g 'O
^tCV,
Tower, >linn., 11 Marca,
Letnik I,
IME AMERIKA.
Evropa in Amerika se nujno prizadevate letos velikansko raz-ostavo v Chikagi napraviti v spomin slavne iznajdbe bogate Amerike, kar se jo zgodilo ravno pred štiri sto leti.
i!i Slovenci, ki smo si Novi svet za svojo ljubo domovino iz brali, moramo se tudi zanimati za znamenito s\ečanost, zato naj ,.Slovenec" naš prvi časopis k temu nckoliho s svojemi spisi pripomore.
Krištof Columbus je leta 1402, 12. vinotoka prvikrat stopil na amerikansko zemljo, tega dno se bodo vse palače za razstavo sezidane nekako posvetile in izročile našemu prezidentu. Koj za stros-ke tega dneva so naši bogatini 200,000 dollarjev odmenili. Prava razstava se bo šele prvega maja začela, prihod nega leta. Takrat bomo gledali tam in občudovali RpresnoBti in umetniška dela celega sveta.
Za danes nekoliko preiščimo kako smo dobili ime Amerikancii Amerigo Vespucci, v Florenciji doma, našel je srečo, da se je njegovo ime ovečilo v naših obširnih deželah, in še, kakor nam zgodo-ninarji dokažejo, ne da bil iskal
Temu se jo začudil ves učeni svet. | Albert Veliki, živel jo v trinaj- 1 stem stoletji, bil je redka izjema, j ki je učil, da bi imelo ljudem mo-! !g6če biti, tudi na južnem delu I
i zemeljske krogle živeti. Rekel je :
pa da bi o najhujši vročini morali iti kam v zavetje, postavim v pod-
zemeljske jame. Ali tega še im-
enitni učenjaki niso mogli vrjeti, nasprotno mnenje so splošno trdili. Lahko si mislimo, kako je vse iznenadilo Amerigovo pismo,
v katerim zmagevito naznanja: ,,Večina starih učenjakov naših trdi, češ, da proti jugu ni druzega kakor morje, ki ga imenujemo atlantsko'; drugi pa, ki učijo, da je tam znabiti še suha zemlja, vendar menijo, da ničesar tam ne more živeti. Zadnja vožnja moja je pa do dobrega dokazala, kako vse to ni res. Videl sem na onem delu sveta več prebivalcev kakor v Evropi, ali v Aziji, niso tam le ljudje, marveč tudi živali." Kakor blisk v temni noči šlo je Amerigovo poročilo po celej Evropi. Lnel je navado in tudi zmožnost svoje popotvanje v uličnem jeziku popisati, kar je razširjanji še bolj pripomoglo.
Dasravno je vse mislilo takrat da so iznajdili del velike Azije, imenovali so ga vendar Novi svet, ker je bil unstran ekvatorja. Razvidi se iz njegovih pisem da so
St. Paul, Minn.
Prezv. Nadškof Ivan Ireland teraz bivajo v Rim-u redovno obiskaje Svetega Očeta Leon a XIII. in Relikvije Svetih Apaostel-nov Petra in Pavla- Pravijo, da jih znabiti rudeči ali Kardinalksi Klobuk doleti.
li iHKa. ijjji ]e oaetju^ pa njego prijatelj to nezasluženo čast. Nemški j Mcdiči jih je le dal'tiskat na Laš-mošecni list. „Stimmen aus Mar-1 kem> ki g0 pa kmalo bili pi.cstav. 1 >a Laach," imel je o tem temelji, ljeni f drug0 je/i].c pw drozih (Jc.
/ ^.MZVimi kLanUu -mJ.ultiln—Zemljepisni SO popravit- i esniee prepričala.	Ijali svoje zemljevide ter so No-Bog, neskončna modrost, pri vemu svetu dajali imeAmerigovo. j svojih ljubih posebno ceni ker-: Glasoviti učenjak nemški, Martin Ljsčansko ponižnost, pošlje rad take j Walds«emiiller izdal je leta 1507. a-::zmero, da imajo tudi naj bolj zemljepisjc ter pridjal spredaj prebrisane glave dovelj prilož-, pisma Ameriga Vesplifc.cia. Omeni »osti se vaditi in vtrditi v tej i>f>- večkrat v knjigi da naj Novi svet trebni čednosti. Tako je nebeški r>,v'' ravnal s slavnim in tudi pobožnim Krištof Columbom.
kerjanskim duhom kakoršnega je imel umni mož ki nam je prvi pokazal pot v te kraje.
C. Z.
St- John's University,
Amerikanske norice.
K<5 se jo ta dobrotnik vesolnega človeštva srečno pripeljal do suhe zemlje, mislil je, <la je prišel po dolgem popotvanje na morji v že znani del sveta, v Azijo. Doživel jo na štirih obiskanjih nove dežele obilo znamenitih reči, ali vse to je le bolj pičlo in suho popisal za to njegova poročila niso imela tako hitrega teka po svetu. Zraven te ga so mu še zavidljivi v^likaši španski zasluženo čast (vodkopovali, da, vsaj za nekaj časa do cela vzeli. Malo poznan od nehvaležnega sveta, gotovo pa občudovan od prebivalcev nebeških zavad njegovih svetih namenov je pobožno zaspal v Gospodu leta 150(3. na dan Kristusovega vnebohoda.
Amerigo Vespucci bil je mož, ki je umel srečno iznajdbo slavnega prijatelja svojega porabiti. Tega zibelka je tekla v Florenciji na Laškem, kjer se je narodil '9. nusča, leta 1451. in pozneje nabral učenost tedajnega veka. Z Columbom se je sprijaznil že pri njegovi prvi vrnitvi iz Novega . -^eta, k ed a j sta gotovo veliko modrovala o imenitni iznajdbi.. "Velika želja ga prime si tam sreče iskati in pomnožiti vednosti svoj;-', gre dvakrat b ■ španskimi ladjami crez morje, pozneje stopi v službo Portugalskega kralja, kteri ga z veliko ekspedicijo v Brazilijo poš-'Tedaj se vedoželjnemu možu Novi svet v mnogo-vrjtni krasoti pokaže. Pa ne le to! Pride čez vroči ekvatorjalni pas ter hodi in preiskujc[p0 deželah južnega sveta.
vzame ime slavnega iznajdnika,
seveda o Columbu še takrat nič ni vedel. V Strassburgu tiskali so leta 1509. mali zemljepis z naslovom ,,Globus mundi" po slovensko ,,Zemljska krogla," neimenovani pisatelj rabi ime Amerika, kako bi bilo že popolnoma določeno. Prizadeva se pisatelj na vso moš vsacega prepričati, da so vespod nami ljudje in da imajo proti nam noge obr-nene. Neki angleški pisatelj gledaliških iger govori tudi od Novega sveta, kterega je Aineri-cus iz najdel. To je bilo leta 1511. Pozneje so pa tudi Colum-bove poračila bolj rozglasili, zato so se njegovi prijatelj trudili ime spremeniti,da, Waldseomiiller sam je-spoznal svojo zmoto, ter jo je hotel popraviti toda-bilo je prepozno. Udomačilo se je ime tako zelo in v koreninilo na vseli krajih sveta, da ni bilo več misliti deželo drugače prekrstiti,
Amerigo Vespucci moral je umreti preden je spoznal da je hodil po novem delu speta. L)a je postalo ime njegovo tako sloveče, pripomogle so gotovo precoj obširno vednosti njegove, veliko je imel pri tem njegov bistroumen pogum, potoni se mu je pa še sreča nekoliko nasmeliljala ter ga poklicala na tron svetne visokosti. Preselil so je v večnost leta 1512. Mi pa, ki se spravičnim ponosom imenujemo Amerikanci, spoštujmo posebno slavnega Krištof Columbu. Rogu in njemu bodimo hvaležni za lepe) domovino našo. Mi verni Katoličani tudi ne bomo pozabili prositi večkrat Boga, naj napolni prebivalce naše dežele s
d
Okusnega sadja in raznih slad-cič 'candy) so dobi pri J, D Murphy-
DULUTI1.
Sveti Oče Leon XIII. so blagovolili pooblastiti, vladike vesolnega sveta, da smejo letošni 40 danski Post odvezati verne svojih škofij od dolžnosti posta zavoljo nevarne balezni gripe.
Torej so naš preč. škof Jakob McGolrick verno svoje Duluske škofije odvezali od dolžnosti posta in zdrževanja mesnih jedil, razum petkov celega leta in Vel-kega Petka in Velike Sebote.
Mi reBobno opomnimo, da vse taisti, ki se tega dovoljenja po-služljo in zavolj nalezljive bolezni gripe postiti niso zmožni ali sposobni: naj tolikanj gorečnejše molijo, terpljenje Kristusovo premišljujejo, milovščino delijo in tako pripravljajo Zakramente svete Pokore in Rešnega telesa o Veliko nočnem času prijeti.
Naj bado našoserca napolnjene a žalostjo nad našim grehom, ker v resnici le edino greh je kriv vsega zlega in vsih kazen. Zado-stujmo Božji pravičnosti in svetosti da bomo napolnjeni z dobrimi deli spokornosti.
f JAKOB McGOLRICK,
Škof v Duluth.
LA CROSSE.
i
V	La Crosse, Wis. je 25. februarja prevzvišeni nadškof Katzer z veliko slovesnostjo konsekriral novega škofa velečast. gospoda Jakob Sckwebacha. Slovesnosti so se udeležili prevzvišeni škofje iz: Marquette, Mich. Belleville, 111. Winona, Min. Fargo, N. D. in veliko števiki duhovnikov.
Novi škof v La Crosse, Wis. prevzvišeni gospod Jakob Schwe-bach je rojen na nemškem, 44 let star in je prišel še kot otrok s svojimi stariši v Zjedinjene Države. Leta 1870 je bil v ma-šnika posvečen. Kmalo potem jo prevzel župnijstvo pri Marijini cerkvi v La Crosse.
V	Gateni 111.. je meseca januvarja veliko ljudi za hripo umerlo. Baje dve tretjine vsili umeri i h je imelo to bolezen. Smrt je pobirala le bolj priletne osebe.
V' Pliiladelpliiji, Pa. je na sv.
Matija dan v tamošnji katedrali konsekriral prevzvišeni nadškof Elder iz Cincinati. novega škofa prečastitega gaspoda dr. Ignacija F. Hortsmann-a za školijo Clevelaud, O. Slovesno pridigo je smel prevžvišeni nadškof Ryan iz Philadelphije. Škof Horst-mann je častito duhovščino svojo
klevelandske škofije uljudno povabil se konsekracije v Pliiladelpliiji udeležiti. Slednji Čas je bil profesor na katoliškem vse-učeliSču v Washington.
v Indian teritoriji 20 mil od mesta Antlers proti severo zahodu so pni vertanju zadeli na bogato premogovo žilo. To je ver ta če spodbudilo tudi v drugih krajih iste okolice premoga iskati. Ne daleč od prve žile zadeli'so na drugo, še bolj bogato,<tll čevljev debelb prernogovo žilo in ne več kukor 5 čevljev pod površjem zemlje.
Miss Kittie Shaw hči slovečega zdravnika v P i 11 s b u r g-u je pri neki veselici plesala celo noč. Ob pol štirih zjutraj so je pri plesu nenadoma zgrudila na tla—in bila je mrtva. Miss Shaw je bila 23 let stara in preljudnego obnašanja. Koliko cvetočih deklet je že ta neumni ples špravil v prezgodnji grob. kolikem pa je že pouzročil hiranje do smrti; in mlad ina, mesto da bi se izogibala takih veselic, kjer se pije smrtni strup, jih še strastno išče v lastno pogubo.
Mnogo miČnega branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J. D. Murphy.
T PhiliuMphiji, Pa. je te dni
jobliaj, la Mrs. Katarina Sharp
.„, ... Jhvu] 1, i-,' . jjatni dan. Ugledala
je luč sveta v Pliiladelpliiji meseca
j februarja 1. 177S. Njeni mož je
: služil v vojski 1. 1812 i:i je že
pred 58 loti umeri. Od štirih
I otrok živi samo še najmlajša hči
kije sedaj 73 let stara. Mrs.
I Shar]} je nekaj oglušeia sicer pa
| je; še precej trdna in stanuje pri
svoje] hčeri, kjer pod isto streho
{Trebiva 5 r'odov.
Prevzvišeni nadškof Kenrickv v St. Louis 00 obhajal 6, dan t. m. bo letni jubilej svojega duho-vstva,
Pojdi k J. D. Murphy po zabavno gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National Bank."
Dr. A. F. Palitschek vitez Palmtorst Avstrijski konzul v New-Vork-u imenovan je Avstrijskem komisarjem za svetovno razstavo v Chicagu.
Driavni senat je zakon, o zadevi prepovedi uhoda in naselitve Kitajcov v Zjedinjenih državah za 10 let podaljšal. Najberž bodo tudi državni poslanci taisto sklenili.
Novosti iz Enrope.
iz slavno Zgodnje Danice posnamemo: Rim. Po Binerli
kardir.ala Manninga
še
&a 30 samo 11 kardinalov, ki so bili izvoleni od Pija IX. sedanjo dobo jo izprazajonih 13 kardinalskih časti.
Mec papežtvom Leona XIII, je umerlo že 79 kardinalov.
IJiiH 14. t. m. je umeri kardinal Simeoni za influenco. Bil je rojen 27 grud. 1816.
Tz Gradca. 9. t. m. je po kratki bolezni umeri Msgr. dr. Oton Schmid, sovrednik slavno-znanega časnika ,,Linzcrquartal-sehrift," R. I. P.
Anglija. Umeri je 14. t. in.
slavni kardinal Manning. Rojen jo bil 15. jul. 1808; 1. 1830 je postal duhoven angiikanske cerkve; 1. 1850 pa je prestopil v katoliško Cerkev, in 15 let pozneje je postal nadškof westminsterski, in 1.1875 kardinal.
V	Genovi je silo stari nadškof Salvator Maguasof (roj. 1896) za influenco nevarno zbolel.— Nadškof Cambraiski Addone Thi-baudiener pa je umeri za influenco. —Bog se jih usmili!
V	Jeruzalem! Veliki komisar za Sveto deželo na Dunaji naznanja v poslednjem zvezku ,,Po-savne," da naraerja zopet letos priravnati popotvanje v Jeruzalem in druge svete kraje, da bodo pa še le v prihodnjem zvezku za-mogel to reč bolj natanko razložiti, ko se dogovori s pomorskimi vradnjami zarad vožnje itd. Prizadevati so hoče zadevne cene vravnati zmerno, kar je moč. Zeli pa zato, da bi se že zdaj oglasili tisti, ki se žele vdeležiti, kar kolikor več se jih vdeleži, toliko manjši so troški.
Evropskih vladarjev naj stareji bo sv. Oče Leon XIII. stari 82 let. Veliki knez Adolf Luksen-burški ima 74 let; 73 let kralj Kristjan Danski, 71 let ima lingle-ška kraljica; kralj portugalski Karol ima 28 let; serbski kralj Aleksander 16 let; kraljica Vilje-I ma Iiolanška 11 let; kralj Alfonzo špaujski 5 let.
Vatikanski kapitel je 17. prosinca z velikimi slovesnostmi kronal podobo Matere Božje v eerkvi sv. Andrejo ,,dello Fratje;" ta podoba je namreč tista, pred ktero se je bil pred 50 leti po velikem čudežu spreobernil slavni Ratisbon, kterega sem 1. 1866 v. Jeruzalemu osebno spoznal, kot spovednika ,, si jonskih hčer," ktere je bil sam vstanovil v cerkvi Ecce-llomo, ki jo je tudi on zidal. Ravno 20. t. m., kakor piše ,,Salzb. K.," so toroj v Rimu v omenjeni cerkvi obhajali 50 letnico Ratisbonovega spreobornjenja. Obširno popisano je čudovito spreobernjoiije v mojem popot-vanji v Sveto deželo z imenom: ,,TrimescenaJutrovem." (Ob kratkem se nehaja tudi v sol-nograški,,K i r c h e n z e i t u n g" 22. j an. 1892.) (Tako pišejo Msgre Jeran.)
Gradec. Časnikan. dr. Matija R<5bič je umeri 20. prosinca t. 1. Rojen je bil ta verli gospod 1. 1802 v Rogatcu na Štajerskem in je postal dnhoven 1. 1825. Štirde-set let je učil cerkveno zgodovino in cerkveno pravo na bogoslov-skem oddelku v Gradcu. L. 1844 je bil rektor na univerzi in ob e-nem deželni gimnazijski vodja. Verli tega je bil 11 let akademski pridigar za juridiški oddelek. Kot pisatelj je na svitlo dal znano ,,zgodovino kerščanske eerkvo. ki je imela več natisov, Njen čc-terti natis je oskerboval naš rojak dr. J an. Vidmar. Delo je prav čversto in izvorstno. Tudi njegova zgodovina protestant o vaka na Srajerskem ima dober glos. Spisal je še kratko ,,patroiogijo" za svoje poslušavce. Bog mu daj večni mir!
Nar cenejši in
Nar Boljši
Prodajalnica y
Tower je
The New York Clothing Company.
KANTINA.
Kaj je Kantina? Kantiua je gostilna za vojake. V Evropi so kantine v vsili vojašnicah in vojaških postajah. Sprevideli so namreč, da je slabo za mladeniče, ki pridejo iz dežolo v mesto, ako imajo popolno prostost hoditi v gostilno, kamor bi se jim zljiibilo. Nekateri niso ravno nagnjeni k pijači a kadar pridejo do nje, na-srčejo so jo vendar nehote da jim pride v glavo. V tem stanji se zagreše proti tej ali onej postavi in kazen je neizogibna. Kantina naj bi tedaj neprevidne vojake odvračala od pregreškov in jih tako obvarovala kazni.
Zadnji čas vpeljali so to preko-ristno napravo tudi v vojstvu Združenih držav. Jo jo li prebivalstvo z veseljem pozdravilo? Kaj še, celi kupi ugovorov (protestov) jirihajajo'do oblnfitev in do kongres-a v Vašington, prošnje, naj bi Kantino odpravili, se kopičijo dan na dan. No, hvala Bogu in pametno mislečim možem-veljakom, težko se jim bo posreči- « lo! Protivniki kantine so se obrnili celo do vojnega tajnika a vse kaže, da zaman.
Poglejmo malo, od kod neki prihaja ta upor in to ugovarjanje.
Res je, da so vsi oni, ki so v družbi popolne vzdržnosti, že zavoljo svojega principa proti kantini. Ros. Kantina dovoljuje vojakom piti lahnoopajno zdravo pijačo n. pr.: pivo in vino. Saj od teh vemo, da so vsprejeli v svojem fanatizmu resolucijo, naj bi so vino celo pri zakramentalnih potrebah nadomestilo z vodo. Ne za temi tiče drugi tički namreč ta-kozvani marketendarji to je prodajalci, ki so povsodi drže vojakov ter jim za dober dobiček prodajajo i slabo jed i pokvarjeno spojno pijačo. Na ta nepošten način so si polnili žepe, vojakom so pa bili bližnja priložnost k pre-greškom.
To naj bi sedaj nehalo. V kantini si kupi vojak razven tobaka, jedil in drugih reči, katerih ne dobiva redno od države, tudi vino in pivo-pa nobenega žganja Tu lahko čita časnike, igra-seveda ne za denar—iti se sploh na pošten in zdrav način zabava.
Naš vojni tajnik se je hotel tudi sam prepričati, kake posledice ima vpeljava kantin. Odgovori vsili veščakov se strinjajo v tem da očitno vži vanje lahnoopojuih pijač v zvezi z zabavo in cenim i jedili spodriva od dne do dne žganjepitje, da je vedno manj kaznjencev zavoljo pijanosti in da kantina sploh j ako dobro vpiiv.i na nravnost (morajj vojakov. Vrhu tega se mora ee jemali v poštev, da dobiček kantin, ker si jih vojaki vzdržujejo sami,, pride zopet vojakom v prid.
Mislimo tedaj, da tarnanja in moledvanja Kobiouežcv-maiketou-darjev srca vojnih gošpopOv ne bodo ganila. Kdor je namreč proti kantini, ta želi, naj bi vojaki nravstveno (moralno) propadali.
Matija Šavs.
CERKVENI KOLEDAR.
MAREG ALI SUŽEC 1892.
Dnevi
Godovi in nedeljski evanveliji
12 I Sebota
Kvatre. Gregorij, p.
Jezus se na gori spremeni. Mat. 4.
13
14
15
16
17
18
Ned. B
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
2. postna (kvat,) Rozina, vd. Metilda, kr.. Evtitij, muč. Longin, m. Felicita; d. m. Heribert šk. Evgenija, m. Zedert dev. Patrik, šk. Ciril Jer., sk. Edvart, kr.
Gospod trka.
Glej, na vrata tvoje duše Trkam glasno, tvoj Gospod;
Da mi vendar enkrat odpreš In v serce pripraviš pot.
2,
In jaz čakam, trkam prosim; ,,Ljuba duša odpri mi!"
Vendar ti se mi umikaš Kaj od mene te podi?
3.
Glej, moj sin, le jaz sem sposeil Duše tvoje sladki mir,
Da že v solzni tej dolini Lahko pije sreče vir.
4.
Veš li še: s krvjo, s solzami, Z ranami sem rešil te,
Ker v gorečem hrepenenji Iskal lete sim zase.
5.
Kdaj mi vendar odpreš, duša! Saj sem kupil te drago.
Ker krvi som zadnjo Kapljo Dar prelliti na zemljo?
6.
O moj Jezus, Tvoji klici Mi pretresajo serce,
Vse hočem darovati
Kar imam, je Tvoje vse.
Glej, po Tebi bo mi želje K sebi stisni me ljubo,
V solzah daj mi greh oprati, Ker sem žalil Te hudo.
2. Postila Nedelja.
Louis de Goesbriand, D. 1). pri Benziger H ros.
Spremene nje na Gori Tabor, in Sveta maša na Altarji.
Sv. Matevž v donašnem Evan-gelji 17, postave in od 1. do 9 versti nam pravi.
Evangelij svetega Matevža 17, 1-9.
Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in Jakova in Janeza njegovega brata in jih pelje same na visoko goro. in se je spremenil pred njimi; iu njegov obraz se jo svetil,kakor solnce, in njegove oblačila pa so bile bole ko sneg in glej! prikazala sta -se jim Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. Peter pa je spregovoril in je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega, ko jo še govoril, glej! glas iz oblaka, rekoč: ,,Ta je moj ljubi Sin, nad kterim Imam dopadajenje;njega poslušajte!' In kadar so učenci slišali, so na svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus je pristopil, in se jih je dotaknil, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! kadar so pa svoje oči vzdignili, niso niKogar vidili, kakor Jezusa samega. In ko so z gora šli, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane.
SPREMENENJE Zveličer-jevo se je pergodilo, osem dni, pred, ko je Jezus, v nekim pogo-
voru naznanil svojim učencam, da sedaj imajo iti gor v Jeruzalem, in da tam bo imel terpeti veliko reči od starašin ljudstva, od pismarjev in velkih duhovnov, in da ga bodo umorili. To je bilo meseca Augusta, osem mesecov pred njegovim terpljinjem in.smertjo, Taisti čas je Naš gospod posebno učil na Galilejskim, kjer so ljudje bili bolj sposobni gil poslušati; zdaj pa hoče iti gor proti Jeruzalemu, kjer so bili njegovi sovražniki, kteri so sklenili pričeti grozovito preganjanje zoper Njega, da bi ga križali na Kalvarji. Učenci Gospodovi so torej morali biti poterjeni v Veri, in pokrepčani za prihodnje poskušnjo. Torej hoče trem iz med njih pokazati Veličastvo, ki je Njemu, jako Sinu Bošjimu lastno; in zatega voljo se je pred njemi spremenil. Zapriče svojiga Spremenerija. si jo bil izvolil Petra. Jakoba in Janeza: ki so tudi priče bili Njegoviga kervaviga potu v Vertu Getcemani, Ti so bili nar poglavitniši med njegovimi aposteljni: torej so tudi nar bolj potrebovali Božje pomoči, Gora! na kateri sejo Gospod spremenil, je gora Tabor nekoliko mil proti jutro od Nacareta, ločena od drugih gora se vzdiguje ponosno kakih dva tišuč čevljev nad morjem na samotni planjavi. Romarji se ji bližajo navadno od Nacareta prihajoči in rano zagle-davši jo vidijo z goročimi solnč-nimi žarki osijano ž ar iti, jih spominja na Stvarnika vsili reči, ki je prišel iz ljubezni do ljudi na svet in so jo bil spremenil v svit-leji ko solnčni svitlobi na tej gori.
Ni nam znano kakšna da je bila oprava te goroo času Kristusovim, ali so bile kake poslopja tam ali ne: pa vemo, da Gospod je rad hodil ponočni čas molit na samotne kraje in sv. Evangelj nam pravi- Gospod je tje šel molit. Luk. 9.
Verhna planjava goro Tabor je kakih petsfo in petdeset metrov v daljavoin dvesto in petdeset metrov v širjavo. Kraj spremenjanja je proti solnčnem izhodu, nasproti reke Jordan. Od časa Kristusovega so pa pobožni katol-čanje si naredili več hiš in cerkva na tej gori. Razvaline ene velike cerkve in ene kapelice se še vidijo dandenašnji. Sedaj se znajde tam samo en gerški samostan in pa ena frančiškanska postaja, kjer en duheven z enem bratom osker-bljujeta romarje. V resnici zanim-ljivo jo se spominjati te častitljive gore in daritve svete maše, ki se tam opravlja; ker to je bil taisti kraj, kjer je Jezus po svojem vstajenji rekel svojem Apostelj-nom: ,,Vsa oblast je meni dana, pojte torej in učite vso narode, Jaz sim zvani. (Mat. XXVIII, 18.) Ginljivo bi mogli zaklicati: Ako pozabim tebe o sveta goro naj bo tudi moja desna roka pozabljena. Naj moj jezik vsahne, ako se tebe več ne spo minja (Ts. 136)
Zdaj pa govorimo o spromenen-ji Gospodovem samo. Gospod je šel na goro z namenom, da bi tam molil. Med molitvijo se Njega oblačilo spremeni in postane belo in svitlejši ko sneg, da nikdo tako belega storiti ne more.
(Mark, IX, 2.) Ali ni bil to čudež? Več cerkvenih učenikov meni, da taisto ni bil čudež ker naš Gospod Jezus Kristus je bil Bog in človek bistveno zjedinjen v eni in ravno taisti osebi vedno odkler je'človek postal, torej je bil to njegov navadni stan sreče in veličanstva. Kakor koli siže naj bode, to je gotovo, da je naš Gospod blagovolil pri tej priložnosti pokazati svojim Aposteljnom žark svojega veličanstva. Mozes in Elija, zastopnika postavo in prerokov se mu prikažeta in se pogovarjata z njim o njegovi smerti, ki se ima kmalo potem v Jeruzalemu prigoditi. Pričujoč-nost teh velikih prič je Aposteljne podučila, da je Jezus središo stare In nove zaveze in da ljudje zamoreje samo po Njemu zveličani biti in da duše človeške so neumerjoče. Zna biti da Aposteljni niso vidili cele prikazni; ko so prišli na goro, so bili gotovo utrujeni in so kmalo zaspali. Ko se prebudijo in vstanejo, zagledajo prikazen in toliko veselje jih veličastno spreleti, daPeter zakliče:,, Gos-
pod dobro nam je tukaj biti; na redimo tukaj tri šatore, Tebi enega, Mozesu enega in Eliju enega. Ko je še to govoril, glej! jih je svetel oblak obsenčil; in glej; glas iz eblaka se je čul re koč: ,,Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadajenje; Njega poslušajte." Kadar so Aposteljni to slišali, so na svoj obraz padli in se silno bali. In Jezus je pristopil, sc.jih dotaknil in jim rekel: ,,Vstanite in nikar se ne bojte!" Kadar so pa svoje oči vzdignili, niso niko gar vidili, kakor Jezusa samega.
Posebno pomenljivo je da sv. Cerkev ravno sedajni čas veleva svojim otročičem premišljevati spremeujenje Kristusovo na gori Tabor, ker ravno sedajni čas imamo posnemoti 40 danski post Gospodov, in tndi sedajni čas imamo Gospoda v duhu spremiti v Jeruzalem, da bi premišljevali njegovo britko terplenje in grozovito smert. Pač ..' ..tn«li čutimo, da vsak trenutek se bližamo smerti, in. kmalo imamo zapustiti ta svet. Potrebujemo torej duhovne pomoči in tolažbe: taiste pa no zamoremo dobiti od ljudi, ker vsak človek je sam umerjoč, torej dušne pomoči dati, ni zmošen. Sv. Cerkev samo nam veleva: pojdite na goro Tabor in poglejte na obraz Gpspodov, Vi se je svetil kakor solnce in njegovo oblačilo je belo postalo ko sneg, kateri je sam pravi vir sreče in lepote. Kadar premišljuješ glas iz neba: ,,Ta je moj ljubi Sin," misli si, da tudi slišiš glas Sinu Božjega ki ti pravi: ,,Jaz sem prišel iz nebes in sem človek postal, da ti tebe z dušo in telesom povzdignil do nebeške sreče in veličastva," Sv. Peter in njegovi tovariši na gori Tabor nikoli niso mogli pozabiti, niti spremen-jenja Gospodovega niti glasu Očeta Božjega. Njih vera, <la je Jezus pravi Bog je gotovo vidoma rastla, ko so se spominjali te velijo pomenljive dogodbe, in ko so vidili da jo Jezus bolnike ozdrav-jeval, mertve k življenji obudil in mnogotere čudeže delal. O s kako unemo ali gorečnostjo so li ozna novali Njegovo Ime, in s kako radostjo so ti šli v mučenstvo in
teden, znabiti da jo ne cenijo, ker se jim prepogostoma podeli.
Zatorej mi nismo samo pova-iljeui, ampak so nam tudi veleva, da imamo obiskati svojo župniško cerkev. Tukaj se čudež godi jako na gori Tabor. Trdna vera v resnično pričujočnost našega Gospoda Jezusa Kristusa katoličane ravno tako naudaja in jih irepča, kakor pričujočnost Kristusova Aposteljne. Težaven je bil prihod Aposteljnom na goro Tabor, vem da tudi tukaj v sveti cerkvi jih je nekaj prišlo od daleč in s trudom, Aposteljni so slišali glas Božji jim zaklicati: ,,Ta je moj ljubljeni sin nad katerim imam svoje dopadajenje." Kaj pa v domači cerkvi slišimo vsako nedeljo? Mi slišimo slovesno spoznanje sv. Vere. ,,Jaz verujem v enega samega Boga, Gospoda našoga Jezusa Kristusa, edi-norojenega Sinu Božjega,rojenega od Očeta pred vsemi veki, ki je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od živega Boga, rojen ne narejen; bistveni z Očetom, po katerem so vse reči stvarjene.
Na gori Tabor vidimo pet prič pri osebi Kristusovi, ki so vsi sveti in so sedaj v nebeškem vesel j i. V domači cerkvi vidim poleg oltarja pobožne duše klečati v molitvi, in slišim duhovna klicati Angelje in Arkangolje, Sedeže in Oblasti in vso nebeške vojske, da bi se z nami strinjali v prepevanji slave temu ki pride v Imenu Gospodovem. Na gori Tabor sta Mozes in Eiija govorila z Gospodom o zadevi smerti. ki jo je imel
zadostil za naše grehe, pa On je jil nedolžen; mi smo grešili, mi se imamo pokoriti, ter zdihnimo duhovnom: ,,Perzanesi o Gospod! us mili se svojega ljudstva in nikar se serditi več Poslužimo se duhovnih dobrot, ki se nam ponujajo, hodimo k sv. Mašam, molimo Rožnivenec, obiskujmo Križev pot in ne pozabimo obžalovati svoje grehe.
MISIONSKO.

smert zavoljo Kristusa; z jedna-kimi čutljeji bi imel nas spodbu-davati spomin Gospodov ker naš Gosped Jezus bo prišel iz nebes, da bo naše revno telo spremenil po zgledi svojega častitljivega telesa.
Samo spomin Našega Gospoda Jerusa Kristusa ne zadostuje, da bi mi mu zvesto nasledevali. Ločil se je On od . tega sveta se uže šteje več od 18 sto let. Kje ga pa sedaj najdemo? On pravi ,,Pridite k meni in jaz vas bom okrepčal." Tukaj mi opomnimo svoje bralce, se spominjati velike dobrote, ki se jim ponudi vsak
v Jeruzalemu prestati; na oltarju se pa darovanje Kalvarije ponavlja; tam ga vidimo v mertvem stanu, tnkaj pa jako živi dar, ki za nas prosi in nas zagovarja.
Oh spremenjen je Kristusovo na Taboru je bil častitljiv prikazen dobro je bilo biti tam znjiin. Ako se pa k oltarju obernemo po povz-' dlgovanji moremo spoznati, da on nam tukaj večji usmiljenje skazuje kakor tam na gori Tabor: Tam se je On bil pokazal v veličaštvu, ki mu je bilo lastno, tukaj na oltarju pa se On čudovito poniža iz ljubezni do nas. Častitljiv prikazen na gori Tabor se je videl samo malo Časa, tukaj pa pri sv. Maši uživamo njega presveto pričujočnost dolgo časa. Kaj bi torej rekli o zadevi korista sv. Maše dobro šlišane? Recimo edino toda skoz daritev sv. Maše vsakateri dušni blagoslov se lahko pridobi, ker naš Gospod se tu daruje samega sebe za vse taiste u jo s pobožnostjo slišijo; tukaj je torej na oltarji On, ki pravi: rosite in hote prejeli." Gotovo da osebna pričujočnost našega Gospoda in Zveličarja je nauda-ala Aposteljne nasledovati zvesto svojega Učenika. Taisti pa, ki a ga prejmejo pri Maši v sv. Obhajilu so žnjim zedinjeni še bolj popolnoma, kakor se notranja ;ed zedinjaz bistvenostjo tistega, d jo sprejme.
Kaj pa o zadevi častitljivega telesa Kristuovega? Na oltarji ni viditi nikogar z blišom solnčnega obraza. Pač res to, pa poglej kako skerbljivo in pazljivo Cerkev okinčuje oltarje in z jako slovesnostjo se doveršujejo obredi velke sv. Maše, V tej zadevi res da oltar ni jednak z goro Tabor, pa ravno tisti Gospod in Zveličar je osebično tam na oltarji, akoravno je Njega veličanstvo skrito našem pogledu, pa je vendar bistveno tam taisti, katerega lepota presega svitlost solnca, ki je v veličaštvu šel v nebesa. Tako Aposteljnov upanje in ljubezen sta bile stano vitne in uterjene, ravno tako po sv. Maši ali Obhajilu moremo zaklicati: ,,Verujem v vstajenje telesa in v večno življenje."
Pomislimo torej, da sedaj smo v postnem času in ako hočemo viditi .Gospoda v svojem veličaštvu, moremo ga zdaj slišati, ubogati in mu nasledovati, Naš Gospod se je postil 40 dni, da bi
Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki.
(Ponatis iz Drobtinic za leto 1891.)
(Dalje)
Tu po Saksonskem ni videti, pa še tudi po nekaterih drugih nemških deželah, ne križev ali znamenj ob potih, ne toliko cerkev. Čutil sem že iz tega, da se vozim po nekatoliški ali luteranski deželi.
0	koliko srečnejši ste vi, Slovenci! Če imate tudi semterje bolj nerodovitna polja, pa imate lepe cerkve, ne samo po mestih in vaseh, ampak celo po visokih hribih so jih vaši pobožni predniki postavili, kamor tudi vas dostikrat žene po-božnost, da opravljate svoje molitve Bogu na čast.
O kaj stori napuh! Po napuhu nekega človeka, Martina Lutra, je izgubila ta dežela pravo vero, mesto nje se je razširilo krivoverstvo ne le po tej, ampak tudi po drugih deželah. Potem opisuje daljno vožnjo do Pzriza. Pariz—piše— je glavno mesto Francoske, še večjo kakor Dunaj, in ima več prebivalcev kakor Kranjsko. Mesto je katoliško, kakor vsa dežela. Ima veliko cerkev in samostanov in drugih pobožnih naprav. Izmed veliko cerkva so najimenitnejše: čerkve Matere Božje (Not-re-Dame), cerkev sv, Sulpicija, cerkev sv. Genovefe Cerkev sv. Genovefe je jako veličastna. Stoji na lepem prosturu. V sredi
1	ima veliko kupolo, na obeh straneh dve veliki kapeli. To veličastno cerkev so tisti puntarji, ki so pred štirdesetimi leti kralja Ludovika umorili, onečastili, in izpremeuili v posvetno poslopje, v katerem so podobe takih mož, katere so hoteli josebno častiti. To kaže že napis nad vrati: "Aux homines grands :a patrie reconnaissante," po naše
'Velikim možem hvaležna dom
.1
ovma.'
Med temi, velikimi možmi so pa tudi: Voltaire, Rousseau, Robe-spierrie itd. Še nam, ki smo bili tako daleč od Francoske, zdelo se je milo, ko smo brali, da je to poslopje, "Pantheon" zvano, bilo nekdaj cerkev sv. Genovefe.
Pred cerkvijo sv, Sulpicija je vodnjak z velikim stebrom. Okrog so štiri kamenitni kipi "v spomin štirih škofov, ki so v za četku preteklega stoletja sloveli ; učenostjo. Znani so vsemu katoliškemu .svetu: Fenelon, Bos suet, Flecliier, Massillon, Prav veselil sem se, da niso pozabili tudi pobožnih in učenih škofov, Tudi cerkev sv, Magdalene kaj lepa. Najbolj me je spo minjala Salomonovega tempeljna v Jeruzalemu, dasiravno bi se njim ne mogla meriti. V njo greš po stopnicah. Pred vrati ob straneh je veliko visokih ste brov. Vrata so iz železa. V nje so pni v lepo vdelane dogodbe sv. pisma, predstavljajoč deset božjih zapovedij. Ima lepe oltarje. Stene in strop so skoro popolnama preprežene z lepim lesom, ki je drago pozlačen. Le semtertje bo vidi kamenje. Ob stenah nima cerkev oken, samo od vrha prihaja svetloba. Kip sv. Magdalene v
---1
velikem oltarju in kernbini so iz
marmelja.
Najrajši pa bodo še Kranjci kaj slišali o cerkvi "Marije Zmagovalke" (Notre-dame des Vi-ctoires.) Tudi sam sem najbolj želel obiskati to cerkev, ki je v osemnajstih letih sem dosegla toliko imenitnost. Pobožni udje bratovščine Marijinega srca še vedo, da se je začela tu bratovščina v tej cerkvi. Oj, s kakim hrepenenjem in veseljem sem stopil**^ to častitljivo cerkev! Ima sedem, oltarjev. V velikim oltarju je podoba Matere Božje "Zmagoval-t lke." Ona je zmagala vso sovražnike in tudi svojim častilcem sprosi zmago zoper i se nasprotnike zveličanja. Oltar Marijinega srca ali bratovščine je pa nn desni, prvi od velikega oltarja. Podoba Marije z Jezusom v naro čju je izrezana iz kamna. Kroni na glavi sta iz čistega zlata. Darovali so ju sv. oče papež Pij IX. v zahvalo, da so bili uporniki premagani. Ravno francoski vojaki so Rim zopet dobili v papeževo oblast Sv. oče spoznajo, da je na prošnjo bratov in sester bratovščine Marijinega srca izpre-obrnilo toliko grešnihov, in da je po Marijini prošnji sveta cerkev tako hitro zadobila mir. Pred oltarjem je sedem svetilnic in šest lestencev. Tukaj sem priporočal Materi Božji sebe, pa tudi ljube Kranjce, posebno še brate in sestre Marij inega neoniadežovanega srca. ;
Seveda jo v tako velikem mestu I veliko slabih, malovrednih kristi- f janov. Zgodovina nam pripove-j duje veliko žalostnih reči j, ki so , se godile v Parizu. Vendar pa f moram reči, da me je razveselilo, kar sem videl to dni le povrhoma. ■ Cerkve so neizrečeno lope, druga : lepša od druge. Vse so lepo | snažne. Cerhveni služabniki in j strežaji so lepega vedenja. Vsak i
an je bilo po vseh cerkvah, v katerih som bil, veliko H udi j pri sv. obhajilu, seveda samo gosposkih. Posli in delavci gredo menda zjutraj zgodaj, ker pozneje ne utegnejo. Ker toliko 3-j«<l',l pristopa k sv. obhajilu, zato je po • nekaterih cerkvah sv. Rešuje Telo dveh ali treli oltarjih hranjeno O kako veselje je občutilo moj| srce, ko sem videl med drugi® tudi v sviji oblečene gospe in gospodične,pa tudi gospode pobožno mizi Gospodovi pristopiti! Primerilo se je, da sem v cerkvi sv. Magdalene videl poroke šririh parov. Ob enajsti uri sta prišla dva para, bila sta vsak posebej in vsak pri drugem oltarju poročena. Po poroki sta bili šv. maši. Proti dvanajsti uri prideta dva druga para.
Eden ženin in nevesta sta morala biti posebno visokega stand, ker sta šla s pričami vred pred veliki oltar kjer so vsi sedeli na lepih stolih. Drugi so bili poročeni pri stranskih oltarjih in stali zunaj omrežja. Po vsaw* poroki je bila sv. maša in pri sv. maši blagoslov za novoporočenee. Tj ženini in noveste so kazali, da
Je
I
in
imajo vero in spoznajo, da potre-bujeje božjega blagoslova, katerega jim deli Bog po svoji cerkvi, kdor hoče v resnici srečen biti v zakonu. Tukaj ni bilo smeha in govorjenja ali zijalastih gledalcev, kakor se žalibog ob takih priložnostih vidi po naših mestih. Ljudij je bilo veliko v cerkvi, pa so molili ali vsaj ne motili z gevorjen-jen in smehom drugih.
Med temi porokami prineso tudi mrliča v cerkev. Ravno prav, mislim si, bodom vsaj videl, kako opravljajo molitve, Prišli so trije duhovniki iz zakristije: tiho so odmolili kratke molitve, potem je bila črna maša. Ko bo potem duhovniki že odmolili molitve, nesli so mrliča iz cerkve na voz ali prav za prav v kočijo, ki j« nalašč zato nopravljena; duhovnikov ga ni nihčo spremil.
(Dalje pri.)
■JI
Amerikanski Slovenec."
NAROČBA:,
1'ervi in edini Slovenski časopis m združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Canada po $2.50 (dva dolarja inpol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ■ali 6 gl, a. v.
Znižana cena.
Ako pa kdo denar za pet oseb skupaj pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; tako, da za pet naročnikov se plača samo $10.00 in za Evropo $12.50 ali 25 gl. a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej in jo koj z naročbo v pismo varčno pristaviti potem kolek ali stamps pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr
V. Rev. Jos. F. Buh, Amerikanski Slovenec,
Tower,
St. Louis Co.,	Minn.
U. S. Amerika.
,,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo.
"Amerikanski Slovenec."
The only Slovenic newspaper 1,1 the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2.50; for Europe $3.00.
<.'KNA NAZNANIL IN OGLASOV
za 13 vrstic "Brevier" (square ii palca): 'Men t od (in $(V7.r> Tri mesece «6-00 °va tednu 125 Šest mesecev 11-00 Eden mesec 2-00 Devet " 15 00 Dva meseca 350 Kam leto 18-00
Pri večjih ©znanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
ADVERTISING-RATES.
One "Square" (12 lines "Brevier" or li inches):
One week «0'7.r> Three months $0'00 Two Weeks 1 '25 Six months 11 "00 One month 2'00 Nine months 15-00 Two months 3 50 One Year 18'00 Considerable rebate on large advertisements.
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher.
Nekdaj se splazi mož v svetišč«,
Skrbno se skrije za oltar, In tudi starka zopet pride In moli, kakor prej vsikdiir:
,,0 sveti Vid, zaščitnik vida,
Kaj duša moja si želi, Odvzemi možu dar pogleda, Odvzemi možu luč oči!"
Jezi se starec za oltarjem
In misli v srcu: Baba, čaj! Če Vid ti srca ne odklene, Odprem ti jaz ga na stežaj!
Voltarju lej, svetnik se maje, In ženi kima glej, z glavo, Navidezno celo se smeje In začne praviti tako;
,,Kaj pravim ti; pobožna žena,
Če hočeš, da se to zgodi, Od zdaj naprej ti dajaj možu Klobas, slanine in masti!"—
Presrečna via in pa vesela Hiti domov in žačne koj Kuriti, kuhati in peči, Da rine jej od čela znoj.
Klobas, slanine in zabelje
Vže pol iz dimuika je preč, Nazadnje vendar žena skuša,
v
Ce nima mož pogleda več.
Pod dimnik v kotu ga postavi
In zvito ga povpraša zdaj: ,,Povej, povej mi mož predragi, Ce vidi ti oko še kaj?"
Otožno mož pogleda v dimnik
In pravi žalostno tako: ,,0, žena blaga, žena moja, Le malo vidi še oko."
V
Ze zadnjo kračo nese v loneč In zopet opraša moža zdaj: ,,Povej, povej mi mož predragi Ce vidi ti oko še kaj?"
Otožno mož pogleda v dimnik
In pravi žalostno tako: ,,0 žena blaga, žena moja, Nič več no vidi mi oko!"
,,Predragi mož, nesreča tvoja, Do dna srca me res boli;— Hodiva malo ven na prosto Očem to menda v škodo ni!"
In šla iz koče sta počasi
Naprej ženica, mož za njo Držeč se palice debele
Kot slepce, z žuljevo roko!
Dospela sta na rob pri reki
In žena pravi: ,,Mož, postoj, Jaz grem pogledat tu me čakaj, Saj vrnem zopet se takoj!"
Od daleč se v moža zažene, Da bi zvrnila ga črez rob, Pa mož se urno jej, umakne In žena'najde v vodi—grob.
došnjega velikega Ksaverija v li). stoletji; je li ostal še jeden belo-kožec v starem svetu. Slovenci nismo zadnji na zemlji; zato tudi v tem nismo čisto zadnji. Ze se je podalo na stotine krepkih in podjetnih rok preko dvoje cesarstev in velikega Atlanskega oceana v nepregledno široko razprostranjeno velikansko telo mogočne ljudo-vlade, kjer je najprej zasijala luč svobode. Ce Vam narišem ob kratkem, morda ne bode odveč, svojo resnišno vožnjo, hote imeli podobo, ki se prenavlja in ponavlja še dan za dnevom.
MISCELLANEOUS SMEŠNO.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
•Po narodni pripovedki.'
V slovenski vasi med gorja mi Živel je nekdaj mož z ženo, Ljubezni vez ju ni vezala;— Pa kdo bi vjedal se za to!
Lisičje duše ženka bila,
Še bolj od nje je mož bil zvit: R Jezična ona klepetulja, A mož bil včasih srborit.
Korenje, repo brez zabelje,
Krompir s kožuhom omotiin Možu ženica huda kuha Se sveto jezo dan na dan.
I ta navada še opušča,
Za moža žena ne skrbi, Pogosto kočo mi ostavlja, Ko treba možu je jedi.
,,Kam zleta stara, črna kavka!"
Tako je revež večkrat klel, ,,Vze zopet ognja ni pri hiši, Da zlodejbi hudirja vzel!"
Tako pogosto mož rentačil,
Da bil je ves od jeze bled, -Nazadnje vendar po naključji Prišel je ženki sam na sled. J, k svetemu je Vidu drla
V svetišče staro za vasjo, K svetniku roke je stezala, Molila k njemu prav srčno:
,,0 sveti Vid, zaščitnik vida,
Kaj duša moja si želi, Odvzemi možu dar pogleda, Odvzemi možu luč oči!"
* *
#
Iz Cirkus v Ameriko.
(Spisal M. V. V.)
(Dalje.)
Jeden glavnih znakov sedanjega časa je brezdvomno mejse-bojno in mej narodno obče vanje po veri, oliki in mnogo drugih običajev in šeg ražličnih držav in posamnikov. Dandanes je možno tudi ne preimovitemu in izobraženemu človeku obiskati daljna mesta tujih krajev. Ljudje so se strastno oklenili vseh postavnih in nepostavnih pripomočkov, da bi se odtujili od domačega praga ter dobili toliko zaželjeno srečo, ki evete menda najbolje v najbolj tujih in oddaljenih krajih. Da se pri tem le pregostokrat prevarajo ljudje, v tem uči vsakdan j a skušnja ter bržkone bode ostalo veljavno tudi v bodočnosti: ljubo doma, kdor ga ima in ga prav ravna. Nagibi, ki povzročujejo, da človek ostavi svoj dom in kraj ter odrine v tujino, so jako različni po raznovrstni h okolnostih, vendar v jednem se strinjajo vsi, vsak hoče sreče, bodisi v jednem bodisi v drugem pčmenu. Celemu svetu, bi rekel lahko, je znano redno in ogromno izseljevanje v novi svet-Amerika- Celo Kitajci iščejo tu prebižališča.—Ko so našli v zapadnem delu ,,Združenih Držav" plemenitih rudnin in kovin, prekoračilo jo vkljub vsem tedanjim zaprekam in nevarnostim toliko belcev dolgo prerije, da je rudeče- kožni Iiidijan z začudenjem vpraševal O. De Smet, on-
Lcpega poletnega dne zasedeva z očetom voz domaše baže ter od-dedrava po gladkej in tedrej cesti proti beloj Ljubljani. Ker šva sodila, da bi blagodejno uplivala ,,kapljica" v velikej vročini, ohladiva si žgečo žejo ter sprazniva nekolika tekočine za odhodnico in slovo. Ker je čas urno potekal, poslovim se, samoumevno ne z lahkem srcem, od očeta ter se urno napotim na kolodvor, da bine zamudil; a oče so krenili na nasprotno stran zopet domu. Vzel sem vozni listek za celo Avstrijo do skrajne češke meje. Zvonec je zvonil tretječ. Posedamo, vsak kakor mu je mošnjica v žepu ,,dala." Skočim v zadnji ali tretji razred. Polagoma se je napolnilo trebušje nestrpjivega konja ki ji že komaj čakal, da mu od-pno tesne vezi in spone, da poskusi hitrost svojili nog. Še jedon-krat globoko zasopiha, da si nabore zadostne sape za dolgo pot, zacvili, da ti čez ušesa leti, že se i Midi pomika. Sprva se upre te počasi, a vedno hitreje in hitreje išče stopinj. Z drdrajočiin glasom opominja bližoče se mu, češ da se ni ravno varno bližati njegovemu železnemu kopitu in oklep-ju. Oči so mi uhajale čez okno na bližnje alpske vrhunce, ki so mogočno v nebo štrleči zarudevali od poljubljajočega solne«, ki so je nagibalo že zatonu. In zdaj planine, ve moj raj
Od vas tja v tuji moram kraj; Kako mi pa je to težko,
Le on tam gori ve samo. Oj z Bogom, domovinspi svet,
Oj z Bogom, ti planinspi svet, Nebeški čuvaj te vladar,
Ne zabim te nikdar, nikdar!
Za svoje prve sopotovalce sem imel romarje, ki so se zbrali iz vsili slovenskih krajin ter se podvizali se poklonit nebeškej Kraljici: ,,Marija pomagaj." Peli so pobožne domače Marijne hvalnice in pesni, ktere slovenski romar livalno in spodbudno z veseljem popeva vzlasti s begoljubnih božjepotih. Le trije novošegni tema-razsvitljenci so v ločenem predalu pod krinko matere Teu-tonije smešili pobožni cin ter ob-jednem motili občni fed in mir. S tem baš so kazali le jako nizko stališče svoje neobraženosti. Mala angležka knjižica ,,Don't" pravi: ,, V druščini ne govori preglasno .... Ne vpelj nj verskih zadev z namenom jih smešiti in hudomušno zavijati in premlevati."
Sicer pa večna Resnica žuga slišnim. Gorje onim, ki dobro slabo in slabo dobro zovejo. Prijazni sopotovalci so se izkrcali <i jaz sem ostal. Namenil sem se, da prenočim prvo noč v Trbižu. Vlak se je bližal vedno bolj in bolj zoženej Gorenjskej. V ne-posrednjej bližini sem vpazil gol strm in pečevit vršač, ki jo jasno pričal, da je v rodu sivemu Triglavu. Ko smo se bližali kotu kranjske Vojvodine, ponehavala je tužna inajka slavija ponasno dvigati svoje čelo. Na uho so doneli neukorni in neukretni glasovi nemških ali ponemčenili kmetov in kmetic.
V deželi parski Tesel gospodari,
Ječe pod težkim jarmom sin Slave,
Le tujcem sreče »vit se v Kranji žari
Ošabno nosjo ti po kouei glave.
(Dalje prrh.)
DOCTOR.
Good morning Doc.
Good marning Jez.
How do you like that ,,Amerikanski Slovenec?"
Pretty well.
Did you pay for.it?
Not yet.
Why did you not pay for it?
I shall pay by and by,
You know who says by and by, usually never does it.
I don't want to cheat any one,
I know you don't intend to do it, but in time you might get reck less and do that what you have not intended to do before.
I am always correct, I alway pay what I owe.
Might be, but I am convinced that a good many with their best intentions begin to delay and postpone, and at last forget about it-
But I am not inclined that way.
There might be some exceptions but we have to judge according common sense; then if every one would be so strict and correct, as lie intends, there would be no one in prison, no one in damnation, but all safe in heaven.
All right, but what is the difference, if I pay it now or after some few months,' the money is always good.
Indeed there is a great difference, what we can do today, we should not delay for tomorrow, that is one reason, but the principal reason is the justice. Justice is satisfied,if Ipay whenever I pay, if 1 only pay what lowe.
That is all right, but we should not forget to pay also in due time.
What is tke due time for the Newspapers?
The due time for the News papers ib to pay in advance for the fear, that is the rule and the law in the II. S.
How reads the IT. S. law for newspers?
It reads, if any party takes or adepts and keeps three, copies of tie newspaper, he be bound to pjy its prenumeration, and could be forced by law to do so.
Does the Amerikanski Slovenec also intend to force by law the subscribers to pay their subscriptions?
lie could do so by justice, but bj generosity, he would not do it, but he would rely on the kindness and generosity of his subscribers, that tkey will pay in advance their dues, to save all concerning troubles and suits. What would be the rule of the Anaerikanski Slovenec in regard of his subscribers?
His rule will he, to visit all his friends all over the world, to offer one or two sample copies to every one, and after that he would wait their answers; if they like this newspaper, they will send their subscription for it and if they send no subscription money, the Amerikanski Slovenec won't, visit than any more.
But if they might pay after the year is over, would it not, do just, the same?
No sir! that would be the surest sign to ruin the newspaper publication; that would sound just about the same as if you might say to some engaged laborer: Now be sure to work very faithfully the whole day, and after the day's work is over I might give you breakfast.
I see that you reason out that the subscription must be paid in advance.
tyat is so.
JZG0V0RN1K.
JEZIČNI K.
G ud morning Dok.
G ud morning Jez.
Hau du yu laik tjat, ,,Amerikanski Slovenec?"
Prete uvel.
Did Ju pee for it?
Not jet.
Hwai did yu not pee for it?
Ai šal pee for it bai end bai.
Ju noo, hu seez bai end bai, južvale never dooz it.
Ai dont want to čit eni uon.
Ai noo, Yu dont intend tu du it, hot in taim ju inait get rekless end du that, h vat j u nav not intended tu du befor.
Ai em aolwees korekt, ai aol-wees pee livat Ai oo.
Mait bi, bot Ai em konvinsd, tjat gud meni uvidz tjer best in-tenšen begin tu delee end post-poon end at last forget ebaut it.
Bot Ai em not inklain'd tjat wee.
Tjer mait bi some eksepšen, bot wi liav tu judge akording dje keinen sens; t jen if everi uon nod bi so strikt ond korekt, az he intends, t jer uvod bi no 11011 in pri-žen, no uon in damnešen, bot aol seef, aol in heven.
Aol rait, bot kvat iz dje deferens, if Ai pee it nau or after fju monds, dje mone is aolwees gud.
Indiid, tjer iz a greet diferens, kvat wi can du tuday, wi šud not delee for tumoro, tjat is uon riizen bot dje prinsipcl riizen iz dje dSustis.
DŽustin is satisfaid.if Ai peehuen-ever Ai pee, if Ai onli pee hvat A i oo.
Tjat iz aol rait, bet wi šud not forget tu pee aolso in dju taim.
Ilvat, iz dje dju taim for dje njuspcepers?
Dje dju taim for dje njuspeepers iz to pee in advans for dje jir tjat iz dje nil end dje loo in U. S.
Hau riids dje V. S. loo for dje njvspeepers?
It riids, if eni parti tecks or ak-seps end kiips tjri kopis of dje njuspeepcr, hi bi baund tu pee its prenumerešen, end kud bi forced bai dje loo tu du so.
Doz dje Amerikanski Slovenec aolso intend to fors bai loo dje seb-skraibers tu pee op tjer sebrkrip-šens?
Hi kud du bai dzustis, bot bai dženerozite, hi vud not du it bot hi vud rilai on dje kaindnes end dženerosite of his sebskraibers, tjat d jej nil poe in advans tjer djus, to scv aol konserning trobls end suts.
Ilvat be dje rul of dje Amerikanski Slovenec in regard of his sebskraibers?
His rul uvil bi, tu visit aol his frend aol over dje uverld, to ofer uon or tu sempl kopis tu everi uon, end after tjat, he uvud veet tjer anser; if tjej laik tjis njuspee-per, tjej uvil send tjer sebskripšon for it, end if tjej send no sebskrip-šen mone, dje Amerikanski Slovenec vont visit tjom eni moor.
Bot if tjej mait pee, after dje jir iz over, uvud not d v it džost dje seem?
No ser? tjat uvud bi dje sjurest sain tu ruin dje njuspeeper pobli kešrijtjat uvud saund džost ebaut dje seem, as if ju mait see tu soin engečd leborojr: Nau bi šur tu uvork veri feedjfuli dje liool dee, end after dje dee uvork iz over, Ai mait giveju brekfast.
Ai sii ju riiizn aut, tjat dje seb-skripšen has tu bi peed in advans.
Tjat iz so.
Dobro jutro Doktor!
Dobro jutro Jezičnik.
Kako vam dopade ta Amerikanski. Slovenec?"
Precej dobro.
Ali ste ga plačiali?
Še ne,
Zakaj ga niste plačaili?
Ga om plačal pozneje.
Ali veste, kdor pravi pozneje, navadno nikoli ne stori.
J a z »ikogar nočem galjufati.
Jaz vem, da Vi tega ne mislite pa s časoma Vi bi znali zanamar-iti in taisto storiti, kar popred niste menili storiti
Jaz sem vselej pravičen. Ja/. vselej plačam, kar sem dolžan.
Zna biti, pa jaz sem prepričan, da jih je veliko, kteri s svojim nar boljšim mnenjem začnejo za-kesnavati in odlašati, in zadnič na to pozabijo.
Jaz nisem nagnjen na ta način.
Z nabiti kaka izjema, pa mi imamo soditi po navadnim pomenu: Ker ko bi vsak bil tako zvest fn pravičen, kakor meni, potem bi ne bilo nikogar v ječi, nikogar v pogubljenji, ampak vsi bi bili gotovi, vse v nebesih.
liže prav; pa kakšen je razloček, ako jaz plačam zdaj ali kaki mesec pozneje?
ResiSno velik razloček je v tem kar mi zamoremo storiti danes, mi nesinemo odložiti na juter, to je eden vzrok, pa pogloviten vzrok je pravičnost.
Pravičnosti se zadosti, če plačam, kader koli si bodi, ako le plačam, kar sem dolžan.
To je t se prav, pa mi neumorno pozabiti plačati ob pravim času.
Kateri je pravi čas plačevati za časopise?
Pravi Čas plačevati za časopise je naprej za leto, to je postava v Združenih državah. Kako se glasi postava za časopise v Združenih državah?
Se glasi, ako kdo vzame ali sprejme in obdrži tri liste od časo1 pisa, taisti je dolžan plačati naročnino zanj, in postava ga veže to storiti.
Ali Amerikanski Slovenec tudi meni posiliti s postavo naročnike, da morajo plačati naročnino?
On bi zamogel to storiti po pravici, pa po svoj žlahtno dušnosti tega ne njeni storiti, ampak on se zanese na dobrovolnosti in velikodušnost svojih naročnikov, da bodo plačili naprej svojo naročnino, da nebo niti sitnosti, niti tožbe.
Po kacem pravilu se bode Am-erikanksi Slovenec ravnal v zadevi svojih naročnikov?
Joga pravilo bo obiskati vbg svoje prijatle povsod po svetu, ponudit enega ali dva listika vsa-kokterimu, potem bo on počakal njeli odgovorov, ako jim je časopis všec, bod® že poslali naročnino zanj; in ako nebodo hotli poslati naročninega denarja, Amerikanski Slovenec jih nebo obiskal več.
Ko be pa hotli plačati, ko leto preteče, ako bi to nebilo jednako?
Nikakor ne Gospodine! taisto bi bilo gotovo znaminje uničiti ča-sopiso-izdajatelstvo; taisto bi so smelo nekako glasiti, jako bi kdo rekel svojemu delavcu. Bodi zvest in pridno delaj celi dim, in ko se bo dan končal, znabiti ti dam zajnterk.
Jaz razumem, da me hočeš prepričati, da se naročnina mora naprej plačati. Tako je.
YilEME.
Lunini spremeni imajo vpliv no vremenske spremene
po
slavnem zvezdo s loveči; m T. W. Her' ulji, na pr. Mesca. Susča spada
1.	Pervi krajec .5 dne ob osmih 20. m. zvečer, pomeni: dež ali sneg pri jugu ali scapadjuliu.
2.	Sčop ali polna luna 13 dno ob dveh 1. min. popolne.
pomeni: lepo
3.	Zadnji krajec 21 dne ob šestih 22 m. zvečer
pomeni: sneg in vihar. i. Mlaj 2S dne ob dveh 23 m. :zveČer,
pomeni Lepo.
Amerikanski Slovenec
.se L..ko kupi posamezno, to je po
Priporočljive Knjige.
,„..,, ,	za gospodarstvo in kmetijstvo
kovnega Pastirja skusata m	.
čutita to letos že devetič, ko jima
'	Dolenc, Nauk, kako zasajati
i o utrditi in zagotoviti obstanek	... . . . ,
J n	vinograde z ameriškimi trtami, da
lista z . naštopno leto. Ko jjj, trtna uš ne morcuničiti kr. 10
obračata do dosedanjih naroČili- Dolenc, Sadjarstvo ali ovočar-
kov in prijateljev, ju sprbi, da bijatvo 1. del, Na vod k umnemu
se ne bil še kateri naveličal; ako j vzgojevanju lepega, krepkega sad-
potrkata na vrata „novič", zopet	'Verj,- « V^omm mirom
, ■ , .	. na o -1 'vo. vreditev iu oskrbovan-
ne vesta, kako bodata sprejeta. .	.	.
je ureveenic ljudsKili :-ol. \ pol ker i«? nista dovelj poznana in so , •■■ . - ,
tower, minn. <t;ilias, IcNamara,
prodaja po naj nižji ceni, Živo apno, premog, seno in raz--noterno krmo (futer) za domače živali.
P** POZOR
na
Mm
v: i sledečih g.
H centov šti g.:
Mr. Nace Tancig v Tower. Minn. " Ivan Pakiž v Ely, Minn. " Vitus Hribar v Cleveland, O. Iiev. Jos. Zalokar v Red Jacket, Mich.
In posamezno številke v Evropi se dobijo po 15 krajcerjev v Ljubljani pri Katolški Bukvami.
Pogovori
Vi
Ij poz
tako rado zgodi, da je marsikje človek še naprej počrnjen, še p redno se prikaže, ter je že obsojen, predno je bil'zašilšan. Vendar kakor dosedaj tudi zanaprej pogumno naznanimo hrogram svojega delovanja, zaupajoč dose-danjim prijateljem in znancem, da bodo, ker za druge narodne zahteve marsikaj žrtvujejo, tudi blagohetno se dolje podpirali podjetje, ki zadeva naše ožje stanovske korišti, proseč pa tudi one mlajše gospode, kateri so v novejšem č»»u po svojih pravicah
platnu kr. Tf).
Katoliška Bukvarua v Ljubljani
založila je knjižico
Duhovna lekarna
za vse, ki Hočejo večno živeti.
Podučila knjižica
katero je izdal Dr. e. M. Muller, škof Linški, Poslovenil Fr.. Zbaš-■nik, župnik. V Ljubljani 1889— Cena mehko vezani je 20 kr.
Vsebina: Predgovor.—V vod. Kako jo umeti naslov te knjižice? Zdravnik in bolnik. Iz česa je duhovna Hc irua.— Prvi del. Braii-
GERMAN AMEBIC AN
MEAT MARKET. ■ I
MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja
Vsake sorte friško in soleno meso, j kakor tudi ribe, perutnino in friško klobase po tako niski ceni, kakor drugod. Tam so občuje nemško.
Našo izverstno zalogo'in naj večji izbirko mešanego blaga.
lnirjenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, čepic (kap) in vsako verstnih obuval.
Vse sorte srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornjo obleke prodaja po nar nižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo.
.1. J. MUHrVIK CD.,
Tower, Minn.
GITY J\/III]_A.T MARKET,
TOWER, MINN.
naj večji Zaloga mesa
in dolžnostih postali nam starej- ^ tj ,ju^ninl boleznim: Ogi šom popolnem enaki, naj nam bag se okuženja: Poj se ognja postanejo tudi enaki v naših trudili in uporih, med katere smemo gotovo v prvi vrsti prištevati dostojen razvoj našega bo-goslovskega siovstva! Duhovni Pastir,, se bode tudi v prihodnje trudil, da bi vstrezal vsestranskim homiletičnim zahtevam. Priuišal bode za nedelje in praznike cerkvene govore daljše in krajše, za navadno službo božjo, pa tudi za sloveniša opravila,
I
Nar večji in boljši zaloga:
j Vsakidan friško goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobaso in perutnino priporoča uljudno
W. H. MoQuade.
dopisalei in naročniki.
Slavno uredništvo!
Prosim da bi sledečo vrstice i obširno izdelape ali le osnovane,
prijavili v Vašem čislanem listu; Trudil	se bode tudi osobito za
22. novembra 1. 1. sem se v for-! ^^	nadaljevanje veleko.istne
est City. l'a. pri svojem poslu v	^ izgledov,n
premogovem rudniku ponesrečil. |r °	. .
I
Čuvaj hišna vrata. Ogibaj se Obleke, Obuval, Kovčcg in torb prepiha. Nebeška lestvica Zdrav-	ho dobj j
je bolnikov. Studenic življenja in zdravja.—Drugi del. Zdravila j za dušne bolezni: Zdravilo zoper duhovno jetiko ali sušico. Zoper prostovoljno amahovanje. Zoper mraz boječnosti pred ljudmi. Kako je sv. Ignacij Frančiška Ksav. rešil posvetnega duha. Zdravilo za mrzlico lakomnosti. Kako je sv. Filip Nerij mladeniča ozdravil omotice časti lakomnosti. Zoper popade besnosti. Zoper kostno gnjilobo—lievoščljivoeti. Mazilo za oči. Strup in pomoček zoper strup. Za take, ki imajo duhovno vodenico. Za mrtvoudne. Za
O. H. OPPEI
pridaja
na debelo in drobno. Manufakturno blago
Obleko, pokrivala in
M. VVEINZIERL & CO., Ur ar in tcrgovic z veliko zalogo zlatnine in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po niski ceni.	ELY, MINN.
Sklep.
za življenj?!.
^—|	. srčnobolne.' Domača zdravila zo-
Padel je namreč .m me-.;, iz strop. I ^katere še prav posebno vujnoi	^ ^ 8mrtjo. 1Inivt5r.
ja velik kamen ki je p-, razsodbi i prosi, naj bi dobrotni prijatelji. zalm) ali občno zdravilo tadaj navzočih, ljudi kikili 8P | pripomogli z drobtinicami iž db-1 Krščanska
centov tehtal; trebalo je dvanajst i magt. zgodovine in lastno skušnje; Obljubo našega božjega Udrešen-krepkih 1110 ..kov da so istega z ! ko bi bila katera dogodba tudi za j ika častilcem njegovega presvete-velikem tir, . ram raz mene zvalili. | ^ ..UIU]jmul) liaj 60 nikar peza. | ga Srca. Koreniti izkaz zdravil-
I bljeuj u ne prepusti, ker ze lahko
Pokvarilo me je hobet, in d.csna::< bolečinah -m »•'■
zei ><ro.
obej rOki, V velikih i
i nih nasledkov duhovne lekarni .
v! G tednov
tft| v vrsti pri naslednjih oddelkih al i!
Zgledi lepe smr
čas so mi porfregiji moji kranjski i pa pride končno med dostavke,-rojaki; fr. Or ...em, Ant. Lebar, I Fpravnistvu je delo močno ola'ia-Ant. Ravni;:,:. , Al. Vidovi«, Tan. |n0j ako se naročnina takoj obnovi; Kline in drugi, luaeiin skupno vte(jni6tvo pa tudi prav vljudno izrekam nujsrčnejo zahvalo za
žrtav al no pOs trežbo
rove.
Lorenc Storm 1 j an
Platili So:
Tower.
<Chas. Lang.............$2.50
Ely.
<c Josef Skala ........... 2.50
" Mat. J ud nič........... 2,50
Europa.
Janez Agnič, Černomel.. Jacob Puzel, Sodražiea .. Prinias Pakiž, Sodražiea.
OPOMBA.
Razposlali smo' Amerikanskega Slovenca po 10 in 25 do 100 Številih skupno zanesljivim gospodom in Prijateljem, da bi blagovolili taiste I'opredr.ti po 5 ct. (ali 1". kr.) po, ..me.,ue šte-vilike, ako jim je j o volji in so
vneti za Ako se prosim, t ua?;aj po
Sloydn«'i nemoretCi i ga n tri ■
Pil
prosi one gospode, kateri imajo druge da- 1	?., ,..
volja in priliko kaj pripomoči bo-
;disi listu ali prilogi: naj se pravočasno zglasijo, da se tudi novi letnik častno prične, srečno nadaljuje in dovrši v občno zadovo-Ijnost.
,,Duhovni Pastir" stane s prilogo vred le 4 glp. na leto. Dosedanjo priloge: ,, Pedagogika," apologetiČni razgovori: ,,Ali je Bog," ,, Obrambni govori" in ,,Zbirka lepih izgledov" se dajejo brezplačno le ob nakupu onih letnikov, katerim so bilo kot priloge pridejane. Tržna cena je: ,, Pedagogika" 80 ka.: ,,Ali je Bog?" 30 kr.; ,.Obrambni govori" 40 kr. in ,,Zbirka," dva snopiča a 60 kr. Novi naročniki pa lahko posamezne ali vse te prilogi izdane knjige dobivajo za polovično ceno, katero naj prde-nejo navadili naročnini.
Za vožno čez morje r.a Parnikih (morskih Barkah) Severo Nentp kega Lloyda prodaja po nar ni4j ceni in tndi
Pošilja denar na Austrianslo po 100 fl. za 42 dolarjev.
EiST MBEffi
3.00 3.00 3.00
: i' asopis. potrudili, stroške ■tvo.
Vsak loge im-druzih; ta izvzet. Med
;>:t v. a ro •
ru:i nolžn te.v.r.\ : (tan čav
ložvani
n namerno ski ni pravila , i pos-
Ihiluth and Iron Range
ŽELEZNICA.
svojega ve. ,;rat: neprijetni lovanja smo šteti; običajno pro-novljenjo naročbe ob novem lotu. Tudi vrednik in založnik. ,,Du-
dop.		fias	pop.
	Postaje 'Stations'		
I2:(X>	prih.	Dulutfi odh.	3:lo
10:54		Two Harbors	4:25
0:10	.ti	Mcsaba	0:04
8:22		Tower	0:52
7:10	od h.	Ely prih.	8:05
obuvala. xxxxxxxxx Obilna zaloga za rudarje in drvarje, xxxxxxxxx Čolne in Jndianske izdelke.
Peč
BISON & HMUffl,
Zaloga
mnogotere Železnine, Kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsako vrstno sobno opravo
Vam uljudno priporočamo.
:rcc*Ktsr^sacan
W. i SHEPHARD k CO,
>1
Železuino n. pr. Peči, kuhinško posodo, in raznoverstno orodje pa tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, TRATA, STEKLO IX i J AR VE.
Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav. Oskerbljuje rakov in vsili k pogrebu merličev potrebnih reči. To\v<m-, IVffiiiii.
The Boston Clothing House.
J. B. NOBLE, 31. D., Z 1> H AV N B IV,
Office nad Beijson-ovo Lekarno. TOWER, - MINN.
Tower, - 32iiiBi.
Veliko trvogina ri,
z meščanim blagom in Kuhinsko posodo.
NISKE CENE!
IIITRA POSTREŽBA!
Uljudno povabimo Mestnane,
Rudnikarje in Gostilničarje.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn. Dobra postrežba. Zverstne jedila. Niske cene, uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE.
CIIAS. Photograph, Tower, Minn.
izdeluje
Fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po niski ceni in dovrši dobro delo.
I3. Yail,
ELY, MINN.
TEI^IKA
ZAI ,OOA.
Železnine, lesenega in hišnega orodja
Se dobi po naj nižji coni: peči, kuhinska posoda, barve, okna, vrata, mize, stole, postelje, omare in sploh vsili ruderjem in gojzdar-jem potrebnih orodij.
Pa tudi oskerbljuje rakev in j)Ogreb za merliČe.
Tower Meat Market
Tu prodajamo.
išno in soleno Meso okusne Klobase in čisto mast,
i. t. d.
Pridite in poskusite !
I,. IVT. CHRISTIAN.
MoINNIS & KITTO,
Zaloga
"\"SAJKC)TKSTNEG-A 131AOA
posobno
'	RUDARSKE OPRAVE.
Znate li I
l)a Vas dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več
zdal ko drugod;
FIRST	O AJ ^
Tower,
Glavnica, - - " " $50,000.
H. A. WARE, President. V>M BACON, Vice-Pres. ■ G. A. WHITMAN, Cashier.
Directors:—D. II. Pacon, L. Mendenhall, U.
Thomson, T- J- Davis-
A.' Ware, A. 1).
Obresti se plačujejo ob Času °d vlog«-
Menf.ee se šplačujejo in vplačujejo.
$V00 ukupi 30 vati. nar bolši kotenino. if 1.00 ukupi 15 vati. kambrika. iS 1.00 ukupi 1») lb. dobrik breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega vse po ugodni ceni
dobiš pri