Leto TIII.
£8. štev.
Požarna katastrofa v Središču
T LJubljani, dne 14. julija 1032.
Naša kraljica na Golniku
Pretekli ponedeljek je Nj. VeL kraljica Marija, ki biva na Bledu, obiskala Golnik, naše odlično zdravilišč, za bolna na pljučih. Bolniki ln zdraviliško oeobje so z venci in zelenjem okrasili vse zdravilišče, zlasti glavni vhod, v pozdrav priljubljeni vladarici pa bo zavihrale zastave tudi s vseh hiš ▼ okolici.
Nj. Vel. kraljico je ob njenem prihodu poadr&vil upravnik zdravilišča g. dr. Neubauer. V imenu bolnikov sta jI gdč. Babič in Joria izročili velik šopek golmških vrtnic. Kraljica se je vsem ljubeznivo zahvalila, nato pa si ogledala vse zdravilišče. živo se je zanimala za vse podrobnosti. Nagovorila je tudi več bolnikov in jim smehljaje dovolila, da so jo fotografirali med cvetjem, ki ga je ravno sedaj polno vse zdravilišče. Ostala je v zdravilišču poldrugo uro, ki pa je za vzradoščene bolnike potekla vse prehitro. Z navdušenimi vzkliki so se jI zahvaljevali za njen obisk, ko se je proti poldnevu v avtomobilu odpeljala nazaj proti Bledu.
Na naši sliki vidimo Nj. Vel. kraljico v sredi zdravnikov iu vodilnih nameščencev.
Usoden kres na Gori Oljki
Sredi dneva je 8 posestnikom pogorela cela vrsta poslopij — V plamenih je našel smrt Sletni pastir
Trg Središče je zadela huda nesreča V delu trga, kjer so na gosto postavljena s slamo krita poslopja, je prejšnji ponedeljek nenadno nastal požar, ki se je v močnem vetru razširil na domačije številnih posestnikov. Za domačimi in okoliškimi gasilci so kmalu prihiteli na pomoč tudi ga-cincev in drugih silci iz Ormoža, Čakovca, Varaždi-na, Presike, Ma-
clncev in drugih krajev. Gašenje pa ni dosti izdalo zaradi močnega vetra in lesenih stavb, v katerih je bilo nakopičeno seno, razni pridelki in drugo blago. Z velikim naporom so gasilci požar omejili. Učinek požarne katastrofe je strašen: Osmim posestnikom so od devet poslopij ostale same ožganai ruševine. Posestniku Francu škrgetu, kjer je ogenj najbrž nastal, je zgorelo vse. V plamenih je našel smrt njegov 8-letni pastirček Tonček Glavnik, Hudo oškodovani so tudi posestniki škorjanec, Golob, Marcev, Mojoška in Zidarič. Zavarovani so kolikor toliko vsi, gotovo pa bo zavarovalnina krila le majhen del velike škode. Vzrok nastanka požara še ni pojasnjen. Pastirček Tonček Gladnik je tisto dopoldne zelo rano prignal krave s paše domov. Bil je sam pri hiši in se je podal na skedenj. Kmalu nato so iz skednja že bušnili plameni iz skednja, ki so se nezadržno selili s strehe na streho. Ko se je združenim gasilskim četam posrečilo omejiti požar na goreče objekte in obvarovati kakih deset v bližini stoječih poslopij, ki so bila že zelo ogrožena, so našli trupelce pastirčka v strašno ožganem stanju. Trupelce so takoj spravili v zasilno krsto in jo odnesli v mrtvašnico.
Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda so zažgali tudi poleg znane romarske cerkve na 734 m visoki Gori Oljki v Savinjski dolini velik kres. Okrog 22. se je od isker, ki jih je nosil veter proti cerkvi, nenadoma vnel eden Izmed obeh stolpov tik pod zvezdo. Kdalu je ogenj zajel oba zvonika ln streho. Ljudje so zbegani hiteli gasit, a niso mogli požara udušiti. Zgorela sta oba zvonika, streha 1 nneko&ko cerkvene oprem«. Večino oprema so rešili, del pa so poškodovali pri reševanju. Mali in srednji zvon, ki sta visela v desnem zvoniku, sta okrog ene ponoči padla na tla, veliki zvon ▼ levem stolpu pa so obvarovali in še visi za silo. Močni cerkveni obok j« k sreči obvaroval cerkev popolnega uničenja. Skoda znaša okrog pot milijona dinarjev, cerkev pa Je bila 1« neznatno zavarovana.
Cerkev na Gori Oljki j« bila zgrajena leta 1754 in je ie pogorela leta 1837.
Pred požarom
V zakristiji spravljeni svetniki
Najveličastnejše slape vsega slovan
80.000 Sokolov češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Bolgarijtmerike in Rusije — nad 1 milijon gledalcev z vsega sveta.
OsvajajoC nastop jugoslovenske vojske ln mornarice
Prihod jugoslovensko vojske v Prago: naši vojni akademiki ln mornarji v sprevodu s kolodvora v svoje bivališče, vso pot deležni burnih ovacij
Nastop jugosl o venskih Sokolic v praškem stadionu je žel gromovito priznanje dvesto-tisočglave množice, ki je v nedeljo napolnila zletišče
Češkoslovaška prestolnica je bila pretekli teden pozori-šče svečanosti in navdušenja, kakršnega v vsej svoji zgodovini še ni zabeležila. Celo mogočne svečanosti v prevratnih dneh, ko je ves narod navdušeno slavil dosego lastne svobodne države, so za-temnele pred letošnjimi nepopisnimi svečanostmi. Praga na svojih ulicah še ni videla tolikih množic in tolikega navdušenja, ko se je razvil po mestnih ulicah mogočen sprevod Sokolstva, kot letos zaključek mogočnih so-kolskih svečanosti. Zadnji dan se je vršil še nastop jugoslovenske, češkoslovaške, poljake in rumunske vojske, kar bo obenem višek zaključnih svečanosti.
Tako je nastopala v Pragi sokol
na: v neSCetih kolonah, strumno, z vzornim kritjem, kakor en mož, sledeh poveljem in glasbi
Krasen sprejem slovenskih Sokolov in Sokolic v Pragi
Slovenske Sokolice odzdravljajo
Slovenski Sokoli so se pripeljali v ogromnem številu na vsesokolski zlet v Prago kot člani in članice Sokola kraljevine Jugoslavije in so bili navdušeno sprejeti v prestolnici bratskega naroda. Večina članstva iz Slovenije je potovala v ljubljanskem posebnem vlaku, ki je prispel v Prago v soboto dopoldne. Na naši desni sliki vidimo, kako ogromna množica jih je pričakovala in sprejela v Pragi. Tudi spotoma so bili na vseh večjih čeških postajah dočakani od prebivalstva. Posebno mogočen in prisrčen pozdrav jim je bil prirejen v Be-neševu (naša slika zgoraj), kjer je v garniziji »jugoslovenski« polk češkoslovaške armade.
V ponedeljek opoldne so se predstavniki slovanskega Sokolstva poklonili prezidentu Masaryku v zgodovinski dvorani kralja VladislaVa na Hradčanih. Na levi je kip dr. Tyrša, ki ga je prezident poklonil češki obci sokolski. Od leve na desno: preziden-tov kancelar dr. šamal, v sredini starosta ČOS dr. Bukovsky, ki je prezidenta po-' zdravil ln mu predstavil zastopnike Jugoslovenov, Poljakov, Rusov, Lužiških Srbov, Bolgarov, čehoslovakov ln mednarodne gimnastične federacije. V ozadju v sredini grof Zamoyski ter podstarešini SKJ Paunkovič in Gangl
Eden izmed nepozabnih nastopov na praškem zletu: vzorno izvedene vaje čsl. Sokolic s kiji. Zadaj glavni vhod za telovadce.
Pri javni, telovadbi članov je nastopilo 17.000 češkoslovaških Sokolov
60 let Gasilnega društva na Viču - Glincah
Častni jubilej »o proslavili * otvoritvijo modernega doma
Lep primer krščanske ljubezni
V vasi C mik v vardarskl banovini je zgradil komandant tamoSnje gra-ničarske čete kape-tan Slovenec Hočevar pravoslavno cerkev. Pri zgradbi pa so mu vneto
pomagali poleg pravoslavnih tudi muslimanski domačini ln vojaki v popolnem razumevanju vrednosti ln lepote bratskega sožitja ln ljubezni
Zgoraj: obrežni parnik »Ailette«, ki je prvi prlplul na kraj nesreče. Spodaj: ribič Nlcol s svojo ženo ln čoln (v sredi levo), s katerim Je rešil sedem mornarjev, med njimi poveljnika podmornice.
K slikami levo:
Francoska podmornica »Promethee«, ki se je pretekli četrtek potopila na skalah blizu Cherbourga. V trenutku, ko je podmornico zadela nesreča, so bili na poveljniškem mostiču poveljnik podmornice, poročnik bojne ladje in še dva oficirja, dva mehanika in dva mornarja. Preden se je kdo izmed njih še prav zavedel, se je podmornica začela naglo potapljati. Na površini vode so ostali samo člani posadke, ki niso bili v notranjosti podmornice.
Posadka na podmornici je štela 10 častnikov in 48 podčastnikov in mornarjev. Poleg teh so bili na podmornici neki pomožni inženjer, inženjer tvrdke Schneider & Creuzot, trije tehniki, dva delavca iz arzenalov v Cherbourgu, dva monterja in trije drugI delavci. Sedem članov posadke so rešili, in sicer dva častnika, 3 podčastnike in 2 mornarja.. Ostali so vsi utonili, in sicer 43 podčastnikov in mornarjev, 8 častnikov in ostali potniki. Človeških žrtev je v celoti 63. Podmornica je obsegala 1179 ton. BUa je ena izmed največjih francoskih podmornic.
Ponesrečena podmornica leži 75 m globoko severno od rta Levt Na mesto nesreče sta odplula rešilna parnika »Artiglio« in »Re-atro«. Potapljači so ugotovili, da je vsa posadka mrtva.
Nwl	CMperta, ki naMige i* 20 let
Katastrofa francoske podmornice
Znani tovarnar
Bat*a se je v to-
rek ob šestih v Zlimi ponesrečil z letalom tur med prevozom v bolnico umrl
Tomaž Bat'a Je bH rojen L 1876. v Zlinu na Moravskem kot sin čevljarskega mojstra. Pri svojem očetu m J« izučil čevljarske obrti ter je tudi na raznih sejmih prodajal čevljarske izdelke. L. 1884. je ustanovil lastno obrt. Tedaj je že zaposloval približno 50 delavcev. Glavni njegov izdelek so bili z roko Izdelani
namen posebne stroje. 2e L 1904. je ustanovil malo tvornlco, prvo na ozemlju
tedanje avstro - ogrske monarhije, v kateri je bilo ročno delo v največji meri D&domeAčeno s strojnim. Njegovo podjetje se je lepo razvijalo, vendar pa ie vedno ni zadoščalo njegovim visoko letečim težnjam. Odločilno Je bilo, da se je Bafa z nekaterimi svojimi delavci odločil, da odpotuje v Ameriko in prouči tamočnje načine dela. Svoje ljudi Je razdelil v Ameriki v razne tvomice in tudi sam Je vstopil v službo kot navaden delavec. Ko se je vrnil v domovino, Je pričel uresničevati načine dela, ki Jih Je spoznal v Ameriki. S svojimi platnenimi čevlji je v početku zalagal večino avstro-ogrskega trga, kmalu pa se je lotil izvažanja v inozemstvo v večjem obsegu. V početku svetovne vojne je Bafa tovarno pre-osnoval za izdelovanje usnjenih čevljev. Predvsem je izdeloval čevlje za vojaške potrebe. Med vojno, ko je pričelo primanjkovati usnja, je bil Bafa eden izmed prvih tovarnarjev, ki je spravil na trg čevlje z lesenimi podplati. L. 1917. Je izdelal 10.000 parov čevljev na dan s 4000 delavci. Kmalu in zlasti po vojni je njegovo podjetje še bolj naraslo. NI povečal le svoje tvornice čevljev, tenv-več si je pridobil in ustanovil tudi podjetja za pomožno industrijo. Zlasti v češkoslovaški Je ustanovil celo omrežje svojih prodajaln ter Je organiziral izvoz svojih izdelkov v vse dežele in ustanovil v nekaterih državah tudi lastne tvornice. V Zlinu Je bilo ob koncu lanskega lefa v 32 njegovih tvornicah zaposlenih približno 16.000 delavcev. Ob koncu 1. 1929. so njegove tvornice izdelale po 100.000 parov čevljev na dan. V zadnjem času je moral zaradi raznih deviznih in uvoznih ovir v mnogih državah Evrope precej omejiti svoje obrate ter tudi zmanjšati število svojih delavcev. Kakor zns^ no, je v početku leta Tomaž Bafa potoval z letalom celo v Indijo, da bi našel nove možnosti za izvoz svojih izdelkov v azijske pokrajine. Tudi v Jugoslaviji je dalje časa skušal ustanoviti lastno tvornico, proti čemur pa so se uprli, kakor znano, naši čevljarji, da bi se ne povečala brezposelnost v jugoslovenski čevljarski industriji