LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. X. Vsebina: 79. Pastirsko pismo avstrijskih škofov. — 80. §irten> fdjreiben bež öfterreidjijcfien ©pižtopatež. — 81 P. n. gospodom duhovnim pastirjem. — 82. Quoad dispensationes matrimoniales — 83. Naznanjenje odpadnikov kn.-šk. ordinarijatu. — 84. Konkurzni razpis. — 85. Škofijska kronika. JaUg Sla 79. Pastirsko pismo avstrijskih škofov. Nadškofje in škofje avstrijski, zbrani na Dunaju meseca novembra 1901, sporočajo preč. duhovščini in vsem vernikom svojih škofij pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti Svetega Duha! Preljubi v Gospodu! Zbrali smo se k resnemu posvetovanju o blaginji naše svete cerkve in naše ljubljene avstrijske domovine, pa nam pravi srce, da Vam moramo najprej izreči svoje nadpastirsko priznanje, da se tako trdno oklepate katoliške vere, da ste neomahljivo vdani častitljivemu poglavarju naše svete cerkve, svetemu očetu, in neomajno zvesti našemu ljubljenemu cesarju in visoki vladarski hiši. Mi prosimo vsemogočnega Boga, naj to Vaše mišljenje ohrani in utrdi. Da bo ta naša molitev uslišana, nam je porok pobožna gorečnost, ki ste jo pokazali v preteklem svetem letu. To leto zveličanja je bil za Vas milosti poln čas: utrdili ste si vero, jo zvesteje iz-poznavali in si prenovili duhovno življenje. Veseli smo in hvaležni Bogu tudi za to, ker smo opazili, da dela krščanskega usmiljenja vsepovsodi rastejo in se gojijo kar najbolj požrtvovavno. V naših časih, ki so po razprtijah in prepirih vsi okuženi, nam je to tolažba, ki nas navdaja z upanjem, da se bodo razdvojeni duhovi zedinili vsaj na polju dejanske ljubezni. Zakaj le v ljubezni, ki je potrpežljiva in dobrotljiva, ki ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti in ne misli hudega, ki se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, ki vse pretrpi, vse veruje, vse upa in vse prenese (I. Kor. 13, 4 do 7), le v krščanski ljubezni so ugodna tla za mir in sporazumljenje. Če so srca eno v usmiljeni ljubezni, se najdejo tudi ločeni duhovi zopet v slogi, in v slogi ima in bo vedno imela ohranjajoča moč svoj izvir. Zares, razcvit versko-cerkvenega življenja, ki se opazuje povsodi, napolnjuje naša srca z blaženostjo in veseljem, s pogumom in tolažbo; ne moremo si pa prikriti, da nam pogled na vladajoče časovne razmere dela tudi mnoge in velike skrbi. Zato pa, preljubi, ne moremo si kaj, da bi Vam ne dali nekaj očetovskih opominov; in za opomine podajajo žalostne prikazni današnjih dni gradiva še preveč. Skrbi nas najprej rastoča mladina. In v tej skrbi se združujeta nevarnost za današnje dni in bojazen za bodočnost. Zakaj od duha, v katerem se mladina vzgojuje, je odvisno, ali bo imela kasneje trdno vero, ali bo močna v verskem življenju in ali bo delovala v krščanski ljubezni. Javne razmere v poduku in vzgoji pa nam dajejo povod, da se opravičeno lahko bojimo, da ne bi mladi rod polagoma izgubil teh dragotin. Krščanski starši, odvrnite pretečo nesrečo, glejte, da res versko vzgajate otroke doma in na ta način nadomestite in zboljšate, kar je morda zagrešila ali zanemarila javna vzgoja. Drug predmet skrbi za pravo blaginjo našemu pastirskemu varstvu poverjene črede je razcepljenost duhov v javnem življenju. Ne redkokrat škodujejo dobri stvari celo taki, ki izvestno hočejo le dobro in mislijo pravo, mnogoteroma na ta način, da se v stvareh, o katerih je različno mnenje neizogibno, ali preveč trdovratno držč svojega lastnega na-ziranja ali pa prenagljeno hočejo doseči boljšo stvar. Koliko dobrega se na ta način prepreči, in kako silno se s tem sovražnikom lajša delo, bo vsak razumen človek pač lahko uvidel. In zato je naš srečno in slavno vladajoči papež Leo XIII., ki kot čuvar z vzvišenega mesta pregleduje vse časovne nevarnosti pa jih kot učitelj vesoljnega krščanstva tolmači in kot bogato izkušen, previden zdravnik cčli, zopet in zopet povzdignil svoj glas in zveličavno opominjal in svaril vernike pred temi zmotami. Sedanji časovni položaj je zlasti naslikal v svoji visokopomembni okrožnici*) z dne 18. januarja 1901 o krščanskem gibanju v prid ljudskemu blagostanju. Ali bo vladal javni mir, ali bodo srečno uspeli vsi poskusi in ‘) Graves de communi. započeta dela, ki hočejo zboljšati naše javne razmere, — to je odvisno od tega, če si bodo ljudje velemodre nauke in nasvete svetega očeta k srcu vzeli in spolnjevali ali ne. Da, preljubi v Gospodu, svet hoče, da povemo na kratko, s prestola pahniti kralja časov, Boga-človeka, Odrešenika Jezusa Kristusa. Zato pa mora biti edini in najvišji cilj vseh Kristusovih vernikov, da Njega, ki je pot, resnica in življenje, visoki in nizki, vladarji in podaniki, predstojniki in podložniki pripoznajo za najvišjega učitelja in vrhovnega postavodajavca, za edinega vladarja in sodnika, kakor je takisto svečano poudarjal in naglašal papež Leo XIII. v svoji krasni okrožnici1) z dne 1. novembra 1900 o božjem Odrešeniku. Da se pa to doseže, morajo vsi, ki Jezusa resnično ljubijo in se ga zvesto oklepajo, svojo vero vanj odkrito in prostodušno izpovedati, jo gojiti in širiti in ljubezen do božjega Odrešenika kazati v dejanju v ljubezni do bližnjega. Resnična vera v božjega Odrešenika in prava ljubezen do njega se pa kaže najbolj jasno v tem, da je vernik neomahljivo vdan rimskemu papežu. Zakaj božji pastir Jezus Kristus je izročil svojo čredo do svojega drugega prihoda ob koncu sveta sv. Petru (Jan. 21, 15 do 17); on je usodo svoje cerkve neraz-družno zvezal s pastirsko službo sv. Petra in njegovih pravnih naslednikov (Mat. 16, 18). Apostol-prvak Peter pa je pod vodstvom božjega Duha, v Rimu zapustil svojo pastirsko palico onim, ki stopajo na njegovo mesto. V Rim, kot v središče kraljestva Kristusovega na zemlji, so zato katoliški kristjani v vseh stoletjih obračali pogled spoštljivo in zvesto pokorno. Kjer je Peter, tam je Cerkev, to je bil po izreku velikega škofa in cerkvenega učenika Ambroža2) vodilni verski stavek. Zveste ovčice črede Jezusa Kristusa so se vedno po tem spoznale, da so izkazovale voljno pokorščino naslednikom sv. Petra v vseh rečeh dušnega zveličanja. ‘) Tametsi futura. *) In ps. XL. Nasprotno so se pa sovražniki Kristusovi v vseh časih trudili in so najprej udarili pastirja, da bi potem razkropili čredo Jezusovo. Prvi kristjani jeruzalemski in kasneje rimski so svojega požrtvovavnega pastirja videli v vezeh in so postali priče njegove pastirske zvestobe do smrti. Od takrat ni prešlo nobeno stoletje, da se ne bi v njem sovražniki krščanstva vzdignili proti papeštvu v Rimu z zvijačo in s silo, z zasramovanjem in obrekovanjem, da bi otroke cerkve odtrgali od Rima. V naši dragi avstrijski očetnjavi doživljamo, Bogu bodi potoženo, nekaj časa sem stari žalostni prizor v novi, do cela mrzki podobi. Klic „Proč od Rima“ se je namreč razglasil in našel odmev. Vsak katoliški kristjan ve za trdno, da drzno to vabljenje k odpadu od Rima, središča krščanske edinosti, v nevarnost pripravlja njegovo dušno zveličanje. „Proč od Rima“ se pravi proč od Petra; se pravi proč od katoliške cerkve, ki jo je Kristus Gospod ustanovil in sezidal na moža - skalo Petra; se pravi proč od Jezusa Kristusa, ki je sv. Petra postavil za svojega namestnika ali zastopnika na zemlji; se pravi proč od Boga, ker je Jezus Kristus, učlovečeni Sin Božji, kakor je rekel sloveči mučeniški škof kartagenski, sv. Ciprijan (f 258), z ono spominsko besedo : Ta ne more imeti Boga za očeta, ki nirrfa Cerkve za mater. (De unitate Eccl. c. 6.) Spominjajoči se svoje odgovornosti polne pastirske dolžnosti, in pa, ker nas je silila ljubezen do naše avstrijske domovine, zlasti do našega očetovskega vladarja Nj. Veličanstva premilostnega cesarja in gospoda, smo vedno in vedno gledali, da smo odvračali od svoje dušne črede nevarnost, ki se skriva v tem čudnem klicu. Provzročitelji in voditelji sramotnega gibanja „proč od Rima“ nameravajo avstrijske katoličane odtujiti prav tako njihovi sveti veri, kakor tudi njihovi ljubljeni očetnjavi. In če prav bi prikrivali svoje načrte, po katerih hočejo izdati domovino in prestol, se pač lahko spoznajo po njihovih napadih na vero. Zakaj z nepokorščino proti Bogu in njegovi cerkvi gre vedno vštric upornost proti obstoječi svetni oblasti in dela kar največjo škodo celi državi. Kdor je Bogu nezvest, ta ne bo zvest cesarju, ki sedi na vladarskem prestolu po božji milosti. Resno smo preudarjali to resnico, ki jo izkušnja dovolj pogosto potrjuje, in da bi o pravem času odvrnili veliko nevarnost za Vašo zemeljsko in nebeško srečo, smo pri svojih skupnih posvetovanjih koj od začetka obračali svojo pozornost na grdo počenjanje pro-vzročiteljev gibanja „proč od Rima“. Vsled skupnih sklepov so posamezni nadpastirji v svojih škofijah, oziraje se na posebne razmere, učili in svarili vernike pred tem gibanjem, ki je naperjeno proti katoliški cerkvi, proti jasni habsburški vladarski rodovini in proti avstrijski očetnjavi. Vrh tega smo, kjer je bilo treba, opozarjali na nevarnosti, ki pretč pravemu ljudskemu blagostanju od tega tožnega toka. Dalje smo se trudili in smo svoje škofijane učili in jih utrjevali za odpor proti pogubni agitaciji, s tem da smo preskrbovali misijone in duhovne vaje, prirejali slovesne shode, in pa s predavanji ter s katoliškim časopisjem. Zlasti smo pozdravili sveto leto kot ugoden povod, da se obnovi verska navdušenost in smo Vas, preljubi, povabili, da pridno rabite zveličavne pripomočke, ki se Vam ponujajo, in milosti in darove, ki Vam obilno dotekajo. Izredno živahna udeležba pri pobožnostih svetega leta je pokazala, da je krščanskokatoliška vera in neomajna zvestoba do cerkve globoko ukoreninjena v srcih pridnega in dobrega avstrijskega ljudstva. Ker pa to cerkvi sovražno in državi nevarno gibanje slabo misleči ljudje še vedno netijo, smo mi kot avstrijski škoije primorani skupno povzdigniti svoj glas pred Bogom in pred svojimi škofijam v varstvo dušnega zveličanja vernikov in v prid domovini. Pač šteje katoliška cerkev v Avstriji pretežno večino njenih prebivavcev med svoje otroke; Avstrija je katoliška država. Kričeča 14* krivica pa je, če kdo trdi, da se privrženci kakšnega drugega krščanskega veroizpovedanja zatirajo ali da se z njimi nepravično ravna. Kdo bo zameril, če avstrijski katoličani svojim sodržavljanom druge vere v krščanski ljubezni do bližnjega privoščijo veliko dobroto katoliške vere, ki jo imajo sami. Ali ta želja se ni nikdar pregrešila proti dolžnostim pravičnosti. Pod varstvom prave enakopravnosti so doslej pristaši vsakega drugega krščanskega veroizpovedanja uživali v Avstriji neskaljen mir. Kje je kateri katoliški duhovnik, ki bi se bil doteknil te enakosti, te enakopravnosti, ali ki bi bil delal onim, ki imajo drugo veroizpoved, sitnosti? Kdaj so avstrijski katoličani na svojih shodih govorili sramoteče in razžaljive besede proti svojim sodržavljanom zaradi razlike krščanskega izpovedanja? In kako srečne bi se šteli katoličani v mnogih ne-katoliških deželah, če bi bili v enakem položaju kakor avstrijski nekatoliki? Njihova pritožba je torej ničevna, izmišljena samo v ta namen, da bi olepšali zločinsko počenjanje proti katoliški cerkvi v Avstriji. Če premišljujemo izvor in smoter te nevredne agitacije in pripomočke, ki jih rabijo pri tem, ali če se ozremo na obžalovanja vredne žrtve zapeljevanja, povsodi vidimo, kako se obrekovavsko sovraži in napada katoliška cerkev. Ne samo iz zgolj verskih vzrokov, ampak tudi iz politične in narodne strankarske strasti so izkušali provzročitelji gibanja sumničiti katoliško cerkev kot sovražnico narodnega razvoja. S temi nepoštenimi sredstvi izkušajo pospeševavci gibanja za odpad in prestop razširiti to gibanje med katoličani, ki ali zanemarjajo svoje verske dolžnosti ali pa v mladeniški nepremišljenosti nimajo pojma, kak zločin storč, če vero zatajč. Da bi zakrili svoje sovražno postopanje, često očitajo brez prave podlage: Služabniki katoliške cerkve so nepravični proti temu ali onemu narodu. Toda mi vsi, višji pastirji in pastirji, se zavedamo, da moramo biti proti vsem vernikom pravični. V svoji brezmejni drznosti so razodeli voditelji občeškodljivega gibanja tudi svoj po- litični cilj. Bodočnost Avstrije, tako pravijo, se more le takrat srečno razviti, če vrže jarem katoliške cerkve od sebe. Jasno je ko beli dan, da meri ta trditev na to, da se razruši častitljiva habsburška monarhija. Zakaj ravno takrat je Avstrija v preteklosti vselej izvrševala najslavnejša dela, ko so se njeni narodi oklepali katoliške vere in so vladarji iz slavne habsburške rodovine zastavljali blago in kri v obrambo katoliške cerkve. Kakor so sovražniki cerkve srdito gledali na slavno zgodovino Avstrije, tudi sedanje sovražnike cerkve v njih hujskanju proti obstoju Avstrije vodi namen državo slabiti in razrušiti. Za pretvezo tega globokega obžalovanja vrednega gibanja jim je prav pogosto dozdevno nasprotovanje rimskokatoliške cerkve in njeno, kakor neresnično trdijo, zanemarjanje narodnega napredka in razcvita. Zato hlepe in žele imeti narodne vere in narodne cerkve. In s tem nepoštenim sredstvom delajo za odpad h krivoverstvu, in s podobnimi sredstvi delajo drugodi za odpad k razkolu. Cerkev pa objema vse svoje otroke z materinsko ljubeznijo, pospešuje z vsemi močmi njih napredek in želi, da bi bili vsi časno srečni in večno zveličani. Ne redkokrat pravijo nasprotniki cerkve tudi, da je vest katoličanov vezana, češ ker so pokorni tuji sili, papežu. Toda ta sila, rimsko papeštvo, ni tuja naprava za avstrijske katoličane, ki bi jih ovirala, ampak jih veliko bolj naganja, naj bodo svojemu ljubljenemu vladarju pokorni in zvesto vdani. Preljubi v Gospodu! Z ozirom na časovne razmere, ki smo jih naslikali in smo zaradi njih v skrbčh, Vam podajamo sledeče nadpastirske opomine, ki nam jih narekuje ljubezen. Pomislite pred vsem, da ponujajo dnevi boja in preganjanja priložnost k zmagi, če se oborožite z orožjem duha. Vzemite torej, kakor priporoča razsvitljeni apostol narodov sv. Pavel, škitvere, skate rimzamo-rete vse ognjene pušice hudob- nega duha ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar je božja beseda! Stojte, opasani okoli svojih ledij z resnico in oblečeni z oklepom pravice in obuti na nogah za oznano-vanje evangelija miru. (Efež. 6, 14 do 17). Nikar ne zapustite svojega mesta, naj boj še tako divja in besni. Zakaj katoličan ne sme zapustiti rojstne hiše svoje cerkve brez velikega greha in če neče svojega večnega zveličanja postaviti v nevarnost. Ker je nevednost v verskih resnicah kriva, da izgubi marsikdo vero, ima ravno današnje dni podvojeno dolžnost sicer res vedno po-žrtvovavna duhovščina v dušnem pastirstvu, da vernike temeljito uči, in podvojeno dolžnost imajo tudi ukaželjni verniki, da se dajo podučiti z besedo in s pisanjem. Zlasti Vi, krščanski starši, ste dolžni, da se udeležujete tega poduka v veri. Zakaj Vi ste prvi učitelji svojih otrok, in tudi potem, ko so dobili še druge učitelje, morate paziti, da se pred vsem utrjujejo in skrbno pod-učujejo v veri. Čem trdnejše znajo verske resnice, tem bolj se bodo držali verskega nauka in tem bolj bodo s svojim življenjem častili vero. Žal, da se življenje mnogih katoličanov ne ujema z večno veljavnimi načeli krščanskega verskega in nravnostnega nauka. Nevera izvira skoraj vedno iz življenja, ki se ne sklada z vero. Kdor torej hoče ohraniti edino-zveličavno katoliško vero nepokvarjeno, naj pred vsem uravna svoje življenje po vzgledu, ki ga je dal božji učitelj. K temu posnemanju spada tudi ljubezen do sovražnikov. Zasmehovanje in obrekovanje proti svoji sveti cerkvi ovrzite s čistostjo svojega življenja in z natančnim izpolnjevanjem zapovedi Jezusove: Blagoslavljajte one, ki Vas kolnejo; in molite za nje, ki vse hudo brez vzroka zoper vas govore! (Mat. 5, 44; Luk. 6, 27.) Veliki modrijan v mestu Hippo, sv. Avguštin, je opominjal svoje ubogljive ovčice v po- dobnih razmerah, kakršne so naše, tako le: Krivoverci sovražijo mir, kakor na očeh bolni svetlobo. Alije pa zato svetloba slaba, ker je na očeh bolni človek ne more prenašati? Ne. Saj je oko ustvarjeno, da sprejema svetlobo. Naj torej miroljubni katoličani skrbč, da se ozdravijo oči bolnikov... Ne zavračajte torej z zasmehovanjem zasmehujočega, ampak molite za njega... Nagovori onega, ki ne ljubi miru, temuč se hoče prepirati, miroljubno tako: „Reci, kar hočeš, sovraži me, kar moreš; kolni me, kakor se ti ljubi, ti ostaneš vendar moj bra t.1) Krščanska ljubezen do sovražnikov pa Vam, preljubi, nikakor ne prepoveduje, da ne bi smeli pogumno braniti dobre svete stvari proti napadom nasprotnikov. Zato Vas opominjamo, da Vi vsi, vsak po svojih razmerah in zmožnostih, odločno čuvate in branite nauke katoliške vere. Jako nevaren sovražnik vere je slab, neverski tisk. Zato se varujte njega in njegovih škodljivih proizvodov. Imejte in podpirajte katoliške liste in časopise, in ne trpite v svojih hišah in družinah spisov in listov, ki zanašajo strup nevere in nenravnosti v neizkušena srca. Kjerkoli se napada cerkev z govori, predavanji in shodi in je v nevarnosti Vaša dolžna zvestoba do Boga in drage domovine, je treba, da tudi z javnimi govori in s predavanji in s skupnimi svečanimi manifestacijami zavračate nepravične napade in pokažete krščansko resnico v pravi luči. Občeškodljivo protikatoliško gibanje pa se žal tudi ne ustavlja pred otroškimi dušami, tem cvetom sedanjosti in upom bodočnosti. Kako potrebno je torej, da se Vaši otroci vzgajajo v duhu svoje svete vere! Prav veselo in tolažilno je, da se vkljub zoprnim časom vendar še dobe v veri zvesti in neustrašeni učitelji, ki poznajo svojo velevažno M Sermo CCCLVII. in veleodgovorno nalogo in jo pridno izpolnjujejo. Zlasti pa še želimo, da v srednjih in visokih šolah, kjer študirajo Vaši sinovi, krščanski starši, vlada krščanski duh, da dijaki ne bodo prišli ob svojo sveto, po očetih in materah podedovano vero in se ne bodo dali zapeljati k razuzdanemu življenju; ampak da se marljivo uče, nesvarno obnašajo in pripravljajo za svoj odgovornostipoln poklic. Z Vami vred, ljubi starši, opominjamo Vaše ljube sinove, naj se le poprimejo resnega krepostnega življenja in gorečega učenja za svoj poklic ne oziraje se na nasprotovanja in izkušajo pridobiti priznanje vseh dobro mislečih ljudi. Vse vernike spominjamo zapovedi Jezusa Kristusa: Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in častč vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mat. 5, 16.) Naš božji Gospod in Odrešenik in bodoči sodnik Jezus Kristus zahteva od svojih učencev in pristašev, da nastopajo vedno in povsod kot kristjani. S skrito vero ni zadovoljen: Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, kije v nebesih; kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudijaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih. (Mat. 10, 32, 33.) Iz vere živi pravični, zato imajo vsi kristjani kot taki dolžnost skrbeti, kolikor le morejo, da se uvedejo in da prodrö in obveljajo krščanska načela na sleharnem polju javnega in družabnega življenja. In ta dolžnost je postala za vsakega avstrijskega državljana znatno pomenljivejša, odkar je Nj. Veličanstvo naš splošno ljubljeni cesar premilostno podelil ustavo in dovolil ljudstvu veliko pravic v javnem življenju. Zato opominjamo vse, ki imajo volivno pravico, da so strogo in v vesti dolžni v poedine zastope vsikdar voliti može, ki so voljni v krščanskem zmislu vplivati na postavodajstvo in na socialno življenje. V imenu Jezusa Kristusa, ki hoče soditi po delih usmiljenja, ko bo vstop v nebo do- volil ali odrekel (Mat. 25, 35 sl.), Vas dalje opominjamo, da vsak izmed Vas v pristnem krščanskem zmislu pospešuje dobrodelnost s sredstvi, kolikor že mu jih je Bog dal, in da sodeluje in rešuje socialno vprašanje po krščanskih načelih. Gojite krščansko ljubezen do bližnjega v dobrodelnih društvih, ki jih je ustanovila in priporočila cerkev, in so znana pod imenom sv. Vincencija Pavljanskega, svete Elizabete, sv. Filipa Nerija, sv. Frančiška Regis in drugih svetnikov. Krščanska ljubezen ne pozna razločka jezika in rodu. Vse jezike ljudi govori, govori celo jezik angelski, in objema vse rodove zemlje. In zato gojenje krščanske ljubezni največ lahko pripomore, da se uspešno zatare nekrščanski narodnostni boj in nesrečni narodnostni prepir. Takisto ne prezrite časovnih nevarnosti, ki so jih ustvarile spremenjene pridobitne in obrtne razmere. Delavec in rokodelec, ki ga tlači teža dela, lahko postane nezadovoljen, če vera ne dviga njegovega pogleda kvišku. Tisoč zapeljivcev se suče okoli njega, in ti ga izkušajo s slepečimi obljubami in z neizpolnji-vimi nadami potegniti v svojo sredo, pa pred vsem ga izkušajo omajati in premotiti v veri. Zato zbira cerkev delavce krog sebe in jih uči, naj svoje stanovske koristi čuvajo in goje po verskih naukih in načelih. Spominjajte se, preljubi, krasnih opominov in listov našega svetega očeta, papeža Leona XIII., ki v njih kaže delavskim stanovom pota, po katerih naj izkušajo varovati svoje pravice in pospeševati svoje časne koristi, ne s silovito prekucijo vseh obstoječih razmer, ampak držč naj se roke svoje zveste matere in od Boga postavljene učiteljice, ki gospodarjem in delavcem enako zabičuje dolžnosti. Na zadnjem in odličnem mestu pa Vas, preljubi škofijani, spominjamo resnice, ki se je že tolikrat poudarjala, ker je tako važna, da bo človeška družba prav srečna le potem, če utrdi in oživi krščanskega družinskega duha. Katoliška cerkev sama je velika in vzvišena božja rodovina, ki nima vrstnice v vseh prikaznih svetovne zgodovine. Njeni udje so se- zidani na božji oblasti svetega očeta ter z njim združenih škofov in so zvezani po ljubezni, ki izvira iz srca božjega Odrešenika. Kdor se potemtakem zaletuje v oblast cerkve, maje tudi temelje krščanske družine. Razven teh sovražnikov imamo pa še druge škodljivce krščanskega družinskega življenja, med drugimi rastočo pohlepnost po uživanju, ki v svoji najhujši obliki kot alkoholizem ali pijančljivost spodkopuje zdravje narodov; dalje pohlepno teženje po časni pridobitvi in posesti; zametävanje domačih opravil in zato nezdravo stremljenje obseliti mesta in deželi odtegniti potrebne delavce. Poleg ureditve pridobitnih razmer po postavodajstvu vidimo najuspešnejše sredstvo, da se zboljša socialna stiska, če se navzame družina krščansko-katoliškega duha. To sredstvo more tudi socialno postavodajstvo privesti na pravi tir. Če se družina pokristjani, si bo oče zopet v svesti svojih pravic in dolžnosti, mati je vesela dolžnega jej varstva in svojega posebnega dostojanstva; otroci rastejo v strahu božjem v koristne ude družbe na zemlji in v dediče večnega zveličanja. Brez posvetitve, ki jo daje cerkev krščanski družini, ne bo nikdar mogoče zabraniti, da družina brez krščanstva ne postane ognjišče revolucije. Ne sprejmite torej, preljubi, v svoje družine nobenega od- Anton Jožef kardinal Gruscha, knezonadškof dunajski. Jurij kardinal Kopp, knezoškof vratislavski. Jakob kardinal Missia, knezonadškof goriški. Leon kardinal Skrbensky, knezonadškof praški. Janez kardinal Puzyna, knezoškof krakovski. Janes Katschthaler, knezonadškof solnograški. Teodor Kohn, knezonadškof olomuški. Andrej Szeptycki, nadškof lvovski, rit. gr. Jožef Bilczevski, nadškof lvovski, rit. lat. Matej Dvornik, nadškof zadrski. Emanuel Jožef Schöbel, škof litomeriški. Frančišek Sal. Bauer, škof brnski. Simon Aichner, knezoškof briksenski. Janez Krst. Flapp, škof poreško-puljski. Martin Jožef iiiha, škof budjeviški.' poslanca nevere in nobenega zapeljivca. Ako kdo k vam pride in ne prinese tega (pravega) nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravljajte. (II. Jan. 5, 10.) Prepodite iz svojih družin tudi vsako knjigo in vsako knjižico, vsak spis in vsak časopis, sploh vsako tiskano delo, ki ima v sebi in Vam vceplja strup nevere in upornosti proti postavni cerkveni ali svetni oblasti. Bratje, stojte torej trdno in se držite izročil, ki ste se jih naučili ali po govorjenju ali po listu našem. Sam Gospod naš Jezus Kristus pa, in Bog in Oče naš, ki nas je ljubil, in je dal večno tolažbo in dobro upanje v milosti, naj izpodbuja vaša srca in potrjuje v vsem dobrem dejanju i-n govorjenju! (II.Tes. 2, 14 do 16). Za zastavo in zagotovilo teh dobrot in nebeškega blagoslova Vam bodi nadpastirski blagoslov, ki ga Vam vsem, ljubeč Vas v Gospodu, podelimo! Dano na Dunaju, na praznik sv. mejnega grofa Leopolda, variha avstrijskega, dne 15. novembra v letu zveličanja 1901. Evgen Karol Valussi, knezoškof tridentski. Jožef Kahn, knezoškof krški (Celovec). Frančišek Marija Doppelbauer, škof linški. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski. Filip Nakič, škof spletsko-makarski. Koloman Belopotoczky, škof trikalski, apostolski vojni vikar. Jožef Gregor Marcelič, škof dubrovniški. Edvard Janez Nep. Brynych, škof kraljičin-graški. Leopold Schuster, knezoškof sekovski. Frančišek Uccellini, škof kotorski. Janez Krst. Rössler, škof šenthipolitski. Matej Zannoni, škof šibeniški. Konstantin Czechowics, škof premiselski, rit.gr. Anton Mahnič, škof krški (Krk). Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski. Jožef Sebastijan Pelczar, škof premiselski, rit. lat. Leon Walega, škof tarnovski. Bazilij Faciewics, kapitularni vikar stanislavski. Jakob Moszoro, kapitularni vikar lvovski, rit. arm. Jakob Novak, kapitularni vikar hvarski (Lesina). Frančišek Petronio, kapitularni vikar tržaško-koper.ski 80. Jjirtftt[(i)mlieii te öftm'cid)i|rl)cit fpifltopnte. 5 jit j$ien tut Iflonafe ^opcmüct' 1901 nerfammclt, entbieten öem l)od)n>. Cient« ttnb allen ©länüigeu il)rer Ötikefen (öiuß, Segen unö alles (öute non (öott Dem Unter ntib öem Soline iit (ßeineinfdjaft öes Ijetltgeit (Öeifles! Vielgeliebte im errn! Derfammelt $u eritften 23eratl)nngen über baš 3Bot)t nuferer heiligen Kirche uitb uufereS geliebten öfterreic^if(f)en 23aterlanbe§ ift cš ung ein |)erseng= bebiirfniš, oor 2(Kem ©udj unsere oberhirtlidje ?(ner= fennuttg für baš trene $efthalten an bem fattjolifefjen ©lanbett, für bie unerfd)ütterliche Slnhänglidjfeit an ba3 ehrmürbige Oberhaupt nnferer heiligen Kirche, ben ^eiligen Vater, tutb für bie nntuanbelbare £reue gegen nitfereit geliebten Kaifer unb bie alXer^öc£)fte $tynaftie au§(ytfpredjeit. 2öir bitten ben allmächtigen ©ott, bafš er biefe Gštterc ©efiunungeti erhalte unb befeftige. ®ie Sr-hörung biefe# ttnfere» ©ebete§ loirb un§ oerbürgt burefy ben frommen ©ifer, meldjeu Sfyr in bem oer= gangenett ftubÜäumgjahre beioiefen habt. ®iefe3 ^aljr bež £>eileš tuar für (£ud) eine gitabenreicfye $eit, ei»e Kräftigung beš ©lanbenž, eilte ©tärJung ber 23e= fenntnistreue unb eine (Srneuerung be§ geiftüdjen ßebeitö. 9Jiit freubigem 2)anfe gegen ©ott erfüllt uu§ bie meitere SBaljrneljmung, baf§ bie ÜBerfe djriftlicher 23arml)er*igfeit allenthalben gnttehnteu unb eine l)in= gebetibe pflege erfahren. ®a§ ift ein Sroft in nuferen oon gioietracht unb ©treit oerpefteten feiten unb birgt in fief) bie Hoffnung, bafš bie ent^toeiten ©eifter bod) noc^ auf &em Vobeit ber merftljätigen Siebe fidj einigen loerbeti. 'Senn nur in ber Siebe, bie gebutbig unb gütig ift, bie nid)t beneibet, nicht lxnbefcEjeibeii hanbelt, nidjt aufgeblafctt, nicht ehrgeizig, nidjt felbft= fiidjtig ift, bie fid) nidjt erbittern läföt unb nichts Slrgeš benft, bie ftd^ nidjt ber Uugeredjtigfeit freut, aber $reube l)at au ber 2Bal)rl)eit, bie 9lHe§ erträgt, 2lHe3 glaubt, 2We§ Ijofft unb sMe§ bulbet (I. ©or. 13, 4 bi§ 1), nur in ber djriftlichen Siebe ift ber 23obeit für ben ^rieben unb bie Vcrftäubigung p fiitben. ©inb bie ^erjeit ein# in ber erbarmenben Siebe, bann fiuben fid) aud) bie getrennten ©eifter toieber in ©intracht, in ber bie erfyalteube Kraft ftetž i^re Duelle £)at unb ftetS ha&en loirb. ©eioifš, ber allenthalben fich benterfbar machenbe Stuffdjnmug be§ religiösfirchlichen SebenS erfüllt un= fere ^erjeu mit befeligenber grreube unb ermutljt5 geubent Xrofte, aber mir föunen uns nicht oerhehleit, baf» ber 33lid auf bie hertfdjeitbeit Seitoerljältniffe auch ©runb ju Dielen unb großen Söeforgitiffen gibt. Darum, ©eliebtefte, biirfeu mir nicht uttterlaffen, auch einige oätcrlidje SCftahumorte an (Sud) zu richten, 51t beiten bic betrübenbcn (Srfdjeimmgen ber ©egeumart überreifen Stoff liefern. Borab einigt fid) bie ©efaljr ber ©egenmart unb bie Befürd)tung für bie 3u!unft iit ber Beforgttiž um bie fjeranmaffeube Sugcnb. SDentt üon bent ©eifte, in meldjent biefe herangezogen rnirb, hängt fpäter bie Seftigfeit bež ©laitbenž, bie ßraft bež religiöfen Se-bettž unb baž Söirfett in ber friftlifeit Siebe ab. Sftittt aber geben bie öffentlichen 3uftänbe int lluterrid)tž= ttitb ©rziehutigžmefen allen ©rnnb zur S3efürd}tung, ež fönntcn biefe foftbaren ©iiter allmälig bent heram maffenbeu ©efdjledjte oerloren getjen. 3ur Slbtuebjr biefež broljenben UnpeUž fufet Sh9 friftlife ©Itern, burf eine mafjrhaft religiöfe (£r§iet>ung ber ®iitber im Ipaufe baž jn erfeljett nnb 311 oerbefferit, maž bie öffentliche C£r§iel)uitg etma tierfehlt nnb oernadiläffigt. ©in anberer ©egeitftanb ber Beforgttiž itnt baž luahre 'äöohl ber nuferer Ipirtenforgfalt anüertrauten «•perbe ift bie 3erfahreitheit ber ©eifter im öffeut= liehen Seben. 9Zic£)t feiten fdfäbigcu bie gute Safe felbft bie, meldje gcmifž nur baž ©ute rnolleu unb baž 9ied)te meinen, tiielfad) baburd), bafž fie in 'Singen, iit beiten SJleiitungžocrfdjicbcitheiteu uutiermeiblich fiub, entmeber 51t feljr au ihren eigenen 2lnfid)tcu hängen ober zu ungeftüm baž SBeffere burffe^ett moden. 2Bie tiiel ©utež babitrd) tiertjinbert, nnb mie fehr ben Reinheit bie Slrbeit erleichtert rnirb, ift für feben SSerftänbigeit mol)! uitfdjmer einjufcheit. Unb bežljalb hat nnfer glitdlif itttb glorreich regierenber ißapft Seo XIII., ber tioit feiner erl)a= betten SSarte auž ade ©efahren ber 3cü überffaut unb fie al§ gemeiitfamer Seljrer ber (Shfiftenheit beutet unb als reiferfahrener, flitger 3lr§t heilt, mieberlfolt bie heilfamfteit Bkritungen unb SOiatjnnttgen gegen biefe menfd)lid)en Bcrirruitgcit ergehen laffeit. ^nž= befottbere hot et in feinem hochbebeiitfanteit Buitb= ffreibett1) 0011t 18. Sämter 1901 über bie friftlife Betoegung für Bolfžmol)lfahrt bie gegeumärtige geit= läge gefdjilbert. Ser öffentliche ^riebe itttb ber gliid= lidje Fortgang in adeit Berfucheu unb Unternehmungen äitr Befferitttg nuferer öffentlichen 3uftänbe hängt üon ber Beherzigung unb midigeit Befolgung ber h°^; meifeit Sehren unb Bathfdjläge bež ^eiligen Baterž ab. ') Graves de communi. Sa, ©eliebte im £errit, morauf ež bie Söelt abgefehett hflh baž ift, um ež furz jit fagen, bie ©ntthrouung bež Stonigž ber feiten, bež gottmenfd)' lichen ©rloferž Sefu ©hrifti. Saritm mufž ež baž eitijige unb Ijöchfte 3iel ader CElj^iftuSgläitbigett fein, bafž, mie ež gleichfadž ifßapft Seo XIII. in feinem herrlichen Buitbfchreiben1) tiom 1. 9lotiember 1900 über ben göttlichen ©rlöfer mit adern ülachbrude heroorgeljobeu hat derjenige, ber ber SGSeg, bie 2Bal)r= heit unb baž Seben ift, üon Roheit unb fieberen, uon ^lerrfchern unb Unterbauen, tioit Borgefepten itttb Untergebenen anerfaititt merbe atž höthfter Sehrer unb oberfter ©efe^geber, alž adeiniger Begierer unb Bidjter. Satnit biefež erreicht merbe, müffen 21de, bie Sefu 111 mahrhaft lieben unb ihm treu anhängen, ihren ©lauben ait ihn offen itttb frei befetitten, bem felbett üben unb aužbreiten unb bie Siebe zum gött= liehen |)eilanbe burd) bie Siebe zum Bächften bethä= tigen. Ser mahre ©laitbe an ben göttlichen ©rlöfer unb bie edjte Siebe zu but ?zeigt fich aber am beut= lichfteit in ber unerfbütterlicheit Slnhänglichfeit an ben römifbeu $apft. Semt ber göttliche £)irt Sefuž ©hfiftuS hat feine £>erbe bis zu feiner 2Bieberfuuft am ©nbe iber 2öelt bent tyit. ^Setruž antiertraut (Joan. 21, 15 biž 17); er hat bie ©efdjide feiner Kirche unzertrennlich mit bem |)irtenamte bež heil. ijJetruž utib feiner rechtmäffigen Nachfolger tierbunben (Blattf). 16, 18). Su Botn hat uun ber 2Ipoftel= fiirft ifktruž, oom ©eifte ©ottež geleitet, feinen £>ir= tenftab Senen, bie an feine Stede treten, hinterlaffen. Bad) Nom, alž nab bent SBittelpunfte bež Neichež ©hrifti auf ©rben, hüben baher bie fatl)olifd)en ©hrifteu ader Sahbunberte mit ©hrfurcht unb treuem ©ehorfam geblidt. 2Bo ifktruž ift, bort ift bie ®ird)e, baž mar nach bent Služfpritche bež großen Bifd)ofž unb ®ird)eit-lehrerž Slmbrofiuž2) ber leiteitbe ©laubenžfah- 3)ie getreuen Schäfleiit ber £>erbe Sefu ©hrifti fiitb ftetS baran erfauitt morben, bafž fie midigeit ©ehorfam ben Nachfolgern bež heiligen s$etruž in aden 9lnge= legenheiten bež Seeleuheilež ermiefeit. Sagegen aber hüben fich bie Seittbe ©hrifti zu aden feiten bemüht, zuerft ben Ipirten zu fchlagen l) Tametsi futura. ’) In ps. XL. itnb fo bann bit’ Herbe Sefu 511 gerftrenen. 3)ie erften ©hrifteit 51t Serufalent mib fpäter jene 51t fRont haben if)ren aufopferungSootlen Wirten in SBanbeit ge= jeljeti nnb fittb Mengen feiner Hirtentreue bis jum Stöbe geiuorbeit. ©eitbent ift fein Söl)rl)unbert oor= übergegangen, in meldjent bie gcinbe bež (£f>riften= thumS nid)t gegen baS Sßapfttljum in 9t 011t mit 2ift nnb ©cmalt, mit Schmähungen nnb Sßerlenntbnitgen fiel) erhoben hätten, mit bie ^ittber ber Sircfjc non 9tont foSgurei^eit. Sit nnjerem treueren ö f terrei d) i f d) e n SSaterlanbc erleben mir nun, ©ott fei es gef lagt, feit einiger $eit baS a(te traurige ©djaufpiel in neuer überaus gefjäffiger ©eftalt. Ser 9tuf „2oS non fRom" ift nämlich ausgegeben morben nnb f)at SBicberljall ge= fmtben. Sebcr fatf)oüfcf)e Sljrtft meifs eS beftimmt, bafs biefe nermegene ©inlabmtg 511111 Slbfade non Stont, bem SRittelpunfte cfjrifttidjer ©iul)cit, fein einiges ©eelenljeil gcfäfjrbct. SaS „2oS non 9tom" l)eif3t loS uoit tpetrnS; es Ijeifjt loS non ber fatfjoIifcEjen ®ird)c, bie ©IjriftnS ber Herr auf beit ^elfenmann fßetruS gegriinbet nnb gebaut fjat; es heißt loS non SefuS Sl)riftnS, ber beit beil. ^etrnS 511 feinem Statthalter ober ©tednertreter auf (Srben eingcfeüt t)at; eS heifjt loS non ©ott, ineil SefuS ©briftu^, ber ntenfdigemorbette ©ol)n ©otteS ift, tnie ber ge= feierte 9Jcärttjrer=93ifd)of non Karthago, ber 1)1- priau (f 258), baS benfiniirbige Söort auSgefprod)eii l)at: jDcr fattn ©ott ttid)t 5nnx $atcr höben, ber bie ®ird)e nidjt 5ttr SRutter bat- (De unitate Eccl. c. 6.) ©ittgebettf nuferer nerantinortnngSnollen ^>irten= pflidjt nnb gebrängt non ber Siebe 51t nnferem öfter= rcid)ifd)en SSaterlanbe, inie befottberS 311 nnferem SaitbeSnater, ©r. füRajeftät bem aHcrgnäbigfteit ®aifcr nnb .'perrn, marett mir ftetsfort barattf bebadjt, bie in biefettt unheimlichen Stufe nerftedte ©efal)r non unferer ©eeleuherbc abjnmebrett. 2)ic Urheber nnb Rührer ber nerabfcbeuungSmürbigett 2oS non 9iom= Söemeguttg beabfidjtigeit bie ®atl)olifeu DefterreidjS ebettfo ihrem fjeiltgeit ©lattben, mie and) ihrem ge= liebten Skterlaitbe 51t etttfrentbett. Unb mettn fie and) ihre lanbeS^ nnb l)od)Dcr= rätherifd)en fßläne oerbcimlid)ten, fo mürben biefelbett beitnod) bnreb ihre Slugriffe auf bie ^Religion offenbar mcrbcit. 'Senn ber Ungehorfatit gegen ©ott unb feine $ird)c bringt bie Sluflehnititg gegen bie beftehcitbe meltlidje Cbrigfeit int ©efolge mit fid) nnb fc^äbigt baS gan^e ©taatsmefeit aufs fdjmerfte. 2Ber ©ott untren ift, mirb nicht pflid)tgetren feilt bem ^taifer, ber non ©otteS ©naben ben e r r f d) e r tt) r 011 innehat. Sit ernfter ©rmägnttg biefer btird) bie ©rfabruug oft genug beftätigten 28ahrl)eit ttitb 51a rcdjtjeitigen Slbmeitbimg ber großen ©cfal)r gegen ©ner irbifdjeS ttttb himmlifd)cs 22ol)l höben ötir bei nuferen ge= tneittfamett Slcrathungen ttoit allem Slnfangc au baS uermerflidje Treiben ber Slnftifter ber 2oS uoit Siont-Semegung ins Singe gefafst. Slnf ©ritnb gemeim fdjaftlidjer ©ntfdfliefjuttgen haben jnuäc^ft bie eitt= geluett Obcrhirteu in ihren ©prettgelu je nach ben eigentümlichen 93erhältuiffeit bie ©laubigen über biefe gegen bie fatholifche ßirdje, gegen bie erlauchte HabSbnrgifd)e Xpiiaftie unb baS iifterreid)ifd)e $ater= laitb gcridjtctc S3emeguttg belehrt nnb baoor gemarnt. 3ubem höben mir, mo eS uothmeubig mar, auf bie ©efafjreu aufnterffam gcinad)t, bie bem maf)reit SBoljle beS Golfes ooufeite biefer trüben Strömung brof)ett. SBir maren meiterS bemüht, burd) SSeraitftab tmtg 001t SRiffiottett unb geiftlicheu ©jercitien, burd) Slbhaltung 001t feierlichen SSerfammlungeit, burd) s3or= träge ttttb bie fatl)olifd)e XageSpreffe itnfere 3Möce= falten 511 belehren unb 511111 Söiberftanbe gegen bie ttcrberblidje Slgitation 51t ftärfeit. SnSbefoitbere höben mir baS heilige Subiläunt als günftigen SlttlafS gnr ©rueueruttg ber ©laubenSfreubigfeit begrüßt unb ©tid), ©eliebte, gnr fleißigen S3eitüi)ung ber bargebotetten Heilmittel unb reidjlid) fließeitbeit ©nabeugaben citt= gelaben. ©)ie aufeerorbentlid) rege Xheilnal)me an ben SubiläuinSaitbad)teit hat gezeigt, bafs ber d)rift= fatholifche ©lanbe ttttb bie nie manfettbe Brette gegen bie ^ird)e tief in beit Herren beS braoeit ttttb bie= bereu öfterreicf)ifdjett SSolfeS gemurmelt ift. SSeil aber biefe fird)eufeinblid)e unb ftaatSgc= fä()rlid)e 33emcgnttg 001t ben Uebelgefiitnteit noch immer unterhalten mirb, fo fehett mir ttitS als öfterreid)ifche Sfifdjöfe geuöthigt, gemeiitfam 511111 ©djupe beS ©eelen= heiles ber ©lättbigeu unb int Sntereffe beS States laubeS nufere ©timmc laut oor ©ott unb nuferen $iöcefaneit 51t erheben. Söohl 5äl)lt bie fatholifd)e tirdje in Defterreid) beit bei meitent größten S£l)eil feiner S3emol)tter 511 if)reit ßiubent; Defterreidj ift ein tattjolifdjer Staat. Slber ein fdjreienbeš Unrecht ift ež, ju behaupten, bie Slntjätiger eine» anbereit djriftlidjen 33efemttniffe§ mürben uuterbriicft unb ungerecht bef)anbelt. ©emifž tuerben bic öfterreidjifc^eu ^atfjolifen itjren anberž= gläubigen SUUtbiirgern baš fjol^e ©ut beš t'atf)oIifd)cn ©lanbeitš, ba3 fie fetbft befi^en, in d)riftlid)er 9?äd)ften= liebe nnttt]d)eit bitrfen. i’lber nie fjat biefer SÖniifd) bie ^flidjteu ber @ered)tigfeit uerfe^t. Unter bent Sdjutje einer luatjreit Rarität fjaben fic£) bie 21ttge= porigen jebeg anbereit djriftlicfjeu 33efenittuiffe§ in Defterreid) bi§()er eines ungetrübten tfriebettš jtt er= freuen gehabt. 21'0 ift ein fatl)o(ifd)er s^iriefter, ber biefe Rarität, biefe ©teicfjfteHnng angetaftet hätte ober ben Vefenitern einer anbereit Sonfeffiott täftig gemorbeit märe? Sßantt ()abeu bie öfterreid)ifd)en ®atl)olifeit auf itjren Verfammlungeit Sd)mäf)reben unb nerle^enbe SBorte gegen iljre Mitbürger megett ber 33erfd)iebent)eit be3 d)riftlidjen SBefenntniffeg ge= fprod)en? Unb luie gliidlid) mürben fid) bie ßatl)o= lifett in Dielen nidjtfatholifcheu Sänberu fd)ätwi, mettn fie fid) in gleidjer £age luie bie öfterreidjifcEjen sJJid)t= fatfjolifeu befättben! ©š ift alfo eine fyaltlofe ?(nf(age, nur erfoitueit, um ein fret>elf)aftež Spiel gegen bie fatholifdje ßirdje in Defterreid) gu befd)önigen. Söettit mir nun ben Urfpritug unb ba§ ,$iel biefer numürbigeit Slgitatiou unb bie l)iebei ange= maitbteit SRittel betrachten ober bie bebauerušiuertljen Opfer ber Verführung in§ ?(uge faffen, überall fetten mir eine tierleumberifdje ?lnfeinbitng unb Vefel)bmtg unferer ^eiligen fatl)olifd)cu Stirdje. 9iid)t aus reinen religiöfen ©rüitbett allein, foitbern ebeufo and) att3 politifdjer unb nationaler ^arteileibeiifdjaft haben bie Hnftifter ber Vemegung bie fatholifdje ß'ird)C al3 eine geinbiit ber ßhitmidlung be§ Votfšthumš 51t uer= bäd)tigeu gefudjt 9Jiit biefem unlauteren sDiittel be= mütjeu fid) bie 33eförberer ber 5(bfall§= ititb Ueber= trittsbemegmig biefe unter föatljolifen 511 tierbreiten, bie eittmeber il)re religiöfen ^flid)teu tiernad)(äffigeu ober bic in jugenblidjer llnbefonueu^eit feinen S3e= griff 0011 bent $reoel ber ©(aitbenštierleugming be= fi^en. 2113 'sDedmautel be3 feinbfeligen ©ebaren* gilt inelfad) ber Ijaltlofe Vormurf: bie Wiener ber fatl)oli= fd)eit ®ird)e feien ungerecht gegen biefe ober jene Nation. Allein mir serrfd)er au3 ber glorreichen öab3= burger^tjnaftie @ut unb Vlut für bie Vertheibiguug ber fatljolifdjen ßird)e einfetjten. Söie bie $einbe ber Birdie mit ^itgrintm ftet3 auf biefe rntjniuotle ©e= fc^id)te Defterreid)^ geblidt tyahtu, fo merbeit auc^ bie gegeitmärtigeit 5e^be ber ^irc^e iit i^ren 2luf= reijungen gegen ben S3eftaitb 001t Defterreicb oon ber ?lbficl)t getrieben, baž 9ieid) ju fdjmäc^eit unb auf= julöfeit. 211ž ^ormanb ber tiefbebauerlidjeu S3emeguitg bient gar fjäufig bie tiermeintli^e ©egiterfdiaft ber römifd)=!atl)olifdeit ^'irc^e unb iljre angebliche 33er= nachläffiguitg be§ nationalen ^ortfi^rittež unb 21uf= fd)iuuitge§. 2)a§er ba§ Streben itad) SSoIfgreligioneit unb nationalen &ird)en. Unb mie mit biefem uttlau= tereu Wittel für ben Abfall jur ^ärefie, fo mirb mit äl)itlid)eit Mitteln aubermeitig für ben Slbfatl §unt ©d)iönta gearbeitet. $ie ßirc|e aber umfafst alle it)re ß'inber mit mütterlicher Siebe, beförbert itad) Kräften ifjrett ^ortfd)ritt unb müitfcl)t fie aHe jeitlid) glndlid) unb emig felig 31t fetjen. 9iid)t feiten fageit bie ©egner ber föird)e aud), bafg bie ©emiffeit ber ßatl)oli!en btird) ben ®ef)orfant gegenüber einer freinben 9Mad)t, bem ^apfte, gebuitbeu finb. SlUeiit biefe 9Jiac£)t, ba§ rötnifdje ^apftthum, ift feilte frentbe ©iitrichtuitg für bie fi'atholifeu Defter= reidjš, meld)e fie tjinbert, foitbern ttielmeljr antreibt, ifjretn Saitbegoater treu ju gehorfameit ttttb getreu ergeben 51t fein. Vielgeliebte im ^errn! 3m ^pinblid auf bie gefdjilberteit, beforgni§er= regettben 3eitöert)ältniffe ridjteit mir nunmehr ait ©ud) folgeitbe liebeüoHe oberljirtliche ©rntahuungen. Vor Slllern bebenfet, baf§ bie Xage bes Kampfes unb ber Verfolgung ©elegeul)eit §um Siege bieten, 51* meint 3f)r btc Söaffenrüftung bež ©eiftež anfegt. @r greif et alfo, luie ež ber erleucfjtete $ö(fer= apoftet ^attlttž aitbefiel)lt, beit ©d)ilb bež ®lau= benž, mit metnem it)r te feurigen Pfeile bež 330femid)tž aitöIöfc£)eit fönitet, uiib nel) = met beu |jelnt bež £eitež unb baž ©djmert be§ ©eiftež, meldjež ift baž SBort ©ottež! ©teljet, euere Senbett umgürtet mit 3£al)r = heit unb anget^au mit bem panker ber ©e = redjtigfeit unb befdjuht au beit ^rüfjen mit ber S5ereitfd)aft für baž (Soangetium be§ ^rieben?. (®pt)ef. 6, 14 biž 17.) Serlaffet ja nicht, unb mag ber ®ampf nod) fo mütljen unb toben, ©uereit 5pofte». SDeitit ein ®atl)o(if fantt, oljite fdjmere ©ltube unb ol)ite fein emigež £>eil aufž (Spiet 51t fe^ett, baž 23aterl)auž ber ßirdje itid)t oerfaffeit. SDa bic Unmiffenfjeit in ber Üieligion ber ®efat)r aužfejjt, beit ©tauben p verlieren, fo ift gerabe ge= geumärtig eine boppefte ^flictjt bež ja ftet§ opfer= bereiten ©eetforgeclernž, bie ©laubigen gritublid) ju belehren, unb ber ja lernbegierigen ©laubigen, fid) burd) SBort uttb ©djrift belehren 51t taffen 3umal (Snere ^flidjt ift ež, d)riftlid)e ©Itern, an biefer religiöfett 33elel)rttitg (Sndj 51t beseitigen. ®ettn St)r feib bie erften ßefjrer Stierer £ittber, unb and) bamt, meittt fie nod) attbere £el)rer erhalten I)abeit, foltt ^^r madjfaitt fein, bafž fie üor Sllletu in ber 9Wigiou befeftigt unb forgfättig unterrichtet merbett. 3e fefter fie itt ber ®cuittniž bež ©tauben« fittb, befto ntet)r merbett fie fid) an bie 2et)re bež ©laitbeitž tjatten uttb burd) it)r Sebett beu ©tauben ehren. Seiber entflicht baž Sebeit üieler Äatholifeu itid^t beit emig giftigen ©ritubfä^eu ber d)rifttid)cn ©lattbcttž= ttitb ©itteutet)re. 'Ser Unglaube entfpringt faft immer einem Sebeit, baž bem ©tauben roiber= fpridjt. 2Ber atfo bett atleinfetigutadjeubcn fatfjotifdjen ©tauben uitDcrfchrt bemal)rett miß, ber ridjte oor Sltlent fein Sebeit ein ttad) beut ertjabenen $orbilbe bež göttlichen Sehrnteifterž. 3u biefer 9kd)af)iuititg gehört and) bie gcittbež= liebe Sie ©djmätjuitgeit unb SBerlcumbnngctt gegen (Sucre Zeitige ®ird)e miberteget bttrd) bie 9ieiut)cit GShterež Sebettž ttitb burd) genaue ©rfüßuttg bež ©e= botež $eftt: ©egitet bie, meld)c etid) fIttdjett; uttb betet für bie, meld)c allež 93öfe 01)tte ©rnitb gegen eud) rebeit! (9)iattt). 5, 44; Site. 6, 27.) 2)er grofje SOßeife 001t ^>ippo, ber hl- Slttgu= ftiituž, ermatjitte in ät)utid)eit SSertjättniffeu, mie ež bie uttfrigeit finb, feine folgfamen ©d)äfteiu atfo: Sie $rrlel)rer Raffen beit Rieben, mie ber Slugenfrattfe baž Sidjt. $ft aber bežhatb baž 2id)t böfe, meit ež ber Slugettf raufe nicfjt ertragen fantt? Sfteiit. $ft ja bod) baž Sluge gefdiaffeit, um baž2id)t auf§uuet)nteit. ©0 mögen b e it tt bie friebtiebeuben ® a t h 0 * lifett fid) bemühen, bafž bie Singen ber Traufen g e f u 11 b m e r b e n. . . . SB e i f e t alfo n i d) t mit © d) 11t Ölungen b c 11 © dj nt ä h e n b e tt 511 riid, fottbern betet für if)it. . . . Siebe i 1)tt, ber beit ^rieben uid)t liebt, foitbern ftreiten mili, friebfertig alfo an: „Sage, maž bu miltft; t) a f f e ittid), fo fef)r bit magft; üermiinfdje mid) nad) belieben: 2)u bleibft bod) mein trüber1)!" ®ie djrifttidje geiitbežliebe oerbietet (Sud), ©e^ liebtefte, aber feinežmegž bie miitl)ige SBert^eibigung ber guten Zeitigen ©ad)e gegen bie Slitgriffe il)rer ©egiter. Partim ermahnen mir @u^, bafž $ljr Sille, jeber nad) feinen SSerfyättniffen unb fjätjigfeiten, bie 2el)reu bež !atl)olifd)eu ©laitbeitž eutfdjiebett matjret uttb uertljeibigt. (Sine fet)r gefät)rüd)e ^eiiibin bež ©laitbeitž ift bie fd)led)te, ungläubige ^reffe. Sarnitt t)iitet (Sud) t>or il)r unb i^ren fd)äblid)ett ©rjeug^ ttiffett. galtet uttb unterftü^et fatl)olif(^e S3lätter itnb 3eitfd)rifteu, itnb bnlbet in (Suerett Raufern unb ga^ mitieit feine ©djrifteit unb 33lötter, bie baž ©ift bež llugtaubenž unb ber ©itteulofigfeit in bie unerfahrenen ^per^eu tragen. SBo immer burd) Dieben, Vorträge nitb si5erfantni(ungeu bie ßird)e angegriffen uttb bie pflichttreue gegen ©ott unb baž tljeuere ^atertaub gefäfjrbet mirb, ba ift ež not^meiibig, and) burd) öffentlidje DJeben unb Sßorträge unb gemeittfame feier= lid)e ßnitbgebuugeit bie ungerechten Slitgriffe §uritd= jttmeifen ttitb bie d)rifttid)e 3S3al)rt)eit !lar barjulegen. 33ie gemeingefährliche autifatl)oIif^e S3emegmtg macht and) leiber itid)t £)alt uor beu ^iitberfeelen, ber S3liitf)e ber ©egettmart ttitb Hoffnung ber gufuuft. SBie uotl)menbig ift ež bežhalb, bafž ©uere ß'inber im ©eifte ihrež heiligen ©laubeuž erlogen merbeit! ^odjerfreutid) unb tröftlich ift cž, bafž ež trot? ber l) Sermo CCCLVI1. Unguttft ber $eit glaubenStreue mtb itnerfdC)rocfcne 2cl)rer gibt, btc i^re l)od)mid)tige mtö l)od)üerautmort= lidje Aufgabe erfentten imb 31t erfüllen beftrebt finb. Ölt erbostem ©rabe it>iiitfc£)eii mir, bafS bic 3JiitteI= mtb £>od)fd)ttleit, au meldjeu (Suere ©öl)ite, d)riftlicl)e (Sltern, ftubiereit, ber cCjriftlidje ©eift be-herrfdje, bantit bie ©tubierenbcit nicht lim il)ren tjei= ligeu, oott bcu SSätent uub äNiittern ererbten ©tauben gebracht uub jum jügellofeu 2ebeu oerfiitjrt merbeu; fouberit baf§ fie fid) burd) fleißiges ©tubium uub burd) tiormurfSfreieS fittlidjeö S8ert)alten auf i^reu tierantmortuugSootleu 33eruf tiorbereiten. 3m Vereine mit (Sud), tiebe (Sltern, ermahnen mir (Suere geliebten ©oljite, fie mögen fid) burd) crufteS djriftlidjeS %\i= genbbeftreben uub burd) eifrige SeritfSftubien oljite 9?üdfidjt auf Slnfeiubuitgeu bie Slnerfeitnung alter ©utgefinutcu p erringen tradjtcn. Sitte ©laubigen erinnern mir an baS ©ebot 3efit (Stjrifti: © o füll euer 2 i cf) t lenkten üor b e n c tt f d) e it, b a m i t fie euere g u = t e n 3S e r! e f e t) e it it ii b ben 93 a t e r greifen, ber im §immet i ft. (SOiattt). 5, 16.) Uufer göttlicher £>err uub £>eilanb uub eiitftiger üiictjter 3efuS ©hriftuž tierlaugt uon feinen Jüngern uub Slnfjäugern, bafS fie immer unb überall als Sljrifteu auftreten. 9Jfit einem oerborgenen ®lauben§befeuut= itiffe ift er nicf)t §itfrieben: äBer nt i dj oor ben 9Ji e n f dj e n b e f e tt it t, ben m e r b e i d) and) o o r meinem h i nt nt l i f dj e u $ a t e r b e = ! e n tt e it; m e r nt i d) aber öor b e n 9JJ e tt f dj e tt tierleugnen mirb, ben merbe i dj a tt d) üor meinem h i nt nt l i f dj e tt $ a t e r o e r = leugne it. (Sftattl). 10, 32. 33.) 2lu§ bem ©laubett al§ ©ered)te lebenb fabelt batjtr alle fatljolifdjen Triften bie ^flidjt, bie (Siuführuttg uub <3Dnrrf)= füljruug djrifttidjer ©ritnbfä^e auf allen ©ebieteit beS öffentlichen unb gefettfd)aftlid)eu 2ebett§ nach ®?ög= lichfeit jur ©eltiing ju bringen. Uub biefe Pflicht ift bebeutenb für einen jebeit öfterreidjifdjen Staatsbürger gemad)fen, feitbem ©e. ■Jttajeftät unfer allgeliebter S’aifer burch bie gnäbigfte ©emät)ruug ber (Souftitution beut Volfe eine grofje Xljeilitaljme au ber ©eftaltung beS öffentlichen 2e= beitS geftattet 'hat. deshalb erinnern mir alle 3Bat)t= berechtigten ait bic ftrenge ©emiffeitSpflidjt, in bic VertretuugSlörper jeberjeit 9JMttuer 31t mahlen, bie ba mittenS finb, auf bie ©efe^gebung unb auf baS fociale 2eben im djriftlidjen ©inue eiitjumirfeu. 3m sJlanten 3efu (Stjrifti, ^er ,,ach ^ei1 S33erfeu ber 23arml)er5igfeit ben (Eintritt iit ben f)immel ge= mähren ober uermeigern mitt OJfattfj. 25, 35 ff.), ermahnen mir (Sud) ferner, bafe ein jeder aus (Such ttadj ben ihm tion ©ott ^ugemiefeiien Mitteln bie SGBohlthätigfeit im echt djriftlidjen ©iitne beförbere unb an ber richtigen Söfttng ber focialeit $rage uach d)riftlid)eu ©ruubfä^eu mitarbeite, pfleget bie djrift= lid)e 9^äd)ftenliebe in ben SCßoIjlthätigfeitSüereinen, meldje bic ftirdje gegriiubet uub empfohlen l)at U11^ bic unter bem kanten beS he*t- ®iucenj ooit ^attl, ber heil, (Slifabetl), be§ f)e*f- 9ieri, beS l)eil. 5ranS 9iegi§ unb aitbcrer .^eiligen befauut finb. Die djriftlidje ©f)arita§ fenitt feinen Unterfd)ieb ber ©pradje uub Nation, ©ie fprid)t alle ©pradjcu ber 90feitf(^eii, fogar jene ber (Sitgel, uub umfafst alle SSölfer ber (Srbe. Unb bartint trägt ihre öffentliche pflege am meifteu baju bei, um ben uudjriftlicfjeu 9?atioua= litätenftreit uub unfeligeit 9iatioua(itätenhaber mit (Srfolg ju bannen. Qitgleidjeu iiberfe’het nidjt bie ©efaljren ber 3eit, meldje bie oeränberteu (Srmerb3= unb 93erfel)rSücr= l)ältniffe gefchaffen haben. Der Arbeiter unb |)aub= merfer, ooit ben ©hitjeu ber Arbeit bebrüdt, oer-fällt lcid)t ber Unjufriebenljeit, menit ber ©laube feinen Vlid itidjt mehr aufmärtS meubet. Xaufcnbe tion Verführern umfdjmärmen il)n unb fuc^eit ihn mit täufdjenbeit Verfpredjuitgcu unb unerfüllbaren Hoffnungen in ihre Greife 31t sieben, inbent fie ihn üor 3lttent in feinem ©laubeit maufenb uub irre machen. Darum fammelt bie fö'irdje bie Arbeiter um fid), um fie 31t lehren, il)re ©tanbeSiutereffen nadj beit Schreit unb ©ruubfätjeu beS ©laubenS ^u mal)ren unb §u pflegen, ©ebeufet, ©eliebte, ber herr^fhett sIRahnfd)reiben mtfereS ^eiligen Vaters, beS ^apfteS 2eo XIII., in betten er ben arbeitenben (Slaffen bie Söege jeigt, auf meld)eit fie bie 2Bat)rung ihrer Rechte unb bie 23eförbcruitg ihrer jeitlichen 3utereffeit erftrebeu fotteit, nicht bttrd) gemaltttjätigeu Umfturj alter befte= ^enbenSSerhältniffe, foitberit ait ber ^>aitb ihrer treuen äRutter uub oott ©ott gefegten 2ehrmeifteritt, meld)e .^errett uitb Arbeitern gleichermeife ihre Pflichten oorhält. Slit letzter uub beoorpgter ©teile aber erinnern mir (Such, oielgetiebte Diöcefaneu, au bie fo oft be= toute, tueil fo micfjtige 3Bat)rT)eit, bafž baž maßre 3ilo£)l ber menfd)lid)en ©efellfchaft oorab in ber ®räfti= gttttg ber 3Sieberf)erftelIuug bež djriftlidjeit ^autiliem geifteö befielt. ®ie fatljotifc^e Kirche felbft ift eine grofje uiib erhabene ©ottežfamilie, bic ihrežgleidjett unter allen ©rfdjeiuungeu ber 3Beltgefdjicl)tc nicht l)at. Slufgebaut auf ber gottgewollten Sluctorität bež ^pei= ligeu SSaterž xtnb ber mit itjm in ©enteinfchaft fte= tjenben 33ifd)0fc finb iljre SJtitglieber burd) bie Siebe ocrbitttben, bie im ^erjen bež göttlichen ©rloferž iljre Cnede l)at. SSer bemnad) gegen bie Slnctorität ber ftirdje anftiirmt, ber erfdjiittert and) bic ©rttnb= feften ber djriftlidfjen kamilic. Slujjer biefett Jtiubeu gibt ež aber ttod) anbere Schäbiger bež djriftlidjett fjantilieulebenž, mic unter Slnberem bie iiberl)anbnel)mcnbe ©enufžjudjt, mcld)c in i^rer berbften $ornt alž SUfoholižmuž ober Xrunf= fitdjt bie ©efititbheit ber SSölfer untergräbt; ferner baž habfitd)ttge Sagen nad) seitlichem ©rmerb unb SBeftp; bie ©eriugfchäpuug ber haužlichen -Arbeiten ltitb baper baž ungefunbe (Streben, bie Stäbte jn überoöllern unb baž Saab ber beuötf)igten Arbeiter ju berauben ÜRebeit ber ^Regelung ber ©rmerbžoer= hältitiffe burd) bie ©efepgebung erblirfen mir baž mirffantfte Heilmittel jnr S3efferuttg ber focialett Stotplage in ber ©inflöfjttng bež d)riftfatl)olifd)eu ©ciftež iit bie ^anttlie. 'Siefež SSRittel oermag and) bic fociale ©efetjgebitng in bie richtigen Bahnen jn leiten. 2)nrd) bie (Sh^iftianifiernng ber Familie mirb fid) ber Später mieber feiner Siechte unb ^flidjteu bemnfžt; bie SOhitter erfreut fid) bež ihr fdjnlbigen Schutjež unb ber il)r eigenttjiintlidjeit SSürbe; bie ßiitber mad)fen in ®ottežfnrd)t ju nii^lichen ©liebem ber ©efedfehaft hienieben unb ju ©rbeu ber einigen Se= ligfeit heran. Dpne bie SBeilje, mcldje bie föirdje ber djriftlidjeit Jfamilie fpeubet, mirb man nie iinftanbe fein, ju oerl)inbern, bafž bie entd)riftlicl)te Familie 511 einem Herbe ber Steoolntion merbe. Saffet baher, ©eliebtefte, in ©ucre Familien feinen Senbboteit bež Uitglaitbenž nnb feinen Verführer ein. SS c n n J e m a it b § u e n d) f o m tu t nitb bie (mapre) Sehre it i d) t m i t b r i n g t, nehmet ihn n i d) t auf in ener H a 11 § u n b f a g e t i 1) m tt i d) t ei it m a 1 einen ® r it fj. (11. Joan. 5. 10.) SSerbaitnt auž ©ueren ff-atttilten and) jebež S3ud) nnb jebež S3üd)leiu, jebe Schrift nnb jebe Reitling, überhaupt jebež Xrucfmerf, melehež baž ©ift bež Uu= glanbenž nnb ber S(uf(e()uung miber bie rechtmäßige fird)lid)e ober mcltlidje Dbrigfeit enthält nnb einimpft. Unb f o ft e h e t b c it n f e ft, S3 r ü b e r, nnb h a 11 e t a tt benUeberliefernngen, bie i 1) r erlernt h a & ^ c * ic * burd) SS o r t o b e r burd) ein Schreiben o o it tt ti ž. © r f e 1 b ft aber, nufer H c r r J e f n ž © 1) r i ft n ž ii it b © o 11 n it b Später, ber u n ž geliebt unb e m i g e tt X r o ft unb gute Hoffnung i tt ©nabe gegeben 1) a t, t r ö ft e e n e r e H e r s e n it u b ft ä r f e f i e i it jebe nt guten SS e r f e u n b SS o r t e! (II. Xljeff. 2, 14 biž 16). Sllž Unterpfaub ttttb fidjerfte ©ernähr biefer ©itter unb bež hiwntlifcheit ©egettž biene ber ober= Hirtlicfje Segen, ben mir ©ud) Sillen ooll Siebe im Herrn ertl)eilen! ©egebett jtt SSiett, am «Jefte bež peil. SRarfgrafeu Seopotb, bež S3efd)itperž Defterreidjž, beit 15. Slooeittber ittt Japre bež Heilež 1901. Slnton Jofcpp Sarbinal ©rufdja, 3' ü r ft e r 31> i f d) o f Ooit SBien ©corg Garbinal topp, Jiirftbifcpof 0011 Srcžlau. (Jacob ßarbinal SDtiffia, Jiirfterjbifchof Dott ©örj. Seo (Sarbinal «Sfrbettžfp, Jürfterjbifdmf oon Prag JopanneS Sarbittal Pepita, Jürftbifchof Don tvafau. Johannes Satf d)th aler, Jürfterjbifchof üott ©aljburg. Dpeobor toi)tt, Jiirftcrjbifdmf Don Dlmitp. UlnbreaS ©jeptpefi, ©rgbifcpof Don Sembcrg, rit.gr. Jofeph 33ilcjc)üSfi, ©rgbifdjof Don Sembcrg, rit. lat. iDtattpauž DDornif, ©rgbifcpof Don gara, ©mmanuel Johannes «Scpöbel, 33ifcpof Don Scitmcrip. Jrang Sal. 93a 11 er, SMfcpof Don 93ritnn. Simon 91 icf) tt cr, Jilrftbifcpof Don 93ripen. Johannes S3apt. Jlapp, S3ifd)of Don sSarcn,jo=S3ola. ÜJlartin Jofeph kif)a, 93ifd)of Don Subiocis. ©ngcit Earl Saluffi, Jitvftbifdjof Don Orient. Jofepl) ®ahtt, Jürftbifd)pf üon ©nrf. Jranj SJtavia Doppelbauer, Slifcpof Don Sinj. Sflidtael Sl a p o t n i f, Jilrftbifdjof Don SaDant. «Philipp Slafic, (öifd)of Don Spalato-lDlacarSca. toloman Söelopotocjft), Sifdjof Don Dričala, apoftolifdjer JelbDicar. Jofepl) ©regor SDtar celic, 33ifd)of Don Stagufa. (Sbuarb $jo£)anucž Slep. 93 r l) n t) d), 23ifd)of »on $0niggrči§. Seopolb © d) n ft c r, $ih-[tbifd)of bon ecdau. Stanj 11 ccc Iliui, 93i|'d)of »on Sattaro. ^ofjannež S3apt i)t ö jj t e r, 93ifd)of Oon St. gölten. 2)iattf)äu3 3 a n n o n i, 93ifd)of bon (Sebenico Sonftoiitin IS j c d) o ir i c j, 33i|d)of bon ^rjenUjšt, rit. gr. 9lnton sDi a I) it i č, 53i|'d)of boit 23cglia hinten Sonabcntnra jeglič, ^iirftbifd)of bon Saibad). ^ofcpl) Sebaftiau ^elcjar, Si|d)of bon ^rjenU)gI, rit. lat. £eo 935 a lega, 93i|d)oj bon Jarnotb. Safiliuž ^ a c i c io i c j, Sapifelbicar ooit Staiiillau. $acob 2)1 o § j o r o, Sapitelbicar oon Semberg, rit. arm. $acob “Jtooaf, Gapitefoicav oon Sefttta. ^raitj e t r o n i o, Sapitefbicar oon £rieft--ßapo b’$ftrict 81. P. n. gospodom duhovnim pastirjem. Priobčujem Vam skupni pastirski list avstrijskih škofov, zbranih meseca novembra 1901 na Dunaju v skupno posvetovanje. Izvolite ga sami prečitati, potem pa v enem ali dveh govorih vernikom po domače razložiti one dele, kateri so za naše okolnosti. Večkrat čujem, kako se avstrijskim škofom očita, da v sedanjih nevarnih in osodepolnih časih premalo storč. To očitanje ni osnovano. Škofje mnogo delajo vsak v svoji škofiji in so tudi v skupnih zborovanjih sklenili preko-ristnih korakov za duhovnike in za verno ljudstvo. O tem govore razni protokoli. Le tega škofje do sedaj niso storili, da se niso vpognili moderni razvadi, naj se vsak korak razglasi po časnikih. V kolikor pa bodo spoznali, da je tudi to sredstvo v dosego nji- hovih namenov potrebno, bodo je tudi uporabili. Škofje, zbrani na Dunaju meseca novembra letos, so marsikaj važnega ukrenili. Nekatere stvari Vam bom omenil v „»Škofijskem listu“ prihodnjega leta. Upam, da Vam bom mogel tudi že kmalu doposlati naš skupni list, namenjen Vam duhovnikom, našim sotrudnikom v duhovnem pastirovanju. Benedictio Dei omnipotentis descendat super Vos et maneat semper. V Ljubljani, na praznik sv. Frančiška Ksaverija 3. decembra 1901. Anton Bonaventura, škof. 82. Quoad dispensationes matrimoniales. Causae Canonicae Ordinariae Matrimonialium dispensationum sufficientes sive coniunctae plures, sive solae, et aliarum normae*). (Ex Dataria Apostolica.) Causae honestae et famosae: 1. Propter angustiam loci. 2. Propter angustiam locorum. 3. Propter angustiam, cum clausula, et si extra, dos non esset competens. 4. Propter incompetentiam dotis Oratricis. 5. Propter dotem cum augmento. 6. Pro indotata. 7. Quando alius auget dotem. 8. Propter inimicitias. 9. Pro confirmatione pacis; et propter foedera inter Principes et Regna. 10. Propter lites super successione bonorum. 11. Propter dotem litibus involutam. 12. Propter lites super rebus magni momenti. 13. Pro Oratrice filiis gravata; vel parentibus orbata. 14. Pro Oratrice excedente 24. annum aetatis. 15. Propter difficultatem virorum accedendi ad locum, ad contrahendum cum loci habitatoribus, e. g., quia *) Expressio et verificatio causarum pertinet ad substantiam dispensationis. Gregor. XVI. 22. Nov. 1836. Pro impedimento primi tangentis secundum consanguinitatis gradum, Episcopi „litteris manu propria exaratis rationes in quolibet casu explicent“. Leo XIII, 19. Iun. 1*95. Clausuiae, quae item petinent ad substantiam dispensationis particula conditionali si, aliave simili, exprimuntur in Formulis. expositi pyratarum invasionibus. Propter virorum paucum numerum, e. g., ratione belli. 16. Propter catholicam religionem contrahentis in tuto ponendam; et periculum matrimonii mixti. 17. Propter spem conversionis compartis ad catholicam religionem. 18. Ut Bona conserventur in familia. 19. Pro illustris familiae conservatione. Pro conservatione regiae stirpis. 20. Ob excellentiam meritorum. 21. Ob familiarum honestatem conservandam. — Quod ipsi, qui ex honestis familiis sunt, ad eandem conservandam familarum honestatem . . . 22. Ob infamiam; et scandalum. 23. Ob copulam. Ob raptum. 24. Ob matrimonium civile. 25. Ob matrimonium coram ministro protestante. 26. Ob matrimonium nulliter contractum. 27. Ex certis rationabilibus causis. — Scilicet, ob copiosiorem Compositionem in gradibus aliquantulum remotis; vel in gradibus remotioribus ob causam boni publici Pontificis animum moventem. 28. Ex certis Specialibus rationabilibus causis, Oratorum animos moventibus et Sanctitati Vestrae expositis. — Scilicet ob copulam, vel actus inhonestos, quos ob honorem Oratorum, attenta eorum qualitate, non expedit explicare. 83. Naznanjanje odpadnikov kn.-šk. ordinarijatu. Ker se je, kakor se čuje, zadnji čas žalibog tudi v naši škofiji že pripetilo, da so odpadli nekateri katoličani od svete katoliške vere, naroča se čč. župnim uradom, naj naznanijo vsak tak slučaj — o katerem dobe po obstoječih naredbah obvestilo od pristoj- nega c. kr. okrajnega glavarstva, oziroma mestnega magistrata ljubljanskega — sproti nemudoma kn.-šk. ordinarijatu. Isto naj se stori tudi naknadno takoj o odpadih, ki so se morda v teku lanskega ali letošnjega leta zgodili. 84. Konkurzni razpis. Razpisuje se župnija Lipoglav v šmarijski deka- Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem do- niji, odvisna cd proste podelitve škofove, loči 21.januvar 1902. Prošnje za to župnijo so nasloviti na prečastiti kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani. ___________ 85. Škofijska kronika. Protonotarjem ad instar Participantium in hišnim prelatom je bil imenovan od sv. Očeta velečastiti gospod Janez Rozman, častni kanonik in župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pode lj eni sta bili župniji: Šent Lambert tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Josipu Plantariču; Mavčiče č. g. Valentinu Klobusu, kuratu na Slapu. Kanonično vmeščena sta bila čč. gg. Ferdinand Erker na župnijo Kočevje dne 20. nov. 1901, ki je bil h krati imenovan dekanom kočevske deka- nije in kn.-šk. duhovnim svetnikom; Josip P1 a n t a r i č na župnijo Sent Lambert dne 27. novembra 1901. Premeščeni so bili čč. gg.: Janez Godec, stolni vikar v Ljubljani, kot župni upravitelj na Lipoglav, ker je dosedanji tamošnji župnik č. g. Frančišek Ma-rešič zarad smrtne bolezni prosil za stalni pokoj; Anton Čop iz Preddvora na Bohinjsko Bistrico na mesto obolelega kapelana Frančiška Severja. Umrl je č. g. Frančišek Marešič, župnik na Lipoglavem, dne 10. dec. 1901. Priporoča se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 10. decembra 1901. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.