Stric Tine
Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni.
13. Di nvor f o d o n.
^^            e v pradavni dobi so živele živali,   ki sn se pr-ostn
_^_ dvigale v zrak. V to j.im je služila tanka kožica, ki je razpeta o<b podaljšanem prstu sprednjih nog, pa c;h telesu do zadnjili nog ali tudi še dalje cb repu. Po-dobno so ustvarjeni naši netopirji. A neifcopir je le pritlikavec v primeri s tein veliikanoin, ki je ineril preko razpetih prhut motcr in pol. hi tudi gJava, ki jo je sairx) žrel'0, ne kaže, da bi se biki ta žival lira-nila s lirošči in mušicami, kakor sedanji p.rhutarji.
14. J e k u 1 j a  i z m o r s k i h g 1 o b i n. Žareoi snlnčni prameni   ustvarjaj-o življenje na suhem,   pa   prodirajo   tudi   globoko v vndo.    Tain utriplje pisana lraiožiica življenj.    Toda solncc pre-maga tudi najčistejšo morsko vodo le do slobine šeststo nietrov.   Neiiz-merne,   često več tisoč metrov globcke morske poljane zastira nepro-dirna teina. Tani doli vladata pa tudi lmaz in neiznieren vodni pritisk.
— •«:      18:*      :-. —
Ali so tuiej tiste globiiie brez življcnja? Nc! 'l'udi tani d:;li jc živih bitij, l>a ni!i:jRa in raznovrstnili. Ker snlnčna luč nc sesa do njili, imajo tc ži-vali saiiie svcjc svetiike v i.čeli ali p;> tclcsu. Izmcd nuDRili prebivalcjv iKiirskih glubin seni vain narisat vrsto jckuIjo. Všoč ni jc bila zato, ker ima tak;> strašni) lcpa usta. Ali ne?
15. P t c r a n n d o n.
Leta 1784. so odkrili prvo okostje predzgodovinskega prluitarja. Do-sczal je po velikcsti našeKa netnpirja. Fozneje so dcbili vedno več cstan-kov nekdanjih zrak::pkvcev. Bilo je malili \n večjih, pa tud-i takili, ki jim 'ni primere mcd današnjirni živalskimL letalci. Ptcranodon je ineril prcko razpetili prlmt sedem mctrov! Ha se je mogla taka žival dvigniti v zrak, je moralo biti njc telo razinernma rrajlino in laliko. Kasti so bile tankc \n otlc. V kljunu ni bilo več Zi;b. Nep.Jtrcbni rep jc dcmalcsa izginil. Uče-njaki so izračunali, da je žival navzlic svoji veličini telitala kmnaj pot-najst klnjrramnv.
\^y     ____    ^<cz_v ^O^v^ ^        ~^                 "A A A A A J
10. L c t u č i z iii a j.
liiic ju siccr jfroz;.liii). žival jc i;a le d\ajsct cc;itiiiieir;;v d;;l«a in ]K>-i):iln:i!i!a iicdolžna. Tudi lctati iic n^irc, kcr ninia nc prliut nc pcrut. ()b icIlsu in.a kožnn uub;i. ki jo y. dul.Lfimi ichii lalik ) razjinc. T;) padaln np.ii ablja, kailar ziiikiu: |in zraku z vrjc na  \'sjj-:». !-'ri tal>'Ciii pnlelu siu/.i
-+.    184   .*^               '                         -         J
dolgi rep kot krmilo. Če pridrka zrnaj d<> tal, spleza na drugu drevo. Ka-dar niiruje, ga je koinaj zazreti. Pn barvi je tedaj popolnoma enak dre-vesni skorji, ki so jo prerasli lišaji. Ko pa razpne kožno gubo, zažari v čarobnih barvali, da se zdi kot krasen metulj.
17. A r h e o p t e r i k s.
Prvi ptič! In res je nekoliko podoben sedanjim pticam. ()d tedanjih prhutarjev se loči že ob prve.m pogledu s tem, da ima perje. Atrtpak gla-va ni ptičja, na perutih vidinro še proste kremplje in tudi rep je druga-če ustvarjen kakor pri sedanjih pticah.    Le nog-e so popolnoma ptičje.          ;
Prve ostanke perja so izsledili leta 1860. v skriljniku pri Solnhofnu. Žc lcto pozneje so odkrili delavci nepopolno okostje. Ker so vedeli, da je to znamenita novost, so skrbno prlkrivali nepopolnosti v nadi, da do}de denaren kupec. In je bilo kupcev nad mero. Naposled so kupili ostanke Angleži za okroglih štirinajsttisoč nemških mark!
t /   ^^P\\      ^v  ^^O 0              ^Bti^^^^.                  .^^k-             M m #        ^^^^F ^^^^F ^^^^v ^^^^r ^^^^B ^^^^F ^^^^F ^^^^F ^^^^p ^^^^F ^m^^t ^^^3
^-^^-_.' ^^r-^pK^^^^^I^SB^jBBHHBfefe.              IC^t           ii I I ii I  I I II 11    i\             s&)\
18. H ob o t n i ca.
(lotovo ste že slišali ali čitali o kači, ki je imela sedetn s;lav. Jaz sem vam pa narisal Rlavo. ki irna osem kač. To pa ni samo glava, ani-pak ceia žival. ln kače niso kače, ainpak lovke, ki imajo na spodnji strani
-*:      185      ¦¦
vsepolno bradavic. Mošnja na dcsni strani je tclo. Lovkc so prirasle vrhu Rlave. Zival oprimc z njlini svojo žrtev, se nanjo prisesa s sesal-nimi bradavicami in jo pritegne k ustoin. Pravijo, da je zelo prekanjena in požrešna. Mornarji pripovedujejo celo, da so v mnrju cgromne lrobnt-nice, ki lahko objamejo z lovkami ladijo, pa jo potesnejo v globino. Am-pak tega menda ni treba verjeti!