Oče in hči.
(PoBloTeoil Ivan Lapanja) I.
Bilo je zjutraj zgodaj.
BAIi drži ta cesta, v mesto H . . . ?
BDau, odgOTOri kratko in osorao kmetski človek ter gre dalje svojim pntcm.
BUo je pop6Iudne, in uboino dekletce Se zmirorn koraka dalje. Slabo iu šibko je bilo dekletce; skozi razfcrgaai slanmik žgali so je vroči solnčni žarki iji raztrgaai čreveljčki nijso čuvali ajenih šibkih nožie robatega kamenja po slabej cesti.
nAli dra ta cesta v mesto H . . . ?"
„1 nti, dete!   Ali povedi mi, kaj iSfieS T mestn?"
Dokletee gre dalje ne rekši niti besedice. Ustnici sta se jej krčevito tresli, da nij mogla odgovoriti prijazaemu starcu, ki je čud&S se nstavil avoje konje, da bi rpmgal nbožno deklieo, g kakim namenom potnje v bližnje mesto. Užš je padala večerna rosa na zemljo, a Suzanka je še vedno stopala dalje po širokej cesti. Naposled jej nogi onemoreta in treba jej je bilo sesti na: kamen, ki je aUl ob cesti, z mahoui oliraštpn. S prepadeuimi lici in zel6 tradna je sedela ondu v globoke raiali zatopljena. Z rokama si je obličje sakrivala, po katerera so jej viseli dolgi lasjč.    Videti je bilo, da se dekletee joka.
,,Dekliea, kaj delaš tukaj ?" vprašal jo jo nežen sočutBn glaa.
nAj, kako si zvedava!" dostavil je mlad gospodič, peljajoc ntlado zalO1 g6spico za njeno belo roSico. Suzanka so pri teh besedah ozre in milo po-gleda nežno gospodicSno m nje zalcga brata.
nKaj delaš tiikaj ?" pcvpraSa jo dragiS Josipina Borovska, pristopivši bližej k nbožnemu otroku.
nPotiijem v mcsto H . . .", odgovori boječe Suzauka.
nAli si sliaal, Ivan; to dete polnje v mi-ato H . . . , a. do tja sta Se dobri dve uvi hoda.   Ali veš, dete, da je to za tebe zeld daleč ?"
Suzaiika prikima z glauo in si utrne debele solze.
nZakaj popotuješ tako daiei! ?   Ali si uii kaj večerjala danns f
Snzaaka z glaro odkima, da nij.                                                            J
nAIi si kaj obedovala?"                                                                       ¦
Dekletcc zopet odkima, da nij.                                                             ¦
rIvan! to je nbožno dete, Ln gladno je Iu                                             V
nZdl se mi, da je vellka sirota,u udgovori brat.                                    fl
nlv'ako ti je im«?"
nSnzanka."
67
BXt> Snzanka, ti ideS z nama, >la dobiš malo jesti. lafna si. sirota. Pe5 :-i mesta H . . . , to nij tako lebku, kakor se ti dozdeva. Iili z nama! Cez !'«"• se pri n&s odpočiješ, a jutri nastaviš svoje potovanje dalje.a
Suzanka vstane ter gre 3 priljudno g6spico io njeniin liratom.   Dospevši
:'" njijnega stanovanja, kakSen po^rlud se odpre njenim očem .' Hiša, podobna
ilaii,   okoli nje prekrasen gaj (]iark): pnTSOd znamenja bogastva in krasote.
Šli so po širokik stopuieali navzgor   Tii je bi]o vse z zelenjern obr&ščeoo,
:kur na kakem travoiku: a tned zeleDJem vse polno prijetno dehteeili evetlio.
"kiili grajskega zidovja se jc spenjala vinska trta visoko gori do krasno se
¦ iijnOeCih oken.
rBarb»! d&j t«j abogej deklici }4sti; gladua je in trudna." re6e nežaa "spica v kuhiujo stopivši Iniharici Barbi
Barba tak6j pristopi k nbogej deklici. priine jo za roko in pslje v knliinjo.
V tem so sc v sobi pogovarjali. kaj bl Wlo dalje storiti z nbcgo ileklioo.
Josipina, sedtf v dolgRJ belej obleki na poblazinjpttftm stolu, zafela je l>ripovedovati, kako bo pkrbela za nbogo deklioo, katsro nalogo ai je nalof.ila.
nRada hi znala. kaksen opravek ima deklica v mcatn," reče Josipjna zib&joč sb v prekrnsneiD stolu.
BNajpred je treba. da jej damo drag klobnček in drnge freTeljčke. fcer jti tako odvrnemo od njenega daljoega potovaDja. 0 ti ubogo dete, kako sr uii vcndar siniliš !"
nKaj govoriS, kaj, mila moja Merka," oglaai se krepek mo^ki glas.
„0, vi ste tukaj, Ijubi nio) oi*5e! ? Govorim o ubogej dekliei, komaj ilf^t ldt storej. Sedela je ob cestl na zapuščenem kameiiu ter ml je rekla, ila ide t mestn H . . . ."
nTudi jaz nem srečal ubožuo d-*klieo,a reCe prijazuo stari gospod. rVpra* rfala me je, kako dalefi je ^e do uii'Sta; botel seni jo pridržati, a ona je naglo dalje otišla. — Ali kje jo zdaj nbogo dtLe ?"
„Y knhiaji, oče! Barbi sem narofila, da jej da jesti. Ko se okrepča, l>»Jemo daljs ž njo govorili."
Zdaj atopi troje veselih inladib deklic v sobo; bile ao .losipioine tova-i išice, tfir se. zacn6 igrati. Josipina pri veselej igri pozubi na Tibogo Suzanko. \ nij do]^o trajajo, t]a so spojnuj uboge dukJio^; aa^lo vsfcane, viiari r rofce, t'T retje: nnekaj vaiu hočem pokjizati!" ter naglo otidn v kuhinjo. Kubarica Ilarlia je sedela t jfidilnpj sliiambi in ptipravljala za kulio.
PKje jc sirota Sazanka?" vpraSa .Tosipiua.
nSt'di zuuaj pred vrati," odgnvori knbarica. ^ZuDaj uij nikogar," od-vrne gospodična.
r.Je, je, zunaj na pragn," reiSe Barba, potoži piaker na mizo ter otide sledat.
^Bodi Bog z nami in svoti krB bulji, nšla je 1" ref-e kuharica v knhinjo ¦¦¦ povrnivši. nMnlo poproj je še Mudela tukaj isiinaj na pragu, da sem jaz ;la po svojih opravilih. Vedno je gl^dala (ja gori v zvezde in videti jej je 'lilo, da se joka. To je pafi zol6 poliožuo m doliro dete, mi.slila seni si — a zdaj Tidim, da seni se varala, ker deklica nij druzega negn grda potepoaka iu jvita vlačiifja. USli je! Monun hitro pogledati, če ntj odnesto srebrnih žlio — Utkiin vlačugam uy, da bi jiin olovek upal."
»Ali jej njjsi rekla, d» bi se po aoii lehko izgnbila?" vptaSa Joaipj^l fcnharico.                                                                                                        J
rNn, to sem jej rekia, g6spic», in sem jej tudi povedala. da bi und» 1 pri nas dobro posteljo; ali ona me je tako fmlno pogledovala s svojimi | čraimi očmi, kakor bi niti besedice ne razumcla. kar sem jej govorila.             J
nUbogo dete, pač se mi smiliš!" reče joaipina žalostna. da nij raogii ] nbogej Suzanki z ničemur pomagati. nRada bi jej bila dala obleko. tlobut I in nove čreveljčke. tndi peljati bi jo bila pustila do mesta H . . . , ali iiili I mj je sirota, brez da bi znala kam? Morda se vrne; ako to stori, precaj jo pošiji k meni, Barba!"                                                                          ^M
nTo tndi storim, ali ze](< dvomiin, da bi se porrnila. ker Teijemite m)9 da je to vlaeuga, ki ne zasluii T&lih dobrot," odgovori kubarica, vradijoSiB se k avojemn delu \ kuhinjo.                                                                         j
Suzanka se nij povrnila. VidJ{ agoino priliko, zninzala se je izpredi kuhinje in šla svojim poUm. Ko se je užš stemnUo, vlegla se je na knp 1 slame in prenočila pod milim nebom. Rada bi bila vbo noč potovala, al{ 1 bala se je, da bi v temnej noči pot& ne izgrešila.                                            I
rDanps 3e nam ji1 npkaj iindnega prigodilo. gospod nadzornik!"   Taktl
je pripovedoval korenjašk raož, jetničarski postrežnik, v mestu H . . . srojena™
predstfljniku.    nNaSli smo zunaj pred jetniSnico ubožno deklico, ki je bridk^l
jokala  ter nij hotela,   da bi jo Mla moja žena s seboj na  dom vzela.   |H
zunaj je tadi nijsmo  mogli aame pustiti.   Njenpga priiinka  uijpmo  iaoL^|
zvedeti.   Rekla y samo to, da se zot« Suzanka.   Mislira, da lii rada n«keg»u
jrtnika obiskaJa; a povedati aeie niti od kod pride. niti kam ide."                m
nPripeljUe jo k meni!"   reče predstojnik.    Moja  sopraga  ravno pntrenl
buje mladp deklice, ki bi jej pri hignih opravilih nialo poniagala. Morda bodjn
Suzauka za to delo pripravna,"                                                                     I
7i& malo časa jc  »U stala Suzanka. na rsem telesu se treaM. pren
jetiiiškim  predstojnikoin.    Suzanka je bila ljuboznjiTa deklica.   Njene velikol
Srne oči so bile izraz težkega srea, otožnosti iu velike bridkosti; a njeno vnanjo I
obna^auje je biio nedot^no in pohlevno, da se je nboga deklica na prri po>- I
gled Tsacemn flovelni priknpiti mogla,                                                            I
nOdkod prideš, dete ?u rprašal jo jft prijazno prftdstfljaik.                       J
nIz rasi B—," odgovorila je tiho Suzanka. lložje so se fudM poglettaBl
drug druzega.                                                                                              V
nAJi prideg znabiti pM?"                                                                      1
,,Da. gospod!" odgovori deklica bojazjjiro.  Mislila si j« namreč, da IU
vsa ta vpraSanja znamenja ostre sodbe, ki pride čez njo.                              fl
,,In «inm si priSla sera v mesto?"                                                     '»
,,Da bi videla svojega o5eta." Pri teh besedah se jej debele solzč vsip^fl
Ijejo po lieib in za<Sela se je jokati, tako milo, da bi se je tudi najtrje i3o* 1
veSko svce uainiliti moglo.                                                                               1
.Kdo je tvoj oče ?"  vpraša jo jptniSkl predatojnik s prijaznim glasom.  I
S'J-OJ cžo se piSejo Jsakovii," orlgovori buzaaka, ter si briše solze iz oSj; I
69
nImamo tri može » tem priimkom: Josipa, Pavla in Urbana", doataril ntniSki postrežnik, radoredeu, kaj se bo zgodilo z abogo deklico.
nAii se tvoj oče imenujejo Josip ?"
Suzania 03 to vprašanje ne odgcrori ni&sar, ker slabost jo je Lako pre-lala, da sta se gospoda bala za njeno zdravje.
nAko je Josip ujen oče", reče postrežnik sam v sebi, npoUej ima p&č ¦ ¦ hudobnega očeta. Iiamo danes zjntraj anio ga djnti r mrige, ker je !!¦] z drugirai vjeiniki pobegniti. Ta pač ne zasltiži lako ljubeznjive lliScrke. Nu idi z mauoj, da pogledaaio tvojega oiieta."
JetniSar prime Suzauko  za ioko ia jo pelje po  temnih in dolgih hod-b  memo 6niega zido\ja do  velieih vrat,  ki  so bila z debelo kjjncaiiico , i i 110 zaprta.
Težke stopinje jetiiičaijeTe in jetniškega predstojnika so vzbujale ža-,'sifu odmčv po zaduhlih jetuiškib. prostorih.
Jetnif-ar je polagoma stopal z dekletoiu po  stopnicah  navsgor, oliniil ji! potem še po drugih stopnic&h t stran, in se je uaposled ustavil pred vrati, 111 katerih je ključanico k višku privzdigniL   Kosmat in 3nroy možki obraz se prikaže iz ječe.
nTukaj je vaSa hči; rada vas bi vidcti," rečc jetničar, deklico m roko držeč.
nHči — hm — kaj vam na misel ne pride ?u odgovori robato jetnik. . Srmani in oe poznam nobene bčere. Ako bi imel hčer, bi ine ue imeli ¦nkaj zaprtega."
rOče!" kJicala je Suzanka. Ta otročji glas se je raitlegal taio sladko, tako nedolžno in milo po jetniških prostorih, da so precistojniku nehot« solz6 iz «M prisvetile. Ko je pa jetnik svoj snrov obraz iz ječe pomolil, uslrašila se ga jc uboga Suzanka tak<5, da si je svoj mili obrazek z rokauia zakrila in nojovuljno zavpila: nNe, ne, to nij moj oče!"
,,ldimo torej dalje do  drugega jetnika," refie jetaičar in pelje Suiaoko do dfugih  vrat.    Ko jih odpre,  zagromi z donečim glasoui:  ^Vstani, Pavle htkaj pridn tvoja Suzanka; ali je nečeS videti ?"
,,Suzanka?" bilo je slišati iz je6e — potem dolgo molčanje." D», d», iiin-1 sem Suzanko — ali ue tako majhene, kakor je ta. Moja Suzana je už6 davno v večnosti.   Bog jej Isodi milostljiv!  Idite, moja. ta Suzanka. nij 1"
Zdaj zcpet zakliCe nežni otroCji glas :*,,O8e!"
Jetnik stopi k oknu.
Bil je to zal mladenič, kateremu je bilo videti, da mu obtip in ljubezen palifa dušo, kakor kužnega človeka vrcfiina. Njegove inodre ofii in njegova zala postava, delale so tak vtis na človeka, da je bUo skoraj nemogoče misUti si l«ga mladeiiifa sposobnega za katero koli hudobijo. Spomni! se je inladi jetnik brž ko ne na žalostno preteklost, globoko je vzdihnil, padel ua svojo postetjo ler z milim giasom prosil, rekoi!: ,,oddaljite se, oddaljite se, ne morem gledati v tako čisto stvar božjo, kakor je ta nedolžna deklica.  Ob, ne morem!"
      Snzanka se ihtžč izpregovori:  nTudi ta aij moj ofe!" Jctnitar jo pelje do tretjih vrat. jjPrbau! tukaj pride važa hčerka Suzanka; rada Iji vas videla." BKaj pravite, kajf"  slišal se je glas iz postelje v temnej jsči.   Jetnik 86 je biJ brž ko ne še le prabttdil
70-                                                M
nVaSa hSi pride, da vas obiMe!"                                                         M
Jetnik  otožno  Tjdihne in  vprt oko skozi odprta ?rata.    Psta  se msjl skri-ijo, ko ngleda svoj<> iiežno Siuanfco.                                                           1
A Snzanka zagledavSi svojega o&ta, veselo vsklikne: n(Me! ofe!" in vsa u sebe pade k sogam jeiničarja
nSDzanka.'" reče o&>, nkaj je tebe za Boga tn sžm pripeljalo ?••
Jetuičsr je v teni onemoglej deklici k zav&iti poraagal.
,,A]i želite, da hf«rko za Bekaj Casa k vam puBtimo?" rprašal je prcil-stojnjk, ki je osupnen vse to od daleč gledal.
Urban si z obema rokama ziikrije oči in tiho zašept<L, naj bi hčerko k DJBmn piistili. Ji-tničar odpre tvike dnri ia pnsti dekletee k oieta v temuu ječo. O5e je doigo ol)jeuial svojo preljnbo hierko in gorke solz<S so močilf njena ljubexnjiva lica.
nO&!'' — nSuzanka!" To so bile jedine Irtsede, ki soseslišaleiz teiiiu.. jcče. Dolgo stn se pogovarjala lo z očmi iu ljabeznjivuni pogledi* a naposlud vendiu- izpregovori oče in vjiraža:
n8azauka, poviidi mi, zakaj si prisla k meni?"
,,Želela sem vas videti, preljulji oč«," iu nje zala glavca so uaslono n» ofetove prsi.
,,Kako je bilo mogoče, da si pri.AIa aom ? —¦ čiij, Suzaoka, ropotajv, zapirajo, a pozueje pridejo po telie iu te t6b izpuste, — ali poviidi mi vendar kako si prišla seiu ?"
,,Piiš, preljubi o5e!"
,,In to tako daleiS?"
,,Da, o«e("
Zdaj jo pritiaue oii« Se moCnejSe k svojeuiu sercn, ter jo dalje izprašuj..
,,Eako si vendar pnstik svojo ljubo uiater, Suzanka V
Na to vpraianje ue odgovori Suzauka niti liesedice, uego Se bolj si-oklenu svojega očeta in zaiine bridko jokati. — Oi!e ves osupel gleda iiuorki y oči ter govuri daJje:
^PovSdi — hitro!"
,,Umrla je, oče !'•
Strašno jetuik zavpije pri teh ileklieisih bcsedah, zakriji) si obraz z !¦•• kama in dolgo dulgo joka, da ga je liiJo sliSati po vseh jetniJkih prostorili. Jetničar iu jetaiški predstojuik sta skuzi litknjo v vratib yos ta prizor vid..-l.-i in sta bila prioa bridkega ot*elovoga irpljeuja.
Suzauka je hotela očetit tolažiti, alizaraau! —slcherna njeualjosi^da jis liib oster meč ujegovemu sr«u.   Naposled se giasni jok veudar izprHineni v tihu sul/j-.
,,Suzanfai, kdaj je nmrla mati ?   Uboga žnua !    Ubogo dijte!"
„0, temu j« uže ilolgo, več teduov," — odgovori Suziuika, nPredno j ¦ amrla, rekla mi je, uaj idein k vaiu in ras naj tolažim. ¦¦
„0 Bog, to je preveC! — Aii mi je odpustila?-
nNavo6aIa mi je, da naj za vas molim. Potem ini je rokla, da s;nn to žeii, da lu ae polioljšaii in kadar budeti* zopub prosti, da Iji postali dobrt in pošten fiiovuk, tur M po smerti pri^li k njoj v nebesa."
^V uobesa! v aebesa!" vzdilioval jn jetuik ia ueka. aova sktivaa. obuv-nost se ga jc polastik.
I                                      71
I          Ali Suzanka je bila jctaiku njegov praTi angel varnh.   Oi5e poprej trdo-
r grčen, postal je zdaj dobrovoljen: ljubeznjive hčerkine besede mu so ogrele | arce, kittor ogroje in razsvetti svitlo solnce ttmino ječo. Dolgo jc imel oče I 8Tojo glavo uprto na dekli&iuo rauio, in bilo mu je viileti, da je Jeklica nje-* gova jedina tol&žba. JetniSki predstojnik in jetničar sta se sprehajala po hodniku.
„•>«', kadar pridete iz ječe, skrbela bodem za vas." reče Suzanka. Ofie privzdigne glav6 in upre svoje objok&ne oCi y hčerko. i            nMati mi je na smrtnej postelji tako ukazala."
,,Božji blagoslov bodi s teboj, angeljček!  Ti bodež varovala nesrečnega '   oicta, katerega jc prenagljenost spravila v jeCo !u ,,Da, o& skrbela bodem sa vas!"
Jetniški predstojnik je zakašljul, a jetniiar je pokimal jetnikn, naj za-dnSf svoje obdutke. ,,Treba bo, da se ločita!" zamrmral jejetni&ir v Drbanoro oelico.
,,3nzanka! zdaj treba, da me zapustiš; ali prideS zopet kuialu, oiilo dete V"
,,Aii ne moreia pri vas to ostati ?" ,,N&, moj srček. a gotovo prideš zopet k meni!"
Odpoljali so Suzanko h terane jece. To se zua, da je bridko jokala, i aapustivši preljubega očeta. Jetniški predstojiiik jo je vzel s seboj v svoje I etanovanje.   Tu je čakal star prijazen gospod.
,,Aj. to je tudaj taa mala pobegunka/' dobro da jo dobodem, reče reselo Btari gospod.
,,Ali poznate to deklico ?" vpiašal ga je pre.dstojnik.
i           ,,Prav za prav je na poznam,  ali videl sem jo na cesti, ko sfa ae sre-
I iiala.   Moja hči pa, ki jo je siloma domiiv pripelj&ls,  žeh' jo imeti pri -ubi,
ter mi ne da popiej mirtl,  dokler je ne dobodam   in  s seboj ne pripi>ljem.
Včeraj je bila Se pri nas, ali naglo je otišla iu se nij ?6č povrnila. Moja hfii
Josipina, me je proaila,  da jo poižčeni.   In kaj ne stori oče.  ki Ijubi svojo
j jedino lito,  njej ua ljubo?   In  to tem boJj,  ako je treba njeno  dobro sree
uodpirati.   Prišel sein toraj v mesto. popraševal sem ter tja., in posrečilo 36
Hki je, kakor vidite, da sein našel ubogo deklico, katerej želira biti dober re-
Hitelj.    Ako se ne rnotiin, gospod predstojnik, detc je hotelo obiskati svojega
Biprtega oSeta, kaleri bode kmalu izpnščen.   Ako je možu  na tem,  da ?,e]i
mošteno  delati, lehko  dobi na  niojem posestvu dobrega zaslnžka.   Nn, Sa-
Pfflaika,   ali greš z menoj ?"  vpraSal je gospod Borovski, božajoi1 otrokn nežne
laske in dostavivSi besede:   nUbogo dete !"
!                                                   *   *   *
|           Dve iiri od mesta H . . ., na gražčini gospoda Borovskeg*, stoji prijazen
dom: v njem prebiva priden in delaven mož s svojo hčerko. Snzanka je vrla , nasleilnicn svoje pokojne matere. Staia se poleg c6eta, a on sv. stara •— v naj-I lepšem pomcnu te besede — sam ob sebi. — CJovek se poboljia iii Bog mu I odpnstf.