13. štev.
V Ljubljani, dne 1. julija 1899.
IX. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. Ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,.Narodni' Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Luteranska doba na Slovenskem,
(Dalje.)
Kmet je skušal iznebiti se tlake. Ne- j kateri so bili srečni in so se odkupili od tlake ter so vsako leto grajščaku plačevali tlako v denarju, v žitu ali vinu. To se je včasih do 15. stoletja le malemu številu kmetov posrečilo. Vsi kmetje so želeli, da se tega hudega bremena iznebe ter postanejo vsaj v nečem prosti. Kralji 60 imeli v teh časih malo veljave. Bili so le večji veleposestniki in dajali so jim drugi veleposestniki, škofje in samostani neki davek, ali drugače so bili močno pod oblastjo teh grajščakov, škofov in samostanskih opatov. Ce ti niso hoteli s svojimi krdeli v vojno, ali niso hoteli denarja dati za njo, kralj sam ni dosti mogel storiti. Da dobe kralji proste roke, da dobe davek neposredno od kmeta in njegove sinove pod njihovo vojno zastavo, podpirali so kralji, kar so je dalo meščane, in kmete proti grajski in duhovenski gospodi. To seje lahko godilo, ker vsa ta gospoda ni bila složna mej sabo; najmanj so pa ti posvetni ljudje tekom stoletij, ko je duho-venstvo že prebogato Iti premočno postalo, bili zadovoljni s tem, da duhovenstvo toliko premoženja v svojih rokah ima, in papež vso veljavo nad vsemi. Vedno ista pesem, Dogataš so preobje, postane s svojo ošabnostjo neznosen, dere druge in ti drugi glodajo, kako mu nogo spodbijejo. Grajščakom in duhovnom — v tem sta bila ta dva jeclina in tudi v tem, da jo kmet njihov delavec brez plače po božjem in človeškem pravu — ni bilo všeč, da meščan bogat postaje m dobro živi,
V toh časih se smodnik i znajde, ki vse bojevanje predrugači. S tom so muči grajska moč in ž njo moč veleposestnikov. Doslej je le telesna moč veljala in zmagala v bojih, odločilna jo bila trdnost gradov. Do njih je zdaj lože kak kralj prišel.
Krnel tlakar zapazi to, da se pride zdaj že gradovom in samostanom do živega, in kmet se začno po vsej Kvropi puntati proti grajski in duhovenski gospodi. Na Teškem in Angleškem so se kmeti le v 14. stoletju v ustaje podajali, llusiti, tako so bo zvale kmetske, delavske vojske na Češkem, po duhovniku Husu, ki so jo tudi proti katol. veri postavil, so tudi že •iil'ili smodnik ter so prvi ustvarili novodobne armade in načine vojevanja. Imoli BtJ najboljše vojaške voditoljo 14. stoletja.
To vse bi vzamejo nemški knezi za V2tfled. To prevrže prejšnje gospodarstvo £rajščakov. Oni ne morejo več s svojimi bojnimi krdeli in gradovi kljubovati, smod-jih porazi in vojščaki, puško in vojsko x<*aj stanejo veliko denarja. Tega pa ni
dobiti. Kmet je že izžet, meščan posojuje le prijatelju-kralju, ki mu obeta dobička. Grajščaki obožavajo, svoje bojne in druge odvečne hlapce odpuščajo ter škilijo že bolj po bogastvu cerkve. Tudi oni se kralju približavajo, kateremu so prej predpise-vali. Meščanom niso privoščili prostora okolo kralja, bilo jim je na tem, da jih kralj vzame pod svoje okrilje, pod katerim se da kaj pridobiti, vsaj nekaj uradniških dobro plačanih služb za druge, tretje grajske sinove, in prilika, da se zamore ljubega kmeta naprej dreti. Meščan kupuje v teh časih veleposestva. Dobi jih najprej v zastavo, potem, ko se dolg ne plača, postanejo mu last. Tako postane ljubljanski trgovec Valvasor lastnik grajščine v Laškem; vzel jo je od habsburškega deželnega kneza v zastavo. Tako postane ta rod plemenit in iz bogastva te trgovske družine imamo Slovenci prekrasni spomin prejšnjih časov v Valvasorjevi »časti kranjskega vojvodstva«, zgodovini kranjskih krajev ter ljudi starejše dobe. Ti meščani posedajo v staro plemenitaško grajščinsko last. Zdaj je denar vse.
V tem času so iznašli tudi tisk. Ljudje niso bili več navezani na to, kar je pisano in kar se jim je ustmeno povedalo. Pisanje je počasno, drago, govor se zgubi. V maso ljudstev prihajajo knjige, knjiga je trajna podučevalka. Nauki, omika se širi to in posebno po mestih. Tam ljudje vkup stanujejo, jeden druzega podučuje. Tam je prosta lastnina; kdor več ve, več pridobi. V mestih so tisk razvije in knjiga. Neomika grajščin in poznejših v bogastvu se topečih, razuzdano živečih samostanov se mora bojevati s pametnejšimi meščani.
Za negotovimi nameni.
SlovaSki spisala L. Podjavorinska. (Dalje.)
Zuzka sedi sama na vežinem pragu ter gleda v daljavo. Že se bliža poldan; vroči žarki padajo naravnost na kočo; samo prostor, na katerem sedi, je še v Benci, in njeno lice kaže se še bolj mračno. 31aV0 si podpira z rokama ter gleda pred se, toda njono misli bivajo gotovo daleč od romantično-krasne prirode. Glodati tako in pri tem uglobiti se v nekako otožno zamišljenost, to je postala poslednji čas njena vsakdanja navada. Odkar jo doma, postala je nenavadno resna. Njeno zalo, da, moči jo reči, krasno ličice se je pone-žilo pod vplivom otožnosti in to jo dodajalo njenim pravilnim črtam poseben tip lepoto. Na lice se ji jo vaedla nekaka senca, in oči, poprej vesele, smehljajoče, spremenile so se v zamišljeno, globoke. Da, ko je tako sedela, podpirajoča glavo z roko, ter upiraje pogled nad modrikaBto
verigo gora v daljavo, bila je popolnoma podobna naslikani tugi.
V koči je tiho; stariši so šli v mesto nakupit živeža, torej je ostala sama. Poldan je, na polju vlada mrtva tišina, ki jo tam nareja vročina. Ljudje so se vrnili s polja ter počivajo v svojih hišah. Vse je kakor utrujeno od vročine — samo spodaj na cesti, ki se vije pod gričem, čvrče vrabci ter se kopajo v prahu; na strnišču na drugi strani potoka pa čvrčki jednako-merno godejo svoje otožne pesmi. Senca že tudi zapušča prag, in solnce jame ogrevati goli Zuzkini roki.
Po cesti od vasi bližal se je mladenič, nizke, nekoliko sklonjene postave, z licem, zagorelim od solnea. Zagledavši Zuzko, podal se je po ozki stezici navkreber k bajti ter obstal pred njo. Ona se je zganila, toda ni ustala, samo pogled svoj je obrnila v prišleca.
»Kaj delaš Zuzka?«, vprašal jo je mladenič z negotovim glasom.
»Nič«, odgovorila je kratko, oziraje se po vasi. »Kaj hočeš, Samko, čemu si-zopet prišel? Saj sem ti že rekla, da bi več ne hodil, pa ti me ne ubogaš! Zares bi že mogel biti enkrat pameten; dobro veš, da tudi naši temu nasprotujejo«, dejala jo hladno, skoraj strogo osuplemu mladeniču v oči. Stal je pred njo, kakor skesan grešnik, s pobešenimi očmi, igrajo se z žitnim klasom, ki ga je slučajno imel v rokah.
»Hej! saj bi jaz tudi ne prišel, ko bi se mogel premagati!«, vzdihnil je žalostno. »Tona, ko bi ti vedela, kako mi je pri srcu, ko te čujem tako govoriti! Saj nisi bila tako čudna, ko si prišla; bila si povsem drugačnejša, in jaz, jaz sem si mislil, da mo imaš vsaj nekoliko rada . . .«
. »No, vidiš, Samko, jaz v resnici ne morem drugače«, oglasila se je ona nekoliko nežnejše, ganjena po bolestnem mla-denčevem glasu; »vidiš, tvoja mati me je zopet oštela, a jaz ji vendar nisem učinila nič zalega . . . Niti na ples ne pojdem več, — vsakdo se me izogiblje, kakor dihurja. Ne dovolijo ti nikdar, da bi me vzel, torej z Dogom? morava so ločiti. Vzemi si le Doro in dobro se ti bo godilo.«
Na Samkovem licu je zaigral trpek nasmeh.
»Lahko ti je tako govoriti. Toda jaz zares no morem pomisliti na to, da bi no imela biti moja. Hej, Zuzka, ko bi vedela, kako te imam rad, ne govorila bi tako . . .«
Zuzka si je zaslonila z roko oči ter se zagledala v daljavo, be pred nedavnim so take Samkove besede napolnovale njeno Brco z blaženostjo, a daneB — danes pa se one tam odbijajo brez odmeva, ne da bi sploh vzbujale v njem kako sočutje-Ne veseli je njegov ljubezniv pogled, niti
nežna, preprosta izpoved ljubezni. Vse to je premagala, zaglušila nekaka negotova, njej sami nejasna težnja. Dolgčas ji je za »svetom« in za vsem, kar je v njenih mislih združeno s to besedo. Že je privajena temu klatenju prav tako, kakor njen oče in deloma tudi mati. In težnja za svetom raste vsakega dne; njej še niti na misel ne pride, braniti se ji. Od časa, kar biva v Mrazovcu, pripravljena je verjeti, da klatenje po svetu je njih usoda, njihova kletev! Tn čudno! Dokler je bila na tujem, ni niti pomislila na Štefana, sedaj pa ga ima neprestano v mislih. Odkar ga "ni videla, postal ji je tako drag, tako zanimiv, da je bila pripravljena, podati se za njim bodisi tudi po širokem svetu, stokrat rajše, nego s Samkom, s tem mehkim, preprostim Samkom, navezati se na ugodno življenje. Dokler je bila na tujem, ni ji prišlo v misel, spominjati se Štefanovega imena, sedaj ga pa neprestano šepeta z bolestno tugo v duši . . .
Politični pregled.
Državni zbor se skliče sredi meseca septembra. Glavna njegova naloga bo, da izvoli člane delegacije. Ce Nemci ne bodo odnehali od obstrukcije, se zasedanje hitro zaključi.
Ogrska. V ogrskem državnem zboru se razpravlja sedaj o nagodbi. Razprave bodo že sredi meseca julija končane.
Italija. Vlada je prekršila ustavo. Izdala jo nekaj naredb, s katerimi se omejuje tiskovna svoboda in pravica zborovanja. Radi tega pride do hudih razprav v drž. zboru.
Francija je dobila novo ministrstvo, katero pa ne bo dolgo živelo, kajti že v prvi seji parlamenta je našla toliko nasprotij, da jih ne bo mogla premagati.
Belgija se pripravlja na revolucijo, katera utegne nastati že tekom prihodnjih dnij. Klerikalci se po vsi pravici boje, da bi pri prihodnjih volitvah propadli, ker se je ljudstvo njihovega vladanja že do grla naveličalo. Zato hočejo klerikalci pro-meniti volilni red na ta način, da bi sami sebi zagotovili vlado za vse večne čase, druge stanove zlasti delavce pa oropali njihovih pravic. V deželi vlada vsled lega strašna razburjenost. Delavci so oborožu-jejo in začno dne o. julija občen štrajk, ki se lahko premeni v krvavo revolucijo. Po vsi Dolgiji so razteza sedaj klic: Živela revolucija, smrt klerikalcem.
Dopisi.
S kmetov, 2(>. junija. Mislil sem, da bodem v svojem prihodnjem dopisu za-mogel čitateljem »Rodoljuba« opisati novo »kašo«, a spolniti no morem svoje obljube, ker Škorc in tutti <|uanti so navzlic 20 stopinj gorkote menda zmrznili s svojim projektom. Od škodovati Vas hočem torej z drugimi raznoterostmi iz naših hribov. Stariil pošiljajo svoje otroke v šolo, da hi se tam učili, toda naš gospod Peter (ki bi se mlajšim in sposobnojšim močem tudi že lahko umaknil, saj ima že 40 sin/ benih let) jih uči tudi le predpisanih predmetov, nego tudi perje cufati. Moj tovariš v Aržišah mi jo nedavno pravil, da naš »ta veliki kaplan« pridno hodi v tamošnju faro. <)bčinske seje no zamudi nobene, kar tudi ne sme storiti, ker pri
raznih nasvetih ima on glavno besedo. Pri zadnji seji je predlagal naj aržiška občina voli knezoškofa častnim občanom. Oče župan, stara korenina, ki ne zna ne brati ne pisati (tacih ravno klerikalci želijo), katerega ima kaplan, kakor pravimo na »pan-gelcu«, je bil takoj zadovoljen s stavljenim predlogom ter je tudi zapovedal tajniku, naj predlog zapiše v zapisnik. Trije odborniki, ki vedo, da se častnim občanom volijo le možje, ki imajo  za občino kakovo zaslugo, kar v tem slučaju ni, ker večina prebivalcev škofa niti  ne pozna, prvotno niso bili za predlog, da pa ustre-žejo županu, so tudi prikimali. Na kapla-novo vprašanje, koliko je pri volji dati ob-| čina iz blagajne za diplomo, pa so vsi od-I borniki namah odgovorili: ,,NiČ!" Kaplan j od mož na katoliški podlagi kaj tacega ; gotovo ni pričakoval, zatorej  zadrega, v j katero so ga s tem spravili ni bila kar si ! bodi, zlasti, ker so blizo mokraći in liberalci, ki bodo o tem gotovo zvedeli. Milo torej pogleda očeta župana, ki je bil sam kolikor toliko tudi v zadregi.  Da župan sebe in kaplana iz blamaže izvleče, je rekel: jaz dam pet gld. in drugo (menda deset gld.) zložite odborniki med seboj.
Dasi odborniki tudi s tem predlogom niso bili zadovoljni, se iz zgolj krščanske ljubezni do svojega bližnjega vender-Io usmilijo in udajo. Kaj pravite cenj. čitatelji k takemu »po sili častnemu občan-stvuV« Ponosen knezoškof ne more oziroma ne smo hiti.
Prva točka kaplanovega vsporeda je bila s tem rešena, in preiti je bilo treba k drugi. Od treh kupcev bila sta dva na , trgovskem shodu in eden je nemčur. Ker I je klerikalna sodrga napovedala boj na celej črti, prizanesli se ne sme tudi tem, ampak treba jih je uničili. Po kaj bi ti trije »bogateli«, je dejal kapelan, ustanovite si rajše gospodarsko društvo rek te »konzul«. Po neštevilnih dokazih, kolike vrednosti bi bilo tako društvo, so se nekateri začeli zanimali in ogrevati za stvar! Razpravljali so delj časa o tej zadevi in slednjič prišli do vprašanja: Kje dobiti denar in kdo bo delal? Kaplan, ki se jo od veselja roke mol, misleč: tudi druga točka se ugodno reši, jim odgovori: Do-narja dosti, delali bodemo vsi in šlo bode! Kdaj in kje otvore to os reševal ni oo. Vam že sporočim. Sedaj naj pa še kdo reče, da gospodje v črnih suknjah nimajo srca za ubozega kmeta. No, ali tudi delavec se jim sinili Tudi za tega je treba kaj storiti, seveda vse le na katoliški podlagi. — Delavec mora imeti poleg dobrega zaslužka in kopališča tudi primerno stanovanje O tem naš kaplan pridigujo odkar jo tukaj, storil pa do danes še ni ničesar. Dne l. m. m. je razpošiljal vabila k posvetovanju za stavbinsko društvo. Ker so je oglasilo neki že 32 (V?) udov, je dne 18. m. m. sklical ustanovni občni zbor. V začasni odbor so voljeni: Dežman, strojevodja, predsednikom; Kain, slikar, knjigo ve/., kamnosek, fotograf i- dr. podpredsednikom; Škerjanec, kaplan, blagajnikom, tajnika bodo morali šele voliti, ker /hram in voljeni gospod I'.irola ni Še Man in tudi no bodo. Prodno povem, kaj hoče kaplan s projektiranimi hišami doseči, hočem s številkami nepristransko dokazati, kako drage bodo te hiše, s katerimi kaplan lovi delavce in utegne nekatere tudi vjeti. \ ze-mimo, če bi stala hiša tisoč gold. — Ko je delavec prevzame, položiti mora deset
odstolkov, to je sto gold., ako tega zneska ni že z mesečnimi doneski po en (!) gold. vplačal. Od ostalih devetsto gold. bode moral plačevati na leto 1°,0 amortizacije, to je, devet gold. in 5° 0 obresti, ker ceneje bode težko denar dobiti, razven ako se tudi zato porabi potresni denar in katoliški sklad.
Ako torej oboje računjeno, plačuje dvajset let, vplačal bode ogromno svoto osemsto gold., s katerimi se bode glavnica devetsto gold. znižala samo za 280 gold., dolžan dotičnik ostane še 720 gold. Če pa kdor zamore isto svoto, kojo bode moral plačevati stavbinskemu društvu, naloži po 4% imel bode po preteklih petnajstih let okroglih tisoč gold., s katerimi si brez kaplana zida hišo kjer in kakršno sam hoče. — Zatorej dragi delavci, premislite in pretehtajte stvar temeljito. Ne dajajte svojega težko zasluženega in prihranjenega denarja v žrelo nenasitnemu klerikalnemu zmaju. Ne pustite se vjeti pri belem dnevu v kaplan ove zanjke. Ne verujte njegovim sladkim besedam, za katerimi tiči samo hinavstvo in zvijača. Kdo verjame, da bi se kaplan v resnici hotel žrtvovati za kmeta in delavca Njegov namen ni druzega, kakor dobiti kmeta in delavca v svoje roke, oba naj bi mu bila le pripomoček, ugonobiti vse kar ne trobi v klerikalni rog. Ničesar pa si bolj ne želi, kakor gospodovati v našem občinskem odboru, kjer se kakor bodoči župnik menda že vidi. Proč torej z nakano in puhlo frazo: »zasijala ti je boljša doba in rešen si ubogi trpin! Razpadli so ti trdi zimski okovi in zdrobljena je sila železnih verig. — Pomlad je tu!« — Naj bi moje gotovo odkritosrčno svarilo ne ostalo glas vpijočega v pUŠfiavi, seveda naj tudi tukaj velja pregovor: »Vsaka glava svoj svet!«
L i po /. a b u kov, nazadnjaški mežnar in klerikalni agitator.
Domače in razne novice.
Schilleisteinova ustanova. Klerikalna bisaga nima dna. Vrzi vanjo kolikor hočeš, polna no bo nikdar. To dokazuje tudi najnovejše razkritje. Prost Jožef Anton SchilTer pl. SchiiVerstoin, kije bil rojen 27. aprila 1077. I. v Kranju in jo umrl 27. septembra 1750. I. v Fahlbaehu, je volil grajščino Predvor in ;>().( M)0 gld., da se napravijo ustanove za revne dijake iz sorodstva in čo teh ni za revno dijake iz Kranja. Trajalo je skoraj slo let, prodno so se vsi* priprave za to ustanovo izvršile. Kapital je mej tem močno narasel in sicer do leta 1802. na 226.000 gld. Leta 18(J0. se je začel bivši ljubljanski škof zanimati za to ustanovo in izposloval je pri ministrstvu naredbo, s katero se je ustanova odtujila njenemu namenu. Ustanova nese na leto 9527 gld. obresti, a od teh obresti vživajo sorodniki, katerih je še vse polno, samo oGO, skoro iNHM) gld. na leto pa pojedo ljubljansko semenišče, Alojzijevi in razni kanoniki in drugi duhovniki. Oškodovani so torej revni dijaki iz sorodstva in iz mesta Kranja. Ministrska naredba iz 1. lf)92. je popolnoma nezakonita, ker je bila izdana, no da bi se bili vprašali sorodniki in mesto Kranj. Stvar pride seveda v dež. zboru na razpravo. Ti kmet pa premišljuj o tej pre/.načilni dogodbici in spoznaj, da klerikalna hisage res ni nikdar napolniti.
Kardinal Missia. Bivši ljubljanski škof Missia, ki je sedaj nadškof v Gorici, je postal kardinal. Klerikalni listi kar nore veselja, Češ, kakšna čast je to za*Slovence. Mi pa pravimo: to ni nobena čast za Slovence, ker Missia ni bil nikdar zaveden Slovenec, ampak vselej prikrit nemškutar. P ostal je kardinal, ker je vedno tako plesal, kakor so na Dunaju godli, ker je na Kranjskem provzročil boj mej brati, da zlomi notranjo moč slovenskega naroda in tako olajša dunajski gospodi vladanje nad nami. Kadar Slovencev že več ne bo, takrat bodo zgodovinarji pisali: Slovenski narod je začel umirati, ko je postal ljubljanskim škofom dr. Jakob Missia, kateri je razdvojil Slovence, da tako na jedni strani zapravi iz Kranjske papeško trdnjavo, na drugi strani pa omogoči hitrejše in izdatnejše ponemčevanje. Posrečilo se mu je, da je vrgel slovensko trobojnico v prah in da se je nad deželo Kranjsko razvila papeška zastava, a za svoje nerodoljubno delo jo dobil plačilo v podobi rudečega kardinalskoga klobuka.
Najnovejši slovenski domoljub. Slovenska krščansko-socialna zveza v Ljubljani si je napravila zastavo v papeških barvah. V izkazu prispevkov za to zastavo Čitamo tudi, da je predsednik kranjske hranilnice jeden najhujših nasprotnikov slovenskega naroda g. Jožef Luckmann daroval za to zastavo 5 gold. in dotični slovenski list (»Dihur«) je dostavil še »Zvezi priskoči na pomoč še mnogo tako plemenitih domoljubov.« To je že škandal! Če hodijo klerikalci k nemškutarjem beračit za milodare, temu se ne čudimo. »Groš je le groš« si misli klerikalec, ker nima v sebi nič narodnega ponosa. Ali da za tiste krajcarje, kijih dobi obogajme, še staro nemškutarje proglaša za plemenite slovenske domoljube, to je sramota.
Škofov ljubljence je monda trnovski kaplan Rudolf. Jako pobožen gospod iz Trnovega, ki je za katoliško stvar žrtvoval že lepe tisočake, jo škofa prosil, naj razposajenega kaplana prestavi. Toda škof jo rekel: »No, — sicer propade klerikalna stranka«. Ali je gospodu škofu za klerikalno stranko več, kakor za mir in zado-voljnost v občini, za cerkev  in  za vero.''
Shod na .Jesenicah. Onidan je bilo '»a Jesenicah blagoslovljonjc zastave klerikalnega delavskega društva. Gudimo se, da imajo delavci, ki vedno tožijo o slabem zaslužku, toliko denarja, da ga Že za nepotrebne zastave proč mečejo. 0 priliki *° slavnosti SO prišli na Jesenice* tudi po-•lanci Krek, Pogačnik in Ažman in so na kratko poročali o svojem delovanju. Poročati ni bilo dosti, ker nobeden teh po-•Uncov nič delal ni. Poslušalci so bili prav nezadovoljni s lemi poročili. Gospodje poslanci so razpravljali v državnem in o deželnem zboru tako, kakor tla so imeli pred 8&bo same politične otroke. Ugovarjal jim SQVeda ni nihče, saj hi ga sicer duhov-,'na preganjala do krvi, mej seboj pa so Judje prav pošteno zabavljali. Tako, kakor ^uni poslanci, se lahko poroča pastirjem Vpn golice, ne pa razsodnim možem.
Novi deželni dvorec v Ljubljani se j^čne t6jtom prihodnjega meseca graditi. ot>Čna dela so že oddana.  Veljal bodo
•'"'-<««> .,1,1,
,   v Nov slovenski list. Goriško politično UMtvo .»Sloga« ustanovi svoj list. Imc-a'  se bo  »Gorica«   in  bo izhajal po •krat na mesec.
Tržič v nevarnosti. Slovenstvo v Tržiču stoji na slabih nogah. Bogati nemški fabrikanti zatirajo slovenstvo kar morejo in delo jim gre toliko laglje od rok, ker jih slovenska duhovščina krepko podpira. Zdaj ustanove Nemci v Tržiču podružnico »Siidmarke« in posebno pisarno, da utrde nemštvo in ugonobijo slovenstvo in duhovniki jih bodo seveda podpirali, saj odpade zanje gotovo kak masten za-logoj. Morda pojde škof še enkrat v Tržič, da tam s prižnice pohvali g. Gassnerja, kakor je to storil lani, menda ravno takrat, ko je sedel v zaporu star berač, obsojen radi tatvine, ker je na Gassnerjevem. vrtu pobral eno hruško!
Tržaški namestnik. Razni listi poročajo, da utegne tržaški namestnik kmalu odstopiti, oziroma se umakniti na drugo mesto. V ministrstvu so se prepričali, da za svojo službo ni sposoben in tudi cesar je neki že prišel do spoznanja, da namestnik ni kos svoji nalogi. Strogega, a popolnoma pravičnega generala naj dajo v Trst, pa bo kmalu bolje.
Dve važni pridobitvi so dosegli naši bratje na Štajerskem. Zmagali so pri obč. volitvah v Jarenini nad Mariborom in pri volitvah v okrajni zastop brežiški.
Krščanska ljubezen. Povodom občinskih volitev v Senožečah, pri katerih so bili klerikalci grdo pobiti, so prišle kaj lepe reči o klerikalnih junakih na dan. Mej drugim se je dokazovalo, da je sin katoliškega poslanca Zelena nekemu dolžniku zaračunal 12% obresti. Taka je kr-ščarfska ljubezen naših klerikalcev. Katoliški poslanec Pfeifer je bil na nekem kmetskom domu knjižen s 30°/0 obrestmi, poslancev sin Zelen pa tirja 12°/0!
Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko otvori s 1. julijem svojo pisarno v Schellenburgovih ulicah v Ljubljani. Členom bo to društvo v veliko korist, zato naj se ga oklenejo vsi trgovci in obrtniki.
Nesreča v konsmnnem društvu V
Leskovci in v Stari Oslici sta bila oba gospoda župnika kaznovana z globo po 15 gld. zaradi nopostavne trgovine v kon-sumnih društvih. V teh društvih se sploh gode prav čudne reči, o katerih bomo še govorili.
Slovenci in Lahi na Goriškem. Moj
slovenskimi in laškimi poslanci goriškimi so se zopet začela pogajanja, da bi slovenski poslanci vstopili v dež. zbor, toda slovenski listi so mnenja, da so ne doseže sporazum ljenje.
Shod slovanskih časnikarjev iz Av-
stro-Ogersko bo letos v Krakovu in sicer 2:1, 24. in 25. septembra.
Slovanski shod v Parizu. Prihodnje loto, ko bode v Parizu svetovna razstava, so priredi tamkaj velik slovanski politični shod, kakoršen jo bil 1. 1848. v Pragi.
Na katoliški podlagi. V Radečah pri Zidanem mostu so pred kratkim zaprli prodajalca ondotnega katoliškega konsum-nega društva, ker je storil hudodelstvo proti nravnosti. Tak prasec zasluži ostro kazen. Ta slučaj kaže, kaj se vse godi na kaloliški podlagi!
Shod slovenskih lesotržcev bo v nedeljo, dno 2. julija ob dveh popoldne v Ljubjani. Losotržci nameravajo napraviti zadrugo, da se otresejo laških pijavk. Naj bi se zadruge oklenili vsi slovenski lesotržci. Zlasti manjšim lesolržcem bo na veliko korist.
Stiska župnija — združena s samostanom. Cistercijanci so dosegli, da se je stiska župnija združila z njihovim samostanom. Prebivalstvo bo že še občutilo kakšen blagoslov je to, in se bo še kesalo, da se združenju ni uprlo.
Grajščino Pleterje, katero bi bila rada kupila občina šentjarnejska, so dobili v roke francoski kartuzijanci. Uboga kranjska dežela! Zdaj dobi nov samostan. Kako pa naj kmet živi vse te prebivalce samostanov, ki samo molijo in nič ne delajo, ko mora sam v Ameriki kruha iskat ?
Sleparstvo. V Voloski so zaprli sodnega slugo Schneiderja, kateri je 11 let kradel koleke z vlog in jih prodajal nekemu trafikantu. Ukradel je kolekov v vrednosti 4000 gld. Kako da se to prej ni zasledilo ?
Družba sv. Mohorja je na mesto prosta dr. V. Mullerja izvolila svojim predsednikom kanonika in drž. poslanca Lam-berta Einspielerja, podpredsednikom Simona Janežiča, v odbor pa prof. Jožefa Apiha in stolnega kaplana Hribarja.
Umor. V prisilni delavnici ljubljanski je dne 27. m. m. prisiljenec Celikar s kuhinjskim nožem zabodel prisiljenca Gre-goruttija in ga tako nesrečno zadel, da je slednji takoj umrl. Gelikarja in necega druzega prisiljenca Apolonija so izročili dež. sodišču. Domneva se, da je iskati vzrok umoru v nenravnem razmerju, ki je vladalo mej nekaterimi prisiljenci.
Samomori. V Ljubljani sta tekom zadnjih dni dva pijančka skočila v Ljubljanico in v njej utonila, 22-letni Ivan Slana iz Polhovega Gradca in Jož. Tršek s Sladke gore v celjskem okraju. ■— Jožef Dolinšek iz Padeža pri Trebelnem, kateremu se je že dlje časa mešalo, se je blizu svojega doma obesil.
Novi notarji. Notarjem v Logatcu je imenovan nemškutar Galle, notarjem v Žužemperku pa dr. Kuhar.
Obsojeni kočevski turnarčki. Nekateri kočevski turnarčki so pred kratkim v Kočevju napadli tri slovenske fante, ker so ti slovensko pesmi prepevali. Pot tur-narčkov je šlo na jednega fanta in ni čuda, če so zmagali. Pokora pa ni izostala! Jeden turnarčkov je bil obsojen na 14 dni v luknjo, dva na 2 dni, jeden na 5 dni, jeden pa na globo 10 gld.
Zadnje deževje je na Dolenjskem napravilo ogromno škode. Vodovje je odneslo na tisoče centov mrve, ostalo pa zelo oblatila. To jo za Dolenjsko velika nesreča. Nje posledica bo, da bode moralo zopet nekaj gospodarjev v Ameriko.
Nezvest služabnik. V Zagorju ob Savi so aretovali mesarskega pomočnika Ivana Trškana, ker je svojega gospodarja pri nakupovanju živine za precešnjo svoto osi opari 1.
Na smrt obsojen je bil te dni v Trstu 44-letni Anton Cankovič iz Topoljan v Istri, kateri jo meseca aprila svojo ženo v postolji zaklal.
Nesreče. V Skooijanu pri Turjaku je 201etni Janez Pod logar vračajoč so iz gozda, zapeljal na neko korenine. Voz ga je s tako silo pritisnil ob neko drevo, da jo
takoj umrl. ......       V Zalem logu pri Skofji
loki je Janez ('afer, posestnikov sin, za-jahal konja, ki so jo bil splašil. Konj ga je b tako silo vrgel raz sebe, da seje fant pri priči ubil.
Koliko se potopi brodov? Meseca aprila letos se je potopilo vsega skupaj 72 brodov in 32 parobrodov. Od teh je bilo 5 nemških, 8 amerikanskih, 23 angleških, 3 avstrijski, 2 danska, 4 francoski, 2 holandska, 1 italijanski, 2 japonska, 18 norveških, 1 portugiški, 1 ruski in 2 švedska. Največ jih je ponesrečilo, ko so trčili skupaj v megli. — Parnikov se je potopilo: 2 nemška, 4 amerikanski, 7 angleških, 1 avstrijski, 1 belgijski, 5 francoskih, 1 italijanski, 9 japonskih, 1 norveški in 1 portugalski.
Strašna najdba. V Birminghamu na Angleškem so našli v neki kleti devet mrtvih trupel novorojenčkov. Vsi so bili skrbno v volno zaviti ter so ležali v škat-ljah za milo. Ta klet spada k hiši, v kateri je stanovala še nedavna neka porod-ničarica mrs. Bonsen, ki sedaj leži jako bolna v bolnišnici, tako da od nje ni mogoče ničesar izvedeti. Njena sina pa trdita, da ne vesta ničesar o tem.
Car in Unski kmetje. Ker je car Nikolaj II. razvidel iz obračuna finskega senata za leto 1896., da je 34°/0 finskih kmetov brez zemljišč, je ukazal, da se v bodoče prebitki letnih proračunov imajo porabiti v to, da se polagoma kmetom nakupijo zemljišča. Naložil je senatu, da sestavi odsek, ki naj prouči to vprašanje ter izdela dotična pravila.
Beli sužnji. Te dni so v Rimu zaprli nekega Josipa Castiglia, 5 drugov in eno družico. Ta svojat je izvrševala pravilno trgovino z nedoletnimi sužnji. Imeli so že nabranih 8 dečkov od 6 do 16 let, katere so vzeli »v zakup« od dotičnih roditeljev, da bi jih gnali na Francosko kakor pevce in krošnjarje. Dečke so spravili domu, trgovce pa so dejali po ključ.
Čudna pota življenja. Leta 1848 je ustrelil sluga \Vagner iz ljubosumnosti svojega gospodarja pl. Minutolija, dvornega maršala vojvodo Berharcla v Meiningen-u. Počakal ga je bil na vrtu, kjer je zavratno izprožil nanj lovsko puško. Wagnerja so obsodili v dosmtrno vozo. Nastopil je kazen v Untermassfeldu. Ko pa je sedanji vojvoda nastopil vlado, je pomilostil \Vag-gnerja po prebiti 18-letni kazni. Wa-gner se je izselil v Ameriko, kjer je v Baltimoru ustanovil svojo družino ter obogatel sčasoma. Sedaj se je vrnil 71-letni bivši sluga v domovino, katero je hotel videti še enkrat. Prosil je avdijence pri vojvodi, da se mu je zahvalil za dobroto in za podarjeno novo življonjo. Vojvoda ga je sprejel minolega tedna ter izrazil svoje veselje na tem, da ni bil nevredne/, oni, katerega je pomilostil pred 33 leti.
Koliko so vredne Francozinji*. V
Parizu si jo na železnici nedavno temu zlomila nogo mlada ženska in potem zahtevala odškodnino pri sodišču. Sodišče jej je priznalo 40.000 gld. odškodnine, češ, da je deklo izgubila nogo. — Na Francoskem toraj visoko cenijo žensko nogo — celo žensko pa dokaj niže.
Zanimiv shod. Zelo originalna skupščina potepuhov se bo vršila v sovero-američanskem mestu Dauvillo (Ulinzis) in sicer na zahtevanje gospoda Karola Nooja iz Svcamoro. Mož je velik bogataš, a so zovo z veseljem »vagabund dobre družbe«. Več kot 10.000 plakatov so nalepili po raznovrstnejših krajih, katero vagabundi navadno večkrat posetijo. Vsak potepuh se bo bržčas udeležil to velevažno konference, vagabundi iz Chicaga so že napravili nekak program z mnogimi vprašanji, na katera naj so odgovori na tem kongresu.
Žganje is kaktusov. V francoskih afriških kolonijah rasto velika množina kaktusovih rastlin, zvanih Opuntia, katerih debelo perje hrani v sebi jako ukusno pijačo. Francozi so iztaknili, da se da iz te rastlino napraviti prav izborno žganje in narediti lepo dobičke. Jedno samo tako kaktusovo drevo nese 100—200 kilogr. sadeža in perja, v katerem je ta pijača in iz 1 kilogr, se da narediti 60 guamov žganja. Francoska namerava kultivirati v večjem to rastlino.
Izpred porote. V Loiru na Francoskem je stal te dni pred poroto neki Adolf Vekoslav Borde, delavec, stanujoč v Ca-teau (kato), kateri je lansko leto 20. julija ubil svojo soprogo in desetletno hčer ter pustil oboje trupel v posteljah gnjiti. Truplo otroka so našli pod matraco, na kateri je ta zver po dovršenem činu še spal 60 noči. Se le ko je zavohal, da mu je policija za petami, je pobegnil, a ko so ga vjeli, se je delal blaznega. Zdravniki so konstatirali, da človek ni blazen in postavili so ga pred poroto, katera ga je obsodila na smrt. Pri obravnavi je še enkrat poskušal biti blazen, pa ni šlo.
Loterijske srečke.
Oradeo, 24. junija. Lino, 17. junija. Brno, 28. junija.
Dunaj, 10. junija. Trst, 17. junija. Praga, 21. junija.
76, 67, 60, 28, 20.
71, 84, 85, 4, 86.
78, 50, 89, 57, 51.
18, 35, 41, 57, 40-
83, 82, 70, 4, 61.
23, 17, 90, 43, 20.
Tržne cene v Ljubljani
28. junija 1899.
	Zl-ikr.		si.	kr.
; Pšenica, 100 kg	10-	Špeh povojen, kgr. .	1	72
Rež,	8j-	Surovo maslo, „ . .		85
| Ječmen,   h   ..	?-	Jajce, jedno ....		02
; Oves, „	660	Mleko, liter .  .  . .	—	08
Ajda,       „ .	8!50	Goveje     meso kgr.	—	64
Proso,      „   . j	9 —	Telečje „	—	64 75
Koruza,    „   . j	560	Svinjsko	—	
Krompir,  „   . j Leča,     hktl..	330	Koštrunovo ,, „	—	43
	12 -		—	5d
Orah,      „   . i	12 -		—	20
Fižol        „ .	11-	Seno,  100 kilo   . .	1J78	
Maslo,    kgr. .	—96	Slama, „    ,, .   . . Drva trda, klftr. . .	1|70	
Mast,       „   . 1	-70		640	
Špeh svež, „   . 1	-I64	„ mehka,   „   . .	460 I   1 1	
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska
posojuje denar na posestva in sicer do 5000 gld po 4*/4°/0, od 5000 gld. naprej pa po 4fV*% ter daje posojila na posestva tudi na ta način, da prevzema potom odstopa vže vknjiženo dolgove proti 4a//7o, oziroma 4*/«°/» obresto-vanju
Obresti se plačujejo vsacega pol leta naprej, z njimi pa plača vsak dolžnik tudi toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo vsako leto ravno 5°/o od izposojenega kapitala, tako da se ves dolg polagoma poplača.
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO.
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesij ono vana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rado volj no
Red Star Linie
Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „f.?!*^ Gradec, poste restante.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
kn 11 o vi k Busiiiaro
v Ljubljani, llildarjeve ulice st. 10.
JfcjgT" Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
gQQQ&     Kava družbe »v Olrlla ln Metoda!
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravoj bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvari no napravljena domača ,,Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
»ar XDo"biTra, se povsodl t&u Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani.
"Sladna kava drutbe iv. Olrlla la Metoda! _J868fi888fi88&389y
Vsega zdravilstva
DR.  RADO FRIvAN
ordinuje v Skofll toki tokom počitnic od 1. julija do 15. oktobra ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 8.— 13. ure, ob ostalih dnevih
pa v Poljanah
ISaTrnlm biezplaćno.
a o o 0
0
0
S
SI
00000000000000000000000000000000?
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani-