KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 95 REFORMACIJA V RIBNICI IN OKOLICI FERDO GESTRIN Veliko duhovno, versko in kulturno, a nič manj družbeno in politično dogajanje, ki je bilo v 16. stoletju povezano z reformacijskim gibanjem, je na vsem slovenskem ozemlju močno zajelo vse družbene razrede in plasti prebivalstva. Dobilo pa je tudi samosvoje značilnosti, ki so zrasle iz neposrednih slo- venskih razmer, čeprav so bile močne po- bude in vplivi tudi od zunaj. Reformacijsko gibanje je zajelo seveda tudi Ribnico in oko- lico in razvnemalo duha njenim prebivalcem; žal o njem še nismo v celoti in v podrobno- stih poučeni. Vsekakor je bila Ribnica ne glede na to, kako močno se je razširila re- formacija, eno izmed žarišč in središč tega gibanja v tem delu slovenskega ozemlja, kar je v veliki meri treba povezovati z zgodovin- skim razvojem in stanjem ob začetkih refor- macije. Ribnica se je že zgodaj razvila v močnejše naselbinsko jedro v vsem ribniško-ikočefvskem podolju. Tu je nastala ena najstarejših pra- far, ki je leta 1363 omenjena kakor nadžup- nija in kjer je leta 1462 listinsko ugotovljena posebna arhidiakonija. Zajemala je veliko ozemlje od Velikih Lašč pa vse do Kolpe.' Tu je verjetno še pred ortenburško kolonizacijo Kočevske nastal trg, o čigar nastanku sredi Ribniškega polja ob potoku Bistrici in tam stoječem gradu in njegovem zgodnjem razvoju ne vemo pravzaprav ničesar. Vseka- kor je Ribnica kot trg obstajala že pred le- tom 1377, ko se ji kot tržna naselbina pri- ključi Kočevje, mesto od leta 1471, kar Rib- nica v obravnavanem obdobju ni bila.^ V 14. stoletju, ko se je Kočevsko z nemško kolo- nizacijo gosteje poselilo, je važna povezava Ribnice prek Raščice, kjer je obstajala mit- nica že leta 1318 in na kateri so bili Novo- meščand po ustanovni listini leta 1365 opro- ščeni od plačila mitnine, še pridobila na po- menu z novimi smermi proti jugovzhodu. Ena teh za Ribnico važnih poti je šla prek Ko- čevja na Štalcarje, mimo Kostela, kjer se je v začetku 16. stoletja pojavila mitnica, na vas Faro in do Broda na Kolpi ter dalje proti Reki. Druga pa je vodila čez Cvišlarje, kjer so v 16. stoletju pobirali kočevsko mitnino. Knežjo Lipo, kjer je bila mitnica na meji med kočevskim in poljanskim gospostvom, dalje na Poljane, Stari trg do Kolpe oziroma Vinice, kjer je v 16. stoletju tudi bila mit- 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 ninska postaja, in dalje v hrvatske dežele. S temi potmi so še porasle povezave Ribnice v zahodni oziroma severozahodni smeri čez Sodražico na Cerknico oziroma prek Velikih Lašč in Raščice na Cerknico in od tam dalje proti morju in Italijo, prav tako pa od Ra- ščice proti dolini reke Krke oziroma proti Ljubljani in od tam na vse strani.» S temi potmi je bila Ribnica s širšo okolico že v poznem srednjem veku in seveda tudi v 16. stoletju trgovsko prometno tesno povezana s širše pomembnimi potmi iz hrvatskih dežel in Kvarnerskega zaliva proti zahodu bodisi prek Blok ali prek Ljubljane. Po teh poteh se je odvijala trgovina Rib- nice in njenega širšega območja, v katero so se vključevali ne samo tržani, marveč tudi številni podložni kmetje, ki jim je postajala domača obrt in krošnjarjenje oziroma trgo- vina dodatni vir zaslužka. Trgovali so z do- mačimi pridelki in proizvodi, živino, platnom, lesom in suho robo ter lončarskimi izdelki, kožami in krznom ter še kaj ; po drugi strani pa s soljo in drugimi obmorskimi pridelki in proizvodi, a tudi z dragocenim in luksuznim blagom. Posebno mesto v tej trgovini, še zla- sti v kmeöki trgovini, je dobila prodaja živine, platna in suhe robe s privilegijem, ki ga je izdal leta 1492 cesar Friderik III. Z njim so Ribničani in Kočevarji dobili po- leg drugega pravico trgovati po tujih deželah z raznimi lesenimi predmeti, s suho robo.* Trgovina je seveda v 15. stoletju in še prek srede naslednjega stoletja precej nihala, med drugim tudi zavoljo konkurence sosednjih tr- gov in mest in še posebej zaradi pogostih turških vpadov (še npr. 1528, 1546, 1558/9, 1564), ki so pustošili v ribniški deželi in Rib- nico večkrat požgali. Verjetno gre s temi niha- nji povezovati tudi pridobitev letnega sejma, ki ga je cesar Ferdinand I. leta 1539 dovolil Ribnici.' O povečani trgovini v drugi polo- vici 16. stoletja, ko so ponehali turški vpadi, pa morda govorijo naslednja dejstva: tržnino v Ribnici na tedenskih sejmih je po urbarju iz leta 1573 pobiralo ribniško gospostvo, ki je imelo pravico pobirati mitnino tudi po vsem ozemlju gospostva; Ribničani pa so jemali mitnino na poti v smeri proti Gorenji vasi in pa na koncu trga proti Gorici vasi v obliki cestnine od vseh tovorov blaga.' Pre- bivalstvo ribniškega območja si je tedaj še v večji meri kakor v 15. stoletju iskalo dodatni zaslužek tako v domači obrti kakor v trgo- vini in krošnjarjenju ter v tovorništvu, ki je še v 18. stoletju dajalo lep dohodek.' O po- membnosti prometnih poti prek ribniškega območja in seveda o vlogi poklicne in kmečke trgovine govori tudi predpis iz leta 1553, po katerem so morali — v zvezi z deželno-knež- jim favoriziranjem Trsta — vsi tovorniki iz Kočevja, Ribnice, Dobrepolja, Višnje gore in krajev na Blokah iti skozi Senožeče in Lokve, tam plačati mitnino in vzeti boleto, s katero so se na povratku morali izkazati v Postojni in na Planini.^ Pomen Ribnice tudi kot nadžupnije oziroma naddiakonata nam med drugim ponazoruje tudi dolgoletni obstoj sedemletne »latinske« šole, ki je obstajala morda že ob koncu 14. stoletja in ki so jo tudi v 16. stoletju obisko- vali kar sorazmerno številni dijaki iz raznih dežel. Dajala je izobrazbo za duhovniški na- raščaj, prav tako pa tudi izobrazbo za vpis na univerzo.' Morda v zvezi s tem ne bo odveč omeniti, da je imel Peter Bonomo, humanist in poznejši prijatelj reformacije, tudi potem ko je postal tržaški škof, v letih 1497 do 1503 v svojih rokah poleg drugih cerkvenih služb še ribniško župnijo. Vendar jo je upravljal s svojimi vikarji, kar je bUo tedaj pogosto v veljavi, a prav tako pogosto vzrok za vrsto napak in nevšečnosti v cerkvi, ki so vodile tako k reformnim poskusom znotraj cerkve in k reformaciji sami." Ob cerkvenih razmerah, družbenih in poli- tičnih nasprotjih, ki so bila značilna za vse slovenske dežele v prvih desetletjih 16. sto- letja, so se z začetki reformacije tudi v Rib- nici in njenem območju začele širiti reforma- cijske misli. Kdaj je to bilo, iz dosedanjih zna- nih virov ni mogoče ugotoviti, lahko pa po- vemo nekaj več o domnevah, kako so priha- jale in se širile na ribniškem ozemlju. Prve vesti o novem gibanju in protestantskih nau- kih so mogli prinašati ljudje, ki so s trgov- skimi posli prehajali meje slovenskega ozem- lja. To so bili ribniški tržani pa krošnjarji s suho robo, ki so s svojimi pohodi prišli tudi daleč v nemške dežele. Še v večji meri velja ta domneva, ko se je začela širiti reformacija v samih slovenskih krajih, še posebej v Ljub- ljani. S tem v zvezi za širjenje reformacije v Ribnici in njenem območju morda ni bilo brez pomena to, da je v Ljubljani širil pro- testantske nauke njihov ožji rojak Primož Trubar, oče slovenskega protestantizma, do- ma iz Raščice, torej kraja, ki zaradi mitnice ob eni izmed poti, ki so vodile Ribničane v svet, ni bil brez pomena za širjenje novih misli. Na drugi strani pa so nove nauke širili tudi tisti katoliški duhovniki na obravnava- nem ozemlju, ki so bili nezadovoljni s stanjem v cerkvi in so, vsaj posamezni med njimi, v novem verskem gibanju želeli uresničiti tudi svoje osebne želje in potrebe. Prvi ribniški župnik in naddiakon, ki je bil vsaj neko dobo blizu lutrovskim naukom, je bil Andrej Maj er, pred letom 1543 generalni vikar in stolni ka- nonik v Ljubljani.'*^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 97 Na širjenje reformacije pa so vplivali tudi zemljiški gospodje, ki so kmalu sprejemali protestantske nauke ter v cerkvah, kjer so bili patroni, in na svojih gradovih, kjer so imeli tudi svoje predikante ali jih tam šči- tili, ustvarjali žarišča nove vere. Vendar mo- remo trditi, da so se začele uveljavljati re- formacijske misli in protestantski nauki v Ribnici in njenem ozemlju v večjem obsegu šele po končanem obdobju kriptoreformacije na slovenskih tleh, po sredi 16. stoletja, in da je nekak vrh dosegla v 80 letih tega stoletja, kar bi mogli soditi po več vizitacijah tistega časa in poročilih vizitatorjev. Kakor na splošno povsod v slovenskih de- želah so šli tudi na ribniškem ozemlju v re- formacijo pripadniki vseh družbenih raz- redov in slojev, vendar je bila njihova ude- ležba v njej zelo različna, po krajih neena- komerna, pa tudi po 'Vsebini so se različno opredeljevali. Prevladovala je tako imeno- vana plemiško-meščanska lutrovska smer re- formacije, v kateri so imeli vodilno vlogo fevdalci. Zavoljo nasprotja do plemstva se podložniki tudi tod niso širše opredeljevali za to smer reformacije, čeprav moremo slediti kmetom luteranom skozi ves čas, pač pa so se sorazmerno močno vključevali v sekto štif- tarjev v začetku 80 let. Že kmalu po sredi 16. stoletja je bila re- formacija trdno zasidrana med fevdalci šir- šega ribniškega območja ali bolje na celotnem ozemlju ribniškega naddiakonata. Močno opo- ro je imela v gradovih Ribnica, Breg, Ortnek, Kočevje, Kostel, Nadlišek in še posebej na Turjaku. Njihovi lastniki Turjaški (Auersper- gi), Lambergi, Berneški (Werneck), Galli, Moš- koni in drugi so dajali reformaciji vso pomoč. Dajali so zavetje predikantom na svojem ob- močju in jih tudi daljši čas vzdrževali na svojih gradovih, kjer so v tamkajšnjih ka- pelah opravljali protestantsko bogoslužje in pridigali »pravo« božjo besedo ne le za grajske ljudi marveč deloma celo za okolno pode- želsko prebivalstvo (npr. na gradu v Ribnici, Bregu, Turjaku). Podpirali so jih gmotno in s svojim vplivom in močjo oziroma oblastjo omogočali opravljanje njihovih predikantskih dolžnoisiti. Turjaški so rapr. na graldu Turjaku imeli predikante Jurija Dalmatina, Andreja Savinca in Janeza Znojilška in dajali Dal- matinu vso oporo pri prevajanju biblije itd. Še posebej so pospeševali širjenje reforma- cije s tem, da so na župnijah, kjer so imeli patronatske pravice, postavljali brez potrditve cerkvenih oblasti za župnike ali lutrovskim naukom privržene katoliške duhovnike ali predikante same. To še posebej velja za Tur- jačane, ki so tudi po več kakor tri desetletja uveljavljali to prakso (npr. v župniji Škocjan pri Turjaku)." Vsa gospoda okoli Ribnice je bila še po- sebej naklonjena Primožu Trubarju, kar so- dimo tudi iz povabila, naj bi Trubar v Ribnici opravil posmrtno slovesnost na trideseti dan (trizma) po smrti za pokojno Uršulo pl. Lam- berg z Brega. Zadnje dni avgusta 1562. leta je Trubar res prišel v Ribnico, kjer je hotel pridigati v župnijski cerkvi sv. Stefana in opraviti posmrtno slovesnost. Toda ribniški župnik Maj er, ki se je tedaj že odvrnil od Lutrovih naiuikov, mu je to preprečil. Na po- vabilo Berneških z Brega so se prisotni ple- miči in Trubar napotili na to graščino, kjer je Trubar pridigal in opravil vse drugo. O tem dogodku je nekaj dni pozneje pisal Ungnadu in poudarjal, da je njegova pridiga na Bregu tako razdražila katoliške duhovnike, da so mu grozili s smrtjo.'^ Trubar je nato prišel v Ribnico še leta 1567, kakor bomo še videli. Kako trdno je bilo plemstvo na ribniškem ozemlju v svojem verskem prepričanju, do- kazuje vizitacija oglejskega vizitatorja Fran- cesca Barbaro, poznejšega patriarha, ki je leta 1593, že v času protireformacije, pregledoval avstrijski del patriarhata. V svojem poročilu je zapisal, da je na svoji poti prišel tudi v Ribnico, ki jo je označil za znamenit kraj po številu duš in svojih cerkvah. V njej se je sestal s tedanjim ribniškim graščakom Ada- mom Moškonom, mogočnim in bogatim lute- ranom. V pogovoru ga je skušal spreobrniti, vendar pri tem ni imel uspeha." Novi veri in reformaciji so se več ali manj približali ali pa celo povsem prekinili s cerk- vijo kar precej številni katoliški duhovniki na ozemlju ribniške župnije in naddiakonata, ki je tedaj obsegal še fare Kočevje, Mozelj, Kočevska Reka, Poljane, Osilnica, Kostel, Crmošnjice, Dobrepolje, Škocjan, Bloke, ver- jetno Cerknica in Lož.'^ Pojavljali so se še posebej tam, kjer so imeli Turjačani patro- natske pravice nad župnijami oziroma cer- kvami. O tem nam dovolj zgovorno govore posamezna vizitatorska poročila in razne re- katolizacijske akcije. Na mnogih župnijah so duhovniki, župniki, njihovi vikarji in kap- lani, ki so bili kar številni, brali in pri pri- digah ter bogoslužju uporabljali razne tuje in domače protestantske knjige. Zaradi njih so bili marsikateri odstranjeni z župnije in celo izobčeni, ker so vztrajali pri Lutrovem nauku. Poleg njih so na tem ozemlju delovali občasno ali nekoliko daljši čas tudi protestant- ski predikanti (npr. Dalmatin, Savinec, Zno- jilšek, Ivan Weixler, Ivan Dax, Krištof Fa- šareg, Marko Xilander, Nikolaj Murič, »šepavi predikant« iz Loža in še drugi), čeprav v sami Ribnici ni bilo stalnega deželnostanovskega 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 predikanta. Domnevati pa moremo, da so ob- časno prihajali na ribniško ozemlje predi- kanti iz sosednje Bele krajine in z novo- meškega območja, zlasti Toplic, kjer se ome- njata predikanta Kumperger in Vrbec^'*^ V ribniški fari, ki je imela tedaj vrsto po- družničnih cerkva (npr. v Kočevju, na Hribu, v Dolenji vasi, Rakitnici, Nemški vasi, Hr- vači. Gorici vasi, na Gori, v Poljanah, Ortne- ku, Sodražici, Ravnah in še drugje),in je župnik imel po več kaplanov,'* je bil prvi znani privrženec lutrovskega nauka, kakor smo že omenili, župnik Andrej Maj er. Morda je bil prav zavoljo tega leta 1560 poklican pred neko stanovsko komisijo za presojo Trubarje- vih spisov glede čistosti augsburške veroiz- povedi s še mnogimi drugimi duho'vniki, ki so bili blizu »resnici in augsburški konfesiji« (tudi žujpiniki iz Crmošnjic, Kostela, Blok in Cerknice)." Vendar je bil že leta 1562 zopet v katoliških vrstah in se je do smrti (1571) bojeval proti širjenju lutrovke vere. Njegov naslednik Peter Kuhar luteranstvu ni bil ta- ko sovražen, čeprav se sam ni priključil re- formaciji. V njegovem času so se protestanti v teh krajih zelo okrepili iri so v ribniški župniji gospodarili bolj ali manj protestantski vikarji in kaplani, ki so brali ljudem s prižni- ce Kraljev prevod Spangenbergove postile, to je razlage nedeljskih evangelijev. Tedaj so od- padli od cerkve tudi nekateri drugi župniki v naddiakonatu. Kuhar je verjetno bolj skrbel za svoj ljubljanski kanonikat kakor za svojo župnijo in naddiakonat. Kuharjev naslednik Andrej Mešuta (Meruta, 1580—1583) pa je postal celo protestant in moramo njegov čas šteti za višek reformacije v Ribnici. Mešuta je bil po vizitaciji Pavla Bizancija (1581) in vizitaciji Polidorja de Montegnana leto kasne- je izobčen in tudi zaprt zaradi protestantskih knjig, ki so jih našli v župnišču, in ker je vztrajal pri svojem verskem prepričanju. Nje- mu sledijo v času že začete pro tir eformaci j e v habsburških deželah pravoverni katoliški župniki oziroma naddiakoni, izjema je morda bil le Luka Knafelj in pa posamezni vikarji, ki so nadomeščali župnike, in kaplani. Knafelj je namreč leta 1613 izgubil župnijo zavoljo neprimernega življenja in lutrovskega mišlje- nja.'* Reformaciji in lutrovskim naukom naklo- njeni in od katoliške cerkve odpadli duhov- niki se v tem obdobju javljajo tudi na drugih farah ribniškega naddiakonata. Taki so bili npr. v Kočevju Lenart Ziegelfest, Ivan Schweiger, Jernej Silvester in kaplan Janez Schneller, pozneje župnik v Dobrepolju (od ok. 1571); v Kočevski Reki že omenjeni Janez Schneller; v Kostelu oziroma Fari je bil župnik poznejši predikant Ivan Weixler; v Crmošnjicah župnik Gregor Pileator (Klobu- čar?), ki ga je poročil Janez Schneller; v Do- brepolju je leta 1578 odpadel Luka (ali Mi- hael?) Vrbec, ki pa se je kasneje vrnil v katoliško cerkev; v Škocjanu Matija Zalokar, Marko Alessandro, kaplan in vikar Andrej Savinec; v Cerknici Vincencij Penger, ki je bil kot luteran odstavljen šele leta 1593, a je ostal v kraju kot pisar mitninskega ura- da; a na Blokah je bil tak še v 90 letih župnik Ivan Wursnik (Uršnik), ki ga je od- stavil ribniški naddiakon Andrej Stecher." To sorazmerno veliko število duhovnikov, ki so bili blizu Lutrovemu nauku in ki so se priključili reformaciji, in predikantov, ki so na ribniškem območju delovali, govori kar samo po sebi o precejšnji pripadnosti tamkajšnjega prebivalstva novim naukom. Tako za samo Ribnico kakor tudi za območje njene župnije in naddiakonata govorijo o tem tudi dosedaj znani, žal, maloštevilni in zelo pomanjkljivi viri, po katerih moremo slediti zgolj splošni razvojni črti reformacije. Reformacijske misli in novo vero so ribniški tržani spoznavali verjetno že v prvi polovici 16. stoletja, vendar so se odkrito opredelje- vali zanjo šele pozneje, morda šele v 60 letih, ko je Ribnico dvakrat obiskal Primož Trubar. Prvič se je to zgodilo leta 1562, kakor smo že omenili in spoznali tudi vzrok za njegov prihod. Drugič pa je to bilo pet let pozneje. Takrat je Trubar prišel v Ribnico zagret od vneme, da bi s prevodom biblije za novo vero pridobil Turke in s tem odvrnil njihovo nevarnost od slovenskega ljudstva. (To so pri- čakovali dve desetletji pozneje tudi pripad- niki sekte štiftarjev na ribniškem območju.) Poleg vseh drugih vzrokov in okoliščin je Trubarja v tej akciji vodila pot v Ribnico morda tudi zavoljo tega, ker je bilo njeno območje še vedno pod pritiskom turških na- padov in bi hkrati z reševanjem ljudi iz te stiske utrjeval med njimi tudi lutrovski nauk in reformacijo. Trubar je misel o reformator- ski akciji med Turki s prevodom biblije nosil že dolgo. Tako je zavoljo tega leta 1561 vodil s seboj v Nemčijo nekega mladega Turka. Pet let pozneje se je v Ljubljani o tem po- govarjal z ujetim Uzrain pašo, a tega leta (1567), preden je moral za vedno zapiistiti rodno deželo, se je hotel v Ribnici pogovarjati s tam zaprtim turškim duhovnikom. Od njega je želel dobiti pojasnila o koranu (za dr. Jakoba Andreae), kako bi se dala prevesti biblija in novo vero razširiti med Turke.^" V času župnika Kuharja in Mešute se je moralo število pripadnikov reformacije močno povečati, tudi niso več prikrivali svoje pri- padnosti. V začetku 80 let je reformacija v Ribnici vsekakor doživljala svoj vrhunec, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 99 ki je trajal približno desetletje dolgo. Leta 1581 je namreč oglejski vizitator Pavel Bi- zancij poročal nadvojvodu Karlu, da je — med drugimi mesti in trgi — tudi v Ribnici le malo katoličanov, a da so še ti proti obha- jilu v eni podobi in proti birmi (kar so pro- testanti zavračali), da imajo duhovniki pro- testantske knjige. Le-te so seveda tudi upo- rabljali. Pri tem Bizancij ni mislil samo na župnika Mešuto, marveč tudi na njegovih pet kaplanov, od katerih so bili trije Ribni- čani (Jurij Krusin, Matija Nodelo in Matija Sišnjak) po eden pa je bil doma iz Kočevja in Loža. (Mislimo, da je v tem in tudi si- ceršnjem številu duhovnikov iz ribniškega območja videti vpliv tamkajšnje latinske šo- le.) Tedaj so vikarji in kaplani v Ribnici na prižnicah prebirali Kreljev prevod Span- genbergove postile in z njo razlagali nedeljske evangelije. Kakšno je bilo razmerje med ti- stimi, ki so bili .protestanti oziroma ibltzu Lut- rovim naukom, in tistimi, ki so še ostali katoličani, ne vemo. Lahko pa nekoliko osvet- li to vprašanje Bizancijev podatek, da je bilo tega leta v vsej veliki ribniški župniji z mno- gimi podružnicami le 500 obhajancev in samo 80 birmancev.^' Prav tako seveda ne pozna- mo, kakšen je bil družbeni sestav protestantov in njihov gmotni položaj v Ribnici. Čeprav je moral župnik Mešuta po ponovni vizitaciji, ki jo je opravil Polidor de Mon- tagnana leta 1583, že leta 1583 zapustiti župnijo in je v Ribnici nastopilo obdobje prevlade katoliški cerkvi zvestih župnikov, se zdi, da je bilo luteranstvo v vsem tem de- setletju še vedno močno zasidrano v Ribnici. To moremo soditi po sorazmerno majhnem številu birmancev, ki jih izkazuje vizitacija Frančiška Barbaro v jeseni leta 1593. Tedaj je v Ribnici, tj. ribniški župniji, imel vsega sku- paj le 124 birmancev (v Dobrepolju 30 in v Cerknici le 12). V primerjavi npr. s Stično ali z Višnjo goro s 400 oziroma 457 birmanci je bilo to vsekakor zelo malo.^ Toda kmalu za tem je moral nastopiti pre- obrat; protireformacijski ukrepi so se začeli hitro uveljavljati in reformacija je v Rib- nici začela izgubljati tla med tržani. Dejstvo, da se leta 1597 kot dobra katolika označujeta ribniški sodnik Peter Zdravje in imenitni tržan Andrej Smrlak, je morda eno izmed znamenj za to.-^ Vsekakor je protireforma- cijski pritisk reformacijo med ribniškimi tr- žani dokončno stri leta 1615. Reformacijska komisija je v oktobru tega leta poklicala v Ljubljano vse še tedaj protestantske Ribni- čane, naj se sredi novembra zglase v škofijski palači; bilo jih je, mož in žena skupaj, manj kakor deset. Bil pa je med njimi tudi trški sodnik Peter Zdravje, ki je bil pred slabimi dvajsetimi leti, kakor pravi podatek, še dober katolik. Vsi povabljeni so se klicu verske ko- misije podredili, na določen dan in čas res prišli v Ljubljano, pred komisijo, sprejeli katoliško vero in to s prisego potrdili. Po- slej se luterani v Ribnici ne omenjajo več.^ Širjenje reformacije med ribniškimi tržani, vpliv lutrovskim naukom naklonjenih duhov- nikov in delo predikantov, a tudi pritisk protestantskega plemstva so vzrok, da je vaško podložniško prebivalstvo vsaj deloma sprejemalo novo vero. Vendar je bilo druž- beno nasprotje med podložniki in fevdalci, ki so bili tudi na ribniškem območju vodilna sila reformacije, tako globoko in vztrajno, da število protestantov med kmečkim ljudstvom z redkimi izjemami ni bilo veliko, čeprav se je lahko tudi spreminjalo. Zdi pa se, da so protestanti na vasi v ribniškem naddiakonatu — seveda tam, kjer so bili —¦ vztrajali vse do viška protireformacije, do delovanja ver- skih komisij. Neposredno sliko o širini reformacije v va- seh ribniškega območja moremo dobiti pred- vsem iz posameznih podatkov o obhajancih in birmancih, podatkih o številu protestantskih družin na vasi oziroma župniji in po sploš- nih ocenah stanja, kar vse dobimo v posamez- nih vizitacijskih poročilih. Čeprav so poročila naprotna, bi morda lahko trdili, da je bilo precej protestantov v škocjanski fari pri Turjaku, kjer so Turjaški kot patroni okoli 30 let postavljali luteranske duhovnike. Og- lejski generalni vikar škof Pavel Bizancij je v zvezi z vizitacijo po tem delu patriarhata leta 1581 zapisal, da je bila večina ljudi v fari, čeprav jo vodijo luteranski župniki, vendarle katoliška; so pa prisiljeni, ker je župna cerkev v rokah protestantov, hoditi po zakramente, npr. krst, v druge, kato- liške župnije.^* Toda še leta 1598 se je škoc- janska občina pritožila patriarhu, da je fa- ra, ki je tedaj imela okoli 3000 duš, zaradi dejavnosti Turjaških postala zelo protestant- ska. Nekaj več pripadnikov luterstva je bilo morda tudi na ozemlju ribniške župnije, kar sodimo iz majhnega števila birmancev, ki jih navaja v Ribnici vizitator Frančišek Bar- baro 1593. leta. Drugje po ribniškem nad- diakonatu je bilo verjetno precej manj pro- testantov po vaseh. V Cerknici je že omenjeni Barbaro sicer birmal le 12 vernikov, toda v fari naj bi bilo samo še nekaj protestantskih družin. V Dobrepolju se že leta 1581 omenj^^ samo ena luteranska družina, toda obhajil v katoliški obliki naj bi bilo samo 90; leta 1593 pa je Barbaro tam imel samo 30 bir- mancev. Trditev o majhnem odmevu refor- macije velja tudi za nemške vasi na Ko- čevskem.^* 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Ce je glede obsega razširenosti Lutrovih naukov med kmečkim prebivalstvom precej nejasnosti, je povsem drugače z nenadno vzniklim pojavom sekte t. i. »novih« štiftarjev ali »martrarjev« (Neu erstanden Stifter oder Marterer, abergläubischen Sect Und Bru- derschaft der Neuen Stiffter, Neuen Stifters Orden). Ta se je v nekaterih krajih ribniškega območja zelo razširila. Nastajala je od leta 1583 dalje kot oblika idejnega odpora kmeč- kih množic proti fevdalcem pa tudi kot izraz verskih teženj ljudstva po globlji pobožnosti, po zveličanju, da po trpljenju na tem svetu dosežejo rajsko življenje v onostranstvu. Pri- rejali so procesije na kraje, kjer naj bi se posameznikom, ki so jih vodili, prikazali svetniki, Marija in celo Kristus sam. Gradili so na teh mestih kapele ali cerkve, za kar so zbirali denar, ne da bi zaprosili svetno ali duhovno oblast. Ustvarjali so posebne skupnosti, tudi v obliki bratovščin in se med seboj imenovali »brat in sestra«, gradili ne- kake oblike samostojnih cerkvenih občin z lastno organizacijo. Voditelji sekte, med nji- mi so bile tudi ženske, so s pridiganjem ozna- njali božjo besedo. Z vsem tem je treba pove- zovati odpor proti uradni cerkvi in duhovšči- ni, proti svetni oblasti, pa tudi upornost, ki se v njihovem gibanju kaže. Vsekakor so se feiv- dalci in oblasti zbali, da ne bi gibanje prera- slo v pravi upor." Kdaj se je pojavilo štiftarstvo, ki se je širilo s področja Planine, kjer je bila voditeljica Maruša, hči Andreja Pogerlica iz Planine in žena Lenarta Meduda, zgradila cerkev na Planinski gori, na ozemlju ribniške župnije in naddiakonata, je težko reči. V drugi polovici leta 1584 je bilo že močno razširjeno in sre- čamo štiftarje okoli Ribnice, Ortneka, Osilnice in Cerknice. Na širjenje je morda vplivalo tudi poslabšanje fevdalnih odnosov, ki ga v tem času poznamo vsaj na Kočevskem.^* V Ribnici so že v začetku oktobra 1.1. vzeli iz župne cerkve cerkveno razpelo in šli z njim na procesijo proti volji tedanjega katoliškega župnika Davida pl. Reiffenberga.^* Prve dni decembra pa se je zbralo v Ribnici okoli 600 mož in žena ter proti volji istega župnika romalo na Planinsko goro k cerkvi že ome- njene Maruše. To cerkev so oblasti kmalu za tem požgale in vse cerkvene posode zaplenile. Sredi istega meseca so se štiftarji zopet zbrali v Ribnici in tudi v Osilnici, kjer naj bi tudi mežnarji pridigali ljudem.'* V istem času so se štiftarji pojavili tudi v Ortneku in oko- lici, kjer naj bi bilo v začetku januarja 30 privržencev te sekte.'' Kakor povsod drugje na Slovenskem so proti štiftarjem tudi na ribniškem ozemlju zelo odločno nastopile cerkvene in svetne oblasti, protestantski stanovi oziroma fevdalci in deželni knez. Proti njim je deloval že omenjeni ribniški župnik in naddiakon, ven- dar se zdi, da brez večjih uspehov. Tedanji ribniški graščak je dal zapreti tri štiftarske voditelje in zaprosil oblasti za navodilo, kako naj z njimi ravna. Iz Ortneka pa je v začetku januarja 1585 poročal tamkajšnji gospod Kriš- tof Moškon kranjskemu vicedomu, da so se tam pojavili štiftarji in se je bati, da se bodo še bolj razširili.'^ O drugih neposrednih na- stopih proti štiftarjem na ribniškem ozemlju dosedaj znani viri ne govore. Dejstvo pa je, da so skupni napori vseh oblasti že v letu 1585 zadušili, štrli štiftarstvo na obravna- vanem ozemlju in se tam ni več pojavilo. Z odločnimi protireformacijskimi nastopi v okvirih same ribniške župnije in naddiakonata (npr. zbori duhovnikov ribniškega naddiako- nata, poostren nadzor ribniškega župnika po farah in cenkvah naddiakonata in dr.), z vizitacijami in ukrepi, ki so jim sledili, še posebej po letu 1593, nato z delom protire- formacijske verske komisije, ki je, kakor smo spoznali, še leta 1615 nastopila proti zadnjim ribniškim protestantskim tržanom, in končno z deželnoknežjim izgonom protestantskega plemstva iz dežele leta 1628 je bilo konec reformacije na ozemlju Ribnice in njenega naddiakonata. OPOMBE 1. A. Melik, Slovenija II/3, str. 447; A. Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, 1976, str. 786. — 2. A. Melik, o. c, str. 448; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljub- ljana 1929, str. 14 isl. — 3. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, str. 204; A. Melik, Prometni položaj Raščice v Trubarjevi dobi, Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 58 sL; I. Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja, Kočevski zbornik, Ljubljana 1939, str. 123; isti, Speharska dolina in grad Poljane ob Kolpi, Ljubljana 1979, isti. Zgodovina kočevske- ga ozemlja od naselitve do leta 1941, str. 13; Kočevsko, Ljubljana 1956, str. 97. — 4. J. Gru- den, Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana 1910 in dalje, str. 366, 405 sL; I. Simonie, Ko- čevski zbornik o. c, str. 136. — 5. MHVK 4 (1849), str. 57. — 6. Prita. A. Skubic. o. c, str. 423. — 7. V. Simoniti, Obrambna organizacija pred Turki na ribniškem območju v 16. stoletju, Kronika 30 (1982), str. 103; V. Valenčič, Tovor- ništvo na Kranjskem, 2C 35 (1981), str. 255 si. — 8. I. Simonie, Kočevsko o. c, str. 97. — 9. J. Vrhovec, Der schwäbische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain, MMVK 1900, str. 1 si.; J. Gru- den, Zgodovina o. c, str. 499. — 10. F. Kidrič, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja, Raz- prave 1, str. 188 si. — lOa. A. Skubic, o. c, str. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 101 111 sl. — 11. Prim. J. Gruden, Doneski k zgo- dovini protestantstva na Slovenskem, IMK 17 (1907), str 53 sl., 122 sl., 129; I. Simonie, o.e.. Kočevsko, str. 109. — 12. Th. Elze, Primus Tru- bers Briefe, Tübingen 1897, str. 209; A. Dimitz, Geschichte Krains II, 1875, str. 269; M. Rupel, Primož Trubar, Ljubljana 1962, str. 150. — 13. J. Grufen, Zgodovina, o. c, str. 808. — 14. A. Kotolar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 1 (1891), str. 37. — 14a. J. Gruden, Zgodovina, o. c, str. 735; A. Koblar, Drobtinice, o.e., IMK 3 (1893), str. 249 sl.; P. Hitzinger, Beiträge zur Geschichte der Reformation in Krain, MHVK 1864, Str. 1 sl.; MHVK 1867, str. 95. — 15. Prim. V, Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain II, pogl. 8, Str. 795 sl. — 16. J. Gruden, Doneski, IMK 17, Str. 137. — 17. A. Dimitz, Geschichte o. c., Str. 234. — 18. A. Skubic, o. e., str. 122 sl. — 19. Prim. J. Gruden, Doneski, o. c, str. 122 si., 128, 129, 134, 137; isti. Zgodovina, o.e., str. 730 si., 737 si., 739 si., 741 si.; A. Koblar, Drob- tinice, o. e., 2 (1892), str. 33, 37, 85, 86 si.; 3 (1893) str. 200, 249; A. Skubic, o.e., str. 113, 116, 121 si., 125 si.; SRL 1, str. 116; SBL 9, str. 206. — 20. Th. Elze, Die Superintendenten der evangeli- schen Kirche in Krain während des sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, str. 12, 26 si; L. Pod- logar, Belokranjski reformatorji, DS 21 (1908), sLr. 269 sL; M. Rupel, Trubar, o. c, str. 195; isti, Nove najdbe protestantik, Ljubljana 1954, str. 68; I. Voje, O usodi turških ujetnikov v sloven- skih deželah v 16. in 17. stoletju, CZN 8 (1972), str. 259. — 21. 3. Gruden, Doneski, o. e., str. 64, 137 sl. — 22. A. Koblar, Drobtinice, o. e., str. 17. — 23. IMK 1, str. 9; IMK 2, str. 77, 88 sl. — 24. A. Skubic, o.e., str. 135; prim. J. Parapat, Doneski k zgodovini kranjskih mest. Letopis MS 1874, str. 88. — 25. J. Gruden, Doneski, o. c, str. 122 sl., 200; A. Dimiltz, Zur Geschichte der Reformation in Krain, MHVK 1863, str. 47 sl. — 26. J. Gruden, o.e., str. 128, 138; A. Kobler, Drobtinice, o.e., 3 (1893) str. 17; 2 (1882), str. 37. — 27. AS, vie. a. F 1/135 Fragstrugkh darauf die Stifter oder Martterer zu der Alben sambt derselben Zehbrost Examiniert worden; A. Di- mitz, Nachrichten über eine bisher wenig be- kannte Religionsseete in Krain, MHVK 18 (1863), Str. 86 sl.; F. Gestrin, Družbeni razredi na Slo- venskem in reformacija, Drugi Trubarjev zbor- nik, Ljubljana 1952, str. 15 sl.; B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 261 sl. — 28. B. Grafenauer, o.e., str. 287 sl.; J. Gruden, Praznoverje in mistiške sekte v pro- testantski dobi, JMK 18 (1908), str. 65. — 29. AS, vie. a. F1/135 — 1584 oktober 9. — 30. A. Dimitz, Nachrichten o. c., str. 68 ; J. Parapat, o. C, LMS 1874, str. 88. — 31. MHVK 1863, str. 69. — 32. Ibidem.