DELEGATSKI SISTEM V KRAJEVNI SKUPNOSTI NOVE JARŠE
Ustava je oredelia krajevno skupnost kot temeljno samoupiavno skupnost naše družbe, v kateri se delovni ljudje in občani za uresni-čevanie določil skupnih interesov in potreb samoupravno organizi-rajo in s samoupiavnim sporazumevanjem in dogovarjanjem tudi povezujejo s tozdi, drugimi samoupravnimi organizacijami in samo-upiavnimi interesnimi skupnostmi, ki so vsi skupaj zainteiesirani za sodelovanje oziroma na eni sttani dolžni soddovati, na drugi pa soddujejo pri upravljanju družbenih zadevin pri odločanju o vpra-šanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skup-nosth. Vloga ddegacije oziroma ddegatskega sistema je v našem statutu dobro opiedefjena, neka pomanjkljivost je le pri splošni delegaciji za SIS. Po statutu imamo za zbor kiajevnih skupnosti obdnske skupščine 21 delegatov, za delegiranje v posamezne samo-upravne inteiesne skupnosti na ravni občine pa 18-člansko splošno ddegacijo. Po izvolitvi ddegatov smo imeli z vsako delegacijo kra-tek uvodni sestanek, na katerem smo prikazali naloge in dolžnosti tako ddegacije kot ddegatov.
Kaj krnalu se je pokazalo, da ne-katen delegati ne pojmujejo dovolj resno svojih nalog in dolžnosti, saj je od začetne 95-odstotne udeležbe na seji ddegacije v krajevni skupnosti manjkalo na posameznih sejah tudi po 6 do 8 delegatov. Temu pojavu sta tako swt KS kot KK. SZDL po-svetila vso pozomost in napisala vsem delegatom pismo o resnosti in odgovomosti tako delegatov kot de-legacije.
Ne glede na te ugovovitve sta de-legaaji sicer bii vedno sklepčni, na vsaki seji občinske skupščine sta bla prisotna v zboru "KS po dva de-legata, a nekajkrat so manjkali posa-mezni delegirani ddegati v skupšči-nahSIS.
KX SZDL je zato piipiavila po-sebno anketo z 9 vpiasanji, da bide-legati nanjo lahko odgovorili ter po-jasnili svoj status in prcdlagali izbolj-saw za nadaljnje ddo obeh dde-gacij. Zanimivo je dejstvo, da na anketo niso odgovoiili tisti delegati, ki tudi sicer največkrat manjkajo in se opravičujejo s službeno zadrža-nostjo ali pa se kratko malo niti ne opiavičijo več. V spremnem dopisu smo delegatom pojasruli, da lahko odgovarjajo tudi anonimno ter jih opozorili na situacijo, ko bi moiali zaradi nediscipline nekaterih laz-pisati nadomestne splo&ie volitve, saj niso bili izvoljeni kot nekoč po vdlilnih enotah.
Odgovon na vpiašanja v anketi so nadvse zanimivi in nam potrjujejo že nekatere ugotovitve v zvea z dele-gatskim sistemom in jih že dalj časa stalno ponavljamo. Na vpiašanje, ali je delegatska funkcija ddegatu do-volj jasna, so delegati odgovorili pri-trdilno in le eden je meaf, da ne.
Izostanek na sejah delegacije mo-tivirajo ddegati največ s preobreme-njenostjo v službi, češ da so tudi tam delegati, člani svetov 4jficwue
skupnosti, v raznih odborih in komi-sijan itn. ter da so seje ddegacije večkrat takrat, ko imajo druge seje v iužbi
Na vprašanje, ali naj sami oigani-ziramo kiatek seminar o dd^atski funkciji, težavah in analizi doseda-njega dela, se je 23 delegatov izrcldo za seminar, 2 nista odgovorila, 2 de-legata pa seminaija ne potrebujeta. Pdovico delegatov je za enkiatra tri-umi seminar, diugi pa so za 6-umj seminar, razdeljen na več dni
Gede stopnje piipravljenosti sej delegacij v KS so si delegati enotni, da sedanji način pflprave ne zado-voljuje. Gradiva je premalo, saj ga dooimo le po nekaj izvodov na KS oziioma za predsednika ddegaci je in Še to ni vedno kompletno. Zlasti manjkajo stališča izvtšnega sveta. Včasih je gradivo razddjeno nepo-sredno na seji skupščine SIS oziro-ma občine. Se najbolje je z giadi-vom za sejo občinske skupščine, ki je večkrat piedhodno objavljeno v glasilu občinske konference SZDL. Nasploh je daba razdelitev gradiva za seje skupščin SIS, saj ga tajništvo pošija Idjub opozorilom na predsed-nika in če je ta slučajno odsoten, pošta leži po več dni v njegovem na-biralraku, kasneje pa je treba vse oiganizirati v nagljci in nepripravlje-no> kar delegate moti in podaljšujc seje delegacij. Gradivo bi moiafo obvezno prihajati na tajništvo KS.
Kako naj bi po mnenju delegatov potekale seje delcgacije v KS? Dele-gati so v odgovorin navedli, da mora biti gradivo predhodno preštudi-rano, pripravljeni morajo bitiizvleč-ki in zaključki, dobiti pa morajo tudi ranenje posameznih komisij pri svetu KS oziroma stališča svcta KS. Ker so dnevni rcdi skupščin po šte-vilu točk običajno preobšimi, pred-lagajo, da bi moral sklicateljgradivo za seje skupščin kaj -» dobto polo-
vico skraišati in narediti le izviečke z zaključki oziroma mnenji.
Kaj dclegate moti na sejah skup-ščin »IS oziioma občinske? Veči-noma aiiektirancev je odgovorila, da so seje predolge, preveliko ještevilo točk dnevnega reda in ob koncu le-teh ni piavih zaključkov z obvezami oziroma reatvamL Nekateri sldepj pa so s strani strokovnih služb tako naprei ptipravljeni in zagovarjani, da je vpliv delegatov tako v razpravi kot pri sprejetju sktepov premajhen.
Na vprašanje o stroških, lci jih de-legati imajo v zvezi z opiavljanjem svojih funkdL so v gjavnem vsi opo-zonli na veliko izgubo prostega časa, sicer pa stroškov ne zaznamu-jejo, razen funkcionarjev za telefon in nekatedh za kilometnno.
Seje tako delegacij kot kasnejših skupsčin bi moiale biti krajše, tra-jale naj bi največ dve uri in moiajo zato biti seveda dobro pripravijene. Clani raznih komisij pri svetu KS bi morali obvezno sodelovati na vsaki seji ddegacije. To so bii odgovori na zadnje vprašanje večine delega-tov.
Nekaj diugih odgovorov in pied-lpgov bomo lahko uporabili kot teme na seminarju, ki ga bomo orga-nizirali po novem letu. In zakaj smo se odločili za ktatek seminar? Iz dosedanjega dda tako delegacije kot ddegatov nedvomno sledi, da zaradi obiice gradiva, natrpanih dnevnih redov in različnih smeri predlaganih ukrepov, odlokov in srnemic, ni mo-goče konkretno zavzemati stališč in spiejemati ukiepov o vsem, kar dele-gati ne morejo niti ne maiajo znati vse. Ker je povezava ddegacij in de-legatov zaiadi že znanih stališč, da jih ne velja obremenjevati z drugimi ¦ opiavili v krajevni samoupiavi, sla-ba, bomo to po seminarju odpravili. Seminarja sc bodo udelezfli tudi čla-ni sveta KS, predstavnikj komisij, člani 10 KK SZDL in vodje odredov ter sekcij. Tako bomo doscgli skup-ni imenovalec glede vseh vsakdanjjh tekočih probleinov v naselju in na podlagi fetnega ter srcdnjeročnega programa razvoja KS dali ddegatom osnovo za sprejemanje sklepov, ki jih morajo poznati in zaslopati za nemoton razvoj KS. Na drugi strani pa bomo s kompletnim prikazom ddovanja občinske skupščine in nje-nega 1S pokazali na probleme ter obvezno delo le-teh ter tako zaokro-žili samoupravno dejavnost vseh institucij^mcd njimi tudi SIS v obči-ni in viogo ter ddo delegacij v zbotu združenega dda občinske skup-ščine.
Samoupravno dcjavnost pa mora-mo tudi vsebinsko pteoblikovati, saj smo doslej zastavili šele začetek sa-moupiavljanja glede na statut KS,
bjez dejanske povezave znotrajvseh dejavnikov kiajevne skupnosti. Če delegati niso seznanjeni s problemi sredine, v katen ddajo, če niso se-znanjeni s sldepi in progiami KS pa s problemi obcine kot celote, je nji-hovo delo težavno, enostransko.
V tej zvezi bi ponovno opozonli na problem obvesčanja in seznanja-nja z gradivom za posamezne sku^-ščine. Objavljanje giadiva v Nasi skupnosti je za scje občinske skup-ščine odločno premalo. Tudi ča-sovno - enkrat mesečno - ne more zapolniti vsega, kar se v občini do-gaja in zeodi Zato menimo, da bi morali izoajati vsaj na 14 dni izvleč-ke raznih giadiv sej IS občine in 10 skupščin SIS ter delegacijam po-šiljati izvlečke zapisnikov sej skup-ščin po možnosti čimprej in ne šele v giadivu za naslednje seje skup-ščine. Tako bi bio možno vsaj za sprejete sklepe ugotavijati njihovo veljavnost in uresničevanje ^ede na nadaljnjo obravnavo podobnega ali novega skupščinskega gradiva.
Menimo, da naši delegadji bolje ddujeta navzven, vsaj kar se tice dela y zboru KS skupščine občinc in skupščin SIS, ker je sedanja pove-zava navznotraj, tj. s svetom KS in komisijami, za zdaj nezadostna. Tu pa nos svoj del kiivde tudi KS, ker se piemalo povezuje z delegacijama in v postopku pred sejami skupščin vsaj glede važnh vprasanj ne zavze-ma svojih stališč in jih primerno ne razlaga. Na vsako sejo delegacije je svet KS dolžan poslati svojega pred-stavnika in gjede na obravnavane točke dnevnega reda tudi piedstav-nike komisij in odboiov sveta.
Ddo ddegacij glede na prostor in nemotenost poteka sej je pti nas za-gotovljeno. V novembru smo odprii ddegatsko pisamo s 25 sedeži, kjcr je delegatom na razpolago stalno gradivo z raznih sej skupščin, stro-kovna literatura, zapisniki sej sveta KS, odborov in komisij, skratka, de-legati imajo na enem mestu pri roki vse gradivo za nemoteno delo in štu-dii. Ddegatska pisama je stalno odpita, ko dela tajništvo KS, tako da delegat lahko dobi tudi dodatna pojasnila od tajnika in lahko napi.še kak scstavek. Ddegatska pisama pa je odpita tudi drugim delegatom iz tozd in krajanom KS, članom ko-misij in odborov tcr družbenopoli-tičnim organizacijam; skratka vsakdo, ki je zainteresiran tako za ddo KS kot delegacjj in reševanje vsakdanjfli problemov, ima možnost pogleda v vse gradivo.
Naj omenimo še nckaj ugotovitev gfede povezavc delcgatov z zborom občin, mesta in republike in glcde povezave z dde^ti tozd, ki imajo sedež na območju KS. TikS na tem
področju ugofavljamo, da je pove-zava slaba, da delegati v zboru ob-čine, skupščine mesta Ljubljana in republike ne poročajo o svojcm delu oziroma ne pridejo z gradivom pred svet KS in ddegacijo. Tovelja zlasti v primerih, ko obravnavajo giadivo, ki se tiče življenja v mestu in v neki meri tudi življenja krajanov v KS (spiejemanje razmh odlokov na rav-ni mesta, povišanje cen komunalnih storitev itnj. Menimo, da bimorala skupščina občine kot koordinator konference ddegatov pošijati gra-divo na KS, ddegati pa bi naj redno na tri mesece potočali o svojem ddu. Sicer pa vefja ugotovitev, da ti ddegati premalo sodelujejo s skup-ščino občine in tudi ne isčejo mnenj in stališč od zborov skupščme obči-ne. Vse to je tieba popraviti Kerje KS tudi družbenoekonomski odnos oziroma skupnost, v kateri delavci v združenem delu uresničujejo vrsto življenjskih problemov in potreb, od katerih zavisi tudi njihova delovna sposobnost ter zadovoljevanje po-treb in interesov njih samih in njiho-vih družin, se y ptaka soddovanje KS in ddegacij tozd še premalo uveljavlja. Do sedaj smo imeli stike le na ravni tozd-KS ob reševanju problemov trgovinc, zdravstva ln gradnje samskili domov. Ustanovili smo tri ddovne skupine. Povezava na ravni delegacij pa še ni uspela, čeravno smo nekajkrat sodelovali na konferencah dd^atov tozd, ki dele-girajo delegate v zbor združenega dela skupščine občine. Skupaj smo iskali tešitve in stališča ob sprejema-nju samoupiavnega sporazuma o B-nanciranju KS ter lahko ugotovimo, da so vsi ddegati podprii naše upia-vičene pripombe. Menili smo, da skupaj z delegati tozd obrazložimo na zborih ddovnih ljudi gradivo ce-lotnega podiočja, saj je znano, da je bio v letošnjem letu podpisanih prqk 30 samoupravnih sporazumov o sofinanciranju diužberih potieb. Pričakujemo boliše sodelovanje v naslednjem obdobju, ko bodo pol-neje zazivelc tako KS kot gospodar-ske oiganizacije združenega dda pii reševanju žMjcnjskili problemov družbenega standarda, kj se tičejo tako ddovnih ljudi kot občanov v KS. Ddegacija KS, ki ddegira dde-gate v zbor KS pri skupščini občine, nima prave povezave s tem zborom. Tu ne mislimo na fleksibflnost man-datov na zasedanjih zbora, pač pa na povezanost pri leševanju vseh problemov, ki iih ima ta zbor po sta-tutu občine. Ta praznina je bila v letošnjem letu lcpo vidna pn načrto-vanju razvoja KS v srednjeročnem obdobju in v programu za leto 1976. Ni pa9o do nikakih koordi-nacij med osBovnimi nosilci progia-
miianja, konkietno KS in SIS, niti niso bia dana izhodišča za sestavo programov in za navedbo finančnih virov; tudi ni prišlo do nobenih raz-piav v zboru m smo skupaj z dele-gati obeh delegacij KS lahko samo sprejanali osnutek in predlog pro-gramov, SIS pa so progiamirale po svoje in še danes ne vemo, kaj bomo v naslednjem obdobju lahko rešili sami, kaj z drugjmi KS in kaj v pro-gramih SIS.
Da bo ddegatski sistem tako v KS kot na vseh ravneh zaživel, moramo odpraviti nekateie pornanjkljivosti, se bolje oiganizirati in opredditi dolžnosti in pravice vseh subjektov ddegatskega astema. Ddcgatom moramo zagotoviti pieglednejša, iazumljivejša in nerazvlcčena gra-diva ter jih objavljati prek KS na 14 dni v Nsk. K vsakemu gradivu bo nujno dodajati objazložitve, zakaj je do obravnave problemov prišlo. za-kaj odloki in predlogi. Morda ne bi bflo odveč, če bi delegati dobfli tudi v&aj občasno iazlago političnih rao-tivov, ki so vodfli predlagatdje, da so izoblikovali nek predlog. Doseči moramo tesnejfe sodelovanje ddega-cij z delovninu Ijudmi in občani.
Delovanje SIS bo trcba oiganiza-cijsko in vsebinsko utrditi, da bodo ddegati lahko ne ^ede na strokovno raven aktivno sodelovali in spreje-mali obveznosti Največ pripomb leti namreč prav na rovaš slabo pri-pravljenfli sej skupščin SIS in na raz-vlečeno graoivo z mnogimi predlogi, a brez konkretnih obrazlozjtev. In ne nazadnjc: ustiezneje bomo mo-rali organiziiati delovanje krajevne skupnosti. Za našidve delegaciji pri-pravljamo poslovnik, ki naj bo vsaj pripomoček k uspešnejšemu delu ddegatov. V pripiavi je tudi spie-memba nekaterih dofočil statuta KS, ko bomo podtobneje opredelii naloge, ki jih morajo opiavljati SIS in za njih izvajanje tudi odgovarjati. V samoupravnih aktih OZD bodo morali konkretneje orpedditi odnos do delegatskega astema in razmejiti pravice ln dolznosti ddegatov, s tem pa tudi povezavo s KS. Doseči bomo moiali boljši delovni stik z družbenopolitičnimi oiganizacijami, zlasti s KK SZDL, da bodo odkiali pomembno vlogo pri vsebinskem poglabljanju dela delegacij.
Poldruga letna doba ddegatskega sistema je za nami. Zato lahko upra-vičeno ugotavljamo, tako dobre kot slabe strani in hkrati naslavljamo apel na druge dejavnike na iavni ob-čine in mesta, da temu problemu posvetijo več pozomosti, čeravno nas to ne odvezuje odgovomosti za deJovanje v svojem naselju m v dobro vsem delovnim ljudem in ob-čanom.                     Leopold KOS