprejemanju letošnjega proračuna, se ne ve. Ali bo potrebno čakati nadaljnih 20 let, vse je odvisno od Mirka Močilarja in ostalih občinskih svetnikov. Marjan Šušteršič OBVESTILO ZA JAVNOST Skupščina Regionalnega centra za razvoj d.o.o. je na svoji tretji seji dne 10.10.1997 obravnavala problematiko izgradnje TET 3 in sprejela stališče o podpori projektu izgradnje TET 3. V Zasavju je nujno potrebna večja investicija, ki bo angažirala tudi ostale gospodarske subjekte in odprla možnosti za razvoj in revitalizacijo gospodarstva. Ena izmed možnosti je izgradnja TET 3. V okviru programa Phare za razvoj zasavske regije je bilo ocenjeno, daje izgradnja TET3 investicija, ki na dolgi rok omogoča prestrukturiranje zasavskega gospodarstva. Z izgradnjo TET 3 bi se ohranilo približno 1600 delovnih mest v obdobju trideset do štirideset let. Sama investicija bi pomenila angažiranje ostalih gospodarskih subjektov znotraj Zasavja in s tem nov investicijski zagon. Ocenjujemo, da bi se zaradi potreb po novih delavcih zmanjšala brezposelnost v regiji. Skupščina predlaga tudi pomembnejše vključevanje predstavnikov regionalnih oz. lokalnih interesov v projekt izgradnje TET 3. Na predsednika Vlade RS in predsednika Državnega zbora RS je bil naslovljen dopis s pobudo, da se na državni ravni pride do čimprejšnjih zaključkov in konkretnih odločitev. Regionalni center za razvoj LIONS KLUB TRBOVLJE PRIPRAVIL VOŠČILNICE Lions klub si že nekaj let uspešno zbira sredstva za humanitarne namene. Lansko leto so z zbranimi sredstvi omogočili bivanje zasavskih otrok "365 dni v klimatskih zdraviliščih". Za prihodnje leto so spet pripravili serijo novoletnih voščilnic z motivi priznanih zasavskih likovnih ustvarjalcev, akademskih slikarjev Nikolaja Beera, Leopolda Hočevarja-HpČijaJaneza Kneza in Branka Klančarja. V paketih bo po dvanajst voščilnic za 1.100 SIT/ducat. Naročila zbirajo člani. Informirate se lahko pri članih LK Trbovlje. (Kolenc 27 226, Stošicki 26 665, Rigler 26 233) S.S. PODELILI BODO ZLATO VRTNICO Turistično društvo Trbovlje bo tudi letos, tako ko doslej, organiziralo v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, srečanje turističnih delavcev in občanov Trbovelj. Na srečanju bodo po kulturnem programu, predstavili društva poročali o poteku letošnjega ocenjevanja urejenosti kraja, pa tudi o ugotovitvah ter oceni ocenjevalne komisije. Najboljšim bodo podelili zlato vrtnico ter priznanja. V povezavi s podelitvijo jeTuristično društvo Trbovlje pripravilo zanimivo razstavo barvnih fotografij, ki jih je posnela Kristina Hribar, kot članica ocenjevalne komisije. Fotografije bodo na ogled od 3. do 14. novembra v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja. Iz posnetih fotografij je razvidno, kako lepo so urejena nekatera naselja, videti pa je možno tudi tisto, česar ne bi smelo biti. Želja članov Turističnega društva Trbovlje je, da bi se vsi občani na področju Trbovelj pridružili prizadevanjem društvenih odbornikov in članov pri urejanju kraja kjerkoli že: v stanovanjskih naseljih, javnih površinah, poslovnih in industrijskih zgradbah, šolah, trgovinah in gostilnah. Ta prizadevanja se v dobršni meri že poznajo. T.L. NOVA ZEBRA NA CESTI NA TEREZIJI V času Tedna otroka so se učenci Osnovne šole Tončke Čeč v Trbovljah, domislili nekaj posebnega, da bi se zaščitili in varneje prečkali cesto pred križiščem vrh Partizanske ceste in keršičeve ceste, pred stanovanjsko kolonijo na Tereziji. Takrat so namreč s kredo očrtali zebro na cesti, ki naj bi jim zagotovila varnejše prečkanje ceste. O tem so seznanili tudi javnost pa tudi Svet za preventivo v cestnem prometu občine Trbovlje. Svet je pobudo sprejel in že naročil pristojnemu izvajalcu del, da to delo opravi na predpisan način. Pobuda šolarjev je padla na rodovitna tla. T.L. K-4 PRIKLJUČUJEJO NA TOPLOVOD Zunaj in znotraj zgradbe K/4, sicer pa Kešetovo 13, 14 in 15, že nekaj časa potekajo gradbena in instalacijska dela. Stanovalci so se že pred časom odločili, da se priključijo na obstoječi toplovod iz trboveljske komunalne toplarne na Opekarni. Dela potekajo v skladu s sprejetim načrtom, po katerem naj bi v letošnjem letu priključili na toplovodni ogrevanje blizu tristo stanovanjskih enot. V Trbovljah so v zadnjih letih priključili na toplovod precejšnje število stanovanj oz. stanovanjskih blokov, pa tudi individualnih hiš ter poslovnih zgradb, šol, domov itd. Hkrati potekajo podobna dela tudi na Partizanski cesti, Keršičevi cesti, Cesti oktobrske revolucije in na Trgu svobode. Vsa dela naj bi veljala okoli 150 milijonov tolarjev, pri čemer bodo nosili vsak svoj delež lastniki stanovanj, Komunala in občina Trbovlje. Večina letos zastavljenih del bo končana d konca leta. Onesnaženost zraka se bo vnovič precej zmanjšala in lažje bo dihati v jesenskih, zimskih in zgodnjih pomladnih dneh. U. V LITIJI IZVOLILI ELEKTORJE IN KANDIDATA ZA DRŽAVNI SVET V ponedeljek seje sestal litijski občinski svet na volilnem zboru in izmed sedmih predlaganih elektorjev izvolil štiri; Petra Brunčka, Franca Černeta, Jožeta Grošlja in Bojana Železnika. Za kandidata za člana državnega sveta pa je bila zaradi umika kandidature Cvetke Zalokar Oražem izvoljena Katarina Ovca Smrkolj. M.Š. JANJA ŠKERBIC NOVA ČLANICA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Trbovlje je na svoji seji 6.oktobra, na njeno prošnjo razrešil dosedanjo članico Občinskega sveta Bencakovo, ki je bila izvoljena v ta organ na zadnjih volitvah kot članica SKD. Namesto nje pa je Občinski svet potrdil novo članico sveta, Janjo Škerbic, prav tako iz vrst SKD. IL KS IVANA KEŠETA JE PRAZNOVALA V petek, 13.oktobra popoldan so v dvorani občine Trbovlje, praznovali krajani KS Ivana Kešeta, svoj krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na umrlega prvoborca Ivana Kešeta. Na tem srečanju krajanov je govoril predsednik KS Milan Breznikar, v kulturnem programu pa so sodelovali mladi kulturniki. T.L. VRTEC MARJETKA Z NOVIM OGREVANJEM Zavod Vrtec Trbovlje, je že nekaj časa načrtoval zamenjavo vrste goriva v svojem vrtcu Marjetka na Savinjski cesti 14. Doslej so namreč kurili in ogrevali prostore s kurjenjem peči na trda goriva, deloma pa z elektriko. Vse to je bilo drago, pa tudi neracionalno, kurjenje pa tudi ekološko oporečno. Končno so našli potrebna sredstva in sredi oktobra letos so pričeli z zamenjavo peči in ogrevalnih naprav. Dela so končali do konca oktobra, veljala so 980.000 SIT. Odslej ogrevajo z lahkim kurilnim oljem. T.L. JAVNA DELA V OKTOBRU Na področju Trbovelj, so potekala v oktboru nekatera javna dela. Štirje delavci so sodelovali pri urejanju pokopališkega parka ter obnavljanju svetlobnih teles oziroma razsvetljave na pokopališču, dva delavca pa sta bila zaposlena pri urejanju deponije komunialnih odpadkov na Neži. Vseh šest delavcev je sicer nezaposlenih. T.L. VPISOVANJE PRVČKOV V ŠOLO Na področju Trbovelj je potekalo v vseh osnovnih šolah, torje tudi v Osnovni šoli Trbovlje, vključno s PE Alojza Hohkrauta in podružnično šolo na Dobovcu, OŠ Ivana Cankarja in O.Š Tončke Čeč, v dneh 14. in 15. oktobra vpisovanje otrok v prve razrede za prihodnje šolsko leto. K vpisu so povabili starše z otroki, ki bodo jeseni prihodnje leto stopili v prve razrede OŠ. T.L. DESET LET VRTCA BARBARA Dne 9. oktobra so slavili v zavodu Vrtci Trbovlje v okviru Tedna otroka, desetletnico, odkar so zgradili in odprli vrtec Barbara na Vreskovem za kopališčem. Za to priložnost so pripravili v vrtcu proslavo, katere so se poleg otrok, ki obiskujejo ta vrtec, udeležili tudi njihovi starši in nekateri gostje. Izpeljali so vrsto iger, vse pa povezali s Tednom otroka. Vrtec Barbara je bil zgrajen za 120 otrok, zdaj pa ga obiskuje manj kot sto otrok. Zanje skrbe štiri vzgojiteljice ter dve pomočnici. T.L MODERNIZACIJA CESTE V ŽABJEKU Pred kratkim seje Cestno podjetje Ljubljana lotilo obnove oziroma modernizacije ceste v Žabjeku ali po stari označbi, v Žabji vasi. Gre za del ceste, ki se odcepi od Avtoprevoza Zasavje p.o. na Vodenski cesti 50 ali od prejšnjih rudniških garaž do Ribnika oziroma Gojide. Približna dolžina tega dela ceste je 500 m. Cesta je bila namreč pogosto poškodovana bodisi zaradi rudarjenja, bodisi zaradi drugih okvar, predvsem razdiralnega vpliva hudih nalivov, težkih industrijskih tovorov in podobno. Dela, ki jih bodo izvedli, bodo vredna okoli 60 milijonov tolarjev. Vsak svoj del bodo prispevali občina Trbovlje s Komunalo in Rudnik Trbovlje-Hrastnik. V okviru obnovitvenih oziroma rekonstrukcijskih del je predvidena zgraditev kolektorja za meteorne in druge vode, raztežilnika, cestne razsvetljave, pločnika, asfaltiranja ceste in drugih infrastrukturnih napeljav. K sreči je vreme primemo za normalen potek gradbenih del in upamo lahko, da bodo dela končana prihodnjo pomlad, kot so investitorji in izvajalci že načrtovali. T.L NOVA ŽARNA GROBIŠČA Na trboveljskem pokopališču v Gabrskem se že nekaj časa zavzemajo za zgraditev novih žarnih grobišč, tako kasetnih, kakor tudi talnih. Kasetnih mest je že pred leti zmanjkalo, v zadnjem času pa so bile izkoriščene tudi možnosti talnih žarnih grobišč. Občinski Sklad stavbnih zemljišč v Trbovljah, je z deli pričel še letos. Lotili so se del na novem pokopališču nad vodnjakom in v soseščini znamenja s križem, zgraditve novih žarnih grobišč. Po končanih delih - če bo vreme le dopuščalo, že novembra letos - bo pokopališče dobilo novih 130 kasetnih žarnih grobov in 100 talnih žarnih grobov. Kot investitor nastopa Sklad stavbnih zemljišč Trbovlje, dela pa izvaja SGP Zasavje. Računajo, da bodo vsa načrtovana dela veljala okoli 10 milijonov tolarjev. Potrebe po žarnih pokopih se iz leta v leto povečujejo, ker se večina sorodnikov odloča zakremiranje in žarne pokope umrlih svojcev. T. L ČLANI D0LIKA RAZSTAVLJAJO V TRBOVLJAH S trboveljskim društvom likovnikov Relik pobrateni Likovni klub Dolik z Jesenic je znova razstavljal dela svojih članov v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu. Razstavo so pripravili v skladu z listino o pobratenju z Relikom, pa tudi z dogovorom z ZKO Trbovlje o nadaljnem utrjevanju medsebojnih vezi med jeseniškimi in trboveljskimi kulturniki. Vsakoletno oktobrsko razstavljanje najnovejših likovnih del v Trbovljah, je postalo z leti tradicionalno. Razstavo so odprli 24.oktobra, z uvodno besedo predstavnika organizatorja ZKO Trbovlje, Staša Butkovca. Izpeljali pa so tudi krajši kulturni program. Tokrat se člani Dolika KD Svoboda Toneta Čufarja z Jesenic predstavljaj z razstavo, ki so jo poimenovali "Dr.France Prešeren-njegovo življenje in delo". Razstavljena dela so nas popeljala po Prešernovih sledeh v njegov rojstni kraj Vrbo in njegovo slikovito okolico ter druge kraje, kjer je pesnik živel in ustvarjal. Kakor pravi dr.Cene Avguštin, so člani Dolika s to razstavo skušali ujeti v podobi lik velikega Prešerna in bogastvo njegovega pesniškega izraza, kar je bil velik izziv slikarjem. Razstava je odprta do 6.novembra, vsak dan od 16. do 19.ure. U. PRVA PREDSTAVA V LUTKOVNEM ABONMAJU Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, tudi letos organizira za naj mlaj še, predvsem predšolske otroke, lutkovni abonma. Prva predstava v tem abonmaju je bila 16.oktobra v kino dvorani Delavskega doma Trbovlje. Obe predstavi sta bili namenjeni predšolskim otrokom. Igrico Račka je uprizorilo Kulturno društvo lutkovna skupina Trbovlje, ki ima svoj sedež v Vrtcu Trbovlje, na Rudarski cesti. LL. JESNIŠKI IGRALCI NASTOPILI V SVOBODI V TRBOVLJAH 22. oktobra so na odru doma Svoboda nastopili igralci DPD Svoboda Franc Mencinger - Gledališče AKSA iz Srednje šole Jesenice. Uprizorili so komedijo Molliere-Vildraca; Priložnostni zdravnik. Delo je režiral Franci Tušar. Komedija se nanaša na konflikt med starimi in mladimi, med bogatimi in revnimi, kar obstaja še danes, zato je komedija aktualna in zanimiva, vredna ogleda. Jeseniško igralsko skupino je povabilo v goste KD Svoboda Trbovlje, ki je z omenjenim društvom tudi pobrateno. U. JATA ODPRLA POSLOVALNICO V HRASTNIKU Po Trbovljah, Litiji, Zagorju in šc kje. je Jata odprla svojo poslovalnico tudi v Hrastniku. Ponujajo vam izdelke iz piščančjega in puranjega mesa, konzervirane jedi ter hrano za pse in mačke po zelo ugodnih nizkih cenah. Poslovalnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18.ure, ob sobotah pa od 8. do 13.ure. Tekst in foto: Peter Motnikar TESTNE VOŽNJE PRI AVTOHIŠI KRŽIŠNIK... BREZ NAKLADANJA! Mazda Motors Slovenija je skupaj s svojimi trgovci priredila dneve testnih voženj za svoj komercialni program. Testi so bili namenjeni vsem, ki so se želeli prepričati o kakovosti avtomobilov serije B in E. Tokrat je Avtohiša Kržišnik svojim strankam ponudila testne vožnje znanega B2500 in malo manj znanega E2200. Slednji je kombi za prevažanje tovora, kije na voljo v različnih izvedbah, na primer kot furgon, kamionet ali zgolj šasija s kabino. Odlikuje ga robustnost, izredna zanesljivost in nadpovprečna nosilnost. Za takšne odlike je njegova cena resnično ugodna, saj na primer E2200 v kamionet izvedbi s 5-odstotnim davkom stane zgolj 22.990 DEM. Za zahtevna delaje na voljo tudi E2200 furgon s štirikolesnim pogonom. B2500 je delovno živinče drugačne vrste, saj je namenjen manj obsežnim, a zato zahtevnejšim prevozom. Gre namreč za pick-up vozilo z veliko nosilnostjo in robustnostjo, ki je na voljo tudi s štirikolesnim pogonom. Avto ima tako vozne lastnosti terenskih avtomobilov, nosilnost večjih tovornih vozil in že znane Mazdine tehnične kakovosti. Še posebno zanimivaje cena, saj je B2500 na voljo že od 22.990 DEM, s štirikolesnim pogonom pa že za 28.990 DEM. Pripravil: Peter Motnikar ZASAVČEV SEJEM Od zaključku Zasavčevega sejma smo povprašali nekaj razstavljalcev o vtisih s sejma. Fani Pavšek, firma MANDIA, ki zastopa proizvode GNLD, pravi, da je zadovoljna z obiskom, čeprav ni imela namena prodajati, temveč ljudi spoznati s proizvodi, ki so naravni in ekološko neoporečni. Cilj je dosegla, saj je bil obisk dober. UTRINEK S SEJMA (foto PM) Firma TELFEX, Dolenja vas iz Zagorja, ki izdeluje avtomate za daljinsko zapiranje garažnih vrat, vrtni program, drsna vrata, parking zapore za celo ulico, ali njen posamezni del, so se letos prvič predstavili na Zasavčevem sejmu. Njen predstavnik, gospod Fedran pravi, da jim je zasavski prostor zelo zanimiv, saj so zaradi bližine in manjših stroškov lahko konkurenčnejši od drugih. Ti avtomati so plod domače pridnosti in znanja in nikakor ne kakšno zastopstvo tuje firme. Nekaj pripomb je bilo na organizacijski del sejma, vendar se bodo še pojavljali. Andrej Klarič, firma ANDY iz Litije, uvoznik ur, igrač in drugih drobnih stvari, je stalen gost Zasavčevega sejma. Obiskovalcev je bilo veliko, tako je tudi sprodajo zadovoljen. Naslednjič nasvidenje, nam je dejal. Tudi gospa Marjeta Pirc iz trgovine Giovani je na vsakem Zasavčevem sejmu, letošnji jesenski ji je posebno po godu, saj je bil obisk večji, kot na spomladanskem, temu primerna pa tudi prodaja. Glede organizacije nima pripomb. MM Simpatični E2200 stane samo 22.990 DEM (foto RM.) ZA VSAKOGAR NEKAJ (foto PM) PLETENJE Z LIČKANJEM Osnovna šola Šmartno pri Litiji je za učence od l.do 4.razreda organizirala sredi oktobra teden dejavnosti, v katerem so se zvrstili kulturni, športni, naravoslovni dan in dan družbeno potrebnega dela. Za slednjega so prvošolci in drugošolci izdelovali ogrlice iz domačih semen (koruza, fižol,...) in oblikovali sadno drevo iz slanega peciva, tretješolci in četrtošolci pa so izdelovali makrameje in iz ličkanja pletli ter šivali predpražnike. Pri tem delu jim je pomagalo 8 krajanov, ki so vešči tega dela. Šolarji se jim s svojimi razredničarkami najlepše zahvaljujejo za nasvete in pomoč. Boris Žužek KNJIŽICA S SPOMINI NA DR. ANTONA SOVRETA Pred nekaj dnevi je izšla nova publikacija, knjižica običajnega formata, ki je posvečena dr.Antonu Sovretu (1885-1963), hrastniškemu rojaku iz Šavne peči. Knjižica vsebuje na 50 straneh vsebino spominov, ki so jih 28.junija letos obujali pokojnikovi prijatelji na spominskem srečanju v Šavni peči, od koder izvira Sovretov rod. Vsa takratna dogajanja in spominjanja na pokojnega velikana naše kulture, ki so jih posredovali prof dr.Kajetan Gantar, pisatelj Andrej Hieng, prof.Uroš Krek, prof.dr. Erika Mihevc-Gabrovec in prof.dr. Primož Simoniti ter Mici Kotnikova, je zapisal hrastniški pesnik in slikar Vinko Hrovatič. Zbrano gradivo so navzoči pregledali, uredila pa gaje Hedvika Pavlica, lektorirala pa Terezija Jambrovič. Hrovatičeva knjižica je izšla le v nekaj izvodih. Avtorjih je tudi sam natisnil in zvezal v platno. Lahko bi rekli, da knjižica nosi naslov Spomini na Šavniške grče. Vinko Hrovatič je tako na lastno pobudo poskrbel za ohranitev poteka spominskega srečanja v Šavni peči, ki gaje še s posebno pozornostjo nadvse spoštljivo začel z nagovorom župan občine Hrastnik Leopold Grošelj. Tudi njegove pozdravne besede, kakor tudi besede predstavnice Krajevne skupnosti Šavna peč Danice Črnuta, vsebuje ta knjižica. Avtorju tega zapisa velja za to vse priznanje in zahvala. Pozabi je namreč otel številne spomine gostov in domačinov na pokojnega dr.A.Sovreta. Posebno zanimive so še številne anekdote, povezane s slavljencem, ki doslej nikoli niso bile zapisane ali objavljene. T.L. LITERARNI VEČER S TONETOM PARTUIČEM Pisatelj, dramatik, publicist, direktor in umetniški vodja gledališč v Mariboru in Ljubljani, je znano ime domala vsem Slovencem. Tudi v Trbovljah je že sodeloval na literarnem večeru pred desetimi leti v Knjižnici Toneta Seliškarja. Takrat je govoril o zelo aktualnih zadevah. 23.oktobra pa je v istih prostorih znova sodeloval na literarnem večeru. V čitalnici te knjižnice je večer vodil in se pogovarjal z gostom Roman Kukovič. Sicer pa so v programu sodelovali še gojenci Glasbene šole Trbovlje s harmoniko in kitaro ter člani Mladinskega gledališča Svoboda z recitacijami Partljičevih del. Partljič je z njemu lastno vehemenco govoril domala dve uri, o svojem življenju, sorodnikih, učiteljevanju, začetkih pisanja, uveljavljanju na literarnem in gledališkem področju, nazadnje pa je govoril o tem, kakšno je delo in življenje poslanca Državnega zbora. Seveda je potekal ves pogovor z gostom z vso živahnostjo, gestikuliranjem itd., kar je vse začinil z raznimi anekdotičnimi zgodbami vesele in žalostne narave. Zanimivo ga je bilo poslušati in presojati njegovo pripovedovanje ter njegovo vlogo v prejšnjih časih in sedanjosti. T.L. ZA PROSTOR POD SONCEM -OBVESTILO PODRUŽNICE DPS ZASAVJE V letošnjem letu smo v reviji Zasavc že poročali o ustanovitvi podružnice DPS za Zasavje in o sami bolezni psoriazi ali luskavici. Psoriaza ali luskavica je kronično kožno obolenje. Število obolelih je v porastu v svetu, kot pri nas v Zasavju, tako med otroci, kot med odraslimi. Podružnica psoriatikov Zasavje je bila ustanovljena na ustanovnem zboru IS.junija v Trbovljah. Do danes je v našo podružnico vključenih že blizu 50 rednih članov. V to število so všteti vsi novi člani in prejšnji člani, ki so v letošnjem letu že plačali članarino. Glede na to, da je bolezen pogosta tudi pri nas v Zasavju menimo, da bo imela podružnica za bolnike velik pomen. Kot organizirana podružnica bomo lažje dosegli svoje pravice pri samem zdravljenju, pričakujemo boljšo obveščenost na tem področju, pomoč posameznikom, izmenjava izkušenj pri samem zdravljenju in pomoč pri premagovanju ovir, ki jih prinaša psoriaza človeku v vsakdanjem življenju. V tem času je imela podružnica že dva sestanka, dobili smo dve interni napotnici za zdravljenje v zdravilišču, ki smo jih na sestanku že oddali dvema članoma. V mesecu septembru so se člani in njihovi svojci udeležili jesenskega izleta, ki ga je organizirala podružnica za Gorenjsko. V mesecu novembru (1 l.novembra ob 17.uri) pripravljamo strokovno predavanje. Predavatelj bo dr. Lojze Medved iz Atomskih toplic, ki se je vpisal tudi med naše prve donatorje s svojimi zdavstvenimi storitvami v Atomskih toplicah že na samem ustanovnem zboru. V načrtu imamo oziroma že pripravljamo podrobnejšo predstavitev društva in nalog občinam v Zasavju, zdravstvenim ustanovam in podjetjem, predvsem tistim, kjer so zaposleni s tem obolenjem. Če ste bolnik - psoriatik ali pa bi želeli kakorkoli društvu pomagati, se nam pridružite. Število članov daje podružnici večjo moč, posamezniku pa občutek, da ne bo nikoli sam. Če imate kakršnokoli vprašanje ali mnenje, ga lahko posredujete na odbor podružnice ali naslovite na revijo Zasavc. Za odbor podružnice DPS - Zasavje Stanka Poljšak, Novi log 19/c, Hrastnik NOVA ŠTEVILKA MARTINČKOV Pred kratkim je znova izšel časopis Martinčki, ki ga izdaja mladinski center trboveljske župnije. Nova številka je izšla na dvajsetih straneh, natisnjena na A4 formatu, v revijalni obliki in v nakladi 350 izvodov. Med šolskimi počitnicami ta časopis ni izhajal. Z novim šolskim letom pa se uredništvo predstavlja z nekaterimi novostmi. Nekatere rubrike so izpustili, nekatere nove pa vpeljali. Tokratna številka objavlja vrsto prispevkov, ki so jih napisali razni avtorji. Pri izdaji tudi te številke je pomagala Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. U. MLADI VARČEVALCI SO RAZSTAVLJALI Konec oktobra so v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah razstavljali svoje likovne in literarne stvaritve učenci OŠ Trbovlje PE Alojza Hohkrauta. Tema tokratne razstave je bila Malo manj o denarju. Vse, kar so mladi varčevalci tokrat pokazali v risbi, sliki ali miniaturnih likovnih izdelkih, seje nanašalo na varčevanje v različnih oblikah. Tudi literarni prispevki so se nanašali na razne varčevalne možnosti in ne le na varčevanje z denarjem. Vsekakor je bila to zelo zanimiva in poučna razstava. T.L. KNJIŽNICA VABI ZAMUDNIKE Knjižnica Toneta Seliškarja na Ulici l.junija 19 v Trbovljah, je tudi letos povabila izposojevalce knjig iz te knjižnice, ki so v veliki zamudi z vračanjem izposojenih knjig, da naj te knjige takoj vrnejo, čeravno je rok za vrnitev že davno potekel. Tokrat jim ni bilo treba plačati zamudnine. Teh zamudnikov je po oceni knjižničark okoli 50. IL. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. ŠE ODGOVOR G.ŽLOFU Prizadetega, g. Žlof. sem se počutil jaz, ko je g.Čampa o meni natrosil same grde laži, brez trdnih dokazov ter brez osnove. Je laž, glede zgodovine cerkve, g. Žlof? Ali ni res, daje inkvizicija obstajala, mučila, se izživljala, pobijala, dobrih 400 let? In zakaj je Cerkev izobčila velike učenjake kot so Oregon, mojster Ekchart, Kopernik, Galilej...? Ali ni inkvizicija s strahovlado pomagala cerkvi obstati? Tudi nekateri mogočni vladarji, kakor je bil Karel veliki, so pripomogli, da cerkev ni že zdavnaj propadla, ali ni to res? In če je vse tako brezmadežno, zakaj je potem prišlo v 11 .stoletju do razkola med zahodno in vzhodno cerkvijo? Luther je v 16.stoletju na cerkvena vrata nabil 97 tez, kar je potem pripeljalo do reformacije, še enega razkola v cerkvi. Tudi danes, kot v zgodovini, se cerkev na Slovenskem tako trudi, da dobi premoženje, delež pri vzgoji, pa v politiki, zato, da bi spet imela popolno oblast, moč, monopol..., tako nad posameznikom, kakor nad celo družbo. Ali boste, g.Žlof, rekli, daje avtor knjige "Spolno življenje papežev" (izdala DZS-97) Nigel Cawthorne, natrosil laži o razuzdanosti papežev ? G.Žlof, resnica prihaja na dan, tudi o Cerkvi, ki ni vedno lepa! In če je niste duhovniki pripravljeni sprejeti ter priznati, potem ne služite Jezusu, še manj soljudem, ampak služite Momonu, samim sebi, organizaciji ter državi - Rimo-katoliški cerkvi. Kako naj jaz in vsi, verujemo, verjamemo, spoštujemo takšno "vašo cerkev" ? Glede dobrote, pomoči... Ali ne piše jasno v Svetem pismu: "Kadar pa ti daješ miloščino, naj ve le tvoja levica, kaj dela tvoja desnica... (Mt. 6 3-4) - Torej si cerkev, če da nekomu miloščino in to še javno oznanja, nabira ugled med ljudmi? Morda si tako hoče cerkev vsaj malo oprati obraz? Ali pa morda mislite, da če nekdo, ki zaprosi za pomoč, da ste s tem že kupili njegovo-mojo dušo, jo imate že v lasti? Ne spoštovani g.Žlof, jaz svoje duše - življenja NE PRODAJAM IN NE BO NIKOLI NAPRODAJ! Mimogrede, g.Žlof, kolikokrat ste bili vi kot duhovnik, ali župnik Mlakar pri meni doma, kot dejanskemu revežu, celo nekakšnemu invalidu, mi sami nudili pomoč, tolažbo, pogovor, se sami spomnili name? Odkar sem v tem stanovanju, to je že 6 let, me ni nihče od vas obiskal, čeprav ste bili seznanjeni z mojo težko situacijo, glede same eksistence in kako potem v javnosti lahko lažete, da sem od vas, g.Žlof, dobil kar precej pomoči? In tudi sama RKC na Slovenskem mi ni NIKOLI nudila pomoči, razen nekaj redkih, nesebičnih, res človeških... posameznikov, ki so in dajejo iz lastnega žepa in ne iz nekega fonda RKC na Slovenskem! Darko Pavšelj Larix UJELI SO SE V ZANKO Moj dopis v zadnji številki Zasavca je bil vsaj toliko inteligenten, da ni omenjal nobenega imena in nobenih osebnih podatkov, samo dejstva. V tekstu sem jasno napisal, da ne bom omenil niti imena, da ne bi bil pokvarjen. Poudaril sem, da odgovarjam ljudem, ki pričakujejo moj odgovor. Daje potem sam povedal in napisal svoje ime in priznal, daje on tisti, na katerega se nanaša anonimni telefonski klic in seje tako ujel v zanko ter sam potrdil diagnozo. Zopet sem vesel, ker imam srečo pri pisanju odgovorov na zastavljena vprašanja. Poudarja, da z menoj ne želi nikakršnega kontakta (kdo mu še verjame), sedaj pa naenkrat toliko vprašanj. Tokrat namesto mene odgovarjajo na zastavljena vprašanja: Lojze Zupan, Lojze Kukec, Pavla Vogrič Sajovic in ostali iz Zagorja. Torej, vsi Zagorjani: upam, da vseh ne bo mogel tožiti. Vsi jasno pišejo, "da gre za bolnega človeka, kateri bo še bolj prizadet". Res mora biti velik in izjemen fenomen, da vsi prebivalci Zagorja tako dobro poznajo medicinsko diagnozo človeka iz sosednjega mesta. Ni čudno, daje začel kontakt tudi z menoj, ki nisem Zagorjan. Zdi se, da so podpisniki želeli biti solidarni s prizadetim, kar je prav, a so bili nerodni (naivni), da so človeku naredili slabo uslugo, ga še bolj prizadeli in potrdili njegovo prizadetost. Sami pa so se tako ujeli v zanko in namesto mene odgovarjali (hvala za uslugo) na kočljiva vprašanja. Upam, da se bo našel ta ali oni Zagorjan, ki se bo distanciral od mnenj omenjenih podpisnikov in protestiral, da se kdo nanj sklicuje brez pooblastila, zlasti, če gre za ljudi zgrešenega enoumja. Jože Čampa, Kisovec fUNSme FUNŠmC rjnšiirc rjnšmc funštirc mšmc PRISTOPNA IZJAVA DRUŠTVA PSORIATIKOV IME IN PRIIMEK: ____________________________________________ ROJEN(A):_____________________ ZAPOSLEN(A):________________________________________________ NASLOV: ulica:________ poštna številka:____________pošta:________________________' TELEFON: doma:____________________________________ v službi:_______________________ Želim postati član DPS PODRUŽNICA PSORIATIKOV ZASAVJE PODPIS: Izjavo pošljite na naslov: Jolanda Kunstič, Ulica mladih borcev 3, 1430 HRASTNIK VABLJIVI TOLARJI Osrednja ploščad v Zagorju, kjer so se še pred dnevi vrteli vrtiljaki, vozili vlakci, avtomobilčki, kjer se je slišala dokaj hrupna glasba, je bila ena izmed tem pogovora med otroci, ki so se vrtiljakov, avtomobilčkov razveselili, pa tudi med odraslimi, predvsem stanujočimi v bližini ploščadi, ki tega rajanja niso bili najbolj veseli. S tovrstno prireditvijo na ploščadi, kjer spomenik NOB predstavlja žrtve druge svetovne vojne in so doprsni spomeniki zagorskih narodnih herojev, se niso strinjali tudi člani ZZB NOB Zagorje. Svoje nestrinjanje, da ne rečem ogorčenje so izrazili tudi preko pisem bralcev v dnevnih časopisih in revijah. Tudi v naše uredništvo je prišlo njihovo pismo, ki smo ga objavili na četrti strani 21. številke. V pismu so zapisali, da so zaradi postavitve otroškega zabavišča na prostoru, kjer je obeležje NOB na Občini Zagorje protestirali ter predlagali, da se lastniku igral omogoči najti drug prostor, ki jih je po njihovem mnenju v Zagorju dovolj in bolj primernih. Mnenja so, da naj bi se na tem prostoru odvijale predvsem kulturno zabavne prireditve, ki ne žalijo borcev in žrtev fašizma. Občini Zagorje so tudi predlagali naj končno sprejme odlok, s katerim bo določeno, kje so prostori in mesta za razne komercialne, gospodarske in druge prireditve. Vprašljiva prometna varnost (foto RM.) Zadnja prireditev na ploščadi je bila zadosten razlog, da smo se v našem uredništvu odločili, da o njej napišemo nekaj več. Na občini Zagorje, na oddelku ža gospodarske javne službe so nam povedali, da je najemno pogodbo z lastnikom otroških igral podpisala in sestavila občina (kot lastnik). Pravijo, da tudi zaradi zadnjih "nevšečnosti" na ploščadi, pripravljajo predlog za eno izmed naslednjih sej občinskega sveta, kjer bi bile popisane vse možne lokacije za različne prireditve (to so: ploščad, večje parkirne površine pri Mediji, tržnici, pri novi športni hali, igrišče pri občini..), ter kjer bi bila zapisana določila za kakšne vrste namembnosti se bodo v prihodnosti lahko te površine uporabljale. Ko bo to pripravljeno (upajo, da v novembru ali decembru) in sprejeto v občinskem svetu, bo jasno tudi, kako ravnati npr. pri sklepanju pogodb z lastnikom otroških igral. Do sprejetja odloka v občinskem svetu, ki bi to urejal, pa so na širšem kolegiju občine Zagorje sprejeli stališče, da se začasno ne dovolijo prireditve na ploščadi oz. le tiste v okviru prireditev občinskih slovestnosti ali npr. prireditev ob Novem letu. Kot zanimivost lahko zapišemo, da tudi Zasavcu d.o.o. (za Zasavčev sejem) niso odobrili razstavnega prostora na ploščadi, katerega v preteklosti so. Torej na proteste občanov in tudi borcev NOB ob zadnjih dogodkih na ploščadi, so se na občini odločili, da sklepanje pogodb z tem ali onim zamrznejo oziroma točneje precizirajo. Je ploščad dovolj trdna za tako težo? (foto RM.) Takrat upajo, tudi ne bo več prihajalo do grobih kršitev najemnih pogodb, kot je npr. prišlo tokrat s strani lastnika vrtiljakov oz. otroških igral. Najemnik je po njihovem kršil pogodbo že takoj prvi dan z dostavo oziroma s prevozi težkih kamionov, vendar podpisane pogodbe niso uspeli razveljaviti. Kljub vsem neprijetnostim so mnenja, da hrup (glasba) le ni preveč motil okoliških stanovalcev, ter da so vsak dan zgledno poskrbeli za čiščenje oklolice ploščadi. Kaj pa mislijo o tej zadnji prireditvi na ploščadi in o tem katere prireditve bi bile po njihovem primerne na tej površini, smo vprašali nekatere bolj ali manj znane Zagorjane. Dragi Jazbec, občinska svetnica in podjetnica: "Zadnja prireditev je popolnoma neprimerna. Gre predvsem za zaslužek. Mislim, da se s takimi prireditvami na ploščadi in v okolici dela škoda (kamioni, težka igrala..). Poleg tega tudi odnos do spomenikov, v tem primeru do obeležij NOB, ni najbolj primeren. Na ploščadi naj bi se odvijale prireditve predvsem kulturnega značaja, novoletne prireditve... pa tudi te ne več kot nekaj ur. Bi pa predlagala, da se poleg ploščadi, nasproti muzeja uredi manjše parkirišče za osebne avtomobile, vendar le za delovne dni v tednu, saj parkirišč v samem središču Zagorja močno primanjkuje. Mislim, da s tem nebi "omaleževali" spomenikov (parkirišča imajo npr. tudi v Ljubljani pri spomeniku revolucije)." dr. Danica Slapar, direktorica ZD Zagorje "Osebno me prireditve, tudi vrtiljaki in druga igrala, na ploščadi ne motijo. Vesela sem, če se na njej kaj dogaja. Ker je ploščad v neposredni bližini zdravstvenega doma, je preglasna glasba pri nekaterih preiskavah v ambulantah moteča. Mogoče je bila preglasna prvi, drugi dan, kasneje seje stanje uredilo. Dejstvo pa je, da pri takšnih prireditvah brez glasbe pač ne gre. Tudi tamkajšni spomeniki zaradi otroških igral in živ-žava nikakor niso bili oskrunjeni. Ker je ploščad ena redkih dovolj velikih prostorov v središču Zagorja, je prav, da so na njej različne prireditve. Od vrtiljakov, božičnih in novoletnih zabav, do rock koncertov..." Miloš Stanič, stanovalec v bližini ploščadi "Ker živim v bližini ploščadi in spremljam vsa dogajanja v tem delu mesta, sem prepričan, da tovrstna zabava ne sodi v sam center mesta poleg glavnega križišča. Ko sem opazil, kaj se bo postavilo na ploščad, moram povedati, da sem se zgrozil. Sprašujem se in tudi odgovorne, ali nimamo že brez tega dovolj problemov z "mladino", ki v tem delu Zagorja počne vsemogoče reči. V celoti se strinjam in delim mnenje ga. Božičeve v njenem pismu v časopisu Delo. Na ploščadi naj bi se odvijale predvsem in samo kulturne prireditve, kot so nastopi orkestrov, sejmi, kmečka ohcet itd. Z malo več čuta do čiste okolice." Igor Goste Že danes poskrbeti za to, kaj bomo jedli jutri. Ste nabavili ozimnico? V boju za preživetje zlasti izstopajo živali, vendar tovrstna obveznost tudi ljudem ni tuja. Eksistenco nam poleg vsega omogoča tudi prehranjevanje, čeravno so ljudem povšeči različne stvari. Okusi so seveda stvar detajlov, poznavanja kuharskih spretnosti, sicer pa večina razglablja o tem, kdaj, kaj in koliko si privoščijo. Da bi bilo obedovanje tudi v zimskem času postreženo z raznimi dobrotami, pa je v navadi poskrbeti za ozimnico. Da bi imela kuhinjska palica kar največ dela, tudi skrb za to, da bo ob vsakem času dišalo iz loncev, ni odveč. In kako so trgovine poskrbele za letošnjo zimo? Za ozimnico so trgovine v Zasavju tudi letos pripravile jabolka, krompir, čebulo, česen in zelenjavno ozimnico ETA, založeno s vloženimi paprikami, kumaricami. rdečo peso, kislim zeljem in repo. Nekje so naročila za krompir zbirali vnaprej, čeravno so bile cene dokaj enotne. Za krompirje bilo treba odšteti po 26 tolarjev za kilogram, za jabolka pa približno petdeset tolarjev za kilogram. V primerjavi s prejšnjimi leti ima še vedno nakup ozimnice določene prednosti pred sprotnim kupovanjem teh istih izdelkov, saj so v redni prodaji dražji. Kot je povedala Fanči Umek, šefinja Kmetijske zadruge Izlake, letos beležijo manjše zanimanje za nabavo ozimnice. Predvsem so kupovali več krompirja in manj jabolk. Po besedah šefinje Marketa Potrošnje Zagorje, Olge Benko, pa je bilo zanimanje za ozimnico letos enako kot prejšnja leta. Kajti cenejši nakup so ljudje izkoristili in se temu primerno založili. V številnih primerih pa so se posluževali tudi ugodnih kreditov za ozimnico. Končno, pa zimi ne bo služila le zmrzovalna skrinja, ampak je potrebno poskrbeti tudi za kurjavo, toplo obutev, itd. RR. Foto: Tomo Brezovar najtfečja trgovina, pa kar pri Vas doma! ŽELITE KAJ PRODATI > VAS ZANIMA KAJ PONUJAJO > BI DRUGIM NAZNANILI, KAJ ŽELITE > UPORABITE VAŠ IN NAŠ ČASOPIS, NA STRANI LO SE VSE ZVE ! TAKOJ, TU SPODAJ, NAPIŠITE IN POŠLJITE Pi NKETA Sabina Vetrih, dijakinja iz Laškega: "Uspeh pomeni nekaj doseči, bodisi dobro oceno v šoli ali pa kakšno pohvalo, nagrado. V medsebojnih odnosih pa je uspeh, če te spoštujejo in ti ne lažejo." Julči Venko, gospodinja z Dola pri Hrastniku: "Uspeh je, kadar se mi kaj posreči pri delu, in ko kaj dobrega spečem ali skuham. Predvsem pa je uspeh, če sem v dobrih odnosih z ljudmi, in da sem zdrava." Vida Grešak, upokojenka iz Hrastnika: "Uspeh je, če si zdrav. Pa da ti gredo stvari v redu. Nisem ravno uspehaželjna ali pretirano ambiciozna, zato zame uspeh pomeni, da si zadovoljen z majhnimi stvarmi, ki tudi nekaj pomenijo." Naza Turkovič, dijakinja iz Hrastnika: "Uspeh je, če sem odlična v šoli ali kadar me pohvalijo. Uspeh je, če veliko potuješ po svetu. Vsekakor pa ni uspeh, če koga prizadeneš ali če kakšna prijateljici spelje fanta in ima pri tem še občutek krivde." P NKET/l Izidor Juvančič, rudar iz Trbovelj: "Uspeh je biti uspešen v službi. Sicer mi pa niso všeč ljudje, ki hočejo biti pri vsaki stvari prvi, najboljši in najlepši. Službo je itak treba čim bolje opraviti in važno je, da si pri tem zadovoljen. Bolj važno kot to, da si uspešen, je, da se na kakšno stvar dobro spoznaš." Branko Forte, električar iz Zagorja: "Uspeh pomeni imeti družino in službo. Nasploh mi uspeh veliko pomeni, nikakor pa ne bi poskušal uspeti na škodo drugih." Sandi Bašelj, komercialist iz Zagorja: "Uspeh pomeni, da si, ne glede na to, kaj delaš, z delom zadovoljen. Sprejemanje neuspeha ali uspeha pa je zelo odvisno od posameznika. Sigurno pa je uspeh važen v življenju vsakogar, ker je povezan z zadovoljstvom." Mojca Rojko, vzgojiteljica iz Zagorja: "Uspeh? Hja, odvisno na katerem področju. V družabnem življenju je uspeh vsekakor pomemben, v zasebnem tudi, v poklicnem pa le toliko, da družina ni žrtev te uspešnosti. In če si recimo zahrbten, pa želiš uspeti, potem verjetno delaš na nečem neiskrenem in je ta uspeh le navidezen." Boris Gorenc, dijak iz Zagorja: "Uspeh je, če se fajn učiš in imaš veliko denarja. Uspeh je tudi, če si v družbi priljubljen. Menim, da je uspeh na vseh področjih enako pomemben." Jože Hrenovec, šofer s Save pri Litiji: "Zame uspeh pomeni dober standard. Dobro je, kadar stvari uspejo in vredno se je potruditi. Vendar za vsak uspeh ne bi šel "preko trupel", kajti treba je biti tudi obziren." Petra Radovič Obljube S poletjem je odplesala zagorelost. Pa tudi vroče obljube, kot nalašč odete v ta letni čas. Obljubljanje, značilno za vsa obdobja, primerno vsem okusom, hvaležno vsakršnim pričakovanjem, je sočutno oplazilo tako črnoglede, kot take, ki iščejo svetlejših Zgledov. Sicer značilnost, ki ji zmeraj pripisujejo "gradove v oblakih" ali obetajo boljše čase. Kajti obljuba dela dolg (nos), ne oziraje, v kaj se zapiči ali koga pusti čakati. Marsikdaj se dogaja zgolj navidezno, včasih pa vskoči v tolažbo, da naveže hrepenenje z novim upanjem. Četudi ga obljube tudi zagodejo. Saj se navadno dogajajo v stilu: Obljubljaj mi nežno, oziroma: Kaj bi bilo dobro vedeti o obljubah, a škodi zaletavosti. In zadnjič se je nekdo zmislil in k poslovnemu priročniku pridodal poglavje o obljubljanju. Takem, ki hlastno prepriča in mastno zaračuna. Oziroma ima tenko uho za drobne praske. Ampak kogar zadene strela obljub, bo dolgo kolovratil in se gotovo opeharil. Saj se, kljub temu, da je obljubljanje poznano z vseh vetrov, obljube največkrat znajdejo v situaciji, ko le izsiljeno tračarijo. Pa ne zato, ker se v trenutku izrodijo v nekaj drugega, temveč veno-merno prelaganje stvari pridodaja resničnosti nov pridih, ki se ga je vredno okoristiti. Potem pa obljube bodisi spregledajo namembnost ali hitijo k uresničitvi. Barabija obljub pa je v podvrženosti pretvezam in nestrpnosti, da pohajkujejo in razmetavajo Z naglico in odločitvami. Predvsem pa se v obljubah lahko prepozna včerajšnjost, kajti v tem je tudi že jutrišnja rosa in pojutrišnji lesk. Saj obljube zbližujejo in nagovarjajo kot vse drugo, s tem da: hočejo, pomenijo, stremijo,... Prenekaterikrat se izmenjajo z željami, ki v obljubljenih pogledih kockajo s prihodnostjo. Toda kar ne bi obljubil sebi, ne obljubi drugemu. Čeravno hlad, zagrnjen v mrke jesenske poteze, zavito obljubljajoč pretkane namere. Ni namreč toliko v obljubi, kolikor v igrivi iskrivosti storilnosti, ki ji stopa na pot. Zaigrano obljubljanje, ki vznemirja redke znanilke vsakršnih pomislekov in obetajočih zažiranj, iz časa v čas nagovarja k sanjarjenju. Kot da je boljše obljubljati sanje kot sanja(ri)ti o obljubah. Kajti brezglasna govorica jih ujame v iskrenosti, zamolkla dejavnost jim prigovarja v (za)obljubah. Kot šepet, ki bo iz obljub naredil nenadna javljanja, dosegel obljubljene visočine, da bi pozorno obetal ter občutno ponesel, kar je res(nič)no za zdaj in kar bo res(nič)no za jutri. Zameteni v obljubljene resničnosti, ki obetajo venomerno čudenje v podobnosti prilik, različnosti namigov ter zgovornih molčečnosti, se obljube razpršijo v spominjanju letnih časov. Ki v bežnih ritualih hlepijo po ponovnih žarkih. Boštjan Grošelj Skrivanje za besedami Malim otrokom pogosto kaj dopovedujemo ali jih ogovarjamo z ljubkovalnimi pomanjševalnicami, ki se nam zdijo ustrezne otrokovi razvojni stopnji, čeprav najbrž bolj drži, da tako strežemo sebi. V človeku namreč obstaja težnja po prenarejanju resničnosti, ravno besede pa so na čelu orodij, primernih za ta namen, čeprav tudi Z njimi ne moremo prikrivati v nedogled. Pogovor z otroki torej daje možnost pobega iz vsakdanjega besednega komuniciranja, večkrat utrujajočega in neprijetnega, v svet brezskrbnosti, prežet s spomini na otroštvo, neobremenjeno s problemi, s katerimi se soočamo v svetu odraslosti. Zato upravičeno velja pritrditi tezi, da nihče ne odraste do konca oziroma da ni ostre meje med otroškostjo in odraslostjo. Vendar takšne skrivalnice ne prinašajo samo pozitivnih, ampak imajo tudi precej negativnih učinkov. Eden teh je prikrivanje neprijetnih stvari v življenju, kar otrokom lahko škodi, saj niso pripravljeni nanje. Zato so ob srečanju z njimi bistveno bolj prestrašeni, potrti in nemočni, kot bi bili, če bi jih nevsiljivo seznanili tudi s temno platjo vsakdanjosti. Vsekakor dokaz, ki veliko pove o odraslih, saj otrok največkrat ne spustijo iz kletke nevednosti prav zaradi lastne negotovosti, izvirajoče iz nesposobnosti, sprejeti vsakršen izziv, ki ga srečajo na poti. Zato izogibanje trpljenju in neprijetnostim, od tu do neodgovornosti ali prelaganja odgovornosti na druge pa je le še korak. A najhuje je, da ta vzorec odnosa do sveta prevzamejo otroci, kajti zgledi vlečejo, čeprav po drugi strani odrasli zahtevajo od otrok delovanje v skladu z načeli, uveljavljenimi v družbi zaradi sožitja med njenimi člani. Večkrat se odrasli niti ne zavedajo škode, ki jo s svojim ravnanjem povzročajo, toda to jih ne opravičuje oziroma odvezuje odgovornosti. Pri popačenem govorjenju z otroki lahko pride do izraza podcenjevalen pristop odraslih, kimenijo, bolj kot je potrebno, da so otroci nedorasli nekaterim temam pogovorov, kar je še ena od slabih posledic nekritičnega ljubkovalnega obračanja besed v stikih z najmlajšimi. Otrok namreč hitro začuti pretirano zaščitniški odnos, podprt z dvomom vanj. Gotovo mu to zbija samozavest, saj tudi sam začne dvomiti vase. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da imajo takšne izkušnje dolgoročno negativen učinek. Vsekakor se moramo nenehno spraševati o primernosti popačenega komuniciranja, ker se hitro lahko znajdemo v labirintu zmote, ko se pravzaprav ne zavedamo slabih strani igračkanja z besedami. Pa ne le v odnosu do otrok, kar sem dal za ilustracijo, ampak do vsega okrog nas, kajti zakrivanje oči na ta način nas odvrača od treznega pogleda na svet, s čimer se lahko med drugim okoristijo tudi razni povzpetniki. Slednji izkoriščajo sposobnost obračanja besed, tako da jim ljudje zaradi nepazljivosti nasedejo, a se kasneje kljub sokrivdi izmikajo odgovornosti. Probleme lahko rešujemo edinole, če pred njimi ne bežimo in tudi s skrivanjem za besedami ne izkrivljamo njihove podobe. Dajmo stvarem prava imena, ne slepimo se in ne prepuščajmo se kratkoročno lažjemu prenašanju odgovornosti na ramena drugih. S takšnim ravnanjem se namreč na dolgi rok lahko samo še bolj pogreznemo v živi pesek kaosa. Ali si res želimo tega? Če ne, temu ustrezno tudi ravnajmo. V: Gledališče ohranja večno začudenost nad tem, zakaj osebe delajo stvari na določen način. Gledališki in radijski režiser, Aleš Jan, sin Zagorjana, pokojnega režiserja Slavka Jana in igralke Vide Juvan, je petintrideset let zaposlen na zdajšnjem Radiu Slovenija, kjer je doslej zrežiral več kot petsto radijskih iger vseh zvrsti: za odrasle, otroke, dokumentarne in eksperimentalne igre ter nanizanke. Slovensko radijsko igro je ponesel s svojimi režijami v tujini po vsej Evropi. Prav tako pa je z venomernim spraševanjem, ki spremlja vsakdanja dogajanja, skušal najti skupno komunikacijo na gledališkem odru. V več kot petdesetih gledaliških predstavah na osnovi raznih dramskih besedil vseh zvrsti, je često presenetil publiko. Povsem navadne stvari: kako ljudje navezujejo prijateljstva, se ljubijo ali sovražijo, drug drugega varajo, spletkarijo, se poročajo,... so vedno znova navdihnile njegovo ustvarjalnost. Ob tem pa pravi, da seje vedno najbolj bal koncev, in da ne pravijo zaman: Konec dober, vse dobro. Za režijsko delo tako na radijskem kot gledališkem in opernem področju je prejel več nagrad doma in v tujini, je pa tudi docent za radijsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in TV v Ljubljani, koordinator za radijsko igro v Zvezi evropskih radijskih postaj (EBU) v Genevi, večkrat pa je bil tudi član mednarodnih žirij na področju gledališča in radijske igre. Lahko natančno poveste, kdo vas je navdušil za gledališče? To je težko reči, saj sem imel že kot novorojenček kontakte z gledališčem. Kot deček pa sem se, jasno, kot mnogo drugih, zaljubljal v gledališke igralke. Pa tudi starejši gledališki igralci in zakulisni delavci, s katerimi so sodelovali oče in mama ter stara mama, so me pritegnili k gledališču. Tako sem postal nekakšna vez med vedenjem in poznavanjem tiste starejše slovenske gledališke igralske generacije takoj po drugi svetovni vojni z današnjo. Podrobneje pa sem se z režijo soočil, ko sem že kot otrok začel todelovati na takratnem Radiu Ljubljana in odigral ogromno otroških vlog. Gledališko režijo pa sem spoznaval iz dvorane, ko sta me starša jemala s seboj na vaje in na predstave. Ko pa sem po končani gimnaziji staršema povedal, da bi šel študirat gledališko režijo, se je oče temu protivil, zato sem odšel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Žilica pa mi le ni dala miru in sem študij še nadaljeval na gledališki režiji. Pri tem mi je bil v moralno oporo nek že kar anekdotičen dogodek. Namreč, ko je bil nekega dne na obisku pri nas dr. Branko Gavella, režiser iz Zagreba, sem povedal, da grem na igralsko akademijo. Kljub temu, da je bil oče zaprepaden, mi je dr. Gavella dejal: "Daj digni se, malo, sinko," ter me s palico sunil v zadnjico in rekel: "Nemoj ti v kazalište, ali ak' greš, onda dobro radi." Se gledališka in radijska režija zelo razlikujeta? Absolutno, razlika je očitna. In s kamerami, razen nekaterih prenosov, nasplošno nisem delal. Katera gledališka predstava pa vam je bila najljubša? Zmeraj je najljubša zadnja ljubezen. Vendar menim, da je nekaj del, ki so mi dejansko uspela in s katerimi sem zadovoljen. Zelo se spominjam ene izmed prvih režij in sicer Konec hrepenenja, kjer sem v ljubljanski Drami delal skupaj z zagorskim rojakom, scenografom Matjažem Vipotnikom. Zelo se spomnim tudi Shakespearovega Romea in Julije, Čufarjevih Ščurkov, pa Horvatovega Don Juan prihaja iz vojne, pa Cankarjevega Kralja na Betajnovi in Jančarjevega Arnoža. Še poseben čuden spomin pa me veže na Kmeclovo igro Marjetica ali smrt dolgo po umiranju, ki sem jo zrežiral v Banja Luki in je povzročila prve nemire, ki so kasneje prerasli v bosansko tragedijo. Istočasno pa mi je v prijetnem spominu ostalo delovanje v Lutkovnem gledališču ljubljanskem in v ljubljanski Operi. Je v gledališču večji poudarek na verbalnem izrazu? Ne bi se strinjal s tem. Če izhajam iz radijske dejavnosti, torej iz slušnega zornega kota, pomeni slušnost, pa ne samo verbalnost, zelo majhen odstotek človekovega dojemanja. Človek naj bi stvari v glavnem videl. Preneseno v teater to pomeni nekakšno simbiozo med tem, kaj je povedano in kako je povedano in tem, kako je to tudi prikazano, bodisi v mimiki igralca ali v globalu gledališke predstave, se pravi od scenografije do ambienta gledališča, v katerem se ta predstava odigrava. Glede na projekt pa v nekaterih gledaliških predstavah lahko prevladuje neverbalnost, v drugih pa verbalnost. Ampak kar se mene tiče, sem večidel predstave naredil z zelo malo besedila. Le v nekaterih predstavah sem skušal obdržati integralne verzije besedila. Zdi se mi, da je težko ločiti verbalnost in neverbalnost oziroma videno in slišano, saj je to v bistvu neko skupno dejanje z dvema skrajnostima. Današnja gledališka poetika dostikrat temelji enkrat samo na fizičnem, drugič pa strogo na besedi, kot naprimer recital. Skrajnost vizualnega dojemanja, le z določenimi slušnimi in verbalnimi elementi, pa je recimo ples. Je res, da gledališče usposobi gledalca za gledanje v stvarnost? Na nek način že. Lahko pa tudi obratno, saj je že Shakespeare rekel, daje ves svet oder, ljudje pa igralci. In v koliki meri se ozirate na gledalce? Gledališče je poleg umetniškega tudi sociološko dejanje, ni namenjeno samo sebi, temveč komunikaciji med odrom in občinstvom. Četudi je občinstvo le en človek, kot je bil svojčas Ludvik II. Bavarski, je to še vedno nek kontakt. Gledališča brez občinstva pa ni, saj ni komunikacije. Kakršnokoli oziranje na gledalce, je sestavni del gledališke predstave. In zanimiveje tudi tovrstno druženje in medsebojno oplemenitenje. Ker pravijo, daje človek človekova usoda, kar najbolj nakazuje ravno gledališče; ali vas potemtakem medsebojna druženja, aktualnosti, skratka, "umetnost življenja" zelo zanima? Nasplošno se človek brez nekega znanja, kaj se dogaja okoli njega, pa naj bo to na banalnem vsakdanjem področju ali pa na strokovnem področju, siromaši. Zvedavost vsekakor obstaja. Če se pa to hoče prenesti na gledališka ali druga umetniška področja, o tem pa imam neko mnenje, ki morda ne bo najbolj pogodu vsem. Sem namreč proti temu, da se delajo direktne dnevne asociacije ali aluzije na sočasno življenje, ali da se le-to odslikava v gledališču. Ni treba teh vsakodnevnih, konkretnih dogodkov direktno prenesti, treba jih je prikazati na malce širši ravni, s širšimi aspekti in širšimi filozofsko-estetskimi sredstvi, ki trenutno aktualistično stvar osmislijo. Kaj je vaše vodilo pri predstavi: so vam najpomembnejša čustva ali razum, morda morala ali ideologija,...? Ne prevlada ne eno ne drugo, prevlada edino, kako daleč in koliko radikalno skušam s katerimikoli izrazi oziroma sredstvi povedati stvari in predvsem na kakšen način, pri čemer si ne postavljam moralne cenzure. Če se hoče kaj pokazati, naj se pokaže, ne oziraje se na karkoli. Vendar pa skušam ostati v merah estetike in menim, da ni treba vsake stvari na vsak način do kraja zbanalizirati. Ne bi uporabljal izraza, da gledališče ali radio gledalca tudi vzgaja, vsekakor pa bi rekel, da pa gledalca ali poslušalca ni treba Poneumljati ali razvrednotiti ali žaliti. Ali mislite, da se na lokalnih ravneh, glede ljudskih trenj, več dogaja? Mislim, da so stvari kar enake, mogoče je samo raven teh intrig ali odtujenosti različna. In mogoče je Perfidnost reakcij malo različna. Je Pa tudi obratno. Ko sem bil selektor za Gorenjsko na gledališkem Področju v okviru ZKOS, moram Priznati, da sem takrat dobil ogromno pozitivnih impulzov o živem gledališču. Tako, da je komuniciranje z dejavnostmi na lokalni ravni zelo koristno, kajti redkokdaj vidiš toliko entuziazma •n toliko užitka v delanju kulture, kot ravno na teh lokalnih ravneh. V čem pa je čar radijske režije? V ustvarjalni širini. To je podobno, kot če si zamislite prazen, nepopisan list tišine, ki ga potem skupaj z ekipo in poslušalci napolniš z barvami-zvoki. In v tej neizmerni širini šumov, zvokov, glasbe, tišine in glasu se odprcvnov svet, v katerem tudi slepi vidi. Je možno z glasom tudi manipulirati? Seveda. Ali to kdaj izkoriščate? Haha, tudi. Kaj pa delo s študenti na Akademiji za gledališče, radio, film in TV? Naša hiša je bila vedno polna študentov, saj sta oba starša, zlasti pa mama, bila kar nekakšna študentska oče in mama bodočim režiserjem in igralcem. Tudi sam z njimi hitro najdem stik in me to veseli. Ko sedaj predavam radijsko igro in režijo se velikokrat spomnim tistih dni in kar nekako zanese me med "ta mlade". Zato si želim imeti neposreden stik s študenti, skušam jim dati čimveč koristnih nasvetov in napotkov ter vedenja o zgodovini, da ne bi vedno na novo izumljali že videnih, bolje slišanih stvari. Pri tem pa jim venomer govorim, češ da obrtnega znanja jih že še lahko naučim, za umetnost pa se morajo potruditi sami. Ob teh stikih imam občutek, da drug drugemu nekaj dajemo. In to je krasno. V katerih primerih pa vi povzdignete glas oziroma ali zlahka z glasom prikrijete naprimer slabo razpoloženje? V glavnem sem bolj mirne sorte človek. Fomčno jakost uporabljam le pri komunikaciji parter-oder, da se pač lahko slišimo. Glede na kričavost kot jezo, gnev ali bes, pa sem bolj obratne sorte - tiše, ko govorim, bolj sem siten. Kar se tiče razpoloženja pa je povzdignjenost glasu sestavni del dobrega ali slabega razpoloženja in ne vem, zakaj bi nekaj skrival. Se trudite kdaj posodobiti kakšne tekste oziroma "že povedano" povedati na drugačen način, v sodobni formi? Seveda. Živimo "tu in zdaj" in tudi gledališki liki so sestavni del tega časa, pa čeprav so bili napisani v drugem času. Ko sem delal predstavo Shakespearjevega Romea in Julije, sem recimo dogajanje postavil v šestdeseta leta, v dobo hipijev. Včasih pa skušam like prestaviti iz današnjega časa nekam nazaj v preteklost. Z računalniki jih bomo pa v prihodnost. Med drugim ste tudi član strokovnega sveta največjega evropskega medijskega festivala Prix Italia in evropski koordinator za radijsko igro. Ali je slovenska radijska igra priznana v tujini? Je. Včasih v tujini bolj kot doma. Poznam veliko produkcij po svetu in lahko rečem, da slovenska radijskoigrska produkcija za odrasle in za otroke vsekakor sodi v zgornjo kakovostno polovico, če ne še kam više. To kažejo tudi številna nacionalna in mednarodna priznanja, ki smo jih slovenski ustvarjalci prejeli doma in v tujini. To dokazuje tudi to, daje vsa Evropa leta 1995 posvetila del programa slovenski radijski igri in daje takrat, pa tudi še kasneje, samo v tej akciji slovensko radijsko igro prevedeno v precej jezikov, poslušalo okrog 250 milijonov aktivnih poslušalcev. Pa še nekaj je: radijska igra je eden izmed najmočnejših slovenskih izvoznih kulturnih "artiklov". In če imate na izbiro: ali film ali gledališče, kam se odpravite? V podobnih dilemah grem rajši v gledališče. Saj grem tudi v kino rad in kar zadeva filmske predstave, jih kar dosti vidim. Vendar pretirano glasno navite zvočnike, zlasti če je slabša reprodukcija, zelo težko prenesem. In sicer iz enostavnega razloga, ker je s tem en element prenasilcn in ne moreš več spremljati celote. Mogoče pa preostala publika uživa v pretirani glasnosti, saj je to fenomen disca, kjer pogovor temelji na tem, da ob prehrupni glasbi lahko le odpiraš usta, a se ne slišiš. Se kdaj obtožujete, če odreagirate spontano? Nasprotno, velikokrat celo gradim na spontanosti. Toda včasih je kljub vsemu boljša tista varianta, da prešteješ do deset in potem odreagiraš. Ste mnenja, da so le igralci ljudje tveganj? Ne, mislim, da se vsakdo kdaj poda v kakšno zavestno tveganje. V gledališču ali radiu in sploh v kulturi pa vsak projekt zahteva določeno tveganje oziroma ustvarjalni napor. Vprašanje je le, ali bo uspel ali ne. Koliko pa spremljate zasavska dogajanja? Z zasavskimi dogajanji sem imel občasne družinske stike do takrat, ko je oče prejel Grumovo priznanje Občine Zagorje. Kasneje sem se ponovno srečal z Zasavjem ob premieri Cankarjeve igre Za narodov blagor, ki sem jo sicer režiral v ljubljanski Drami, je pa imela premiero v Zagorju. Odtlej dogajanja manj spremljam, čeravno bi me zanimala. In menim, da Zasavju ni treba biti nerodno glede kulturne identitete pa naj bo to pri govorni ali glasbeni kulturi. Pa tudi tradicija je na strani Zasavja. Zasavc bo to informacijsko vrzel še zapolnil. Ker se ukvarjate z dejavno-stima: radiom in gledališčem, ki večini ljudi pomenita popestritev prostega časa - kako pa vi preživite prosti čas? Prostega časa imam premalo, tako da ga en del preživljam v okviru družine in z vnukinjami, drugi del pa zapolnijo potovanja. To niso organizirana potovanja s pomočjo agencije, temveč naju s soprogo zelo zanimajo potovanja brez vnaprej pripravljenega urnika po raznih deželah od Nordkapa v Skandinaviji do južne poloble. Ste se v družini trudili ohraniti gledališko tradicijo? Spadam v tretjo gledališko generacijo v naši družini. Moja otroka sta kot mlajša že nastopala v radijskih in televizijskih igrah in še vedno spremljata mojo gledališko in radijsko dejavnost, če jima čas in volja dopuščata. Sicer pa je hči Mojca magistrirala iz filozofije na temo: Estetika v gledališču in je pisateljica. Njene igre so že izvajali tudi v tujini. Sin Urban pa je magister elektrotehnike in dela na področju jakega toka, po domače: ukvarja se z elektrarnami. Zato ima precej tesne stike z Zasavjem. Nek bacil gledališča in Zasavja torej vsekakor je tudi v naslednji generaciji in bo verjetno tudi v bodoče. Kaj pa sicer, imate radi ljudi, ki v vsakdanjem življenju radi dramatizirajo stvari? Če nekdo dela iz muhe slona, to ni posebej dramatično. Kvazi-dramatičnost oziroma cirkus zaradi cirkusa mi pa ni všeč. Tekst in foto: Petro Radovič Vjesensfe čas pesem doni Zveza kulturnih organizacij Slovenije, oziroma, v okviru le-te, Slovenska pevska zveza, je že sedemnajstič organizirala srečanje malih pevskih skupin. Srečanje, ki se je pričelo davnega 1987. leta je sicer delovalo s premori, vendar tudi letošnji nastopi v Jevnici in Šmartnem pri Litiji, kažejo, daje pevska ustvarjalnost možnost in izbira številnih posameznikov in skupin. Letošnje je simbolično vrednotila žirija v sestavi skladatelja Janeza Močnika in zborovodje Mitje Gobca, program pa je povezoval Roman Tišler. KVS Srebrni zvončki GŠ Zagorje -'uveljavljajo se doma in na tujem. (Foto Tomo Brezovar) Slovenske male pevske skupine so se na 17. srečanju zbrale kar iz vseh koncev Slovenije. Vsega sedemnajst skupin, ki so nastopile na dveh koncertih in sicer v petek, 17. oktobra, v Zadružnem domu v Jevnici in v soboto, 18. oktobra, v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji, je pripravilo po tri pesmi, večinoma ljudskih, ponarodelih, nemara tudi povsem pozabljenih slovenskih pesmi, s katerimi so predstavili svoje delovanje. Po besedah Rosane Maček iz ZKO Litija seje letos publika zelo številčno odzvala na oba koncerta, pevske skupine pa so za nastop pokazale dosti zanimanja, tako da so organizatorji letos omogočili nastop vsem zainteresiranim malim pevskim skupinam. Te so prišle vse od Trsta, Preverja, Logatca, Loma pod Storžičem, Velenja, Begunj, Šempetra v Savinjski dolini, Godovičev, Jezerskega, Koga, Kranja, Bukovice, Sv. Petra v Istri, nastopili pa so tudi zagorski pevci in sicer Komorna vokalna skupina Srebrni zvončki GŠ Zagorje in Mešana pevska skupina Izvir. Pevska izvajanja, vrednotena po enotnosti, jakosti, glasovni barvitosti, so po besedah Janeza Močnika še zlasti pomembna glede na spored izvajanih pesmi. "Najtežje je za nastop izbrati samo tri pesmi," je dejal, "ne le posrečenost izbora, tudi sožitje teh pesmi, je dostikrat problem." Mitja Gobec pa je dodal, da srečanje ni tekmovalne zvrsti, temveč bodo na podlagi nastopanja malih pevskih skupin, skušali podati ocene in napotke za njihovo nadaljnje delovanje. Iz Zasavja so na 17. srečanju nastopili KVS Srebrni zvončki GŠ Zagorje zborovodje Francija Stebana, v sestavi: Borisa Beje, Nine Beja, Tomaža Beje, Klemna Benka, Georga Brkoviča, Tine Centrih, Nane Forte, Kristine Grošelj, Aljaža Mačka, Barbare Maurer, Tjaše Polc, Neže Šabanovič in Anje Visočnik, ki so pred kratkim z Vivo Mladinskim pihalnim orkestrom GŠ Zagorje na CD-ju posneli skladbo Henk-a van Linschootna: Molitev za prihodnost sveta. Prepričljivo pa so nastopili tudi pevci in pevke Mešane pevske skupine Izvir iz Zagorja: Roža Brezovar, Renata Blažič, Mojca Sluga, Katarina Gavranovič, Srečka Vutkovič, Vesna Berk, Miha Hild, Darko Pograjc in Andrej Škrinjar, pod umetniškim vodstvom Toma Brezovarja. Male pevske skupine, zbrane iz vse Slovenije, so sicer predstavile raznolik in pester program, kot tudi interpretacijo zapetih pesmi. Dejansko delovanje malih pevskih skupin vse bolj najdeva svoj prostor pod soncem, oziroma naklonjenost tako publike, kot ustreznih glasbenih institucij, s žemer dajejo pomen slovenskemu pevskemu izročilu. RR. Mešana pevska skupina Izvir iz Zagorja - navdušijo z nastopi po meri publike. (Foto Franci Steban) EKOLOŠKI SEMINAR PREKMURJE 97 Zasavska ekološka skupina EKOS Zasavje je v letošnji jeseni v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem SEG ter Pomurskim ekološkim centrom organizirala že osmi ekološki seminar za srednješolce srednjih šol.Slovenije. Udeležilo se gaje 38 mladih iz cele Slovenije. Seminar je tokrat ob pomoči Open Society Institute Slovenija, LB Banka Zasavje, Pivovarne Union, podjetja PAK4, potekal v Prekmurju, v Murski Soboti med 15. in 18.oktobrom. Udeleženci seminarja so štiri dni prebivali v samem središču mesta v prijetnem dijaškem domu. Organizirana so bila številna zanimiva predavanja: predsednik Zasavske ekološke skupine EKOS Zasavje Aleš Matko je odprl seminar, predstavil nevladne okoljevarstvene organizacije v Sloveniji ter EKOS Zasavje. Maja Miklič iz EKOS Zasavja je pripravila delavnico Kako naj mladi sodelujejo na okoljskih projektih, prof. dr. Andrej Stritar z Instituta Jožef Štefan Ljubljana je predaval o jedrski energiji, o JE Krško ter o značilnostih jedrske energije, Branko Škafer iz Komunale Saubermacher pa je mladim spregovoril o odpadkih, o ločenem zbiranju odpadkov ter o urejanju deponij. Marjeta Bagola z SEGA je predstavila talne živali in njihovo življenje, o Biomasi - kot obnovljivemu viru za Slovenijo pa je spregovorila mag. Martina Šumenjak s Santa Vite. Udeleženci so si med drugimi na seminarju z avtobusom ogledali tudi prekmurske znamenitosti (grad Grad, Krajinski park, Goričko, Tromejo,..,) v Bakovcih pa prvo šolo, ki seje vključila v nacionalni projekt "Eka šolo kot način življenja". Ob večerih so bili na seminarju organizirani spoznavni in družabni večeri, ki so bili najbolj zanimivi predvsem zaradi tega, ker so dijaki prihajali iz različnih delov Slovenije, med pogovorom so si izmenjavali mnenja o mnogih ekoloških, pa tudi o drugih temah. Zadnji dan so mladi prejeli priznanja za uspešno udeležbo, izpolnjevali so anketo, v kateri so zapisali, daje bil seminar poučen, strokoven ter zelo dobro organiziran in da se bodo še udeležili prihodnjega seminarj a spomladi prihodnjega leta. Aleš Matko Naj točajka, naj točaj Torej, še dve glasovnici sta v igri, pa bomo imeli šampione! V tej in prihodnji številki ju bomo objavili, prihodnjič določili datum in uro, do kdaj bomo na sedežu Zasavca glasovnice zbirali. Vemo pa že, da fešta bo, da bo igral Alfi Nipič, da bo v Delavskem domu v Zagorju, da bomo takrat tudi razglasili zmagovalca. Nagrade za bralce - glasovalce, tudi bodo. Vse kaže, da bo prijetno in veselo. m !!! Glasovnica za Naj točajko, točaja, je na zadnji strani!!! Trenutna lestvica prvih pet: Naj točajka: Naj točaj: 1 Nataša KRAMŽAR 1 Peter BRODAR Merli, Zagorje - 342 glasov Gostišče Vidergar-Žibert, Kandrše - 390 glasov 2. Joži KAMNIKAR 2. Milan GUNA Mili Bar, Trbovlje-301 Pri Medvedu, Zagotje - 376 3 Branka OCEPEK 3 Boštjan VRTAČNIK Bife Slavi, Kisovec - 249 Gostilna Vrtačnik, Zagorje - 74 4. Jerica ZAJC 4. Boris HRIBAR Bistro Maln, Izlake - 67 Stip Marela, Kisovec - 66 5. Marina KUPEC 5. Aleš MALOVRH Point 21, Hrastnik - 31 V Pizzerija Tik-Tak, Zagorje - 27 PELIKAN turistična agencija telefon 060174 083 GOSTILNA PRI JANEZU V VELIKI ŠTANGI Malo ljudi v Zasavju ve, kje je Štanga, pa je tako prijetna vasica ob Kamplov hrib prislonjena, blizu so Janče, ali če hočete, nad dolino Reke. Najlepše se pride z avtom iz Litije, skozi Sitarjevec, Zavrstnik, v Štangarskih Poljanah zavijete desno in v hrib do Štange. Gobarji jo poznajo, no saj veste po čem. Zadnje čase se ves ta predel proti Trebeljevem in Besnici prepoznava po sadju in kostanju. Vasje nekako v hrib postavjena in raztresena na Malo in Veliko Štango. V Veliki Štangi je cerkev in v njeni neposredni bližini gostilna Pri Janezu, gospodinja je pa Vika Mam. Že tretja generacija se poleg kmetije preživlja še z gostilno, pa vsi so Janezi. Veliko pohodnikov si izbere Marnovo gostilno za cilj, saj vedo, da bodo dobro in obilno jedli. Znano je, da Pri Janezu vedno dobiš dobro domačo klobaso, rebra, krače, predvsem pa je znana njihova šunka in kruh pečen v domači peči. Zadnje dve leti imajo ograjen travnik in gojijo divjačino, tako da lahko vedno ponudijo srnin golaž. Ob koncu tedna ponudijo nedeljsko kosilo, ki obsega juho, pečenko ali puranov zrezek, krompir ali riž, zelenjava in solata, vse za 900 tolarjev. DOMAČA PREKAJENA ŠUNKA Gospodinja nam je za vas povedala, kako pripravijo šunko: Nasoljene šunke pustijo tri dni stati, potem pa jih položijo v kad in zalijejo z razsolom ali salamurco, kjer jih pustijo šest tednov. Vmes prelagajo, da se vsak kos dodobra namoči. Ko jih po šestih tednih vzamejo ven, jih za en dan namočijo v vodo, potem obesijo, da se odtečejo in jih dajo za 5-6 dni v dim. Šunke dajo, odvisno od debeline kosa, zoreti na zrak 2-3 mesece. Če pa je cela, mora zoreti pol leta. Razsol ali salamurco pripravijo tako, da v potrebni količini vode zavrejo sol,lovorjev list, čebulo, česen, brin, cel poper, ohladijo in zalijejo meso. M.M. ZDRAVILNE RASTLINE ROŽMARIN Rožmarin, nekateri mu pravijo kralj dišavnic, je imel zelo pomembno mesto že v antičnih obredih. O njem sta pisala že Diuskurid in Claudio Galen, slavni grški zdravnik iz Pergama v Mali Aziji, kije živel med leti 129 do 199. Rožmarinov prevretek sta priporočala za zdravljenje zlatenice. Rožmarin je rastlina toplih krajev, zato jo gojimo v loncih ali na sončnih vrtovih, ker rada pozebe. Uporabljajmo cvetove ali pa cvetočo rastlino. Njegovi pripravki so rožmarinov cvet, rožmarinovo olje in rožmarinovo vino. Te naredimo, če rastlino namočimo v žganju, olju ali belem vinu (Ašič). M. Messegue nam priporoča, da damo rožmarinu častno mesto v kuhinji za omake, dišave za juhe ali na pečenkah. Svetuje pa tudi, da shranimo šope rožmarina za m /J j !i:; j fi Jk f l rr jmmk \il rv#' svojo naravno lekarno. Rožmarin v vseh svojih pripravkih ugodno vpliva na telo, saj je nenadkriljivo poživilo. Nekajdnevno pitje rožmarinovega čaja in kopeli zdravi slabokrvnost, rekonvalescente, starejše ljudi, preutrujene in tiste, ki jih mučijo depresije. To čudežno zelišče, s katero se je pomladila ogrska kraljica, pa nima samo te odlike. Je tudi diuretik, zato učinkuje zoper revmatizem, proti protinu, proti sečnim kamnom, ledvični koliki in zastajanju urina. Je tudi zelišče proti krčem, zato ga priporočajo proti kašlju, astmi, živčnosti, tesnobi in migreni živčnega izvora. Pokojni pater Simon Ašič je zapisal, da kapljice rožmarinovega olja izboljšujejo prekrvavitev in širijo žile. Dišeča rastlina tudi pospešuje prebavo, izločanje žolča in krepi delovanje jeter, iztreblja gliste. Je pa tudi prijateljica žensk, saj uspešno uravnava mesečno perilo in zdravi beli tok. Zdravi tudi ustne bolezni (grgranje čaja) Na izvine, izpahe, modrice, edeme, zmečkanine polagamo obkladke iz čaja. Rožmarin, namočen v žganju ali kot čaj, je proti izpadanju las. LAPUH Njegovi zlatorumeni cveti, ki so precej podobni regratovim, nam naznanjajo pomlad in toplejše vreme (Padarske bukve). Šele kasneje se pojavijo listi, zato sojo zaradi te značilnosti nekoč imenovali tudi "sin pred očetom". Lapuh zraste največkrat na ilovnatih tleh ob vodah, cestah, brežinah. Bolj zdravilen je na sončnih legah. Cvetje je treba hitro posušiti, ker potemneli nimajo vrednosti. Vsa rastlina je zdravilna, kot čaj proti bronhialni astmi, hripavosti, bronhitisu, nadušljivosti, katarjem dihal, vnetju rebrne mrene. Če se želimo močno spotiti, si prsi obložimo s listi. Je tudi znan kot čistilo za kri, vzbuja apetit in deluje proti prebavnim krčem. Na severu zdravijo revmo tako, da na posteljo pregrnejo rjuho, nanjo položijo lapuhovo listje in nanj se uleže bolnik. Dobro ga zavijejo in pokrijejo, da se spoti. Še prej spijejo vroč čaj iz lipovega cvetja, lapuha in bezga. Kot zanimivost naj povem, da so šele pred kratkim odkrili oz. dokazali, daje v popkih lapuha alkaloid senkirkin, ki je vse prej kot zdravilen (iz Padarske bukve). Pripravil Igor Goste - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2,3 in 4m V.. - karnise vseh vrst - zavese‘domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plutein ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače ! -posteljnina ► Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900 L______________________________________ OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. dol 8. ure A | C O N TA C T Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNY, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ... v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! j r RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) ' 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD ' 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WlNDOWS 95, VVORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... /avtopr«ktni<«n V Cesta zmage 54-a Zagorje 0601/64-064 Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vulkanizerske usluge... Na zalogi zimske gume FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR... 10 % popust, ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure Mi tekmujemo, vi vozite rezultate! ulebslgo 7 JURE KMEZ Vicem o blondinkah ne verjame, še manj pa zaupa horoskopu. Zato značajske naravnanosti ne pojmuje kot nekaj usodnega, ampak vedno izboljšuje stvari. Po njegovem bi astrologi lahko ugotovili, da vodna znamenja niti niso tako zelo romantična ali da zemeljski znaki še kako "grabijo" po oblakih. V življenju so mu pomembni edino ideali. Ti pa so pošteni, delavni in praktični. Tudi nekaj izkušenj si je doslej nabral in sicer v hrastniškem EMENS-u, COSIS-u v Ljubljani, dve leti pa je kot vodja razvoja zaposlen v KALMER-ju Trbovlje, kjer je uspešen na področju inovativnega dela, trudi pa se dokončati tudi magisterij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Doslej je dobil dve priznanji za inovaciji. In sicer srebrno priznanje Območne gospodarske zbornice Zasavje za analizo dinamike turbostroja na osnovi brezdotikalnih zaznaval pomika, na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pa je prejel srebrno priznanje za inovacijo: računalniško podprt sistem merjenja vibracij, podeljeno od Slovenske podjetniške inovacijske mreže in Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Pravzaprav ga inovativno delo zelo zanima in le v tem vidi prihodnost zasavskega gospodarstva. V podjetju KALMER d.o.o. Trbovlje, ki sicer izdeluje programsko opremo in merilne sisteme za merjenje mehanskih količin po želji uporabnika, je z inovacijo pripomogel k sistemu merjenja vibracij strojev, da na osnovi frekvenčne analize izračunajo stanje stroja. S tovrstno diagnostiko strojev skrbijo za njihovo vzdrževanje, ocenjujejo škodo na strojnih delih, predvidijo pa tudi rok trajanja raznih ventilatorjev, črpalk, ko gre največkrat za neuravnoteženost, necentričnost sklopke, napak na kotalnih ležajih. Delo pa imajo prek računalniške mreže razvejeno po vsej Sloveniji. Kljub temu. da večino časa preživi pred računalnikom, pa z navidezno resničnostjo ni obremenjen, vsaj ne v tem smislu, da bi ga virtualnost na nek način zasvojila. Čeravno ugotavlja dovzetnost ljudi za razne manipulacije in vplive. Končno pa ima informacijska doba le prednosti, saj na novosti takorekoč ni treba čakati niti en teden. Pravi še, da novice v prijateljskih krogih najraje izmenja "na štiri oči". Ter morebiten problem nerad potlači, ampak ga skuša ozavestiti. V življenju pa so mu najbolj všeč izzivi, želi' se lotevati nepoznanih stvari. In uspeh mu pomeni uspešnost na področjih, za katera se mu zdi, da jim sploh ni dorasel. Samokritičen je pa skorajda preveč, saj pravi, da bi o svojih slabostih lahko razpravljal. Zato samovšečnosti pri ljudeh ne mara, kajti mnenja je, da se od vsakega človeka lahko nekaj naučiš. Predvsem pa zelo rad potuje. Za potovanje v Benetke se je recimo odločil v petih minutah. Pa tudi Evropa mu ni povsem neznana in ogledal bi si rad še marsikaj. Če bi imel možnost, bi se ukvarjal z realizacijo dobrih idej in "lovil" punce, ki se rade smejijo. Zmeraj si upa biti praktičen, sploh pa pri gonilni sili, kakršna je ljubezen. Med drugim mu je všeč tudi modra barva, ampak se ne poglablja zakaj. Tekst in loto: Petra Radovič SIMON IN JUDA TADEJ, APOSTOLA 28. oktober Evangelist Marko poroča, daje Kristus, potem ko je učil po galilejskih vaseh "poklical k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva", da bi oznanjali njegov nauk. Apostola Simon in Juda Tadej sta v vseh seznamih apostolov omenjena na desetem in enajstem mestu, na dvanajstem mestu pa je vedno Juda Iškariot. Med apostoli sta bila dva Simona, in sicer Simon, kateremu je Kristus dal ime Peter, ter Simon Gorečnik (pri evangelistu Marku Simon Kananejec). Iz tega imena se da sklepati, daje prej pripadal t.i. stranki zelotov - radikalni skupini v judovstvu, ki je bila prežeta s političnim mesijanizmom. Simona Gorečnika nekateri enačijo s Sim(e)onom, drugim Jeruzalemskim škofom, naslednikom apostola Jakoba mlajšega. Vodstvo Jeruzalemske Cerkve naj bi prevzel leta 62 ali 63, ko so Jakoba mlajšega kamenjali. Preden so rimske čete leta 70 zavzele in razdejale Jeruzalem, je Simon kristjane odpeljal iz mesta. Nekateri so se v mesto vrnili, ko je bilo mesto že opustošeno. V času cesarja Trajana je leta 107 Simon umrl mučeniške smrti na križu, takrat star že okoli 120 let. Juda Tadej naj bi imel brate Jožefa, Jakoba mlajšega in Simona. Slednja sta bila Jeruzalemska škofa. Apostola Jakoba mlajšega sveto pismo večkrat omenja kot Gospodovega (Kristusovega) brata. Njihov oče je bil Kleofa (ali Alfej), brat sv. Jožefa. Tudi njegova mati Marija Klopajeva naj bi bila v sorodu z Marijo, Kristusovo materjo. Evangeliji jo omenjajo kot eno od žena iz Kristusovega spremstva, bila je tudi priča Kristusovemu križanju. Iz tega razberemo, da so bili omenjeni apostoli krvni bratje in Kristusovi bratranci. Simon Gorečnik je po nekem drugem izročilu oznanjal evangelij v Egiptu, Juda Tadej pa v Mezopotamiji. Legenda pripoveduje, da sta oba apostola skupaj prišla v Perzijo, kjer sta umrla mučeniške smrti. Juda Tadeja so Mitrovi duhovniki okoli leta 70 s koli pobili. Njegov grob je v cerkvi sv. Petra v Rimu. Simon Gorečnik naj bi po tem izročilu umrl leta 47. Po hudem mučenju so ga prežagali. Kot svetnik je bil Juda Tadej dolgo časa pozabljen, čeprav se njegovo ime omenja v stalnem delu svete maše (kanonu). Njegovo češčenje se je obnovilo zlasti v zadnjih dveh stoletjih, na Slovenskem pa se je razširilo predvsem v tem stoletju, zlasti se mu priporočajo v brezupnih primerih. Juda Tadeja upodabljajo s knjigo (simbolom apostolov) in kijem, helebardo in kamenjem. Časte ga kot pomočnika v najhujši stiski. Simona upodabljajo na križu ali z žago. Časte ga kotpatrona barvarjev, strojarjev, drvarjev, usnjarjev, zidarjev in tkalcev. Z apostoloma Simonom in Judom Tadejem so povezani tudi nekateri pregovori kot nas primer: Če v god svetega Šimna in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. I Branko Nimo£ IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Trgovina NIANSA Narof 4 tel./fax: 0601-73-529 inobitel:0609-647-854 Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,ter kiti, brusnimi materiali. Pestra ponudba vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo. Pedikerstvo-masažni salon "ANDREJA" Andreja Borišeks.p. Salon Zdravstveni dom Zagorje 0601/61-158 Nudimo storitve: ' pedikura in med. pedikura, vse za nego nog ‘lepotni program za telo * ročne masaže Izkoristite posebno ugodnost -30% Od 1 .novembra do 1 .marca popust na mehansko anticelulitno terapijo Plačilo na čeke. Vinoteka KLOPOTEC Tržnica pod uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h sobota: 8-12h Tisti, ki vino spoštuje, ga pije, da ga spozna in v njegovih kapljicah uživa. (ljudska modrost) Obiščite vinoteko Klopotec in izberite kaj zase ali prijatelje. 1. naslov za zlate zadeve Rudarsko cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-l2h in I6h-I9h sob.: 9h-l2h tel.: 0601 71 675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. P* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 TRBOVLJE ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij RORCd.o.o. strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev Iel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala VW GOLF 3, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ E r Pamasova pota Vlado Garantini MESTO OB MORJU Zvečer položoš razbolelo telo v moje mehkobno naročje, s školjkami sanjaš olivnozelene, mavrične sanje, pogovarjaš se z morsko deklico, se bratiš z daljnimi kraji, s krepčilno slanico oprhan nabiraš moči za nov dnevni zagon, da lahko spet pošiljaš mogočne signale vesoljnemu svetu. Igor Goste POTEPUŠKE MISLI Odšle so misli tja. kamor sam ne morem. Tja, kjer mnogo je zaprek, na neobhojenih poteh. Prišle so misli tja, kjer je svetloba, raj. Potešene vračajo nazaj se v temni materialni svet. Me bodo misli kdaj s seboj vzele na potep? Me popeljale kdaj v ta željcni čudoviti svet? Mira Rožaj PESEM Če hočeš, da srce se ti spočije, če hočeš, da srce se umiri, pojdi tja, kjer njih grobove cvetje krije, kjer listje šelesti kot jesenska simfonija. Tja, kjer vsem nam zemlja bo odeja, kjer na tisoče lučk gori in ko poslednjič zvonovi zazvonijo: "Memento mori" 'N Brad Pitt je dokazal, da po razočaranju Semena zla (DeviPs Own) še ni za odmet in se s filmom Seven Years in Tibet zavihtel z desetimi milijoni dolarjev na drugo mesto v prvem vikendu predvajanja (v drugem je prinesel še novih šest). Al Padno je z odvetniškim trilerjem DeviTs Ad-vocate prav tako pristal na drugem mestu po prvem koncu tedna predvajanja z 12$ milijoni (izšel je teden za Pittovim). Kiss the Girls je v zadnjih mesecih potreboval najmanj časa (17 dni), za presežek 35.5$ milijonov. Presenečenje preteklega tedna je jihn I Kno\v What You Did Last Suminer, ki se je kljub neznani in mladi igralski zasedbi znašel na prvem mestu s 16$-timi milijončki. I Know What You Did Last Summer - Slogan filma se glasi:”Čc želite pokopati resnico, se potrudite, da bo ostala zakopana!" V noči po uspešno končani gimnaziji, med vožnjo s čisto novim avtomobilom, dvema dekletom in dvema fantoma na avtomobilske rešetke od nikoder prileti človeško telo. Nihče ne ve kdo bi lahko bila zgubana gmota, ki je očitno nehal dihati. V tisti noči jih zaskrbi za njihovo prihodnost, katera ne bi bila videti ravno rožnata s policijsko kartoteko, zato se trupla znebijo. Ko truplo le najdejo, si štirje prijatelji prisežejo molk do groba. Vendar bo do tega prišlo veliko prej kot si mislijo. Nekdo jih zasleduje. Nekdo, ki je videl njihovo nepremišljeno dejanje. DeviPs Advoeateje najnovejša odvetniška diabolična pripoved o mladem in nadvse uspešnem odvetniku Lomaxu (Keanu Reeves), ki ga s prekrasno ženo povabijo v mesto velikega jabolka - New York. Tam se pridruži močni, vplivni in skrivnostni odvetniški firmi s klienti po vsem svetu. Lomax spozna Johna Miltona (Al Pacino), ustanovitelja mogočne firme. Lomaxovi ženi se začno dogajati čudne, nepojasnjene stvari. Mama Lomaxa ves čas svari že pred odhodom v N.Y. Kmalu se mu življenje začne spreminjati iz nebes v pekel, kjer ga pričakuje Milton... Seven Years in Tibet - Jeseni 1939 sta se Hcinrich Harrer (Brad Pitt), znameniti avstrijski alpinist, in njegov rojak Peter Aufschnaiter odpravila na Nanga Parbut, enega najvišjih vrhov Himalaje. Vase zagledani Harrer je doživel čustveno prebujenje, ki ga je poneslo preko višav Himalaje, do Britanskega vojaškega zapora iz katerega je pobegnil in mučni dve letni poti skozi Himalajo do skrivnostnega tibetanskega mesta Lhase. Kiss the Girls - Sodni detektiv in uspešen avtor kriminalk Alex Gross (Morgan Freeman) se do svoje službe vede hladno in profesionalno, ter strastno in zaščitniško do svoje družine. Zato ve da mora dati vse od sebe, ko izve, da v gimazijskem naselju pogrešajo njegovo nečakinjo. Vendar je ta primer, v primerjavi s preteklimi, osebne narave, kar pomeni, da ni prostora za napake. Gross kmalu ugotovi, daje poleg njegove nečakinje izginilo še sedem drugih deklet in da primer ni le lokalne narave... (!ri AKCIJA - Golf Rabbit III DARILO v vrednosti 500 DEM dve zračni blazini, nastavljiv servo volan, športni sedeži nastavljivi po višini, deljiva klop, električna zatemnjeno stekla, 4 zvočniki in antena, dvojni žarometi, 14" platišča, stylingpaketinše in še... RABBIT že za 23.955 DEM NOVO POLO Variant od 22.487 DEM na zalogi! (W) Volksvrogen- ko ves, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje: 0601-26-525 Litija: 061 -884-450 IIOIN1 D/V AS DOM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES 110 isrr>^ VTR 1000 F T7490 DEM~) scooter SFX 50 [somol590 DEM^} ^ TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK TISKARNA, FOTOKOPIRANJE * časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obraz.cev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev * barvno fotokopiranje "TORI računalniška gratika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 66 229 Podjetje za svetovanje, inženiring In trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 INTERNET V ZASAVJU Povezava preko klicne linije - fizične osebe * samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe * samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si World Wide Wed Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL. Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Odslej bo vse lažje. Na Trgu revolucije 27a, vam naša izkušena letuje pri nakupu in nudi prijazne storitve. • Telefonski aparati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne central ‘Plačevanje telefonskih računov brez provizije • Informacije priznanih blagovnih znamk s certifikati: ASCOM, HAGENUK možnostih za pridobitev telefonskega, ISDN in GSM priključka, CANON, ALCATEL, PHILIPS SIEMENS, PANASONIC, ISKRA Ostop do interneta • Servisiranje telekomunikacijskih aparatov • • Instalacijski material •Telefonski imenik Slovenije •Telekartice * Aklamacije • Vse informacije lahko dobite tudi na brezplačni tele- • GSM mobilni telefonski aparati. 0r|ski številki: 080 80 80. V!) Te M ici-rgovma Telek^ Slmrenije Teletrgovina Trbovlje.Trg revolucije 27a, tel.: 0601 30 C ^010, odprto: pon.-pet. 9.00 - 17.00, sob. 8.00 - 12.00 REGIJSKE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE Specialna olimpiada ima sedež v ZDA in je danes razvita v več kot 140-ih državah sveta. Vanjo je vključenih 6 milijonov aktivnih športnikov in več kot 25 milijonov oseb. Specialno olimpijsko gibanje seje v Sloveniji začelo 1988 leta. Tri leta kasneje je Slovenija postala .enakopravna samostojna članica svetovne Specialne olimpiade: preko Zveze za šport in rekreacijo invalidov pa je vključena tudi v Olimpijski komite Slovenije. V šestih letih je bil narejen izredno velik razvoj. Bistveni podatki so: - v gibanje je vključenih 65 članic (društva, šole, VDC,...) - organizacijsko in tekmovalno je razdeljena na pet regij; ljubljansko dolenjsa, mariborsko pomorska, celjsko koroška, primorsko notranjska in gorenjska. Specialna olimpiada verjame, da se s športom, treningom in tekmvanji, krepijo socialne vezi oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, krepijo se socialne vezi oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, upoštevajoč njihovo osebnostno integriteto, spoštovanje, človeško dostojanstvo in zavest, da se tudi na ta način zagotavlja tem osebam višja kvaliteta življenja. Organizator 4.regijskih iger SOS ljubljansko dolenjske regije je bil Varstveno delovni center Zagorje. Igre smo izvedli lO.oktobra na stadionu KRC v Hrastniku (atletika: tek na 100 in 400m, suvanje krogle in skok v daljino z mesta) in v telovadnici KRC Hrastnik (elmenti košarke in namizni tenis-igra). Sodili so priznani sodniki v organizaciji KRC Hrastnik. Tekmovanja seje udeležilo 19 VDC-jev in zavodov z 137 tekmovalci. Nekateri udeleženci so tekmovali v dveh disciplinah. Podelili smo 45 kompletov medalj. Vsi ostali tekmovalci so dobili medalje za udeležbo. Medalje so podeljevali: Štefka Kučan, svetovalka vlade Ivica Matko, župan občine Hrastnik Leopold Grošelj, župan Trbovelj Janez Malovrh, podpredsednik SOŽITJA SLO Bruno Kocbek, priznani gorski tekač (maratonec) Radovan Skubic, športni plezalec Vili Guček in Ana Režun, direktorica VDC Zagorje. Kulturni program so izvedli učenci OŠ Vitka Pavliča Hrastnik. Družabni del je bil v dvorani KRC Hrastnik. Ob dobri hrani nas je zabaval priznani ansambel ČUKI, ki so udeležencem športnih iger podelili svoje plakate z avtogrami in za zaključek iger ustvarili prijetno vzdušje. Pri izvedbi iger so pomagali številni sponzorji in prostovoljci. Za nemoteno napovedovanje in povezovanje vsega, kar seje dogajalo na igrišču, sta skrbela zasavski radijski napovedovalec Staš Butkovec in televizijski glasbeni redaktor Franjo Bizjak. Posneli so tudi video kaseto. Igre so se zaključile s predajo olimpijske zastave VDC-ju ŽELVA Ljubljana. Zaključni sestanek vodij ekip je vodil Matjaž Florjančič, vodja olimpijskega komiteja za ljubljansko dolenjsko regijo. Vreme je zdržalo, čeprav so nam pretili težki deževni oblaki in menimo, da smo igre uspešno zaključili. Med številnimi obiskovalci smo izžrebali pet srečnih nagrajencev, ki bodo prejeli lepe nagrade razstavljalcev. Poleg tega ste izbrali tudi najbolj urejen prostor. Odločili ste se za podjetje ANDY s.p. Litija, ki bo prejelo nagrado v višini 96.000,00 SIT v obliki oglasnega prostora v časopisu Zasavc. Sicer pa so srečni nagrajenci postali: 1 .nagrada v vrednosti 12.000,00 SIT -Avtohit d.o.o., C.9.avgusta 104, Zagorje Vanja Ključevšek, C.9.avgusta 8/d, Zagorje 2. nagrada v vrednosti 8.000,00 SIT -Eagle d.o.o., Babič b.š., Marezige Alen Avdibašič, Polje 3, Zagorje 3. nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT -Iztok Pevec s.p., Zg.Pirniče 71, Medvode Alma Salkanovič, Cesta na zlato polje 16, Kisovec 4. nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT - Trgovina Mira, Log 12, Hrastnik Andrej Kotar, Šklendrovec 6, Podkum 5.nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT -Janez Vreček s.p., Zg.Brnik 143, Cerklje Franci Globokar, Levstikova 1, Zagorje VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO ! LE-TI LAHKO NAGRADE OZ POTRDILO DVIGNETE NA UREDNIŠTVU ZASAVCA DO 3.11.1997! Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah NOVOST! Od 1. oktobra dalje dežurna intervencijska služba tudi v Zagorju! Trgovsko podjetje otrošnja Novosti v ponudbi v poslovalnici ŽELEZNINA in blagovnici ŽIVA TV sprejemnik VOVAGER 51 TTX, Gorenje PHILIPS radio z magnetofonom in CD-jem GRUNDING glasbena omara - stolp zamrzovalna omara GORENJE, ZOR 12.3E hladilnik GORENJE, HT15.3E mešalnik-sekljalnik GORENJE. S-201 rezalni stroj GORENJE, R404ST pečica električna - uvoz, CK-10 mešalnik BOSCH, MFQ 1951 EETiim 49.990,00 SIT EEliiffi 24.990,00 SIT EECT1 54.385,00 SIT Efiga 40.551,20 SIT EECT1 47.851,80 SIT EETiiTil 10.346,40 SIT Ega 7.106,40 SIT i-TčiifOl 9.669,60 SIT rerriTii 6.210,00 SIT Plačilni pogoji Izdelki bele Tehnike GORENJE - no 6 mesecev brez obresti, od 1 .J 1.1997 po bo možen tudi nakup do treh let po obrestni meri TOM +5.9% otrošnja Zagorje - CVeo kat sanui l/icj.mdmi-... POTOVANJA - IZLETI «; s^rji f°„f| ■*" Sodobna turistična ponudba nam široko odpira vrata v svet in tako imamo možnost kakovostno preživeti svoj prosti čas. Storitve, ki jih ponujamo so za vsak žep in okus. TRST 8.II.M7 PLIBERK 14.11.1^07 LENTI 15.11.1007 Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več o TAXI službi, kije na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0G01 64 420. Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. Pokličite 060164 443 i I 7 ■ Jaz grem pa kar nazaj, k avtobusu, tam vas počakam....Ne morem več, uf! Takšni, podobni in še bolj srca parajoči vzdihljaji in izdihljaji so se slišali še skoraj pol ure. Kmalu je stnnina popustila, tista, ki je zaradi lepote oblekla kavbojke, je ugotovila, da ni najbolj pametna in jamranje je ponehalo. Prispeli smo na Planino Vogar. Za večino je bila to prva planina, ki sojo videli in kaj lahko smo se vživeli v čase, ko so planine še živele. Na Vogarju smo bili tisti dan prvi obiskovalci, saj so se ostali očitno držali vremenske napovedi in ostali doma. Tukaj pa je tako lepo sijalo sonce... Vpisali smo se v vpisno knjigo, pomalicali, si malo odpočili, nato pa šli naprej proti cilju. Razveselilo nas je, da ni bilo treba več gristi kolen, saj je pot položna. Kmalu smo se pridružili poti, ki pripelje s Planine Blato. Vodila nas je skozi gozd, ki žari v jesenskih barvah. Po uri in pol hodazVogarja, smo prispeli na cilj. Prav gotovo velja Planina pri Jezeru za eno naših najlepših planin. Stisnjena je med obronke višjih hribov. Ime je dobila po jezeru, nad katerim domujejo krivi macesni in skalnata pobočja, ki se dvigajo visoko pod nebo. Stanovi so razvrščeni po pobočjih nad jezerom, v katerem plavajo krapi in rdečeperke. Za tiste, ki so bili prvič v hribih, je bil to res prekrasen pogled. Sicer se nam je sonce skrilo, vendar je navdušenje in dobra volja ostala na nivoju. Ko pa so dekleta odkrila skupino srednješolcev iz Ljubljane, so bile vse muke in trpljenja pozabljena. V rekordnem času so si ogledala stan, kjer bodo fantje prenočili, navohala pa so celo večerjo, ki sojo pripravljali. Pečen puran bo! so povedala. Fantje so se podali do Sedmerih jezer in kar precej jezika sem obrabila, preden sem moje punce prepričala, da nimamo časa za turo tudi mi. |l HIMjfflp . Udeleženke izleta s priveski... mladim Zasavcem Učenci OVI OŠ Vitka Pavliča so imeli imenitno tekmovanje in še imenitne goste. Dobro je, da so slišali tudi mnenje učiteljice iz Bele Krajine, ki je bila navdušena nad igriščem, telovadnico in bazenom. Marsikdo se tega standarda ne zaveda. Športno dvorano imajo redki kraji, še redkeje so posejani bazeni. Učiteljico Heleno Kreže pa moramo nadvse pohvaliti še zaradi zapiskov smešnih dogodkov z njihove šole. To namreč ni lahko delo. Smešne stvari se dogajajo, vendar jih je težko zapisati tako, da še vedno ostanejo smešne. Helena Kreže tožna. Njihove okrogle bomo objavljali v naslednjih številkah. Veselo preživite jesenske počitnice, praznike vseh mrtvih pa počastite resno in dostojno. . MISMAS M1S MAS M1S MAŠ OKTOBRSKI IZLET Planinci Srednje šole Zagorje se vam zopet oglašamo z vtisi izleta. Tokrat, smo jo mahnili v Bohinjske hribe in sicer na Planino pri jezeru. Že vnaprej smo naredili bojni načrt, naročili avtobus, pri sponzorjih izprosili žemljice, salame, sokove in slgdkarije ter čakali še na zadnji znak iz nebes. V noči s petka na soboto je lilo kot iz škafa in marsikdo je noč prespal bolj z enim ušesom. BO ALI NE BO? To je bilo res vprašanje. Ob petih zjutraj so se nas končno usmilili in prenehalo je deževati. Hura! Izlet je rešen! Zdaj pa hitro do pekarne, v trgovino, narediti sendviče, vse pritovoriti do avtobusa. Seveda nam je uspelo in ob 6.30 smo se že veselo peljali proti Gorenjski. Že od daleč so nas pozdravljali prebujajoči se hribi. Žareli so v vzhajajočem soncu in obetal se nam je res prekrasen dan. V Stari Fužini smo se izkrcali in hajd! pot pod noge. Že po petih minutah seje pričelo. Oh! Groza... Kaj bomo res hodili dve uri in pol? Jaz bom kar umrla! UČENCI OVI SO SE POGOVARJALI Z GOSPO ŠTEFKO KUČAN IN ŽUPANOMA HRASTNIKA IN TRBOVELJ Učenci oddelka vzgoje in izobraževanja OŠ Vitka Pavliča smo tudi letos sodelovali na atletskem mitingu Specialne olimpiade Slovenije. Tekmovanje je organiziral Varstveno delovni center iz Zagorja na športnih površinah Kulturno rekreacijskega centra. K nam v Hrastnik seje pripeljalo veliko tekmovalcev, spremljevalcev in gostov. Pred pričetkom tekmovanja so učenci OVI pozdravili in poklepetali z gospo Štefko Kučan in županoma. Zaradi treme so učencem vprašanja kar ušla iz glav, vendar so izvedeli marsikaj. Gospa Štefka Kučan je povedala, da je že bila v Hrastniku. Kot študentka je obiskala Steklarno. Živo se še spominja, kako je opazovala steklopihalca, ki je s pihanjem oblikoval nek predmet z ročajem in kako čudežno se ji je zdelo nastajanje izdelka na koncu steklopihalske palice. Ko je bil izdelek končan, ga je vzela med dlani in občutila je njegovo toploto in gladkost. Tako je ugotovila, da ima vsaka stvar svoj ogenj. Seveda smo jo vprašali, kakšen se ji zdi naš kraj. Reklaje, daje lep. In lep ni samo zaradi narave, hiš in urejenosti. Lep je predvsem zaradi ljudi, ki v njem živimo. Da imamo lep športni park in da bodo novinarji ravno ob takih prilikah, kot je naše tekmovanje, pisali o lepem Hrastniku. Zahvalili smo se ji za pogovor, gospa pa nam je zaželela veliko športne sreče. Gospod Leopold Grošelj, hrastniški župan, nam je povedal, daje v Hrastniku že drugič pozdravil tekmovalce Specialne olimpiade. Vprašal nas je, če smo videli, kako nam je pomahal, ko smo šli mimo v defileju, kajti naš župan nas dobro pozna, saj je pogosto gost na naši šoli. Zato tudi ve, koliko dobre volje in trdega dela tekmovalcev, spremljevalcev in organizatorjev je vloženega v takšno tekmovanje. Gospod Janez Malovrh, trboveljski župan, pa je bil na tekmovanju Specialne olimpiade prvič. Pohvalil je lep defile in prisrčen kulturni program, ki so ga pripravili učenci naše šole. Tudi oba župana sta nam zaželela veliko športnih uspehov, mi pa smo ju povabili na obisk k nam, v naš oddelek. Na povabilo sta prikimala z nasmehom. In ko bosta prišla, bosta videla, da nismo samo dobri športniki, ampak znamo tudi brati, šivati, risati, peti, kuhati,... Ko smo čakali na štart, smo poklepetali še z drugimi udeleženci. Vsem je bilo pri nas všeč. Zapisati pa moramo izjavo učiteljice iz Bele Krajine. Taje rekla:"Nisem vedela, daje Hrastnik tako lep in urejen. Pa kao ste lahko srečni, ker imate tako blizu šole igrišče, veliko telovadnico in celo bazen.1' Pogovarjali so se Vesna, Polona, Sabina, Aleš in Domen, zapisala pa Helena Kreže. KELLY FAMILV Med počitnicami sem bila na koncertu The Kelly Family, kamor sem si zelo želela iti. V Ljubljano sta naju s sestro odpeljala ati in mami. Pri semaforju sva izstopili in se peš odpravili do štadiona. Čakali sva še dve uri in pol in ob 20.30 se je začel največji koncert v Sloveniji-Dekleta so kričala in jaz sem jim malo pomagala. Začeli so s pesmijo Ko fantje pridejo v mesto. In žur se je žačel. ;1 tč ti š M" rž r» j Ne boste verjeli, od izleta je minil že dober teden, jaz pa še vedno poslušam, češ, le zakaj jih nisem pustila z njimi... In najbolj zanimivo je to, da so ravno tiste najbolj "trpeče" deklice bile pripravljene hoditi še dodatne štiri ure. Ja, kaj naredi ljubezen... Ni bilo pomoči, kmalu smo morali nazaj na Vogar. V dolino je šlo kar hitro, sploh tistemu, ki je obul zlizane adidaske. Na koncu poti je bil tako blaten, da bi ga skoraj prekrstili v... Na Vogarju so nekateri ugotovili, da je jota najboljša hrana na svetu. Kolikor mi je znano, mora tudi mami sedaj doma kuhati joto, verjetno zaradi lažjega obujanja spominov. Drugim je ostalo še preveč energije in so jo porabili z grabljenjem lista, plezanjem pa drevesih, na koncu pa tudi z prenašanjem kamenja. Naj vam pojasnim. Na travniku nad kočo smo izpisali imena s kamenjem in zato smo ga potrebovali kar precej. Nastala pa je res prava umetnina. Odšli smo na razgledišče in občudovali Bohinjsko jezero, kije Prvi dve pesmi nisem nič videla, potem pa je Saša prosila nekega gospoda, če me lahko posadi za vrat. ampak ni me dal samo za vrat, prerinil seje čisto do varnostnikov. Ko je bilo 15 minut odmora, sem rekla varnostnikom, da mi je slabo in bila sem čisto pri odru. Kakšno doživetje, ko vididš tako popularno skupino čisto od blizu. Že ob 22.30 so se začeli poslavljati, ampak mi se nismo dali, kričali smo in kričali, samo da bi prišli nazaj na oder. Ko je bila ura 23.00, smo se morali vsi prijeti za roke. prišel je trenutek, ko mi je ostal najbolj v spominu. Angelo in Paddy sta skočila z odra, vsa dekleta so pohitela tja, jaz pa sem bila že tam. ampak čisto zadnja. Ko sta prišla do mene, me je Angelo prijel za roko in jaz sem rekla, da bom omedlela. Paddy mi je rekel:"Ti ubogi otrok." In me objel. Po koncertu sva se s Sašo včlanili še v Fan club The Kelly Family. Sedaj pa komaj čakam, da dobim njihovo pošto. Na poti domov sem v avtu zaspala in ko smo prišli domov, sem najprej Sašo vprašala: 'Ali sem bila res na koncertu, ali so to bile le sanje?" To je bil največji in najlepši koncert v mojem življenju. Nina Grobljar, 4.e. ležalo globoko pod nami. Ni bilo pomoči, morali smo domov. V Stari Fužini nas je pričakal avtobus in nato pod pot kolesa. V Zagorje smo prispeli prijetno utrujeni, vendar super razpoloženi. Preživeli smo krasen dan, poln smeha, veselja, dobre volje, pa tudi neumnosti ni manjkalo. Z lepimi vtisi smo se vrnili v dolino, ena dušica pa seje celo zaljubila. Moramo pa se zahvaliti tudi sponzorjem, ki so nam prijazno priskočili na pomoč v obliki hrane, pijače in denarja. Torej, najlepša hvala Pizzeriji Tik Tak Zagorje, Pekarni Mamit Mučaj iz Zagorja, Pekarni Klasje Celje PC Zagorje ter Mesarstvu Jurmes iz Zagorja. No, pa nasvidenje do naslednjega izleta. Milena Horvat KAVKA Klub jadralnih padalcev "Kavka" iz Kisovca je ob tednu otroka za kisovške otroke pripravil lepo presenečenje. Za otroke iz vrtca in tudi vse ostale seje S.oktobra zjutraj pričel kratek- program. Padalci iz Kavke so otrokom iz zraka vrgli 50 ZELENJAVNA POJEDINA Nekega sončnega dne se je zajček Piko odločil, da naredi zelenjavno pojedino. Sklical je vse prebivalce gozda na zelenjavno solato. Ker v hišici ni bilo dosti prostora, so se odločili, da bodo jedli na travi. Zajčka so morali čakati, ker je šel po sestavine na bližnje polje. Ko sc je vrnil, je bilo že vse na mizi; noži, vilice in velika skleda. Zajček je vso zelenjavo lepo narezal in sesekljal, potem pa dodal še malo češnja in čebule. Vse je bilo pripravljeno. Vsi so ga hvalili. Po končanem glavnem obredu je postregel še s sladico. Vsi padalčkov, na katerih so bili privezani mošnjički z bonbončki. Cicibanom so malo večji otroci podelili balončke. Otroci so imeli na voljo tudi samopostrežbo z bonboni, sokovi in coca colo. Zbralo se je okrog 100 otrok, ki so se lahko zabavali tudi na vrtiljaku, vlaku in avtomobilčkih, saj so se lahko dve uri vozili brezplačno. Otroci so bili zelo zadovoljni, ravno tako tudi padalci, saj otroške oči niso skrivale veselja. Klub jadralnih padalcev se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tej prireditvi, katere glavni sponzor je bil Abe shop iz Kisovca. Poeg glavnega sponzorja so za dobrote poskrbeli še: Bife in Trgovina Slavi Kisovec, Picerija Pepita Kisovec, Krajevna skupnost Kisovec, Trgovina Joži Kovač Kisovec, Trgovina Potrošnja Kisovec in Coca cola. K.J.R Kavka Kisovec STANETOV PLANINSKI MEMORIAL 22.oktobra so člani planinske skupine PDT pri Društvu upoko- so spraševali, kakšne so sestavine. Zajček jim je povedal, daje uporabil kostanj, orehe, lešnike in med. Vsi so se oblizovali in se držali za trebuh. Tudi pijačo, ki jo je postregel poleg sladice, so vsi pohvalili. Začel seje spuščati mrak, zato so zakurili ogenj. Posedli so okrog veselo poskakujočih plamenov, pekli koruzo, krompir ter kostanj in si pripovedovali zgodbe. Ko so bili že vsi zaspani in utrujeni, so se zahvalili zajčku in se odpravili proti domu. Še prej pa so se domenili, da prihodnjo jesen ponovno zarajajo. Tomaž Cukjati, 4,c. OŠ Kisovec jencev Trbovlje, počastili spomin na svojega člana, ki se je lani smrtno ponesrečil pri prečkanju železniške proge z motorjem, Staneta Hohkrauta. Spomin na svojega zvestega člana so opravili na svojstven način. Tega dne so organizirali in izpeljali skupinski izlet po delu zasavskih hribov. Z jutranjim vlakom so se peljali do Zidanega mosta, nato pa so se napotili po planinskih poteh proti Lovrencu in Lisci. Izletnike je vodil Jože Ocvirk. T.L. OŽIVLJENO DELO RODU TEMNEGA HRASTA HRASTNIK Po enoletnem "medvedjem" spanju smo se taborniki Rodu temnega hrasta Hrastnik ponovno prebudili in pričeli z delom. V mesecu septembru smo se prvič zbrali in na veliko presenečenje vodnikov je bilo zelo malo otrok. Vendar že po enem mesecu je število članov ; zelo narastlo in lahko bi rekli, da vodi dobivajo pravo podobo. Vas zanima kaj počnemo na voden ih sestankih? Učimo se postavljati šotor, streljati z lokom in zračno puško, spoznavamo osnove orientacije, osvajamo taborniško znanje, prav tako pa se učimo postavljati in zakuriti ogenj, ob katerem izvajamo različne kulturne in zabavne aktivnosti. Ena izmed takih aktivnosti se je odvijala 18.10. in sicer smo organizirali kostanjev piknik, na katerega smo povabili starše. Preko iger smo prikazali kaj vse smo se naučili na vodovih sestankih in s ponosom povemo, da so bili Starši zelo presenečeni in navdušeni nad znanjem, ki smo ga osvojili v tako kratkem času. Vredno pa je tudi omeniti, da hodimo na zimska in letna taborjenja ter razne izlete, saj ; , ra d i živ imo z naravo. Naj izkoristimo to priložnost in vas povabimo na pohod od Litije do Čateža, katerega se bomo udeležili 8.11. Upamo, da se nam boste pridružili v čimvečjem številu, vsekakor pa vabimo tudi nove člane. Taborniški pozdrav! Veronika Miš MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ M ZiVjfl LEP POZDRAV 5M^U M ^LE! Pa smojih le dočakali, a ne, te preljube počitnice! Že vsi nestrpni in polni pričakovanja smo gulili šolske klopi še zadnje dni preteklega tedna, potem pa vsi srečni po zadnjem "zvončkljanju" zapustili šolo. Napolnili smo Mesečino, odvijali so se "privat žuri", marsikdo je šel obiskat novo diskoteko v Radeče, mogoče si je kdo privoščil kakšne počitnice v tujini ali pale na domačem vikendu. Vem pa, daje tudi nekaj takšnih, ki ste ponavljali in nadgrajevali pridobljeno snov, prebrali kakšno domače branje,., no,ne pozabimo pa, da obstaja še cel "frei" vikend (če ste kupili in če berete Zasavca ob izidu). Zato le še prežurajte tale vikend, tisti zamudniki (hmm) pa odprite kakšno knjigo ali pa vsaj obrišite enotedenski oz. devet dnevni prah z nje. Najbrž veste, daje v petek, 31. oktobra praznik reformacije, kar pa ne moti Borisa Novkoviča, ki vas bo zabaval v Mesečini. Dragan (the boss) pa nam je obljubil Crveno Jabuko (v bližnji prihodnosti) in presenečenje - Oliver?! 1. novembra pa je dan mrtvih. Takrat gremo prižgat svečke vsem nam ljubim, ki so na žalost, prekmalu preminuli in v spomin se nam prikradejo vsi veseli in srečni trenutki, ki smojih preživeli skupaj. Marsikomu se utrne kakšna solza ali več, ko pomisli na to, kako lepo bi bilo se še skupaj smejati, se pogovarjat, zabavati. Vendar tako je; smrt ne prizanese nikomur. Le tej, nekdo prej odpre vrata na katera trka, nekdo pa kasneje. Zato uživajte in ljubite življenje, vendar se tistih, ki jih ni več med vami spomnite tudi "kakšnega drugega novembra" - ne le prvega. In kaj sva vam pripravili v 22. številki? Prisrčna Sandra ni le katerakoli prvošolka, ampak je miss gimnazije. NaGIESŠ smo zelo športno aktivni in če vas, fantje, privlačijo košarkašice, si preberite in poglejte slikico o njih. Pa še malo takšnih in drugačnih modnih nasvetov sva vama pripravili. Good by! Petra Sem Sandra, povprečna najstnica in obiskujem prvi letnik Gimnazije Trbovlje. Niti v sanjah nisem pričakovala, da bom postala miss fazank. To se mi ne zdi pomembno, ker vem, da nisem najlepša od vse perjadi. Kaj hočem, imela sem srečo. Sandra Takole na kratko nam je opisala Sandra svoje občutke ob nepričakovani zmagi. Simpatična fazanka se je na spoznavnem dnevu zelo dobro odrezala, zato mister (4.letnika - Tilen) ni imel veliko dela pri izbiranju. Mi ji želimo, da se bo prav tako dobro izkazala tudi kot odlična dijakinja in uspešno nadaljevala tradicijo pri izbiri naj lepšega fazančka. Do takrat pa bo morala še pridno "guliti" klopi. Špela IGU t»LEČI. PA N?5TE IN? Črne hlače, progaste srajce s kombinacijo bele, črne in modre barve s svetloplavo jakno. Če se vrnete v sedemdeseta z bordo hlačami, rdečkasto oprijeto majico in olivno zeleno žametnim suknjičem, se bo mama ob pogledu na vas dobro spomnila svojih mladih dni. Drugače pa vedite, da je vsak svoje mode kovač. Petra & Špela IČ?5AR.lAAIZčLl IČEiČDL Kako čedne punce so naše košarkašice lahko razberete s slike.Zgornja vrsta od leve proti desni: Niko Toplak, Rosvita Slanšek, Manja Burjes, Katarina Kus, Jana Slakan, Tanja Božiček, Vesna Peršič, trener Denis Tomše Spodnja vrsta: Lina Dečman,Mateja Izgoršek, Metka Logar, Franja Strovs, Tina Forte, Neža Dolanc. Tradicija je, da imamo na GIESŠ košarkarski krožek. Sestavljajo ga moška, kot tudi ženska ekipa. Udeležujejo se vseh tekmovanj in moram priznati, da so zares dobri. V letošnjem letu so sestavili nove skupine. Naša, poleg gimnazije Bežigrad, Administrativne Kranj in gimnazije Kamnik, spada v drugo skupino. Tekme imajo vsak četrtek ob 13.00 do daljnega 15.01.. Sistem tekme na izpadanje, bo povedel prve 3 skupine v nadaljna tekmovanja. Naša dekleta trenira Denis Tomše, dijak 4.letnika gimnazije Trbovlje. Vodja projekta je prof. Jani Pajk. Da pa ni vse v duhu žoge, popestrijo tekme naše navijačice. Špela Skupino Groove on the nnove smo prvič videli na slovenskem izboru za pesem Evrovizije 97, ko so s pesmijo Slavka Avsenika ml.; Le en poljub; kot novinci uspeli pri občinstvu, predvsem pri mladih dekletih. Takrat so fantje skupaj z Alešem Čadežem in Silvestrom Žnidaršičem posneli album, ki pa zaradi njihovega odhoda v tujino do sedaj še ni ugledal luč sveta. Fantje so namreč spoznali ameriškega menedžerja Billa Daviesa, ki je bil takoj prepričan, da ima pred seboj potencialno uspešno pop skupino, narejeno ravno po meri občinstva. Skupaj so se odpravili na težko pot, ki jih je vodila do uspeha v tujini. Mediji (Bild, Bravo TV, Popcorn;...) so jih takoj po prihodu v Nemčijo Označili za najmlajšo in najbolj privlačno fantovsko skupino, ki poleg vsega naštetega tudi odlično pleše. Da to drži, seje pokazalo 13. septembra, ko so s svojim prvim nastopom navdušili desettisoč glavo množico na open air koncertu v Goppingenu, že naslednji dan pa so iz Italije naročili kar 25000 plošč (veliko, kaj ne?). V samo osmih tednih so bili fantje pripravljeni na vstop na svetovno glasbeno prizorišče , s koreografom Gregorjem Luštkom so v plesnem studiu M pripravili scenski nastop, s producentom Milesom Gordonom (Hadaway,...) so NACjEAPE. Pravilni odgovor iz prejšnje številke Zasavca - Orleki so gostovali v Nemčiji, v mestu Plauen, na festivalu Folkherbst - so nam poslali tudi tile izžrebanci: Mojca Purkart Počakovo 7, 1433 Radeče Ksenija Kramžar Borovak 23, 1414 Podkum Maja Gošte Polje IX. 1410 Zagorje z. AG O 3 j č 73 rgovina-storif ve-proizvodnja 1410 Zagorje o/S Kopališka 7 Telefon..-0601/64 241, 62 041 __________Fav: 0601/62 041 pripravili in posneli gradivo za svojo ploščo, ter postali prva slovenska skupina s pomenbno pogodbo z mednarodno glasbeno hišo (ISS Records). Njihova prva single plošča Get up and party je prišla v trgovine 27. oktobra, sledile pa bodo še tri single plošče in album. V Sloveniji pa boste vse izdelke lahko kupili malce kasneje. "Prenovljene" fante si boste lahko ogledali na nastopu v novi oddaji Stojana Auerja - Agency, v Nemčiji pa so imeli svojo promocijo 20. oktobra. Groove on the move so: Marko - Marc, Tomaž - Tommy, Lado - Layne, Andrej -Lucky in Janez - Jay. Fantje so dobili nova imena, kajti v tujini bi si lahko marsikdo zlomil jezik, ko bi izgovarjal njihova imena. Fantje si želijo, da bi bili pri nas tako priljublejni kot so v tujini, vi pa jim lahko pišete na naslov : GROOVE ON THE MOVE FAN CLUB; Kunaverjeva 1, 1000 Ljubljana. S.G. Ida Roglič Izlake 15, 1411 Izlake Sebastjan Herman Gimnazijska cesta 15, 1420 Trbovlje Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! In tukaj je že novo nagradno vprašanje. Koliko članov šteje skupina Groove on the move in kakšna so njihova prava imena? ZAčAVčIČL CjLAčeGt Izobčeni Andraž Kertai, Čarli First, Damjan Mohar, Domen Sopač in Tomaž Vresk, sveži mladci iz Trbovelj bodo v začetku novembra (datum še ni določen), igrali v Novem mestu. Gremo jih spodbujat!! Začetek novega leta nam bo prinesel nov CD "debitantske" skupine Afera iz Zagorja imenoval naj bi se "Kraljestvo prekletih", na katerem bo 11 pesmi. Promocija CD -ja bo potekala istočasno kot promocija nove CD plošče skupine Big Foot Mama. Not the Same iz Trbovelj letošnji gostje Novega Rocka '97, so ustanovili svojo založbo THC (kar ne pomeni nič drugega kot Trbovlje hard core), poleg tega so v soboto 18.10.1997 organizirali koncert v Svobodi, kjer so se predstavile nove, z energijo nabite skupine. Pihalni orkester Svea bo tudi letos priredil božično-novoletni koncert, ki bo 27.12.1997, v Delavskem domu v Zagorju. SMB pa delajo, delajo in delajo.. Letošnja prijava na Novi Rock '97 je bila sicer zavrnjena, kar pa še ne pomeni, da bo tudi drugo leto... računajo na udeležbo. Ni dolgo nazaj, ko so imeli vaje v župnišču na Lokah, ker pa so razbili sliko s podobo svetopisemske osebe so morali prostor zapustiti. Zdaj vadijo pri članu skupine. K.S. Klekljane čipke v Trbovljah V petek, 17. oktobra, so v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah otvorili razstavo umetnosti v belem. Klekljarice iz Železnikov so na pobudo trboveljskega rojaka, Janeza Kranjca, svoje izdelke razstavile in jih ponudile v možen nakup obiskovalcev, ki jih ni bilo malo. Če gre verjeti besedam direktorice Doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. Dani Hren, je bila tovrstna prireditev le ena izmed mnogih, ki popestrijo bivanje oskrbovancev Doma, prispevajo pa tudi k njihovemu podružbljanju s preostalimi občani Trbovelj in širše okolice. Med te dejavnosti spadajo tako izleti kot razna srečanja, predstave,... In med drugim je tudi tokratni odziv na razstavo klekljaric pokazal, da so oskrbovanci Doma in preostali občani vajeni tovrstnega druženja, ki jim popestri dneve in doprinese marsikaj novega k bivanju v prostoru in družbi. Klekljarice iz Železnikov so čipko predstavile v besedi, vezenini, sliki, vpeto v voščilnice in ovitke za knjige, primerno za poslovna darila in drugo okrasje. K vzdušju pa je prispeval tudi lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov, ki je v odmoru zaigral celo na harmoniko. Anči Trojar iz TD Železniki pa je v pozdravnem nagovoru povedala, da stvaritve čipkaric vedno pritegnejo k ogledu, čeravno je zgodovina čipke povezana tudi z borbo za preživetjem in težkimi časi, ki jih je v tamkajšnje življenje priklicalo železarjenje. Današnji čipka vzbuja zanimanje pri vseh generacijah, kar kažejo tudi številna razstavljanja vsepovsod po Sloveniji. Kakšno delo je klekljanje, pa so predstavile tudi v Trbovljah in tega so bili obiskovalci še zlasti veseli. To je bil dan, kije v življenje oskrbovancev Doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah pričaral ne le pozabljene zvoke lajne, temveč tudi pridih čipk in prijateljstva, ki gre vštric s tovrstnimi prireditvami. Tekst in foto: P.R. UPOKOJENCI-PLANINCI PRI PORABSKIH SLOVENCIH Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, je 16.10. organizirala kot zaključek letne izletniške sezone obisk pri Slovencih v Porabju, ter pri trboveljskih znancih in prijateljih - kulturnikih v Šalovcih. Izleta se je udeležilo 35 upokojencev-planincev. Najprej so obiskali Monošter, nekakšno glavno mesto slovenskega Porabja na Madžarskem. Tu jih je pričakal predsednik Zveze Slovencev v Porabju, Jože Hirnbk, vsem dobro znani bojevnik za pravice Slovencev na Madžarskem. V kulturnem domu, ki so ga pred leti postavili na ruševinah stare cerkve, je naši skupini obširno obrazložil zgodovino Slovencev v Porabju, njihova prizadevanja za ohranitev svoje identitete, pa tudi za življenjski obstoj, kulturno in športno ter družabno življenje, orisal je socialne probleme in še vrsto drugih zadev, ki so neposredno povezane s Porabskimi Slovenci. Skupina si je nato ogledala še bližnjo cerkev, etnološki muzej, nekaj časa pa je namenila tudi ogledu sejma, kjer jse je dalo tudi kaj kupiti. Po krajšem postanku na meji. pri Hodošu, je skupino pozdravil na slovenski strani, župan občine Šalovci, Aleksander Abraham, sicer najmlajši slovenski župan, s tremi sodelavci. Bil jc s skupino kulturnikov iz Šalovcev tudi v Trbovljah. Znova se bodo predstavili v Trbovljah, 22. 'novembra. Vsi štirje so vstopili v avtobus izletnikov, župan je nato usmerjal avtobus po cestah do občine Šalovci - Hodoš, spotoma pa je preko mikrofona govoril domala tri ure. Orisal je svojo občino tako po geografski, zgodovinski; socialni, kulturni, kakor tudi prometni, gospodarski, verski in še kakšni plati. Vmes pa je povedal tudi kakšno anekdoto. Bil je izjemno komunikativen, povsod, kjer seje skupina ustavila, pa dobrodošel. Z vsemi občani seje poznal, za vsakega našel lepo besedo, povsod so bila vidna dela, ki jih je z vodenjem občine pomagal ustvariti, pa naj bodo to ceste, ali nov etnografski muzej, obnavljanje opuščenih obdelovalnih površin. Posredoval je tudi pri obeh župnikih katoliške in evangeličanske cerkve, ki so nam omogočili ogled obeh cerkva in nas seznanili z zgodovino cerkva, pa tudi ž verskim živl jenjem na tem območju. Vsi se razumejo med seboj, razlik med ljudmi ni, le nekaj jih skrbi. Vasi se namreč praznijo in kmečki domovi nimajo dosti naraščaja, več je umrlih kot pa rojstev, tako kot pri nas v Trbovljah. V poznih popoldanskihh urah seje skupina zglasila še v gostilni znanega Rudija, kjer je bilo še posebno vedro in zanimivo anekdot, pesmi, kostanja, mošta in še česa. Skupina se je vrnila domov v poznih urah, obogatena z novimi spoznanji in prijatelji ter širšim poznavanjem domače zemlje. Vsi pa so čutili hvaležnost tako organizatorjem izleta, kakor tudi in predvsem predsedniku Porabskih Slovencev, županu občine Šalovci, pa tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli izletnikom, ki jih je vodil Jože Ocvirk, k izjemnemu izletu. TL TRI ZLATE POROKE V TRBOVLJAH V poročnih prostorih občinskega protokolarnega objekta Lovski dvorec v Trbovljah, so se zvrstile v zadnjem času tri zlate poroke. V soboto, 11. oktobra, je župan Občine Trbovlje, Janez Malovrh, znova poročil po 50 let trajajoči zakonski zvezi, dva zakonska para. Vnovič sta si obljubila zvestobo do groba Gizela in Franc Počeha iz Trga svobode 2 ter Mili in Božidar Lukančič iz Ulice 1. junija 43a. Tretja zlata poroka pa je potekala v istih prostorih in prav tako pred županom Janezom Malovrhom. Tokrat sta bila ženin in nevesta Danica in Alojz LUkšič iz Kolonije l.maja 17. Tadva pa sta vnovič potrdila svoj DA v soboto, 25. oktobra. Pri vseh treh zlasith porokah je sodelovala tudi prestavnica Društva upokojen- cev Trbovlje, Anka Raušelj, ki je zlatim zaoknskim parom izročila priznanje DUT in steklenico najboljšega. IL. TEDEN UPOKOJENCEV V dneh od 6. do 11. oktobra je imelo Društvo upokojencev Zagorje ob Savi svoj Teden upokojencev. V tem tednu so se zvrstila razna športna srečanja z ostalimi Društvi upokojencev iz zasavsko posavske regije. Začeli so s srečanjem upokojencev-kegljačev, ki so se ga poleg domačih kegljačev udeležili še upokojenci iz Hrastnika in Radeč. Prvo mesto je osvojila ekipa DU Zagorje. Strelci so naslednji dan na strelišču SD Kisovec. Povabljeni strelci iz DU Moravče so svojo udeležbo pravočasno odpovedali. Tako so se med seboj pomerili le upokojenci iz Zagorja. Najboljši med posamezniki so bili; 1.Roman Kajtna, 2.Stane Kramžar, 3.Mimi Markovšek. Za osvojena mesta so prejeli kolajne. 8.oktobra je bilo srečanje šahistov. Med seboj so se pomerili člani DU Zagorje. 1.mesto je osvojil Damastagič, 2.Kosčič, 3.Grčar. Kot priznanje za osvojena mesta so prejeli kolajne. 9.oktobra so se pomerili balinarji DU Zagorje. 1.mesto je osvojil Slavko Kerin, 2.Mirko Grahek in 3.Drago Benegalja. Vsi so prejeli ustrezne kolajne za osvojena mesta. 10.10. se je srečanja ribičev udeležilo rekordno število društev upokojencev. Poleg domačih še društvo iz Litije, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. 1 .mesto so osvojili domačini, DU Zagorje. Srečanje seje odvijalo na Ribniku ribiške družine Zagorje. 11.10. so člani Upravnega odbora obiskovali člane-upokojence po domovih in jih ob tej priliki skromno obdarili, čez 4 dni pa še člane v domu na Izlakah. Z doseženimi rezultati so lahko zagorski upokojenci-športniki povsem zadovoljni. Podeljena priznanja pa so vzpodbuda za nadaljno športno rekreativno dejavost v društvu, kakor tudi za posameznike. Zmagovalnim ekipam in posameznikom iskrene čestitke. Ivan Kolenc INTERVJU ■ PAVEL SAVŠEK IN ALOJZ PAVLOVIČ ODNOSI V REPREZENTANCI "NE ŠTIMAJO" Ne mine mesec, ko v Zasavcu ne bi prebrali, kako velike uspehe dosegata člana Lokostrelskega kluba Valvasor. Že več let vztrajno trenirata v disciplinah, za katere mnogi "laiki" še slišali niso - compound unlimited, 3D,... Tudi, ko je bila kriza, sta vztrajala in splačalo se jima je. Na osnovi vseh boljših uspehov sta pred kratkim celo zastopala Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Poreču, kjer sta dosegla izjemen uspeh. A več o tem malce kasneje. In zaradi tega si vsekakor zaslužita nekaj vrstic v našem Zasavcu. Tako smo na podlagi tega opravili prijeten razgovor. Najprej seveda obema iskrene čestitke za enkraten uspeh na Evropskem prvenstvu. Vendar pojdimo sedaj na začetek vajine kariere. Zakaj sta se odločila za šport, ki v Sloveniji ni tako popularen? Pavel: To je bil moj najljubši šport že od otroštva, zato odločitev ni bila težka. Alojz: Prej se s športom nisem ukvarjal. Toda lokostrelstvo mi je bilo od zmeraj všeč. Nato pa sem na fitnessu spoznal Pavleta, in se skratka zelo zagrel za ta šport. Pavel Savšek v pripravljenosti za strel Tudi oprema za vrhunskega lokostrelca verjetno ni poceni, kajne? Pavel: Z Alojzem imava popolnoma enako opremo. Pri tej opremi lahko začetnik strelja z opremo v vrednosti od 500 do 800 DEM. Kasneje to prerasteš oprema stane npr. od 1500 DEM naprej. Najina oprema je vredna okoli 5.000 DEM. Sem spada lok (krak in ročaj), ležišče puščice, sprožilec, merilna naprava, stabilizator, diopter, puščice in to stane ogromno. Financirava se sama. Sicer nimava sponzorjev, poažava pa, daje čedalje več interesentov za ta šport. Najin klub ima 17 članov, tekmujeva le midva. Velika želja je, da v delu vključimo mladino, ker brez tega klub ne more obstati. Pa se sedaj posvetimo vajinim tekmovalnim uspehom. Kaj vidva štejeta kot največji uspeh v vajini karieri? Alojz: Največji uspeh je 3.mesto na EP, 2. na odprtem prvenstvu in postavitev svetovnega rekorda na 28 tarč, od zadnjega tedna pa sem postal tudi državni prvak. Uspehi so še tudi v manjših rangih. Meni veliko pomeni, da sem zdržal 24 ur streljati, da sva šla streljati v Las Vegas in za naše razmere dobro nastopila. Pavle: Največ mi pomeni 3.mesto na svetovnem prvenstvu, zmaga v slovenskem pokalu, 2.mesto v Alpskem pokalu, nastop na evropskem prvenstvu... Prav gotovo je bil eden od vrhuncev vajine kariere nastop na Evropskem pr-venstvu na Hrvaš-kem. Spomini so verjetno še vedno sveži!? Alojz in Pavel: Na to tekmo sva se pripravljala celo leto. Ko sva prišla iz Las Vegasa sva se odločila, da prideva v nacionalno moštvo. Zelo dobro sva načrtovala trening in norme, tako da sva vrhunec dosegla na EP. Zelo malokrat sva bila slabša kot tretja in sva bila ena izmed glavnih kandidatov za kolajne. Prvenstvo je trajalo več dni, vsak dan si ustrelil 28 tarč , seštevek je dal rezultate. Same tekme so bile dosti težke. Napetost (psihična) je bila dosti večja, kar seje videlo tudi po tem, da smo najbolj streljali prvi dan. nato pa slabše, razen zmagovalca. Oba sva bila zelo razočarana nad obnašanjem vodstva državne reprezentance (team captain in nekateri tekmovalci), vzdušje je bilo pod kritiko. Šele ko smo prišli, smo izvedeli da nihče nima plačane štartnine (370 DEM). Tudi jaz je nisem imel (Pavel op.p.), zato sem nastopil izključno po zaslugi Alojza, ki mi je posodil denar, po njegovi zaslugi pa še dva tekmovalca. V mnogih primerih (npr. nogometu) se športniki v Sloveniji kar po tekočem traku odpovedujejo nastopom za reprezentanco Slovenije. Verjetno to vama ni nikoli padlo na misel. Kaj pa vama sploh pomeni nastop v dresu z državnim grbom? Alojz: Najprej to pomeni strah pred velikimi stroški. Posamezniku ali družini to pomeni veliko stroškov. Te stroške sva krila sama (cca 1500 DEM). Še skupne majice, ki smo jih imeli, smo morali plačati. Lepše je, če streljaš za seb. Pavle: Za mene je vse to finančni zalogaj na meji zmožnosti, največ pa kar čez. Sicer je to priznanje za vse napore, vendar to vpiliva skrajno nestimulativno. To je že moj drugi nastop za reprezentanco, motivacija je bila tokrat manjša, tako da se bom verjetno odločil, da prekinem z nastopanjem za reprezentanco, če finančno ne bom zmožen. Se mogoče čutita kdaj kaj zapostavljena, ko v časopisih beremo o velikih uspehih npr. v nogometu, košarki, rokometu,... medtem ko o lokostrelstvu (vsaj po večini medijev) ni ne duha ne sluha? Seveda, tega sva že vajena. Tudi v Delu, npr. je bil članek, v katerem nisva bila omenjena, kar se nama ne zdi fer, dejansko pa v zvezi nihče ne dela za stike v mediji. Kakšni so sedaj vajini cilji, verjetno ostati v reprezentanci in čim dostojnejše zastopati Slovenijo, s klubom pa doseči čim več zmag, kajne? Pavle: Jaz pavziram, naslednje leto je univerzijada, čez mesec dni začnem priprave. Imam možnost nastopa, vendar se bom za morebitni nastop odločil malce kasneje. Alojz: Treniram vsak dan normalno, v dvorani streljam na 18 m in se bom verjetno odpravil v Las Vegas. Za naslednje leto bom verjetno začel trenirati v stilu arrovvhead, kjer upam, da se bom uvrstil v reprezentanco, kajti Svetovno prvenstvo je v Avstriji in se ga bom veijetno lažje udeležil, vsaj kar se stroškov tiče. V klubu imamo načrt širitve, dokončno ureditev strelišča na plazu, delo z mladinci (strogo tekmovalno), kajti sedaj obstaja lokostrelsko šolsko prvenstvo. Tekst: Peter Motnikar Foto:Arhiv ‘ za naj športnika | GLASUJEM ZA ______________________________ I I IME IN PRIIMEK____________________________ | NASLOV__________________________________ . ' OBČINA________________________________ fotokopij ne upoštevamo ' --------------------------------- Alojz Pavlovič v trenutku zmagoslavja - prvi z desne (foto arhiv) NOGOMET "ŽOGA JE OKROGLA" 2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAGORJE - ŠENTJUR 0:1 KOPER - RUDAR (T) 0:0 3.SLOVENSKA LIGA BRDA - LITUA 2:3 2.LIGA MNZ LJUBLJANA CERKNICA - SVOBODA KISOVEC 0:2 Zasavski predstavniki so tokrat dosegli lep uspeh, kajti dosegli so dve zmagi in en neodločen izid in poraz. Najbolj so presenetili Trboveljčani, ki so favoriziranemu Kopru odščipnili točke. Še enkrat več se je pokazalo, kaj pomeni za ekipo dober trener oz. psiholog. Zagorjani nadaljujejo s klavrnimi predstavami na domaem igrišču. Tokrat so pokazali popolnoma drug obraz kot pred tednom dni na gostovanju na Primorskem in popolnoma razočarali. Še dobro, da se bliža konec prvega dela prvenstva. Potem pa bo morala uprava zasukati rokave, če ne se verjetno ne bodo rešili izpada. A pustimo času čas. Lilijani so prav tako prijetno presenetili in prav zanimivo, da v gosteh igrajo vse bolje. Tokrat so odnesli vse tri točke Brdam. Kisovška Svoboda je gostovala pri do tokrat vodilni Cerknici in zasluženo slavila z 2:0 po zelo dobri kolektivni igri. Prvi zadetek za člansko ekipo je dosegel mladi Srečko Borštnar, vse upe domačinov pa je pokopal Damjan Savšek z izrednim lobom. To je bil njegov deveti prvenstveni zadetek. Kisovčani v svoji ligi delijo prvo mesto (19 točk) s še dvema ekipama. Peter Motnikar MALI NOGOMET DERBI ATLETIKO-LINNE-ju Rezultati v 1. MNL Zasavje: KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC -ELEKTROSTROJ 3:1 (1 Zupanec, Kralj in Razboršek; Kovač) KZ IZLAKE - ŠD ČOLNIŠČE 3:4 (3 Petrušič; 2 G.Vozelj, 1 B.Vrtačnik, B.Vozelj) L MUHY - ŠD MLINŠE 1:2 (1 Savšek; 1 Grden in Smrkolj) MALO PO MALO - MAGROS DOMADENIK 0:1 (Kos) RTV TRBOVLJE - AMACO PAJNKIHER 3:2 (2 Drečnik, 1 Isič; 1 Kalendar in Alič) ATLETIKO LINNE - ŠENTLAMBERT 8:2 (2 Jager, Turšič, 1 Centrih, Vehabovič, Breznikar in Florjane; 1 Povše in Baš) Derbi novincev v prvi ligi je zanesljivo dobil Atletiko Linne. Z minimalno zmago seje Magros ponovno povzpel na prvo mesto. V obračunu ekip iz Trbovelj so RTV presenetili favorizirano ekipo Amaca. V derbiju v drugi ligi je Juventus gladko s 6:0 odpravil Ni da ni, prvo točko v prvenstvu je osvojila ekipa Mlinš 11. V tretji ligi kljub tekmi manj še naprej vodi ekipa Save, odlično pa igra tudi Pekarna Leniči (tokrat 10:0 proti Kommi).Za največje presenečenje so poskrbeli Gamsi, ki so z 2:1 premagali Bistro Lipo (le ta je imela do te tekme maksimalni učinek). Strelci so bili znova učinkoviti, poleg omenjenih, pa je bilo še nekaj visokih rezultatov. KEGLJAŠKI KOTIČEK ZAGORSKI INVALIDI DRŽAVNI PRVAKI H! ^as, kolikor so Zagorjani skupaj (dve leti) je to izreden uspeh, kakršnih se Iskrene čestitke ! Tone Hribar, Janko Javoršek, Vid Ojsteršek, Peter Kozmus, Andrej Klepas, Boris Gostiša, Milan Kos, Miro Drobne in Marjan Zupančič. To so imena kegljačev, ki so prejšnji teden postali državni prvaki. Prvenstvo je potekalo v Celju, v Golovcu in Zagorjani so prepričljivo zmagali v konkurenci 16-tih ekip. Za ta lahko le nadejamo. Peter Motnikar UROŠ STOKLAS SE JE IZKAZAL V soboto 18. oktobra; med prekinitvijo državnega kegljaškega prvenstva, sta se na kegljišču Rudarja v prijateljskem srečanju pomerila domači Rudar ter favorit državnega prvenstva ljubljanski Norik-Prosol. Domači igralec U. Stoklas je podrl kar 1019 kegljev, kar je neuradni rekord kegljišča. Posamezni rezultati: Novak, Galič-Savenšek 0:1 (861:921), Izgoršek-Krže 1:0 (922:890), HribanPintarič 0:1 (946:968), Stoklas-Bortek 1:0 (1019:912), Klančišar-Zorman 0:1 (933:936), Možgan-Urbanc 0:1 (891:987). Igor Goste NADALJEVANJE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V soboto 25. oktobra seje nadaljevalo državno prvenstvo v keglanju. V 1. ligi so kegljači trboveljskega Rudarja gostili odlično ekipo mariborskega Konstruktorja, kije pretekli vikend na Evropskem pokalu osvojil odlično tretje mesto. Domači Rudar je v izredno izenačenem in zanimivem srečanju izgubil z rezultatom 3 : 5 (5472 : 5529). Za Rudar so zmagali Stoklas, Izgoršek in Možgan, dvoboje pa so izgubili Hribar, Klančišar ter Galič. Ker so gosti podrli 57 kegljev več, so dobili dve dodatni točki in tako premagali gostitelje. Druga prvoligaška moška ekipa iz Zasavja Sinet Hrastnik je bila v Slovenj Gradcu z ekipo Elektrarna Dravograd uspešnejša in zmagala z rezultatom 5 : 3 (5296 : 5269). To so prvi točki za Sinet Hrastnik. V ženski 1. ligi v petem krogu so kegljačice Rudarja proti Eti Kamnik osvojile prvo točko. Srečanje seje končalo z rezultatom 4 : 4 (2396 : 2408). Igor Goste SPREMEMBE PRI GLASOVANJU ZA ŠPORTNIKA MESECA! Še vedno nadaljujemo z našo akcijo zbiranja športnika meseca. Z mesecem novembrom bomo v akciji uvedli nekaj novosti, za katere vas prosimo, da jih upoštevajte. Odslej naprej bo športno uredništvo vsak mesec predlagalo nekaj športnikov, ki so dosegli vidnejše rezultate v preteklem mesecu. Tako vam bomo pomagali pri odločitvi izbire športnika oz. športnice, zraven pa vam bomo ponudili še obrazložitev. Bralci lahko glasujete za kogarkoli želite, naj večja novost pa je, da boste odslej na i glasovnico napisali tudi obrazložitev, zakaj predlagate športnika oz. športnico za športnega kandidata meseca. Vsaka glasovnica, ki ne bo imela (čitljivo) napisane obrazložitve, se bo štela kot neveljavna in ne bo vplivala na vrstni red, prav tako ne bo prišla v poštev pri žrebanju nagrade! Tokrat vam za pomoč pri odločitvi predlagamo sledeče kandidate: 1. Igor Kalšek (kickboxing)- članski državni prvak, reprezentant Slovenije 2. Alojz Pavlovič ( lokostrelstvo)- evropski 3D rekorder. 3.mesto posamezno in 2.mesto ekipno (s Slovenijo) na Evropskem prvenstvu 3. Radovan Skubic (tekaštvo)- uspešna izvedba teka s Kuma na Triglav 4. Uroš Stoklas (kegljanje)- rekord kegljišča Rudar (T), državni reprezentant 5. Heda Kotar (tekaštvo)- uspešno nastopanje po tekih širom Slovenije 6. Rok Kandžič (košarka)- uspešni nastopi v dresu Zagorja 7. Danilo Bantan (nogomet)- uspešne predstave v dresu Zagorja 8. Miha Kovačič (karate)- drugo mesto na mednarodnem turnirju v Nemčiji Trubarjeva 3, 3270 LAŠKO, tel./fax: 063-731-868 Na zalogi imamo kuverte po zelo ugodnih cenah, katere Vam tudi želimo opremiti s tiskom Cenik kuvert v SIT brez p.d. AMERIKANKA, SILIKONSKA IN SAMOLEPILNA ' 11x23 cm, levo okno, 80 g 2,95 * 11x22 cm, levo okno, 80 g 2,85 ' 11x23 cm, desno okno, 80 g 2,95 ’ 11x23 cm, brez okna, 80 g 2,80 * 11x22 cm, brez okna, 80 g 2,75 cmemo toistd Cenik kuvert v SIT brez p.d. NAVADNA KUVERTA * 18x24 cm, Samoa, 80 g 4,00 * (8x24 cm, bela, 80 g 4,00 ’ 26x36 cm, Samoa, 80 g 12,00 ' 26x36 cm, bela, 80 g 12,00 Nnudimo vam pa tudi ostale tiskovine po ugodni ceni: Cena tiska za kuverte je odvisna od količine. - dopisi, vizitke - dobavnice, računi, naročilnice - propagandna gradiva (letaki, plakati, vabila, prospekti...) TRBOVLJE TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00 novo novo novo no r podružnica v Zagorju Cesta zmage 11 (za mladinsko knjigo) del.čas: 9.00-13.00 in 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 kupon 5% P o P u s t pri n iliij u cirlii l i TRBOVELJSKI TEKAČI IN TEKAČICE Z VIDNIMI USPEHI Rezultati; 15.10. Kostanjevica pri Krki mlajši dečki 800m 4.mesto: Beno Hren (SK Trbovlje) veteranke 4500m 2.mesto: Dani Hren 18.10. Velenje, Kros Dela Rezultati; skupno - Heda Kotar in Zvonka Bregar (Sevnica) 5. mesto, absolutno je ekipa Sevnice dosegla 2.mesto 19.10. Tek po Ulovki cicibani 500m 7.mesto: Beno Hren 7.mesto (SK Trbovlje) članice nad 35 let; 7km: 2.mesto: Heda Kotar Peter Motnikar ŠAH 2.SL0VENSKA LIGA ■ VZHOD Na letošnjem moštvenem šahovskem tekmovanju med 30.ekipami sodelujeta tudi dve zasavski ekipi. Doslej je bilo odigranih 5 krogov v Zagorju in Črni na Koroškem. Zagorje - Ruše 2:4 Litija - Mežica 4,5:1,5 Gorišnica - Zagorje 3:3 Griže - Litija 3,5:2,5 Zagorje - Brežice 4,5:1,5 Litija - Paloma 5,5:0,5 Sp.Polskava - Zagorje 1,5:4,5 Sl.Konjice-Litija 3:3 Zagorje - Sl.Konjice 3,5:2,5 Litija - Sevnica 1,5:4,5 Trenutni vrstni red: l.Triglav Krško 10, 2.Fužinar Ravne 8, 3.Griže 8,... 5.Zagorje 7, 12,Litija 5. Rudi Regancin REDNI MESEČNI HITROPOTEZNI TURNIR Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je igralo 14 igralcev. Vrstni red: 1. Jazbec 11,5 Po 10-ih turnirjih z udeležbo 21-ih zasavskih šahistov je vrstni red sledeči: 2. Jurič 10,5 3. Krajnc 10,5 LKrajnc210 4. Regancin 8,0 2,Jazbec 198 5. Grčar 8,0 S.Jurič 99 6. Cerar 7,0 4.Kotnik 89 7. Benko 6,5 5.Cerar 67 8. Bajda 6,0 6.Regancin 58,.... 9. Koščič 5,0 10. Vidmar 5,0 Rudi Regancin KARATE USPEŠEN VIKEND ZA TRBOVELJSKE KARATEISTE Trboveljski karateisti so se drugi vikend v oktobru udeležili dveh mednarodnih turnirjev v karateju. Miha Kovačič se je udeležil turnirja v Nemčiji v Neutrablingu, kjer so nastopali tekmovalci iz šestih evropskih držav. V kategoriji mladincev je premagal vse svoje nasprotnike do finala, celo državnega prvaka Nemčije ter zmagovalca mnogih mednarodnih turnirjev. V finalu ga je z rezultatom 2:1 premagal nosilec bronastega odličja iz zadnjega Evropskega prvenstva, Idrijčan M. Božič. Poleg srebrne medalje, je v ekipnem tekmovanju v kombinirani Zasavsko-posavski ekipi osvojil še bronasto. Jernej Simerl je v Banski Bystrici na Slovaškem , kjer so nastopali tekmovalci iz devetih evropskih držav, v kategoriji 15-18 let osvojil 5-8 mesto. V tretjem kolu, ga je po podaljšku premagal tekmovalec iz Slovaške. Nastopil je tudi na ekipnem tekmovanju v prvi ekipi Slovenije in v odločilni borbi za medaljo izgubil zaradi dveh premočnih udarcev v glavo, katera sta se kaznovala s kazenskimi točkami. Oba trboveljska športnika sta na seznamu trenerja mladinske državne reprezentance in kandidata za mladinsko Evropsko prvenstvo v karateju. Igor Goste PET MEDALJ NA POKALNEM TEKMOVANJU Ekipa Karate kluba Trbovlje se je v nedeljo, 19. okt. udeležila letošnjega 2. pokalnega tekmovanja za mlajše kategorije v Ljubljani. Tekmovalo je 281 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Za trboveljsko ekipo je nastopilo 22 tekmovalcev. V katah so mladi karateisti iz Trbovelj dosegli nekaj vidnejših uvrstitev in sicer 7. mesto Poldi Herman (st. dečki), ekipno 4. mesto (ml. deklice), 5. mesto ml. dečki, znova pa so bili najuspešnejši st. dečki, ki so v sestavi Franc Ceferin, Jernej Simerl in Poldi Herman osvojili bronasto odličje. V športnih borbah so medalje osvojili; Edita Gabrič je pri ml. deklicah osvojila srebrno medaljo, Žiga Buneta v kategoriji ml. dečki bronasto, Franci Ceferin je v najtežji kategoriji st. dečkov osvojil srebrno , Ivan Ostojič, ki je skozi vse borbe prikazal največ pa je osvojil svojo prvo medaljo na uradnih tekmovanjih- srebrno. Ob uspešnem dnevu mladih karateistov je trener Bogdan Simerl izjavil:"Pomembnejše kot pet osvojenih medalj je zame ognjeni krst enajstih tekmovalcev v športnih borbah. Opravili so ga dobro in menim, da se bodo nekateri priključili ob bok najboljšim trboveljskim karateistom preteklega in sedanjega obdobja. Pripravil Igor Goste ZAGORJANI V ITALIJI Člani KBV Pon-do-kwan Zagorje, Klemen Buzina, Primož Bračič in Igor Kalšek so pod vodstvom trenerja Alojza Miklavčiča zastopali barve Slovenije na mednarodnem turnirju ekip v idiličnem okolju italijanskega Portogruara. Žal sojih v prvem krogu premagali Avstrijci s tesnim rezultatom 25:24. Ne glede na rezultat so bili z borbami zadovoljni. Prevoz jim je omogočil Rent-A-Car Juvan. Pripravil Igor Goste ZADNJE NOVICE Mali nogomet; PRIMORCI NALETELI NA MINO Assaloni Cosmos - Čips Cric Crok 9:2 (3:0) Športna dvorana Litija, 200 gledalcev, sodnika Kodrič in Grabar (oba Ptuj), strelci: 4 Tesko, 3 Širca, 1 Razboršek, Tanko; 2 Miličič. Assaloni: Majcen, Marjetič, Tanko, Tesko, Fele, Čarman, Kristan, Županec, Medvešek, Širca, Razboršek. V telegramskem sporočilu bi lahko zapisali takole; 11 zadetkov, kup zapravljenih priložnosti domačih, en karton, športno srečanje, solidno sojenje, Koprčani plačali za prva tri kola, tri neodločene izide domačih in njihovo neučinkovitost. Stane Kokalj Rokomet; PREVELIK STRAH Šmartno - Inles 23:30(12:14) Športna dvorana Litija, 150 gledalcev, sodnika Wutej (Maribor) in Tomšič (Ljubljana). Šmartno: Jere, Ja.Peterlin 1, Je.Peterlin, Smeje. Sotenšek 3, Kogovšek 10, Verbajs 3, Doblekar, Dobravec 2, Kos 3, T.Zupan, P. Zupan. Ribničani so iz Litije odnesli to, kar so pričakovali, to je dve točki, ki sojih vknjižili na svoj konto. Čeprav je rezultat na koncu visok, si tako visokega poraza domači niso zaslužili. Stane Kokalj KOŠARKA GRADBINEC RADOVLJICA - GD HRASTNIK 56:84 (23:38) ZAGORJE - UNION OLIMPIJA 83:76 (37:35) LITIJA - LOKA KAVA 68:81 (33:41) Košarkarji v IB SKL so odigrali redno kolo. Hrastničani so gostovali pri Gradbincu v Radovljici in zabeležili gladko zmago. Ne tako gladko kot Hrastničani so zmagali tudi Zagoijani. ki so na svojem parketu premagali mlade "zmaje" in še naprej ostajajo v vodstvu skupaj z Loko kavo. Le-ti so, kot poroča naš poročevalec Marjan Šušteršič, vodili praktično preko cele tekme in na koncu je bilo le še vprašanje razlike. Peter Motnikar * NOGOMETNI ŠTADION RUDARJA, 2. novembra ob 13:30 NOGOMET, 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR (T) - TRIGLAV TELETV * NOGOMETNI ŠTADION KISOVEC, 31. oktobra ob 13:30 NOGOMET, 2. LIGA MNZ LJUBLJANA SVOBODA KISOVEC - INTERFLACH * NOGOMETNI ŠTADION ZAGORJA, 9. novembra ob 13.30 NOGOMET, 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAGORJE - FACTOR ČRNUČE * TEK; KROS NA KIPAH, vsako soboto ob 17.uri PRIPRAVLJAMO OBŠIRNE REZULTATE Z LETOŠNJEGA GORSKEGA TEKA IN TEKA Z ROLKAMI NA GEOSS 1997 1 Sponzor strani: PETROL Piše: Primož Kostajnšek dEMOT fM2>E©¥ Po zadnjem rallyju za državno prvenstvo v avstrijskem Admontu je konec ugibanj o tem, kdo bo letošnji prvak. S četrto letošnjo zmago si je toliko željeni naslov privozil hitri Blejec Tomaž Jemc iz Petrol Proton Racing Teama. Avstrija je kot kaže Jemčeva srečna dežela, saj je tam dobil vse tri letošnje rallyje. Povsem drugače pa se mu je godilo na domačih dirkah. Na obeh rallyjih v Sloveniji in bližnjem rallyju Opatija je namreč odstopil in vsakič tudi precej grdo razbil avto. Vendar pa Jemčeva zmaga ni bila lahka, saj je bil drugi kandidat za naslov prvaka Vojko Podobnik sprva hitrejši, a kasneje ni več mogel slediti, ki ga je narekoval Jemc, tako daje razlika na koncu znašala 34 sekund. "V petek mi je kar ustrezalo, da je bil Podobnik uvrščen pred mano, saj njegova prednost ni bila velika, in sem tako v soboto ves čas vedel, kako hitro vozi in kakšna mora biti moja taktika. Avto je deloval brezhibno, čeprav je na koncu že začel popuščati zadnji diferencial, a k sreči je bilo rallyja konec še predenje odpovedal," je po prihodu na cilj zadovoljno razlagal Tomaž Jemc. Vojko Podobnik kljub izgubi naslova ni deloval razočarano: "letos sem že dosegel zastavljeni cilj, osvojil sem naslov prvaka v skupini N. Možnosti, da premagam Jemca, sem imel le po mokrih cestah, kar mi je uspelo prvi NOČNI AVTOSLALOM V ZAGORJU Vsem ljubiteljem avtomobilizma se v četrtek 30. oktobra obeta v Zagorju zadnja letošnja prireditev, nočni avtoslalom v organizaciji vse bolj dejavnega MAX ŠPORT RACING TEAMA. Tekmovanje bo potekalo na asfaltiranem igrišču in parkirišču ob stadionu NK Zagotje, začelo pa se bo ob 18. uri. Organizatorji bodo prijave začeli sprejemati uro pred štartom. Posebnost tokratnega avtoslaloma je, da se bo vozil ponoči, kar do sedaj ni bil običaj, vendar so vsi zainteresirani vozniki že izrazili veliko zanimanje za novo idejo. Povedati moramo, da bo tekmovalna proga osvetljena z reflektorji, tako da bo vidljivost dovolj dobra. Po tekmovanju sledi zaključek letošnje sezone v lokalu Saloon v Zagorju z živo glasbo. Startnina znaša 2.500 SIT, v kar je vključena tudi hrana in pijača. Vsi zainteresirani tekmovalci in gledalci ste vabljeni v četrtek 30. oktobra po 18. uri na stadion NK Zagorje! Nadomestno parkirišče bo v tem času pri zagorskem bazenu. TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V ZASAVJU! AVTODELI ČOP Edo s.p. ODPRTO: Podvine 30, 1410 Zagorje 8-14 15.30-18 tel.: 0601-61-601, mobitel: 0606-642-010 SOBOTA 8-12 dan. Po suhih cestah pa je moj avto pač prepočasen, tako da sem lahko čakal le na Jemčevo napako, ki pa je ni bilo. Čestitam mu za naslov prvaka, ki si gaje tudi zaslužil, saj je dosegel največ zmag.” Drugi srečko na rallyju je bi tokrat Andrej Jereb, ki si je privozil naslov prvaka v formuli 2. Kljub temu, daje pred nastopom napovedal previdno vožnjo, saj zmage ni potreboval, je že prvi dan zletel s ceste v jarek, a so ga gledalci porinili nazaj na cesto. Nato je tik pred ciljem HP odpovedala še polos in avto je obstal sredi ceste. K sreči je bila cesta tako ozka, da avstrijski tekmovalec, kije pripeljal za njim, ni mogel mimo in je Izdana kar porinil skozi cilj. Kljub izgubi 4 minut, je drugi dan z odlično vožnjo prehitel vse tekmece razen Peljhana, drugo mesto pa je zadostovalo za osvojitev prvega naslova prvaka. Na rallyju sta že šestič v letošnji sezoni nastopila tudi naša predstavnika. V svojem razredu do 2000 ccm skupina N sta osvojila 2. mesto, kar je na koncu debitantske sezone zadostovalo za osvojitev 3. mesta v svojem razredu in 5. mesta v formuli 2, kar lahko štejemo za velik uspeh. Tokrat ju je premagal le prekaljeni lisjak in letošnji prvak Aleš Črnivec, za sabo pa sta pustila lanskega prvaka Ivana Vidica in daleč najhitrejšega voznika v njunem razredu Jaka Valanta, kije tokrat prvič letos pripeljal v cilj, čeprav je moral zopet menjati polos. Zaradi tega je izgubil toliko časa, daje drugi dan vozil povsem zadnji in lahko si mislite prestrašene obraze avstrijskih podeželanov, ko je za najpočasnejšimi vozniki prav na koncu dobesedno po zraku priletel Jaka Valant v Protonovi astri. Zagorjana tehničnih težav nista imela, še največ težav je prvi dan povzročalo rosenje šip. A tudi to jima ni preprečilo, da ne bi z mestom na stopničkah kronala letošnje sezone. PIlOfON momh oua mm dimeniij. ZASAVSKI "FRKER" VOZNIK CISTERNE OPLAZIL OSEBNI AVTO Hrastnik, 16.10.1997 ob 10 45.uri je Č.J. iz Trbovelj vozil osebni avtomobil po regionalni cesti od Dola proti Marnem. Na cesti VDV brigade na Dolnje prehiteval voznika tovornega avtomobila s cisterno, kateri je med prehitevanjem zapeljal nekoliko levo in oplazil vozilo Č.J. Po oplaženju voznik cisterne kljub temu, da gaje voznik Č.J. opozarjal z zvočnimi in svetlobnimi znaki, ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval. Policisti, katerim je Č.J. (na vozilu ima za 100.000 SIT škode) sporočil tudi reg.številko vozila, voznika še iščejo, zoper njega pa bodo podali predlog sodniku za prekrške. OBJESTNA VOŽNJA Z BMW-JEM Hrastnik, 22.10.1997 ob 20.30 uri je občanka Hrastnika zaprosila za posredovanje policistov, ker neznan voznik osebnega avtomobila BMW zelo objestno vozi po cesti v bližini gostilne Senica. Policisti so pohiteli na kraj in na križišču na Cesti 3.julija voznika izsledili ter ga s svetlobno lučjo tudi ustavljali. Voznik BMW-ja pa se za znak policista ni zmenil, temveč pospešil hitrost tako, da gaje zaneslo proti lokalu Metuljček II, kjer je zaradi odtrgane izpušne cevi povzročal tudi močan hrup, nato pa je s tako objestno vožnjo, da gaje zanašalo po cesti, nadaljeval proti Riklovem mostu. Tuje zavil levo proti Dolu, kjer je zavil z regionalne ceste in so ga policisti izsledili. Ugotovili so, da gre za Sebastiana M., doma iz Krškega,, zoper katerega so odredili preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal 1.06 g/kg alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP-ju. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA IN TRČIL V PARKIRANO VOZILO Trbovlje, 16.10.1997 je na Novem domu Š.M. zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v parkirano vozilo. Škode je za 800.000 SIT, sledi predlog SP-ju. VINJEN, PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA, BREZ D0V0UENJA Trbovlje, 16.10.1997 ob 19.26je voznik Š.J.naTrgu revolucije zaradi prekratke varnostne razdalje in vinjenosti trčil v vozilo pred seboj. Med postopkom je bilo ugotovljeno, daje vozil brez vozniškega dovoljenja. VOZIL PO SREDINI CESTE Trbovlje, 18.10. ob 02.00 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Kolodvorski cesti, kjer je R.F. vozil po sredini ceste in trčil v nasproti vozeči osebni avto last B.T. Zoper navedenega sledi predlog SP. PEŠKA NENADOMA NA CESTO Kisovec, 18.10. ob 11.30 je voznik osebnega avtomobila B.E. vozil po lokalni cesti skozi Kisovec. Na Jevšnikovi cesti mu je nenadoma z desne strani stopila na cesto pešakinja K.J. Vozilo jo je zadelo z desnim bočnim delom. Prepeljali so jo v ZD Zagorje, od tam pa v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe. Aufbiks Da na tem svetu ne bi bilo nikoli dolgčas, skrbijo naši aufbiksarji. Še vedno velja, da morate za včlanitev v naš klub narediti vsaj eno "bedarijo" in da ji je priča "žirija v plavem". Le-ta nato presodi, kakšna nagrada vas čaka, na veliko veselje vseh, pa imajo vsi ob včlanitvi že vnaprej zagotovljeno tolažilno nagrado - obisk pri sodniku za prekrške! £ Pa začnimo s tokratnimi aufbiksi. ^ 15.10. sta se v Trbovljah pred Brooklyn barom zravsala S.M. in P.M. Daje "brooklynska naveza" delovala v popolnosti je skrbel natakar, ki je alkoholiziranim osebam še naprej točil pijačo. Seveda so vsi trije naši srečni nagrajenci. Alkohol je botroval tudi drugi "neumnosti" v Trbovljah. 18.10. je bil na Leninovem trgu ustavljen voznik K.O. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola mu je bila nadaljna vožnja prepovedana. Ker ni upošteval navodila "štirih" policistov (v resnici sta bila le dva), so ga le-ti še enkrat ustavili. Ker tudi tokrat ni upošteval odredbe, je zadel eno izmed bogatejših nagrad, eno noč v hotelu "Policijska postaja". j| Da pa vse to ne bi potekalo brez pravega vzdušja, je poskrbel Zagorjan M.l. Le-ta je vpil in nabijal glasbo ob 22.40. Ker je za take izpade čas samo do 22.00, so ga policisti prijavili SP-ju. Sicer pa ne vemo, ali seje M.l. zgovarjal, daje uro premaknil teden prekmalu. j| In da bi se lahko prepričali, kako nasilni so aufbiksarji, vam lahko pove D.R. Slednjemu je 19.10. na avtobusni postaji v Zagorju grozil K.S., ki je vpil, da ga bo ubil in ga zagrabil za ovratnik. j| Isti dan je bil "vesel" B.S., ki se je zglasil na policijski postaji v Hrastniku (seveda je pomemben podatek, da je bil "pod dozo"). Tam je začel razlagati, da naj bi mu M.V. iz Hrastnika ukradel kartico LB za bankomat. Zaradi stanja B.S.-ja so policisti podvomili v njegovo izjavo in zato takoj začeli z preiskavo. Ugotovili so, daje B.S. poskušal dvigniti denar iz bankomata, kije bil v okvari. Zato mu je pri tem pomagal M. V. in mu nato tudi vrnil kartico. Pozabljivi B.S. je to pozabil in zato seveda policisti niso več obravnavali njegove izjave. j| Prav tako 19.10. seje na PO Hrastnik zglasil Č.J. iz Dola in povedal, da mu je nekdo med 04.30 in 05.00 v lokalu Shakes ukradel usnjeno jakno. Izkazalo seje, daje vse skupaj "zmešal tamkajšnji natakar, kije pomotoma vzel napačno jakno, misleč, da je njegova. Po prepoznavi svoje napake jo je sam vrnil lastniku. j| Največ novih članov oz. potencialnih kandidatov našega kluba se zadnje čase zbira v lokalu Čebelica bar. Tudi tokrat se niso izneverili temu in nas počastili s svojo prisotnostjo v Aufbiksu. Namreč, 21.10.1997 ob 16.10. sta v lokalu razbijala in razgrajala Ratko T. in Zoran Z. Po klicu "modrih brigad" stajo oba "ucvrla", vendar soju brigade izsledile, oba pa sta za "hrabrost" prejela povabilo k sodniku. ji Istega dne. Čebelica bar. J.C. je poklical policijo, ker sta ga pred Čebelico pretepla neznanca. Policisti so pohiteli na kraj in ugotovili, da sta slednjega brez razloga pretepla Edin B. iz Hrastnika in Edo D. iz Sirja. Oba bosta med nabirala pri sodniku za prekrške. ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V SMRT Zagorje, 16.10. je ob 19.30 K.B. vozil po magistralni cesti iz Litije proti Zagorju, cca 100 m pred mostom v desnem ovinku gaje zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v vozilo, ki gaje nasproti pripeljal K.T. K.B. je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. TIK ZA TEM ŠE ENA NESREČA Tik za tem je iz smeri Litije pripeljal M.F. in zaradi prometne nesreče ustavil, J.B., ki je pripeljal za njim, pa ni mogel ustaviti in je od zadaj trčil v vozilo M.F.ja. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA IN TRČIL V ELEKTRIČNI DROG Zagorje, 16.10. ob 23.08 je Č.J. v Podvinah zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola (1.88 promila) trčil v prometni drog ob cesti in ga prelomil. RAVBAJO KOT SRAKE UKRADLI MOTOR Dne 21.10. je Z.D. prijavil tatvino kolesa z motorjem znamke Tomos APN 6 črne barve, katero mu je bilo nezaklenjeno vzeto izpred železniške postaje v Hrastniku med 10.30 in 20.40 uro. Policisti storilca še iščejo. NEZNANEC SE BO REKREIRAL 17.10. je neznani storilec na Vodenski cesti v Trbovljah odtujil gorsko kolo Rog modre barve, last D.Č. Zadevo še raziskujejo. UKRADLI AVTORADIO 20.10. je P.S. policiste obvestila, da ji je neznanec preko noči ukradel avtoradio Grundig iz avtomobila na Trgu revolucije, policisti zadevo še raziskujejo. NEZNANCI ODTUJILI 350 KG BAKRA 21.10. so bili policisti obveščeni, daje preko noči neznani storilec z dvorišča Dinosa odtujil cca 300-350kg bakra v vrednosti 90.000 SIT. PRODAJAL MAMILA 13.10. so zagorski policisti dobili namig, da nekdo prodaja mamila. Storilca L.J.-ja so hitro dobili in mu mamila zasegli. POLICISTI OPOZARJAJO OB PRAZNIKIH Tudi letos so tu prazniki ob Dnevu mrtvih, policisti ob tej priliki posebej opozarjajo voznike, naj bodo strpni in naj upoštevajo odredbe policistov. Po možnosti prosijo vse voznike, naj se na pokopališča ne vozijo z avtomobili, ampak naj pridejo raje peš in s tem pripomorejo k boljši prometni varnosti. fr Hrastniški policisti na obisku pri nemških kolegih Hrastnik - Člani mednarodnega policijskega združenja (International Police Asocciation) Policijskega oddelka Hrastnik so v prvih dneh septembra obiskali svoje nemške kolege na Policijski postaji Holheim v zvezni deželi Hessen. Prvi stik z njimi je bil vzpostavljen preko policista Achima Schmidta, ki je prišel v Hrastnik skupaj s predstavniki rdečega križa v mesecu maju 1997. Takrat je obiskal tudi Policijski oddelek Hrastnik in komandirju izročil pobudo za vzpostavitev prijateljskih stikov in povabilo za obisk. Nemški kolegi so hrastniškim policistom pripravili pester program in sicer: - sprejem pri podpredsedniku Policijskega predsedstva Frankurt - ogled opreme posebne enote in ogled prikazne vaje v primeru demonstracij - ogled policijskega operativnega centra za mesto Frankfurt - ogled mesta Frankfurt z razglednega stolpa (222m višine) Večer je minil v prijetnem vzdušju Oktoberfesta na Policijski postaji Holheim. Policisti PP Holheim so se resnično pripravili na prijateljski sprejem slovenskih kolegov, saj so v času obiska poskrbeli za izobešeno slovensko zastavo pred policijskim poslopjem v Hothei-mu, slovensko narodno zabavno glasbo (Avseniki), pivo z Oktoberfesta iz Munchna in nacionalne jedi. Hrastniški policisti so prenočevali pri družinah nemških kolegov, kot je to v njihovi tradiciji. Vsi skupaj si želimo, da bi to srečanje postalo tradicionalno, zato smo naslednje leto nemške kolege povabili na večdnevni obisk v Hrastnik. Simon Sihur J I _ -t I I \ j | H r I I I L — — — — — “ — ■“■“"“"“ — n Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.juliju 2c, 14! 0 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. PRODAM 3 sobno stanovanje v Trbovljah, tel. 25-432 (popoldan) PRODAM starejšo stanovanjsko hišo v Trbovljah (Bevško), centralna kurjava, potrebno obnove, s parcelo (vrt, gozd, sadovnjak) 1432 m2. Inf. na tel.: 0609/610-994 ali 061/764-458 ODDAM hišo v najem v Loki pri Zidanem mostu (nova hiša, centralna, cca 85m2 bivalne površine, klet in vrt), tel.:88-134 AVTOMOBILI, DELI PRODAM TAM T 170, kiper, 1. '82, reg. do 4/'98, cena 7.000 DEM, tel.: 21-841 PRODAM TV igrice Super Megason TS 300, malo rabljene, cena po dogovoru, tel.: 21-214 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM peč na trda goriva Magma 10, malo rabljena, ugodno, cena po dogovoru, tel.: 21-214 PRODAM električno peč moči 2 kw, rabljena nekaj mesecev še v garanciji, tel.: 041/662-137 (po 18.uri) PRODAM mešalec za beton, tel.: 25-638 PRODAM termoakumulacijsko peč 45 kw, cena 10.000,00, tel.: 44- 570, po 18.uri PRODAM novo otroško posteljo in alu platišča 14 col, tel.: 25-834 PRODAM avtoprikolico Nova, z A-testom, z možnostjo kipanja, tel.: 22-684 KUPIM ALI NAJAMEM garažo - lokacija blizu Polja, Ulice talcev ali Partizanske ulice v Zagorju. Šifra: "Tamara" PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250 Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.: 061/883-822 ŽELITE BOLJŠO OCENO Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI anglist/ nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz Odkupujemo delnice investicijskih skladov od 100-200 SIT, ter CINKARNE, CEMENTARNE, GORENJA, KEASJA in ostalih podjetij. Tel.: 063-483-970; 063-730-033 nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 ŽELIŠ ŽIVETI V LJUBLJANI? Si pripravljena pomagati invalidnemu dekletu (staremu 27 let), si brez večjih obveznosti in stara do 30 let, premisli in pokliči, tel.: 21-643 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 BI RADI POLETELI Z JADRALNIM PADALOM, ali se sami naučili leteti, pokličite 71-706. IZDELAVA vašega bioritma, astrološke karte, vedeževanje, za vsako področje z obširno razlago samo 1550 + PTT stroški, KEA p.p.4, 1410 Zagorje IŠČEM redno ali honorarno zaposlitev za trgovko, tel.: 43-476 BODITE MED PRVIMI Enostavno in dobro plačano delo. Primerno predvsem za gospe in gospodične. Tel.: 21-257 ali 22-279 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 ________SIT/minuto________ HONORARNO DELO,tel : v__________64-250_________, ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 ODKUPUJEMO delnice raznih skladov za gotovino ter vse ostale delnice. Pridemo tudi na dom! Tel.: 64-123 SMREKOV OPAŽ 1 kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 V J Za trajno zvezo ali avanturico se obrnite na našo agencijo, dobili boste največ. 090/45-02. 117 SIT/min. Zahvala Sporočamo vam žalostno vest, da je dne 20.10.1997 umrl naš prijatelj, oče in sin, DEJAN ZAKONJŠEK Žalujoči; Damjana in Patricija ter vsa njegova družina se zahvaljujemo vsem za darovane rože in cvetje, ter vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. KSEFTI informacije 64-250.64-166 NOVI SERVISNO PRODAJNI CENTER TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIO KASETOFONI,WALKMANI, AVTOR ADI JI, TELEFONI, GSM... VRNEMO RAZLIKO ČE PO NAKUPU V 7 DNEH NAJDETE BOLJŠO PONUDBO! VIDEO ZALOKAR, CESTA OKTOBERSKE REV. 15a, TRBOVLJE TEL.:30 600, 30 601; odprto vsak delovnik: 9.00-12.00 in od 16.00-19.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? CICd.o.o. Agencija za nepremičnine 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva. Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi. PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Arho avtodeli UM. junija7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! BIRO-10 d. o. o. računovodsko-knjigovodske storitve davčno svetovanje Rošulov Hilda Ulica pohorskega bataljona 28 tel.:061 347 301 RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE TRBOVLJE GZS - Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14, Trbovlje, objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V ZASAVJU ZA LETO 1997 1. Z namenom nadaljnega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejav nosti v Zasavju, ki predstavlja trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v proizvodne in poslovne procese podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov, ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev Območne gospodarske zbornice Zasavje, Trbovlje, da tudi za leto 1997 predstavi novosti v regiji, ki so plod domačega znanja. Zato objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom naj boljšim inovacijskim dosežkom v letu 1997. 2. Razpis objavlja Območna zbornica Zasavje, Trbovlje na podlagi sklepa njenega upravnega odbora z dne 13.oktobra 1997. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, pod jetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Območne zbornice Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi) 3. Prijava na razpis mora vsebovati: * ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. podjetja, v katerem je zaposlen * .naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 1997 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: - inovativnost - tržna zanimivost - primernost okolju - racionalnost * slike, načrte in opis prijavljene inovacije; * stopnja realizacije inovacije 4. O predlogih bo odločala petčlanska komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Območne zbornice Zasavje, Trbovlje. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje pred logov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome. 5. Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 1998. 6. Prijave inovacij zbira Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14,1420 Trbovlje in to NAJKASNEJE DO 21. NOVEMBRA 1997. Na Območni zbornici je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 0601/21-780, faks 0601/26-653, vsak dan med 7. in 15. uro. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA 3LASTNA!A KAMNIKA, KI SE KOLJE V PLOŠČE, NEKDAJ ZA POKRIVANJE STREH NASA REVIJA ZA NAJSTNICE SPAKA, NAKAZEN NABOŽNI PISEC IZ PREMA (GVIDO) LUIS LLOSA GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO KRIČANJE, VPITJE FRANCO- SKA IGRAŠ KARTAMI AVTOR: JOŽE BORKO MRAVLJA (LJUBKO- VALNO) BOLEZENSKA OSLA-BELOST ‘ANTENA’ 5RI ZUZEL NAS SMUČAR MLEKUŽ NAJEMNI AFRIŠKI VOJAK LUKA V ZRAELU KDOR TOČI PIJAČO LESNI DELAVEC SNOV ZA IZDELAVO ASFALTA Sl. KNJIŽEVNIK (ROK) LUKNJAČ LANA TURNER NAS JADRALNI LETALEC KRALJ IGRALKA gardner MirUjoci DELELEKT. MOTORJA VISOKO HRIBOVJE V . INDIJSKIZVEZNI DRŽAVI RADZASTAN, ARA-VALA PARVATA PREBI-VALCI HRVAŠKE LUKE REKE SPANSKI PISATELJ IN POLITIK (MANUEL) ZAHODNIH GOTOV RUSKA ČRKA PO VELIKOSTI TRETJA REKA V J. AMERIKI NEKDANJA ENOTA ZA ABSORBIR. DOZO ION. SEVANJA ŽIVAL, KI LETA SOL SOLITRNE KISLINE SOLNICA ZA DIVJAČINO HRV. KRAJ >RI ZADRU GALEBU PODOBNA PTICA NOG.TRE- NER(KRAS- NODAr NAS Plim. (DOMINIK) INDIJANSKO PLEME V SEVERNI AMERIKI SVEDSKA PISATELJ. LINDGREN NDGREI ANTON AŠKERC TOKIJSKO LETALIŠČE PRITOK RENA V OVRATNA RUTA ŠENTJURC LIDIJA DROBNO KAMENJE ZA NASIPANJE OSNOVNA SOLA TVOd . NINA SURBEK JAPONSKI REŽISER KUROSAVA ILONA (LJUBKO- VALNO) lil POPUST PRI PRODAJNI CENI DOGOVORNI UREDNIK DELA (MITJA) SLOVARČEK: ČIGRA: obmorska ptica RANT: pisec iz Prema SMOLE: slovenski pisatelj REVA "Pepe, praviš, da te je žena napadla s kuhalnico?" "Ja, in potem sem jo jadrno ucvrl." "Ali ni to nekoliko strahopetno?" "Ni. Stara je ravno tisti trenutek na steni opazila mojo gasilsko sekirico." TRAKTORIST Dediča velikega posestva sprašujejo: "Kako pa kaj oče?" "Slabo. Traktor gaje povozil." "Pa mama?" "Tudi njo je povozil traktor." "Kako pa kaj sestra?" "Revica, tudi ona je umrla pod traktorjem." "Pa ti?" "Jaz sem pa traktorist." NEBESA Umrl je zaveden komunist in prišel pred svetega Petra, ki gaje vprašal: "Povej, kam naj te dam - v vzhodna ali zahodna nebesa?" "Kako si drznete kaj takega vprašati starega komunista! Menda grem v vzhodna!" "Že prav, ampak jesti boš hodil v zahodna! Za enega tam že ne bomo kuhali!" NJEMU JE VSEENO "Z mojo hčerko se nameravate poročiti? Ste že določili datum poroke?" "To prepuščam vaši hčerki!" "Kje se bosta poročila?" "To prepuščam vaši ženi!" "Od česa bosta pa živela?" "To prepuščam pa vam!" Ste že vedeli... ...da je v Združenih državah Amerike več kakor 11.300 radijskih postaj. ...da statistika iz leta 1972 pravi, da se je v letih od 1931 do 1972 višina povprečnega Evropejca povečala za 6 centimetrov. ...da moramo, ko utopljencu nudimo umetno dihanje, prsni koš masirati s 15-16 rahlimi pritiski v minuti. ...da je 27. maja 1905 japonska vojska v bitki pri Cušimi brez težav premagala rusko. Japonci so s tremi torpedi potopili tudi rusko poveljniško ladjo Su-vorov. Od 827 mož posadke se jih je rešilo le 169. Komandanta ladje Rožest-venskija, ki je bil hudo ranjen že v začetku bitke, pa so Japonci zadržali v ujetništvu. ...daje Klaus Dibiasi, slavni italijanski skakalec v vodo, v svoji karieri med drugim osvojil tudi 3 zlate in 2 srebrni medalji na štirih olimpijskih igrah med letoma 1964 in 1976. KINO HRASTNIK 29. 10. - 2. 11.: OBOŽEVALEC (thriller drama), sre,, čet. ob 19.00, pet. Ob 17.00 in ned. ob 19.30; 31. 10. -1 11.: STIK (ZF drama!, pet. ob 19.00. sob. ob 17.00 in 19.30 in ned. ob 19.30; 3.11. in 4.11: NI KINO PREDSTAV, 5. 11. - 9. 11.: ZVEZDNE STEZE -PRVO SREČANJE (ZF akcija), sre., čet. ob i9.00,pet.ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00, ned, ob 19.00; 9.11. DAMA IN POTEPUH (risani), ned. ob 17.00; 10.11. -11.11. NI KINO PREDSTAV; 12.11. GEORGIA (drama) ob 19.00 KINO DOL PRI HRASTNIKU 1.11.: OBOŽEVALEC (triller), sob. ob 18.00; 8.11.: DAMA IN POTEPUH (risani), sob. ob 17.00 KINO TRBOVLJE 29.10. - 3.11.: LETALO PREKLETIH i akcija) sre. ob 19.00, čet. ob 17.00 in 19.00, pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, pon! ob 17.00; 4.11. - 6. 11.: PORTRET DAME (melodrama) tor. ob 17.00 in 19.00, sre. in čet. ob 19.00; 7. 11. - 12. 11.: HITROST (akciji), pet, sob., pon. ob 17.00. tor. in čet. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 19.00; KINO ZAGORJE 29.10 - 3.11.: LETALO PREKLETIH ; akcija), sre., čet., pet., ob 19.00 sob. ob 17.00, ned. in pon. ob 19.00; 1. 11. - 4. 11.: ROMEO IN JULIJA (drami), ned.ob 17.00: 3.11. FILMSKO GLEDALIŠČE - STIK (zf drama) ob 21.00; 4.11. KONCERT RENATA CHICCA IN GODALNEGA KVARTETA NEVV STRINGS, ob 19.30; 5.11. - 9.11.: OBOŽEVALEC (thriller), ob 19.00; 6.11. - 12.11. HITROST 2 (akcijski) čet., pet., sob., bed. ob 17.00, pori. in tor. ob 19.00; 12.11.: DAMA IN POTEPUH (risanka), sre. ob 17.00: 12.11. BREZ OBRAZA (thriller) ob 19.00; KINO IZLAKE 2. 11.: ROMEO IN JULIJA (drama), ned. ob 19.15, 9. 11.: HITROST 2 (akcija) ;, ned, ob 19,15; RADIO Trbovlje Sreda, 29.10., 5.11. in 12.11.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Četrtek, 30.10. in 6.11.1997 6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 31.10. in 7.11.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 1.11. in 8.11.1997 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bilje živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 2.11.1997 in 9.11.1997 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrti-Ijak, 10.45 EPP, ll.OOTeden jeza nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 3.11. in 10.11.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 4.11. in 11.11.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 5.11. in 12.11.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program KANAL 10 Trbovlje Sobota, 1.11.1997 9.30 Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Napoved sporeda, Dobro jutro. Videospot, Risanka, Kviz za mlade, Kuharski nasveti, Sobotni glasbeni gost-Vladimir Samec, Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica. Obvestila Nedelja, 2.11.1997 09.30 Videostrani, 10.00 Sobotna dopoldanka - p, 13.00 Obvestila, 14.00 Pesem domača - p, narodnozabavna glasba, 14.30 Miš maš, 15.30 Večer z Albinom, 16.30 Zlati zvoki, 18.00 Kontaktna oddaja, 18.30 Vlak brez voznega reda Ponedeljek, 3.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - Monroe, 20.00 EPP, 20.10 Pesem domača, 20.40 Miš maš, 21.40 Videospot, 21.50 Obvestila Torek, 4.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Pesem domača, 20.00 EPP, 20.10 Bombastičnih 7,21.00 Borut prerokuje, 22.00 Obvestila Sreda, 5.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Borut prerokuje, 20.00 EPP, 20.10 Zlati zvoki, 21.35 Zrcalce, zrcalce, 22.30 Obvestila Četrtek, 6.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Bombastičnih 7, 20.00 EPP, 20.10 Kontaktna oddaja. 20.40 Higie - zdravstvena oddaja, 21.05 Videoboom 40, 22.00 Obvestila Petek, 7.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 EPP, 19.05 Vlak brez voznega reda-Bingo bongo, filmski vagon, film tedna, zabavni vagon, spalnik, 01.30 Obvestila Sobota, 8.11.1997 9.30 Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Napoved sporeda, Risanka, Kviz za mlade, Mini 5, Sobotni glasbeni gost, Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica. Obvestila Nedelja, 9.11.1997 10.00 Sobotna dopoldanka - p, 13.00 Obvestila, 14.00 Pesem domača - p, narodnozabavna glasba, 14.30 Miš maš, 15.30 Bombastičnih 7, 16.30 Zlati zvoki, 19.00 Kontaktna oddaja, 19.30 Vlak brez voznega reda, Ponedeljek, 10.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - Remi band, 20.00 EPP, 20.10 Pesem domača, 20.45 Miš maš, 21.45 Obvestila Torek, 11.11.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Pesem domača - p, 20.00 EPP, 20.10 Z vami nocoj, 21.00 Večni krog z Rožo Kačič, 22.00 Obvestila SredaJS. 10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Z vami nocoj 19.50 Videospot, 20.00 EPP, 20.10 Zlati zvoki, 21.45 Obvestila NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 12. 11. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade ki vas čakalo: L: Nagrada v vrednosti 4.500.00 SIT Fejst pub Zagorje 2. : Nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT Fejst pub Zagorje 3. : Nagrada v vrednosti 2.500.00 SIT Fejst pub Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 20/'97 (navrade prispeva KZ Izlake z.o.o.. poslovalnica Medea: L: Vrednostni bon 4.000,00 SIT: Borut Bratanič, Kešetovo 10, Trbovlje 2. : Vrednostni bon 2.500,00 SIT: Rose Drečnik, Cesta 9.avgusta 8e, Zagorje 3. : Vrednostni bon 1.500,00 SIT: Ana Hace, Naselje na Šahtu 22, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 12. 10. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 20/'97 (VODORAVNO): GASPARI, ANKARAN, STUPICA, TRŠ, JAR, RIAL, KI, TOM, AŽ, SOM, PRIOR, HELENA BLAGNE, OREL, NAUM, EŽ, SVILA, STISKA, PINETA, AER, INOCENC, BAN,TF, KNAAK, IDE, ARU, ENSOR, IV, LIST, DANAIDA, ITTEN, LAJNAR, TZARA, SKANSI. Sponzor nagradne križanke Prvi angleški pub v Zasavju! Več kot 30 vrst piva! 29.10.1997 ob 20. uri Vlado KRESLIN ■ 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Ljudje se bodo čudili, odkod je-m 1 j e t e življenj-sko ener-gijo in veselje do dela. Nič vam ni pretežko. Vse to je posledica rešenih problemov iz preteklosti. Št.: 4. Če ste se pripravljeni sami spustiti v boj za dosego svojih ciljev, kar izvolite. Dovolj poguma je bilo treba za vašo odločitev, torej se pripravite tudi na kakšno odrekanje. Št.: 17. Četudi se še tako bojite, da boste osamljeni, se bo na lepem pojavilo več povabil na zabave in praznovanja. Bodite natančni pri izbiri tistih, ki vas vabijo. Št.: 12. Odnose s partnerjem bo treba kar malo prevetriti. Že iskren pogovor bo do-odkrijeta, kaj pričakujeta drug od drugega. Razgibavajte se in skrbite za zdravje. Št.: 23. Na vas se bo zgrnila poplava mnenj in pripomb - na vaše obnašanje in delo, ki ga opravljate. pripravite se in odločno zagovarjajte svoja stališča. Št.: 8. DEVICA Ne znate se prav odločiti, kje ste ga polomili. Če pa vaše dejanje pogledate z drugega 24.8.-23.9. vidika, boste spoznali, da ste se ob tem veliko naučili. Št.: 20. 22.6.-23.7. volj, da 24.7.-23.8. Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici seje od 11.10. do 24.10. rodilo 17 otrok. Premočno so zmagali fantje, saj se jih je rodilo 12, medtem, ko je bilo deklic le pet. Pa poglejmo, kdo vse so se rodili: 11.10.1997 Milica Borštnar, Polje 15, Zagorje; hči Janja Natalija Jeršin, Trg revolucije 16, Trbovlje; sin Miha Anica Kaplan, Frankovo 66a, Škofja Loka; sin Miha 13.10.1997 Božena Šmid, Prepuž 16, Ilirska Bistrica; sin Tadej 14.10.1997 Petra Kobilšek, Kidričeva 2, Zagorje; sin Anej 15.10.1997 Jana Vozel, Ravenska vas 19, Zagorje; sin Luka 19.10.1997 Romana Perc, Sedem 37, Senovo; sin Matej Marija Lebar, Znojile 4, Čemšenik; sin Žan Petra Koželj, Loke 34, Kisovec; sin Anže Grčar 20.10.1997 Marija-Manca Jerman, Podlipovica 33, Izlake; sin Tomaž 22.10.1997 Marija Skrabar, Jesenovo, Zagorje; hči Lucija Jana Klinc, Vine 3, Zagorje; sin Urban Nevenka Kralj, Tirna 7, Sava; hči Saša 23.10.1997 Jožica Mrežar, Potoška vas 26a, Zagorje; sin Rok Likar Milena Kotnik, Parmova 1, Vojnik; hči Maruša Marš Martina Homšek, Brda 27a, Dol; sin Andreja Polak, Trg borcev NOB 19, Dol; hči Ines LITIJA ZAGORJE TRBOVLJE HRASTNIK RADEČE Kar dobro znate krmariti z denarjem, čeprav ste zamudili nekaj priložnosti. Premalo ste pozorni na dogajanja, pri tem pa spregledate oči, ki vas opazujejo. Št.: 9. 24.9.-23.10. ! 24.10.-22.11. Kar je treba storiti, je treba storiti čim-prej. Če ne morete uresničiti obveznosti, ki so pred vami, la-B hko poiščtete družbo, saj bo ■ tako šlo vse lažje od rok. ■ Št.: 27. i Veliko je stvari, ki ste jih dosegli brez truda in naprezanja. Lepo bi bilo, če bi poma-a gali tudi dru- ■ gim. Prav je, da več časa * namenite športu in razgi- * bavanju. Št.: 30. 23.11.-22.12. 21.1.-19.2. moremo spreminjati, lahko pa spremenimo odnos do njih. Št.: 25. namenili ■ razmišljanju * svojih de- * janjih in po- 1 23.12.-20.1. četju v dru- ] žbi. Za vsako malenkost se ■ boste sekirali, vendar krivda ni ■ le vaša. Glavo pokonci! Št.: 5. ■ Za občasno počutje, da ste izgubljeni v vesolju, ste krivi sami. Zavedajte se, da okoliščin dostikrat ne Poskusite a se pogo- a voriti s part- ■ n e r j e m , ■ kako bi do- 1 segli za- ( željen cilj. . ; 20.2,21.3. Partnervas ; ■ dobro pozna, zato bo tudi ■ 1 njegov nasvet zlata vreden pa 1 [ še veliko truda boste prihranili. J ■ Št.: 1. ■ JAZZ V ZAGORJU 4. novembra ob 19,30 uri v KC Delavski dom Zagorje RENATO CHICCO&GODALNI KVARTET NEW STRINGS KLUB SUZANA C. 9.avgusta 106, 1410 Zagorje tel.: 0601/63-315 ORGANIZIRA - v soboto, 15.11.1997 od 10.00 ure dalje turnir v biljardu - v soboto, 22.11.1997 od 9.00 ure dalje turnir v pikadu in nogometu Prijavnina znaša 1000,00 SIT Nagrade: 1.mesto - 50% prijavnin 2. mesto - 30% prijavnin 3. mesto - 20% prijavnin 4. - 6. mesto simbolične nagrade Vljudno vabljeni! Badmintonsko društvo SPIN Zagorje VABI vse poznavalce in nepoznavalce badmintona na rekreativno igranje in tekmovanje v telovadnici OŠ Tone Okrogar v Zagorju. Termini za igranje badmintona so: - (otroci do 14 let) ponedeljek od 18.30 do 20.00 četrtek od 16.00 do 17.30 - (rekreativci) ponedeljek od 20.00 do 22.00 sreda od 20.00 do 22.00 Za vse nove obiskovalce terminov je pri prvih treh obiskih zagotovljena badmintonska oprema (loparji, žogice). Strokovno usposabljanje v badmintonu vodi nekdanji državni prvak Slovenije Miha Košnik iz Ljubljane. Za vse dodatne informacije se lahko zglasite osebno v telovadnici ali pokličite na tel.: 041/678-064 (Miha). Vljudno vabljeni! RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V MALI GALERIJI KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA OD 3.-14. NOVEMBRA NA TEMO UREJENOSTI OKOLJA. VABI TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE Turistično društvo Trbovlje VABI na podelitev "ZLATE VRTNICE", ki bo 13. novembra, v dvorani doma Društva upokojencev ob 17. uri. LIKOVNA GALERIJA TRBOVLJE, DELAVSKI DOM ZKO Trbovlje VABI od 24.10. do 3.11. na ogled dela slikarjev društva DOLIK. Vabljeni;! TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO VABI na MARTINOVO V LAŠKEM 1997 Program prireditev: petek, 7.novembra ob 18.uri: Knjižnica Laško - predavanje na temo Martinovo leto (1600 letnica praznovanja sv. Martina v Evropi) Predavatelj: dr.Jože Smej, mariborski škof sobota, S.novembra ob 17.uri Laški dvorec - otvoritev razstave "Laško skozi stoletja" ob 70 letnici mesta Laško in 770 letnici Laškega trga. Slavnostni govornik župan Peter Hrastelj ob IS.uri Večer vinskih pesmi, napitnic in zdravičk s pevci bližnjih, sosednjih far mariborske škofije (sodelujejo pevci iz Šmartnega v Rožni dolini, Šmartnega ob Paki, Šmartnega ob Dreti, Ponikve, Teharij) in dve domači pevski skupini laške fare po 20.uri Vesela Martinovanja v Humu, Zdravilišču, gostilni Kmetijske zadruge, pivnici Pačnik, na gradu tabor in v gostilni Čater na Marija Gradcu pozno v noč. nedelja, 9.novembra ob 9. in 10.30 uri slovesni sveti maši v farni cerkvi sv.Martina od 8. do 17. ure Aškerčev trg - "Martinov sejem" od 11.30 do 17.ure prireditev "Lepa nedelja v Laškem" ob Martinovem prazniku v Laškem na Aškerčevem trgu z nastopom treh folklornih skupin, Godbe na pihala iz Svetine, pevcev, godcev, etno skupin s prikazom šeg in opravil. Vljudno vabljeni na prireditve ob Martinovem ! Smo taki, kot se dojemamo sami. Smo taki, kot nas vidijo drugi. Razkorak med podobama je rušilen. Na osebni ravni razkraja identiteto posameznika. Na poslovni ravni ruši identiteto podjetja. Studio za grafično pripravo skemranje, obdelava, osvetljevanje Izdelovanje štampiljk in pečatov Izdelovanje klišejev za registrske blagajne Izdelovanje reklamnih napisov vozila, transparenti, table, sejmi Grafično oblikovanje erA= alojz sešlar s.p. podlipovica 31 1411 Izlake tel 0601 74180 fax 060174 110 grafex@siol.net X www.grafex.si Celje - skladišče D-Per /O ljubljanska 16/1997 Banka Zasavje d.d., Trbovlj 5000004414,22 0 o SVETOVNI DAN VARČEVANJA COBISS Q Ob tej priložnosti čestita LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje vsem svojim varčevalcem. LB Banka Zasavje - vas prijatelj tudi pri varčevanju. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek.. I Datum rojstva kraJ ........................... poštna št. . ukca............................ telefon. . datum .............. podpis.......... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) mmm @mm s® smms: E&g®ve® Vabimo vas, drage bralke in bralci h glasovanju s to glasovnico, ki jo izpoljnjeno pošljite na Zasavca. IME IN PRIIMEK: GOSTILNA KJER DELA:_ GLASOVAL/A SEM: . MOJ NASLOV: m roam merit v m roč ti potem v