UDK 340.132.2+528 PRAVNA UREDITEV POLOZAJA GEODEZIJE V INŽENIRSTVU IN PRIPADAJOČI STANDARDI V ZRN, ČSFR IN PRI NAS Mag. Božo lfoier dipl.inž.geod. FAGG, Oddelek za geodezijo 61 000 Ljubljana, Jamova 2, YU POZETEK V referatu je predstavljen pregled standardov in zakonov, ki so povezani z geodezijo v inženirstvu v ČSFR in ZRN in pregled, s predlogi, za spremembo zakonov v Republiki Sloveniji, ki vključujejo tudi geodezijo v inženirstvu. ZUSAMMENFASSUNG In der Arbeit ist ein Uberblick uber die Standards und Gesetzen im Gebiet lngenieur- geodasie in Tschechoslowakai und in Bundesrepublik Deutschland vorgestellt. Weiter ist auch ein Uberblick uber Gesetzen und Vorschriften fur lngenieurgeodasie in Republik Slowenien vorgefuhrt und die Vorschlage fur ihre Anderungen vorgestellt. 1. UVOD Zavedati se moramo, da danes standardi predstavljajo nenadomestljiv del tehni- čnega življenja, kot tudi tehnika predstavlja nenadomestljiv del v današnjem življenju. S sprejetimi standardi dosežemo enotnost v metodi dela, v uporabljenem instrumen- tariju in izvedemo tudi oceno razvoja posamezne stroke in možnosti za njen nadaljnji razvoj. Poleg tega ne smemo pozabiti na sledeče: s konkretnimi rešit- vami, ki jih predpisujejo standardi, se izog• nemo konfliktom, ki lahko nastanejo med samimi geodeti in predstavniki drugih tehničnih strok. S standardi, ki jih sprej- memo, posredno uzakonimo tudi strokovni jezik. Tako je olajšano komuniciranje tako v znanosti, kot med strokovnjaki v praksi, izključijo pa se tudi možni nesporazumi, katerih vzrok je lahko uporaba različnega strokovnega jezika posameznih strokovnjakov. Seveda je stanje, v primeru geodezije v inženirstvu, pri nas nekoliko drugačno. Tako so se v preteklosti vse tehnične stroke in tudi geodezija, pri izvajanju razvojnih programov in izgradnji objektov, znašle pred zahtevnimi nalogami hitre in racionalne izgradnje objektov. Prva naloga vseh tehničnih strok, ki sodelujejo pri izgradnji objektov, je bila organizacijske narave. Projektiranje in izgradnja takšnih objektov je zahtevala usklajeno sodelo- vanje. Pri tem usklajenem sodelovanju paje izpadla geodezija v inženirstvu. Ostale tehnične stroke so, v preteklih obdobjih, razvile svojo organizacijo pri medsebojnem sodelovanju na zavidljivem nivoju. To pa vsekakor ni dosegla geodezija v inženirstvu. Kljub njenim velikim uspehom in glede na njen delež pri izgradnji vseh objektov, ni našla svojega pravega mesta in priznanja v družbi, kot ostale tehnične stroke. Tako je geodezija v inženirstvu os- tala, pri medsebojnem sodelovanju tehničnih strok pri projektiranju in izgradnji objektov, na nivoju uslužne, operativne dejavnosti za stroke kot so gradbeništvo, urbanizem, strojništvo, itd. Kljub takšnim okoliščinam, se je geodezija v inženirstvu razvila do te mere, da geodeti ne smemo in ne moremo biti zadovoljni z današnjim po- ložajem geodezije v družbi in gospo- darstvu. 2. POLOŽAJ GEODEZIJE V INŽENIRSTVU V ZRN 2.1 Standardiziranje za potrebe geodezije Standardiziranje v ZRN ima že dolgo tradicijo. Podobno lahko trdimo tudi za standardiziranje za potrebe geodezije, saj so leta 1927 ustanovili strokovno področje za standardiziranje geodetskih del in ga imenovali 'F averm - F achnormenausschuss fur Vermessungswesen'. Danes je to strokovno področje priključeno 'FN Bau - Fachnormenausschuss Bauwesen', ki je vključeno v 'DIN - Deutsches Institut fur Nor- mung e. v.'. Strokovno področje za stand- ardiziranje geodetskih del je sestavljeno iz štirih delovnih skupin: 1. Splošna vprašanja, ki se nanašajo na standardiziranje v geodeziji 2. Fotogrametrija 3. Kartografija in reprodukcijske tehnike 4. Geodetski instrumenti in naprave Seveda so do današnje stopnje organi- ziranosti strokovnega področja in delovnih skupin prišli po številnih reorganizacijah. Kasneje so se vse reorganizacije potrdile kot pravilne, saj so tako dosegli začetno osnovo, ki je v organizacijskem smislu za- gotavljala učinkovito, racionalno in strokov- no standardiziranje. V tem času so prišli tudi do nekaterih spoznanj. ki so dala odgovor na vprašanje: Kje so vzroki za neučinkovito standardiziranje? Glavni vzrok je bil poizkus povezati standardiziranje z razvojem stroke in s standardi usmerjati razvoj stroke. Ti dve nalogi morata biti strogo ločeni, vendar mora standardiziranje spremljati razvoj stroke, nikakor pa ga ne sme usmerjati. Kot zanimivost naj navedem, da so že leta 1949 sprejeli sklep, da je edini, ki je lahko odgovoren za opremo kart in načrtov, nji- hovo reprodukcijo in razmnoževanje, le geodet. Pomembno je tudi drugo stališče, ki je opredelilo geodeta kot edinega po- oblaščenega za izvajanje geodetskih del pri izgradnji objektov. Tako so dosegli, da pri sprejemanju standardov s področja grad- beništva, katerih vsebina so geodetske po- dlage za izgradnjo objektov in naprav, sodeluje tudi geodet. Naj omenim še pravilo, ki se ga držijo pri oštevilčevanju standardov: - če se dva standarda združita v enega (in tako sprostijo eno oznako), se ta oznaka ne uporabi za označevanje nekega drugega standarda (niti v okviru ene delovne skupine). To pravilo zagotavlja, da nikakor ne more priti do neljubih zamenjav pri oštevilčevanju standardov in nesporazu- mov, ki bi temu sledili. 2.2. Spremembe gradbenih pogodb in prilagoditev le - teh izvajalcem geo- detskih del a) Plan del pri izgradnji objektov Pred pričetkom izgradnje se mora sestaviti plan del pri izgradnji objektov, ki vodstvo gradbišča prisili, da pravočasno naroči posamezne strokovnjake (geodeta, geologa, strojnika ... ). Na ta način se izog- nemo opravljanju posameznih del 'po potrebi' in jezi gradbenikov, ki v tem primeru vidijo delo ostalih strokovnjakov, kot moteči element pri gradnji objektov. Zaradi tega je potrebno vsa dela (tista, ki jih seveda lahko predvidimo pri izgradnji ob- jekta) vključiti v plan izgradnje objektov. Vsa dodatna dela, ki jih morajo opraviti na grad- bišču ostale stroke in med njimi tudi geodetska dela, tako potekajo kronološko glede na časovni razpored gradnje. V planu izgradnje objektov je predpisan obseg, geodetske podlage in zahtevana natan- čnost opravljanja geodetskih del. b) Program geodetskih del Povsem razumljivo je, da program 108 Geodetski vestnik 1 /1990 geodetskih del izdela izvajalec geodetskih del. Pri tem je v bistvu nepomembno ali opravi geodetska dela investitor sam (če ima seveda zaposlene geodete in ustrezni instrumentarij) ali odda izvajanje geodetskih del, na javnem natečaju, pooblaščeni geodetski delovni organizaciji. Če investitor opravi vsa geodetska dela sam, mora iz pogodbe biti razvidno, kdo je odgovoren za izvajanje geodetskih del na gradbišču. Seveda je pri izdelavi programa geodetskih del potrebno predvsem paziti, da ne pridemo v nasprotje z gradbeniškim planom izgradnje objektov. V programu geodetskih del so zajeti podatki o investitorju, izvajalecu geodetskih del, kadrovski sestavi in instrumentariju, ki ga ima izvajalec geodetskih del, stabiliziranih točkah na terenu, kontroli geodetskih del, zavarovanju stabiliziranih točk, merskem postopku in natančnosti izmere. Za nemoteno in kvalitetno izvajanje geodetskih del je pomemben tudi pregled merskih linij, ki morajo biti dostopne med posameznimi stopnjami izgradnje (vrisane v načrt grad- bišča z vrisano geodetsko mrežo), vrstni red opravljanja geodetskih del na gradbišču, glede na stopnjo izgradnje objekta, zah- tevana natančnost izvajanja geodetskih del, glede na predpisana dovoljena odstopanja, kontrolne meritve med izgradnjo, vrstni red kontrolnih meritev glede na stopnjo izgradnje objekta (usklajeno s časovnim planom izgradnje), zahtevana natančnost opravljanja kontrolnih meritev, osnovna geodetska mreža za zakoličevanje objektov in kontrolne meritve. Poleg tega "program geodetskih del' sili naročnika in izvajalca geodetskih del, da pravočasno pričneta z geodetskimi deli, glede na doseženo stopnjo izgradnje objekta. Za urejanje razmer na gradbišču in uvel- javljanje geodezije, kot enakovredne stroke, pri projektiranju in izgradnji objek- tov, sta pomembna tudi sledeča predloga: 1. Kontrola geodetskih del: Kontrolo geo- detskih meritev opravi naročnik sam, če ima na razpolago ustrezni instrumentarij in za- poslene geodete. V kolikor ne izpolnjuje teh pogojev, potem mora, za kontrolo geodetskih meritev, najeti pooblaščeno geodetsko delovno organizacijo, ki ni bila izvajalec geodetskih del na gradbišču. 2. Geodetsko snemanje: Čas, ki je pred- viden po planu izgradnje objektov za snemanje, se podaljša, če naročnik geodetskih del ne zagotovi vseh pred- pisanih pogojev, ki so podani v programu geodetskih del in planu opazovanj, ki je predpisan s pogodbo, ki jo skleneta naročnik in izvajalec geodetskih del. c) Pogodba med naročnikom in izvajalcem geodetskih del V pogodbo je vključeno, da je naročnik geodetskih del odgovoren za pravilno vrisan položaj objektov v projektu in jasno definirane projektirane osi na načrtu, ki geodetom služijo za izdelavo projekta os- novne mreže za zakoličevanje objekta in izračun zakoličbenih elementov. Le dobra podlaga namreč lahko zagotavlja, da bo zakoličba oziroma prenos objekta v naravo potekala po projektu. Pri ponovnem vzpos- tavljanju uničenih točk, mora naročnik geodetskih del naročiti izvajalca geodetskih del ali dobiti njegovo soglasje, da lahko uničeno točko vzpostavi sam ali neki drugi izvajalec geodetskih del. Izvajalec geodetskih del se mora pri svojem delu ravnati po standardih, ki so sprejeti za iz- vajanje geodetskih del na gradbišču. Vse zapisnike in geodetske izračune mora iz- vajalec geodetskih del oddati naročniku v originalu ali dvojniku. 2.3. Natančnost izvajanja geodetskih del Dejstvo je, da standardiziranje za potrebe gradbeništva, posega tudi na področje geodezije. Tako so z analizo dovoljenih od- stopanj v gradbeništvu v ZRN ugotovili, da se pri predpisovanju dovoljenih odstopanj pretirava in da bi lahko bila večina dovol- jenih odstopanj bolj ohlapna. Bolj strogo določena dovoljena odstopanja pa seveda vplivajo tudi na večjo natančnost izmere, ki pa praviloma zahteva več časa in s tem naraste tudi strošek, ki ga mora investitor predvideti in plačati za opravljanje geodetskih del. Ti zadnji podatki seveda nimajo nobene skupne točke z racionalnim izvajanjem vseh del na gradbišču. V večini primerov so dovoljena odstopanja odvisna od proizvodnega procesa izgradnje in Geodetski vestnik 1 /1990 109 montaže končnih konstrukcij. V ZRN imajo predpis po katerem so dolžni geometrijsko obliko dela konstrukcije ali končnega objek- ta določiti z geodetskimi meritvami. Izbor metode dela in instrumentarija je odvisen od predpisanih dovoljenih odstopanj posameznik konstrukcijskih delov ali celotne zgradbe. Pri tem je pred geodete v ZRN postavljen še en problem, saj je pri predpisanih dovoljenih odstopanjih v grad- beništvu to dovoljeno odstopanje mišljeno za končni izdelek (del konstrukcije ali pa celotnega objekta). Zaradi tega se postavi vprašanje, kako velik del predpisanega dovoljenega odstopanja odpade na zakoličevanje objekta, določitev geometrijske oblike objekta in vsa ostala geodetska dela, ki so prisotna pri izgradnji objektov. Vendar to še ni vse, recimo, da poznamo del- vrednost dovoljenega odsto- panja, ki odpade na geodetsko izmero. Potem se pojavi vprašanje ali ta vrednost dovoljenega odstopanja predstavlja 3. , 2. ali 1. kratno vrednost srednjega pogreška merjenja? Glede na dejstvo, da dovoljena odstopanja, upoštevajo le gradbeniško natančnost izgradnje objektov, so geodeti pripravili svoje predloge o natančnosti zakoličevanja objektov. Natančnost zakoličevanja objek- tov je podana v obliki enačb (glej primer 1). Pri tem je upoštevan način gradnje (betoniranje in zidanje na gradbišču ali montaža končnih gradbenih elementov) in material, iz katerega je objekt ali posamezni gradbeni element zgrajen. Te predloge so pripravili za diskusijo v okviru mednarodne organizacije za standardiziranje ISO. Primer 1: Natančnost izmere dveh sosednjih merskih točk na gradbišču ali v objektu mora biti večja od: ms= (K L) /2.5 ... (mm) L ... razdalja med točkama v metrih K ... koeficient (K = 2, če betonirajo na gradbišču in K = 1, če uporabljajo mon- tažne gradbene elemente iz betona in jekla) Za dolžine stranic, ki so krajše od 5 m, je natančnost izmere podana z vrednostjo: ms = 0.8 K ... (mm) Poleg zgoraj navedenega primera so pripravili še predloge za natančnost zakoličevanja kotov, natančnost določevan­ ja višin točk in natančnost določitve ver- tikale. GEODEZIJE V INŽENIR- Kakšen položaj zavzema geodezija v inženirstvu v ČSFR, lahko najlažje vidimo iz 'Zakona o izvajanju geodetskih del pri izgradnji objektov" in posameznih stand- ardov, ki se nanašajo na geodezijo v inženirstvu. 3.1. Zakon o izvajanju geodetskih del pri izgradnji objektov Zakon o izvajanju geodetskih del pri izgradnji objektov je sprejel "Češkoslovaški urad za geodezijo in kartografijo"! S tem zakonom so jasno opredeljeni odnosi in dolžnosti med posameznimi strokami, ki sodelujejo pri izgradnji objektov. Sam zakon je sestavljen iz sledečih tematskih sklopov: a) Geodetska dela pri izgranji objektov Tako, kot je to verjetno rešeno v večini dr- žav, so tudi v ČSFR osnova za načrtovanje in izgradnjo objektov geodetske podlage. Po tem zakonu morajo geodeti sodelovati tudi pri izdelavi pripravljalne in projektne dokumentacije, zakoličevanju objektov in kontrolnih meritvah. Elaborat o geodetskih delih je sestavni del dokumentacije o dejanski izgradnji objektov. Rezultati geodetskih del se uporabljajo kot podlaga za urejanje lastninsko pravnih odnosov, za kartografsko dejavnost na nivoju države in za izdelavo situacijskih načrtov. b) Zahteve po strokovni usposobljenosti iz- vajalcev geodetskih del pri izgradnji objek- tov c) Dolžnosti investitorja Poglejmo si nekatere dolžnosti investitorja, v različnih fazah izgradnje objektov: - pri izdelavi pripravljalne in projektne doku- mentacije mora zagotoviti pravočasno in 110 Geodetski vestnik 1/1990 racionalno izdelavo geodetskih podlag, - med izgradnjo objekta mora glede na potrebe na gradbišču zagotoviti'predhodno stabilizacijo mreže za zakoličevanje objek- tov in kontrolo mreže za zakoličevalne ob- jektov in zagotoviti v skladu s predpisom okrajnega urada pravočasno zakoličevanje glavnih točk trase ali glavnih osi objekta, glavnih višinskih točk in označiti obstoječe podzemne vode, kjer je izvajanje gradbenih del omejeno, - pri izdelavi dokumentacije o dejanskem stanju zgrajenega objekta mora zagotoviti zbiranje in arhiviranje dokumentacije geodetskih del, ki je sestavni del dokumen- tacije dejanskega stanja izvedenih del pri izgradnji objekta in omogočiti uporabo te dokumentacije ostalim zainteresiranim, ki jim ta dokumentacija služi kot podlaga za .izdelavo kart, situacijskih načrtov in za ureditev .lasfninsko pravnih odnos.ov. d) Dolžnosti projektanta geodetskih del Projektant geodetskih del mora: - pri izdelavi pripravljalne dokumentacije, oceniti popolnost, pravilnost in nujnost geodetskih podlag in zagotoviti njeno namensko uporabo,- pri izdelavi projektne dokumentacij skrbeti za racionalno iz- vajanje geodetskih del, izdelati projekt mreže za zakoličevanje objektov, predpisati način stabilizacije točk mreže, pripraviti predračun vrednosti geodetskih del, iz- delati zakoličbeni načrt, zagotoviti izdelavo načrta izgradnje, ki je koordinatno podan, zagotoviti usklajeno izvajanje vseh geodetskih del in kontrolo geodetskih del - med izgradnjo objektov se mora udeležiti nadzora, kot glavni projektant za svoje strokovno področje. e) Dolžnosti izvajalca geodetskih del Izvajalec geodetskih del je dolžan: - opraviti geodetski prevzem gradbišča in izvesti kontrolno izmero terena za potrebe investitorja - glede na projektno dokumentacijo zagotoviti zakoličbo objekta - izvesti kontrolne meritve kot dodatek zakoličbi objektov - po izgradnji objekta mora z geodetsko izmero ugotoviti dejansko lego objekta v prostoru glede na lego, ki je podana v projektni dokumentaciji (pri podzemnih vodih morajo dejansko stanje posneti pred zasipavanjem) - zagotoviti numerično in grafično predsta- vitev dejanskega stanja po izgradnji objek- tov - zagotoviti arhiviranje podatkov in načrtov geodetskih del pri izgradnji. f) Izbira koordinatnega in višinskega sis- tema g) Načrti in podlage za zakoličevanje objek- tov - vrsta, merilo, obseg in natančnost načrtov in podlag za zakoličevanje objektov je pred- pisana s standardi ali se določi glede na dogovor med udeleženci pri izgradnji ob- jektov, - mreža točk za zakoličevanje objek- tov in položaj glavnih višinskih točk morajo biti projektirane tako, da jih lahko uporab- ljajo med celotno izgradnjo in pri izmeri dejanske lege zgrajenih objektov v pros- toru. h) Dokumentacija o geodetskih delih, ki je sestavni del dolumentacije o dejanski izgranji objekta - vsebino te dokumentacije predstavljajo numerični in grafični podatki o dejanskem stanju po izgradnji vseh objektov, glede na mrežo za zakoličevanje objektov. Doku- mentacijo geodetskih del sestavljajo situ- acijski načrti v merilu 1 : 1000 ali 1 : 500, z vrisanimi novimi objekti in mrežo za zako- ličevanje objektov, načrti z numeričnimi podatki in tehnično poročilo. V ČSFR izdaja standarde 'Urad za stand- ardiziran je in merjenje'. Natančnost zakoličevanja objektov je opredeljena v standardih z oznakami: Geodetski vestnik 1 /1990 111 a) ČSN 73 0420 - Natančnost zakoličevanja objektov (Temeljne postavke) V tem standardu je podan splošen opis zakoličevanja objektov, izračun srednjega pogreška merjenj iz podanih dovoljenih od- stopanj, natančnost kontrole zakoličevanja objektov, instrumenti in pripomočki za zakoličevanje objektov, ki so razdeljeni glede na stopnjo natančnosti in srednji pogrešek merjenja. b) ČSN 73 0421 - Natančnost zakoličevanja objektov v visoki gradnji Dovoljena odstopanja zakoličevanja so od- visna od vrste in materiala nosilne konstruk- cije objekta. Dovoljena odstopanja so podana v obliki tabel (kot primer glej tabelo 1). c) ČSN 73 0422 - Natančnost zakoličevanja objektov v nizki gradnji Dovoljena odstopanja so prav tako podana v obliki tabel. Podana so dovoljena odstopanja za pozicijsko in višinsko zakoličevanje prometnic in pripadajočih ob- jektov (predorov, mostov), kanalizacijskega omrežja, regulacije vodnih tokov, izgradnjo umetnih kanalov, itd. 4. PREGLED IN PREDLOGI ZA SPRE- MEMBO ZAKONOV, KI SE NANAŠAJO NA GEODEZIJO V INŽINIRSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI 4.1. Problemi geodezije v inženirstvu Dejstvo je, da geodezija ne zavzema v družbi takšnega položaja, kot ji pripada in da geodezija ni enakovredna drugim tehničnim strokam. Normalno je, da zaradi splošnega zapostavljanja geodetske stroke, tudi geodezija v inženirstvu ni ovred- notena tako, kot bi morala biti. Pri nas pa spremlja geodezijo v inženirstvu še dejstvo, da je tudi v okviru geodetske stroke inženirska geodezija postavljena na 'stranski tir'. Vzroke, za takšno stanje, moramo poiskati v predvojni in povojni organiziranosti geodetske stroke. Že pred vojno je bila geodetska stroka organizirana tako, da je njeno osnovno dejavnost predstavljala iz- mera za potrebe katastra, ki je bila finan- cirana iz državnega proračuna. Po vojni se je dejavnost geodetske stroke sicer razširila tudi na splošno izmero z višinsko predstavit- vijo terena in izdelavo načrtov merila i : 5000, ki naj bi služili splošnim tehničnim potrebam, vendar je finančno še naprej os- tala proračunska dejavnost. V tem času so Montažne betonske konstrukcije Oddaljenost Izkop temeljev Betoniranje temeljev Obdelava sten (m) in strooov s. 16 ± 50 mm ± 8 mm ± 5 mm > 16 .'.. 25 ± 50 mm ± 12 mm ± 8 mm > 25 .'.. 40 ± 50 mm ± d/2500 mm ± 12 mm > 40 .'.. 100 ± 100 mm ± d/2500 mm ± 30 mm > 100 ± 100 mm ± d/2500 mm ± d/3300 mm Tabela 1: Dovoljena odstopanja zakoličevanja tlorisa objekta, glede na oddaljenost med zakoličenimi točkami in ne glede na etažo zgradbe 112 Geodetski vestnik 1 /1990 spregledali širši razvoj geodetske stroke in njeno vlogo v spremenjenih gospodarsko ekonomskih razmerah. Takratni inženirski kader je bil usmerjen v upravno in v državno izmero, namesto, da bi spremljal razvoj geo- detske stroke v svetu in uvedel organiza- cijske strukture, ki bi bile usklajene z novimi gospodarsko - ekonomskimi razmerami. Podobno stanje je bilo pri sprejemanju zakonodaje v povojnem obdobju, saj je tudi v tem primeru bila izpuščena geodezija v inženirstvu. Tako so sprejeti zakoni in pred- pisi predvsem urejali dejavnost povezano z izmero za potrebe katastra in državno iz- mero. Posledica vsega tega je, da so si ostale tehnične stroke (s katerimi geodezija sodeluje, zaradi potrebe po reševanju problemov, ki jih lahko uspešno reši le geodezija s svojimi metodami) organizirale geodetske skupine za svoje potrebe. Tako se danes srečamo s stanjem, da imajo skoraj vse malo večje projektantske in iz- vajalske delovne organizacije, organizirane svoje večje ali manjše geodetske skupine. Nivo geodetskih del je pogosto zelo nizek. Geodetska dela pa so opravljena brez zunanjega strokovnega nadzora. Stanje in položaj geodezije v teh organizacijah, nista določena po enotnih merilih, temveč po merilih, ki jih predpišejo posamezne or- ganizacije. Geodetska dela za potrebe katastra in državne izmere, so dokaj dobro or- ganizirana in urejena s predpisi in stand- ardi. Vendar se moramo zavedati, da istih predpisov ne moremo uporabiti za potrebe geodezije v inženirstvu. Za potrebe priprave geodetskih podlag za projektiranje, samo projektiranje, izgradnjo, vzdrževanje objek- tov, kontrolne meritve, urbanizma in ostalih tehničnih strok, s katerimi ima opravka geodezija v inženirstvu, moramo sprejeti posebne zakone in standarde. V nasprot- nem primeru, bomo še vedno imeli opravka z napori posameznih geodetov, da inves- titorja prepričajo, da je njegova dolžnost, da zbere potrebno geodetsko tehnično dokumentacijo za investicijsko in ostalo izgradnjo. Geodetska dokumentacija je potrebna za uspešno in racionalno planiranje in projektiranje. Poleg tega morajo biti geodetska dela pri izgradnji ob- jektov zajeta v programu izgradnje objekta od projektiranja do predaje zgrajenega ob- jekta v uporabo. Kasnejše vključevanje geodetskih del povzroči težave, saj ni pred- hodno rešeno financiranje geodetskih del in planiran čas, ki ga potrebujemo geodeti za opravljanje svoje dejavnosti v okviru izgradnje objektov. Zaradi tega nerešenega statusa in položaja geodetskih strokovnjakov, smo geodeti postavljeni pred velike težave in nimamo možnosti, da ostalim tehničnim strokam nudimo tako kvalitetne storitve, kot bi jih lahko. Poleg tega je nerazumljivo, da "Pravilnik za državni premer - II. i III. deo" posega tudi na področje geodezije v inženirstvu. Tako lahko v omenjenem pravilniku v členu 9 (stran 1 O) preberemo: "Posebna geodetska dela - za posebne iz- mere, snemanja in dela pri zakoličevanju objektov, ki ne spadajo med dela za potrebe državne izmere, mora pooblaščena uprav- na geodetska ustanova, zavod ali podjetje za vsako gradbišče izdati posebna navodila in standarde osebju, ki je določeno za izvršitev teh nalog. Ta navodila in standardi se izdajo v predpisanem delovnem nalogu." S tem členom omenjenega pravilnika, iz leta 1958, je načeto vprašanje standardiziranja za potrebe geodezije v inženirstvu. Obvezo za izdajanje navodil in standardov za geodezijo v inženirstvu, je sprejela pooblaščena upravna geodetska or- ganizacija. Ta bi morala sestaviti strokovno službo, ki bi poskrbela, da bi se ta člen pravilnika izvajal, do tega pa kasneje ni prišlo. Iz tega se jasno vidi tudi odnos geodetske stroke do problemov geodezije v inženirstvu. Zavedati se moramo, da moramo probleme geodezije v inženirstvu reševati istočasno z reševanjem problemov državne izmere in katastra zemljišč. 4.2. Predlog za novi "Zakon o graditvi objektov" V predlogu za novi 'Zakon o graditvi objek- tov' so že upoštevane nekatere pripombe, ki smo jih geodeti dali, na vsebino pred- laganih tez za novi "Zakon o graditvi objek- tov'. Vendar geodetska dela pri izgradnji objektov še vedno niso upoštevana na ustrezen način. Tako so geodetske meritve Geodetski vestnik 1 /1990 113 naštete med pripravljalnimi deli, kamor spadajo tudi: gradbiščno naselje in gar- derobe, gradbiščne pisarne, gradbiščna in- frastruktura, skladišča in deponije .... Z navajanjem geodetskih del, med pripravljalnimi deli, geodeti ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Geodetska dela morajo biti navedena med ostalimi deli, ki so definirana kot "Dela je skupni naziv za vse vrste dejavnosti, ki so vezane na graditev objektov in za katere je investitor oziroma naročnik sklenil pogodbo z izvajal- cem.' Nadaljnje pripombe so: - v predlogu je zapisano, da: "Repub- liški upravni organ, pristojen za grad- beništvo, predpiše podrobnejšo vse- bino, obseg in opremljenost posamez- nih načrtov in njihovih sestavnih delov iz 16. do 21. teze in predpis o načinu in vsebini revizije načrtov." To je za geodete nesprejemljivo, saj je v 16. tezi med drugim zapisano: ' ... Načrt za gradbeno dovoljenje mora v načrtu geodetskih del vsebovati geodetske elemente za zakoličbo objekta in načrt gradbenih parcel z geodetskimi podat- ki za prenos na teren ... ' Iz obeh citatov vidimo, daje republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, poobla- ščen, da predpiše vsebino geodetskih načrtov, - v predlogu zakona ni navedena zah- teva po strokovni usposobljenosti iz- vajalca geodetskih del. Zaradi tega bi morali dodati, da morajo geodeti, ki izvajajo geodetska dela, opravljajo nadzor nad geodetskimi deli in iz- delujejo geodetski del tehnične dokumentacije, imeti opravljen ustrezen strokovni izpit. Način in pro- gram opravljanja strokovnega izpita predpiše upravna komisija, - po predlogu, je investitor odgovoren za strokovni nadzor nad graditvijo in izvajanjem del. Med storitvami nad- zora pa ni omenjen nadzor nad iz- vajanjem geodetskih del. Investitor lahko strokovno nadzorstvo opravlja sam, ali pa ga s pisno pogodbo poveri v celoti ali delno podjetju, ki je registrirano za to dejavnost, - med našteto dokumentacijo, ki jo morajo investitor in podjetja, ki so gradila objekt, na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji za tehnični pregled, ni naveden zapisnik o kontroli zakoličevanja objekta, ki bi vsekakor moral predstavljati del predane dokumentacije, - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb, ki se nanašajo na geodetska dela, lahko opravi le geodetska inšpekcija, kar pa v predlogu za novi 'Zakon o graditvi objektov" ni navedeno. Iz zgoraj navedenega lahko vidimo, da geodetska dela pri gradnji objektov niso zajeta v dovolj velikem obsegu. Če pa so navedena, so običajno zelo površno opredeljena. Nič ni govora o pravilnosti iz- vedbe geodetskih del, ki pa so nenazadnje bistvenega pomena za pravilno obratovanje objekta. Poleg tega bi morala predstavljati do,!rnmentacija o izvedbi geodetskih del, zelo pomemben del dokumentacije pri tehničnem prevzemu ob- jekta. Tu pa se srečamo z ravno obratnim stanjem, saj ta dokumentacija ni navedena_ niti kot sestavni del dokumentacije pri tehničnem prevzemu objekta, kaj šele, da bi ji priznali in pripisali poseben pomen. V predlogu za novi "Zakon o graditvi objek- tov' je opredeljen tudi način oddaje del pri gradnji objekta. Tako se gradnja objekta lahko odda z: - javnim razpisom, - z zbiranjem ponudb na podlagi v naprej razpisanega natečaja o primer- nosti, - neposredno pogodbo. V novem zakonu bi si morali zagotoviti od- dajo geodetskih del pri izgradnji objektov, ki se do sedaj običajno niso oddajala na zgoraj navedene načine. Trenutno stanje je takšno, da sta investitor ali organizacija, ki je prevzela izgradnjo objekta prepričana, da sta z oddajo gradbenih del oddala tudi geodetska dela. To pomeni, da si izvajalec gradbenih del sam zagotovi izvajalca 114 Geodetski vestnik 1 /1990 geodetskih del ali ta dela opravi kar sam. Tako se za izvajanje geodetskih del ne sklene pisna pogodba, ki bi jasno opredelila naloge in dolžnosti podpisnikov pogodbe. 4.3. Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino tehnične dokumentacije, ki vsebuje .sledeče: - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), - projekt za razpis (PZR), - projekt za izvedbo (PZI), - projekt izvedenih del (PID), - projekt za etažne lastnike (PEL). Pripombe na posamezne člene tega pravil- nika so sledeče : - na začetku so definirani pojmi in med njimi so "dela" definirana kot: "skupni naziv za vse vrste investicijskih del, ki so povezana z izgradnjo objektov in za katere je naročnik sklenil pogodbo z izvajalcem, to so predvsem: ... " niso navedena geodetska dela, - v projektantskem predračunu s popisom, predizmerami in enotnimi cenami niso navedena geodetska dela (ločeno po vrstah del, kot se to zahteva za gradbena, instalacijska in obrtniška dela), - PZR ne vsebuje enotnega popisa in predizmere del za geodetska dela. Dejstvo je, da se mora v okviru izgradnje objekta, katerega sestavni del so tudi geodetska dela, rešiti tudi financiranje geodetskih del. Nedopustno je, da se v ok- viru izgradnje izvajajo geodetska dela 'po potrebi". Tako sefinanciranjeteh del, rešuje naknadno in po različnih merilih. 5. ZAKLJUČEK IN SMERNICE ZA NADALJNJE DELO Če hočemo, da bo geodezija v inženirstvu zavzela tisto mesto v družbi, ki ji nedvomno pripada, nas čaka ogromno dela. Izkoristiti moramo vse možnosti, ki nam jih daje zakonodaja z amandmaji in podzakonskimi predpisi. Tako moramo najprej poskrbeti, da se ustrezno dopolnijo obstoječi zakoni, ki bi morali zajeti tudi geodezijo v inženirstvu. Ker se ti zakoni nanašajo tudi na druge stroke, iz tega sledi, da moramo o pomembnosti geodezije v inženirstvu prepričati strokovnjake drugih strok in jim na ustrezen način prikazati možnosti, ki jih nudi geodezija v inženirstvu. Pri tem seveda izhajam iz predpostavke, da je nam geodetom seveda jasno, da je geodezija v inženirstvu zapostavljena in odrinjena iz družbenega dogajanja. Pri dopolnjevanju obstoječih zakonov se ne smemo zadovoljiti z drobtinicami, temveč moramo težiti k popolnosti. V tem primeru mislim na popol- nost v tem, da se za vsak člen zakona, kjer bi morala biti navedena tudi geodetska dela, dosledno zahteva ustrezna spremem- ba teksta člena zakona. Pri tem se ne smemo zaslepiti z miselnostjo, "saj je to samoumevno tudi za strokovnjake drugih strok". Ravno ti strokovnjaki drugih strok, nas geodete, ne obravnavajo kot enakopravne in samostojne soudeležence tehničnih strok in del, ki so povezana z njimi. Mislim, da bi morali svoja stališča in pred- loge, predstaviti dosti bolj agresivno in nepopustljivo. Istočasno moramo geodeti poskrbeti za zakonsko ureditev položaja geodezije v inženirstvu, kar lahko dosežemo samo s sprejetjem zakona o geodeziji v inženirstvu. S tem zakonom bi morali zagotoviti obstoj geodezije v inženirstvu in urediti sodelovanje z ostalimi tehničnimi strokami. Zavedati se moramo, da je to zelo težko, odgovorno in dolgotrajno delo. Glede na dejstvo, da se geodezije v inženirstvu naj- bolj prepleta z gradbeništvom (izgradnja objektov, naprav in komunikacij), si moramo za cilj postaviti, da sprejmemo podoben zakon, kot ga imajo v ČSFR (Zakon o izvajanju geodetskih del pri izgradnji objektov), v katerem so jasno opredeljeni odnosi in dolžnosti med posameznimi strokami, ki sodelujejo pri izgradnji objektov (glej poglavje 3.1). Poleg tega bi morali uzakoniti vsebino geodetske tehnične dokumentacije pri izgradnji objektov. Vsebina geodetske tehnične dokumentacije in izvajanje geodetskih del po tej dokumentaciji, naj bi Geodetski vestnik 1 /1990 115 v končni obliki izgledala takole (2): 1. Projektna naloga za izdelavo glavnega projekta geodetskih del. 2. Glavni projekt geodetske mreže za izgradnjo objekta. 3. Pregled in dopolnjevanje glavnega projekta geodetske mreže. 4. Izvajanje geodetskih del po glavnem projektu geodetske mreže. To delo bi morali opraviti pred začetkom projektiranja objekta. V tem primeru bi bila vsa dela, ki so povezana s projektiranjem objekta, naslonjena na geodetsko mrežo, odgovarjajoče kvalitete. Zelo pomembno je, da predstavlja osnovo vseh del geodetska mreža, ki je bila projektirana in razvita za potrebe projektiranja in izvajanje geodetskih del pri izgradnji objektov. Takšna geodetska mreža mora služiti kot osnova za projektiranje in ne tako kot je običajno danes, da osnovo za projektiranje predstavlja kakršna koli mreža oziroma mreža, ki jo najdemo na terenu. Torej geodetska mreža mora biti projektirana in razvita pravočasno in predstavljati osnovo za projektiranje. 5. Glavni projekt ekspropriacije. 6. Glavni projekt za zakoličevanje objektov. 7. Pregled in dopolnjevanje glavnega projekta za zakoličevanje objektov. 8. Glavni projekt za merjenje deformacij. 9. Pregled in dopolnjevanje glavnega projekta za merjenje deformacij. Seveda prihaja med izgradnjo objekta do dopolnjevanja in spreminjanja glavnega projekta. Spreminjanje in dopolnjevanje glavnega projekta bi morali izvesti ravno tako na zgoraj opisani način. Povsem drugi problem predstavljajo stand- ardi za potrebe geodezije v inženirstvu, ki morajo spremljati zakonodajo o geodeziji v inženirstvu. Pri tem izhajam iz te možnosti, da sprejmemo standarde na nivoju Republike Slovenije in se kasneje, če seveda obstaja interes drugih, lotimo stand- ardiziranja za potrebe geodezije v inženirstvu na nivoju SFR Jugoslavije. Sprejeti le zakone, ki bi urejali položaj geodezije v inženirstvu, brez standardov, s katerimi bi predpisali natančnost in metode izvajanja geodetskih del, nima pravega smisla. Organizacijsko bi morali čim bolj težiti, k stopnji organiziranosti stand- ardizacije, ki so jo dosegli v ZRN. Seveda so v ZRN za dosego te stopnje organiziranosti porabili veliko časa. Vendar je naša pred- nost vtem, da se lahko izognemo napakam, ki so jih storili v ZRN. To možnost lahko izkoristimo le v primeru, da ne bomo na vsak način in za vsako ceno poskušali biti izvirni. V ta namen moramo izbrati skupino strokovnjakov, katerih naloga bi bila priprava predlogov za standarde v inženirski geodeziji. Za objavo teh pred- logov lahko uporabimo Geodetski vestnik in tako s predlogi seznanimo čim širši krog zainteresiranih. Na osnovi objave v Geodetskem vestniku predpišemo rok, v katerem se sprejemajo pripombe in dopol- nila, ki jih kasneje moramo upoštevati v končnem predlogu standarda, ki ga sprejme pooblaščena upravna organizacija za izdajanje standardov. Pri pripravi predlogov za zakoličevanje ob- jektov, bi se morali držati terminologije in razdelitve na vrste objektov, ki jo uporabljajo gradbeniki. Tako bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki lahko nas- topijo pri uporabi standardov v praksi, med geodeti in gradbeniki. Skupina strokovnjakov, ki bo prevzela nalogo, da pripravi predloge za standarde, se mora odločiti tudi o načinu podajanja natančnosti zakoličevanja objektov (v obliki tabel, kot jih poznajo v ČSFR ali v obliki enačb, kot so predlagali v ZRN). Mislim, da bi si morali zastaviti za končni cilj, da pravno dosežemo stanje, ki ga imajo v ČSFR (glej poglavje 3.1), natančnost zakoličevanja objektov pa bi predpisali z enačbami, kot so predlagali v ZRN. Iz zgoraj navedenega vidimo, da nas čaka ogromno dela, če hočemo doseči nakazane cilje. Z delom moramo pričeti takoj, saj je 116 Geodetski vestnik 1 /1990 zaradi odlošanja, čakanja in prelaganja bremen na kasnejše generacije geodetov, minilo že preveč časa. Podobno vsebino geodetsko tehnične dokumentacije so sprejeli "Energoprojekt" iz Beograda, "Energoinvest" iz Sarajeva, "Elektroprojekt" iz Ljubljane in "Elektroprojekt" iz Zagreba z namnenom, da dosežejo popolnejše projektiranje, gradnjo in kontrolo hidroelektričnih objektov. 6. LITERATURA 1. Ahrens H. H.: 50 Jahre Normui;ig fur das deutsche Vermessungswesen, ZFV(3) - Sonderheft 20, Munchen 1978 2. Bogdanovic B.: Značaj geodetskih radova u društveno - ekonomskem razvoju zemlje, Zbornik radova, Tuzla 1987 3. Božičnik M.: Geodetski pravilnici ogledalo našeg rada u prošlosti i bodučnosti, Geodetski list 1 - 3, Zagreb 1981 4. Hallermann L.: Zurvertraglichen Regelung von Vermessungsarbeiten beim Errichten von lngenieurbauten und zu bestehenden Genauigkeitsforderungen, ZFV - Sonderheft 19, Munchen 1976 5. Matovic A.: Geodetsko zakonodavstvo i inženjerska geodezija, Geodetski list 1 O - 12, Zagreb 1976 6. Nin kov T., Jovanovic Ž.: Osavremenjavanje postupka izrade projektne dokumentacije u inženjerskoj geodeziji, Zbornik radova, Priština 1988 7. Svetik P.: Nekaj razmišljanj o vrednotenju geodetskih del v SR Sloveniji, Zbornik radova, Tuzla 1987 8. Vodopivec F.: Problemi geodezije v inženirstvu, Geodetski vestnik - Razvojna pot in perspektive geodetske dejavnosti v SR Sloveniji, Kranjska gora 1987 9. Vodopivec F., Drinovec Ž.: Problemi geodezije u inženjerstvu, Zbornik radova, Priština 1988 1 O. * * * Československa statni norma: Presnost vytyčovani stavebnich objektu - Zakladni ustanoveni, Urad pro normalizaci a mereni, Praga 1988 11. * * * Československa statni norma: Presnost vytyčovani stavebnich objektu s pros- torovou skladbou, Urad pro normalizaci a mereni, Praga 1988 12. * * * Československa stalni norma: Presnost vytyčovani liniovych a plošnych staveb- nich objektu, Urad pro normalizaci a mereni, Praga 1988 13. * * * DIN - Taschenbuch 111 "Vermessungswesen", Beuth Bauverlag GMBH, Berlin 1987 14. * * * Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije, Uradni list SR Slovenije - 40, Ljubljana 1989 15. * * * Vyhlaška Českeho uradu geodetickeho a kartografickeho o geodetickych pracich ve vystavbe, Sbirka zakonu - 1 O, Praga 1974 Geodetski vestnik 1 /1990 117