Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1"
$2.80
FOR A FREE SLOVENIA
Kratek oris življenja in dela Janeza E. Kreka v angleščini dobiti pri: Nova Scotia Credit Union League, Antigonish, N.S., Canada. Pošljite svoj naslov in 30c ali JI.— za dva izvoda.
LETNIK XVI. — VOLUME XVI.
Toronto 1. November 1965
ŠTEVILKA 11. — NUMBER 11
STOLETNICA ROJSTVA JANEZA E. KREKA
27. novembra 1865 se je rodil pri sv. Gregorju slovenski duhovni velikan Janez E. Krek. Slovenska država jc objavila v februarski številki spominsko predavanje, ki ga je imel dr. Rudolf Cuješ na občnem zboru Hranilnice in Posojilnice Janeza E. Kreka. Danes ponatisku-jemo iz Krekovega "Socijalizma", ki je izšel 1. 1901 v Ljubljani, kratek odstavek o narodu i" f>'»Tiovini. Op. iired.	Krek, Socijalizem, str. 131-132.
"Ljubezen do lastnega naroda, do rodnega jezika, do domačih
jezika in domovine ni samo nekakšno naturno nagnenje, marveč ije nravna dolžnost. Človek prejema naj preje po rodbini vzgojo, izomiko in neko socijal-no stališče. Rodbina pa nima tega, kar daje otrokom, sama iz sebe, marveč večinoma od celega naroda, ali še od širše družbe. Zato mora biti človek narodu hvaležen in s hvaležnostjo se morata družiti ljubezen in spoštovanje. O tem so vsi nravo-slovci edini. Ljubezen, spoštovanje in hvaležnost do domovine,
navad in socijalnili ustanov, do svoje politične skupine, so vzvišene nravne kreposti. Brez njih razpada družno življenje. Kjer pa žive, poganja bujen napredek in se razvija cvetoče socijalno gibanje. Samo po sebi se umeva, da ne smejo ostati te kreposti zgolj občutki, marveč da morajo dejansko napolnovati um in voljo in se kazati v čvrstem delovanju. Ljubezen, spoštovanje in hvaležnost. do naroda ne smejo biti samo v besedah, marveč v dejanju.
PRVI PAPEŽ V SEVERNI AMERIKI
Pavel VI je s svojim 14 urnim obiskum Ncw Yorka postavil celo vrsto zgodovinskih novosti. Bil je prvi papež, ki je stopil na sever noarneriška tla, prvi, ki je obiskal predsednika ZDA in prvi, ki je govoril predstavnikom Zedinjenih Narodov. V Nevv Yorku je imel poleg glavnega govora še deset nagovorov in pri njegovi maši na Yanki stadionu je bilo nad 80.000 oseb. Osebno ga je videlo kakih 3.8 milijona oseb, nešteti milijoni pa so sledili njegovemu gibanju na televiziji. Televizijski in radijski prenosi so začeli z njegovim prihodom na letališče in končali z njegovim odhodom. Kadar mu kamere in poročevalci niso mogli sleiti (razgovori s predsednikom Johnsononm, povabljenci v ZN, itd.), so izpolnili program s komentarji, ponavljanjem prejšnjega programa za tis-
te, ki ga niso videli, in podobnim.
Papežev govor pred predstavniki Zedirtjcnih narodov, ki so bili vsi navzoči z izjemo Albanije, je omenil glavne sodobne probleme. V bistvu! je bil poziv za mir, ki jc močno ogrožen. Papež je govoril v francoščini, toda delegati so mogli slišati njegov go vor v vseh važnejših jezikih, ker imajo ZN odlično organizirano prevajalno službo. Tokrat se zdi, da so imeli besedilo v rokah žc preje. Angleški prevod, ki smo ga slišali na televiziji, ni bil samo boljši kot bi ga /.mogel najboljši prevajalec, marveč je v nekaterih stavkih — zaradi različne zgradbe francoščine in angleščine — prehitel papeževo francosko besedilo, ki ga jc bilo tudi možno delno slišati v oddaji.
V naslednjem prinašamo nekaj dobesednih prevodov značilncjših
LOVENSKEGA
TlSJKAL
. . .po dveh tirih . . .
V zadnji številki našega lista smo objavili sestavek iz mariborske revije Dialogi o prenareja-nju Slovencev, kadar uporabljajo svoj jezik v družbi z zastopniki srbskega ali hrvaškega naroda. Ob takih prilikah uporabljajo taki Slovenci govorico, ki ji pravijo "jugoslovanščina". Pisec se je ustavil samo ob "jezični" jugoslo-vanščini in pri tem rabil izraze o ''slovenski .laka;ski_ zako.mplck-siranosti". Slovenci smo baje
srečni samo kot lakaji.
Toda ali imamo take lakaj ske komplekse samo na polju ling-vistike?
Edvard Kocbek že nekaj tednov vzbuja razne komplekse v Trstu s svojimi obiski; predava o realnih problemih in se zelo hu do izraža celo o vodilnih ekipah v jugoslovanskem državnem vodstvu; vseh nesreč in pomot je kriv nedosledni marksizem vodil nih ekip in jim odkritb napovedu-ja bordo za biti ali ne biti. Ne ve-imo, kako se bo fa"rtjfcgova "pro-
paganda končala, toda eno je že večkrat jasno razglasil: dobro ali ne dobro, Jugoslavija je moja domovina — right or vvrong — that is my country (dobro ali slabo, to je moja domovina). Vseh nesreč je kriva ekipa — jaz pa uvajam dialog in koeksistenco, seveda samo zunaj, to je v varnem Trstu; če dialoga doma ni in ne bo, se pa sprijaznite s starim eliksirjem angleške državniške modrosti. Right or vvrong . . .
Lakajsko zastiranje oči — torej Right or vvrong ... še nekaj časa; recimo, ko boste vi v zdomstvu dovolj mehki in infi-cirani, boste v imenu koeksisten-' cel H (fitflbšflv ddrtft* osftavani in
"Verujem v novo Kanado'
"Nova Kanada, kjer bodo ljudje različnih rodov in kultur stali ramo ob ramenu na osnovi istopravnosti".
''Nova Kanada, kjer se bodo vsi kanad-čani, vseh izvorov, počutili skupno doma — enako vredni, ponosni in z zaupanjem kanadčani".
"Nova Kanada, kjer so razlike našega ljudstva naša velika moč — kje naše raznolikosti spadajo v prekipevajočo, dinamično narodno potrebo, ki veže enega moža na drugega in vse na Kanado.
"'Prosim za vašo pomoč in udejstvovanje sedaj, da napravimo takšno novo Kanado resničnost".
'CM,
RT. HON. L. B. PEARSON
Danes po dveh letih in pol Liberalnega upravljanja je gospodarstvo spet v polnem teku — nič več se ne bojimo več brezposelnosti. Danes posedujemo več služb, več industrije, višjo življensko stopnjo, večjo varnost (dela) in boljše možnosti kot kdajkoli popreje.
KAKO VPLIVA LIBERALNA VLADA NA VAŠE ŽIVLJENJE!
MOŽNOSTI DELA
—548.000 novih monžnosti dola je bilo ustvarjeno v 29 mesecih liberalnega upravljanje. —brezposelnost je bila zadnjega septembra znižana na najnižjo stopnjo zand-jih 9 let, to je 2.5% vse delovne sile. —povspešek je bil dan izvozu in denarnim naložbam.
LIBERALNA VLADA
—je vpostavila bonus $500.-za pozimi zgrajene domove kar pomeni tisoče novih gradbenih del. —je z razgovori doseala sporazum za automobil-ske dele z U.S.A., kar bo ustvarilo več tisoč novih služb v avtomobilski industriji v naslednjih treh letih.
—je vpostavila minimalno plačo $1.25 na uro za ljudi, ki delajo na delih pod
zvezno jurisdikcijo. —je povečala kmečke kredite in podpira zavarovanja za pridelke —je znižala osebni davek
za 10%. ZDRAVSTVO
Liberalna vlada verjame, da je zdravje najdragocenjši človeški zaklad, — zato je povzela korake za vpostavi-tev zdravniškega zavarovanja ("Medicare' ) počenši z julijem leta 1967.
SOCIALNA VARNOST
Liberalna vlada je izvedla najvažnejše reforme na polju socialne varnosti: —povišala je starostno za-varovajne na $75.— na mesec in znižala starostno mero od 70 leta na 65 leto v naslednjih petih letih.'
—izdelala "Canada iPension Plan" (pokojninski načrt) načrt za zaposlene
kanadčane, ki bo skupaj s starostnim zavarovanjem dal kanadčanom denarno neodvisnost in ponos ob odhodu v pokoj. IZOBRAZBA
Liberalna vlada je poskrbela za mladinsko podporo dijakom v 16 in 17 letu starosti, če ostanejo v šoli ter brezobrestna posojila za one, ki iščejo višjo izobrazbo. '
KANADA IN SVETOVNI MIR
Ministerski, ipredsednik Pearson še je uveljavil kot svetovni državnik in ie pod njegovim vodstvom Kanada spet spoštovana ikot zanesljiv zaveznik v obrambi in miru. Da bomo še naprej šli po poti v večjo, rast, da zadobi-mo resnično narodno edinost, da obdržimo kanadski prestiž v društvu narodov. Kanada potrebuje utrjeno večinsko vlado
8. novembra GLASUJ ZA LIBERALCE
Beograd (tedaj ža nova, modernizirano oblika marksističnega totalitarizma) bo imel pod seboj razširjeni krog in povečani izbor —lakajev.
Iz Slovenije pa nam poročajo: slovenstvo jc bolj v nevarnosti kot kdaj koli poprej . . .
Kajti vsega — slabljenja slovenščine, dejstva, da absolventi slavistike ne vodo slovenščine, dejstva, da se bodo otroci žc sami doma pri starših naučili slo venščine in zato;pouk našega jezika v šolah ni potreben, vsege toge je kriv komunizem, ne pa infiltracija z juga — taka ali taka. Proti tiij i:.filtraciji se npr. enako ali še v hujši meri bore v Zagrebu, kjer govore skoraj čisto isti jezik kakor v Beogradu . . . in govore proti Beogradu bolj odločno in jasno kot v Ljubljani! . . . Zakaj?
Če se venkaj oznanja in izvaža dialog in koeksistenca, pa se od zunaj na tja tudi oznanja koeksistenca, ko se zapirajo oči pred pojavi, ki jim doma pravijp slo venska lakajska zakompleksira-nost, kajti kriv je samo komunizem ne pa Beograd . ..
Komunizem je sedaj v uvajanju nove taktike, ko si želi in dopušča kritiko in ponuja dialog za koeksistenco. Emigracijo uspava tudi s tem, ko si želi, da se naj kritizira komunizem, če se pri tem utrjuje farizejski Right or vvrong. . . .Komunizem je kriv, ni pa kriv Beograd; Jugoslavija bo stabilizirana, ko ne bo neč narodov: slovenskega, hrvaškega . . .
Jugoslovanska titovska diplomatska zastopstva -imajo nalog, da naj delajo razliko med emigranti, ki so ideološki nasprotniki komunizma, a priznavajo- in sprejemajo obstoj Jugoslavije in tistimi, ki so proti oblasti Beograda, ker ga smatrajo nevarnega za obstoj slovenskega naroda, ker namreč prihajajo od tam ukrepi, ki režejo fizične temelje slovenstva — duh slovenstva bo zares zamrl, ko no bo več posod, v katerih bi se ohranjal.
Koeksistenca po dver tirih? Kocbekovstvo v Trstu oznanja koeksistenco ob kritiki komunizma, a sprejema Jugoslavijo po tistem: Right or vvrong. . . oni drugi zdomstvu tudi obsojajo komunizem, a sprejemajo Jugo slavijo po istem: Right or vvrong . . ., dasi je ta poln strupa za slovenstvo.
Right or vvrong ... po dveh tirih .U. . koeksistenca po dveh tirih. . . ali ni oboje eno in isto?
Prva Jugoslavija nas ni obvarovala pred katastrofo v letu 1941 in s tem pred ono v letu 1945 — in druga Jugoslavija nam koplje grob — in vendar: Right . . .
Po dveh tirih v isto smrt!
Sicer pa: ali ni smrt pravična nagrada lakajev?
Ruda Jurčec
GLAS Slovenske kulturne akcije, XII, 17
| odstavkov papeževega govora. Odpoved svetni sili
To srečanje, kot vsi razumete, pomeni istočasno preprost in velik trenutek. Preprost je, ker stoji pred vami ponižen človek, vaš brat, in med vsemi vami, predstavniki suverenih držav, on, ki ima, če hočete tako misliti o njem, najmanjšo mero, nekak simbol, svetne suverenosti: samo toliko, kolilkor je potrebno, da more svobodno opravljati svoje poslanstvo, in da more zagotoviti vse, ki imajo z njim opravka, da je neodvisen od vsake druge svetne suverenosti.
Ta, ki vam sedaj govori, nima nikakc svetne oblasti niti ne ambicije, da bi tekmoval z vami. Dejansko, ne prihajamo z nikako prošnjo in nimamo nobenega vprašanja. Želimo izraziti samo željo in eno prošnjo: služiti vam, kolikor moremo, nesebično, ponižno in z ljubeznij. Afirmacija Zedinjenih Narodov
Tukaj slavimo epilog utrudljivega romanja, ki išče razgovora s celim svetom od onega trenutka, ko nam jc bila dana naloga: Pojdite in prinesite blagovest vsem ljudstvom. Vi tukaj predstavljate vsa ljudstva. Dovolite, da vam povemo, da imamo poslanico, veselo oznanilo, da ga oznanim vsakomur od vas in vsem skupaj.
L
1.	Našo poslanico bi mogli imenovati ratifikacijo, slovesno moralno ratifikacijo te vzvišene ustanove. Ta poslanica izhaja iz našega zgodovinskega izkustva. Kot "izvedenci v človeštvu" prinašamo tej organizaciji pohvalo naših nedavnih prednikov, .celotnega katoliškega episkopata in našo lastno. Prepričani smo, da predstavlja ta organizacija obvezno pot moderne civilizacije in svetovnega miru.
Želje za bodočnost
2.	. . Poslopje,, ki ste ga zgradili, se ne sme nikoli porušiti. Mora se izpopolniti in izenačiti potrebam, ki jih bo prinesla svetovna zgodovina. Vi predstavljate stopnjo v razvoju človeštva, od katere ne sme biti poti nazaj, ampak samo naprej.
. . . Sankcijo dajete velikemu načelu, de mora urejevati odnošaje med ljudstvi razum, pravica, postava, pogajanje in ne sila, nasilje, vojna, strah ali prevara. Tako mora biti. Dovolite, da vam čestitamo k uvidevnosti, da sto odprli to dvorano mladim ljudstvom, državami, ki so dosegle nedavno neodvisnost in narodno svobodo. Njih prisotnost je dokaz univerzalnosti in velikosrčnosti, ki navdihuje načela tc ustanove. ZEDINJENI NARODI naj družijo vse človeštvo
3 ... Vi obstojate in delujete,
da bi družili narode, da bi vezali države . . . Vaše poslanstvo, je da napravite brale ne samo nekatera, marveč vsa ljudstva. Res, da je to težka naloga, pa je tudi najbolj odlična. Ali je sploh kdo, ki ne uvidi potrebe, da pridemo tako postopoma do svetovne oblasti, ki bo sposobna delovati učinkovito na pravnem in političnem področju?
Še enkrat ponavljamo naše dobre želje: Vodno napredujte! Se več, pravimo: Prizadevajte si, da privodete nazaj vsakogar, ki se jo odločil od vas in preučujte tisto, ki ga še niso deložni. Ravnajte tako, da bodo vsi, ki so še zunaj, zaželeli in zaslužili zaupanje vseh, in bodite potom velikodušni v nudonju toga zaupanja. Vi ste srečn, ko uživate čast, da sodite v tem zboru miroljubnega občestva. Poslušajte nas, ko pravimo: Zagotovite, do no bo medsebojno zaupanje, ki vas tukaj druži in vam omogoča delati dobre in velike stvari, nikdar podkopano ali izdano. Napuh uničuje bratstvo
4. . . Ljudje ne morejo biti bratje, če niso ponižni. Napuh, če se zdi še tako upravičen, povzroča napetost in borbo za prestiž, za nadvlado, kolonializem, egoizem. Napuh razdira bratstvo.
(Nadaljevanje na strani 4
MOŽNOSTI, KI i VOLTU DAJO
IZ
MOGOČIH ETNIČNIH
Kanada pomeni možnosti za svobodo in podjetja, v socialnem in kulturnem izražanju, v privatnem in javnem življenju. Politična demokracija Kanade je vrednotena od nas mimo vseh drugih osebnih in skupinskih sposobnosti. Priznavamo, da je prednost živeti v svobodni družbi in smatramo, da je naša dolžnost, da svoje želje razglasimo in da drugi te želje potem spoštujejo.
Če hočemo, da bomo v našem parlamentu resnično zastopani, potem
mora ta odražati ne samo želje vsakega okraja v deželi, temveč tudi različne kulture, ki obstojajo v občestvih v Kanadi.
Važno je da vsak državljan stori svojo dolžnost na dan volitev in da GLASUJE !
Predstavniki različnih etničnih skupin, ki so se ponudili kot kandidati za parlament, so še posebej vredni vaše pomoči. Ti nosijo njihove odgovornosti v demokraciji naprej do naslednjega logičnega koraka, - da res kandidirajo v volitvah za parlament. Tem bi morale dati vse etnične grupe podporo kot vspodbudo za še večji doprinos k njihovi domovini s služitvijo svojemu lastnemu ljudstvu in kanadskemu narodu kot celoti, v poslanski zbornici v Ottavvi.
GLASUJTE ZA KANDIDATA, KI BO NAJBOLJŠE PREDSTAVLJAL VAS IN VAŠE SOSEDE V PRIHODNJEM KANADSKEM1 PARLAMENTU. IN UTRDITE KANADSKO DEMOKRACIJO.
Objavljeno v sptolnem Interesu po
Stephen B. Roman
Chairman and President
D E N I S O N MINEŠ LIMITED
TO RONTO, CANADA
2
"SLOVENSKA DRŽAVA"
1. November 7965.
Krek in Korošec in slovenska kultura
Na XIII. socialnem dnevu V Argentini je predaval Ruda Jurčec o skrbi dr. Janeza E. Kreka in dr. Antona Korošca za slovensko izobraženstvo in kulturni napredek naroda. Predavatelj je Ofisal kulturno zgodovinsko dobo ob obeh politiknih in kulturnih delavcih. Ruda Jurčec se je oprijel metod analize kulturnih dob in orisal okvir in vpliv romantike in pozitivizma na oblikovanje slovenske politike, ki je morala korakati h končnemu cilju, to je oblikovanju slovenske državnosti in na koncu do slovenske državne samostojnosti in njenega umevanja predvsem po osnovah slovenske duhovnosti, torej po potih kulturnega ustvarjanja. Velika škoda je, da je ostal odgovor slovenskega katoliškega ekspressionizma v prvih stvaritvah nepojasnjen in neizpeljan na političnem polju, dočim je po liberalizmu, pozitivizmu in naturalističnem, materialističnem marksizmu zašlo oblikovanje slovenskega političnega ideala na pot brez izhoda. Jzkušnje preteklosti podajajo že odgovor na razmerje med kulturo in politiko v sodobnosti in1 bližnri prihodnosti. (Po Glasu SKA)
Kanadčan — predsednik mednarodne organizacije
John Chisholm iz Antigonisha, Nova Scotia, član učiteljskega zbora po celem svetu poznanega Coady International Instituta, je bil izvoljen pred kratkim v Rimu za predsednika glavnega odbora mednarodnega katoliškega zveznega odbora za kmečke in podeželske organizacije. Organizacije je v ozkih stikih z FAO, specialno agencijo Organizacije zedinjenih narodov za vprašanje prehrane prebivalstva sveta. Ena glavnih nalog novega predsednika bo organizacija mednarodne konference, ki bo 1. 1967 v Rimu. Ostali odborniki so: preč. Paul Wollman iz Zapadne Nemčije, gdč. M. Parentilli iz Para-guaja, prof. Giovanni Cristopoli iz Italije in Richard Deasy iz Irske.
NOVA DOLOČILA ZA VSELJEVANJE V ZDA
# Ko so se pojavili angleški pevci znani pod imenom Beatles na listi odlikovancev ter so postali člani "of the Most Excellent Order of the British Empire", je del občinstva odločno protestiral. Mnogi, zlasti vojaki, so vrnili svoja odlikovanja. Predsednik vlade VVilson je dobil na stotine protestnih pisem, ker so osebe vključene na listo navadno po njegovem predlogu. Najhujši protest je prišel od 74 letnega polkovnika Fredericka Wagga, ki je vrnil svojih 12 odlikovanj, izstopil iz Laboru Party ter preklical svojo oporoko, kateri je za-putil stranki 10.000 funtov.
21 LET STARI!
Ko postanete stari 19 let niste več bolniško zavarovani s polico vaših staršev. Da ostanete zavarovan morate v teku 30 dni sprejeti osebno članstvo v zavarovanju. Vašo prijavnico dobite v banki, bolnici ali od Zavarovalnega odbora (Commission).
NOVO POROČENI!
Sedaj morate vplačevati "družinsko" bolniško zavarovanje, ki krije moža in ženo. Obvestite vašo "grupo" takoj ALI, če plačujete premije direktno, obvestite Zavarovalni odbor ("commission").
NOVO DELO!
Da ostanete zavarovani, se držite navodil, ki so tiskane na polici bolniškega zavarovanja za vplačevanje, ki ga poznate pod imenom "Form 104". Tega vam mora sedanj izstaviti delodajalec, kadar zapustite mesto dela.
Vaše ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Ontario Hospital Services Commission Toronto 7, Ontario
Po novem zakonu za vsel jeva-nje v ZDA bodo odpadle stare preživele kvote, ki so bile v rabi zadnjih 41 let.
Vsaka država je omejena na največ 20.000 priseljencev na leto Veljalo bo načelo: kdor preje pride, preje melje. Omejitve bodo veljale tudi za kontinente: 170.000 za Azijo, Afriko in*Evropo ter 120.000 za Zapadno poloblo (stop v veljavo 1. 1968). Poleg teh številk bodo pripuščeni tudi sorodniki oseb, ki so že v ZDA.
Kot neposredno posledico novega zakona pričakujejo porast priseljencev iz Italije, Grčije, Poljske in Portugalske, iz Azije ter zlasti črncev iz britskega področja Osrednje Amerike (West Indies), ki jim britanska vlada otežuje priseljevanje v Anglijo, kamor so se doslej izseljevali.
Na vselitev v ZDA čakajo veli ke množice, n.pr. četrt milijona iz Italije, skoraj 100.000 iz Grčije nad 80.000 iz Poljske in nad 70.000 \i Portugalske. Iz Jugoslavije, ki ima po stari kvoti 942 priseljencev letno, ima prošnje pri ameriških oblasteh 28.358 oseb.
TITOVCI SO BILI PREPLAŠENI
Ko so oznanjali nove gospodarske reforme, so se titovci močno bali neredov v Zagrebu. Že pred reformami je bilo po Zagrebu polno majhnih letakov s pro-tititovskimi gesli, kot n. pr.: "Dovolj nam je komunizma in srbiz-ma! "Nemir med študenti je bil tolikšen, da so aretirali stotine študentov.
Ob oznanilu reform pa sta bili vojska in milica tri dni v popolni pripravljenosti. Preklicali so vse dopuste. Na povelje Beograda so celo iz Ljubljane poslali oddelke milice v Zagreb. Tako se je po Ljubljani takoj razširila govorica o napetosti v Zagrebu.
Ob tem pa je žalostna in porazna ugotivitev, da more Beograd smatrati Ljubljano za ponižno deklo, na katero bi se mogel zanašati tudi ob krvavem
Kupi
Canada Savings
Bonds
Canada Savings Bonds so odlični za hranjenje denarja. Novi bondi vam plačajo 4Va% za vsako prvih 2 let, 5% za vsako naslednjih 6 let in 5!/2% za vsako izmed 4 preostalih let. To da povprečno na leto po 5.03%, če jih posedujete do njihove zrelosti po 12 letih. Lahko jih kupite neomejene število od $50.— navzgor do meje pri $10.000 na osebo po vrednosti od $50.—, $100.—, $500.—, $1.000,— in $5.000.—
Lahko jih kupite za denar ali na obroke v bankah, pri družbah za investicije, pri preprodajacih delnic, trust in posojilnih družbah ali pa preko plačilnega urada pri podjetju kjer delate in vam vaša odplačila za bond odtegnejo od plače. Lahko jih vnovčite kadarkoli hočete v vaši banki za popolno vrednost z dodatkom prisluženih procentov.
VELIKA PRILOŽNOST ZA PRIHRANJEVANJE
KNJIGE IN REVIJE
Slovenski pesnik Koroške
Karel Smolle je izdal pod pesniškim imenom Miško Maček v samozaložbi s pomočjo Janeži-čevega sklada pesniško zbirko UJETI KRIK. Zbirko je opremil Valentin Oman, tiskala pa tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Zbirka mladega pesnika, ki je objavljal svoje pesmi v reviji mladih kulturnih delavcev "Mladje", obsega 34 pesmi ter 5 prilog. Oceno pesmi prepuščamo literarnim kritikom, ustvarjalno delo Slovencev na Koroškem pa že kot tako zasluži vsestransko podporo in knjižico toplo priporočamo vsem ljubiteljem slovenske besede po širnem svetu.
ter pripravlja tudi žepno izdajo celotnega poročila konvencije. Na razpolago so tudi predavanja na magnetskam traku, pripravljajo pa tudi 16 mm filme.
• TO LIVE AS MEN: AN ANA-TOMY OF PEACE. Center for the Study of Democratic Institu-tionsa, Santa Barbara, California, 1965. Knjižica je izšla po mednarodnem sestanku, ki je počastil spomin Janezove okrožnice Mir na zemlji in vsebuje poleg pisma in brzojava papeža Pavla VI. uvod predsednika zborovanja Roberta M. Hutchinsa in govore Pavla Tillicha, Linusa Paulinga, Abba Ebana, Alexa Laksmija Pandita ter Pietra Nennija. Cen-
France Dolinar, P. ANTON PREŠEREN S.J. (1883—19653, Rim, 1965. Jezuitje v Rimu so izdali lično knjižico v spomin preminulega generalovega asistenta za slovanske province p Antona Prešerna. Besedilo je za tisk prirejen spominski govor Franceta Dolinarja na komemoraciji 28. marca 1965 v Rimu. Besedilo krasi tudi več slik iz življenja p. Prešerna. Dolinarjev življenjepis je toliko važnejši, ker je edini zaokrožen in podroben življenjepis o izredno pomembnem Slovencu, čigar ime ni bilo vsak dan v časopisu, toda čigar delovanje je mnogokrat odločilno vplivalo tako na življenje poedinih Slovencev kot tudi celega naroda in njegovih ustanov. Kot poroča Dolinar, ga Slovenski Biografski Leksikon niti ne omenja. Knjižico je možno dobit od p. Jakoba Ziberta, D.J. (Borgo S. Spirito 5, Roma, Italia). Knjižica nima prodajne cene, vendar so prispevki za kritje stroškov tiskanja in razpošiljanja dobrodočli.
KOMENTARJI OKROŽNIC JANEZA XXIII. Na knjižnjem trgu sta se pojavila dva poljudna komentarja socialnih okrožnic Janeza XXIII. Obe knjižici so iz-dail očetje Pavlisti (Paulist Press, 21 Harristovvn Road, Glen Ročk, Nevv Jersey, 07452). Prva knjižica The Social Aspects of the Chris-tian Faith contained in Mater et Magistra and Pacem in Terris je napisala sestra Maria Carl Haipt, O.S.U. Knjižica je rezula-tat tečaja o okrožnicah lanskega leta. Druga knjižica predstavlja skrajšani komentar, ki je bil pri-
PARTIJA NAPREDUJE SILNO POČASI
Jugoslovanska komunistična partija ali liga komunistov, kot so se preimenovali, ima velike težave s pridobivanjem novih članov, posebno še iz tistih vrst, katerim naj bi bila najbolj privlačna po svojem programu, to je iz vrst delavcev, malih kmetov in mladine, posebno še intelektualne mladine. To dejstvo naravno povzroča veliko zaskrbljenost partijskega vodstva.
Od 1. julija 1964 do 1. januarja 1965 je partijsko članstvo v šestih mesecih porastlo le za 1.593 članov. 1. januarja 1965. je partija štela vsega skupaj 1,031.634 članov.
15. julija se je centralni par-t i j s k i	organizacijski
komite pritoževal v glasilu partije "Komunistu", da pristopi tovarniških delavcev k partiji upadajo iz leta v leto, kmetje da zapuščajo partijo v masah. Posebno kmečke žene nerade pristopijo k partiji, če pa že pristopijo, pa jo tudi hitro zapuste.
Med letom 1953. in letom 1963. je število mladih članov partije padlo za 16.000 in sedaj predstavljajo le 13.6% celotnega članstva partije. Komite priznava, da sinovi in hčere tovarniških delavcev še posebno neradi pristopijo k partiji.
rejen posebej za študente in ga je napisal preč. Peter Riga, avtor obširnejšega komentarja okrožnice Mir na zemlji. Naslov te .(knjižice je A Gnide to Pacem in Terris for Students. Obe knjižici sta izšli v žepni izdaji in sta dobra poljudna pripomoška za študij katoliškega socialnega nauka.
PROF. MIHAJLOV SE BOJUJE ZA SVOJE PRAVICE
Zadarski univerziteni profesor dr Mihajlo Mihajlov, ki je bil zaprt 37 dni zaradi svojega znamenitega članka o Sovjetiji in sovjetskih razmerah, katerega sodno preganjanje je zahteval sam Tito, je sedaj vložil dve pritožbi pri ustavnem sodišču zaradi kratenja ustavnih pravic. V prvi se pritožil zaradi tega ker mu je po zaporu zadrska universka odklonila sprejem nazaj v službo, dasi ga je prizivno sodišče oprostilo. V drugi pa se je pritožil zaradi tega, ker mu oblasti niso hotele izdati potnega lista, ki ga je zaprosil zato, da bi lahko odpotoval v Združene države in se odzval povabilu univerze Columbia in califor-nijske univerze v Berkeleyu.
Zadrska univerza je utemeljila svojo odločbo s trditvijo, da so pogledi prof. Mihajlova "nasprotni sedanjemu življenju, zadržanju in socialnemu sistemu" Jugoslavije.
Neizmerno nas zanima, kako bo prof. Mihajlov uspel s svojimi tožbami. Verjetno so to prve tožbe takšne vrste, ki so prišle pred ustavno sodišče, ki je pridobitev zadnje ustave. Bomo videli, kaj se bo zgodilo z državljanskimi pravicami, ki jih nova ustava tako podrobno našteva, kot nobena na svetu in s katerimi so se titovci širokou-stno hvalili in se celo drznili prirejati in biti gostitelji za mednarodne kongrese o osnovnih človečanskih pravicah.
• Knights of Columbus štejejo 1,177.154 članov v 5,255 krajevnih edinicah v ZDA, Kanadi. Mehiki, Puerto Rico ter Filipinih.
BOŽIČNI DARILNI PAKETI BREZ CARINE
Vsled znatnega povišanja cen in pomanjkanja živil v domovini, bodo moji paketi najljubši in najkoristnejši božični dar vašim dragim.
Paket štv. 113 $6.90 VA kg kave Minas
Paket štv. 114 $8.00 V/i kg kave Santos
Paket štv. 121 $7.50 3 lbs. kave Santos 3 lbs. riža-Carolina 3 lbs. sladkorja v
kockah 1 lbs. kakoa-Holand
Paket štv. 137
$14.30
4'<2 kg kave Santos
Paket štv. 135
$13.00
5 lbs kave Santos 5 lbs. riža-Carollna 5 lbs. sladkorja v
kockah 5 lbs. testenin
Paket štv. 131 $38.00 10 kg kave Santos 4 kg sladkorja v
kockah 3 kg riža-Carolina Vi kg čaja-Ceylon '/4kg popra v zrnu
Paket štv. 143
$36.00
20 lbs. kave 20 lbs. riža 20 lbs. sladkorja
Paket štv. 138
$23.00 9 kg kave Minas
Paket štv. 142
$17.30
4Vi kg kave Santos 4Vi kg sladkorja v kockah
Paket "Holidav"
$22.00
6 lbs. kave Santos 4 lbs. bele moke 4 lbs. sladkorja 4 lbs. riža-Carolina 4 lbs. masti svinjske
2	lbs. kakoa-
Holland
1	lbs. karamel Vi lbs. rozin
Vi lbs. čaja-Ceylon Vi lbs. cimeta v
prahu '/* lbs. popra v zrnu
3	palice vanilije
2	kom. oreška
Paket štv. 139
$27.00
9 kg kave Santos
100 lbs. Odlične bele moke (s prevozom) ........................ $15.00
100 lbs. sladkorja (s prevozom) ................................................ 18.50
100 lbs. riža (s prevozom) ........................................................ 21.50
37 lbs. (orig škatla) najfinejše svinjske masti
(s prevozom) .................................................................... 18.70
Navedene ceneje so v kanadskim dolarjih. Ako plačate v USA dolarjih, potem odbijte 8% od the cen.
Jamčim, da prejemnikom gornjih paketov ni treba plačati nobene carine.
Pošiljke pridejo do naslovnika v dobi dveh do treh tednov. Dinarske pošiljke
Za en Kanadski dolar ($1.— ) ........................................ din 1.156.25
Zan en USA dolar (USA $1.—) ........................................ din 1.250.—
Pošiljamo jih tudi preko Narodne banke po najnovejšem tečaju v dobi 10—14 dni.
Stroški za vsako pošiljko $1.00, neglede na to, koliko pošljete.
Zahtevajte moj najnovejši cenik za živila, kakor tudi za tehnične premete, radio, TV, hladilnike, šivalne stroje "Singer" pralne stroje, dvokolesa, vse vrste motorje za čolne in različne druge predmete.
CENTRAL H0MELAND AGENCY
Milan Mike Lendič 471 College St. — Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1—6016
A za ACADIAN
prvi na listi
(za pivce, ki vedo, kaj je dobro)
Tajnost ACADIANOVE mehkobe in okus, ki zadovoljuje, ležita skrita v zgodovinski dolini Annapolis v Novi Škotski.
Tukaj, na bogatih pobočjih doline raste zrnje, ki je zelo dobre vrste.... ter ga hvalijo mojstri križanja. Čista in prozorna voda, ki izvira iz globokih podzemskih studencev .... sveža in leden mrzla. Pivci whiskeya, ki vedo (in pivci brinjevca tudi), vedno vprašajo po ACADIANU. Postavite ACADIANA še danes na prvo mesto na vaši listi.
ACADIAN DISTILLERS BRIDGETOVVN, NOVA SCOTIA
m
Toronto
•	Nova župnijska stavba je
včasih podobna pravcatemu mravljišču. Zato stavba hitro raste in se izpopolnjuje, ter bo
vsak čas pod streho.
•	26. septembra so začeli z
novim redom sv. maš ob nedeljah: ob 8, 9, 10.15 in 11.30.
•	Slovenska šola. — V slovensko šolo je letos vpisanih 184 otrok, ki so začeli z rednim poukom v petek 17 septembra.
Šola je petrazredna in vsak razred ima po dva oddelka. V prvih razredih poučujeta: ga. Anica Marušič in gdč. Karla Mer-har; v drugih: gdč. Milena Me-jač in s. Marija iPečjak; v tretjih: gg. Vilko Cekuta in Mirko Krapež; v četrtih: gdč. Ivanka Levstek in g. Frank Pajk; v petih: g. Stanko Bric in gdč. inž. Cvetka Jakus.
vembra v cerkveni dvorani Martinovanje združeno z Zahvalnim Dnevom. Igrali bodo "Veseli Mornarji" iz Clevelanda. Prav je da pridemo in podpremo naše mlade inteligente.
Chicago
• "Slovenija hoče neodvi
snost", je nova brošura, ki jo je izdala "Slovenska Svoboda" v Muenhenu. Na 24 straneh zgoščeno prikaže potrebo zakaj Slovenci hočejo neodvisnost. Prav je, da idejo podpremo s tem, da brošuro kupimo. Stane samo $1.00. Dobite jo pri g. Mirko Geratič -2737 W. 16th Str. Chicago, 111. 60608. Pismo priložite $1.00 pa jo boste takoj prejeli.
CLEVELAND
0 Jesenska prireditev "Tabora".
V	soboto zvečer 9. oktobra je krajevno društvo ZSPB Tabor priredilo v prostori Slovenskega doma na Holmes Avenue svojo jesensko prireditev v korist invalidskega sklada. Prireditev-druža-ben večer z večerjo in plesom- je zelo lepo uspela tako denarno kakor tudi z velikim obiskom in lepim razpoloženjem.
# "Bavbavčki"
V	nedeljo popoldan 10. oktobra so v okviru Slovenske šole pri sv. Vidu gostovali otroci Slovenske šole pri Mariji Pomagaj iz Toronta s pravljično igro "Bavbavčki". Igro ja napisala Marija Tozon, uglasbil pa jo je Matija Tome. To-rontski otroci so igro v režiji g. Vilka Cekute in pod glasbenim vodstvom č.g. Toneta Zrnca zelo lepo podali. Tukajšnji Slovenci pa so napolnili dvorano.
9 Počastitev Martina Rakar]a.
V	nedeljo popoldan 24. oktobra so farani Marije Vnebovzete v Colimvoodu z banketom počatili g. Martina Rakarja, ki je že štirideset let njihov organist in pevo-vodja njih cervenega zbora Ilirija.
•	So popravili.... Poročali smo, da je "Chicago American" prinesla sliko o delavnosti dr. Leskovarja in njegoveč žene. Dr. Leskovar nam sporoča, da je "Chicago American" v drugi izdaji pomoto popravila in med narodnostmi, ki živijo na področju "Chicago Community Coun-oil" omenila na drugem mestu tudi Slovence. — Prav je, da zasledujemo poročanje ameriških listov. Uredniki in poročevalci so večkrat zrastli nekje na luni in ne vedo prav nič o narodnostih problemih tv Evropi in prav tako ne v Ameriki. Hvala dr. Leskovarju, da je popravil grobo pomoto.
•	Letošnja 40 urna pobožnst je bila v znamenju molitve za mir. Prav v času, ko je sv. oče Pavel VI. obiskal Ameriko in govoril Združenim narodom.
•	Sinčka sta dobila Stanko in Marija Vlasich. Živela sta doslej na 2229 S. Wood Str. štorklja ju je našla vseeno na novem naslovu 5759 S. Natches Avenue. Sinku Ronaldu želimo vse najboljše in pošiljamo čestitke sorodstvu po Ameriki in Kanadi.
•	Leto gre h koncu. Kaj pa
naročnina? Mnogi kar pozabijo. Čakajo, da jih pocukam za rokave pri cerkvi. Veste, me je malo sram. Ce si ti dolžan, ne čutiš nič sramu? Ne daj, da te poverjenik opomni, Olajšaj mu posel in plačaj kar si dolžan.
•	Slovenska prireditev. Savani bodo priredili v soboto 27. no-
• Predavanje o prvi Baragovi cerkvi.
V nedeljo popoldan 24. oktobra je v okviru Baragovega kluba č.g. Jože Godina predaval o najdbi prve Baragove cerkvice v L'Ansu v okraju Baraga v gornjem Miohi ganu. C.g. Godina, ki se je iz Clevelanda preselil v Baragovo deželo z namenom, da bo tam pomagal pri delu za Baragovo posvetitev, je pred kratkim odkril ostanke prve Baragove cerkvice med Indijanci. Predaval je v Baragovem domu in predavanje spremljal s slikami.
Slovenski tisk na rastavi v Nemčiji
Po prizadevanju in uspešni borbi g. Branka Pistivška, člana slovenskega državnega gibanja smo Slovenci končno le bili zastopani imed 6. in 10. oktobrom letos v Koanigsteinu na kongresu "Kir-che in Not". Zastopanih je bilo 20 narodnosti. Razstavljeni so bili časopisi "Slovenska Država", Slovenska Pot, Slovenska svoboda, Smer v Slovensko državo, brošura "Slovenija hoče neodvisnost", Zbornik Tabor, Akademik, Slovenski Visokošolski Zbornik, Slovenska beseda, Meddobje, Vrednote in pa knjige SKA. Za razstavo je dal nekaj del tudi g. dr. Zdešar.
Gospody Branku naša prisrčna zahvala in čestitke, z želijo, da še v naprej v Nemčiji verno in dosledno zastopa slovensko stališče.
15 obletnica Slovenske radijske ure v Chicagu
Pomemben dogodek. Tudi zgodovinski! Lepa nedelja, skoraj prelepa po tolikih deževnih in mrzlih, da bi človek šel kam v dvorano. Narava je vabila, toda več kot tisoč Slovencev se je odzvalo in prišlo na to proslavo v nedeljo 10. okt. v Sokol-Havliček dvorano. Od vseh strani. Tudi od prav daleč.
Program je bil letos bolj kratek, toda pester. Vodil ga je kot vedno predsednik in ustanovitelj SARC dr. L. Leskovar. Med častnim gosti je bil tudi senator Paul Douglas. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z odobravanjem. Povdaril je: "Ne sramujte se svoje slovenske kulture, ki je pomagal obogatiti ameriško kulturo. Ostanite zvesti svoji veri, svojemu jeziku in ohranite svo'je narodne običaje." V političnem delu govora je senator povedal: "Verujem, da komunizem ne bo vladal večno. Prišel bo čas, ko bodo narodi vzhodne Evrope: Poljaki, Cdhi, Slovaki, Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari svobodno urejali svoje zadeve. Prišel bo čas ko bodo ti narodi svobodno izpovedovali svojo narodno pripadnost, vero in gojili svojo narodno, kulturo. Enakopravni z drugimi narodi v demokratični in federativno urejeni Evropi."
Na prireditev je prišel tudi svetnik Vitto Marullo ki je prinesel pozdrave župana Daleyja in mestnega občinskega sveta. Pozdrave je poslal tudi slovenski kongresnik Blatnik iz Minnesote.
Odveč bi bilo naštevati točke programa. Bil je res pester. Nastopanje naših najmlajših, ki jim je vlila pogum in spretnost ga Corrine Leskovar plesalcev in plesalk, ki ja pripravila za nastop tudi ga Corrine, je osvojilo navzoče. Tudi nekaj starih 'asov" smo za 15 letnico videli: Milana Pecharidha in Karla Kosija, seda^ oba že poročena. Slovenska pesem je vedno lepa. Lepo so odpeli naši najmlajši, odlično so se izkazali študentje v Mladinskem zboru. P. Vendelin zna, kako zaigrati. Pevci "Prešarna", mnogo iet jih že poslušam, niso užgali. Gredo navzdol ... Ne smeho zameriti. Mladina, ki ne zna več Slovenko. Pesem ne poje več tako kot bi morala: jokati,, vriskati, tožiti, dvigati ... To je pač usoda mlaljše generacije, ki pravi, da so njihovi starši prišli iz "starega kraja", a duha tega kraja ne razumejo ... Ni jim zameriti. Hudo je to in žalostno!
Letošnje kulturno odlikovanje •e bilo podeljeno dr. Johnn Zveti-ni, profesorju prava na Loyola Univerzi.
Bog daj, da bi dr, Leskovar in Mrs. Corrine vodila uspešno slovensko radijsko uro tudi v bodoče.	— tč—
.... 9 Kljub progresivnem obdavčenju v ZDA se je število družin, ki posedujejo milijon dolarjev ali več, zadnja leta pomnožilo. Njih število je naraščalo stalno. L. 1948 jih je bilo (v glavnem na podlagi davčnih podatkov — kar predstavlja vsekakor konservativno cenitev) 13,000, 1. 1953 27,000, 1. 1962 67,000 in 1965 — 90,000 ali ena družina na vsakih 625 družin.
CANADA
Zagotovite si, de je vaše državljanstvo ' pravilno registrirano
Mnogokrat se lahko dogodi da vam je dokaz vašega kanadskega državljanstva nujno potreben. Ta stvar je prevažna, da bi se zanemarila. Važno je da ste popolnoma gotovi.
Na primer, od 1. januarja 1947. poročena žena ne pridobi avtomatično kanadskega državljanstva, ko njen mož postane državljan. Otroci podržavljenih kanadčanov (razen če so rojeni v Kanadi) ne postanejo kanadski državljani dokler njihovi starši ne zaprosijo za njihovo državljanstvo.
Če hočete imeti več informacije, kako dobiti kanadsko državljanstvo, pišiti najbližjemu kanadskemu državljanskemu Uradu (Court of Canadian Citizenship). Ako pa vam je bolj ugodno, lahko pišete ha :
The Registrar of Canadian Citizenship, Department of Citizenship and Immigration, Ottawa, Ontario. Kanadski Državljanski Uradi so v: Moncton, N.B., Montreal, P.Q., Ottawa, Toronto, Hamilton, St. Catharines, Kitchener, London, Windsor, Ont., VVinnipeg, Man., Edmonton and Calgary, Alta, and Vancouver, B.C.
J. R. Nicholson M inister of Citizenship and Immigration
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
Naslov:
ANTONY AMBR02IČ
novega slovenskega odvetnika Barrister, Notarv Public
861 College St., Toronto, Ont.
to notar3a<	Telefon: LE. 1-0715
TITOVA POPULARNOST UPADA
Vsi vemo kako se je Tito trudil ustvariti svojo "očetovsko" podobo med prebivalstvom v Titovi-ni. V neki meri se mu je to tudi posrečilo. Največ je k temu pripomogel strah pred Sovjeti. Ljudje so se bali povratka v prvo povojno dobo, ki je bila popolna kpiija sovjetskega sistema, Balt so se, da bi zavladala sovjetska klika, če bi ne bilo Tita. Bali so se in se do neke mere še vedno boje,, da bi se v takšem slučaju razmere obrnile še na mnogo slabše. Nič čudnega, saj so poslabšanje na mnogih področjih čutili po slehernem zbližanju ali
poskusu zbližanja so Sovjeti. Ob-vsakem oznanilu obiska sovjetskih veljakov v Beogradu ali pa Tita v Moskvi so že vnaprej padale opazke: "Slabše bo". Po obisku Brežneva v Beogradu, še pred padcem Hruščeva, so celo žemlje postale manjše in so jih zato i-menovali "brežnevke". Tako je ljudstvo lahko dobesedno zmeri-lo poslabšanje.
Zadnja gospodarska kriza in reforme pa so 'ako močno prizadele ljudstvo, da je Titova "očetovska" podoba močno utrpela na ugledu, navljub vsemu strahu pred Sovjeti. Tito se je tega bal, zato so gospodarske reforme oznanili njegovi oprode. Dokaz upa-
RIM
ITALIJA
HOTEL 'BLED'
Via S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
obrnite be z zaupanjem
v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. _ EMpire 4-4004
danja Titvega ugleda med ljudstvom je dogodek, ki se je zgodil v Ljubljani ob priliki mednarodne vinske razstave na ljubljanskem razstavišču preteklega avgusta. Tito je s svojim spremstvom obiskal razstavo. Ko je z razstave odhajal skozi glavni vhod, se je pred vhodom nahajala pre-
sejšnja množica. Množica ni pokazala nikakršnega navdušenja za Tita. Ni bilo vsklikov, ni bilo Iploskanja. Ljudje iz Titovega spremstva so začeli ploskati, da bi zganili množico. Množica pa se ni zganila in njih ploskanje je žalostno zamrlo. Tito se je odpeljal v mučnem položaju.
• «
1)65
CANADA
SAVINGS BONDS
Naložba,
ki vas ne bo razočarala.
Dobite jih v vsaki podružnici
I TORONTO-DOM1NION EJ2EJ
Where people make tlie diffcrence
T 3478
Zvezni minister za državljanstvo in vselievanje Hon. John R. Nieholson, P.C., O.B.E., Q.C., je 25. sept. 1965. govoril na banketu kanadskega etničnega tiska v Torontu ter razpravljal z navzočimi o predvidenih izpremembah vseljevanja.
The Canada Pension Plan
in njegove dajatve
Tu so stvari,
katere bo "kanadski pokojninski plan" dal ljudem kot se Esther Meyer, 50-let stara lastnica majhne trgovine, ki zasluži $5.800 na leto.
Če bo Esther stalno zaslužila to vsoto v njenem podjetju do starosti 65 leta, bosta ona in njen mož, ki je pohabljen in dela nezmožen, dobila pokojnino v višini $104.17 od Plana in $75.— od starostnega zavarovanja — skupno toraj $179.17 na mesec. Ko bo njen mož dobil še starostno zavarovanje, bo njun dohodek $254.17 na mesec.
Če bi Esther slučajno umrla po 1967. in je vplačevala do smrti, bo njen mož dobil pokojnino za delanezmožne vdovce v višini $64.06 na mesec do starosti 65 let takrat, ali če je že bil 65 let star, ko je Esther umrla, bo njegova pokojnina po planu v višini $62.50 na mesec, plus $75.— na mesec od starostnega zavarovanja. Ob smrti žene bo imel g. Meyer pravico do plačila $500— kot enkratno izplačilo.
Vse dajatve ("benefits") plana obdrže svojo vrednost. Praktična vrednost izplačil bo verjetno višja, kot ta navedena
tukaj, ker bodo dajatve {"benefits") "popravljene", da bodo odgovarjale dejanskemu stanju življenskega stroškovnika in stopnjam plač, predno so izplačane in sprememb v življenskem stroškovniku potem ko pride čas plačevanja.
Kaj bo ta "Plan" stal vas?
Če vi, kot Esther zaslužite v svojem podjetju $5.800.— na leto, boste plačali $158.40 na leto, kar je 3.6% od $4.400.—, kar je najvičja vsota po kateri se določa višina vplačevanja. Vplačevali boste v obrokih na isti način, kot vplačujete vaša davčna vplačila.
Ta oglas je eden iz serije, ki ponazoruje nekaj važnejših dajatev ("benefits") "Canadan Pension Plan"-a, za posamične primere.

Izdano po odredbi ministra za
National Health and VVelfare, Kanada,
The Honourable Judy LaMarsh
Prvi papež v Severni Ameriki
(Nadaljevanje s strani 1.) Prošnja za mir
5. . . . Organizacija Zedinjenih Narodov je bila ustanovljena predvsem za la namen: proti vojni, za mir!
Poslušajte prozorne besede rajnega velikega Johna Kenne-dyja, ki jih je povedal pred štirimi leti: "Človeštvo mora odpraviti vojno, sicer bo vojna odpravila človeštvo".
Za oznako tega najvišjega namena vaše ustanove ni treba mno go besed. Dovolj je opomniti, da predstavljajo kri milijonov, neš-fevilno in nezaslišano trpljenje, nekoristne pokolje in grozotne ruševine, sankcije zaveze, ki vas zedinjuje s prisego, ki mora spremeniti bodočo zgodovino človeštva: Ne več vojne, nikdrar več vojne! Mir, mir mora voditi usodo narodov in vsega človeštva . . Kot veste, mir ni grajen zgolj s političnimi sredstvi, z balancira-njem sil in koristi. Mir je zgrajen z duhom, z idejami, z deli miru. Vi se trudite s to zgradbo, toda ste šele na začetku.
Bo-li svet sploh kedaj uspel, da bo spremenil to sebično in bojevito miselnost, ki je bila doslej tako tesno prepletena s toliko njegove zgodovine? Težko je predvideti, toda lahko je ugotoviti, da moramo odločno korakati tej novi zgodovini nasproti — mirni in resnično človečanski zgodovini, Ikakor jo je obljubil Bog ljudem blage volje. Pota tje so vam že dobro zaznamovana, in prva je pot razorožitve.
Če hočete biti bratje, odvrzite orožje iz svojih rok. Ni mogoče l jubiti, dokler ima kdo napadalno orožje. Ze dolgo poprej, predno povzroče žrtve in razvaline, hranijo orožja, zlasti ta strana orožja, ki vam jih je podarila moderna znanost, sovražna razpoloženja, ustvarjajo moro, nezaupanje ter -mračne sklepe; zahtevajo neizmerno velike izdatke; ovirajo podjetja povezave in koristnega sodelovanja; pokvarjajo ljudsko psihologijo. Na žalost bo obrambne orožje potrebno, dokler
• V MEKI (Arabija) se je letos vršil vsemohamedanski kongres. Udeležilo se ga je 35 držav. Na tem kongresu so bile sprejete smernice (politične!), ki se jih bodo te države držale v bodoče. Tudi Tito je poslal tja svojo delegacijo in Sovjetska Zveza tudi. Na predlog glavnega tajnika Lige islamskih narodov pa je plenum zborovanja izglasoval, da Titova in sovjetska delegacija ne moreta biti navzoči, ker ne zastopata muslimanskih narodov, temveč komunistične stran-
ostane človek slabotno, spremenljivo in celo zlohotno bitje, kakor se često izkaže.
Pospeševanje sodelovanja
6. . . Niste zadovoljni z omogočanjem zgolj koeksistence narodov; podvzemate mnogo večji korak napredka, za katerega zaslužite našo pohvalo ter podporo— organizirate bratovsko sodelovanje narodov.
Zaščita človečanskih pravic
Tukaj proklamirate temeljne pravice in dolžnosti človeka, njegovo dostojanstvo, njegovo svobodo — in nadvse njegovo versko svobodo. Čutimo, da tako tolmačite najvišje področje modrosti, in dodali bi radi, njen svet značaj kajti predvsem obravnavate tukaj človekovo življenje. In človekovo življenje je sveto ter nihče naj si ga ne drzne napasti. Spoštovanje življenja mora najti v vaši zbornici najvejo afirmacijo in najbolj razumsko utemeljeno obrambo, tudi glede velikega problema rojstev. Prizadevati si morate, da toliko pomnožite kruh, da ga bo dovolj za vse mize človeštva, in ne dajati rajši podporo umetni kontroli rojstev, ki bi bila nerazumna, da bi zmanjšali število gostov pri banketu življenja.
Civilizacija mora temeljiti na duhovnih načelih
7 . . . Danes kot nikdar popre-je, v naši dobi, ki jo tako označuje človeški napredek, se kaže potreba po apelu na človekovo moralno vest. Nevarnost namreč ne prihaja od napredka, od znanosti; nasprotno: če ju uporabljamo primerno, moreta rešiti mnogo težkih problemov, ki mučijo človeštvo. Ne, resnična nevarnost izhaja iz človeka samega, ki obvlada vedno močnejše orožje ki ga more enako dobro porabiti bodisi za uničenje bodisi za najvzvišenejšo zmago.
Z eno besedo torej: zgradba moderne civilizacije mora biti zgrajena na duhovnih načelih, ki jo edina morejo ne samo nositi, marveč tudi osvetljevati ter odu-ševati.
ke svojih dršav. Jugoslovanska in sovjetska delegacija sta zato morali zapustiti zborovanje. Istočasno pa je bila sprejeta hrvaška muslimanska delegacija.
Na tem kongresu je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se muslimanom pod komunističnimi režimi stavijo na razpolago vsa sredstva za osvobojenje izpod tujega jarma in za ustanvitev lastnih nacionalnih držav. Poročila pravijo, da so bila dana posebr.% zagotovila zlasti hrvaški delegaciji (Smer 1-7).
Ottaviani zagovarja svetovno državo
Po časopisnih poročilih je doživel najdaljšo ovaoijo na cerkvenem zboru v Vatikanu kardinal Alfredo Ottaviani, tajnik kongregacije sv. Oficija, ko je pozival škofe, naj apelirajo na vse narode, da se organizirajo v eni svetovni državi, ki bo dokončno odpravila grožnjo atomske vojne in uničenja. Kardinal je med drugim branil pravico državljanov, da se upro svoji vladi, če jih vodi v pogubno vojno. Kardinal je obsodil tudi t.zv. ideološko vojno, ker se le prelahko spremeni v krvavo vojno.
Senat katoliške Cerkve resna zadeva
Papeževa objava, da bo imela odslej katoliška Cerkev poseben senat, v katerem bodo zastopani škofje raznih cerkvenih pokrajin, očitno ni samo koncesija "naprednim elementom" zbora, ki so večkrat glasno protestirali proti sedanji sestavi in praksi kurije. V teku so že priprave, da opremijo v Vatikanu posebne dvorane, kjer bo ta senat zasedal.
*	Letošnje zborovanje Mednarodne organizacije je prvič uradno razpravljajo o zadrugah in njih vlogi za gospodarski dvig prebivalstva. Posebni odbor, ki je preučeval vlogo zadrug, priporoča, naj se zadruge ustanavljajo kot sredstvo za izboljšanje gospodarskega, socialnega in kulturnega stanja oseb z omejenimi sredstvi in možnostmi, za zbiranje osebnega in narodnega kapitala z navajanjem k štednji in pametni rabi kredita, za povečanje narodnega do hodka in zaposlitve z večjo izrabo gospodarskih danosti, za izboljšanje družbenega, stanja ter dopolnilo socialnega skrbstva ter za dvig splošnega in tehničnega znanja svojih članov.
Vlade naj podpirajo zadruge, toda ne smejo jih oropati njih neodvisnosti.
•	Kreditna zveza v poljski
župniji sv. Stanislava v Torontu je dosegla $6,000.000 dobroimet-ja. Poleg župnije sv. Stanislava služi tudi župljanom župnije sv. Kazimirja. Poleg nje imajo Poljaki v Torontu še več drugih kreditnih zvez.
• HRVAŠKA SOCIALISTIČNA stranka v domovini je izdala in razširila letak nasloveljen na delavce, kmete in meščane, v katerem zahteva postavitev Ranko-viča pred narodno sodišče, uničenje tajne policije UDB-e, pravične plače in pošten davčni sistem. Dalje zahteva neodvisne delavske sindikate ter solastništvo delavcev pri tovarnah in podjetjih. (Simer 1-7)
# Dr. Srečko Baraga je na sedmem kulturnem večeru SKA, ki se je vršil pod vodstvom predsednika Rude Jurčeca, obravnaval temo "Slovenci in Jugoslavija". Predavatelj: je v svojem širokem in temeljitem razglabljanju prišel do edino pravilnega in logičnega zaključka, da Aleksandrova Ju-
• Šest sester Daughters of
Charity, ki so se udeležile demonstraciji v Chicagu in so bile obsojene skupno na $126, je izjavilo, da ne morejo plačati globe, češ da "ves denar, ki ga dobimo, je namenjen revežem". Morale bi v zapor, toda dva odvetnika-črnca sta plačala kazen zanje.
goslavija ni bila pozitivna držav-no-politična enota, da je povdarja-la razkol med zapadom in bizan-tizimom ter da je dokončno pognala svobodoljubne in demokratične narode v boj za politično in državno samostojnost.
Na tem zborovanju ni bilo zastopano slovensko politične vodstvo	iz razumljivega
razloga, ker se politiki boje stopiti pred narod z jugoslovanskim programom. Pač pa so se v dostojnem številu te slavnsti udeležili Hrvati, ki so tudi javno in jasno povdarili svojo hrvaško državno miselnost. (Smer 1-7)
• Od. 1. 1939 .do 1965 so se življenjski stroški v ZDA zvišali za 127.7, povprečne delavske mez-pa za 350.9%. Čeprav so bile razne skupine delavcev deležne tega zboljšanja položaja v različni meri (največ delavci v tovarnah z gumastimi izdelki, najmanj u-pokojeni delavci federalne vlade), se je stanje veteranov, ki dobivajo odškodnino za delovno nesposobnost, poslabšalo v zadnjih 2 letih za 2.6%. Toda tudi zanje je v teku zakonodaja, ki bo zvišala njih odškodnino za kakih 18%.
# Nemške volitve so znova potrdile, da v dobrih časih volilci ne žele radikalnih sprememb. Kancelor Ludwig Erhard je dobil izrazito zaupnico in poizkus berlinskega žuipana Willyja Brandta, da bi mu izvil vodstvo iz rok, ni uspel. Kljub temu bo imel Erhard težave s sestavo vlade, ker še vedno potrebuje pomoči manjših strank. Skrajneži niso zbrali pomembnega števila glasov: pronacistična stranka narodnih demokratov je dobila samo 2% glasov, in nobena skrajno levičarska ali desničarska stranka ni dobila 5% glasov, kar šele ja daje pravico do zastopstva v parlamentu.
0 Milanski duhovnik Franco Bignami je izjavit dopisniku Desmondu 0'Gradyju glede komunizma v Italiji: "V našem okraju bi izgubil komunizem veliko podpore, če bi kdo izvedel socialne reforme, ker tukaj ni nič brezboštva, ki ga vslijuje marksistična doktrina. Samo tri do štiri družine nam zapro vrata, ko biskujemo za božič kakih 5000 družin."