X. letnik.
V Gorici, dne 5. junija 1002.
23. Številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C /a Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv. Hilarija štev. 7.
lovensKo
' -4
vero dom 0^$
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Seneniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodoa li«karaa“ (odgov. J. Marušič) v Gorici.
nastalo vprašanje, kje bodi vodnjak. Prišli so „gorenji“ in „dolenji". Vsaka vas je zahtevala vodnjak. Po dolgem prepiru je rekel neki modrijan, da naj bo na sredi. Za to mnenje jih je res bilo nekoliko, toda vladni zastopnik je opozoril ljudi, da na sredi ni hiš, s katerih bi se nabirala voda v vodnjak. Imeli bi torej vodnjak vodno suh. Odločil se je torej, da napravi vodnjuk na dolenjem koncu gorenje vasi, da bo tudi dolenjim kolikor mogoče blizu. Proti načrtu so se „do-I e n j i “ tako srdito uprli, da je glavarstvo vso stvar odložilo. Še dandanašnji hodijo ,.gorenji“ in „dolenji“ po vodo v jarek! Evo vam, socijalni tovariši, lepo polje za vaše poslanje. Pojdite in spravite te ljudi, ki prebivajo v dvajsetih hišah, potem še le govorite o ljubezni in bratstva celega človeštva !
Kakor je prazna ta obljuba o vesoljnem bratstvu, tako je prazna obljuba, dabodo ljudje radi delali in ubogali. Kaj pa da bodo, ali ne taki kakoršni so zdaj na svetu, a še manj taki ljudje, katerim ne bo nič manjkalo. Saj še oblasti, katera jim zapovedujejo v imenu vsemogočnega Boga, pravičnega sodnika, ne ubogajo, kako li bodo radi ubogali oblastnike, katere bi postavila večina proti volji manjšine? To so sanje!
4. Četria lepa obljuba socijalnih demokratov je, da bodo imeli raj na zemlj i. Zaničljivo govorijo, da nebesa prepuščajo „angeljcem in vrabcem11, sami pa hočejo imeti raj na zemlji. Upajo torej, da bodo enkrat vsi ljudje srečni in blaženi na zemlji. Kak bo ta raj? Ljudje bodo imeli vsega, česar bodo hoteli.
Poglejmo to obljubo od bliže! Ljudje bodo imeli vsega, česar bodo želeli. Česa? Jedi, pijače, obleke, stanja, životne naslade, pa tudi šole in učenosti. Kdo bo dal vsega tega? Zemlja. Evo zopet prazno upanje! Naša z e m 1 j a j e v resnici taka, da sama od sebe rodi trnje in osat, sladko sadje, rumeno pšenico in iskro vino pa rodi, če jo s trudom obdelavamo. Brez muke ni moke. A tudi pri naj večjem trudu ne bo zemlja nikoli toliko navrgla, da bi ljudje
imeli vsega, česar si bodo poželeli, ampak rodila bo po priliki toliko, kolikor bodo ljudje zadelali vanjo, t. j. nikoli veliko več ko za pTtrebo. Tako je bilo in tako še bo človeško življenje: s trudom so bodo ljudje preživljali, brez truda pa bodo stradali. —
Ali recimo, da bi zemlja res toliko rodila, da bi ljudem pri malem trudu preostajalo vsega, raja vendar ne bo na zemlji. Saj vendar bodo na svetu kakor zdaj bolezni i n nesreče.
„Bolezni in nesreče izvirajo iz si-rotnaščine in zatiranja", oglasijo se socijalni demokratje.
Ne vse, tovariši moji. Nekatere bolezni in nesreče izvirajo res iz siromaš-čine ali ne vse. Če bi torej v vašem obljubljenem raju prenehale nekatere bolezni, vse bolezni in nesreče ne bodo prenehale. Večina bolezni in nesreč izvira iz greha, iz nečistosti, iz pijančevanja, iz požrešnosti, iz nevoščljivosti, iz maščevanja in jeze itd. Če torej gledamo :.a telesno srečo, zemlja ne bo nikoli raj. —
Zdaj pa še poglejmo, kakšen raj bo imelo človeško srce, neumrjoča duša. Vi sicer tajite ne-umrjočo dušo, vam je človek žival, ali vendar čisto navadna žival tudi vam ni. Človek ima nekaj v sebi, kar imenuje srce, dušo, duha, v srcu ima čute in želje, v duhu misli in načrte. Tega ni mogoče utajiti. — Človek torej ne more biti srečen, ako ni njegovo srce mirno, alco nima čiste vesti, ako ne uživa spoštovanja in ljubezni od ljudi, ako je obsojen živeti s hudobnimi ljudmi. Vprašam vas: V vašem obljubljenem raju bode li človek imel vse te lastnosti? Če si to obetate, jako so motite in vaše obljube so prazne. Ljudje ne bodo nikoli angeli, no bodo nikoli vsi dobri, nikoli vsi eden drugemu vdani v odkritosrčni ljubezni, vedno bo na svetu greh, krivica, nevoščljivost, nepokorščina, nehvaležnost, jeza, lenoba, ošabnost, nečistost, to se pravi: na svetu bo vedno pekel in ne raj. Treba bi bilo ustvariti človeka iz druge ilovice nego je bil upodobljen Adam in njegovi otroci, da bi smeli pričakovati bolji rod. Sedanji Adamov rod
Uradno imenovanje.
Uradna ,,Wiener-Zeilung“ z dne j. I. in. naznanja, da je Njega Veličanstvo presvetli cesar imenoval dne 17. maja t. 1. monsignora
Andreja Jordana
za goriškega nadškofa. — Prihodnji pondeljek bo v Rimu slovesno pro-glašenje.
Socijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva.
VI.
Krivi socijalizem.
(Datje.)
Obetati je lahko, storiti je težko. Socijalni demokratje obetate bratstvo vseh narodov; prijatelji, napravite mir med seboj 1 Komu ni znano, da se tudi vi prav hudo prepirate med seboj in včasih kar pretepate na shodih? Če to delate zdaj, ko ste še na poli v srečno deveto deželo, kaj bo še le, ko boste gospodarji držav in sedete za zelene mize?
—	Toda to je preveč, tega vem, da si ne upute. Ponudim vam nekaj ložjega.
V	naši sosedni mali občini je že več let hud prepir med »dolenjimi" in »gorenjimi". Obe vasi skupaj štejete celih dvajset hišnih številk. Trudili so se že duhovniki in sam škof, da bi spravili ljudi, imeli smo že dvakrat sv. poslanje in spravo, a ljudje se niso pobratili; trudili so se c. kr. uradniki, pa tudi zastonj; obdelovali so jih sosedje z lepa in z zasmehovanjem, pa niso nič opravili. „Do-lonji“ so ostali dolenji, „gorenji“ so ostali gorenji! — Predlanskem je bila veiika suša. Trpeli so »gorenji" in »dolenji", ker so morali poldrugi mesec v globoki jarek po vodo in to celo ob Irgatvi. Župan je prosil vlado podpore z i vodnjak; vlada je obljubila, poslala strokovnjaka., da bi izdelal načrt. Dobro. Toda zdaj je
LISTEK.
Kje je našel srečo?
(Po nemškem K...u.)
V	mislih imam pravo srečo. Koliko jih je, ki je ne najdejo, ker jo iščejo tain, kjer se je ne more vdobiti. — Pred nekaj leti so poklicali duhovnika v pozni nočni uri k obolelemu dninarju. Tam v skrajnerii predmestju je stanoval v mali, podstrešni sobici. Mnogo jih je že obiskal osiveli župnik, mnogim je že donesel Najsvetejše na dom, kot zadnjo popotnico v novo boljše življenje, a v tako borno stanovanje je težko že kedaj stopila njegova noga. v kakoršno je prišel ta' večer. Tam ob desni steni je ležal upadel mož zagorelega obraza na siromašni slamnati postelji. In to je bilo vse, kar se je vdo- i bilo v sobi. Ne mize, ne stola, niti kakega drugega pohištva ni bilo videti. Neizprosna beda in bolezen praznili sta stanovanje dokler ga nista izpraznili. Sedaj je bilo treba plačati zdravnika, sedaj zdravila, kmalu na-to stanarnino, zraven tega nič zaslužka — torej ni ostalo nič drugega,
kakor prodajati kos za kosom. Od vsega, kar mu je še ostalo, bili ste dve pili in jod na sekira — orodje, s kojim si je služil kruh in se ril skozi življenje že od mladih nog. Vse troje je viselo obešeno na nasprotni steni, tako, daje bolnik lahko vse videl. — Globoko v srce se je zasmilil nesrečnež duhovniku — za takega ga je namreč imel — začel ga je torej toiažiti.
,,Prijatelj1*, reče mu, „pač imate vzrok, da zahvalite Boga, ker vas hoče rešiti iz te solzne doline, kjer niste gotovo nič dobrega vžili, nasprotno pa, kolikor moren, soditi, ste prav nesrečno živeli".
„Ne tako, gospod župnik", odvrne v veliko začudenje duhovnikovo bolnik. ,,Motite se, moje življenje ni bilo nesrečno, vsaj jaz ga nikakor tako imenovati ne morem. Le poslušajte me in prepričan som, da mi bodete pritrdili. — Živel sem zadovoljno, črez svoj stan se nisem pritoževal nikdar. Tiho in mirno so se obračali dnevi rnojoga življenja; zavisti in jez« nisem poznal. Vesel sem šel zjutraj na delo, z veseljem sem ga črez dan opravljal in zadovoljno sem se zvečer
vračal k mirnemu nočnemu počitku. Z onim-Ie orodjem tam na steni sem si služil vsakdanji kruh; dovolj mi je bilo, in srčno sem zahvaljeval Boga za-to. Zdrav sem bil vedno; zadovoljeval sem se s svojo hrano, bogatih obedov si nisem nikdar želel. Ako bi še enkrat ozdravel, zahvalil bi Boga, zopet bi delal in upam, da bi ravno tako srečno in zadovoljno živel, kakor pred boleznijo".
Duhovnik skoraj ni vedel, kaj naj reče umirajočemu, ki je bil v vsej svoji revščini tako zadovoljen, v svojih bolečinah tako potrpežljiv. Bil je v nemali zadregi. Šele črez nekaj časa reče: „Pa če tudi v življenju, kakor pravite, niste bili nesrečni, morate biti pripravljeni, ako je božja volja, je zapustiti".
»Pripravljen sem popolnoma, vele-častiti", je odgovoril bolnik z mirnim glasom in skoro z veselim obličjem. ,.Upam, da bom, kakor sem kol kristjan živel, kot kristjan z božjo pomočjo tudi umrl. On, ki mi je v življenju storil toliko dobrega, me bo pripeljal tudi sedaj skozi temna smrtna vrata v boljše življenje
je grešen rod, kateri torej ne more imeti raja na zemlji ampak pokoro in trpljenje.
III. Pogubne posledice.
Znamenja so slaba, obljube so prazne, poglejmo si še nekatere posledice socijalističnih naukov. Poglavitno posledice bodo:
1. vere in cerkve ne bo več;
2. države in oblasti ne bo več;
3. družine ne bo več;
4. prostosti in moštva ne bo več.
1. Vere in cerkve ne bo več. Socijalni demokratje tajijo Boga in zasmehujejo božje nauke. Te brezbož-nosti so se naučili od liberalcev. Mi obsojamo z vso močjo in srdom to bogo-tajstvo, ali no zdi se nam pravično, da hočejo vlade in stranke ostro pokoriti socijalne demokrate radi tega, ko vendar iste vlade in stranke še bogato plačujejo vseučiliščne profesorje za take brezbožne nauke. To je dvojna mera in socijalni demokratje se po pravici pritožujejo. Gospoda, zlasti judovska, sme izpodkopovati in zasmehovati božje nauke in je za to še plačana, siromake pa tirajo v zapor. To je hinavščina in farizejstvo I
Pomislimo pa, kako pogubno bo bogotajstvo za človeštvo. Kdo bo krotil strasti brez strahu božjega? Še strah večne kazni ni mogel vselej zadriati zlobne roke, kako li bodo mogli »voditelji zadrug" brzdati hudobijo brez strahu božjega? Bodo li vpeljali tako stroge človeške kazni, da bodo hudobni ljudje ubogali vsaj iz strahu časnih kazni in opuščali slabo? Toda kolikokrat bodo lahko izvršili zločin na skrivnem? In pa, kje bo za take strogo kaznovane ljudi raj na zemlji? -
Pogubno je bogotajstvo tudi za to, kerjemlje človeku v e s’e 1 o upanje za grobo m. To upanje je pri veliki večini ljudi edino, katero je tolaži. To upanje je življenje človeštva, brez tega upanja mora obupati. Bogatini in dobro preskrbljena gospoda seveda tega
onkraj groba. Oni trenutek pač ni več daleč. Prosim molite!"
In res usodni trenutek ni bil več daleč; kmalu potem, ko je bolnik prejel tolažila sv. cerkve ganjen s solznimi očmi, ga je poklical nebeški oče k sebi. A na obrazu mrtveca so ostale poteze tihe zadovoljnosti.
Ako si, ljubi bralec, želiš tako smrt, živi tudi ti priprosto, kakoršne so ravno tvoje stanovske razmere. Bodi zadovoljen s tem, kar ti pošlje Bog. In to premore vsakdo.
Zadnje tovariševe besede.
Leopold in Frančišek sta bila malo ne domačina, a bližej «ta se spoznala še-le pri vojakih. — Leopold je bil vedno vesel in približno lahkoumen, Frančišek pa nasprotno je bil vedno resnoben.
Ob nedeljah, včasih tudi delavnikih sta stopila skupno na čašo piva, kar je bilo veseljaku Leopoldu mnogo ljubše nego molitev in cerkev. Bil je sicer tudi on katoličan ali mlačen kristjan. Koliko-
ne čutijo, ker uživajo in se veselijo, ali zagrenelo bi jim to veselje, ako bi imeli srce in bi s pesnikom pomislili, da Jokajo se milijoni, da eden le se veseli11.
Kaj bodo dali socijalni demokratje delavskemu ljudstvu, ako mu res vzamejo to upanje? Druzega ne ko nekoliko krajcarjev več plačila. To bo torej ves raj ? To bo utolažilo srce človeško? O nesrečno tako človeštvo, ki ne bi imelo druzih vzorov in nad! Kdo se bo boril in krotil strasti za tako majhno plačilo? Kdo se bo žrtoval na bojnem polju ali v bolnišnicah ali v drugih človekoljubnih zavodih za nekoliko krajcarjev?! Kdo bo sploh prenašal težo življenja leta in leta za nekaj krajcarjev?
Zgodovina sicer ne pozna narodov brez vere, brez Boga,brez nekega strahu božjega in nekakšnega upanja po smrti in zato si je sploh težko misliti, kakšno bo to novo človeštvo brez vere in upanja, toda pred krščanstvom so bili božji nauki zblojeni in upanje^ večnega življenja je zelo stemnelo. Živeli so torej, če že ne brez vere, vsaj brez prave vere. Vprašani: kakšno je bilo tedaj stanje človeškega rodu, zlasti ubožnega ljudstva? Bilo je silno žalostno in že spomin onih časov je krščanskim narodom strašen. Zgodovina bodi nam torej učiteljica prihodnosti. Ne želimo si nazaj starega barbarstva in ne paganskega obupa, ne želimo si časov brez vere in Boga, brez strahu božjega in brez veselega upanja po onstran te solzne doline !
Možje slovenski! Če vam pride kdo obetat bele gradove, pa ne spoznava Jezusa Kristusa in ne posluša njegove cerkve, vedite, da so oni svetli gradovi postavljeni v oblake in njegove obljube le prazne sanje!	(Dalje	pride.)
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je vsprejela to dni zakonski načrt o odpravi terminske kupčije z žitom. Potem je sprejela tudi vladno predlogo glede delavskih stanovanj. Pri tej točki je govoril poslanec dr. Žitnik in je razpravljal so-cijalno in zdravstveno važnost takih stanovanj in je zahteval, da občine in delodajalci podpirajo kredit delavskih stav-binskih društev.
V	pondeljek je interpeliral dr. Šušteršič in tovariši vlado v zadevi južne železnice. Daszynski je interpeliral vlado glede izgredov v Lvovu ter ojstro napadal oblasti in vojaštvo. Min. preds. je odgovarjal v pondeljek in torek ter branil pred napadi oblasti, posebno pa vojaštvo, ki ni druzega storilo kakor svojo dolžnost.
Včeraj se je zasedanje pretrgalo, danes se je rešla v Budimpešti zopet avstrijska delegacija, ki dokonča svoje delovanje najbrže do 9. t. m. in se 10. zopet snide poslanska zbornica,ki zaključi svoje sedanje zasedanje najbrže do 14. t. m.
Obnovitev trozveze. — Grof Goluhowski je pred nekaj dnevi izjavil z vso določnostjo, da je obnovitev trozveze gotova stvar. To je pojasnil tako temeljito, da italijanskemu zunanjemu ministru ni preostalo prav nič drugega, nego to obnovitev v polnem obsegu potrditi. Vendar pa je neka razlika mej izjavama obeh zunanjih ministrov. Mej tem ko namreč grof Goluchovvski trdi, da se je trozvezna pogodba vsprejela in obnovila popolno nepreinenjeno, izjavlja mi-
krat ga je Frančišek opominjal, ali zaman.
„Saj smo še mladi", odgovarjal je vedno Leopold, „osladimo si najprej življenje!“
Tako je govoril in ostal stari lahkoumnež.
Nastopi leto 1878. Avstrija je prevzela zasedanje (okupacijo) Bosne in Hercegovine, in ker so uporni Bošnjaki vse napade drzno odbijali, pošiljalo se je vedno nove in čile čete v Bosno „po-nosno“, da bi se jo čim prej vkrotilo.
Tudi Frančišek in Leopold sta morala korakati črez Savo v ustaško gnje-zdo. Mnogi so bili kakor je navada, zelo resni; ali veseljak Leopold je spravil svoje tovariše kmalu v dobro voljo in tako stopajo naprej. — Leopolda je bila sama šala, računal je vže koliko Turkov zapodi v beg, in koliko čibukov in fesov prinese domov.
Toda človek obrača, Bog obrne.
Hrabro in po mnogih bojih so naše čete prodrle do Sarajeva. Mesto so morali naskočiti. Vže je ležalo mnogo vo-
nister Prinetti, da se sedaj ni sprejela v pogodbo nobena določba proti Franciji. Vsakomur pji je znano, da so se v prvotni trozvezni pogodbi spominjali tudi Francije. To je torej dokaz, da so se velesile dogovorile o nekaterih pre-membah.
Izgredi v Lvovu. — Zidarji, katerih je v Lvovu vse polno, stavkajo že dlje časa no da bi se zamogli sporazumeti s svojimi gospodarji in podjetniki.
V	pondeljek popoludne se jih je zbralo veliko število na strelnem trgu ter so hoteli prirediti neko demonstracijo. Ravno takrat pa je prišla proti njim- vojaška stotnija vračajoča se z vaj. Zidarji so mislili, da koraka ta stotnija proti njim z namenom, da jih razžene. Zato napadli so vojake s kamenjem. Vojaki so seveda se koj branili kaj pada s puško in začeli streljati, na kar je začelo vreti po celem mestu ter so se začeli zidarjem pridruževati razni drugi delavci. Policija poklicala je na pomoč še drugo vojaštvo in najprej husarje. Ker je iz nekega okna nekdo na husarje iz revolverja streljal, začeli so tudi husarji rabiti orožje, namreč sablje in revolverje. In kmalu so se razširili izgredi po celem mestu. Po uradnih poročilih je bilo ranjenih 14 civilistov in 10 husarjev, smrtno nevarno ranjen je bil jeden civilist. Po privatnih poročilih pa znaša število vseh ranjencev okolo 200, od katerih je baje že pet podleglo ranam. Stavka in izgredi nadaljevali so v pondeljek po noči in v torek. Na več krajih po mestu so razbita okna.
Razburjenost je velika in v Lvovu so socijalisti razglasili generalni štrajk.
Kreta se združi z Grško. —
V	grških vladnih krogih, še bolj pa v krogih krečanske skupščine so prepričani, da bo Kreta kmalu združena z grško zemljo in rešena turške vrhovne oblasti. Seveda se to ne zgodi letos in bržkone tudi še ne prihodnje leto, marveč šele tedaj, ko poteče lansko leto pričeta nova štiriletna doba vladanja princa Jurija. Po preteku te dobe bo nadkomisar odložil svojo čast, Krečani pa se priklopijo Grški.
Vojnn v južni Afriki — končana.
—	Brzojav prinaša veselo vest, da je mir v južni Afriki konečno sklenjen. Londonskemu vojnemu ministerstvu je brzo-k javil Kitchener da so dne 30. maja t. 1. podpisali v Pretoriji zapisnik, na katerem so označeni mirovni pogoji, naprej VBi burski odposlanci ter kapski guverner Mil-ner in Kitchener. Ko je tabrzojavka dospela v London in so jo razglasili vsi listi, zavladalo je med prebivalstvom neopisno veselje. Neštevilne množice so se valile pred vojno ministerstvo in druga javna poslopja. Lordmajor londonski je raz balkon mestne hiše razglasil neštevilnim množicam, da je mir sklenjen. V ljudstvu je zavladalo veliko veselje; po vseh ulicah in cestah so hodili ljudje in prepevali narodne pesmi. Orjaški plakati po vogalih hiš naznanjajo veselo novico in listi se v navdušenih člankih pečajo z zadevo. Skoro vsi pišejo da je imela Anglja v Burih najhrabrejšega sovražnika, a da bode tudi v dobi miru vedela pokazati Burom, da zna biti plemenita.
Novice.
Tridnevnicn v čast presv. Srcu Jezusovemu. — V stolni cerkvi se bo obhajala jutri t. j. v petek, v soboto in
jakov mrtvih in ranjenih po tleh. Toda zmaga ni bila še odločena. Naenkrat zasliši Frančišek svoje ime klicati. Pogleda okoli in vidi veseljaka Leopolda zadetega od kroglje ležati na tleh. Pristopi k njemu in Leopold odpre £e enkrat svoje vže steklene oči in vzame roke raz rano, ležečo malo pod srcem. Ko je kri močno tekla iz rane, pritisne spet roki na njo. Kako rad bi mu bil pomagal zvesti tovariš, ali ni mogel.
Zopet zadone trombe in zovejo na ntval, Frančišek je moral naprej, naprej. Umirajoči mu je hotel še enkrat podati okrvavljeno desnico, ali s pretrganimi besedami mu je mogel še zašepetati: „Ako znaš moliti, — Frančišek, — moli
—	moli — za me!“ Dalje ni mogel govoriti in Frančišek je moral naprej !
Zadnje besedo so se na trdnjavo navaljujočemu tovarišu globoko vtisnile v srce in cele ure je kleče molil, ko jo bil spet prost, za dušo ranjcega tovariša, kateri je gotovo zadobil milost v Gospodovih očeh.	G.
nedeljo tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu v slovenskem jeziku. Vsaki dan bo oh 5. uri zjutraj sv. maša pred izpostavljonim sv. R. T.; po maši bodo litanije presv. Srca in govor.
Imenovanje. — Predsedništvo trž. nadsodnije imenovalo je sodnega vežbe-nika Franca Vidmarja avskultantom.
Smrtna kosa. — Dne 30. m. m. je umrla v Gorenji Branici Ivana K o dr 6 rojena Mahnič, sestra krškega škofa g. dr. Antona Mahniča in sicer nagle smrti vsled kapi v starosti 42 let. — 28. m. m. pa je umrl istotam in tudi vsled kapi posestnik Janez Fabjan, strijc sodnika Matije Fabjana v Kobaridu. —
V	nedeljo dne 1. junija je v svoji vili v Barkovljah pri Trstu umrla gospa Natalija Truden v 66- letu svoje starosti. Gospa Natalija Truden je bila soproga uglednega slovenskega trgovca in bogataša v Trstu ter mati odlične slovensko družine. Bila je rodoljubka v polnem pomenu te besede.
N. v m. p.!
Odlikovana prijatelja Slovencev.
—	Vseučiliščni profesor gosp. dr. J. T u m p a c h je imenovan kanonikom stolne cerkve sv. Vita v Pragi. — Krakovska akademija znanosti je imenovala vseučiliščnega profesorja dr. Marijana Zdiiechow'skega svojim dopisujočim članom in sicer v filološkem oddelku. Mnoge slovenske prijatelje teh dveh Slovencem tako prijaznih učenih Slovanov bode ta vest gotovo razveselila.
Vladika Strossmayer obhaja 5. avgusta letos 60 letnico, odkar je imenovan doktorjem teologijo.
Za „Alojzljevi8če“. — Preč. gosp. Ign. Leban 10 K, preč. g. Ed. Štrekelj 4 K, »Tolminska hranilnica in posojilnica1' 90 K, Jernej Kopač svojo nagrado od »Krojaške zadruge1' 10 K.
Bog stotero povrni!
Centralna posojilnica je imela dne 31. maja 484,772 K hranilnih vlog ter 21.400 K glavnih deležev. Razposojenega je bilo na menice 175,098 K, na vknjižbo 315,061 K. Vseh posojil je bilo tedaj za 490,159 K.
Zadeva Stelč. — V pondeljek se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem kazenska razprava proti bivšemu pevovodju narodno-naprednega pevskega in glasbenega društva in pa proti mladeničema Hlede in Komel iz Kronberga. Toženi so bili radi grdih nenravnih dejanj na podlagi § 129 b. Steleta je zagovarjal dr. Rudolf Gruntar, Komela pa dr. Alojzij Franko. (Hlede ni imel zagovornika.) SteI6, bivši pevovodja „napred-nega“ pevskega in glasbenega društa v Gorici je bil obsojen na dva meseca zapora, Hlede na jedno leto te^ko ječe, Komel je bil pa oproščen.
Stelč je bil obsojen v smislu § 523. Pri obravnavi je bilo namreč šest prič. Nekatere teh prič n. pr. fotograf Jerkič, ki je bil oni kritični večer s Stelčtom v gostilni v Kronbergu, v kraju namreč, kjer so se vršila ona grda dejanja, so trdile, da je bil Stelč popolnoma pijan, druge priče pa so trdile	da	je bil	Stelč
trezen. — Ali ker	se	je	sodni	dvor,
kakor kaže razsodba, nagnil k mnenju prvih prič, zato je bil Stele sojen na podlagi t| 523. Ali Steletu je bilo kaznjivo dejanje, zapopadeno v § 129 b. kaz. zak., dokazano, kaznovan pa je bil na podlagi § 523. ker so se sodniki nagnili k mnenju onih prič,	ki	so	trdile	da je
bil Stel6 popolnoma	pijan	in bi bil po-
temtakem v § 129 b. kaz.zak. zapopadena kaznjiva dejanja izvršil v popolnoma pijanem stanju. To se nam je zdelo potrebno opomnili zaradi tega, ker hoče ,,Soča“ slepiti svoje čitatelje s tem, da pravi, da je bil Stele obsojen samo zaradi pijanosti. Potemtakem, ako bi šlo to po „Sočino“, bi moral vsaki pijanec biti obsojen na dva meseca zapora. Če pogledamo ob nedeljah proti večeru po naših mestnih ulicah, ko se vračajo meščani z dežele, bi si lahko mislili, da bi morala policija pri mestnih uhodih čakati, da zajame razne izletnike, ki merijo cesto z ene strani na drugo in na katerih se pozna, da so se pregrešili proti „Sočlnem,‘ § 523. In kdo ve, da ne bi ta sreča doletela celo pisca „Sočinega“ poročila!
Pojte rakom žvižgat, nesramni far-
barji!
Sicer naj pa še dodamo, da tisti, ki Steleta poznajo, pravijo, da ni udan pijanosti.
'Poj razpravi je predsedoval dežel-nosodni svetnik Smarda.
Pogum velja. — Ko sem strme čital v zadnjem „Pr. L.“ dolgo rajdo prelepih izrazov („epitheta ornantia11 zblojenih možjiin), s katerimi omotava Gabr-ščkova „Soča“ našo častito duhov.ščino, domislil sem se na mah necega odstavka v pridigi o. Ivana svetokrižkega pripovedujočega o sv. Lovrencu. Dotični odstavek slOve:
Po sporočilu Plutarhovem je imeval Lukiil na svojem dvoru posebne obednice, v kojih je gostil svoje prijatelje. Vsaka obednica je imela posebno ime, pa tudi nadpis na vratih, ki je povedal, koliko krožnikov ali „riht“ se sme v vsakej pripraviti. Jedni izmed obndnic, in sicer največji in najlepši, je bilo ime Apollo. Če je tedaj Lukiil ukazal, da hoče danes v tej ali onej sobi obedovati, so kuharji takoj vedeli, koliko krožnikov bo treba. Kadar je pa rekel, da hoče „in Apolline" t. j. v Apollovi sobani jesti, takrat so morali kuharji vse, kar so najboljega vedeli in znali, pripraviti, ker v tej obed-nici je gostil svoje najljubše prijatelje. TakO nekako je gostil tudi G ospod Bog svojega prijatelja sv. Lovrenca, kojemu je pripravil na razbeljenem ražnji toliko različnih vrst muk, kolikor so si jih mogli umisliti rabelji sami. Zato je bil sv. Lovrenc — po besedah sv. Avguština — popolnoma nasičen in tako razveseljen, da sploh ni počutil nobeno muke.
Kakor nekdaj Lukiil svoje najbolje prijatelje in kakor Gospod Bog sv. Lovrenca, gostijo tudi slavni „Sočini“ uredniki — si licet comparare — našo častito duhovščino, in izmed te zlasti nekatere najbolj in priljubljene osebe in Apolline t j. s toliko gostoljubnostjo — se ve ob polnih naprednjaških shrambah in kletčh,
—	da ji skoro ni primere širom sveti. To že niso več krožniki ali sklede, nego celi koši potic ter izbranih najredkejših slaščic, napojenih najfinejšo Gabrščkove malvazije. Spomni pa naj so pri tem častita duhovščina še enkrat sv. Lovrenca, v kojem je vročina ljubezni božje tako sijajno premagala elementarni plamen, da še zdaj -■ po besedah sv. Gregorija Turoneškega — zapusti svoje prebivališče nobeško vsak petek ter gre tolažit v vice verne duše, od katerih nekatere odpelje v nebesa. Tako naj tudi častita duhovščina kljub vsem naprednjaškim „ražnjem“ in „jermenonrr‘ podvoji svoje delo, da se čim prej do grla nasitijo kruti rabelji naše vere, rabelji našega n&roda. Pogum torej, pogum! Duhovščini pa priskočimo na pomoč vsi dobro misleči, da skupno še za časa razpršimo v zrak peklenske nakano naših stoletnih sovragov in njihovih zaveznikov domačih Judežev in Efijaltov.	D	i	x	i.
Slovesen pogreb vojaka. — 27.
m. m. se je vršil pogreb onega nesrečnega nadtopničarja Dinacherja (Lajna-herja?), o katerem smo poročali, da jo bil po nesreči zadet v hrbet od puške, katera se je sprožila pri basanju topničarju Sedelčiču na straži pri topničarski vojašnici. — Pogreb so priredili častniki in vojaki topničarji kar najslovesneje. Mrtvaški voz je bil ves obložen z venci, katere so darovali častniki in tovariši nesrečnega. Pogreba so se udeležili tudi vsi častniki in vojaki tu garnizujočega topničarskega polka in kar je bilo nekaj posebnega, vojaki spremili so mrtvega tovariša notri do groba. Pogreb je bil jako ginljiv in se ga je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva.
Dezertiral je neki Štefan Sussnig, topničar pri tuk. topničarskem polku. Prišel je domov k starišem, ki stanujejo v ulici Formica ter jim rekel, da je dobil dopust, da sme obiskati svojo teto, bivajočo v Campolongu v Furlaniji. Preoblekel se jo v civilno opravo, vojaško pa je pustil doma. Ko je vojaška oblast to zvedela, vzela je opravo, vojaka pa išče.
Ciganka tatica. — Pred nekaj dnevi je zmanjkala suknja v neki hiši na Corsu. Sum je padel koj na neko ciganko in sum je bil opravičen, kajti prepričali so se, da je to suknjo ukradla 261etna ciganka Tona Ruzier. Ciganka je prišla v hišo s pretvezo, da hoče prorokovati iz kart srečo neki služkinji in je to priliko uporabila, da je ukradla suknjo.
Pri tej priliki moramo omeniti, da prihajajo od vseh strani velike pritožbe proti ciganom, katerih je čedalje več v našem mestu in zlasti po okolici. Ljudje pripovedujejo, da so cigani tako nadležni, da človeka ne puste, da bi šel svojo pot, otroci ciganov kar na kolena padajo pred človeka in mu zapirajo pot z raznimi predrznostimi. Tudi po hišah jih
ie dovolj, kjer pazijo na prilike, da bi kaj izmaknili. Vsled tako predrznega nastopanja ciganov človek no bode skoro več varen iti na sprehod ni sam ni z otroci — Opozarjamo kar najnujneje politične oblasti, da store proti temu nastopanju ciganov kar veleva dolžnost ter se varuje ljudstvo pred to nadležno druhaljo.
Izmšljenl napad!? — Nekateri listi so poročali, da je bila v nedeljo na potu na Sv. Goro oropana neka gospodična iz Trsta. Zdaj pa pravijo, da se ta napad ni izvršil ter da je bil najbrže izmišljen in pravijo tudi, da hode sodna oblast proti dotični gospodični postopala.
Vojaško veteransko društvo za
Goriško in Gradiščansko je imelo v nedeljo svoj letni občni zbor, pri katerem se je izvolilo novo načelstvo za triletno dobo 1902—1905. In sicer so bili jedno-glasno izvoljeni predsednikom Anton Jacobi, podpredsednikom Ivan Trošt in Josip Pa Ilich pl. Caarburg, tajni-nikoma Artur Ž i v i c pl. Schivitzhollen in Just Piščanr, rt o n a rni čar jem pa Janko Simčič. Odborniki: Karol Bau-e r, Vincencij B i e I e t z k y, Alojzij B o-žič, Edvard Braunitzer, pl. Brand-ler, Anton Fon, Matija Kofol, Andrej Kopač, Josip Lasič, Rajko L e e k er, Gregorij M a r i n a c. F ranče Pirc, Viljem grof P u p p i, Ivan Z a v n i k, Ferdo Sc h war z in Miha Zve tre ž-nik; pregledovalci računov:	France
Gridl. Anton Rijavec in France St er m o le. — Predsednik Jacobi je na kratko ponovil glavne dogodke preteklih treh let, iz katerih je razvidno, da društvo v vsakein obziru napreduje.
—	Vlado je zastopal' c. kr. namestništ-veni svčtnik in vodja goriškegu okrajnega glavarstva, visokorodni gospod Henrik grof Attems- -Heiligenkreuz. Ro je predsednik naznanil, da je ta pristopil k društvu &ol častni >n podporni član, pozdravili so ga zborovalci z gromovitim „živio“!
Mesto vrabca zadel človeka. — Neki gospod takaj v mestu si je preganjal dolgi čas s tem, da je streljal ptiče s takozvano puško „flaubert“. Prigodilo se je pa, da je drobna krogljica mesto ptiča zadela v vrat nekega človeka, ki se je mimo vrta sprehajal. Dobro, da je ime! dotični debel močan ovratnik in je ostalo le pri strahu. Ta slučaj se je naznanil dotični oblastniki, ki je omenjenemu gospodu sekvestrirala ptičjo puško.
V	Ločnlku, kjer so dozdaj razsajale ošpice, je ta bolezen prenehala in je šola, ki je bila zaradi tega zaprta, zopet pričela.
Zdravilišče v Gradežu. — Morske kopeli v Gradežu se odpro 1. julija t. 1. Število otrok, ki se bodo tam kopali, znaša letos 250 in to z Goriškega, iz Gradca, Dunaja in iz Ljubljane. V tem kopališču se nahaja 40 postelj, katere vzdržujejo dobrotniki. Na vsaki teh postelji je zapisano ime dotičnega dobrotnika.
|
Nesreča. — Jož. S t a n t a, 201eten mladenič iz Bilj služil jo v laškem Gradišču. Ko je pret. soboto spravljal seno pod streho, prišli so k njemu trije tovariši ter ga zvabili v gostilno; mesto vina so naročili žganje. Stanta ga je precej * spil, šel domu ter zaspal na dvorišču blizo Soče; med spanjem je pa padel — v Sočo; od sobote ga pogrešajo.
Nevihta. — Iz Črnič nam poročajo, da je razsajala tam v torek okolu poludne huda nevihta z gromom in bliskom, ki je prizadejala poljskim pridelkom še precej škode. Neko žensko nahajajočo se na polju, je strela precej osmodila.
Z Livka. — Z žalostnim srcem javljamo, da nas je zapustil dne 3. junija t, 1. obče spoštovani gospod kurat A. M e s a r, ki je bival med nami skoraj trinajst let in je veliko dobrega storil za našo občino in za čast božjo. On je neumorno deloval med nami in z vso požrtovalnostjo kot uzor pravega dušnega pastirja. Zatorej smo ga prisrčno ljubili, le peščica liberalcev so ga črtili in sovražili in med njimi je bil najhujši nasprotnik „nepredni“ župan.
Zatorej mu je po „naprednom“ programu zaklical v slovo nekaj, česar bi ne pričakovali iz ust nobenega pametnega župana. Mi pa kličemo g. kuratu v slovo žalostnega srca: Z Bogom! Bog vas živi. blagi duhovnik, še mnoga letu in upamo da se bodemo še kedaj videli če ne tukaj v tej solzni dolini pa tamkaj gori nad zvezdami. Zatorej vam zapojemo v slovo:
Beseda najmilejša Olajša ki slovo,
Je „z Bogom!“
Beseda najbritkejša Ki nam rosi oko,
Je „z Bogom!1*
Spomin neizbrisljivi Naš duh ki okrepča Je „z Bogom!"
V slovo ko glas čutljivi Zamolklo šepeta
Je „z Bogom!"
Sladkost in hrepenenje
V osrčji obudi
Tak „z Bogom!“
Da pride kdaj svidenje Nam upanje rodi Le „z Bogom!“
Livčani.
Na njegovo mesto je prišel pa preč. gosp. Franc Knavs. Sprejeli smo ga z velikim veseljem in se nadejamo da bode v sredi med nami kod pravi pastir in učitelj. Zatorej Vam kličemo vsi:
Vi nas vodite,
Pred nami hodite,
Za vami pojdemo,
Srce velja!“
Šcbreljska štcdilna posojilnica je imela prometa leta 1902 v mesecu januvarju K 492419, v mesecu febru-varju K 13616 60, v mesecu marcu K 1281535, v mesecu aprilu 1503914, v mosecu maju K 6825-52. Vsega prometa skupuj v prvih petih mesecih je bilo K 53.220-80.
Z Barke pri Divači se nam piše, da imajo sedaj tam marljivega in častivrednega dušnega pastirja, kateri zasluži, da ga spoštuje vsakdo. Oglejmo si nekoliko olepšavo cerkve. Koliko se je v tem oziru storilo v kratkem času, odkar on pastiruje tukaj. Z njegovo in s pomočjo drugih darovalcev smo si kupili lepo šolsko zastavo, par lepih svetilnikov, lepo ogrinjalo na leco, strežnikom novo obleko itd. Neimenovana oseba z divaške postaje je darovala lep venec na mon-štranco in na tabernakel. Bog ji povrni in sv. Kancijan zaščitnik tuk. cerkve! Tudi z g. učiteljem smo popolnoma zadovoljni.
Novo šolsko poslopje bode tudi v kratkem dovršeno, delo pri zgradbi se redno vrši, za kar gre vsa čast vrlima podjetnikoma. Mogoče bode še ta mesec skončana. Bog daj! Nadejati se je, da pride ob času blagoslovljena več njih katerim je za šolo. Lepo bi bilo, da bi prišel tudi zastopnik deželnega šolskega sveta iz Trsta. Vidi se torej, kako lepo se vse sponaša, kjer delujeta duhovnik in učitelj složno, kakor ravno pri nas. Bog ju živi!
V	naši občini se je dne 31. maja tudi sklenilo, da se začno s prepotrebno upeljavo novega vodovoda in vodnjaka. Dobro bi bilo, da bi pristojne oblasti delale na to, da se ta vodnjak napravi na primernem kraju in ne morebiti v gnječi. Najpripravnejši prostor bi bil po mojem mnenju nasproti vasi, kjer je že mnogo izkopanega. — Slavno sežansko okrajno glavarstvo se prosi, da bi podpiralo pri visoki vladi našo prošnjo za podporo, ker stroški bodo veliki.
Glasba. — Nnmerujem izdati 20 cerkvenih pesmi od sv. Obhajila za moške zbore, katere mi je visokočastni k. nš. ordinarijat z dopisom dne 2. junija št. 1600 glede besedila in glasbe hvalno priznal ter mi z ozirom na to, da ne-dostaja našim moškim zborom slična zbirka primernih, lahko izvedljivih ter v cerkvenei.i duhu uglasbenih, pesmi, ra-dovljno dovolil natis.
Ker pa stvar zahteva denarja, zato vljudno vabim slavna cerkvena predstoj-ništva, da se mi blagovolijo odzvati, koliko iztisov da bi potrebovala. Na naročnikih je ležeče, da-li delo izide. Jaz ne iščem dobička; a na to moram paziti, da ma-terijelne škode ne trpim.
Odličnim spoštovanjem
Danilo F a j g e 1 j, Gosposke ulice, št. 14.
Preprečena nesreča na južui železnici. — V nedeljo 25. m. m. bi se bila blizu Rakeka pripetila grozna nesreča, da nista vzroka še o pravem času zapazila in odstranila dva vestna čuvaja. Neki zlikovci so nameravali brzovlak ki z največjo hitrostjo vozi proti Ljubljani, vreči s tira in čez veliki nasip ob progi. Ako bi se bila nakana posrečila, bi se bil vlak prevrnil v globočino in bi se bilo mnogo ljudij pobilo, vlak pa bi se bil razbil. Zlikovci so namreč položili na tir več pragov, nad katerimi bi bil vlak
skočil s tira. Čuvaja sta pa pred prihodom vlaka obhodila progo in k sreči zapazila hudodelstvo. Njima je zahvaliti, da ni mnogo ljudij izgubilo življenje. Preiskave se vrše, vpraša se pa ali uprava južno železnice nagradi omenjena skrbna čuvaja kakor zaslužita?
Zavod sv. Nikolaja v Trstu, katerega so ustanovile tržaške Slovenke za brezposelne služkinje in katerega vodi požrtvovalno gospa M. Škrinjar, je imel v preteklem poslovnem letu dohodkov 3244 K 44 h in stroškov 1/34 K 30 h. Od ustanovitve zavoda, t. j. oktobra 1898. pa do konca leta 1901 je bilo vsprejetih v zavod 1783 deklet. In sicer leta 1898. od oktobra pa do konca decembra 761, leta 1899. 401, leta 1900 607 in leta 1901 699. Te številke so v jasen dokaz, da zavod napreduje.
Novi dalmatinski namestnik. --Kakor se poroča, je novi namestnik v Dalmaciji baron Handl ob svojem nastopu prepotoval jeden del svojega upravnega okrožja in je bil o tej priliki od prebivalstva prijazno sprejet. — Poroča se, da se je baron Handl že toliko priučil hrvatskemu jeziku, da je povsodi imel nagovore v jeziku naroda Dalmacije ter je tudi držal napitnice v hrvatskem jeziku.
Svoji k svojim! — „Croatia“ zavarovalna družba v Zagrebu otvorila je glavno zastopstvo za celo Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo v Pulju ter je pričela poslovati. Glavno zastopstvo je prevzel gosp. Lacko Križ, ravnatelj isterske vinarske zadruge. Z veseljem objavljamo to vest ter priporočamo vsakomur najtopleje to naše domače podjetje, katero bode v smislu svojih pravil polovico vsakoletnega dobičku prepuščalo v javne svrhe onih pokrajin, v katerih deluje, a bode drugo polovico porabilo za znižanje premij svojih zadružnikov.
Tako ne deluje nobena druga družba marveč nabira denar in ga odnaša iz naših pokrajin. To dejstvo naj vsakdo uvažuje in po svoje podpira ta naš domači zavod.
Ženske čuvaje namerava nastaviti ravnateljstvo južne železnice. Kakor znano, so bile dosedaj na železnicah uporabljene ženske le po pisarnah. Vodstvo je pa sedaj vsim železničnim mojstrom poslalo okrožnico, v kateri jim naznanja, da namerava za poskušnjo nastaviti tudi ženske čuvaje na progi. Med uslužbenim ženskim železničnim osobjem je poizvedeti, katere ženske bi bilo toliko vstrajne in zanesljive, da bi bile zmožne vršiti službo čuvajev na železnici. Ženske morajo biti zdrave; vešče morajo biti nemščine v govoru in pisavi. Službo opravljale bi po dnevi, moški pa po noči.
Za kaj slovenski narod še ni zrel. — Znani vsenemški hujskač za prestop k protestantizmu, drž. poslanec E i s e n k o l b, je imel preteklo nedeljo v Celju govor o gibanju „Proč od Rima“, katero gibanje je v državnem zboru sam javno označil kotvsenemško politi š k o, češ, da Nemci morajo delati z vsemi močmi na to, da se zatre katoliška vsem narodnostim pravična cerkev, ker da le na ta način dobijo Nemci v roke svetovno nadvladje. V tem svojem »celjskem govoru-1 je Eisenkolb dejal, da je „samo nemško ljudstvo zdaj že zrelo za „čisti evangelijTa isti Eisenkolb pa je baje nagovarjal dr. Tavčarja, naj bi deloval Ladi med Slovenci za „Proč od Rima“, a dr. T. pa da mu je odgovoril, da naš narod še v sto letih ne bode zrel za to gibanje. Kdo ve pa, kak odgovor bi dobil Eisenkolb, ako bi potrkal v Gosposki ulici v Gorici?
»Liberalna11 omika. — V Livornu se je spravila liberalna „Maffia“ nad ta-mošnjega škofa tako nekako, kakor delajo pri nas. Banda pouličnjakov se je dala od liberalnih framasonov tako fa-natizirati, da je na praznik sv. Julije udrla v cerkev istega imena, kjer je škof ravno pel pontifikalno sv. mašo, je tam razgrajala, piskala, vpila, in slednjič, ko se je škof peljal po maši domov, napadla Še voz. Liberalni policijski komisar je pa konstatiral, da izgreda niso bili krivi napadalci, ampak — škofov kočijaž, kateri bi bil moral voziti „v koraku11, ko je videl »razburjenost" množice!
Istopili so iz družbe socijalistov!
—	V mestu Plauen na Nemškem dalo se je zbrisati Qsem delavcev iz družbe socijalistov s sledečim sporočilom kapo-rijonom:
„Podpisuni poročamo s tem, da o.^ zdaj naprej nočemo biti več v družb1-Sprevideli smo v teku let, daje ta družb11 vseskozi škodljiva in strupena za srce človekovo in dušo. Socijalnih demokratov družbi nočemo več na limanice in da bi nas za nos vodila, ker stopiti hočemo na pot resnice, kjer kraljuje še zvestoba in vera“.
Slabo se mu jc sponeslo! —
„Jaz jo obesim!“ vpil je v mestu Saak na Nemškem mlad socijalist l.dan maja, in ziezel na visoko topolo z rudečo zastavo. Ko pride do vrha, se mu vlomi pod nogami, pade in si razbije črepinjo. Krvava zastava, krvava glava!
Slabši ko divjaki! — Pri zadnji ustaji v Belgiji pokazali so se socijalisti z vso svojo barvo! Kako? Razdelili so med svoje „kompanje“ revolverje z obljubo, da za vsaki strel vdobe trideset soldov!!
Delajo to divjaki!?
In nasledek tega? Vbogo, nevedno ljudstvo, oslepljeno in nahujskano, je zdaj v preiskavi in bo moralo drago plačevati hudobijo svojih kaporijonov.
To jc že strašno ! — Nekje v blaženi Italiji se je med drugimi k socijalistom vpisala tudi neka žena, dobra in pobožna kristjana.
Pride velika noč in ona gre k spovedi. Zadosti je bilo! Strgati so jo hoteli jeze in nejevolje, češ,, socijalisti spoštujejo in pustijo vero v miru(?!), ma da bi k spovedi hodili — tega ne!
Ta je lepa! Tedaj socijalist naj se odpovč vsemu: cerkvi, sv. maši, spovedi, Bogu in Materi Božji?!
Denar je zapeljiv! — Bogatega bankirja bril je mlad in pošten brivec. Godilo se je to vselej v denarnici, kjer je vse polno denara križem ležalo.
Necega dn6 trese se nenavadno brivcu roka in prigodi se, da vreže radi tega bankirja malo v brado. Ta si naglo kri obriše, opomni pa brivca, naj pazi, kaj dela.
Čez nekaj dni se brivcu zopet roka precej trese in bankirja v drugo še precej vreže. Bankir plane na noge in brivca hudo ošteje.
V	tretje ga rani pa še precej globoko. Bankir zopet razsaja in se huduje.
Zdaj pa pade brivec pred bankirja na kolena v omedlevico.
Kaj pa je? vpraša bankir. Za božjo voljo! pravi brivec, ne puščajte mo več v to sobo. Že dvakrat motila me je skušnjava, da bi vam vrat odrezal in se potem vašega denara polastil.
Bogati bankir mu vse odpusti, ga za zvestobo obdaruje, ali od tistega časa ga ni več puščal v svojo denarnico.
Mesto, ki ..nikdar ne spi“ je mesto Buthe v Montana. Noč in dan so odprte prodajalnice, gostilne in zabavišča. MesLo ima rudnike, v katerih delajo posamezni oddelki po dnevi, drugi zopet po noči.
Potresi na Grškem. — Na raznih krajih Grške se pojavljajo zadnje dni še precej močni potresi.
Vulkanični izbruhi na Antilab.
—	Zopet 16.000 ljudij mrtvihl Nov izbruh Mont Peleea je napravil na zgradbah v Fort de France mnogo škode. Na sosednjih otokih ponavljajo se grozni potresi. Poroča se zopet o mnogih človeških žrtvah.
V nekatere dele mesta St. Pierra se še vedno ne more prodreti. V Fort de France došli francoski geologi so izjavili, da so izbruhi na Martiniquu podobni onim na otoku Krakatva in da ni izključeno, da bo severni del otoka popolnoma uničen.
V nedeljo zvečer se je na Martiniquu odprlo petero novih vulkaničnih žrel. Ves zahodni del otoka je zakrit v morje dima. Šest krajev z okolu 16.000 ljudi je zasula lava. Severna Amerika je brzojavno pozvala francosko vlado, naj pošlje ladovje, da se otok izprazni. Oficijelno poročilo trdi, da je bilo pri prvi katastrofi 30.000 mrtvih. Mont Pelče na raznih krajih kaže nove razpokline.
Samostanske žrtve na Marti-uique. — Izmed drugih žrtev zahteval je znani vulkanični izbruh na Martinique tudi sledeče žrtve: vse sestre francoskega samostana sv. Jožefa, 20 očetov in 160 učencev elsaške občine sv. Duha; nadalje 37 sester in 200 učenk zavoda sester sv. Jožefa. Iz zdravstvenih razlogov se je sklenilo, one, ki so katastrofo preživeli, privesti na južni del otoka. Podzemeljsko bobnenje vulkana še traja. Mnogo oseb, ki so poskušali s čolni se rešiti na bližnji otok Dominiko, je utonilo.
Tržne cene.		
Za 100 kg.		
Kava: Santos. . .	K 190— do	210 —
„ Sandomingo	„ 270- „	290—
„ Java ....	„ 260 - „	280—
,, Porlorico . .	„ 270 - „	290—
„ Ceylon . . .	„ 360 — „	380—
Slakdor		„ 86-50 „	90—
Špeh		,, 120— „	150—
Petrolij v sodu . .	„ 34- „	—•—
„ zaboju .	„ 11-60 „	12—
Maslo surovo . . .	„ 150— „	160—
„ kuhano . .	„ 200— „	220—
Otrobi debele . .	„ 10 60 „	12-20
„ drobne . .	„ to- „	11-20
Turšiča nova . . .	„ 12-80 „	14-40
„ za hrano .	„ 12-40 „	IS-
Oves		„ 17-	IS—
Moka ogerska:		
št. 0 K 32 20 št. 1 K 31-60 št. 2 K		31-20
„ 3 „ 30 60, „ 4 „	30.—, „ 5 „	29-20
Spominjajte se o vsaki ■ priliki »Šolskega (loinn“.
m*
Najboljša krma za živino
je
"T[
št. G K 28 20.
St. 1159.
Razpis dražbe.
Podpisano županstvo naznanja s tem, da se odda po javnej zmanj-ševalnej dražbi zgradba novega vodnjaka v Kozani (v Brdih).
Izklicna cena tega dela je 2500 kron. Načrt, stroškovnik in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v obč. uradu v Kozani.
Dražba se bode držala dne 17. junija t. 1. od 10 do 12 dopoldne v obč. uradu v Kozani.
Udeležnikom dražbe je položiti pred začetkom te 5% varščine.
Pismene ponudbe (oferte) se tudi sprejemajo pred dražbo.
Županstvo Kojsko-Kozana
dne 1. junija 1902.
Reya župan.
1 Ki
S KOKOVA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (17 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. Uzorcl z navodili ve razpošiljajo brezplačno.
Podpisani posestnik prodaja črno in belo vino po najnižjih cenah hi od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem času. Kdor želi, pripelje sc mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni uaročitvi priporoča se s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo št. 6.
:
Pi
o
TJ
rt
Ki
hc
rt
rt
o
d
o
k
M
o
d
W
K;
o'
N ( O
P4
k!
Prosiva zahtevati listkel
Naj vej a trgovina z želez jem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega^in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana aica na vinograde po jako nni&anili cenah! Pozor!
dno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
9^*" Prosiva zahtevati listke!
i ~*u -"i v, ir “li ‘ ij-i •~‘l *ii -‘i •*" **	*'	*	**	•*.'	»	»	i
Naznanilo.
Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po najnovejših zahtevah urejeno in o-premljeno
kavarno „Central“
na Travniku. V njej bo p. n. gg.
1 gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zago-tavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani
Jrilip 7e<3enko.
P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti.
Važno za vsakega!
05 fcD
<
P
N<
IS
2>
<
C/>
tu
PC
CD
CCJ
05 ■ ■
Žepna ura Anker Rem. (tudi posrebrnjena) I z lepim krovom, 3-letno poroštvo. — Elegantne ' oklopne verižice z mahalom. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par pozlačenih gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnih in ovratnih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — Prstan z elegant. kameni. — Malo žepno zrcalo.
Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. 05 kr.
Bratje II ui* v iz,
Krakov, Stradom 17 (Avstrija.)
Kar ne ugaja se v 8 dneh lehko povrne. Bogati ilustrovani katalogi se 'dobe brezplačno. Prekupci in agenti se sprejemajo
HMMMIIMMMIIIItM
: „CROATIA“ :
F zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokrovitelj- ®
0 stvom občine kraljevega glavnega mesta Zagreb A
je olvorila
i
Sl
Glavni zastoj)
za Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo s središčem
v Pulju.
Opozarjamo vsakega veljavnega hišnega gospodarja da zavaruje vse svoje zgradbe in premičnine proti požaru in streli pri „('roatiji“ že radi načela, da denar ne gre v inozemstvo.
Zavamvalniie se sprejemajo p jati nizli teni in ;a jih jamstvo. S
Išče se zastopnike za vse vasi in mesta Istre, Gorice, Trsta in Dalmacije. — Ponudbe je pošiljati na
Glavni zastop „Croatiae“ v Pulju.
•HNNNHNtHHNli
jfatton JFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.-
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago.
Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje.
JViporočevalito najbolje kupova-Iišče za g. šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo • kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobč tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovce v Semeniški ulici h. štv. 1. (v lastni hiši.)
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je v ulici sv. Antona št. 1 pred kratkim odprl
kleparsko delavnico.
Ima zalogo pohišne in vrtne posode itd. Sprejema v to stroko spadajoče delo tudi na deželi pod jako ugodnimi pogoji. Se priporoča p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila udani
Karol Čufer,
kleparski mojster.
f? Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga"
A Oorir« — &os|>»sk» ulica štev. 7 — Uorica
Priporočil se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo sjj letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, hatist, zepliir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tennls, Oksford, plipie luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki Izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, Čhiffbna, ruskega platna, Kneippovega platna, lilačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, boinhaževin, žepnih rut itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15% pod ceno, dokler je 6e zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnlki, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti.
j .