I zreja. (Napisal Ivan Tomšid.) Ozrimo se v družinsko in otroško življenje, in našli bomo starše, ki lc prav malo, ali celo nič ne skerbe za telesno izrejo svojih otrok. Vse njihovo ravnanje vterjen« je na neki nenaravni poti. Tii vidimo starše, ki se tnisliju naj veče dobrotnike svojih otrok, ako jim njihov slab, se malo vterjen želodec pasejo in preobložujejo z vsakoverstnitni jedmi in slasčicanii, zraven pa prav nič ne pomislijo, ali to otrokom tekne, ali skoduje. Dobe se še tako nespametni starši, ki svojim otrokom dajejo celd upijančljivih pijač, misleči: otroci morajo vse imeti, kar pri odraščenih vidijo. Ali ne najdemo dostikrat staršev, ki mislijo, da svoje otroke Ijubijo, ako njihovi poželjivosti na vso moč vstrezajo in jim telesno slo čedalje bolj vekšajo ter tako iz majhnih telesnih potrebščin otroke le prevečkrat zapeIjujejo k naj hujim pregreham! Tii pa tam vidimo matere, ki samo za tc, ker so pretožljive, ne doje svojih otročičev, tetuuč jih že precej po porodu izročujejo dojenicam, in ne skerbe, ali se bo nedolžno dete napilo iz tujih pers življenja, ali smerti. Kakor pa živež, ravno tako ali pa še manj, skerbe nekteri starši svojim otrokom za zdrav, čist zrak. Vsaki, kdorkoli je hodil in se pečal z družino, posebnoz gosposko, zapazil je gotovo, kako varujejo posobno nekteri gosposki starši svoje otroke pred vsako naj manjšo sapico, misleči in boječi se, da bodo otroci na lepoti in nježnosti, Bog ve, koliko škode terpeli, ali da bi še celd nevarno zboleli, ako bi je pustili na prost, čist in zdrav zrak, v kterem bi otroci dobivali zdravja in živIjenja. Kakšni bodo ti otroci pozneje in kaj bo ž njiuni, ako je bodo kedaj dolžnosti in razna stanovna opravila tirala po daljnem svetu v vlažne in merzle kraje? Ali bodo mogli prenašati različni zrak, kterega se so v mladosti tako skerbno ogibali? Taki starši naj bi spregledali in spoznali, da je bila njihova izreja kriva in napačna, ktera je sedaj njihovira otrokom v veliko skodo in nadlogo. Nekteri niži stanovi, se ve, s svojimi otroci ne ravnajo takd; a ti zopet ne poznajo mnogostranskih nevarnosti, ki prote Ijubemu zdravju v nesnažaosti; ne poznajo drugih škodljivih reči, ki se nahajajo v nečistcra zraku, ki se razširja po vsi stanici. K sreči pridejo taki otroci dostikrat po nevedooia na zdrav in čist zrak. Rekel sem, da je človeško lelo organ , ki je neobhodno potreben za razvijanje in delovanje človeškega duha; — če je temu res tako, mora biti tedaj tudi obleka le sredstvo za razvitek človeškeaiu telesn. A koliko staršev najdenio dan danes, ki še nikoli pomislili niso, čitnu je prav s~a prav otroku obleka,. Taki starši, kedar svojiui otrokom obleko umislujejo, ttimajo drugega pred očim, nego prazno šego, ničemurnost, lišp, večkrat še celd brezsramnost, in tako njihoveinu mladeniu, šibkemu telesu škodujejo z obleko, ktera ga Ie slabi in zaderžuje, da spesno ne napreduje. Mesto da bi bila obleka pripravna in priležna za djavnost mlademu telesu, ga le prevečkrar zadcržuje od dela; mesto da bi ga varovala škodljivih , vnanjili vplivov, ga vsaki, tudi naj manji nezgodi prodaja; mesto da bi budila v nježnih mladinskih sercih nravno čut in sraniožljivosl, pa ravno ti dve lastnosti naj večkrat slabi in zatira. — Tudi na tako potrebno sprehajanje ali kretanje mladega telesa gledajo nekteri starsi le premalu. Nekteri niži stanovi puste sicer svoje otroke, da se brez vsega varuha prostovoljno gibljejo in skačejo; a viši stanovi so na tem niestu zopet preboječi za ljubo zdravje svojih malih in lako jih večkrat še iz hiše ne puste, da bi se prosteje gibali in telesne inoči urili in vterjevali; pestunje je morajo nositi, telo pa ostaja negibčno. Kako malo se po tem takem razvija telesna inoč, vsakdo lahko spoznava, kdor le količkaj poniisli, česa potrebuje človeško telo. In ker sta telo in duh, kakor sem že onienil, v zelo ozki zvezi skupaj v početku, še celo nerazdeljiva, — inia taka odgoja, kjer se telo pre/Jra, gotovo tudi za duha zelo slabe in škodljive nasledke. — Iz tega se tedaj vidi, da je treba mladini že zgodaj tečne hrane, zdrave pijače, zdravega in čistega zraka, priležne obleke in večkratnega, prostega telesnega gibanja. Človek naj je, kar inu diši in tekne; to ga uči narava. Človek naj vživa hrano, ki jc lečna; to ga uči paniet. Vsaka nenaravna, umetno pripravfjena jed otroku manj ali bolj škoduje, kajti ona ne živi in ne krepi' njegovega telesa, anipak ga večkrat le slabi. NTaj spretneji izvedenci pravijo, da tim lože jedi prebavljamo, čim več so iz takih tvarin, iz kakoršnili se sklada naše telo. Mleko, kruh, sočivje, meso in jajca, to je gotovo naj primerniša, naj tečneja hrana vsakemu človeku. Mora se tedaj tudi otrokom dajali, in jih nikakor ne privajati na druge netekljive, dostikrat zelo škodljive, slastne jedi. Poglejmo otroke na kmetih, ki se pri domačem kruhu, mleku, bobu, grahu, leči itd. vse drugače, bolje in lepše rede, nego gosposki, kterim se ponujajo le izbrana in draga jedila. In ali niso nekteri kmetiški otroci veliko terdnejega, lepšega in zdravejega života, nego marsikteri gosposki? - Starši in rejniki naj bodo tedaj skerbni pri hrani, ktero podajajo svojim otrokom: zraven pa naj tudi večkral poniislijo, da je zmernost v jedi edino in zlato pravilo, na klero se naslanja nase naj bolje blago — zdravo telo , v kterem prebiva zdrava duša. 14* Naj zdravejša pijača za mladino je hladna, čista voda; to so pripoznali že njega dni vsi izurjeni zdravniki, in pametni starši se tega pravila tudi terdno derže. — Da je nadalje zrak človeku ravno tako potreben, ali še bolj, kakor vsakdanji živež, tega mi menda ni treba dokazovati, kajti vsakdo je že vidil cvetice, ki rastejo na prostem, čisteni zraku in pa cvetice , ki rastejo na zaduhlem, zapertem zraku. Opazil je tii gotovo veliko razliko, ki se nahaja med temi in unemi. Zjutraj zgodaj vstajati, v čistem, božjem zraku dihati, v vonjavi prekrasnih cvetic, to je človeku že pol življenja. — Obleka iiam služi, da nas varuje mraza in prehude vročine; zavoljo tega se tudi oblačitno po zimi obilneje, a po letu Iahkeje. To je gotovo naravno. Glavni namen naše obleke je tedaj, da varuje naše telo vsake mehanične oskrumbe in ga vzderžuje čverstega in zdravega. Pozneje pa je oholost in spogledljivost zapeljala človeka, da se je jel posluževati obleke kot sredstva za olepševanje svojega telesa. To olepševanje bi se že spregledalo in bilo bi še vcasih pohvalno, ako ne bi starši glavnega namena obleke prezirali, in Ie prevečkrat ljubemu zdravju svojih otrok in sveti sramožljivosti ravno nasproti delali. A dostikrat vidimonježne otročičke vostrem zimskem nirazu lena pol oblečene: po letu pa so oblečeni, da se Bog usmili! Ako poprašaš starše, zakaj tako delajo, odgovore ti, da je sedaj (aka šega. Kar se zmernega in prostega gibanja mladinskega telcsa tiče, ne rečem drugega, nego to, da, ako hočemo in želimo, da bi bili naši otroci terdni, gibčni in krepki, pustimo je v naravo, da se tii povolno gibljejo, vterjujejo in krepijo. Zelo žalostne nasledke nam dan danes kaže tako imenovana natorna ali fizirna izreja nježne mladine- Tii zapazimo na pervi poglcd brez števila naj pogubnejih strasti, ki že na vse zgodaj razjedajo mlado in kerhko telo ter mu odjemaje naj potrebniše moči' in srebajo sok in kri iz njegovega mladega življenja. Vsi izvedeni rejniki se vjemajo v tem, da naj težavniša in naj večja naloga natorne izreje je v tem, da se odvračajo pogubljive strasti, in ako so že enkrat globoko vkoreninjene, pa, da se korenine čisto porujejo in zaduše. Tega mi ni treba pojasnovati, kajti znano je vsakemu, kako silovito izpodjedajo in glodaju strasti človeško telo sploh; koliko bolj pa še le mladinsko, ki ni še zadosti vterjeno in raočno, da bi se stavilo v obrambo tem — človesko življenje brenčutno razjedajočim červom! Mnogo staršev pa je ki ne pozuajo te naj veče iu naj huje pogube svojih otrok. Komaj se pokaže pri otrocili svojevoljaost in njene navadne spremljevavke, pripravni so že starši, da jim vstrezajo v vsem, kar njih Ijubljenci zahtevajo in zažele. Gorje pestunji, ki ne bi bila sužnja mlademu svojeglavcu! njenanaj veča srečaje, ako jo starši še dalje imajo pri hiši. Svojeglavnost ima človeka vse žive dni v težkem železji zakovanega, in ako se otroku vse dopušča, česar zahteva, je to gotovo v njegovo veliko nesrečo. Casi so vedno hujši in slabeji, in tudi bodoše, dokler se Ijudje ne poboljšajo; a boljih ljudi ne bo, dokler ne bo bolje telesno in dušno izrejenih otrok. (d.ij* pnh.)