00520 Spisal profesor dr. Karol Glaser. Zgodovina slovenskega slovstva, ^^sv^^r TV H ^ 1 XV. UC1. 17dat T\{ MAHCA ^.VEN^AH /M>?r ~ Zgodovina slovenskega slovstva. IV. zvezek: -i v'i Stritarjeva doba od'l&70/d* 1895. leta. Spisal dr. Karol Glaser profesor na c. kr. gimnaziji v Trstu. C---- Založila Slovenska Matica. V Ljubljani. Tiisknln ,,K;i I ol išk;i Tiskn run". 1898. 132008 " ,)uil]mS ^ "fan KAZALO. Stran Predgovor..............................................I—XII Zgodovinski pregled......................................1— 2 Razvitek slovenstva po društvih..........................2 — 12 Slovstveni pregled..........................................12—16 A. P e s c i 'š :t v, o. ž. - a) Lirsko pesništvo................................17 — 59 b) Epsko pesništvo............. . . 60 — 74 c) Dramatsko pesništvo ............................75 — 90 č) Pripovedništvo ..............91 -151 B. Znanstveno in poučno slovstvo. Zgodovina................................................J52—183 Jezikoslovje in slovstvo ................184—217 Prirodoslovje in narodno gospodarstvo ..................217—222 Modroslovje ........................................223—245 Bogoslovje..........................................246-283 Cerkvena umetnost in bogoslovna bibliografija ............284—302 Vzgojeslovje ... ................................303—352 Časniki in časnikarstvo....... ............353—372 Pravo- in državoznanstvo..................................373—400 Bibliografija ........... ..............401—442 Dostavki in popravki ................................442—458 Kazalo po strokah . . .........•..............459—467 Imenik za 4. zvezek . ..................................469—473 Imenik za vse štiri zvezke..................................475—483 . -n- Predgovor. lovenci so izmed vseh slovanskih plemen prvi prišli v dotiko z latinskim in germanskim svetom in so prvi dobili luč svete vere: brižinski spomeniki so najstarejši slovanski književni proizvod. V dobi od IX. do XV. stoletja so se v različnih razmerah jako različno razvijala slovanska plemena, n. pr. Slovenci, Srbo-Hrvati, Cehi in Poljaki. Cehi, Poljaki in Hrvati so imeli svoje narodne kralje in lastno zgodovino; na Češkem je husitsko gibanje pred nemško reformacijo povzročilo tako živo vsestransko slovstveno gibanje, da so nekaj Časa tisto dobo imenovali zlato dobo Češkega slovstva ; ker pa ni bilo izvirno nego le pomožno sredstvo za verske namene in za vzbujanje narodne zavesti, se mu v novejših časih ne prisoja več klasičnost. Poljski književnosti pa je v dobi od 1548. do 1608. 1. zares cvela zlata doba. Pypin in SpasoviČ pišeta v „Geschichte der slavischen Literaturen" II. Band, str. 43: „Die polnischen Magnaten und Staats-mttnner standen in bestilndiger Correspondenz mit den beruhmtesten v>resteuropiiischen Gelehrten und Schriftstellern. Reformatoren und Neuerer, die wegen religioser und politischer Freisinnigkeit verfolgt wurden, flohen nach Polen und fanden hier ein ruhiges Asyl und AnhUnger. In den winzigsten Flecken und Dorfchen wurden Buch-druckereien errichtet, welche eine unz&hlige Menge von Btlchern und Broschiiren politischen, theologischen, wissenschaftlichen und pole-mischen Inhalts druckten und in Umlauf brachten. Bei einem solchen materiellen Wohlstande und bei einer solchen politischen Freiheit, bei der Empfanglichkeit filr die Culturideen des Westens und einem lebendigen Nationalbewusstsein musste eine Nationalliteratur zum Vorschein kommen." Na poljskem državnem zboru, na prižnici in v knjigah se je rabil poljski jezik: prozo je ustvaril Rej z Naglovic, pesen pa Kochanovski. V istotako ugodnem položaju so živeli naši sosedje Srbo-Hrvatje. O teh piše knjiga Pypin-Spasoviceva v I. zvezku str. 232: „Zur Zeit, als die Literatur im rechtgliiubigen Serbien auf dem Wege vorschritt, den die bulgarische Literatur eroifnet hatte, und sich in den westlichen serbisch-kroatischen Landern eine cyrillisch-glagolitische Literatur im katholischen Sinne entwickelte, trat vom 15. Jahrhunderte an eine neue, durchaus originelle Bewegung im serbisch-kroatischen Kiisten-lande hervor. Unter dem Einflnsse eigenthiimlicher historischer Be-dingungen entstand hier eine bedeutende poetische Literatur, deren Hauptcentrum Ragusa und deren Organ die reine Volkssprache war. Die Glanzperiode dieser Literatur bildet das Ende des 15,, dann das 16. und 17. Jahrhundert. Damals zeigte sich im Kiistenlande eine iiberaus lebhafte literarische Thatigkeit, wie sie im Slaventhum bisher noch nicht gesehen worden ist." In Slovenci ? Početniki njihovega slovstvenega delovanja so morali bežati iz domovine; priznane abecede še 1550. 1. niso imeli, nego Bohorič jo je ustanovil šele 1584. 1.; jedina tiskarna v Ljubljani v drugi polovici 16. stoletja je po kratkem delovanju morala ustaviti svoj posel. Od one dobe, kar se je tako lepo razvijala književnost v Cehih, Poljakih in Srbo-Hrvatih, in kar smo mi Slovenci dobili Šele pravopis — bohorčico, je do sedanjih časov minilo nad tristo let; duševno gibanje je v tej dolgi d6bi pa pri vseh precej odrevenelo : na Češkem so zvršetkom minolega stoletja redki rodoljubi celo mislili, da se narod ne prebudi veČ. V zadnjem četrtstoletju ig. veka se nahajajo zopet iste velike razlike: večja slovanska plemena imajo vse učne zavode, od učilnic za preprosto ljudstvo do akademij, v narodnem jeziku, a mi Slovenci jih nimamo. Slovstvo je izraz zgodovinskih dogodkov in istodobne splošne omike in omikane narode prešinjajočih idej. V nobenem stoletju vsega človeškega razvitka pa se nis6 izvršile tako važne izpremembe in tolik napredek, kakor v devetnajstem, baŠ zvršujoČem se stoletju; vsled tega je tudi slovstvo nastopilo nova pota in dobilo nove oblike. Najstarejša smer je bila klasicizem; njegov naslednik je bil roman-ticizem ; sedaj se javlja realizem. Dobro označuje prvo obliko Milivoj Šrepel*) z besedami: »Klasična književnost prikazuje Čovjeka kao *) Ruski pripovjcilači. Slike iz svjetske književnosti. II. Izdanjc »Matice hrvatske". Zagreb 1894, str. 37. ,junaka', njegov rad odgovara skupu načela religioznih, vladarskih, družtvenih i moralnih. Uznoseči svoga junaka u dobru ili zlu, klasična je književnost prikazivala uzor onoga, što bi trebalo, da bude ili ne bi smjelo, da bude, a nije marila za ono, sta je zbilja." Sedanja književnost se pa ne bavi z izmišljotinami, nego z opažanjem, ona nam predočuje človeka, kakor je, v njegovi skupnosti; ona zasleduje prirodo v njeni neskrbnosti in se pri tem drži znanstvenega ustava ter analizuje čuvstva in Čine in ne namerava čitatelja zabavati s spletkami; sedanje leposlovje teži po zmagi relativnosti nad absolutnostjo. To smer imenujejo realizem ; imenovati bi jo mogli tudi demokratizem, ker hoče vsestranski izjednaČiti življenske razmere. To se opaža tudi v praktičnem življenju: težnja po splošni volilni pravici, jednakost gospoda in delavca id. se zahteva vedno glasneje. Slovstvo je postalo demokratično. „Seveda tudi najženijalnisi mislec, pesnik, umetnik ni kak astralni proizvod, pač pa je naraven proizvod tiste socijalne sfere, iz katere je izrastel. Tudi naša jugoslovanska poezija je kolikor toliko rastlina našega socijalnega in političnega položaja." (Ant. Aškerc, Simfonije, nSlov. Narod" 1898, št. 272.) V začetku tega stoletja bi nihče ne bil mislil, da slovstvo v ožjem pomenu pokaže novo pot na evropski vzhod, da ruski roman povzroči ^preporod" v evropskem pripovedniškem slovstvu. Na zahodu je napravil ruski roman velik vtis; slavili so ga Julian Schmidt, Georg Brandes, de Gubernatis; najbolj resnoben francoski kritik, ki je mnogo let živel na Ruskem in vse odličnejše ruske realiste poznal po licu, Vicomte E. M. de Voguč, „Le roman Russeu, Paris 1886, piše: „Začetek 19. stoletja je v nas vzbudil nove potrebe. Pa vse zaloge so bile izčrpane; izposojevali smo si na Angleškem in Nemškem, in slovstvo je oživelo na novo. Sedaj je za Francoze napočil iz nova Čas glada in anemije: Rusi so prišli na pomoč v pravi čas. Tistim, ki bi nam utegnili očitati, zakaj se zadolžujemo „barbarom", kličemo v spomin to dejstvo, da je svet ogromna skupnost vzajemne podpore in ljubezni. V koranu se nahaja dober nauk : ,Po če m boš sodil, da je prišel konec sveta? To bo dan, ko nobena duša ne bo mogla pomagati več.' Naj ruska duša stori še več za nas." Francozi pa so si oskrbeli rusko dušo; 1896.1. je izšla v Parizu knjiga : „£/ Ame russe." Contes choisies de Pouchkine — Gogol — Tourgučnev — Dostoievsky — Garcbine — Lčon Tolstoi. Tra- duction de Lčon Goltzmann et Ernst Jaubert. Illustrations de M. Korochansky, Paul Ollendorff editeur. Velika 8°, 300 str. Iz vsakega izmed navedenih ruskih pisateljev so prevedeni najlepši spisi, objaŠnjeni z lepimi slikami; pred spisi je kratek življenjepis dotičnega pisatelja. Realizem se je začel širiti na Francoskem, Angleškem in Ruskem. Po mnenju francoskega kritika Voguč-ja je Flaubert začetnik realizma na Francoskem, a ne Balzac, ker je ta neki preveč sanjav. Zolo imajo nekateri francoski pisatelji za reformatorja realizma. Šrepel pravi: „No, on (Zola) sam je odrješito, dapače sa zlovoljom odbio onu slavu, pa se priztiaje nastavljačem Balzacovim i Flaubertovim, kako se vidi u njegovu djelu ,Le roman experimental.'" Flaubertu se je očital pesimizem, ker podaje najrajši žalostne, grde strani iz življenja. Voguč pa je sam tega mnenja, da Francoska za realizem ni godna zemlja, nego da mu bolj ugaja anglogermanski in slovanski duh, ker je širši in nemiren in vidi mnogo stvari na jeden mah, med tem ko latinski duh omejuje obseg preučevanja, zahtevaje hipnih, presenetljivih efektov, duhovite retorike, a odbijaje vsako polaganost; romanski ne zmaga obširnih romanov, ki bi obdelovali religiozna, pravna in književnostna vprašanja. Na vrhunec dovršenosti sta angleški realizem povzdignila pisatelja Dickenson in Thackeray ter slavna pisateljica Elliot. Lastnost, po kateri so se ruski pisatelji najbolj prikupili omikanemu svetu in osobito Francozom, je njihovo milosrdje. De Voguč označuje rusko dušo tako-le: „L' ame Hottante des Russes derive £1 travers toutes les philosophie et toutes les erreurs. Cette ame n' est jamais irapčnitente; 011 T entend gčmir et chercher: elle se reprend finalement et se rachčte par la charitč; charitč plus 011 moins active chez Tourgueneff et Tolstoi, effrčnče chez Dostoievsky jusqu'ii devenir une passion douloureuse." Reinhold je bržkone iz spomina citiral ta stavek, ker ga je prevel tako-le: „Die schwankende Seele der Russen ist durch alle philosophischen Lehren und alle Irrthtimer hindurch-gegangen. Sie blieb beim Nihilismus und Pessimismus stehen . . . Aber dieser Nihilismus wurde nie ohne Erbitterung aufgenommen, diese Seele war nie reuelos. Sie stohnte und suchte. Zuletzt wurde sie Herrin ihrer selbst, und es zog die Liebe in sie ein; thlUige Liebe bei Tolstoi, bei Dostoievsky hingegen eine derart ungeztigelte, dass sie zur krankhaften Leidenschaft wurde." V tem zmislu se izražajo tudi slovanski pesniki; Preradovič n. pr. poje : Dade još i ljuba v svoju, Najodličnejši ruski realisti so Gogolj (1809 —1852), Turgenjev (i818—1883), Dostojevski (1821 — r881)'in Tolstoj. Po svojih „Mrtvih dušah" je postal Gogolj vzor ruskim realistom in je napravil ž njimi globok vtis na rodoljubne Ruse. V inostranstvo je pa poprej prodrl Turgenjev. Ko je Flaubert dobil prevod njegovih del, je z nogami zacepetal in vzkliknil z gromovitim glasom : „To je — Shakespeare, to je Shakespeare!" Turgenjev si je z „Lovčevimi zapiski" pridobil svetovno slavo. Ko je Dostojevski izdal svoj roman ^Razkolnikov" **), so izrekli poklicani leposlovci, da je ta roman najgloblja Študija o zločinu , ki se je spisala po Shakespearovem Makbethu. Tolstega roman „ Vojska in mir" je priznan za najimenitnejši zgodovinski roman v svetovnem slovstvu, opisano je v njem življenje ruskega naroda v dobi od 1805. do 1813. V podrobnosti o ruskih romanopiscih se ne moremo spuščati, nego omeni se naj, da je Turgenjev celo na Nemškem postal učitelj posebne pripovedniŠke stroke***), da je postal Častni doktor oksford-skega vseučilišča, in da je ruski realizem dika vsega slovanstva. Zaradi tega se strinjamo z nasvetom g. Fr. Griv ca, da se naj mladi slovenski pripovedniki rajši učč od Rusov nego Francozov, ker so nam Rusi sorodniki, Francozi pa z drugimi Romani vred propadajoč narod. Priporočal se je nedavno neki evropski kozmopolitizem; temu nasvetu se moramo protiviti, ker imajo vsekako Slovani nalogo, občni kulturi vtisniti svojstveni pečat; to svojstvo si mi Slovenci lažje ohranimo pod ruskim nego pod drugim vplivom. InaČe trezno pisanemu sestavku *) Tu so navedeni ruski pisatelji zaradi vpliva na svetovno slovstvo in ker so Slovani; na str. Vil—VIII so navedeni nemški pisatelji zaradi tega, da se razvidi, kako se je postopalo drugod v spisovanju obširnih slovstvenih zgodovin in kaj so bili po svojem poklicu dotiČni pisatelji. **) Pravi naslov mu je „Prestuplenie i nakazanie". **'11) Šrepel, Ruski prip. 35. Božja sveta ruka razsu Po širokom krugu zemlje Razne puke i narode, Po iskricu svakom dade Svoga uma, svoje moči. Komu dade oštroumlje, Komu mudrost, komu blagost, Komu jakost, komu nežnost, A slavjanskom uz sve oto, Pa mu reče davajuči: Največi si i najjači, I razširen svud po zemlji, Zato čuvar njoj mi budi! Kada sviet se izopači . , . Ti osviesti, ti razbistri, Ti ukroti, ti ublaži, Ti ukrepi, ti unesi, Ti mi spasi sviet na zemlji!*) Fr. Grivca n0 ruskem realizmu in njega glavnih zastopnikih" bi očitali samo to, da premalo povdarja njegovo važnost za splošno človeško kulturo. Po teh kratkih pripomnjah o realizmu sploh in o ruskem realizmu posebej, ki so se nam zdele potrebne za sedanje razmere, še nekoliko besed o ureditvi pričujoče knjige. Vsebina povesti in romanov naših pripovednikov se je navedla na kratko, ker so i) izdaje naših novejših klasikov predrage, da bi si jih moglo omisliti naše širše občinstvo; 2) ker so marsikateri starejši letniki naših leposlovnih listov, n. pr. „ Ljubljanske g a Zvona" in „Dom in Sveta" razprodani in torej nepristopni; 3) ker knjižnice naših čitalnic niso povsod preskrbljene z vsemi tečaji poprejšnjih in sedaj še izhajajočih leposlovnih listov; 4) ker se Sketova „Slovstvena čitanka" za sedmi in osmi razred naših srednjih šol premalo ozira na najnovejše slovstvo; 5) ker tudi Kummer-Stejskalova zgodovina nemškega slovstva, uvedena v naše srednje šole, navaja vsebino važnih del nemških pisateljev od Wielanda počenši do najnovejših pisateljev, dasi se nemški klasiki prodajajo po jako nizkih cenah v posebnih izdajah za šole, in 6) ker se drugi Slovani, katerim je naša književnost bolj oddaljena, na tak način lažje seznanijo z jedrom našega pripovednega slovstva; 7) ker na isti način tudi Reinhold v svoji nGeschiclite der russischen Literatur" von ihren Anfžingen bis auf die neueste Zeit. Leipzig 1886. (nGeschichte der Weltliteraturu in Einzeldarstel-lungen, VII. Band) istotako seznanja svoje čitatelje z ruskim slovstvom, in slednjič 8) ker P. Aleksander Baumgartner v svoji priznani nGe-schichte der \Veltliteraturu. Freiburg im Breisgau 1897, postopa na isti način; on navaja n. pr. vsebino Firduzijevega Shahnahme na sto straneh. Poskušal sem na kratko oceniti tudi vsebino. To je za naše slovenske razmere jako težaven posel, ker še nimamo temeljitih in obširnih samospisov o naših novejših pisateljih. Rusom piše sedaj Pypin prvo y ruskem jeziku pisano slovstveno zgodovino od najstarejših do najnovejših Časov in se lahko opira na celo knjižnico samospisov o ruskih pisateljih. Kakor trdč ruski ocenjevatelji te knjige, posreduje on med učeno rusko literaturo o slovstvu in med širšim občinstvom, ki se naravno ne more samo poučiti o tej obsežni tvarini. 9 Namen te-le knjige pa je, Slovencem in Slovanom pokazati to, kar je slovenski duh ustvaril od svojih nastarejših dob do 1895. 1. Da bi se poučil o tem, kako so pisatelji v drugih narodih uredili take knjige, sem proučil osnovo jednakih del v naših sosedih. Nemci imajo Štiri „temelj polagajoče" literarne zgodovine: i) Gervinus, „Geschichte der deutschen Dichtung", Leipzig 1835 do 1840; 5. izdaja 71—74 v petih zvezkih ; 2) Koberstein, nGrund-riss \ur Geschichte der deutschen Nationalliteratur11, Leipzig 1827; 5. izdaja v petih zvezkih 1872.—1874. 1.; Hein. Kurz, „Geschichte der deutschen Literatur", sedma izdaja v štirih zvezkih, 1876; Kari Goedeke, „Grundriss \ur Geschichte der deutschen Dichtungu, 1. izdaja 1858 — 1881; druga izdaja izhaja sedaj. Da ne omenjamo drugih manjših, n. pr. Wackernagel, Vilmar, navede naj se samo Sche-rerjeva „Geschichte der deutschen Literaturu, ki sega samo do Goethe-jeve smrti; pisana je v elegantnem zlogu za take, katerim je uže znano nemško slovstvo, in izhaja sedaj v 8. izdaji. O tej najbolj slavljeni zgodovini pravi Hermann Paul (nGrundriss der germanischen Philologie" I. 143) „Trotz der Fahigkeit, den eigenthiimlichen Wert einer jeden Erscheinung zu empfinden, ist die Objectivity der Dar-stellung stark beeintrachtigt. Ferner geht durch das ganze Werk die fixe Idee eines regelmSssigen Wechsels zwischen einer roheren mannlichen und einer zarteren weiblichen Periode vor je 300 Jahren ... dabei ist die iibermissige Neigung vorhanden Parallelen zu zielen; auch durch das iibermUssige Streben nach kiinstlerischer Darstellung ist Manches in ein falsches Licht gestellt" id. id. Kdo pa so bili prvi štirje pisatelji obširnih slovstvenih zgodovin in kaj so nameravali? Georg Gervinus (1805—1871) je bil vseuči-lišČni profesor zgodovine (od 1836. poČenši v Gotingah in je 1837. 1. izgubil službo, ker se je uprl proti temu, da se je odpravila hano-veranska ustava. Pozneje je urejal „Deutsche Zeitungu in je prišel v državni zbor. Opisal je samo pesništvo in je hotel pokazati, kako so Nemci prišli do Goetheja in Schillerja; s svojo knjigo je rojake hotel od slovstvenega dovesti do političnega delovanja, povsod kaže svoje politične nazore. Avgust Koberstein (1793—1870) je bil klasičen filolog, profesor na znameniti učilnici Pforta. Pesništvu je pridružil tudi nekatere stroke v prozi, n. pr. zgodovino, govorništvo; spričuje se mu „musterhafte Griindlichkeit und Gewissen-haftigkeit der Forschung", pa manj poljudna oblika. Zanimiva osebnost je Heinrich Kurz, katerega niti ne omenjata Wackernagel v svoji tudi hvaljeni slovstveni zgodovini in Hermann Paul v inaČe temeljitem sestavku „Geschichte der germanischen Philologie11. Iz nemških starišev porojen v Parizu (1805), se je pečal z orientalskimi jeziki in se habilitoval na monakovskem vseučilišču za zasebnega docenta kitajskega jezika, ter je izdajal opozicijonalen list „Die Zeitu. Zato je bil zadnje dni zaprt v Wurzburgu in je v tem Času iz kitajskega prevel in na svetlo dal „Das Blujiieublatt". 1834.1. je prišel na kantonsko šolo St. Gallen za učitelja nemškega jezika; to službo je moral zapustiti 1839.1., ker je bil protestant. Istega leta je prišel v jednaki lastnosti v Aarau in je 1846. leta postal kantonski knjižničar. Zakladi tamošnje knjižnice so ga pripravili, da se je začel baviti z literaturo. V njegovi knjigi se nahajajo poleg življenjepisov slike in facsimilia pisateljev ter veliki odlomki njihovih spisov ne-izpremenjeni. Izdal je tudi druge spise, spadajoče v to stroko. — Karol Goedeke (1814—1871) je bil leposlovec in je bil mnogo let v službi knjigotržca Hahna, dokler ni postal 1873. izredni profesor slovstvene nemške zgodovine v Gotingah. Začel je pisateljevati pod imenom Karol Stahl in je izdajal novele in gledališČne igre, življenjepise in liste imenitnih mož. Pisal je svoje delo štiriindvajset let in je razpravljal samo leposlovje. V predgovoru pravi, da v vseh dosedanjih jednakih delih pogreša „die Reichhaltigkeit des Stotfes und die klar gesonderte Behandlung jedes seiner einzelnen Bestandtheile mehr nach kulturhistorischer als aesthetischer Richtung". Izmed teh štirih utemeljiteljev nemške slovstvene zgodovine je bil Goedeke jedini leposlovec in menda je on skušal doseči popolnost tvarine. Znane so mi tudi osnove slovanskih slovstvenih zgodovin; mislil sem pa, da se mora s prva postaviti zanesljiva podlaga takemu poslopju, da se o našem slovstvu ne bo več pisalo tako po mačehovsko, kakor v Pypin-Spasovičevi, in da nikomur ne pride več na misel trditi, da naše slovstvo lahko pod pazduho prinese v deželni zbor. Poleg te naše knjige še zelo lahko izide slovstvena zgodovina v jednem delu, kakor je Vlčkova Češka in Šurminova hrvatska. Gledd smeri v najnovejšem leposlovju sem hodil srednjo pot, ker sem prepričan, da je v naših malih in ozbiijnih razmerah škodljiva vsaka skrajnost. Zraven velevažnih zgodovinskih dogodkov, ki se omenjajo v uvodu, je na razvitek naše književnosti najbolj vplival še živeči pisatelj, ki je s svojimi spisi odgojil cel zarod književnikov, in ki je opisan na Čelu vseh drugih pisateljev. Kar piše Fr. Grivec*) o Visarijonu Grigorjeviču Belinskem (1 8! o—1848), da je „s svojo kritiko deset let delal javno mnenje v Rusiji in zapovedoval ruski književnosti, pa *) Na razstanku, Gorica 1898, str. 302. zapovedoval je tako, da jo je pripeljal na pot, po kateri je dospela do velike dovršenosti in postala prava narodna književnost, kakor nobena druga evropska", to velja tudi o našem Stritarju. Zato se zlagamo s tem, kar piše Fr. Sel a k v sestavku „Slovenische Dichter" v nStimmen aus Bosniertu 1898, št. 3. o njem: „Stritar ist zugleich der geistreichste slovenische Kritiker, der nicht niederreisst, sondem aufbaut. Ueberlegene Ironie und ein feiner Humor, der die Schwilchen aufdeckt ohne zu verletzen, sowie um-fassende aesthetische Kenntnisse verleihen insbesondere seinen litera-rischen Causerien einen dauernden Wert. Stritar ist es, der den halbvergessenen, weil zu wenig gewiirdigten Prešern mit hinreissender Beredsamkeit zur vollen Geltung brachte; er war es, welcher Levstik, als er, durch seine verblendeten Zeitgenossen von alien Hilfsquellen abgeschnitten, nicht einmal ein Pliitzchen hatte, um sein miides Haupt auszuruhen, in hochherziger Weise unter die Arme griff und ihm zur Vertheidigung gegen seine Verleumder unerschrocken sein Blatt erschloss; er ist es endlich, der ausser zahlreichen anderen Talenten auch das Kraftgenie eines Simon Gregorčič entdeckte und in die Literatur einfilhrte. Eine so vornehme Gesinnung und neidlose Fdr-derung seiner Rivalen sichert ihm einen Ehrenplatz in der Erinnerung seiner Nation ; die Literaturgeschichte aber wiirdigte seine Verdienste am sinnigsten, indem sie den fruchtbarsten Zeitabschnitt nach ihm benannte." Četrti del te knjige obdeluje v prvem snopiču leposlovje, v drugem znanost. Da bi razni slojevi našega omikanega občinstva dobili kolikor možno celotno in zanesljivo sliko v svojih strokah, sem si pridobil za bogoslovje, pravoslovje in vzgojeslovje strokovnjake, katerim sem poslal dotiČne svoje zbirke, da jih popolnijo in izdelajo po svoje; ti so Č. g. J. BenkoviČ, prefekt v AlojzijevišČu ljubljanskem, g. dr. Danilo Majaron v Ljubljani in g. J. Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu na Kranjskem. V znani Pypin-SpasoviČevi slovstveni zgodovini slovanskih narodov (nemški prevod Traugott Pecha, Leipzig 1880) je opisana tudi naša slovstvena zgodovina I. str. 369—395. Tam se piše o Koseskem str. 395 med drugim: „Doch die erste Stelle in der gegenwilrtigen l'oesie (1880!:) nimmt Jovan Vesel-Koseski ein. Seine Lieder . . ., so dass Vesel unter den slovenischen Dichtem als Fiihrer seines Volkes K'lt etc. etc. Dem Einflusse Vesel - Koseski's schreibt man eine neue Belcbung der Literatur zu, die sich immer mehr dem Volksinteresse zuwendet." Prvi stavek je neresničen, drugi popolnoma nepotreben, kajti s čim bi se pa bavilo narodno slovstvo, če ne z narodnim interesom.'' O Prešernu piše med drugim str. 383: „Seine ausseren Lebensverbaltnisse sollen sehr bedrangt gewesen sein, was man zu grossem Theile seinen Feinden, den Geistlichen, zuschreibt.. . Er blieb ein rein localer Dichter, und einmal zog er sogar vor deutsch zu schreiben" etc O Levstiku piše v dveh vrsticah, da so mu bili duhovniki sovražniki; o Stritarju ne povč niti črkice! Tako znanje našega slovstva od strani najodličnejŠega ruskega slovstvenika pač ni bil zadnji vzrok, da se je zlasti Stritarjeva doba opisala bolj natančno. Osemnajst let pozneje, t. j. 1898.1. pa je znanje našega slovstva na Ruskem napredovalo tako, da je T. D. Florinskij, profesor slavi-stike na vseučilišču v Kievu, pisatelja te knjige poklical pred svoj sodni stol in ga ocenil po uzorcu „Ljublj. Zvona1" v „ K r i t i k o -bibliografiČeskom Obzoru novejšiht trudov'b i izdanij po slavjanovedeniju. Kievi>. str. 31—32. V tej oceni pravi sicer, da je knjiga potrebna vsakemu, ki se zanima za slovensko slovstvo, da pa „takaja zadača, povidimomu, okazalasb ne po silanrh avtoru", da v I. zvezku pisatelj ni razkril razvitja umstvenega in duševnega življenja slovenskega naroda in da v II. zvezku ni dovolj razločno pokazal, kako so slovenski pisatelji odvisni od nemških, čeških in hrvatskih pisateljev. — Neizogibno potrebno je za daljno opisovanje in obdelovanje našega slovstva, da se enkrat kolikor možno natančno konstatuje, kaj imamo ; tako so delali drugi veliki kulturni narodi in tako morajo delati tudi manjši. Ali bi ne bilo bolje, da na Ruskem prej nego slej na podlagi moje knjige popravijo nedostatke v Pypin - Spasovičevi knjigi, nego pa da si lomijo glave, kaj bi bilo „po silami) avtora"? Florinskij in drugi mi očitajo premnogo podrobnosti in suha fakta. Safarik v predgovoru svojih „Starožitnosti" pravi, da wni možno povsod natančnost združevati z lahkoto in prijetnostjo. Prava temeljitost v zgodovini, kakor v vsaki drugi vednosti obstoji sigurno v popolni znanosti posameznih reči, ki se pridobi s težavo in s trudom, nikakor pa ne v modroslovnem besedičenju, sedaj tako priljubljenem, kar je neplodovito brez natančnega znanja, seveda pa lahko." Češki pisatelj Fr. Štingl govori v Češkem listu „1 last" 1898. 1., št. 7, o knjigah „Slovenske Matice" za 1897. leto ter jih našteva v tem le redu : 1) ,,Zgodovina slovenskega slovstva" \ 2) „Slovenska \emlja" ; 3) »Slovenske narodne pesmi"; 4) „Letopis5) „Elektrika6) Knezova knjižnica. O prvi pise: »Slovenci so morali dolgo čakati na spiso-vatelja, kateri bi jim podal „Zgodovino slovenskega slovstvakončno se je prijavil profesor Glaser. Trije zvezki so plod večletnega truda. Mnogo se je pisalo o tej knjigi in mnogo ji očitalo, pa kljubu temu je Glaserjeva ,Zgodovina' delo visoke cene'1, id. id.*) Vseučiliščni profesor dr. Simon Subic in sedaj najstarejši slovenski pisatelj (rojen 1830. 1.) marljivo delujoč v ^Ljublj. Zvonu" in „Dom in Svetu", je podavši mi črtice o svojem življenju, iz lastnega nagiba pridal to - le opazko: „Veliko dobroto ste storili slovenskemu svetu s svojo izvrstno literarno zgodovino; težko pričakujem nadaljevanja." Dovolil je učeni naš rojak, da se natisnejo te besede. Nisem tega mnenja, da bi delo moje bilo „perfectum ex omnibus partibus", prepričan pa sem, da je bolje nego trdč to ocene. Leta i 898 je izdal dr. Surmin do 1 890.1. segajočo zgodovino srbsko-hrvatskega slovstva. Ce on povdarja v predgovoru, da se naj njegova knjiga ne meri s tistim merilom, kakor jednaka dela večjih narodov, tembolj sme pisatelj te knjige izreči nado, da ocenjevatelji uvažujejo naše skromne slovenske razmere. Veliko hvalo so vsi Slovenci dolžni Theodorju Elzeju, prvemu pastorju v Ljubljani (1852 —1856), kateri je storil največ za to, da se nam je razbistrila doba reformacije. V polni meri za-služuje, da se ga spominjamo tukaj. Rojen (1823) v Altoni pri Dessauu na Anhaltskem , izobraževal se je na tiibinskem in berolin-skem vseučilišču. Ni možno spuščati se tukaj v podrobno uvaževanje mnogostranskega njegovega slovstvenega dela, navesti pa se morajo tukaj njegovi spisi, tiČoČi se zgodovine reformacijske dobe. 1) Primus Trubars Denkmal in Derendingen. (Mitth. des histo-rischen Vereines fUr Krain i86r.) 2) Die Anfiinge der Buchdruckerei in Krain (Ibid.) 3) Die evangelischen KirchenrUthe in Steiermark, Karnten, Krain und Gorz wllhrend des XVI. Jahrhunderts. (Bliltter fUr das evang. Oesterreich 1863.) 4) Die Superintendenten der evangelischen Kirchc in Krain und Gorz des XVI. Jahrhunderts. Wien 1863. 5) Prim. Truber und die Reformation in Krain (Herzog's Realencykl., Band XXI. Gotha 1866.) 6) Zwei Biographien Prim. Trubar's. (Ibid. *) S to knjigo se je buvila tudi „Nova Nada", zbornik zabave in pouka. Zagreb. „Slovanski Svetu 1898, štev. 20 naznanjaje „Nadou piše: „Ta list polnijo srednješolci hrvatski in slovenski; priobčujejo pesni id, id. Kar se dostaje kritike, nalagajo si sami tu pa tam prevelike zadače, za katere je treba večje starosti, skušnje in obče dozorelosti, nego jo more doseči najzrelejši srednješolec11, id, id. '^750 7) ^ie Universitat Tubingen und die Studenten aus Krain. Tub ingen 1877. 8) Paul Wiener, Mitreformator in Krain. Wlen 1882. 9) Die slov. protest. Gesangsbiicher des XVI. Jahrhunderts. (Jahrbuch der Gesellschaft fur die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 1884.) 10) Die slov. protest. Katechismen im XVI. Jahrhunderte. (Jahrbuch 1884.) 1 1) Die slov. protest. Katechismen und Postillen. (Jahrbuch 1893.) 12) Die slov. protest. Gebetbucher des XVI. Jahr-hundertes. (Jahrbuch 1894.) 13) Die slov. protest. Ritual-, Streit-, Lehr- und Bekenntnissbiicher des XVI. Jahrhunderts. (Ibid.) 14) Die slov. protest. Bibelbiicher des XVI. Jahrhunderts. (Jahrbuch 1895.) 15) Die Rectoren der krainerischen Landschaftschule in Laibach wahrend des XVI. Jahrhunderts (Jahrbuch 1899.) 16) Die evangeli-schen Prediger Krains im XVI. Jahrhunderte. (Jahrbuch 1900.) Na koncu spisa: Die slov. protest. Bibelbiicher des XVI. Jahr-hundertes se nahaja odstavek „Zusiitze und Berichtigungen iiber die slov. protest. Druckschriften des XVI. Jahrhundertes", kateremu je pridejal „Nachwort". V tem našteva Elze poprejšnje pisatelje na tem polju, imenuje s hvaležnostjo uradnike evropskih knjižnic, ki so ga podpirali, in zaključuje tako-le: „Diese Nebenproducte weiter greifender Studien habe ich umsomehr sammeln und Mitstrebenden nicht vor-enthalten zu sollen geglaubt, als sie zusammen mit dem bereits 1884 im »Jahrbuch etc. etc." erschienenen Aufsatze „Die slov. prot. Gesangsbiicher" den ersten sicheren Gesammtiiberblick iiber dieses Literatur-gebiet gewUhren. Auch fUhle ich nach fttnfzigjahriger literarischer Thiltigkeit, dass noch vor Abschluss der beabsichtigten Hauptarbeit die Feder der milden Hand zu entsinken droht." Božja previdnost mu je vendar dala učakati, da je viilel natisneno svoje glavno delo, in to so: Primus Trube'rs Briefe. Mit den dazu gehorigen Schrift-stiicken gesammelt und erHlutert. (Bibliothek des litt. Vereines in Stuttgart. Tubingen 1897. A. Laupp 8°. 574) O tem znamenitem del u je Slovencem prva poročala ,,Edinost". Elze je umrl v Benetkah dnč 27. junija 1900. — Bodi poštenemu Nemcu žemljica lahka! Naposled pa izreka podpisani pisatelj gospodu predsedniku »Slovenske Matice" Fr. Levcu in gospodu odborniku dr. Požarju hvalo za marsikateri dobrohoten migljaj in gospodom še sedaj živečim pisateljem za razne podatke. V Trstu meseca decembra 1898. Dr. K. Glaser. Zgodovinski pregled. V zadnjih petindvajsetih letih (1870 — 1895) sta se v svetovni zgodovini izvršila dva velevažna dogodka. 1. Vojska med Francozi in Nemci se je završila z mirom v Frankobrodu 1871.1. Na predlog bavarskega kralja je »Nemška zveza« dobila ime »Nemška država« in pruski kralj naslov »Nemški cesar«. Prvenstvo v evropski politiki so dobili Nemci, in se s tem povzdignili na visočino, na kateri uže niso bili več stoletij. Ta izprememba je koristila tudi Italijanom, ker so Francozi iz Rima morali poklicati domov vojake, ki so bili tam papežu v obrambo. Lahko se je torej Viktor Emanuel polastil Rima in je 1871. 1. tje prenesel stolico zedinjene Italije. Nastali sta na tak način v soseščini Avstrije dve narodni državi z jasno izraženimi načeli. 2. Ruski car Aleksander II. je, završivi krimsko vojsko, vso svojo skrb obrnil na znotranjo ureditev svoje države; odpravil je robstvo kmetov; vendar so se uprli Poljaki 1863. 1., pa brez uspeha: uprava in višji pouk seje uredil po ruskem uzorcu. Po vsem širnem carstvu so se začele graditi železnice, staviti tovarne, pospeševati trgovina in obrt. Na Turškem so se narodi radi neznosnega jarma večkrat uprli, pa brez uspeha. Zato so evropske vlade zahtevale od Turčije, naj dovoli kristijanom ravnopravnost. Sultan Abdul Aziz je sicer obljubil, da hoče ustreči, a ni ustregel zahtevam. Zato se je vnel upor v Bosni; Črna gora in Srbija sla priskočili ustašem na pomoč, a brez uspeha. Sicer je Midhat Paša izdelal načrt ustave, ki pa ni bil porok za vestno izvršitev jednakopravnosti; zato je ruski car dn6 24. aprila Turkom napovedal boj. Po dolgotrajnem obleganju so Rusi vzeli Plevno, prekoračili Balkan in prodirali proti Carigradu. Sklenil se je Sanstefanski mir (dnč 17. marcija 1878.1.): Rumunija, Srbija in Črna gora so postale svobodne države, Bolgarija naj bi postala samostalna, pa plačevala davek Turčiji, Rusija naj bi dobila nekaj ozemlja v Aziji, Rumunija je Besarabijo odstopila Rusiji in dobila Dobrudžo. Ti pogoji so sc predložili velevlastim na berolinskem kongresu 1878. 1., ki jc v prid Turčiji skrčil ozemlja namenjena Rusom, Srbom in Črni gori; Bolgarija se jc razdelila: južni del je ostal pod Turčijo, pa je dobil upravo sporazumno s krščanskimi vlastmi, severni del jc dobil dednega kneza, ki plačuje sultanu davek. Evropa pa jc naložila Avstriji, naj zasede Bosno in Erccgovino •n uvede upravo, priznavaje pri tem sultana vrhovnim gospodarjem, Anglija je dobila otok Ciper, (Jrecija nekaj tesalskili in albanskih okrajev. Vladarja rumunski •"> srbski sta si nadela 1881. in 1882. lela kraljevski naslov. Slavna avstrijska generala, Hrvata baron Filipovid in baron Jovanovid, sta si po trdih bojih v kratkem času osvojila Bosno in Ercegovino. Glavno mesto Serajevo polagoma dobiva evropsko lice, red in blagostanje v osvojenih provincijah vidno napredujeta. Vse želje Slovanov na Turškem in drugod, kjer so živo sočuvstvovali z ubogo rajo, se sicer niso izpolnile, pa ipak je to velik napredek. Z navdušenjem in občudovanjem so Slovenci opazovali junaške boje svojih sorodnikov, pesniki so opevali njihove čine; klasičen je Stritarjev venec pesnij z naslovom »Raja«, snovi najlepšim pesnim je Krilan zajel iz bogatega vira na Bolgarskem, pa tudi drugim pesnikom in pisateljem so ti boji dajali hvaležno tvarino. Konečno naj omenimo, da v razmeri do ogromnih žrtev na Buskem niso mogli biti do cela zadovoljni s pridobitvami in da je nasledek te opravičene nezadovoljnosti bil nihilizem, kije na zločinski naein odstranil cara Aleksandra II. 1881. 1. Miroljubno je vladal njegov sin Aleksander III. sicer samo petnajst let, pa po svoji iskrenosti in plemeniti skrbi za svojo državo Rusijo premišljeno vodil do tako visokega ugleda na svetu, da se sedaj za prijateljstvo njegovega naslednika Nikolaja II. potegujejo najmogočnejše države na svetu. L. 1800. se je z uveden jem ustave začelo po vsem Slovenskem razvijati javno in društveno življenje; slovenski poslanci so v državnem in deželnih zborih zahtevali jednakopravnost z drugimi narodi. Začela so se snovati društva, ki so oživljala narodno zavest ter pospeševala druge narodne smotre; 1861. 1. so se osnovale čitalnice v Ljubljani, v Trstu, v Celju, v Mariboru; 18(52. 1. v Celovcu, v Gorici, v Škofji Loki, v Tominu; 1863.1. v Kranju; 1864. 1. v Ajdovščini, v Bistrici na Notranjskem, v Vipavi, v Planini, na Ptuju; 1865.1. v Sevnici, v Metliki; 1866. I. v Idriji; 1867. 1. v Solkanu. C i tal n i c je sedaj na Kranjskem 39; na Primorskem 24; na Štajerskem 12; na Koroškem 2; naslove imajo različne, n. pr. »Narodna«, »Gospodarsko-obrtna«, »Slovanska« (Trst, Maribor), »KatoliSko-politična«, »Narodna slovanska«, »Slovenska«, »Čitalnično društvo«. Čitalnice so se osnovale v prvi vrst za omikane sloje slovenskega naroda. Narodna zavest pa je začela prodirati dalje in dalje; zato so se ustanavljala društva z jednakim namenom tudi za nižje sloje, večinoma z imenom »Bralno društvo«; takih je sedaj na Kranjskem 36; »Delavskih bralnih društev« je istotam 12; na Primorskem je »Bralnih društev« 16; »Rokodelskih bralnih društev«, »Katoliških bralnih društev«, »Gospodarskih bralnih društev« je po dvoje. Na Štajerskem je »Bralnih društev« 31, »Kmetskih bralnih društev« 18, »Katoliških bralnih društev« 6, »Bralno in politično društvo« 1, »Bralno in leposlovno društvo« 1, »Katoliški slovenski bralni društvi« 2, »Katoliško bralno in gospodarsko društvo« 1. Marsikateri lepi načrt ae je snoval in izvršil v čitalnicah. Največ duševnih sil je imela Čitalnica v Ljubljani; iz njenih gledališčnih iger sta vznikli „l)ra-. I. Razvitek slovenstva po društvih. matično društvo" in „Glasbena MaticaPrvo se je razvijalo tako lepo, da se je v Ljubljani postavilo novo gledališče, „Glasbena Matica" je slovenski pesni v avstrijski prestolnici priborila zasluženo odlikovanje. Iz čitalnic so se izcimili »Narodni domiu; na Kranjskem in Primorskem sta po 2, na Štajerskem 3. Politična društva. V raznih mestih na Slovenskem so se osnovala politična društva, n. pr. v Ljubljani „blovenijau. Predsednik je bil dr. J. Bleiweis: Jugoslovanski program sta razpravljala Costa in Razlag. „Noviceu so 1873. 1. objavile oklic po Jcato-Itško-političnih društvihu, posebno radi tega, ker so se uvele neposredne državne volitve. Ko je potekla prva šestletna doba, so vNoviceu 1869. 1. (str. 173, 179) izdale „ Vodilo za državne volitve V novejši dobi se je v Ljubljani ustanovilo »Slovensko društvou, katero vodi dr. Tavčar. V Trstu so 1871. 1. Trobec, N. Dolinar, Križman, J. Marija Vatovec in Anton Bare osnovali »Politično in bralno društvo ,Edinost'* za tržaško okolico. Sobo je društvu brezplačno prepustil soustanovnik in še sedaj požrtvovalno in neutrudno delujoči šentivanski rodoljub Trobec. Društvo se je poklonilo tedanjemu vladiki Dobrili, ki se je vrlo zanimal za ta pojav narodne zavednosti v Trstu in okolici. Znamenito je, da je tedanje italijansko društvo »Society triestina pa-triotica« podpiralo Slovence; predsednik tega društva Wittman jih je zagovarjal tudi v mestnem zboru. Čez par let se je to društvo prelevilo v sedanje društvo »Edinost*, ki vodi politično gibanje tržaških Slovencev. V ozki zvezi s tem društvom je delovanje bivšega državnega poslanca Iv. Nabergoja. Vodil je to društvo mnogo let V. Dolenc, potem M. Mandič. Društvo „Trdnjava" v Celovcu se je ustanovilo 1870/71. 1., duša mu je bil Andrej Einspieler, ki je v deželnem zboru štiri leta zaporedoma 1871—1874 vselej predlagal v prvi seji, naj se tudi v slovenskem jeziku kmetom na Koroškem razpošiljajo poročila o tistih rečeh, ki se obravnavajo v deželnem zboru. Tem zahtevam se je 1874. 1. pridružilo tudi politično društvo »Trdnjava*. Društvo se je potegovalo tudi za to, da se po slovenskih okrajih nastavijo uradniki zmožni slovenskega jezika in naj se po uradih s Slovenci občuje slovenski. O delovanju tega društva v poslednjih letih nimamo natančnejših poročil, na njegovo mesto je stopilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškemu 1890. 1.; za predsednika je bil izvoljen L. Einspieler; udov se je oglasilo 150. Lipe Iladerlap je na prvem občnem /.boru predlagal resolucijo za versko šolo, ki se je izročila knezoškofu Kalinu. Priredila se je v Celovcu velikanska slovesnost v spomin Andreja Einspielerja, na kateri je mestni kapelan Treiber imel lep slavnostni govor. — V prvem letu priredilo je osem dobro obiskovanih shodov, postavilo 1891. 1. kandidate za državni zbor. Izdalo je društvo knjižico „Šole na Koroškemu, v kateri se razlaga med drugimi stvarmi, kako se naj spisujejo prošnje za šole. Društvo je vložilo prošnjo na ministerstvo Zi* poljedelstvo, naj društvu nakloni podporo, da bi se slovenskim kmetovalcem priskrbelo nekaj poučnih predavanj o kmetijstvu in gospodarsko prilogo za »Mir«. L. 1893. je društvo imelo svoj redni občni zbor in hkrati praznovalo petdesetletnico škofovanja papeža Leona XIII. L. 1894. je društvo imelo shod zaupnih mož in je hkratu praznovalo slavnostno besedo v proslavo 80 letnice Andreja Einspielerja in Antona Martina Slomška. Med mnogimi shodi, ki jih je društvo priredilo tega leta, se je najbolj odlikovalo zborovanje pri Št. Jakobu v Rožni dolini. Posebne zasluge za to društvo sta si med drugimi pridobila Gregor in Lambert Einspieler in Vekoslav Legat. Izdalo je društvo brošurico „Zur Orts-namenforschung in Karnten; JSin Wort zur Bichtigstellung und Abtcehrter „Schlussicort zur Ortsnamenforschung". Klagenfurt 1891. — V obeh uspešno pobija jednostranske nazore, katere je arhivar koroškega zgodovinskega društva, A. pl. Jaksch širil s knjižico „Vber Ortsnamen und Ortsnammforschung mit besonderer Biicksicht auf Karnten.u Na Primorskem sta najbolj delavni društvi »Edinost« v Trstu, čegar glasilo je dnevnik „Kdinostu, ter »Sloga« v Gorici. Dne 12. aprila 1871.1. se je v Mariboru osnovalo „Katoliško tiskovno!) društvow in je nameravalo »zbirati dušne in materijalne narodove moči, v prid narodu poučevati ljudstvo o njegovih pravicah in dolžnostih ter sposobne in nadarjene rojake izpodbujati na občnokoristno delovanje, pospeševati cerkvene in narodne koristi.* V ta namen je društvo od Preloga kupilo list „Slovenski Gospodar14, ki je dne 1. julija 1871.1. za ceno 1000 gld. prešel v društveno last. List in društvo imata velike zasluge za razvitek slovenstva na Malem Stajerju. Odlična urednika sta bila dr. Ulaga in dr. Gregorec. Leta 1882. se je osnovalo „Slovensko društvou, kateremu je namen: »Razširjati med slovenskim ljudstvom politično in gospodarsko izobraženje, vzbujati narodno zavest, braniti narodne in državljanske pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države na krščanski podlagi, zlasti torej pospeševati duševne in materijelne koristi slovenskega prebivalstva v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah.« Prvi predsednik je bil dr. Radaj, drugi P. Simon, potem zopet Radaj in na zadnje skoz deset let dr. Gregorec. Društvo je ohranilo složnost med Štajerskimi Slovenci. V Ormožu se je osnovalo politično društvo „Edinostu in v Konjicah 1871. 1. „Katoliško politično društvou. Osnovala so se politična društva v manjšem obsegu na katoliški podlagi; takih je na Kranjskem 15, na Primorskem 5, na Štajerskem 8, kjer deluje tudi jedno »Politično in gospodarsko društvo« in jedno »Bralno in politično društvo«. Najvažnejši stan za Slovence je kmetski stan, ker je podlaga našega ob- • stauka in ker ogromna večina naših omikancev prihaja iz kmetskega stanu. Na Kranjskem je uže mnogo let pred uvedenjem ustave »Kranjska kmetijska družba* ugodno vplivala na gmotno stanje dežele. Na zadnjem občnem zboru dne 7. julija v Ljubljani se je videlo, da vedno živahneje raste zanimanje za to društvo, ki ima 96 podružnic in 4115 članov. Denarnega prometa je bilo za 188.624 gld,, pred desetimi leti ga je bilo jedva za 16.000 gld. Društveno glasilo „Kmetovalec" ima 5000 odjemalcev. Sedanji predsednik, ccs. svetnik Murnik, tse uže mnogo let uspešno trudi za blaginjo tega društva. ') Podatke o društvih na Slovenskem Štajerskem mi je g. Justus Perlot, medicinec v Gradcu, posnel po službenih spisih v grafikem namestništvu. Hvala mu zato. IHs. »Štajerska kmetijska družba* se malo briga za Slovence, zaradi tega so si Slovenci tam ustanovili v manjšem okviru 5 »Kmetskih društev«, 12 »Kmetskih bralnih društev«, 3 »Vinorejska« in 1 »Sadje- in vinorejsko društvo«, 1 »Gozd-narsko društvo«; na Primorskem je 7 »Kmetskih«, 3 »Gospodarska društva«, 1 »Gospodarska zadruga« in 1 »Okrajna gospodarska zadruga«, 3 »Vino- in sadjerejska društva«, 5 »Mlekarskih zadrug«. (Sploh bi pa bilo jako potrebno in zanimivo, da bi nam kdo napisal zgodovino našega narodnega gospodarstva.) Pevska društva in godbeni zavodi. Velike važnosti za probujo narodnosti sta petje in godba. Najodličnejši slovenski zavod v tem obziru je »Glasbena Matica«, ki je 1898. 1. slovesno obhajala petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja. Po svojih sijajnih uspehih na Dunaju je stopila med prve jednake zavode v Avstriji. Samostalnih pevskih društev je na Kranjskem 23, na Primorskem 16, na Štajerskem 7, na Koroškem 2 (»Gorotan« v Šmihelu pri Pli-berku in »Lipa«); »Pevskih in bralnih društev« na Kranjskem 2, »Trgovskih pevskih društev« 3, »Delavskih pevskih društev« 2, »Muzikalični klubi« 4; na Štajerskem »Pevskih in tamburaških društev« 2, »Delavsko bralno in pevsko društvo« 1, »Hrvatsko - slovensko akademično pevsko društvo« 1 (Gradec); na Primorskem »Pevskih in bralnih društev« 12, »Godbenih društev« 3 (Nabrežina, Dekani, Tolmin). Sokolska društva. »Ljubljanski Sokol*.1) Dne 27. julija 1862. leta se je razposlal slovenskim telovadnim krogom poziv, naj hi se gimnastika gojila tudi v Ljubljani. Temu vabilu se je odzvalo takoj 51 gospodov, ki so osnovali društvo »Južni Sokol*. »Sokol« je stopil v dotiko z drugimi slovenskimi društvi, s češkimi in morav-skimi telovadnimi društvi in prirejal veselice ter skrbno gojil telovadbo, a vlada ga je razpustila dne 23. julija 1867. leta. Uže drugo leto se je osnoval »Sokol«, ki je kakor poprej »Južni Sokol« imel namen »dajati izpod bud o, Priliko in n a v o d telesnim vajam«. Prvi učitelj telovadbe je bil Štefan Mandič. Osnoval se je poseben odbor za izdelovanje slovenske telovadne terminologije. Poleg navadnih zabav, uročišč (jour-fixov) je prirejal »Sokol* tudi predavanja, izlete, jako priljubljene maskarade, udeleževal se je taborov, narodnih slovesnostij, pošiljal ob primernih prilikah deputacije na Češko in Hrvatsko. Imel je »Sokol« povprek 170 udov; v Trstu se je osnoval »Sokol« 1882.1. in ima 179 udov; Gorica ima svoje telovadno društvo od 1887. leta; to društvo bna dramatski, tamburaški in pevski odsek, kakor tržaški »Sokol«. »Dolenjski Sokol« ima svoj sedež v Novem mestu; v Prvačini se je ustanovil »Sokol* 1889. 1., sokolske oprave pa ne sme nositi. V Zagorju živi »Sokol« od 1895. 1. 'n ima 52 izvršujočih udov ter lastno telovadnico. Postojna ima od 1894.1. svoje društvo. Najmlajši »Sokol« ima svoj sedež v Idriji. Celjski »Sokol« se l) Evgen Lah, Petindvajsetletnica »Sokola« 1863— 1888. Ljubljana. 1888. 8°. 52. je ustanovil 1890. L; društvo ima 2 častna, 30 podpornih in 51 izvršujočih udov. To so najvažnejša sokolska društva; vseli je na Kranjskem 12, na Primorskem 3, na Štajerskem 2. Tudi dejavski stan se je začel družiti in pospeševati svoje stanovske koristi in skrbeti za mejsobno podporo in izobrazbo. Na Kranjskem so 4 »Delavska katoliška društva«, dalje je 6 »Delavskih podpornih društev«, 1 Krščansko delavsko podporno društvo«, 1 »Krščanska socijalna zveza«, 2 »Katoliški politični delavski društvi«, 4 »Katol. društva za pomočnike«; na Primorskem: 1 »Delavsko podporno društvo«, 2 »Delavski podporni in bralni društvi«, 1 »Katoliško delavsko društvo«, 2 »Rokodelski podporni društvi«; na Štajerskem: 3 »Delavska podporna društva«, 1 »Delavsko bralno in pevsko društvo«, 2 »Katoliški delavski društvi«; na Koroškem : 2 »Katoliški delavski društvi«. »Izobraževalnih društev« je na Kranjskem 15, na Štajerskem 2. Dijaška društva. Dunajska »Slovenija«. Tu nam je razločevati tri »Slovenije«. Prva »Slovenija« je bilo politično društvo, ustanovljeno 1848.1. v pisarni dr. Dolenca. Zbralo se je 44 Slovencev — med njimi dobra polovica dijakov, — ki so ukrenili prošnjo do cesarja za »Zjedinjeno Slovenijo«, in ki so kranjski deželni zbor smatrali zakonitim organom, da povzdigne svoj glas za vse Slovence. Takrat so vsi narodi na Dunaj poslali deputacije, iskat si pravice, Slovencev pa ni bilo* Zato je dunajska »Slovenija« v imenu Hrvatov in Čehov pozvala Slovence, naj se ganejo, slovenski vseučiliščniki so jih tudi izpodbujali. Prišla je, s Pleiweisom na čelu, kranjska deputacija, katero so prijazno sprejeli na vseučilišču. Na Plei-weisov dom na Dunaju so prihajali najodličnejši Slovenci posvetovat se, n. pr. Miklošič, Dolenec, Jenko, Globočnik, Kozler, Semrajc; včasih sta bila navzoča tudi Rieger in Dvorak. Tu seje ustanovil program bodoče narodne politike. Deputacija »Slovenije«, sestoječa iz trideset vseučiliščnikov z Miklošičem na čelu, je šla v Gradec in v Ljubljano, posamezni udje so se razkropili po Slovenskem agitovat. Na jesen se je razpustila ne izročivši peticije cesarju. Pozneje slovenska vseučiliščna mladina ni imela stalnega osredja, nego ljubljanski »Vajenci« so se shajali privatno in s svojimi spisi podpirali „SIol\ GlasnikOd 1858. 1. so nastopali na slovanskih koncertih s samostalnimi pevskimi točkami. To društvo je vrglo med mladež marsikatero iskrico, ki je tlela dalje in obrodila lep sad. L. 1862. je Davorin Jenko ustanovil »Slovensko pevsko društvo«, ki je zbiralo okoli sebe Hrvate, Srbo in Bolgare. V tem času so se prvokrat pele pesni »Po-bratimija«, »Mornar« in »Naprej«. Leta 1864. so Slovenci na Dunaju prvikrat praznovali Prešernov god, 1866. J. so osnovali »Slovensko literarno društvo« in »Pobratimstvo Slavija«, pa te društvi nista imeli obstanka. Po uvedenju ustave dne 26. februarija 1861.1. so se dijaki združili v pravilen krog, ki so ga imenovali: »Slovenija«; predsednik je bil Fran Erjavec. Mejnika istega leta je »Slovenija« slovenskim poslancem priredila dva komersa. Oblasti so bile krivo poučene o počenjanju »Slovenijanov«; preiskava je uničila drugo »Slovenijo«. Jeseni 1867.1. je prišlo na Dunaj več gibčnih mladih močij in je pomladilo dunajsko dijaštvo; njim na čelu sta bila Leveč in Šuklje. Ustanovili so akademično društvo »Sara«, ki sc je 1868.1. spojila s hrvatsko-slovenskim društvom »Jug«. Toda že 1869.1. so se Slovenci zopet združili v svoje društvo »Slovenija«; prvi predsednik je bil Jur. Ullrich. Vplivalo je društvo na to, da se je v Ljubljani vršil študentovski tabor, ki se je razgovarjal 1) o slovenski mladini, 2) o slovenski univerzi, 3) je-li slovenska duhovščina koristi ali škoduje slovenski politiki in literaturi. Tretja »Slovenija« je ostala do današnjega dne duševno središče dunajskim akademikom Slovencem. Kot taka je 1894. 1. praznovala petindvajsetletnico in izdala v ta namen spominsko knjižico.1) Udeležilo se je društvo raznih slovanskih svečanosti, prirejalo tudi samo primerne veselice, dvajsetletnico Stritarjevega slovstvenega delovanja, slavilo zaslužne može, na primer Janeza Bleiweisa, Fr. Miklošiča i. dr. ob sedemdesetletnici. Osnovalo se je »Literarno društvo«, notranje delovanje se je pomnožilo s »pravnim«, z »agronomskim«, »književnim«, »godbenim« in »tehničnim klubom«. Vršila so se predavanja v teh klubih, ki so jih imeli ali člani sami, ali povabljenci. — Častni člani so ali so bili: Levstik, Stritar, Lavrič, Razlag, Vošnjak, Jurčič, Bleiweis, Leveč, Šuklje, Celestin, Gregorčič, Miklošič, Krek, Gorup, Trstenjak, Aškerc, Svetec. Poleg »Save«, »Juga« in »Slovenije« je pa Stritar 1867. leta ustanovil književni klub »Mladika«; udje so bili Celestin, Jurčič, Leveč in Ogrinec. Shajali so se vsako nedeljo po-poludne ter s svojimi spisi zalagali „Slovenski Glasniku, izdali „Mladikou ter pripravljali pot 9Zvonu". »Triglav*, dijaško drušivo v Gradcu. Kakor na Dunaju, se so tudi v Gradcu rodoljubi v tretjem in četrtem desetletju združevali, da bi izvrševali plemenite narodne svrhe; nied te rodoljube štejemo Miklošiča, Vraza, Cafa, Trslenjaka, Macuna i. dr. Osnovala so se društva »Sloga«, »Vendija«, »Sckol«, »Slovanska Beseda«, »Slovansko pevsko društvo«, pa nobeno ni imelo dovolj trdne podlage in je podleglo neugodnim razmeram. Vseučiliščniki Juvanec, Kovač, Ljutman, Novak, Omahen, Rutar, Sket, Sinkovič so dne 31. oktobra 1875. leta izprožili misel ustanoviti društvo, ki je istega leta dne 15. decembra Ignacija Klemenčiča izvolilo predsednikom. Nastopnega leta se je društvu izročila knjižnica razpuščenega društva »Vendija«, 1880.1. pa imetje pevskega društva, od katerega je »Triglav« prevzel tudi tradicijo, naj goji petje. L. 1882. se je osnovala »Slovenska čitalnica«, v kateri je dobil »Triglav« prostore. Ko je pa prenehalo to drušivo, si je osnoval »Triglav« lastno čitalnico. Osnovala so se tudi predavanja. Lepo se je obnesla desetletnica »Triglavova«, na kateri se je zbralo nad 700 oseb. V bratski zvezi je bil »Triglav« s »Hrvatsko« in s »Srbadijo«, z deputacijami udeleževal se je narodnih svečanosti na slovenski zemlji, n. pr. pri Einspielerjevi in Trstenjakovi petdesetletnici; udeležil se pogrebov odličnih Slovencev; vzletel je 1880. 1. v Miirzzuschlag, kamor je prišla tudi dunajska »Slovenija«, prisostoval otvorjenju »Narodnega doma« na Ptuju, 1886. 1. je ustanovil »Akademično podružnico družbe sv. Cirila in Melodija«, 1887. leta priredil s »Slovenijo« dunajsko dijaški shod v Ljubljani. Društvo je 1890. leta izdalo »Spominske liste ob priliki blagoslovljenja društvene zastave«. Ljubljana. 8". 26. Mali naš narod, kateremu prihaja omikani naraščaj večinoma iz kmetskih neimovitih krogov, je v to svrho utemeljil srednješolcem »Dijaške kuhinje«, in sicer na Kranjskem 3, na Primorskem 2, na Štajerskem 3. Vseučiliščnikom v ') Spomenica o petindvajsetletni« akademičnega društva »Slovenija« na Dunaju. Sestavil Janko Vencajz. Ljubljana 1894, 160. Gradcu sta namenjeni »Podpiralna zaloga slov. vseučiliščnikov« in »Podpiralno društvo za slov. vseučiliščnike« in jednako društvo tudi na Dunaju; za vseučilišč-nike sploh pa »Radogoj« s sedežem v Ljubljani. Vseučiliščniki samfso si osnovali ferialno društvo »Sava«. Posojilnice in gospodarstvo. VII. Letopis slovenskih posojilnic, Celje 1897, priznava, da tudi s tem letopisom ne dobimo še popolne podobe slovenskega posojilništva, ker niso vse posojilnice členi »Zveze«, ipak so podatki vrlo zanimljivi. Na Koroškem je 19, na Kranjskem 50, na Primorskem 12, na Štajerskem 28 posojilnic. Koncem 1886. 1. je bilo vseh deležev 51.836, skupnega premoženja 1,542.480 gld.; rezervnega zaklada 648.580 gld. Vsega prometa je bilo dvanajst milijonov. Ogromna večina posojilnic je z neomejeno zavezo. Posojilnice podpirajo s svojim imetjem narodne svrhe. Da bi se lepa slovenska zemlja prikupila tudi tujcem, so se osnovala »Olepševalna društva«; taka so na Kranjskem 4, na Primorskem 2. Po jednem so zastopana na Kranjskem: »Gospodarska zveza«, »Gospodinjska šola«, »Obrtna zveza«, »Obrtno društvo«, »Narodna šola«, »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«, »Zabavno društvo«, »Kršč.-socijalna zveza«, »Zveza meščanov, trgovcev in obrtnikov ljubljanskih«, »Društvo krščanske umetnosti«. Na Primorskem: »Obrtno društvo«, »Opekarna«, »Šolski dom«, »Strelsko društvo«.1) Na Štajerskem: »Kopališčno društvo Diana« (Celje), »Obrtno društvo«, »Zveza slovenskih posojilnic«, »Sadje- in vinorejsko društvo«. Vsem Slovencem so namenjena: »Pravnik«, »Planinsko društvo«, »Pisateljsko podporno društvo«, »Zaveza slov. učiteljskih društev«. Do 1874. 1. je bilo na Kranjskem 150 društev, čijih število se je do junija 1887 narastlo na 300 in do današnjega dne na 721; izmed teh je 505 slovenskih. Družba sv. Cirila in Metoda jo po svojem „ Vcstniknu, izdanem 1898.1. po XII. veliki skupščini, imela 134 podružnic s 11.215. člani. Podružnic je na Kranjskem 59, na Štajerskem 38, na Koroškem 16, na Goriškem 20, na Tržaškem 5, v Istri 1. Pokroviteljev je 238. Društvo vzdržuje otroško vrtce v Celju, v Mariboru, v Rojanu, na Greti, v Pevmi, v Ločniku, v Podgori (2), v Gorici (2), privatni otroški vrtec gospe Antonije Nadlišek-Grmckove pri sv. Ivanu v Trstu, slovensko petrazredno deško šolo pri sv. Jakobu v Trstu (s pravico javnosti), dvorazredno dekliško šolo istotam, jednorazredno ljudsko šolo pri sv. Kupertu blizu Velikovca, petrazredno šolo društva „Slogau v Gorici. — Troškov je bilo za zadnje leto 20.634 gld. l) »Podporno društvo duhovnikov«, »Podporno društvo učiteljev.« Društvo izdaje tudi knjižnico, ki obsega do sedaj jednajst zvezkov; dva zvezka opisujeta avstrijskega vladarja Rudolfa Habsburškega, tri slovenske pisatelje Val. Vodnika (Pesni v posebni knjižici), Mat. Ravnikarja in Jan. Ciglerja, druge življenjepise („ Junaki", dva zvezka) ter pedagogiške spise, igre in pesni. Slovenska Matica.1) Uže Martin Slomšek je nameraval Slovenccm ustanoviti „Matico", ki bi izdajala poučne knjige, a vlada ni dovolila takega društva. Slovenski rodoljubi pa niso mirovali, dokler ni dr. Lovro Toman 1863. 1. v „Novicah" objavil dotičnega poziva. Se istega leta se je oglasilo štirideset štajerskih Slovencev s ponudbo, da hote vsak po 50 gld. darovati v ta namen za spomin tisočletnice sv. Cirila in Metodija. Razposlal se je oklic, ki so ga podpisali dr. J. Scrnec, Jos. Suman, I. Majciger in E. Chocholoušek, sesta-vivši tudi načrt pravil. V začasni odbor so bili izvoljeni najveljav-nejši Slovenci, pravila so bila potrjena dne 4. februarija 1864. Prvi upravitelji so bili: baron Anton Zois, predsednik; dr. Leon Von-čina, njegov namestnik ; dr. I. Zupanec, blagajnik ; dr. Costa in Fr. Sovan, ključarja; Fr. Levstck, tajnik. Premoženje je narastlo v prvem desetletju na G 1.000 gld.; izmed teh je podaril dr. L. Toman 10.000 gld., M. Debeljak čez 8000 gld., kranjska hranilnica 3000 gld., škof Strossmayr in dekan Rozman po 1000 gld. „Matica" je izdala v prvem letu samo Koledar (18G5), od leta 1867—69. Koledar in Letopis, od 1. 1870. do sedaj Letopis, leta 1872—73. pa 1882—83. v enem letniku, razven tega je Matica v prvih desetih letih izdala Trdinovo „Zgodovino slovenskega naroda", zemljepisne knjige o Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, „Slovan-stvo" (Majciger, Pleteršnik inllaič); Tušek in Erjavec sta prirejala prirodopisne knjige, izdale so se pesni Vodnikove in »Razna dela" Koseskega, slovnica češkega jezika, nauk o telovadbi, nekaj delov atlanta. V drugem desetletju (1874—84) sta predsedovala dr. J. Blei-weis (1875—81) in P. Graselli (1882—84). Koncem prvega desetletja jo imela „Matica" 1005 članov in jih je od 1880. 1. polagoma dobivala več. ') Fr. Levstik, Zgod. Slov. Matice. Zbrani spisi III. — S. Gosta, Letopis Slovenske Matice 1874. Obdelavale so se razne stroke človeške vede; leposlovju je bil odmerjen le pičel prostor, pa še tukaj ni bilo mnogo klenega zrna: na svetlo so prišli Koseskega prevodi Dantejeve »Nebeške komedije«; za pripovedno stroko je skrbel L. Gorenjec; narodo-slovje in bajeslovje je obdeloval J. Navratil; njemu se je pridružil Fr. Ilubad, opisujoč slovenske šege, in dr. Jožef Pajek; z jezikoslovjem so se pečali Trstenjak, Valjavec, Wiesthaler, Erjavec (v »Potni torbi"), Suman; zgodovina je dobro zastopana po Sukljeju, Steklasi, Rutarju, Verhovcu, dr. Kosu in Parapatu. O ruskih razmerah je Slovence poučeval Stifter. O prirodoslovju so poročali: dr. Samec, Senekovič in Schreiner; modroslovna vprašanja sta razpravljala J. Pajk in Fr. Podgornik. Življenjepise so pisali: B. Raič, M. Vodušek, Steklasa, A. Trslenjak in V. Urbas. Janko Babnik se je pečal s pravnim in dr. J. Vošnjak s socijalnimi prašanji. Kranjskemu zgodovinarju pl. Radicsu je J. Cimperman slovenil nemško sestavljene razprave, Cimperman sam pa se je včasih skrival pod imenom »Charpentier«. „Matica" je izdala Marnovo slovnico hrvatskega jezika, skrbela za prirodopisne šolske knjige. O šeststoletnici habsburške vlade pa je objavila slavnostno knjigo, čije spisi so se večinoma nanašali na omenjeni zgodovinski dogodek ali na domače razmere sploh. Letopis so v tem času urejevali M. Pleteršnik, Bleiweis, Leveč in Lah. Tudi v tej dobi se je „Matica8 prilično spominjala slavnih slovenskih in slovanskih mož. To dobo označuje nekaka stagnacija v razvitku „Slovenske Maticeu. V tretjem desetletju, od 1885. do 1895. L, je „Maticau — zlasti ko je prevzel predsedništvo za njen napredek ves vneti in obzirni profesor Marn — na novo oživela, predsedniki so bili: dr. Josip Poklukar (1885), Josip Marn (1886—1892) in od 1893.1. Fran Leveč; tajnik je bil ves ta čas Kvgen Lah. Poleg gospodarskega odseka so bili še drugi odseki, ki so se razšli dovršivši svojo nalogo, ali pa uvidevši, da se svrhe ne morejo uresničiti; taki so bili leposlovni odsek (1886J odsek za izdavanje staroslovenskih spomenikov (1886), in odsek za izdavanje krajepisnih imen. Ob zvršetku 1884. 1. je imela „Matica" (j častnih, 316 ustanovnih, 1084 letnih udov; začetkom 1894. leta 6 častnih, 285 ustanovnih in 2228 letnih udov; torej jo narastlo število za več nego tisoč udov. Premoženje „Slovenske Matice" je zvršetkom drugega desetletja znašalo 51.440 gld., zvršetkom tretjega pa 58.000 gld. V „Letopisu" so se objavljali izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi, ki so jih urejevali Fr. Leveč (1885—87), dr. Požar (1888—89) in A. Bartel (1890—97). Zastopane so bile razne stroke: Zgodovina (I. Apih, A. Fekonja, A. Koblar, dr. Fr. Kos, A. Raič, S. Rutar, J. Steklasa, Vrhovec); negovala se je slovenska in slovanska zgodovina; jezikoslovje in narodno blago (I. Barle, dr. Murko, J. Navratil, Obalovič, dr. Oblak, Perušek, dr. Simonič, L. Pintar, dr. Štrekelj; razprave Oblakove in Štrekljeve bi čast delale znanstvenim zbornikom prvih kulturnih narodovi; modroslovje (dr. Lampe), naravoslovje (J. Subic), narodno gospodarstvo (dr. Vošnjak), življenjepisi: A. Trstenjak, A. Raič, dr. K. Glaser, dr. Murko. Razven „Letopisa" so služili raznim strokam posamezni spisi: »Ljubljanski meščanje« in »Zgodovina Novega mesta«. Zelo je Slovence zanimala Apihova knjiga .,Slovenci in 1848. l.u, ker je spisana na podlagi marsikaterih novih virov in razjasnjuje ono važno leto. Ožjega pomena so Ivosovi „Doneski k zgodovini Škofje Loke", zopet večje važnosti Rutarja „Opis Goriške" i. dr. „Dušeslovje" Lampetovo je modroslovskemu preiskovanju v Slovencih postavilo podlago, vendar ta znanost težko napreduje v negospodovalnem narodu, ki nima lastnega vseučilišča. Štrekljeva izdaja slovenskih narodnih pesnij je vredna sestra istodobni izdaji hrvatskih narodnih pesnij po ^Matici Hrvatski". Slovenskim pisateljem in slovenskemu slovstvu sta posvetila svoj trud Wiesthaler (»Vodnikovi izbrani spisi") in Glaser (»Zgodovina slovenskega slovstva".) Skrbelo se je za učni knjigi italijanskega in češkega jezika in tesnopisja (A. Bezenšek). Širšemu občinstvu je namenjena „Zabavna knjižicaki prinaša prevode priznanih slovanskih pisateljev in izvirne slovenske povesti Erjavca in dr. Detele. „Slovenska Matica" oskrbuje tudi več ustanov. Jurčičeva in Tomšičeva sta se združili v jedno »Jurčič-Tomšičevo ustanovo«, iz katere dobivajo nagrade pisatelji izvirnih povestij. Nekatere zaklade je izročila „Matica" drugim odborom, ki so se ustanovili v posebne svrhe in tudi že deloma dognali te svrhe; z jedno jako važno pa upravlja sama, namreč z ustanovo Antona Kneza, ki je dno 30. sušca umrl nepričakovano smrti. Ta rodoljub jo »Slov. Matico" Postavil dedičem svojega premoženja, ki znaša 30.514 gld. in do- ločil, naj se iz obrestij te s vote nagrajajo in tiskajo zabavne in poučne knjižice, spisane v strogo narodnem duhu na podlagi katoliške vere, toda v slobodomiselnem duhu. Do sedaj so izšli trije zvezki, „Slovenska Maticau se je lotila važnega dela, namreč izda-vanja slovenskih narodnih pesnij, katero urejuje vrlo spretno profesor slovanskega jezikoslovja na graškem vseučilišču, dr. Štrekelj. Proti zvršetku tretjega desetletja je začela izhajati „Zgodovina slovenskega slovstva". Osnovala se je poleg nMcilice" tudi družba „Lconina", ki ima namen, na strogo katoliški podlagi pospeševati znanstveno delovanje. V našem malem narodu pa bi kazalo, da se združujejo vsi znanstveni trudi v »Slovenski Matici«. II. Slovstveni pregled. Leposlovje, pesništvo. Označili smo v III. delu te knjige vpliv in važnost Janeži-čevega „Glasnika" v slovenskem slovstvu. Tam nahajamo prve pojave zdravega slovenskega realizma v tem,, da se je pesnim in pripove8tim jemal predmet iz preprostega slovenskega naroda; pokazalo se je, koliko izobrazilne moči ima v sebi narodno blago. Jurčič je začel prikazovati slovenske kmetc-originale iz preprostega življenja. Tu nam prihaja na misel stavek, ki ga je napisal Jagič (»1 luska književnost u 18. stolieču" str. 6): »Ruska literatura osam-naestog vijeka nalik je na zdrava momka, koji doveden sa sela u grad neko vrieme tek zapanjen stoji te gleda oko sebe, čudeči so svemu, Slo oko njega biva; ali do mala zapanjenost prcstajc, radja so volja, da i sam prime za posao, probudjuje se vjera u svoju snagu i okretnost i on počinjo podražavanjem«. Isto velja o slovenskem slovstvu za časa Janežičevega delovanja; njegov „Slov. Glasnik" je pričal, da je Slovenec »zdrav momak«, samo treba ga je uvesti v mesto med gospodo, pa so bo tudi tam kretal dostojno. Ustavno življenje je slovenske poslance poklicalo v javne zastope; prvikrat so nastopili kakor sovladajoč činitelj. To jo vzbudilo veliko navdušenje in — morda prevelike — nade in je vzbudilo Slovence v novo živahno slovstveno delovanje. Stritar je potem Slovence uvedel v mesto, v salon. Navdušenje v prvi dobi od 1860. —1870. 1. se vidi posebno v tem, da so pesence zlagali pisatelji, ki so se potem lotili resnobnih strok n. pr. Krek, Kersnik, Leveč, Jurčič, Celestin. Vodstvo je prevzela ljubljanska mladina, kar je popolnem naravno, ker je v slovenskem središču največ duševnega netiva. Mladina je almanahe izdajala sicer tudi drugod, n. pr. Janko Vijanski 1862. leta „Ncinosu (Gorica); Ivan Zadravski (Urban)1) „Ladou, Maribor 1864; pa ti poskusi niso imeli stalnega vpliva. Večje važnosti je bila 1865. L „Slovenska Vila", ki sta jo izdala J Jurčič in Fr. Marn. Za uvod Stritarjevemu delovanju in za najodličnejši pojav na polju letnikov nam je smatrati „Mladikou 1868., katero so izdali Levstik, Jurčič in Stritar. V njenih spisih vezane in nevezane oblike odsevajo uže nazori Stritarjeve struje. Okolo Stritarjevega „Zvonau so se zbirale odlične pisateljske moči, tako pesniki kakor pripovedniki; večjidel ožji prijatelji urednika samega. NajodliČnejša sodelavca sta mu bila na tem polju Levstik in Gregorčič; prvi je pošiljal svoje pesni, opevajoče Koširjevo Franjo, in svoje »Lesnike« med svet, drugi je pozornost vzbujal po svojih prvencih n. pr. »Njega ni«, »Ne tožim«, »Človeka nikar« i. dr. Z večjim ali manjšim uspehom so se mu pridružili L. Pesjakova, Valjavec, Leveč, Resman in drugi; zgodovinsko stroko je zastopal F. Suklje, pripovedno Jurčič (Lipe), prirodoslovno Ogrinec, „Liste iz Rusije" mu je pisal Celestin. Na zadnji strani pravi Stritar „Zvonovimu naročnikom, da so ga napotile bridke izkušnje ustaviti list, da pa z veseljem pozdravi novi list, če kdo ustanovi boljfiega, iskreno mladini na srce polagajo izrek: Sveto služimo sveti domovini! Stritar je nastopil za učitelja; na splošno sicer ni povedal ničesar novega, pa v slovenskem jeziku še nikdo ni razlagal tako jasno, ^aj in kako je treba pcvati. Pesništvo, posebno lirika, se je vidno začelo dvigati iz poprejšnjih ozkih ojnic in se odlikovati po lepi obliki in po raznovrstni vsebini. ') Ivan Urban Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je iz-dal almanah „Lada'' 1864. Njegovi so morda spisi: .,Življenjepis Elizabete Kulmanove", ,,Hlisk" (posenca), »Ljubezen in domovina", „Angel miru", dve »oveli. Odlomek iz Romeo in Julia. Najuspešneje je Stritar vplival po svojih pogovorih; beseda mu teče neprisiljeno kakor žuboreč vrelec, on govori elegantno in vendar jasno in razumljivo za vsakega razsodnega človeka; posamezni sestavki so prave francoske »causerie« v najboljšem pomenu. Kakor je Levstik 1858. leta v »Napakah slovenskega pisanja« razkladal slovniško stran pravilne slovenske pisave in potem v »Martinu Krpanu« pokazal dejanski, kako je treba pisati, tako je Stritar razjasnjeval estetično stran in potem v pesnih in povestih pokazal sam, kako je treba pisati in kaj. Vendar se je izprevidelo, da je središče slovenske zemlje najbolj primerni kraj, kjer bi naj izhajal list, namenjen slovenskemu leposlovju. Z „Ljubljanskim Zvonom" se je storil viden korak naprej 1880. 1. Najodličnejši pisatelji, njim na čelu Jurčič, Kersnik in Leveč, so se zbrali okolo novega glasila. Dve pisateljici vztrajno delujeta v tem desetletju na slovstvenem polju, Lujiza Pesjakova in Pavlina Pajkova, obe pesnici in pripovednici, prva v „Zvonn", druga v „Kresuu, kateri je znanstveni smoter postavil nad leposlovni in radi tega moral prenehati. Najodličnejši lirski pesnik v tej dobi, Simon Gregorčič, je s svojimi preprostimi, a do srca segajočimi pesnimi očaral slovenski svet. Drugi pesniki, Jos. Cimperman, Kuntek, Gestrin in drugi so vso svojo pozornost obrnili na obliko, v kateri je zlasti Puntek mojster; Jos. Cimperman je bil živeča slika, kako je treba prenašati moško bridke udarce usode; obračal so je moško proti pesnikom, ki jadikujejo, pa ne vedo zakaj. Priljubljen pesnik pa Cimperman ne bode pri vsej svoji možatosti. Nadarjenemu < '»estrinu se je prehitro pretrgala nit življenja. Pesniki so si začeli izbirati posamezne stroke na širokem polju svojega delovanja; epiki sta svoje moči posvetila osobito Kril an in Go raz d. V tem, ko se je prvi zamislil v jugoslovanske predmete, je drugi prekoračil »domači plot« zagledavši se v tiste bajne kraje, odkoder prihaja »ex oriente lux« in jc postal pesnik svetovnega obzorja. V lirski in epski poeziji lahko opazujemo posvetno in pobožno strujo; odlikuje so prva, ker le svobodni polet razveže duševne moči. Lepo se je v desetletju 1880 — 1890. razvijalo naše slovstvo sploh in leposlovje posebej; oglašale so se mlade, čile in sposobne moči. 1888. 1. so jo v Ljubljani poleg „Ljubljanskega Zvona" ustanovil še »Dom in Svet", ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. Obe svetovni struji v naziranju življenja, slobodomiselna in konservativna, sta dobili svoji glasili. To dvojno naziranje prešinja naš mali narod v toliki meri, da so si celo vseučiliščniki ustanovili dva lista „ Vesno" in „Zoro". Vsak list združuje svoje somišljenike okolo sebe in jih navdušuje za marljivo delovanje in zastopanje svojih nazorov. Osobito v mnogem številu so se v „Ljubljanskem Zvonu" začeli okolo 1890. 1. oglašati nove moči. A. K. Gorjančev v svojem spisu »Slovenačko pjesničtvo u najnovije doba« 1890—98. („Narodna Misao" 1898, št. C—20) deli dobo od 1890 do danes v dva oddelka a) 1890—93 b) 1894-98. Za svoje svrhe tukaj tej razdelitvi ne sledimo in sicer iz dveh razlogov, prvič, ker se v tej knjigi opisuje delovanje naših leposlovcev samo do 1895. 1. in drugič, ker delitev stvarno ni opravičena, kakor se dokaže na primernem mestu. Med novimi močmi navedemo nekatere, n. pr. dr. Robida (Alastor), Mar. Sternadova (Marica II.), Alojzij Peterlin (Batog), Anton Medved (Bistran, Filodem, Dolenjec), Cernej (llabctov, Framčan, Dravinjski), I. Kolarič, E. Gangl (Rastislav), Mih. Opeka (Stebor, Pr. Novak, CIausus), J. Cankar (Trošan), Fr. Meško (Carmen), 1. S., P. L. Mozirski. Izmed treh pesnic „Ljubljanskega Zvona" vztraja še samo Marica Sternadova, Ana pl. Rauscher, bivša učiteljica (Cve-tana) in Adamič v Litiji (Tinea, Sava) sta umolknili. Ugodno je na razvoj nekaterih pesnikov na Kranjskem vplival pesnik-trpin Josip Cimperman; Mih. Opeka in Anton Medved sama drage volje imonujeta Cimpermana svojega učitelja. Mladi pisateljski naraščaj pa si je osnoval tudi ožjo zavezo z imenom /Zadruga", čije členi so bili nekateri odličnejši sedanji pisatelji. V zadnjih petindvajsetih letih se je v slovenskom leposlovju °sobito v pesništvu izvršila velika izpromemba. Začela se je ta doba s Stritarjevim idealizmom, in sedaj imamo užc zastopnike dekadentstva (Ivan Cankar) in socijalne demokracije (Kristan). Zdrava narava slovenskega naroda gotovo sprejme tisto duševno hrano, ki ji ugaja, in odkloni ono, katere ne more prebaviti. Anton Hribar je še pristaš romantike, dočim so drugi pesniki več manj naklonjeni realistični struji, čije neustrašljivi zastopnik in ^govornik je Aškerc, ki izjavlja v pesni Jlerkulov kip" : Razumefi sedaj, ti prijatelj sofist, Da v«ak realist je res — idealist. V zadnjih letih opažamo, da se slovenski pesniki radi pečajo z epskim pesništvom, in da si sploh pesniki volijo posebne stroke v pesništvu; vse to bo na veliko korist slovenskemu slovstvu. Na drugem mestu te knjige se razlaga, zakaj je dramatika v Slovencih še v povojih. Anton Medved si je postavil nalogo, svoje moči posvetiti tej stroki, ker pravi (»Ostrovrhar", tragedija v petih dejanjih, „Dom in Svet" 1894, str. 356.): Povestnico naš rod ima, A ne uči se je, ne zna. Junakov dosti mati Slava Od gor uralskih do Triglava Rodila je, — od Visle mej Do Marice in še naprej. Sicer od vshoda do zahoda Povest človeškega zaroda Junakov, bojev, vede, mest Vse tudi naša je povest. Če nekdaj rod naš bil je tlačen, Zdaj diše prost, živi ojačen. Le čaka iskrenih duhov, I)a mu otmo čast sinov. Na delo torej, na ledino! Imamo dolgo zgodovino, Imamo duševnih močij, Le krepko voljo Bog nam vlij! III. Pisatelji. a) Lirsko pesništvo. Josip Stritar') narodivši se 1836. leta v vasici Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjskem je po dovršenih študijah klasičnega jezikoslovja na dunajskem vseučilišču v nekaterih rodbinah (Siegel, Kanitz) služil za domačega učitelja. Potoval jo po Nemškem, Francoskem, po Švici in Italijanskem, si s tem razširil obzorje in 1872.1. nastopil profesorsko službo na gimnaziji v llernalsu, sedaj na Dunaju. opomba. Roditelja Stritarjeva oče Andrej (1799 1864) in Uršula (1797 1855) sta imela šestero otrok, ki šc žive vsi. Najstarejši je Andrej, duhovnik uže trideset let v pokoju in popolnem slep, ki je obhajal letos l) Boris Miranu, Ltp. Slov. Mat. 1871. Dr. J. Tavčar, O Boris Miranu, SI. Nar. 1875, 281! 286. 1.. Pesjakova, Lj. Zv. 1881!. Stritarjeva slavnost na Dunaju, Ljublj. Zvon 1886. — J. Mam, Si. 1886, 126. Dr. Fr. Celestin, Slov. 1S87. M. A. Lamurskij-Celestin, Iz poezij Stritarja, Slov. Svet 18<)4. Gregor Samec, Stritarju o (.(»letnici. Fr. (iovekar, Stritar in nova literarna struja, Ed. 183. — Kroat. Revue 1882, 1. — I)r. M ah nič : Človeka nikar, Slov. 1885. Sim. Gregorčič : Odgovor, Slovenski Nar. 1885, 107 no. - Edin. 1K85, 81—83. — S. Gregorčič: Mojemu grajalcu, Lj. Zv. 1882. Nekaj Gregorčičevih pesnij je preložil I. Kaš v Slavischc Rundschau l ks;{. Slovaški pesnik A. Bella jc prcvčl Gregorčičeve »Tri lipe" na slovaški jezik. Dom in Svet 1H«).r>. M. A. Lamurskij-(iciest in: Iz poezij Gregorčiča, Slov. Svet 1894. druge razmere nego v Kobaridu; ni kazalo mnogo truditi se za javnost, nego zedinil je duševne zmožnosti v poeziji. Radi težavnega službovanja je obolel in šel v pokoj 1. 1882. in preživel nekaj časa v Gorici, nekaj pa v Logatcu pri svojem prijatelju Gruntarju. Okrevavši nastopil je znova službo na Gradišču, odkoder je krasen razgled na vso vipavsko dolino, goriško okolico, Julijske planine in širno furlansko ravan. Jako ugodno je vplival na duševni razvoj Gregorčičev tedanji profesor Ivan Šolar, ki svojih učencev ni samo učil nego jih tudi očetovski vodil in pripravljal na resnobno življenje: priporočal jim je, naj bodo prvaki v vseh predmetih, da bodo mogli možje izdatno koristiti svoji domovini. Svojim dovzetnim učencem je odkrival čudovito lepoto slovenskega jezika. Mej součenci mu je bil najdražji duhoviti in plemeniti Ivan ^tres. S tem prijateljem in z drugimi tovariši se je učil srbskega ni češkega jezika, prebiral klasična dela raznih narodov, osobito pa se je pečal s Prešernom. Svoje prve pesni je objavljal uže v Janežičevem „ Glasniku" ; v letniku 1864 nahajamo kitico trinajstih pesmic z naslovom »Domorodne iskrice«, katere je pozneje predelal in razvezal v posamezne pesmice. Prva iskrica »Kedar zarja črez planine« je poznejša »Dneva nam pripelji žar« ; druga »Zlate zvezdice smehljajo« je poznejša »Z vencem tem ovenčam slavo«; tretja je poznejša »Eno devo le bom ljubil«. Tudi pesni ;,Naša zvezda", „Mojo srčno kri škropite", „Ti osrečiti jo hoti", „Bratje, v kolo se vstopimo" se prikazujejo v »Domorotlnih iskricah« v prvi, dostikrat jako različni obliki. Kakor Levstik je tudi Gregorčič vestno pilil svoje proizvode. Pesni »Vprašanje«, »Zagovor«, »V gaji«, »Moje gosli« se nahajajo v „Slov. Glasniku" 1867. Pravo njegovo vrednost jo spoznal Stritar, in njemu gre zasluga, da je kolikor toliko odgojil Gregorčiča. Njegove pesni v »Zvonu" 1870, pri katerih se je podpisal X, ali „Gorski", bo vzbudile splošno pozornost ln mnogo posnemalcev. Nekatere pesmice javljajo duševni razpor, ki se pokazuje v raznih oblikah, in ki bi nas včasih navdajal s strahom, da bo mladi Pesnik žrtva pogubnega svetožalja. V pesni »Mrak« želi, naj se solnce skrije, da srce zabi človeške zmote; »Lastovkam« prigovarja, naj se nasele pod njegovim krovom, a one se ne odzivljejo prijaznemu vabilu, ker je on »nesreče sin«, rojen pod »nezgodno zvezdo«. »V celici« jo mlad samotar in pravi mimoidočemu staremu 3 popotniku, ki blagruje v mirnih celicah živeče, da ne vlada vselej pokoj sredi tihega zidu. Posebno se izraža nekaka nezadovoljnost v pesni »Ujetega ptiča tožba". Vsa zemlja, pravi, je bila poprej njegova last, potem so mu ostrigli peruti, ko se je vjel v nesrečno past; mladost mu mre, samo nebeškega pesniškega daru mu niso vzeli; radi tega bo prepeval v kletki, dokler mu ne poči srce. Tudi v šesterih pesmicah s skupnim naslovom »Z grobov" toži, da se njegovega srca mrliči nikdar ne dvignejo več, da je treba cvetlice saditi človeku v življenje, ne na grob, in da pravice ni pri ljudeh, nego samo v grobu! Gorje, ki ga čuti pesnik, se pa posebno takrat polasti njegovega srca, kcdar potuje njegov duh »Na potujčcni zemlji". Ko tukaj prenaša pesnik svojo bol na žalostno stanje domovine, ki je bila poprej širša, nego je sedaj, se osvobaja onega svetožalja in pesimizma, ki bi bil mogel uničiti pesnika, da se ni uprla zdrava in krepka njegova narava. Cim prej se pesnik reši, tem bolje zanj; to izpoveda sam v pesni „Ne tožim" Kar plečim sem naložil, To nosil bodem večno sam. Junaški nositi gorje pa priporoča tudi drugim, n. pr. v pesni »Črni trn". Nehote se vsakemu pesniku vsiljuje na razmišljevanje položaj slovenske domovine; Gregorčičeve lirske pesni, ki opevajo domovino, se prištevajo najlepšim plodom slovenske lirike. Da se je pesnikovo oko od »Potujčene zemlje" takoj obrnilo na vso slovensko očetnjavo, se razvidi iz tega, da je pesni o „Potujčeni zemlji" pridružil pesen »Domovini". Mnogo so pesniki slovenski opevali domovino, ali v tako prisrčnih, priprostih in vendar do srca segajočih besedah morda še nikdo. Izvirna je misel, ki jo izraža v pesni »Znamenje", češ, na polju stoji znamenje, v katerem žari krasna podoba; pod to podobo gori presvetla luč; to znamenje pa je njegovo srce, in obraz jo slika domovine, katero bo pesnik vedno slavil. Pesen jo zložena v narodnem duhu. Isto-tako se odlikujeta posni »Na sveti večer" in „V pepolnični noči". Duhovnik-pesnik primerja velike praznike cerkvenega leta z dobami v razvitku Slovanstva. Prečital je pratiko in našel svetnike raznih narodov, samo slovenskega ne, pa vendar Slovencem ni treba obupavati. Iz zvezd hoče pesnik poviti venec in s tem vencem ovenčati »Slavo", to »Slavo" pa primerja mavrici, objemajoči sedem hčera, ki se — žal — ne združe. Tem bolj pa bi se naj združili vsi Slovenci in „na Slavo prisegli ljubav si vekomaj". Kakor življenje posameznika, tako se tudi razvitek in žitje raznih narodov more primerjati čolnu ali ladji. Tako želi Gregorčič »Colničku", katerega povsod spremlja pesnikova duša, da naj srečno privesla h kočici na produ. Posebno duhovita in polna globokih čutov pa je „Naš čolnič otmimo". Planinski pastirček je rešil iz valov razljučenega potoka — Laha; odrastli se ne boji globoke reke in mož se ni ustrašil penečih valov, nego vrgel se je v morje »naj tuli vihar" še tako močnč; ta čolnič je »narodič naš": »Za mano, za mano, kdor je plavar!" Na tako duhovit in izviren način, z globokim čutom in s tako prosto narodno besedo še noben slovenski pesnik ni opeval domovine. Sedmim pesmicam je snov vzeta iz vojaškega življenja; pesen „Za dom med bojni grom" daleko presega koračnico »Vojaci na potu" ; v treh kiticah govori tukaj o ptičjem rodu, potem o meglici; vojakom na poti se pač ne bo ljubilo modrovati o ptičih in meglicah; tudi ni primerna metafora, da vojaci pravijo: »Tako cvetemo mi", kakofonija je: »Pomladni cvet odeva svet". Tri teh vojaških pesnij opevajo ljubezen vojakovih nevest. Najnežnejša in najnaravnejša je »Dekletova molitev". Preobširno >n predolgočasno je »Slovo", ki je vojak jemlje od drage. Popolnem v narodnem duhu je »Cesarski razglas", nedosežno lep je konec: „Zvcst6 jc ccsarju in dragim srce, Pozdrav zdaj dekletom, očetom! Cesarju za vojsko sreč in roke, Oboje na veke dekletom." Ko so slovanska plemena na Balkanu prijela za orožje zoper Turka, so slovenski pesniki z navdušenjem popevali slavne Čine hrabrih Slovanov, n. pr. Stritar, Krilan; tudi Gregorčič v »Ilajdu-kovi oporoki" opisuje plemenito rodoljubje bolgarskega hajduka, ki se ne boji umreti; samo to ga boli, da nc more izpolniti svoje prisege pred smrtjo »bolgarsko lepo deželo osvoboditi krvoločnega lurčina". Ljubezen do ožje slovenske domovine, do širnega Slo-vanstva razširja se v prsih — pesnika v ljubezen do vesoljnega 3° človečanstva, v nesebično ljubezen do bližnjega. V tem zmislu sta si jednaka pesnika Stritar in Gregorčič. Med takimi pesnimi se odlikuje pesen „Sam". Brez primere v slovenskem slovstvu je pa „ Življenje ni praznik" : Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Ta izrek je postal naroden pregovor. Primeri še, kaj naroča »Samostanski vratar". Da se pa more tako moško postaviti po robu vsem nezgodam, mora imeti plemenito srce. Srce pa je osamela sirota, ki svojega doma nima tu na svetu, nego tam gori. Kdo bi ga pa tudi mogel umeti, ker je »svetišče srca" brezmejno skrivnostno kakor Bog. Ce v hudi zimi ne poganja ^cvetje krasno, takrat naj srce čuva cvetje". »Srce skrivnostno je morje", ki prikriva mnogo biserov; če jih hoče vihar vreči na dan, naj jih pobere, kdor koli hoče. »Srce človeško sveta stvar" je najlepša pesmica o srcu. Prijazno občujoč z ljudmi je izpoznal može, katere izredno spoštuje radi njihovih vrlin; z iskrenimi besedami obžaluje smrt Erjavca, Krilana, Josipa Jurčiča, Einspielerja, opeva darovanje zlate maše Strossmayerjeve in pozdravlja Cehe ob prihodu na Slovensko. Ker so se od neko strani njegove pesni grajale, češ da so „cvet otroven", zahvaljeval se jo prijateljem, ki stojo zanj. Pesen »Človeka nikar" jc vzbudila na jedni strani odločen upor in grajajočo oceno, kateri pa niso pritrdili najveljavniši slovenski strokovnjaki. Tudi Pajkova ocena Gregorčičevih poezij se no more odobravati, ker je preozkosrčna. Dasi Gregorčič ne do-seza J. Cimpermana v pravilnosti in odbranosti besede, Aškerca ne v globokosti mišljenja, sc je v srcu slovenskega naroda ukoreninil bolj nego prav tu imenovana dva pesnika, ker njegove pesni prihajajo iz srca in silijo v srce; radi tega ga smemo imenovati pesnika srca. Lepo je Selak v »Kroatische Revne" 1882.1. primerjal Gregorčičeve poezije jasnemu planinskemu jezeru, iz katerega zraven sneženih velikanov odsevajo lepo duhtočo planinske rožice. V preprosti, a vendar navdušujoči obliki slika Gregorčič naj-vzvišenejšo zakone človeškega življenja; njegova beseda blaži in razširja nazore pravega človekoljuba in jasni svit grške modrosti. Gregorčič je tisti lirski pesnik v Slovencih, ki je postal najbolj naroden, ker v njegovih pesnih ni nič prisiljenega, nič mučnega in preumetnega; on je jednako priljubljen omikancem in preprostemu narodu, njegovim pesencam ni treba nobenega razlaganja. Gregorčič je nedosežen v svoji preprostosti, če razlaga višje ideje, ali če nam podaje slike iz narodnega življenja, ko n. pr. mladenič odhaja v vojake, ali kedar povdarja, da lepemu kmetskemu dekletu ni treba nobenega nakita. Ljudskega filozofa nam kažejo Gregorčiča njegove pesni »Človeka nikar", „Soči". V prvi dobi svojega pesnikovanja je bolj živ in izviren, v drugi je bolj odločen in krepek. Živo opažanje naših naporov po jednakopravnosti in po dostojnem in nam Slovencem prikladnem položaju v vrsti drugih narodov mu je porodilo nekaj političnih pesnij, n. pr. „Velegrajska kuga", „BIagovestnikom"; prva je polna line ironije, kako se za Slovane skrbi tam, kjer ni treba tuje skrbi. Po svojem lepem zlogu in po svojih mislih je vplival na mnoge mlajše pesnike. V nevezani besedi je Gregorčič spisal samo podlistek „Za novo leto" v „Sočiu 1875. leta, štev. 1—3, v katerem otožno gleda v prihodnjost. Josip Cimperman (1847—1893) ') Ljubljane, sin preprostih starišev, ki so vestno skrbeli za vzgojo svojih otrok, obožava svojo mater: Ljubezni do ljudi me ti učila, Odstrla ti življenja si mi ničnost, Mož biti in pošten, si me prosila id. id. Pesnik je bil uže od rojstva slabotnega telesa, v trinajstem letu jo — ohromel. Z zvestim tovarišem Ivanom Gornikom se je učil gimnazijskih naukov, književnosti slovenske in nemške, italijanskega in francoskega jezika. Temu prijateljuje zložil prvih dvanajst ..Kristalov" : Objame naj, iskreno še pritisne Trpeči brat na prsi te v zvestosti, Družnik preblagi mojih dni mladosti In tihe njene sreče nepopisne. Ko na te mislim, duša mi zavrisne, Vstrepetajoč od tajne veselosti, Pozabljam vse trpljenje in britko.sti, V temno življenje luč svetla mi blisne. l) Peter pi. Radios: I)cr Muscnsohn im Rollstuhl, v. Anastasius Griln, Verschollenes und Vcrgilbtcs aus dessen Leben und Wirken. Laibach 1879. A. Funtek: Jožef Cimperman..O petindvajsetletnici id., Ljublj, Zv. 1890, 533, 593, 052. — Slika Cimpcrmanova se nahaja v Dom in Svetu 1893.1. št. 6. Franjo Cimperman (1852 — 1873)'), brat Josipa Cimpermana, umrl osmošolec. Uzor mu je bil A. Umek; prve svoje pobožne pesni je objavljal v „Zgod. Danicin. pr. »Jutranja molitev", »V te zaupam". Rad je opeval slavo Marije Device, n. pr. o slovesnem posvečevanju Marijinega .spomenika pri sv. Jakobu v Ljubljani.1) V „Učit. Tovarišuv »Besedniku" počenši od 1809.1. in v „Novicahu počenši od 1871.1., je objavljal raznovrstne pesni, katerim jc glavni predmet narava, n. pr. »Venec domačih rož", »Majnikova pesem", »Pomladni dan", »Slovo od jeseni". Dasi se priznava, da so tudi Stritarjevi »Pogovori" v „Zvonuu mnogo vplivali na Cimpermana, se vendar mladi pesnik ni udal tedaj razširjajočemu sc pesimizmu v slovenskem pesništvu; tudi ne posega njegova muza v glo-bočine človeškega življenja, poleg tega pa je zdrava in sveža. Ljubezen do bližnjih sorodnikov je prirojena obema Cimpermanoma; znano je, kako lepo je J. Cimperman opeval mater in sestro; to nam kaže tudi Franjo v pesni »Na grobu mojega očeta". Po njegovi smrti je brat Josip izdal 1874. 1. njegove zbrane pesni. Marsikateri naših mlajših pesnikov poje o trpljenju, o zlu, pa ga še ne zna niti od daleka; da bi bili videli pesnika Cimpermana, ki je navezan na sobo se le redkokedaj vozil na sveži zrak na vozičku, ki mu ga je podaril plemeniti človekoljub Razlag, potem bi šele vedeli, kaj je trpljenje. Razven omenjenega Ivana Gornika mu je na potu duševnega razvitka bil zvest tovariš - pesnik brat Franjo. Globoko se je bil zamislil v ideje svojega brata in 1874. 1. izdal njegove pesni ter mu napisal v spomin lep življenjepis. Sam je začel zlagati jako rano pesni; Funtek navaja »Domovino" v »Učit. Tovarišu" 1805.1. kot prvo njegovo pesen, ki ni vzbudila posebne pozornosti, ker so takrat skoro vsi skladali domoljubne pesni. Prvi voditelj v pesnikovanju mu je bil Pr a p r o t n i k. V istem letu (1865) so objavilo „Novice" njegovo pesen »Pesnik", 1868.1. nahajamo v „Zgod. Danici" pesen „Bog" in v Janežičevem „Slov. Glas.u „Lovec". Odslej je skoro vse tadanje časnike podpiral s svojimi proizvodi. L. 1869. je izdal svoje pesni. Svoje pesni jo Cimperman posvetil dr. Costi3), ki so je odslej vrlo zanimal za mladega pesnika in ga seznanjal z odličnimi Slovenci, n. pr. z Bloivveisom, Tomanom, Razlagom i. dr. Hvaležnega ') J. Mam, SI. 1874, 68. - J. Mam, Jez. XXV. - J. Cimperman v izdaji pesnij svojega brata. — L. Pesjakova v izdaji njegovih pesnij. — ]. Cipcrle Zr. 1874, 377. - ') I)an. 1869 in 1870. _ ») Spomini na F. H. Costo, Nov. 1876! srca je priznaval izkazane mu dobrote in morda je v tem šel celo predaleč, kajti v opazki k svoji pesni »Svojemu plemenitemu prijatelju dr. Costi" J) pravi, da je uprav meseca oktobra minulo dvanajst let, odkar je izpoznal dr. Costo; o njem poje: „V prvi mladosti, ko znal za pota še nisem v bodočnost, Našel vodnika sem vže v tebi, učeni Slovan!" Pisatelji in plemenitejši rodoljubi so se vrlo zanimali zanj; S. Gregorčič je v »Slov. Nar." 1884. 1., št. 14 prijavil topel poziv na Slovence, naj podpirajo pesnika-trpina: podporniki so mu bili najprej dr. Razlag, pa tudi dr. Turner, dr. Vošnjak, Leveč, dr. Tavčar in drugi. Istotako hvaležno se spominja dr. Tomana l) in pripoveduje, da ga je nagovarjal Toman, naj slovenskim vojakom zloži primerne pesni; ustrezajoč tej želji je Cimperman v „Novicah" 1870.1. objavil nekaj vojaških pesmic, naslove imajo: »Vojaški stan", »Vojakovo slovo", »Prisega", »Pozdrav domovini", »Hrepenenje po domu", „Osrčba" (Koseskega: »Potažba"), »Odhod iz ptujega". Zadnja se glasi: Veselo moje je srce, Pred mano širi se morje, Spolnile so se mi želje, Pred mano strme so gore, Zdaj iti k svojim jaz ljudem, Pa kaj vse to je meni zdaj, V predrago domovino smem. Ko grem spet v svoj domači kraj. Adio, tuje mi dežel', Iz srca kličem zdaj vesel, Na Kranjskem biti že želim, Da srečno tam ko ptič živim. Poslal je malo zbirko takih pesmic Tomanu na Dunaj, ki jih je mislil dati natisniti, pa te nakane ni uresničil vsled nagle svoje smrti. Osobito je čislal Cimperman dr. Razlaga, kateremu jo postavil spomenik v „Slov. Narodu" 1880. 1. v št. 132—134 v spisu »Dr. Razlagu, človekoljubu" in pa v sonetih, kjer poje: Tam v lepi Štajerski zeleni, Stoji mogila, malokomu znana, Krijoč pepel najblažjega Slovana, Ki redki so vrstniki mu vsajeni. Ko sta se pa 1881. 1. ustanovila „ Ljubljanski Zvon" pa „Krcs je prva tri leta obilnejo podpiral „Kres", potem pa od 1889. leta popolnem se posvetil „Zvonuu, kateremu je do smrti skrbno opravljal korekture. Najlepše pesni je zbral in jih izdal 1888. 1. ') Nov. 1877. — 3) Matične knjige za 1.1876., Nov. 1877. Na čelu zbirki stoji »Strunarjcva prošnja", češ, stari pevec naj ne poje svetu v smeh, nego Vesel umolkni, mili Hog, Poslednji strun mi spev. Nato slede „Listi ljubezni" (deset drobnih pesmic), te tožijo o ženski nezvestobi. Najlepši je drugi list: Sinoči je draga Mi listek poslala, Vanj z drobno ročico tako zapisala. Ta pesen se čita kakor najlepša narodna. Oddelek „Pod kostanjem" obsega 18 trokitičnih pesmic. „ JJselilo cvetje" je zbirka 2G, »Kristaliu 38 sonetov; tem se pridružujejo »Iveri»Gazele", „Distihi" ; zbirko končujejo pesni, čijih zadnja je »Večerna molitev pesnikova". Vladala je nekaj časa v slovenskem slovstvu ona morilna „svetobolna" poezija, katero so gojili oni pesniki, ki so najbrže imeli najmanj vzroka za to. Če se jo v početku pesnikovanja Cimperman tudi udal temu svetožalju, mu tega nihče ne more zameriti, kajti v tako tužnih razmerah ni živel nobeden slovenski pesnik kakor on — »Bolestim J) zlahka mojim ni primere" — vendar se pa mora priznati, da se je kmalu ojačil in hrabro nosil usodo; značilna črta njegovega značaja je moštvo, junaštvo; to lastnost povdarja sam opetovano: Hog dal jc dušo mi krepko in zdravo; Značaj si moški jaz vem ohraniti, In potlej dan poslednji meni vzidi; Stal ti si v borbah skala. Miruj srce, in zberi vse kreposti, Da mož do poslednjega žijem vzdiha. Junaštvu, srčnosti jo posvetil posebno pesen z naslovom »Moška čast", v kateri govori samozavestno: A duh moj, Orlu drznemu soroden, Ne kloni se, četudi je potrt; Značaj ponosen vedno in svoboden, Prostost jc geslo njemu ali smrt. Osmi gazeli postavil je na čelo »motto" jednake vsebine: Ein Lowe bin ich, trotzig kiihn, Gcfesselt frcilieh, das ist wahr; Indcs, Avcnn auch die Fessel klirrt, _ _____ Ein stolzcr Lowe immcrdar. ') Življenje moje venec jc trpljenja, Vsak dan prinese nove mi bolesti. („Zora" 1875, 99.) Tudi v distihih dviga glavo po konci: Majhen sem, ali na dan po svoji sem sc moči dvignil, Blag moj genij mi bil vsekdar je zvest kažipot. Dasi mu v početku marsikatera struna milo toži, se mu vendar med pevanjem samim duh ohrabri in plane kvišku, kakor da bi se sramoval plakanja in stokanja; konec je vedno dur-akord. Cimperman je zastopnik realnega čuvstvovanja v liriki: „ Vsa čuvstva moja so resnična", povdarja v »Saturah", najnovejši zbirki sonetov, in poje: A nejevolje čuvstvo me prešine, Ko pevce slušam naše vzdihajoče ... Odločno se upira „llojiču slovenskih svetobolnih revčet* in zahteva, naj vsestranski izpričamo: „Da svetohlinci nismo, ni pagani." „Sature" v dovršeni obliki razkrivajo rane na narodnem telesu. Najvišje pa je vzletela Cimpermanova muza, ko opeva Levstika.1) Bili so mu učitelji Praprotnik v mladih, Stritar v poznejših letih, vendar je najbolj hvaležen „robantaču" Levstiku, kakor ga imenuje sam. Sonetni venec »Levstiku Francetu" je vrhunec njegove pesniške zmožnosti, dasi priznava sam, da ne more dostojno proslaviti velikana: Kovano naj zlato imam pisalo, In tvojega vso visokost jezika, Da pravo ccno tvojo mi naslika, Pero nikakor nc bi poskušalo. V ta sonetni venec je Cimperman izlil vse globoke čute spoštovanja in hvaležnosti, kajti izmed voditeljev in učiteljev njegovih je bil gotovo Levstik najodličnejši. Tudi jezik v svoji obliki izgublja nekaj preumetne odbranosti in je bolj naraven nego v Saturah 1—IG.2) »Sam siromak in bolan, na trdo priklenen ležišče"3) poznal jo ničnost sveta in puhlo nadutost slabounmežev ; svoje nazore o svetu jo razkrival zlasti v „Iverih" *) in ostro šibal navidezno narod-njaštvo in drugo slabe lastnosti. Svoje poezije je sam razdelil v pesni, sonete, iveri, distihc •n gazele.5) ') I J. Zv. 1891. - *) Lj. Zv. 1890. ') Poetičen kalcidoskop, Zora 1877. 4) Kr. 1881. s) Zora 1877. Večina pesnij in gazel opeva ljubezen; distihi so namenjeni večinoma domačim razmeram ; v sonetih ga v novejšem slovstvu ne nadkriljuje nobeden pesnik. Nahaja se med njegovimi umotvori razven omenjenih pesmic, slavečih njegove dobrotnike, še dokaj drugih prigodnih poezij, n. pr. L uj i z i P e s j a k o v i: Bodi poslavljena, blaga in vrla buditeljica moja, Kličem danes prevesel Tebi v hvaležni spomin.') Janezu Bleiweisu2); v spomin 125letnice Vodnikovega rojstva3); o slovesnem odkritju Vodnikovega spomenika4); Elegija na grob Nj. ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa'1); Podpornemu delavskemu društvu v Trstu za vezilo na dan krščenja njegove zastave.6) Jezik v njegovih poezijah je odbran. Kakor Levstik je marljivo pilil svoje pesni; vidi se velik napredek med »Pesmimi" izdanimi 1888. 1. in njihovi prvi obliki v Pajkovi „Zoriu. Saj pravi sam (Kristali): Nikdar se ne očitaj mu zamuda, Če pesmi niso lahke zanj igrača. Lepo se mu podajajo samostalniki n. pr. nesrečnik (Pesni, 15), slabotnih (130), potrebnih (133), razhošnih (80); taki izrazi delajo zlog kratek in čvrst. Okrajšana oblika zaimena si ima včasih naglas, kjer bi sc mu lahko izognil po drugem besednem redu, n. pr.: Ki rad bi se vesel oziral nanje (str. 59); bolje: Ki rad oziral bi vesel se nanje. Isto velja o pomožnem glagolu sem v kitici: Hrast sem bolan, ki ga z udarcem krutim, bolje: Bolan sem hrast id. Pridevniki, preveč oddaljeni, tvorijo zlog preumoten, n. pr.: IzvOri so veselja vsi izčrpni, namestu: Veselja vsi izviri so izčrpni. Tu in tam (str. 52, 80) se nahaja samostalnik na začetku, pridevnik na zvršetku vrste ; ta preumetni in posiljeni besedni red ') Nov. 1866. Zora 1875. 3) SI. 1878, 90. Nov. 1888; dostavi spis: Blehveis pa Slov. Matica, SI. 1878, 125. •—■*) Lj. Zv. 1883. — *) Slov. Nar. 1883, 147. — Lj. Zv. 1889. ») Lj. Zv. 1889. — •) Ed. 1882. odtujuje njegove poezije čitateljem. Nepoetičen je izraz »Obema čas ne gleda skozi prste." Mnogo pa je pisal tudi v nevezani besedi; prevel je Avgusta Dimitza spis „Die Habsburger und ihr Wirken in Krain" na slovenski jezik, lepo vrsto Radicsevih spisov za „Matico Slovensko", pretolmačil istega pisatelja posebej izdano knjigo „Die Geschichte des Civilspitals in Laibacli", pomagal Iv. Fiisu pri njegovem velikem delu „Stavbinski slogi", popravljal Jurčičeve zbrane spise, Erjavčeve izbrane spise in izborno opravljal korekturo „Ljubljanskega Zvona". Lujiza Pesjakova je posredovala, da je Cimperman začel dopisovati nemškemu pesniku Anastazij u Griinu (grofu Auerspergu); plemenita prijaznost tega pesnika je blagodejno vplivala na našega pesnika-trpina in mu »sladila marsikatero bridko trenutje temno-resnega življenja." Cimperman je skušal Griina pridobiti za to, da bi kaj spisal za Prešernov album, ki gaje namerjalo izdati »Pisateljsko društvo"; Grun ni mogel ustreči želji, ker je bil preobložen z delom. Njegovo slovstveno delovanje pa s tem še ni dovršeno ; navadno se povdarja premalo, da je življenjepise in krajše povesti pisal za »Besednik" ') in mnogo gledališčnih iger prevel za „Dramatično društvoa. Pisal je tudi pod imenom »Charpentier". S tem, da mu je Bog končal zemeljske reve in težave, jo uslišal pesniku, ki je bil mož trdnega verskega prepričanja, želje, izražene v »Strunarjevi prošnji": I)a vroče mi krvi pretOk Zastajal bi hladan, Da v časov meni grob globok Vsak up je pokopan., Da v srci mro želje in strast, Ljubezen mre in črt, Da gledal svojo bi propast: Ne, Oče, pošlji smrt! Ivan Restnan?) je rojen 1848.1. na Zgornjem Otoku na Kranjskem. Mati je izhajala iz Prešernove rodbine, zato je on, sorodnik Prešernov v šestem kolenu, dobil v drugi šoli prošta Prešerna ustanovo. V sedmi šoli jc bil Spleten v stvar »Jcžice — Janj če" in sedel pet dnij na zatožni klopi, pa .te bil oproščen. Hotel je študirati jus, pa k vojakom odbran, moral je na Tirolsko. Od 1873. 1. stalni uradnik južne železnice, je služboval na Hrvatskem, ') Aleksander Ivan Potcmkin, Des. 1878. llog kaznuje neusmiljcnca, Ucs. 1869. — »Sirota", „Zaida"; dve povesti, Bes. 1877. s) Lj. Zv. 1898, 309 -310; L. v Slov. Nar. 1898 od dne 23. aprila. A. K. Gorjančcv v Nar. Misao. 1898, 8. Primorskem, Tirolskem, Štajerskem in Kranjskem, sedaj v Zalogu pod Ljubljano. Njegovo neustrašeno in navdušeno rodoljubjeje nekaj vzrok tega hitrega premikanja. Sodeloval je v „Celovškem Slovencuv „Novicahv ..Edinosti", Domovini11, v Stritarjevem in v ,,Ljubljanskem Zvonuu osobito od 1895. leta naprej. Mož živega temperamenta se udaja različnim vtisom; pesni „Črez leto dnij" (dekle je pozabilo obljubljeno ljubezen) in „ Zvonov i" (še done, kakor poprej, pa srce ni tako kakor poprej; glej Stritarjev ,.Bled") sta otožne vsebine; vendar se tolaži z »Zdravilom" (Nemec bi rekel: Ein anderes Stiidchen, ein anderes Miidchen); ravnotežje v življenju mu daje ljubezen do domovine. (V zaporu.) V lepem narodnem zlogu je pisana »Ljubici". Več njegovih pesmic je uže uglasbenih. Njegova velika zasluga je to, da se jc trudil na vse moči, utemeljiti Jurčičevo ustanovo in je imel ob tej priliki tudi slavnosten govor'). Jcdnak govor je imel tudi na slavo Vodniku.*) Njegova premeščenja so mu dala povod spisu „Posiljeni turist", v katerem popisuje lastnosti Italijanov; vplcl je sonet, ki opeva lepoto italijanskih žen.3) — Svoje prve pesni jc objavljal v Stritarjevem „Zvonu11 L n. pr. »Prošnja", „Solze", „Po slovesu" so lirske poezije otožnega značaja. Požrtvovalen rodoljub podpira in pomaga povsod, kjer vidi, da bo koristilo narodni reči. Sam poje o sebi: Nisem doktor nc —■ profesor, Mlad iskal sem v zlatih zvezdah, Cist značaj je moja čast. . .; Kje pač moj zaklad gori, V tujcih z roko kruh si služim, Kje utriplje srce moje, Srcc, um jc doma last. Prašal sto in sto oči. Našel zlata nisem v zvezdah, Našel zlato pa sreč, Z mano čuti, z mano ljubi, Z mano nosi vse gorje. Anton Funtek (—b—) iz Ljubljane (roj. 1862), postal učitelj v Šmartnem pri Litiji, pozneje v Št. Vidu pri Zatičini. Na poziv deželnega odbora kranjskega je šel na dunajski tehnološki muzej, potem dobil službo šolskega voditelja na Barju in pozneje strokovnega učitelja na ljubljanski strokovni šoli. Sedaj jo c. kr. glavni učitelj na učiteljišču v Ljubljani. Njegova prva pesen je „Majnik" 4), v kateri nagovarja rojake, naj prosijo za narod, kateremu je usoda tako ostrigla meje. Ce sploh pregledujemo njegove poezije, uvidimo takoj, da večina proslavlja naravo in, kar človek opaža okolo sebe: Priroda praznuje dan veliki svoj In zmago nad zime vetrovi.8) l) Nov. 1881, str. 79. — ') Nov. 1869. — ') SI. Nar. 1871, 40—45, ') Lj. Zv. 1881. — *) Zv. 1882; dostavi: „V drugi strugi", Ljublj. Zv. 1883; „Na planini", Kr. 1883; „Po zimi", Kr. 1883. Rojstno vas ') poveličuje, ker je dovolj kreposti v njenih prebivalcih. Mnogo teh pesmic pa vendar ni posvečenih samo proslavi narave, nego v mnogih pesnih najde pot tudi do notranjega življenja, do sveta čuvstev. Značilne so v tem oziru „Pesmi dekličje ljubezni".2) Deklica si želi, naj ji Bog varuje mladostni žar; on vidi, občujoč z rožicami in cvctlicami, da vsaki bilki pride čas, ko cvete in ovene. Slovenskega pesnika si ne moremo misliti brez ljubezni do domovine; „V cerkvici"3) je zbranih mnogo ljudij, ki molijo v raznih stiskah, pesnik pa moli za narod slovenski. Spretno zlaga Funtek pesni-prigodnice, n. pr. »Vodniku" (slavnostna kantata o priliki odkritja Vodnikovega spomenika v Ljubljani 1889. I.4) ; »Prolog" pri predstavi za društvo visokošolcev v dvorani čitalnice ljubljanske dne 22. aprila 1889 pa je vendar samo versificirana proza 5). Isto velja o prologu ob priliki otvoritve novega gledališča v Ljubljani. Balade Funtkove zasledujemo v „Ljubljanskem Zvonu" od 1883. leta počenši, n. pr. »Vojnikova osveta" in „Na produ" ; v zadnji kliče pred letom utonivši ljubimec svojo drago na jezero; kijubu hudemu vremenu je veslalo dekle tja in utonilo. Izmed balad, objavljenih istotam 1885. 1., odlikuje se »Utopljeni Zvon" (v stolpu na blejskem otoku). Njegove izbrane pesni je izdal Fr. Gabršček. čisti donesek je namenjen Ljubljani po potresu; radi tega uvaja zbirko pesen »Ljubljani v prosveto" : Ne Ljubljani razdejani, Ki jo stri jc zemlje gnev — Ne, obnovljeni Ljubljani Posvečen jc vsak ta spev. V zbirki pa se nahajajo tudi nenatisnjeni proizvodi. Po vzgledu Schillerjeve pesni „Das Lied von der Glocke" poje Funtek »Pesem o pesmi", ki človeka spremlja na vseh potih življenja: Ti pesem, dušo mu objeinlji ln nosi ga do Njega gor, Ki v večnojasnem domu žijc, Ki vzorov vzor jc sam izvor Glasnice vzorov poezije! ') L j ubij. Zv. 1883; dostavi: „Ob žetvi", Kr. 1883; „Gozdni glasovi", Lj. Zv. 1886. ') Kr. 1883 1884. ') Lj. Zv. 1882. — *) Lj. Zv. 1889. 4) Slov. Nar. 1889, 97. S. Gregorčiču je zložil v spomin petdesetletnice pesen iz najbolj značilnih izrekov Gregorčiča samega. Izvrstno je prevel Funtek Baumbachov »Zlatorog", manj se mu je posrečil izvirni »Godec". Godec je po dolgem potovanju zašel v lepo dolino, kjer je sedaj Vrbsko jezero; tam je živelo razuzdano ljudstvo. Zagledal se je tam godec v pohotno in lepo Zalo, videl pa tudi pobožno Anko. V dvomu je zapustil dolino, in Anka umira od srčne boli. Ko je godec prišel nazaj, se mu prilizuje Zala ; a on jo je odpahnil in sam padel v vodo, katero je Bog poslal v kazen pregrešnim ljudem. — Krivda godčeva in kaznovanje ljudstva ni v nobeni pravi zvezi; dejanja je premalo za obširno epsko pesen, pobožna Anka ne zasluži take kazni. Jezik je lep in gladek, kakor se pričakuje od pesnika, ki je na dobrem glasu radi mojsterske oblike. Funtek je delaven tudi na polju pripovedništva. V „Slovanu" se nahaja povest »Iz spominov mlade žene" in v „Dom in Svetu" 1889, novela »Brata". V „Ljubljanskem Zvonu" 1892. in 1895. 1. „Senanus" in »Rokopis". Ker je »Rokopis" v slovenskem slovstvu jedina novela iz pisateljskega življenja, navedi se na kratko vsebina. K uredniku malomestnega lista je prinesel pisatelj-novinec v presojo rokopis, katerega porabi urednik zase, da bi nekaj zaslužil za potovanje svoje ljubljene jediniče. Mladi pisatelj sc je zaljubil v hčerko, dovršil vseučiliščne študije, oče je priznal svojo nepoštenost in z veseljem hčerko pisatelju dal za ženo. Neverjetno je, da je pisatelj - novinec pri prvem sestanku deklici izjavil ljubezen; lepo je slikan duševni boj revnega urednika, ki je hčerki na ljubo postal tat. O pisateljevanju Funtkovem v vzgojcslovni stroki glej „ Vzgoje-slov je11. Vojteh Ulrich (1862 1880) iz Javornika na Gorenjskem sc je po smrti svojega očeta preselil v Kranj, kjer je hodil v nižjo gimnazijo, višjo pa je dovršil v Ljubljani 1880. 1. Na graškem vseučilišču vpisavši se v modro-slovsko fakulteto (jezikoslovje) je začel bolehati in umrl, ne da bi bil videl učni zavod, kamor ga je gnala ukaželjnost in goreča ljubezen do domovine, kateri je namerjal koristiti z »uma svitlim mečem". V slovenskem in hrvatskem jeziku jc zlagal pesni, iz katerih odseva krepka pevska žila. V zapuščini je baje ostavil tudi dramo »Svctoje", kakor pripoveduje A. A. P, v „Ljubljanskem Zvonu" 1881. Ivan Trinko - Zamejski, porojen 1863. leta na Tarčmunu v okraju Šentpeterskem (S. Pictro al Natisone) na Beneškem, jc pohajal italijanske prostonarodne šole v Čedadu (Starem mestu), gimnazijo in bogoslovske šole dovršil v Vidmu, dobil 1890. 1. profcsuro na tamošnji nižji in kmalu potem na višji gimnaziji. V šestem gimnazijskem razredu se je začel ognjevito učiti slovenščine. Svoje pesni je začel objavljati v »Ljubljanskem Zvonu". Zbrane so izšle na svetlo 1897. 1.; posvečene so Jeleni Črnogorki, kneginji neapeljski, kateri pesnik položaj nove domovine riše v silno žalostni sliki: Zavita v mrak ječi potrta, glaana; Preteč, grozeč grme nad njo nebesa, Da v korenu se stresa Osamljena in jadna. Težki nad njo razgrinjajo se dnovi. Vendar se nadja, da bo prihod njen nesrečni deželi v korist: Kneginja blaga! prihod tvoj brez traga Nikar naj ne ostane. Kreposti tvoje dobro so nam znane: Izgled nam svitel bo sijal od zgora. Pesnik sam objasnjuje svojo otožnost (Moje pesmi): V pustinji žalostni smo sc spočelc. Samote duh obsipal ni s sijajem, Z ledenim nas je davil ogrljajcm. To izrazujejo n. pr. „Toga", »Konvulziven trenutek", »Zopet toga", »Obup"; zadnji dve vrstici se glasita: V obupu srce strto hira, mre; Iz niča sein — naj nič me spet požre. To jc redek pojav, da bi tako pel duhovnik-pesnik, in jc v nasprotju z mislimi v pesni »Vera". Svoje nazore o življenju nam razlaga v obširnem proizvodu »Razpršeno listje", ki ima 52 trokitičnih pesmic. Tu opisuje pesnik čudne vizije, sanje, nezavest, nenavadne duševne položaje tako, da jc marsikaj nejasnega. Naravnost nepoetična jc misel v »Črni piki"; v tej opisuje krasoto prirode, vzkliknivši: A kaj ves kras njegov (namreč zelenega loga) pomaga meni? Ko gledam vanj, zagledam črno piko. Pesnik ni povedal, kaj jc prav za prav ta črna pika, poje pa v četrti A kaj, a kaj! oko megleno bolno Povsod mi vidi ono črno piko in v peti kitici: Kako radosti naj uda se zlati, Če jasna duša ni in ti zdrava i Zanima ga usoda bližnjega Ogleja; posvetil ji jc dve epski pesni: l'dajmo silni volji sc, modrica, In Bogu posvetimo skromni spev. Pesnikovo obzorje ni obširno, to priznava sam: Peva in prepeva Moja skromna Vila, Nail valovjem jeznim Raztcgujc krila. V obče se jezik čita gladko, vendar se poslužuje tu in tam nenavadnega naglasa, ki pa sploh še ni trdno določen v Slovencih, ker sc pesniki ravnajo po narečju svojega rojstvenega kraja; marsikateri izraz jc preveč vsakdanji, n. pr. stoka, cvili, str. 3; ni mi v glavi smotra, str. 17, kaj pomeni: Vse kadi se, meša, Vse ječe se stišče? str. 36; Evropa stara, oj, Evropa kriva; Zabredla v stran si! Kam tc s poti prave Novosti priženo nezdrave? str. 59. Neprimeren jc tuj izraz „Konvulsiven trenutek"; »kočije zlate so drdralc sumno", str. 103; .kipečih ognja in strupa", str. 102. Zamejski jc Stritarjev roman »Gospod Mirodolski" pre vel na italijanski jezik. (Glej: Stritar). Frančišek Hudoklin (1863—1886) iz gorenje Stare vasi na Dolenjskem jc vstopil 1873. 1. v gimnazijo v Novem mestu, 1881. 1. dovršil prvo polletje osme šole in je iz raznih vzrokov izstopil iz šole. Tri leta je ostal v domačem kraju, opazujoč življenje in mišljenje preprostega naroda; 1885. 1. jc v Trstu opravil maturo z odličnim uspehom, potem pa v Zagrebu vstopil v bogoslovje. V nižji gimnaziji jc rad prebiral Jurčiča in Stritarja, in med nemškimi klasiki Lenaua ter Goetheja, ruske pesnike Puškina in Turgenjeva je čital v izvirniku; visoko jc čislal srbske narodne pesni; naučil seje laškega, francoskega in španskega jezika ; hil je izredno nadarjen. V ,Jjublj. Zvonuu 1886, 54 objavljena pesen izrazujc neki pesimizem, ki so ga najbrže povzročile osebne razmere: . Srce divjalo nn besno In plah pobegnil sem v goro id. Franjo Gestrin (1865 1893) iz Ljubljane se jc na Dunaju učil pravo-slovja in jc zajedno vstopil prostovoljec v pcšpolk št. 24. Nc čuteč poklica do izvoljenih študij seje preselil v Gradec in prestopil na modroslovsko fakulteto, potem je bil nekaj časa suplcnt v Gorici in v Mariboru. Ondi je zbolel, ker se jc pokvaril na vojaških vajah, in se je vrnil v Ljubl jano, kjer jc umrl. Tže gimnazijec je marljivo proučaval najlepše proizvode svetovnega slovstva in- se jc temeljito naučil čcščinc in ruščine. V njegovih življenjepisih sc navadno nc omenja, da jc začel pisati v „Vrtcuu 1882. leta z imenom »Ksavcrij" ter s šifro V. W. in F. G. P. Po desetletnem pesnikovanju jc 1893. 1. založil njegove izbrane pesni dr. Josip Furlan. Njegovim pcscncam jc sicer na čelo postavljena »1'živaj", iz katere bi sc dalo sklepati, da je Gestrin sodrug Levstikove življenja se veseleče muze, pa vendar je večina njegovih lirskih pesnij otožnega značaja: Z nesrečnim srcem, z mračno dušo Ostavil dom sem mladolet. Pogostoma toži, da mora iti iz domovine na tuje. Zdaj tu na tujem sem kot mrtvec v grobi. Pomlad razsipljc cvctjc krog in krog. ali: A jaz zamišljen sam sedim v kupeji, Od doma strani vlak z menoj hiti. Kakor da bi čutil, da mu ni odločeno dolgo življenje, katero mora porabiti dobro, pravi resignirano v zadnjem trioletu: Najlepši dan človeku — zadnji dan, Ko nad oholi grad se v nič podira, Ko trudno se oko na vek zapira, Najlepši dan človeku — zadnji dan. Pa kljubu tem raznim bolestim, katere si lahko tolmačimo na telesno hirajočem visoko nadarjenem mladeniču, se njegovo srce veseli, kedar se spominja drage gorske vasi, kjer biva »krasna črnolaska". Pesnik sam priznava, da drugi tudi trpč, in to je »hladilna kaplja". Premalo moške samosvesti izraža pesen »Menih", da mlad menih medli živ pokopan v samostanu. Tudi v samostanu lahko izvršuje moža dostojni poklic, ako jc namreč učitelj, pesnik, učenjak ali umetnik. Jako lepo so mu uspele pesni, n. pr. »Ecce dolor" in »Na gospo-svetskem polji"; obema je snov vzeta iz zgodovine koroških Slovencev; prva izraža nado, da se Slovenci na Koroškem zopet prebude, druga pa dvomljivo vpraša »Kdaj pač strla boš okove? Tu sc mora pripoznati nekaj protislovja, kakor skoro v vseh njegovih ljubezen opevajočih pesnih, ker si ne more čitatclj napraviti prave podobe o njegovi izvoljeni, saj mu je časih »deklič zoran" jedina tolažilna noč v tužnem teku življenja, drugokrat ga pa obsiplje s skrbmi. Nezaupnost v prihodnost Slovencev izraža tudi pesen „Kdo ve ?" Lepa je vizija »Pri noči" (Ob Komenskega tristoletnici), v kateri opisuje njegovo rojstvo, smrt in požar mesta Lesna, iz katerega je Komensky komaj rešil golo življenje. Za slovensko gledališče je priredil mnogo iger osobito iz češčine. Le s svojo nenavadno nadarjenostjo in marljivostjo je v kratkem teku svojega življenja mogel dovršiti toliko del. Nameraval jc tudi spisati daljšo povest »Zimska roža"; snoval jc tudi neko dramo. Takoj s početka jc pozornost vzbudil po lepem jeziku; izrazi so mu odbrani in lepi, rabil je pa preveč stereotipnih besed, n. pr. zoran, teman, n. pr. »zorna deva" (Pod jablano), »zorna ljubav" (Z nesrečnim srcem), »zorno življenje" (Kraška roža), »zorni cvet" (Doma), »Deklič zoran" (V gozdu). Istinile so o njem besede: ... Življenja, čegar boli in sladkosti Pretresale so srce ti zlato, A več ko radosti si vžil britkosti, Ki zastrupila žitje jc mlado, Da sreče mogla najti in pokoja Ni plemenita čista duša tvoja.1) JC. Gangl (Rastislav) iz Metlike na Dolenjskem (187>) je objavil prvo svojo pcscnco v „Lj. Zv.u 1891 z naslovom »Nemi listi". Kakor Cimperman ') Svoje baje nad 20.000 gld. cenjeno premoženje jc volil »Pisateljskemu društvu". smatra Gangl pesniški poklic jako resnim. Zato je v zbirki svojih pesmic na čelo postavil odo »K tebi", v kateri kliče k Bogu: V duši sc razvijaj poezija. Poezija sveta — kakor Ti. Dasi je velik prijatelj narave, posebno zelenih planin: O, to so lepe skladbe te, Ta čarna simfonija Pri rodna poezija, vendar prirodna lepota sama ni tolika, da bi ga navduševala za pesništvo, nego »Višja ukazuje moč"; poezija mu je druga »Zvezda", poezija mu je »Roža življenja": Nebo mi rožo podelilo, Ko stopil v svet sem mladolet, Prejel sem z rožo naročilo: »Zvesto ji čuvaj mladi cvet." Zopet sc razlikuje od Cimpermana, kateri si želi smili, ko mu usahne duševna moč; Rastislav — to jc njegov psevdonim — pa jc resigniran: Ko roža meni ta usahne Pa živel bodem brez — srca. Zopet drugo svojstvo nam Rastislava kaže kot sodruga Gregorčičevega; do celd jasen jc vpliv Gregorčičev: oba sta pesnika srca; nobeden slovenski pesnik za Gregorčičem ni toliko peval o srcu kakor Rastislav. Dozdeva se nam, da se preveč ponavlja v njegovih pesnih misel o minolosti in sedanjosti, češ, spomin na minolost oslaja sedanjost, n. pr. »Pravljica", »In vender". Ludovik Črnej (Habetov, FramČan, Dravinjski), rojen 1870. 1. v Framu blizu Maribora, sedaj učitelj v Čadramu pri Konjicah na Štajerskem, izraža v drobnih lirskih pesencah svoje čute več ali manj pesimistične smeri, n. pr. »Nesreča", »Smrtni klic", »Nekdaj - sedaj". Njegova pesen »Pri viru" nas spominja y-jevc pesni »Pri studencu". »Nekdaj - sedaj" je izraz resignaeije: imel je pesnik ljubi dve, devo in domovino; ostala mu jc pa samo domovina — idealna ljubezen. Istotako jc izraz resignaeije pesen »Dovolj bi bilo cvetja". Pri jedni pesni iz 1894.1. {„Lj. Zv.u)] je refren pri vsaki kitici: »Je pa davi slanca pala". L. Čcrncj tudi v pedagoških listih objavlja lepe spise primerne slovenski mladini. Pesnik y v »Ljub. Zv.1' se rad bavi s prirodo, n. pr. »Ob studenci", »Nevarni studenec", „Lj. Zv." 1891; »Studenec bistri, teci", „Lj. Zv." 1892; »Snežcc, beli snežec" ib.; vendar se prerad udaja pesimizmu, n. pr. »Prešlim upom", »V kletki": Pelo bode grlo moje, Petju nima kletka mej id. Primeri: »Poeziji", „Lj. Zv." 1891. Tu je jasen vpliv Gregorčičev. Išče si tešila »Pri vinski kapljici", „Lj. Zv." 1891. Njegove pesni so izraz globoko čutečega srca. Marica Strnadova, učiteljica pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricah, rojena 1872.1. pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem, jc mnogostransko delavna pisateljica — Alenka, Alenčica, A-a Breda v »Ljubljanskem Zvonu", Danica v „ Vesni", „-ova" v »Slovanskem Svetu", Marica II. v »Slovenki". Pcsnica izraža svoje čute v tužnih drobnih lirskih pesencah, n. pr. „Pri slovesi", »Lj. Zvon" 1892 (Ljubimec je šel v svet in se jc izneveril). »Spominčice", »Lj. Zvon" 1893 (Ni treba ji na grob saditi cvetlic, ker jih nadomeščajo izjalovljene nade). »Odprto je nebo", „Lj. Zv." 1894. Danica poje v Gazeli, {»Slov. Svet" 1895): Grobišče temno vzore moje žarne krije, Le jedna zvezda lepše kot nekdaj mi sije, To je za narod moj in domovino, Srce le zanjo moje v ognju svetem bije. Šaljiva je pesen »Izpit" (Ljubezen je delala izpit, pa sc ji je slabo obneslo). Ko pa pcsnica motri zvezde, ji je naš svet vendar dom veselja. Ko si misli, daje ona »Jezdec", „Lj. Zv." 1894, ali »Lovec", „Lj. Zv." 1895, prevejajo pesnico čuti veselja. Josip Kršišnik, rojen 1865.1. pri Sv. Lenartu v škofjeloškem okraju, sedaj kapelan na Teharjih blizu Celja izraža v »Mojih rožicah" *) iste misli, kakor Prešcrn v začetku svojih sonetov: A kako bi mogle biti Li krasnejše, bolj dišeče, Ko jim nikdar ne prisije Vedri žarek mile sreče. »Tiha ljubezen" in »Siromak" opisuje tožno stanje, kedar globok prepad loči ljubljeni osebi. Posebno prijajo Kržišniku poezije v stalnih oblikah, triolet in rondel1); v njih izraža svoje nazore o življenju in daje dobre svete, da uravnamo svoje dejanje in nehanje po naukih modrih mOž. Beseda mu je odbrana in jedrnata. Dr. Janes Robida (Joscphus in Mcphisto v „ Vesni", Alastor v „Slov. Svetu" in v „Ljubljanskem Zvonu", —i— v „Dom in Svetu"), por. 1871. 1. v Ljubljani, zdravnik istotam. Njegova prva pesen v „ Vesni" jc »V svet"; draga mati mu na pot ni mogla dati ničesar drugega nego spomin na domovino; svet mu jc vzel mnogo: Dasi sreč mi ranil jc. To svetstvo mi ohranil jc. Slike iz velikomestnega življenja so »Akvareli s karnevala" L, II., III.') in »Graške pesmi" *). Neprimeren jc akvarel II., v katerem nagovarja oče hčerko: Nc pritrdi, nc odreci, Vsemu sc ljubko smehljaj, In kdor ti največ obeta, Ta tvoj ženin bode naj. ') lj. Zv. 1887. — ») Lj. Zv. 1887. ») Vesna 1892. — *) Vesna 1894. 4» »Velikonočna"') nas spominja Stritarjeve pesni »Bled". ».Šivilja" *) izraža bridke čute revne deklice, ki si težko zasluži svoj borni kruhec. Jako marljivo je pisal v »Slovanski Svet". Alojzij Peterlin (Batog), iz Kamnika (1872), bogoslovec v Gorici, je sodeloval v „ Vrtcu'- (Vitalis, —t—) in »Angeljčkuu, „Zori" in »Pomladnih Glasih". Zalagal je „Ljubljanski Zvon" z lirskimi pesmicami 1891 — 1892. Izmed pesnij »Kdaj li naj trgam cvetje?", »Listi — nadeje", »Razbita časa" id. je omeniti »Razbito čašo" radi njene izvirne misli. Neštevilnokrat se je izrazila misel, da lepa deklica daje mlademu popotniku hladne vode in da se zaljubi vanj. Preveč izrabljen je ta predmet. Pesnik pa pripoveduje, daje deklica jezno razbila čašo, ker jc ljubimec nemo zrl v stran. Pesnik jc dovršil nekoliko razredov gimnazije v Beljaku in v Celovcu. To mu je bržkone dalo povod za »Koroške pesmi" I—III.8) Odlikuje sc zadnja po lepi misli: Drava jc kalna, ker so sedaj za Slovence na Koroškem silno slabi časi; duh iz motne vode pa prorokujc boljše dnove. — V Ljubljani so mladi pisatelji — dijaki — imeli zasebno društvo »Zadruga", iz katere je vznikla večina mlajših pesnikov na Kranjskem ; člen te »Zadruge" je bil tudi Peterlin. Razun tega je občeval tudi z Josipom Cimpermanom, ki je blagodejno vplival nanj. V Peterlinovem prevodu sc je v Ljubljani pela opera »Norma". Pesnik ima jako lepe zmožnosti, katere obrode Slovencem mnogo sadu, ko bodo imeli priliko in čas slobodno sc razvijati. Fran MeSko (Carmen v „Lj. Zv.", Jaroslav in Ahasver v „ Vesni"), porojen 1874.1. pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, sc je učil bogoslovja v Mariboru in v Celovcu, bil letos 1898. 1. posvečen v duhovnika. Objavil jc 1895.1. nekaj preprostih pesmic v „Lj. Zvonu", med katerimi nas »Nekdaj — sedaj" spominja Gregorčičeve muze: Zdaj pa so v okove Misli ukovane, Želje, želje vroče, Te so pokopane. Primeri: »Tožba", „ Vesna" 1893. Prva njegova pesmica je v „ Vesni" 1892 »Nazaj ga več ne bo". Svojemu sošolcu Janezu Rakužu, sedmošolcu, t 1892. 1., je zložil v spomin »Solze": Za te na lice solza vroča pada, Ki legel si prezgodaj v grob teman, A v srci mi ihtečem vstaja nada: Saj zopet bo združenja prišel dan. Zajedno jc pisal podlistke za „Domovino" v Celju, n. pr. »Vila", »Arabeske in freske", »Nočni čuvaj" id. Njegove odlične duševne zmožnosti sc pokazujejo v pravi luči šele v plodovitem pisateljevanju po 1895.1., ki ga pa ne zasledujemo več, ker ta knjiga našega slovstvenega delovanja po dovršenem 1895. 1. več ne opisuje. ') Vesna 1894. — ') Lj. Zv. 1892. ') Lj. Zv. 1892. Nabožna lirika. Med marljive delavce na tem polju štejemo J. Bil ca, ki v pokoju živi uže mnogo let v rojstnem kraju v Ilirski Bistrici; Simona Gabrca, župnika v Framu blizu Maribora, Rad. Silvestra, trgovca v Vipavi, umrlega učitelja Ivana Zamika, Hrab. Perneta, dr. Kreka, dve pesnici M. Stanislavo in Bon. Suhač in nekaj drugih. Vse te daleko nadkriljuje Ivan Vesel, dekan v Trnovem na Notranjskem. On sicer ne pripada krogu „Zgodnje Danice", pa po svojih »Psalmih« si je v tej vrsti pridobil največjih zaslug. Žal. da je njegov izborni prevod vse premalo znan in razširjen v Slovencih. Njega je usposobilo za to težko delo temeljito znanje slovenskega jezika ter dolgoletno pečanje z ruskimi pesniki. V zadnjih časih tudi nabožni pesniki vse bolj gledajo na pravilno obliko. Jednakovrstno se je Veselu pridružil dr. Mihael Opeka. Dasi so med vsemi Slovani samo Poljaki, Hrvati in Slovenci skoro izključno zgolj katoličani, vendar niti na Poljskem niti na Hrvatskem ni toliko cerkev in kapelic pozidanih na gorah in gričih, kakor na Slovenskem. To je viden znak globoke pobožnosti preprostega naroda. Slovenec pa izliva svoje čute pobožnosti tudi v pcsence. Uže Trubar je izpoznal veliko važnost pobožne lirike, kajti uže prvim knjigam razne praktične svrhe je dostavljal pesence; v drugi polovici šestnajstega stoletja imamo uže šest pesmaric. Preprosto slovensko ljudstvo si je zlagalo legende in jim dajalo pesniško obliko. Rano so se uže nabirale in izdajale take pesni. „Slovenski Glasnik" in drugi časniki so jih objavljali. Matija Majar je izdal lepo zbirko cerkvenih pesnij. „Zgodnja Danica" objavlja skozi dolgo vrsto let pobožne pesni, katerim pa ni pri-pisavati mnogo vrednosti. Ivan Vesel (Vesnin) iz Mengša na Kranjskem (1840), kapelan in šolski voditelj v Postojni do 1868. 1., od 1875. I. župnik pri sv. Duhu blizu Krškega, kjer je mnogo občeval z dr. Mencingerjem, od 1886.1. dekan v Trnovem na Kranjskem. Njegovo slovstveno delovanje sc začenja z uvcdenjem ustavnega življenja v Avstriji, kajti 1861. 1. ga nahajamo v „Novicah" in v „Slov. Glasniku"; v prvem listu (1861) se čitajo narodno pesni iz okolice Loškega potoka, ki jih je nabral on, v „Glasniku" 1862 pa povest „ Boj mir", ki se vrši 33. leta pred Kristom. Povest »Povodnji mož" nas spominja znane Prešernove pesni. V kratkem je pa zapustil pripovedno stroko in je obrnil svojo pozornost na ruske in svetopisemske pesnike, osobito na Davidove psalme in je v prevajanju obeli dospel do dovršenosti. Iz Ilomja-kova je prevel »Detetom" '), »Orel" *), „Pred spanjem"; iz Puškina »Kavkaz"3); »Severni cveti"4), zbirka prevodov iz Puškina, Lermontova, kneza Vjazenskega, Karoline Pavlove. Od Puškina bodi tukaj v vzgled: »Guadalkvivir": Lehak zcfir Pihlja nemir. Šumi, Beži Guadalkvivir. Glej, izšla jc luna zlata, Tiho . . ., čuj • » gitarc glas . .. Na balkon Spanjolka mlada Jc oprla se ta čas. Lehak zcfir id. id. Spusti plašč, moj angelj sladki, Kakor jasni dan sijaj ! Da pogledam hipec kratki Ti nožico skoz držaj! Lehak zcfir id. id. Najbolj mu je bil priljubljen M. Lermontov. Biser tega ruskega pesnika je »Izmael Bej", ki s pristno resnico opisuje pogorsko življenje na Kavkazu. Lermontov je dovršil vojaško šolo v Petro-gradu in je z ženijalnim sarkazmom bičal duševne berače, zato je bil pregnan na Kavkaz in je vdihnil v to pesen turobni fatalizem. Ker bi se Slovenci morali mnogo bolj pečati z ruskimi pesniki, navedena bodi na kratko vsebina. Izmael Bej, brat čerkeškega vojvode Roslambega je moral zbežati in jo vzrastel divji in brez ljubezni. Vračaje se domov je šel skoz neko vas Lezghijcv, kjer jc očaral srce lepe Sare, pa so ni zmenil zanjo. Vrnivšega se so ga svojci lepo sprejeli, kar mu zavida brat. Ljubobolna Sara se je preoblekla v mladeniča Selima in prišla v tabor Izmaela ter se udeležila vseh nevarnostij. V nevarnem položaju sta se izpoznala in živela srečno dve leti vkupaj; potem ga je zadela sovražna krogla. To prognanstvo na Kavkaz jo Lermontovu rodilo krasne ') SI. Glas. 1863. - ') Ltp. .SI. Mat. 1870. — ') SI. Gl. 1865. - -) Ltp. SI. Mat. 1870. — V Pajkovi Zori 1873 sc nahajajo v prevodih »Krokarja" »Zimski večer", »Besi", »Črna megla" (Puškin), »Molitev", »Soseda", »Kozaška zazibalka", »Smrt" (Lermontov), »Prošnja", »Isola Bella" (Homjakov). pesniške proizvode, n. pr. „ Demon" vzhodno povest, ki jo je tudi prevel Vesel.1) Iz te pesni navedemo samo jeden del „Posve- čenja" v Veselovem prevodu: Kavkaz mogočni, zemlji car surovi, Spet posvečujem pesem ti hvaležno; Ko zvesto vdano hčer ji blagoslovi Osenči ji vršino belosnežno. Vže z mladih let ti v misli vedno novi Sem prikovan z usodo neizbežno; Na severji, na kraji tebi tujem, Sem s srcem tvoj, po tebi le vzdihujem. Kakor omenjeno, se je Vesel pečal tudi s prevajanjem svetopisemskih psalmov; prve poskuse zasledujemo v „Danici" 1865.1. n. pr. »Aleluja" ; nadaljeval je to delo v Pajkovi „Zori" 1872. I., kjer so prevedeni psalmi 22 , 93., 102., 121., 136; in v Lampe-tovih „Drobtinicah" 1887. Mnogo se je bavil z Davidovimi psalmi v prvotnem jeziku, preiskaval njih prvotni pomen, primerjal razne prevode, se o njih posvetoval z izvrstnimi pevci. Po več nego desetletnem trudu jih je izdal 1892. 1. Ni prelagal po vrsti, nego kakor so mu ugajali po duševnem stanju. Ce se mu kak psalm ni zdel jednoten po zmislu, ga je razdvojil, drugod je zopet po dva zjedinil. Preživši mnogo let na Dolenjskem je mnogo naglasov sprejel iz dolenjske govorice. Mera in oblika kitic je jako raznovrstna, jezik izboren, tako da Vesel daleko presega vse druge pesnike v stroki nabožne poezije. V vzgled bodi: Hvala bratov s ke ljubezni. Kako jc prijetno, kako jc ugodno, Če bratje so složni, ljubezni podoba, Kot olje, ki kapa na Arona glavo, ln steka do halje njegove sc roba. i Glej, kakor na Hcrmonu rosa obila, ln kakor na gori Sijonski ob zoru: Tako jc prijateljem sreča gotova, Tako jim brez konca bo v blaženem zboru. Izboren pesnik jo v letnem poročilu 2) glavne šole v Postojni 1866.1. v sestavku »Poezija v ljudskih šolah" razlagal moč, ki jo ima poezija do človeškega srca. Vsled Marnovega namigljaja je Slovencem priredil Knigge-jevo knjigo „Ubcr den Umgang mit Menschen". 1) Ltp. SI. Mat. 1870. 3) Dostavi: Vcselov spis »Zemljepis v ljudski šoli" v letnem poročilu iste šole 1867.1. Pisat« lj Vesel je vrlo dr bro poučen v sv< tovnem slovstvu in ljubi umetnost; potoval je mnogokrat na Italijansko in pozna vse odličnejše tamošnje muzeje. Ivan Zamik, porojen 1845.1. na Homcu v kamniškem okraju, je učite-Ijeval na raznih krajih, umrl na Studencu blizu Ljubljane. Njegove proizvode nahajamo v „Danicia od 1871. 1., kjer jc objavil pesen »Odgojniku". V obliki soneta proslavlja » Vstajenje".1) Pesen »Blage misli"3) posnema Ccgnarjevo pesen ..Blagor mu". Izmed pesnij »Pred sv. Obhajilom" in „Po sv. Obhajilu" se odlikuje druga po pesniški obliki in pravilni besedi, dočim uže prva kitica prve pesni ne ugaja radi oblike »priditi" in „gnad" ; pesen »Stvarniku" je lepa radi pesniškega vzleta. Vseh njegovih pesnij pobožne vsebine ne bodemo navajali, omenjena bodi samo še pripovedna knjižica »Jurij Strkelj".a) Radoslav Silvester*) z Vrhnike (1840. 1.), kjer mu jc bil v prosto-narodni šoli učitelj Fr. Svctličič, se je v Ljubljani izučil pekarstva, je prišel najpoprej v Planino, potem v Idrijo in Vipavo, kjer je sedaj hišni posestnik in trgovec. — Slovenskim cerkvcnim lirikom jc glavni predmet slava Device Marije; nji na slavo jc naš pesnik - samouk zložil nekaj pesmic, počenši od 1863.1. Življenje in delovanje Pija IX. ga jc navdušilo tako, daje zložil sonetni venec, ki ga daruje verna hčerka Slovenija svojemu svetemu Očetu, vladarju katoliške ccrkvc v slavo pctdesctlctnicc njegovega škofovanja. Magistral sc glasi: »Preblagimu Piju"; tudi v tem sonetu sc oglaša slovenski rodoljub: Da Bog Slovenijo varuje krasno, Da sred nevihte, zlobe razsajoče (!) Gori ji luč katoliške vere jasno. ') Drug tak sonetni venec je „V hvalni dar nebeškemu Pastirju".') Razen teh sonetnih vencev jc A. Kržič7) pozabil omeniti drugo vrsto njegovih poezij, namreč gledališčnih prizorov, n. pr. »Izgubljeni sin", »Egiptovski Jožef" (v petih dejanjih) in »Sv. Uršula". V tej igri nastopi hunski kralj Atila, Lizun, njegov častnik, več hunskih vojakov, sv. Uršula. Pa nc samo veren kristijan, nego tudi zvest sin svoje domovine jc R. Silvester. To dokazuje zbirka njegovih pesmic, izdana 1878. Tudi domovini na slavo jc zložil sonetni vcncc, čegar magistrale jc »Bog varuj naš rod". Slavil jc tudi zaslužne može, n. pr. V. Vodnika"), Jurija Grabrijana (.Šopek 38), Luko Jcrana (Šopek 41), Ivana Zarnika id. — Dasi oblika dostikrat nc ugaja, ') Dan. 1879, 113; morda jc sonet z naslovom »Vcncc na gomilo ranj-ccmu kanoniku Janezu Krstniku Novaku", Dan. 1873, podpisan z I. Z. tudi Zamikov. — a) Dan. 1875. a) „ Jurij Strkelj najde saklad." Domača povest. Spisal--Založnik France Kcbcr, bukvovez v Kamniku. Tisk J. Skazc in drugov v Mariboru. 1872. 8". 24. - (R. Silvester: Sonet Ivanu Zamiku v »Šopku cvctlic"). — 4) A. Kržič, Drobt. XXII. s) Dan. 1877. — •) Dan. 1868 — ') Drobt. XXII. •) Dan. 1868. se mora pesniku-samouku priznati nenavadna nadarjenost, nepokvarjen čut za vse blago in lepo, in mnogovrstne zasluge za narodno življenje v vipavski dolini, ker je tam mnogo let vodil gledališčne igre. M. Stanislava Skvarča, rojena 1848. 1. na Viru, sedaj meščanska učiteljica pri Uršulinkah v Ljubljani, se jc oglašala v „Zgod. Danici" z lepimi pesmicami, n. pr. »Na delo, na delo" '), »Na boj" (naše življenje je trd boj) v istem letniku rDanice". Piju IX., očetu malih in velikih2), je posvetila slavospev »Minljivost" sveta ob novem letu.3) Pesni prigodnici sta »Vnebohod Gospodov"4) in »Sladko ime Marije".4) Bonaventura Suhač (1853—1891), rojena 1853.1. najamlji v Slovenskih Goricah, se je po svojih bogatih duševnih darovih odlikovala uže v ljudski šoli; mati njena jc bila sestrana slovenskega pesnika Jakoba Košarja, bivšega škofovskega kapelana v Gradcu. Ko je njen brat Anton pel 1868.1. novo mašo, so lepe napitnicc na čast bratu in Slovencem v njej vzbudile Slovenko. L. 1875. je vstopila v zavod šolskih sester v Mariboru; 1879. in 1881.1. prestala učiteljske izpite v Gorici, potem pa v celjskem zavodu šolskih sester učitelje-vala od 1880—1890.1.; v Mariboru jc od 1890. 1. do smrti vodila šestrazredno dekliško šolo ter učila slovenščino. Svoje prve pesmice jc objavila v „Popotnika" 1882. 1., ker jo je profesor Mih. Žolgar osrčeval za pesnikovanje. Pesnica globokega verskega prepričanja jc opevala letne čase; v „Zgodnji Danici" od 1884. leta naprej se nahaja mnogo njenih pobožnih pesmic; istotako v ^Drobtinicah". M. S. v Kol. Moh. 1893. Dr. Ivan Krek, rojen 1858. leta v .Selcih na Kranjskem, objavlja v „Dom in Svetu" drobne pesmice, n. pr. »Veliki voz" (ozvezdje, čegar štiri velike zvezde predstavljajo modrost, zmernost, pravičnost in srčnost) jc nekako prisiljena primera ali simbolizacija. Naravncjša je »Moja družba" (narava) in »Tvoja nevesta" (cerkev za novega mašnika). Dr. Krek je tudi pripovednik; v „Dotn in Svetu" 1893. 1. sc nahaja povest »Iz nove dObe", v kateri verno slika življenje delavskih krogov, razsipno in brezsrčno postopanje tovarnarjev, njih dviganje in padanje. Hrabrostav Pernd, rojen 1846. 1. v Tržiču, sedaj nadučitelj v Šturji na Vipavskem. Zlagal jc lepe pesencc Mariji na čast, n. pr. »Zjutraj", »Zvečer", »Ccšena si Marija"; med temi sc odlikuje zadnja po jedrnatem zlogu. Prevel je po Kornerju »Zapuščenega sreča" in po Gcibelu »Od kod"; prva ima marsikateri trd izraz, n. pr. „Ak' človek si pozabljen Ak' zapuščen si — srečen", druga teče gladkeje. Med peseneami objavljenimi v „Danici" 1869.1. dokazuje izraz »rukni morski naras" v pesni »Osrčba" vpliv Koseskega, kajti uže naslov »Osrčba" je skovan po Koseskega »Potažbi". Jako mnogo Pernctovih pesmic jc po slovenskih šolskih berilih ; veliko jih jc zložil tudi na prošnjo A. Ncdveda, ki jih jc uglasbil in priobčil v svojem „Slavčku". Dr. Tomanu je zložil pesni ') Dan. 1874. — ') Dan. 1877. ') Dan. 1876. - ") Dan. 1874. — ') Dan. 1876. v spomin. Hrabroslav Perne ima lepe pesniške zmožnosti, ki mu rabijo v ta namen, da v Slovencih pospešuje pobožno mišljenje. Vse hvale vredne so tudi njegove šolske pesni, ki se jih otroci zelo radi uče na pamet. Dr. Mihael Opeka, porojen 1871. leta na Vrhniki, je bil najpoprej jako čislan pesnik „Ljubljanskega Zvona", v katerem je objavljal svoje pesni pod imeni Stebor, Gr. Novak, Sloven in šifro L. A. Njegove pesni so epske in lirske vsebine. Izmed pesnij, ki jih je objavil v „Ljubljanskem Zvonu" 1890. 1. se odlikuje romanca »Pevčevo slovo" z lepo mislijo: šel je v svet ter je imel samo srce in poezijo; opeval je vzore, a ljudje so ga sovražili. Na smrtni postelji rad jemlje slovo od zemlje, a težko od goslij. Jako plodovito mu je bilo leto 1891. »Življenja modrost" nas spominja Prešernovih nazorov: bolje bi bilo doma ostati in se od kmetov učiti modrosti nego pa mnogo let oddaljen od doma med tujimi pridobivati si modrosti. Pesen »Prijateljem" je namenjena bržkone bivšim šolskim prijateljem, katerim priznava, da je njegovo srce po jednakih vzorih navezano nanje. V tem letu se zapazuje vidni napredek v razširjenju duševnega obzorja. To se razvidi iz lepih epskih pesnij »Tahi" in »Vanda" ; prva nas vodi v žalostne čase kmetskih uporov; druga nas uvaja v poljsko zgodovino: Vskipeli so valovi reke Vzprcjeli v se na veke. Njegov voditelj je bil pesnik Josip Cimperman; njemu na slavo je zložil pesen z naslovom »Možu vzorniku", pesniku * * za dan 19. sušca 1891. 1. in ji na čelo postavil geslo: Smotri njega solnčnočisti, lllago sleharno teženje, Delo njemu jc življenje, Vedno'mož ostane isti. V »Pevčevem zagovoru" sc izpričuje pesnik, da opeva ljubezen; naj mu ljudje tega ne jemljejo v zlo, sodba pa bodi pri Bogu. L. A. jc šifra za Opeko. O tem pesniku pravi A. K. Gorjančcv'): Slično sc dogodilo (kakor pesniku y) i sa I.. A., koji jc bio jako dobar stiho-tvorac, ali sc na žalost prihvačao obradjenih ideja. Kod njega sc vidi, da je učio mnogo od naroda, ponešto od Gregorčiča (toga uzora mnogih mladih prolataraca) i od Ileinricha Hcinca. Liepc su id. id. K ovim sc priključuje ') »Narodna Misao" 1898, C. »Utrinki" izražajo njegove nazore o življenju; glavna misel je ta, da je treba iskati povsod resnice. Mnogo je mladi pesnik premišljeval o svetu; prišel je polagoma do drugih nazorov; to se razvidi iz pesni „K pozdravu" '): Pesmij nekdaj skrivni glasi Glas v uho mi je zazvenel, V prsih so mi zašumeli, Da ga pomnim večne čase: V davni dobi, v mladi zori K zvezdam čutstvo, želje, dušo — Preko srca v svet kipeli. Pusti zemskih pesmij glase. Zemlje sreča — svetla sreča, In prešinil mi je prsi Zemlje vzori — jasni vz6ri, Božjih usten dih ljubeči, Strastno je vršala pesem In srce mi jc predramil Kakor slap ob skalni gori Sladki šum o — pravi sreči Pristopivši med sotrudnike „Dom in Sveta" je postal jeden izmed naj odličnejših delavcev v omenjenem listu. Ozko prijateljstvo ga veže z Ant. Medvedom in Al. Ušeničnikom, kateremu pošilja »o njega prihodu v domovino pozdrav iz ptujine" : Glej, Tvoj napočil zdaj je dan, O njem tako si sanjal često — Vse, kar domovju si dolžan, Povračati prični mu zvesto: Saj jc sladko za narod delo In v knjigi večno bo živelo.*) Šel je v Rim, dalje izobraževat se v bogoslovnih vedah. Pivanje v Italiji mu jc dalo povod, svoje vtise, pridobljene v Italiji, izraziti v mnogih pesnih, naslovljenih „Na tuji zemlji" in „Iz počitniškega dnevnika".3) Odlikujejo se te pesni po klasični obliki; Or. Novak, očito čoviek vesele naravi. Najbolje izmedju njegovih pjesama su šaljive pjesme (»Brez srca" id.). Spomenuti valja j oš nckojc sentimentalne ljubavne pjesme, u kojima sc nijc mogao da otme šabloni, premda si jc po-stavio za gaslo: Pevec ta nc more biti, Komur prazno jc srcc. U ovim se godinama ističu još dvojica, koji su mnogo obečavali, ali su i ovi naskoro zanimili poput slavulja u krlcci. To su Bistran i Stcbor Njihov jc talenat epske naravi. Od prvoga smo čitali svega 22. pjesme i u-s vi m tim pjesmama vidimo čovjeka velikog dara. Osobito sc ističu „Niklot" id. id. Jezik jc u tim pjesmama čist, dikcija zanosna, misli poetične. — A. K. Gorjančcv jc torej Opeko presekal na štiri — kose! Temeljito! ') Dom in Svet 1894. '') Dom in Svet 189.r>. ') Dom in Svet 1892 do 1895. prve so zložene v distihih. 12. oddelek naslovljen „Ob Koloseju" se zvršuje tako-le: Spev se mi zdijo ubran, kot da ga prepevajo trume, Ki napojile so tla s sveto, nedolžno krvjo — Slušam in slušam ga, vem, tako mi je milo pri duši: Spev o resnici je to, božje ljubezni jc spev! Izborno mu je uspel slavospev »Materi svoji", kitica sedem sonetov; prvi slove: Do tebe duh mi plava, draga mati, Do tebe moja pesem krila dviga, Po tebi želja sc mi v prsih vžiga, Ki mora ji srcc odduška dati. V palači nc prebivaš mi bogati, Slavila ni te šc nobena knjiga, In sen, ki drugim zapeljivo miga, Nc sanjaš niti ga — o srebri, zlati. In vender moje ti si koprnenje, Od tebe ni mi slajšega spomina, Kar hrani solzna ta mi jih dolina. Obudil v tebi Stvarnik mi življenje, Na tvojih prsih dete sem počival, Ljubezni tvoje blagi mir užival.') b) Epsko pesništvo. Matevš (Bogdan) Andrejevič Trnovec (Lukavečki, Lamurski), bivši zcmljcknjižni vlastelin pl. dobra Lukavca v sodnem okraju »Veliko-Goriškenr na Hrvatskem, porodil sc je 1842. 1. na Lamuricah v Grgarju na Goriškem, študiral v Gorici, dovršil sedmi in osmi razred na Reki, kjer mu jc bil profesor in razrednik slovenski pisatelj Ivan Trdina, ki mu je ostal vedno vzor. Pravoslovnc nauke jc dovršil na kralj, akademiji v Zagrebu; sedaj jc svetnik višjega sodišča v Trstu. V mladih letih je nabiral narodno blago in objavljal v „Novicahu, „Torbiciu in v „Slovenskem Glasnikun. pr. „Od sv. zakona"*), »Legenda od sv. Urbana'), »Od vode Rajne"4), »Jezus na poti"'); 1864. 1. mu je umrl pobratim, osmošolec Fran Kosmač (roj. 1845. 1. v Cirknem). Njemu v spomin jc objavil njegove pesniške poskuse. Od 1874. do 1878.1. je prevajal Trnovec kaj marljivo iz raznih slovstev na slovenski jezik v vezani in nevezani besedi, n. pr. iz Schillerja: »Poroštvo"'), iz G r U n a : »Na Bledu"T), iz G o c t h e j a : »Ribič""). Jako sc mu jc posrečil prevod Vogclove pesni »Pot do nebes"') v nibelunških kiticah; v tej pesni sc nahaja oblika „obretlau = našla, z opombo pod črto, da sc nahaja v goriških gorah. Iz Lenaua jc prcvcl »Žižkovo prisego"'"), iz Monte-squieua »Lizimaha" ,l), iz Puškina »Črni zavoj".") Izmed poljskih pisateljev sc mu je prikupil najbolj Mickiewicz; od tega pisatelja imamo po Trnovcu v svojem slovstvu »Vidovičc" ") in „Na preži* 14), iz Stanka Vraza »Lovec«. V angleškem slovstvu sc mu jc omilil najbolj Smiles; iz njega imamo „Izglede, l) Dom in Svet 1895. ') Nov. 1863. — ') Slov. Glas. 1862. - ') Slov. Glas. 1863. - ') Ibid. Vse narodne pesni, kar jih je objavil Lamurski, prinaša dr. Štrckelj v znani svoji knjigi. ') S. 1875, 25. ') S. 1874, 12, in »Smrt starega fanta". ") S. 1875, 23. - *) Danica 1887, 9. — l0) S. 1875, 50. — S. 1874, 3. — ") S. 1874 - Zr. 1877. - ") S. 1878, 43, 47. - ") S. 1875, 53; 1876, 1. uzore"'), »Srčnost — pogumnost" „I)enar, njegova raba in zloraba". Opeval je tri odličnjake slovanske; v baladi »Ivan Trdina* svojega nepozabnega učitelja; v baladi »Ivan Ungnad" slovenskega mecena iz protestantovske dobe, v baladi „Anton Muhič" rektorja zagrebške akademije. V baladi „Drohova smrt" prorokuje Slovanom zlo, ker so zapustili stare šege, staro vzajemnost. Od 1873. leta naprej nahajamo mnogo sonetov v „Zgodnji Daniciu prevedenih po Trnovcu iz italijanskega, n. pr. ».Smrt carja Baltasarja", „Na gomili Skendra Velikega''. V sonetu »Mrtvaški zvon" slove prva kitica: O nehaj tožno pesen, bron, doneti, Ka me nch'te na večni senj spominja, Že misel strašna v rakev me zagrinja, Ka den na den bi htcla me požreti. Nekoliko njegovih pesniških proizvodov je ugledalo svet 1892. leta z naslovom „Kiticau id. s cirilskimi črkami, in sicer ne na podlagi stare Vu-kove graždanice, nego na podlagi stare slovenske cirilice, v kateri je dosledno pridržal staroslovenske nosnike in polglasnikc. To je v našem slovstvu prva knjiga tiskana s cirilico. Pod njegovim uredništvom so v tej obliki prišle na svetlo tudi Prešernove balade. Za časa viharnih bojev na balkanskem polotoku jc pisal Trnovec uvodne članke, n. pr. »Na Carigrad", »Ruske zmage", „ Morje je naše", opisal je Arnavte ali Albanašc Črnogorcev vojno vežbanje4), albanskega župnika6), bosenske družine (po Gopčeviču) *), hercegovski samostan7), katerega kolikor toliko primerja zadrugi. Posebno lep jc sestavek »Živopiscc v Črnigori"; vpletena je balada »Črnogorska mati", ki je sama ustrelila svojega sina, ker je utekcl iz boja, zapustivši brate. »Pop Bogdan"") opisuje s krepkim jezikom bojevanje za oslobojenjc južnih Slovanov izpod turškega jarma. Prva kitica s^vc" Dokle nas bode gnetla dlan Okrutnega tirana? Slobode jc napočil dan In peša moč sultana. Temeljito vešč slovenskemu in hrvatskemu jeziku ume tudi druge slovanske jezike ; dobro je poučen o težavah, ki jih ima sodnik, ako hoče vestno opravljati svoje posle; spisal je drobno knjižico „Sodni obrazci", v kateri se je varno čuval, da bi se v naš pravoslovni jezik ne vrinila kaka beseda, ki bi v jeziku naših hrvatskih sosedov ne pomenila kaj nasprotnega. Ker sc je Tmovec morda preveč bližal hrvaščini, kritika o tem delcu ni bila povoljna. Zato je v „Lj. Zv." 1887.1. objavil sestavek „0 zaščičenji", v katerem jc na podlagi nazorov Miklošičevih, Levstikovih, Cigalctovih in Kurclčcvih in na podstavi narodne govorice pobil nazore nasprotnika, da se ta ni oglasil več. ') s. 1875, 12 15. — 7J S. 1875, 27. — Op. V rokopisu ima iz V. Alficrija žaloigro BOrcst". *) S. 1877, 1. - *) S. 1879, 6. — s) S. 1879, 6. •) S. 1879, 35. — ') S. 1879, 50. — •) Ed. 1879. — Op. V tej dObi jc Trnovec pisal tudi v »Slov. Narod', v »Primorca", v »Jurja s pušo" in pozneje v »Slovanski svet". Prava duša je bil Trnovec „Slovenskemu pravniku"; v vseh letnikih tega mesečnika so razstreseni zanimivi pravni slučaji. Ti slučaji prehajajo tudi v druge pravoslovne časnike. V poslednjih letih se je spravil Trnovec celo na jezikoslovno polje in uči, da do vršni glagol slovenski nima sedanjosti, daje po svoji naravi bodočnik,indatemu dosledno v izražanje bodočnosti nikdar in nikdar ne potrebuje pomočnika „biti". Ta nauk uči v knjižici „Čuvajmo" id.; tudi temu sestavku kritika ni bila prijazna. Zoper njega sta se oglasila dr. Fr. Lampe in V. Bežek; a »ker Trnovec nikdar nc klone duhom" je obema odgovoril s sestavkom »Obnarodimo" id. Na ta odgovor ni več odgovoril dr. Lampe nego Viktor Bcžek in otec Stan. Škrabec, urednik „Cvetja s vrtov sv. Frančiška" na Kostanjevici pri Gorici. Obema je odgovoril z novim spisom »V izjasnjenje in utrjenjc", v katerem jc na podstavi jezikoslovnih resnic, katere so izrekli razni jezikoslovci, branil svoje nazore spisavši sestavek »Je li vse pra-starina ?" ') Z navedenimi razpravami provzročil je Trnovec živahno pravdanje. Trnovcu jc Fr. A. Zakrajšck posvetil svojo epsko pesen »Ljudmila in Privina", M. Hostnik pa svoj spis »Knjižni naši grehi". A nc samo na slovstvenem nego tudi na drugem narodnem polju je bil Trnovec vedno delaven: oživotvoril je v Sežani čitalnico, prirejal za veselice veseloigre, s svojim rojakom dr. Staničem pot prokrčil slovenščini in hrvaščini po Istri, slovenščini v okrajno sodišče v Sežani in okrajno sodišče v Trstu; po Tmovčevcm trudu jc vitez Tonkli od bivšega voditelja pravosodnega mini-sterstva, Pražaka, izposloval povelje od 10. januarija 1887, po katerem morajo vsa sodišča na Primorskem nc samo reševati nego tudi vpisavati v zemljiško knjigo vse zemljiško - knjižne reči v onem deželnem jeziku, v katerem so storjene vloge. Anton Turkuš (1849) od Ptujske gore na Štajerskem, jc študiral na Dunaju*), potoval po Laškem, živci v Parizu, popisal življenje francoskih dijakov v „Ouartier latin"'), živci nekaj časa tudi v Londonu. Turkuš jc jeden izmed redkih Slovcncev, ki so se usposobili za učiteljstvo modernih romanskih jezikov ; naznanil in ocenil jc Trstcnjakov spis »Slovenščina v romanščiniV) V Ljubnem (Lcoben) jc služboval osem let kot suplcnt in profesor na deželni realni gimnaziji in hkrati na tamošnji rudniški akademiji učil francosko in angleško. Leta 1884. premeščen na deželno realko v Gradcu, jc postal tudi docent na graški tehniki. Rano je začel pisateljevati; čctrtošolcc v Celju 1868. 1. jc spisal žalo-igro »Veronika Dcscniška", katera pa takrat ni bila objavljena, dobil pa jc za njo nagrado od deželnega odbora kranjskega; „Slovenec" 1892, 262 jc poročal, da jo pripravlja pisatelj za natis, 1871. 1. jc v Gradcu izdal spevoigro »Vojska in mir". Ljubezen do domovine in Jurčič ko vzor delavnega ') Ed. 1896. - M., SI. Nar. 1892, 127. - SI. 1892, 292. — J. Lcndovšek, Domov. 1893. ') Pisma iz Dunaja, SI. Nar. 1874, 156. ') si. Nar. 1874, 363. — ") SI. Nar. 1879, 56. rodoljuba sta mu bila povod, da jc postal slovenski pisatelj; manjše pesence je začel objavljati v „Kresu" 1881—1883, n. pr. »Marij na razvalinah karta-ginskih". Svoje pesni je izdal 1892. 1. Jezik mu je malo odbran. Ivan Jenko (Mirko 1853—1891), iz Praš na Gorenjskem, se jc učil na graškem vseučilišču klasične in slovenske biologije, 1877.1. je postal profesor v Kranju, 1878. 1. v Gorici. Brata slavnega Simona Jenka je Muza tudi obdarila s pesniško žilo. V Pajkovi „Zoriu 1873, 65, uvaja uredništvo »Pesmi Ivana Jenka", n. pr. »Prcmemba" in „Ob bregu" ; osobito spominja »Pogled v bodočnost" str. 289 pesniških umotvorov njegovega brata Šimna po obliki kitic : Burno razgraja, — Ljuto morje; — Barke ponosne — Dalje hite. Oglasil .se jc tudi v „Ljubljanskem Zvonu", ali ker sc mu je v nekaterih pescncah prenaredila oblika, ni hotel več sodelovati in seje pridružil „Kresu" in »SlovanuL. 1882. jc izdal sam') svoje pesence. Prva polovica (str. l—loi) obsega lirske pesni in romance, druga pa obširno povest v verzih »Stara pravda". Drugi del prve polovicc obsega kitico »Na sorskem polji" (osem pesmic), »Slovo" (I—V) in »Na tujem" (I—IX). Njegove lirske pesmice opevajo naravo, n. pr. „Na morji", „Vctriču: Mislim mojim vsa priroda Odgovarja v temnih glasih — ljubezen, n. pr. »Deklica", »Dekle pri oknu", »Trije jezdeci", „Na tujem"; te pesmicc so naravne in neprisiljene. Rana smrt njegovega brata mu je vcepila v srcc resnobne nazore o življenju, ki pa niso izraz svetožalja: Valovjc življenja jc bitje temno, V njem sreča in tuga enako izginja. („Življenjeu.) Življenja se jc treba veseliti f„Zdravica", Pivec.) Slovanom ni obupati radi ogromnega števila: „Kjc moči, kje volji so meje?* Svojemu bratu Simonu jc jednak v goreči ljubezni do ožje domovine, do lepega sorskega polja, kateremu je posvetil posebni venec. Značilna stran njegovega svojstva je gorka tuga, ki jo je vsekala pesniku plcmeni-taška krutost zoper preprosti slovenski narod, ki je toliko pretrpel od svojih grajščakov. To sc opisuje v preobširni pesni „ Stara pravda", v nKljukovi smrti", tako tudi v »Odmevih od Save", („Slovan" 1887). »Stara pravda" je obširna epična pesen. Med posameznimi deli ni prave zveze, mnogokaj jc neverjetnega. Nazadnje nastopi mladenič - pevec; zasmehujejo ga radi pesni „0 kmetu", on pa jc grajščaka usmrtil; z mečem pridrli so kmetje in porušili grad. Opravičena je sodba pisatelja »Dvanajst večerov" o tej pesni. SI. 1884, 270. »Kljukova smrt" je zložena v pristnem zlogu srbskih narodnih pesnij. Kljuk, silni junak na Posavju, jc imel razne silne pregrehe na vesti in jc zanje od cesarja in škofa dobil oproščenje. Zato pa, ker jc ljubil a ne l) »Odmevi od Save", Slovan 1887. snubil krasne hčerke pobratima Sovrana, ga jc ta pozval na junaštvo. Ker se je pa hotel z zvijačo rešiti iz zadrege, ga je veščica izdala sovražniku, njegovemu zmagalcu. Domov pohitevšega ranjenega Kljuka je pokopal sosed Črnec v gozdu. Oporoka Kljukova nas spominja oporoke Kralja Matjaža. Pesnik je jako nadarjen, samo vzgojil in izvežbal ni svojih darov, njegov jezik je tu in tam okoren. Josip Pagliaruzzi-Krilan (1856 —1885) iz Kobarida, je srednje šole dovršil vselej prvak v Gorici, kjer mu je nekaj časa bil učitelj Leveč, pravoslovne nauke pa na dunajskem vseučilišču. Prebivši prvi rigorosum je prakticiral v Gorici in priučil se sodišču. Pisal je dovršeno slovenski, nemški in italijanski, govoril in čital hrvatski in francoski, učil se ruščine in angleščine; posebno marljivo je Čital srbske narodne pesni. Svoje prve pesni je objavljal v Stritarjevem „Zvonuu ; 1882. 1. je deželni nadzornik Anton Klodič vitez Sabladoski založil njegove pesni. V prvi pesni, katero postavlja kakor Stritar na čelo prvemu zvezku „Zbranih Spisovopeva pesnik naravo, ki je gotovo nanj mnogo vplivala; uprav tako pozdravlja tudi njegov učenec Krilan »zelenih hribov pas", pevaje : Na vaju bom mislil, polje in vas, Na vas, o gore in vode! Enako draga mu je tudi samota. Stritarjev gojenec v pesništvu in v nazorih sveta, se je bil s početka udal svetobolju: ,.Saj kamorkoli mi pogleda Oko, povsod, povsod gorje." Kakor Simon Gregorčič se je tudi Krilan rano oprostil te tlačeče more: »Udano nosi to gorje, Saj si pomagati nc moreš." Dasi ni v prvi vrsti lirik, mu jo vendar ljubezen narekovala nekoliko jako lepih pesmic, n. pr. »Dekle in tica". Najlepši izmed ljubavnih pesnij sta »Zakaj je bil raztresen?", »Zakaj ni mogla šivati?" Obe sta zloženi po istem motivu. Globoko ljubezen izraža tudi „Bo kočico zidal", »Najljubša želja", »Zaljubljeno morje", »Samo en cvet", »Najhujša bol". Josip Pagliarusei. Dr. A. Štrekelj, I.jublj. Zv. 1885, 228, 247. — S. Gregorčič, Vcncc na grob Krilanu, Slov. 1885. Slov. 1885 s podobo. — Edinost 1885, 18. - S. ikk5, 10 (uvodni članek). Slov. Nar. 1.X85, 50. -SI. Nar. 1887, 107. — Ed. 1887, 49 50. — LJ. Zv. 1884, 314. Kakor drugi slovenski pesniki se tudi Krilan ni mogel izogniti vplivu balkanskih dogodkov koncem sedemdesetih let. »Slovenski vojak" naj hiti bratom na pomoč, da »Nikdar več rob Slovan ne bo!!" Marsikateri mladenki se je srce krčilo, ko je moral njen dragi v vojsko: Ostavil sem drago nevesto doma, Ljubila sva z njo sc, prav angelca dva".1) Najobširniša in najlepša pesen v tem obziru je »Smrt Indža Voj vode V trg Gujumli so divji Kirdžalije znosili svoj rop. Bahati vojvoda Indža jc na pravoslavni praznik v vas Užum-Jenikoi prišel ropat in je sredi svetega opravila starega popa sunil na tla in s svojci strašno razsajal prisvojivši si zlato čašo. Domov jahajc jc podražil dečka, ki sc jc igral z dolgoccvno puško, a ta jc z njo ustrelil Indža vodjo. Trikrat so Kirdžalije pokopali Indžo, trikrat ga jc zemlja vrgla iz sebe. Njegova mati v Slivnu, slišavši to, je prišla po sina, ga zanesla v samostan pri sv. Trojici in izkopala tam jami za sina in zase. »Stari hajduk" popisuje na ginljiv način mučni stan Bolgarske. Duh starega hajduka leta Po bolgarski zemlji prelj ubij eni, Po bolgarski, tužni zapuščeni, Kjer gorje povsod, obup povsod Stoka, joka moj nesrečni rod. V to vrsto še spadata »Stara mati", »Samodive — Samovfle". Opeval je tudi delovanje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija ter prihod cesarja Frana Josipa na Slovensko 1883.1. Izborno je Anton Klodič Krilanovo »Orno ženo" prevel na nemški jezik in pridejal tretjemu zvezku Krilanovih spisov. Tretji zvezek „Zbranih spisov" pa nam prinaša tudi nekaj sestavkov v nevezani besedi; poučno - znanstven je spis »Nekaj o koristi in potrebi zemljepisja"; Stritarjevim šaljivim govorom, n. pr. »O vinu" id. je jednak Krilanov „OČi". Obraz iz narave jc »Senica", pripovedne in opisovalne vsebine pa »Novo leto na kmetih", »Za vasjo", »Grob v kotu" ter »Razpor in sprava"; zadnji dve didaktične vsebine. V Krilanovih prvih pesmicah se razodeva Stritarjev in Gregorčičev vpliv, vendar se je zgodaj rešil Stritarjevega svetožalja in ') »Svidenje' jc bilo žalostno za mater, ko so ranjenega sina poslali domov, kjer jc umrl. Krasna balada jc tudi , Na bojišči" („Lj. Zv." 1882). „Smrt kralja Samuela", („Lj, Zv." 1883;) kaže, da jc znal zgodovinsko snov prikrojiti za pesniški namen. njegove gostobesednosti. Osebe, ki nastopajo v njegovih pesnih, so vzete iz srede naroda slovanskega; Krilanova dikcija priča, da je blagodejno nanj vplivalo narodno pesništvo, saj so se mu zlasti prikupile srbske narodne pesni. Točno je izpolnjeval zahtevo J. Cimpermanovo, da morajo pesnikovi čuti biti resnični; vestno se je izogibal praznega besedičenja in sofistike. Kar se tiče njegovega jezika, bilo bi omeniti, da se v baladah navadno pretirava ponavljanje istih besed; v pesmici »Spomlad", ki ima sedemnajst kitic po dva stiha, nahaja se jednajst takih ponavljanj; v pesmici »Tri cvetice" se čita: „U polji, u polji", „U gori, u gori", BOj čujte, oj čujte, cvetice tri" „Oj čujte, oj čujte sestrice tri." Ovij te, ovijte", „To niso, to niso" id. Osebna zaimena, jaz, ti, on mu rabijo prepogostoma, n. pr. v pesni »Slovo", enklitično zaime prepogostoma naglaša, n. pr. ^Udaja"; prepogostoma mu rabijo odvisni stavki, ker nas to preveč spominja proze; tudi se ni otresel glagola „podati se". Zelo priljubljen je bil v družbi Krilan; v slovenskem, nemškem, italijanskem in furlanskem jeziku je kar ex abrupto govoril daljše napitnice in ogovore šaljive vsebine. Anton Aškerc'), por. pri sv. Marjeti ob Rimskih toplicah blizu Celja 1856.1., je dovršil gimnazijske nauke v Celju, kjer sc jo uže poleg predpisanih predmetov z izredno marljivostjo, a tudi nadarjenostjo jako mnogo-stransko izobrazil. Leta 1877. je stopil v mariborsko bogoslovnico, kjer je bil po dovršenih naukih posvečen v duhovnika. Služboval je na raznih mestih na Štajerskem za kapelana, upokojen je sedaj arhivar pri mestnem magistratu ljubljanskem. Do Aškerca nimamo nobenega pesnika v slovenskem slovstvu, ki bi si bil odbral tako odlično svojo posebno pot, kakor Aškerc. Da bi so naučil pripovednega zloga, jc temeljito proučeval naj-odličnejše pesnike prvih kulturnih narodov in se tudi dolgo pripravljal na svoj poklic. Kakor Gregorčič, sc je tudi on s početka skrival pod tujim imenom — Gorazd —; pod nekaterimi pesmicami sc jo podpisal tudi Ivan dc Granada, n. pr. pod »Balado o potresu", »Lj. Zv." 1885. ') Ivan Cankar, I.j. Zv. 1H96. — Mjjo Vambergcr, Vicnac 1898, br. 1. — Rimski Katolik I. in II. teč. lvljubu svojemu značilnemu svojstvu se je v prvi dobi svojega razvitka držal poti, po kateri so hodili tudi drugi pesniki, toda Leveč, tedanji urednik „Ljubljanskega Zvona", je izpoznal Aškerčevo epično nadarjenost ter ga je v živahnem pismenem občevanju napotil, da se je popolnoma posvetil epičnemu pesništvu. Opeval je ljubezen do domovine na najbolj markanten način, n. pr. »Trije popotniki", »Svetinja", »Tuji pevec"; odlikuje se v tem zmislu »Napoleonov večer", na katerem se je konečno oglasil Vodnik, povdarjaje zasluge Francozov za Slovence. Jako originalna je »Vinska bajka"; gornik na pol spe, na pol bede posluša, kaj v sodih govore duhovi; iz tretjega Čuje te-le besede: Bog živi v čašah naših sok ta zlati, Vsa ž njim slovenska nam vina! Bog živi, ki rodi jih, zemljo sveto, Živela vsa domovina! Z velikim humorjem je pisana »Slovenska legenda", v kateri Be pripoveduje, kako težavno je prišel Trubar v nebesa; upiral se mu je škof Tomaž Hren, celo papež Nikolaj se je rogal Metodiju, povdarjaje neslogo slovansko; a Bog sam se je potegnil za Trubarja: Ker v vašem jeziku vas prvi učil Moliti jc, psalme peti. Brez primere v slovenskem slovstvu pa je venec balad „Stara pravda" '), ki slika silno žalostni stan slovenskih kmetov početkom šestnajstega stoletja; vse se je bilo zaklelo zoper slovenskega kmeta: visoki davki, neusmiljeni grajščaki, grozoviti Turki, slabe letine, kobilice; celo Slovencem prijazni cesar Maksimilijan jih je pustil na cedilu. Vsaka balada je slikovit prizor iz onih tužnih časov; vse pa nadkriljujeta zadnji dve, namreč „Stava" 'n »Kronanje". Da bi si pesnik leka za žalostne socijalne razmere obetal od revolucije, so no more sklepati iz teli pesnij, tudi ni nekorektno, da je sploh zgodovinsko dejstvo kmetskega upora porabil za prodmet pesnikovanju, saj je opotovano porabljen tudi za pripovesti. nRimski Kal." 1888, 325 pravi: »Vera, potrpljenje, zaupanje v tooga, ali vsaj v Božjo pravico: to jc kristijana proti krivici prvo orožje; drugo jo postava in pomoč od postavne vlade.« Saj so kmetj o šli cesarja prosit pomoči, pa jc niso dobili; pomagati so ') lj. Zv. 188H. G* si hoteli sami. Pesnik ne izpodbuja na upor, nego popisuje samo, kako se je vršila stvar in v tedanjih razmerah se tudi ni moglo zgoditi inače: V pest svojo odslej le verujem, Zaveznik moj puška je ta. Tudi Ivan Jenko je opeval »Staro pravdo«, pa se mu ni posrečila. Pesnika Aškerca, navdušenega Slovana, zanimajo tudi razmere v drugih Slovanih; v zlogu kraljevodvorskih pesnij je zložil »Svetopolkovo oporoko« in znani pripovedi dal novo poetiško obleko. Leta 1882. je dr. Rodakievič v „ Tribuni" v lepem podlistku pisal o grobu poljskega kralja Boleslava Hrabrega v cerkvi ob Osojskem jezeru na Koroškem; po tem spisu je sestavljena legenda »Mutec osojski« Narodne pripovedke o kralju Matjažu je pesnik porabil v to, da bi mu zaklical: Tam zunaj, tam zunaj pa narod, Tvoj narod krivice trpi. Srčni bolesti radi vojske med Srbi in Bolgari je dal odduška v pesni »Boj pri Pirotu«2), vzkliknivši: Kdor brata naščuje na brata, Ta bodi — ta bodi proklet! Pesnik pa je jel opuščati te presplošne predmete, opuščati mehkočutnost in romantičnost poprejšnjih pesnikov: Poetje srečni stari vi, A minol Pegazov je čas, Poclje dObc zlate! Že davno izumrli! Vi jahali ste svoje dni Kaj pod nebo zdaj nosi nas? Konjiče nad zemljoj krilate! Kaj starci mislite vi vrli? Slikal je življenje, kakršno je, zavrgel jo sentimentalnost; ves program izraža so v pesni »Moja Muza« : Moja Muza ni mehkužna Moja Muza se ne joče Bledolična gospodična; Nad svetovnim gorjem britkiin, Črnogorka je, Špartanka, Resno kliče le na delo Deva zdrava, ognjevita. Ki naj spasi nas edino. Človeška narava je slaba; lahko se pregreše tudi ljudjo takega stanu, ki ima nalogo, človeški rod pripravljati za nebo, osobito v takih časih, ko vlada občna sprijenost. Tako razmere opisuje l) Lj. Zv. 1889. - ») Dostavi: Jek iz Balkana", Slov. 1885. »List iz kronike Zajčkeko so se menihi bili preveč udali vinu v kleti in so se manj pečali s knjižnico. To zgodovinsko resnico potrdil je celo bivši mariborski škof dr. Stepišnik v svoji knjižici „Das Karthčiuserkloster Seiz".1) Pesnik ni imel namena smešiti samostanskega življenja sploh; gotovo nobeden treznomisleč čitatelj te balade ni izgubil spoštovanja do vzornega samostanskega življenja. Ni verjetno, da bi ta balada, ki ne »poobčuje« slabe strani jednc osebe ali jednega samostana, »napolnila s črtom in sovraštvom do redovnikov, sploh do rimsko-katoliškega redovništva.« Istotako ni zaslužila ostre obsodbe od strani „Eimskega Katolika" »Celjska romanca«, ki pripoveduje zgodovinsko resnico, da so Teharčani postali plemeniti; pesnik ni nameraval poveličevati »patra Urha« kot »redovnika-prešestnika«. Uže 1874.1. se je v „Zoriu priporočalo, tragično zgodovino celjskih grofov porabiti za slovstvene proizvode, zlasti za dramatične. Velika je razlika med Stritarjem in Aškercem v tem obziru, da je Stritar — »Samotar« šel na otok, kateremu je neznan človek, stvar uboga; Aškerc pa se je začel vnemati za modrovanje Grkov in Rimljanov, llebrejcev in Arabcev, Turkov, Perzov in Indov. Slavni kordovski Abduraman je v težkih sanjah k sebi pozval zdravnika, čarovnika in derviša, da bi poizvedel, kako bi mogol večno živeti. Najbolj mu ugaja izrek poslednjega: „V delih svojih živel sam boš večno. („CaSa nesmrtnosti.") Modremu, pa pohotnemu Aliju, ki se je bahal z bogastvom, je odgovoril »dvorski norec«, da so najlepši dijamanti srage, Padajoče s čela možu, Ki za svojcev kruh bori sc. Duhovito odgovarja napadajočemu ga kritiku v romanci »Firduzi in derviš«. Perzijski pesnik Firduzi sestavlja slavni epos Sah-namc, in ga čita začudenim poslušalcem. Ko opeva boj med dobrim in zlom, med temo in lučjo, večni boj med Ormuzdom in Ahrimanom, mu derviš Mahmud zabavlja in ga opravlja. Ko je to sporočilo pesniku, svetuje ta, naj Mahmuda poškrope z mrzlo vodo, ostanek pa mu naj dad(3 piti, češ ker mu je koran zmešal glavo. ') Marburg 1884. Nepremagljivo hrepenenje vzhodne dežele ogledati si na lastne oči, ga je napotilo v Carigrad, po svoji legi najkrasnejše mesto na svetu: Z močjo čarobnoj spet Oh, bolj, ko kdaj popred, Na tuje, kam, ne vem še sam — Srce me goni v dalj nji svet. Vozeč se »Po železni cesti« vzklikne: Tok pisan si vlak ti — življenje! S svojim razširjenim obzorjem ogleduje in motri povsod človeško stran, pri kristijanih in nekristijanih, se raduje krasnega bosenskega jezika, obžaluje krasno Mohamedanko v tesnem haremu, priznava tudi pobožnost Turka: Po svoje jaz — vi pa po svoje Kot bratje častimo Boga; priznava »Na mohamedanskem grobišču« v Sasajevu, da je Mohamed poznal — človeško srce. »Na galatskem mostu« vzklikne: Različnih jezikov, noš, b6j smo in ver, Pa vendar-le vsi smo si bratje! Naj si je pesnik z griča Bulgurlu ogledaval bajni Carigrad, naj je bil na vrtu pred Ilagijo Sofijo ali na otoku Prinkipo, naj je motril ples dervišev, vse je opazoval z bistrim očesom, velikim duhom in slovanskim srcem. Gorko mu srce bije za tožne tlačanc in zatirancc, in to jc njegova najdivnejša lastnost, da svoje sočutje izraža brez ozira in s klasičnim lakonizmom. Tudi tukaj so mu izborno služile klasične in orijentalskc slike. Dva tlačitelja povzro čujeta mnogo bede: posamezni samosilniki in brezsrčno premoženje. Nasilje oblastnikov se biča v »Caligulovih igračah«, v »Satanovi smrti« in »Istoriji o miru«, v »Deveti deželi«, katero je Kan razdelil v tabor uživajočih in v tabor zatiraneov in teptancev. Pesnik ne jadikuje, tudi ne hujska revežev zoper bogataše, nego slika samo dejstvo gotovo s krvavečim srcem, saj poje: Ljubezen rodila slobodo bo zlato, Ne bo več sramotnih verig in okov; Vsi, kar nas svet nosi, le bratje in sestre, Ne bo več trinogov, ne bo več robov. (Bajra mska l egen da.1 Za nama svet verig, okov, Pred nama boljši svet, ves nov. ('Osvoboditeljica suJSnjeva.) Vse blago srce pesnikovo se zrcali v vencu pesmic, ki imajo naslov »Iz pesmarice neznanega siromaka« in se pečajo z najvažnejšim vprašanjem sedajnega časa, z vprašanjem družbinskih iz-prememb v prilog delavskega stanu. »Delavčeva hči« je tožna, da ji Rojenice niso dale drugega imetja nego lepoto, »Božična pesem siromakova« povdarja: Da v kočah, ne v palačah, še vsekdar Človekoljubi so se porodili. »Večerna molitev siromakova" se obrača do Boga: »Olajšaj mi življenja breme! Pretežke me tero skrbi. Kljubu težavnemu boju za obstanek se delavski stan odlikuje tudi s poštenjem: A drugi dan poslal je (papež) »rožo kreposti" V predmestje oddaljeno — delavki Gosti. Vsled teh pesnij pesnika Aškerca slovenski socijalisti štejejo med svoje pristaše; smotri pesnikovi in socijalistični pač ne bodo popolnem jednaki. Opazovanje človeške bede privede ga nazadnje do modrovanja o človeškem življenju sploh, in tu stoji pesnik na vrhuncu svojega stvarjenja. Mladi brahmanec se je izpovedal: Življenja uganko sam htel je Pronikniti smelo duh moj, a Buddha mu odgovori, da to ni greh, kajti: Le misli Ambattha preljubi, Le dalje ves svet premišljuj, Da misliti greh bi bil morda, Brahmanom tega nc veruj. (»Grešnik".) „Pramločatf') opisuje vtis ženske lepote. Kralj Adžatasatu želi, naj Buddha izvrši nekaj čudežev, a Buddha ga opozori na svet, ki je poln čudežev. Krasna je misel izražena v pesni „Kršna".2) Bog Višnu, včlo-večen kot Kršna, je tisoč let potoval po svetu in učil ljudi, a prepričal se je, da je več vredno človeško življenje, polno muk ') Tej pesni jc dala povod indska pravljica, ki jo jc objavil pisatelj te knjige v »Kresu", a) Pisati in izgovarjati sc mora »Kršna" a nc Krišna. Indologi, ne pokajoči slovanskega samoglasnik tvarjajočega r a, so dotično črko trans-skribovali z ri namestu r. in trpljenja, pa tudi olajšano včasih po radostnih trenutkih, nego mirno življenje bogov brez bojev in težav. Ljubezen in izpoznanje Boga je svrha človeškega življenja; v to svrho moramo prelivati kri in se bojevati. A življenje to samo ob sebi S čim plača ga vsaki zemljan? Za življenje spet damo življenje, In s smrtjo jc dolg poravnan. (..Basarska parabola") Aškerčev „Jaz" se da primerjati z Gregorčičevim »Človeka nikar". Da je pesnik s takimi nazori naletel na odpor, je naravno; zagovarja pa to naziranje s pesnijo »Herkulov kip", ki se zvršuje s stihi: Resnica nad vse! — to je svet ideal, Ki v zgodbi vpodobil sc je, ko kristal. . . Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist, Da vsak realist je res — idealist! Toži se drugod, da brezsrčni in goli materijalizem ostruplja človeško društvo in da gineva vzneseni idealizem. Stritar pa je nekje omenil v svojih spisih, da poezija ne izumre, dokler bo Človek živel na svetu, če se nam tudi ne javljajo vselej odlični pesniki. Zlagam se s Cankarjem, ki pravi v „Ljublj. Zv." 1896, 622: In ta svot poezije stoji še dandanes tako trdno, kakor za španskih »ovčarjevnemških »Minnesangerjev" in skotskih »bardov". Sedajni časi se oddaljujejo od sentimentalnosti, zahtevajo soci-jalnc izpremembe, trd je postal boj za obstanek, in taki časi rode pesnike z markantnim svojstvom. Tak pesnik svojega časa je Anton Aškerc. S kratkimi potezami nam predočuje sliko; tu ni nobenega stavka, nobene misli preveč, nič ni nepotrebnih prispodob; v zadnji kitici ali vrstici se pove nepričakovani zaključek, n. pr. »Satanova smrt« : Mrtev Satan leži; oh, ne gane se več. Pala kap mu jc menda od smeha. S tem nepričakovanim zvršetkom sc doseže velik uspeli. Aškerčeva muza, Črnogorka ali Špartanka, se ne izgublja v drobnih lirskih igračah, nego jo jednaka Vereščaginovcmu čopiču, ki jo s svojimi bojnimi slikami v gledalcih hotel vzbuditi mržnjo zoper vojsko. Pesnik no poveličuje temnih stranij človeškega življenja, nego se bojuje za slobodo in blaginjo naroda. »Najlepši dan" je za kralja ta, ko: Usmilil si ljudstva se, sužnih sirot, Svobodo si zlato mu vrnil, gospod. Jezik je pesniku naraven, preprost in v čudovitem soglasju z mislijo in položajem, včasih celo trd, kakor je neizprosna resnica, katero zagovarja. Njemu zadošča samo nekaj potez, v romancah samo jeden prizor. On sam je najbolje označil svojo muzo kot „devo zdravo, ognjevito", ki očara s prirodno svojo krasoto. Josip Freuensfeld') (1861—1893; Dcvojan, J. K. Klemcnčič, Radinski, Svojmir), porojen v Kapeli blizu Radgone, je od 1880.1. učiteljcval v Ljutomeru. Imel jc dvakrat dopust, da si na dunajskem višjem izobraževališču za učitelje popolni svoje znanje. Vsakokrat jc moral plačati sam svojega namestnika; da je mogel izhajati za silo, so mu ljutomerski rodoljubi zlagali malo mesečno podporo. Vslcd pomanjkanja in vslcd duševnega napora pa si jc nakopal kal kroničnega želodčnega prehlajenja; zaman jc v Karlovih Varih iskal pomoči; dal se jc operirati na praški kliniki, a dva dni po operaciji jc umrl — dne 23. dcccmbra. V »Drobnih pcsmicah"s) izraža svoje nazore o naravi in življenju, ki so pa prcccj otožni; pesnik sam opravičuje to: Ker naroda nesrečnega Nesrečen bil sem sin. Uže naslovi njegovim pesnim so otožni, n. pr. „V grobu"'), »Moj ovcncli cvet".4) Osobito marljivo pa jc zlagal balade 1886. leta, n. pr. »Ob morskem obrežji", »Od Mure do Drave", »Tujec" (»Lj. Zv."). Krotek narod jc zasedel deželo, ali njegova sreča jc bila kratka; zato jc kanila angelju solza z lica, in ta solza jc »Blejsko jezero" (Solza).s) Mati vpraša mladeniča, pri-šedšega v rojstno vas, zakaj jc tako bled; ali on ji tega ne more povedati, ker bi jo inače žalile solze (Mati)"), »Poroka"'/ sc vrši v cerkvi, vse bi rado videlo lepi par: on jc lep in resnoben, ona pa krasna in vesela. V skritem kotičku cerkve si briše solze mlado dekle, proseč Boga, naj ji izbriše bridke spomine.*) Blizu jednake vsebine je balada »Grajsko dekle"; užival jc mladenič srečo na grajskem vrtu; ali danes uže naznanjajo zvonovi, da grajsko dekle polagajo med rože. Tu pa tam se vidi vpliv Krilanovega jezika in zloga, n. pr. pogosto ponavljanje istih izrazov, n. pr. Tja gori, tja gori, id. Če bi Gorazdove balade in romance smeli primerjati velečastnim kipom v grških in rimskih svetiščih, sc nam Radinskcga balade dozdevajo podobne lepim in umno izdelanim slikam za moderne salone; vse jc mično in drobno, pa brez globljih potez iz človeškega življenja; s tem pa sc mu nc izreka graja. 1885. !) Dom. 1894, 1. — Ljublj. Zvon 1894. — Kol. Moh. 1895. — Pcdag. letnik IV. 1896. 'J) Lj.Zv. 1886. — 3) Lj. Zv. 1886, 1887. - 4) I,j. Zv. 1885, 451. — s) Lj. Zv. 1886, 65. — ') Lj. Zv. 1886. — 7) Lj. Zv. 1887. *) Ljub. Zv. 1888. Glej Vzgojcslovje (»Mladini" in »Venčck"). in 1892.1. je izdal dve knjižici za mladino; v prvi se nahajajo pesni in pripovedke, v drugi pripovedke in pravljice, jako primerne za nežno otroško dobo. .,Družba sv. .Mohorja" je zadnje čase vsako leto prinašala lepe povesti iz peresa Freuensfeldovcga. Anton Hribar porojen 1864. 1. na Krki na Kranjskem, najplodovitejši epski pesnik „Dom in Sveta", obdeluje predmete o narodnih pravljicah, ki so doma na Dolenjskem. Take snovi so: »Okameneli gostje«; (1888). »Brat Pavel« nas spominja Jurčičeve povesti »Jurij Kozjak«; dejanje sc vrši v letu, ko so Turki napadli samostan v Zatičini; tudi »Vragova nevesta« ima svojo podlago v turških bojih; »Trije svetniki « (kaznuje se nečloveško postopanje graščakov s kmeti); »Mladi g o s p o d i č « (se pogubi, ker ne sluša petja tistega ptiča iz vzhodnjih dežel, ki ga je rešil v smrtni nevarnosti). Dasi je vsebina tužna mnogim pesnim, n. pr. »Grablje«, »Gomila«, »Smrtin jok«, »Deseti brat«, se vendar ne ogiblje šaljivih predmetov, n. pr. »Kurent« (1890): Hiti med svet in burke trosi; Ni Kranjska vsega šc zabila, Kar takrat jc smehu užila. Nekoč je šel Kurent na Dolenjsko, drugikrat na Gorenjsko, tretji-krat na Notranjsko; Kurent jim je piskal tako, da sc je vrtelo vse. Nazadnje so je Kurentu ostudil svet; v pekel ga niso hoteli vzeti, tudi sv. Peter se ga jo branil. Na njegove mile prošnje mu jo sv. Peter skozi duri pokazal rajski svit. Kurent, ne bodi len, je vrgel plašč v nebesa in sedel nanj, zapevši: Na svojem vsak je brez skrbi! »Zadnji knez« na Kocclovcm gradu ob Blatnem jezeru je po svojih dveh sinovih, po Borislavu in Radigoju, premagal Psoglavce. Ker so mu med tem roparji odvedli jedinico Miljcno, obljubil jo tistemu sinu nasledstvo, ki bi mu jo rešil. Rešil jo je starejši, a mlajši mu je vzel glavo. To je sova izdala očetu, ki je proklel vrnivšega sc sina in vrgel žezlo ; v tem trenutku nastalo je jezero, ki Požre te žrtve bratomora, V Slovencih starega razpora. Dobro jo v tej pesni posnet narodni zlog: 1'red gradom lipa jc košata, Pod lipo scnca mi je zlata; Pri mizi sivi knez sedi id. id. Predmete si je pa iskal tudi v zgodovini, n. pr. „ Usoda Jap o da priljubljena tvarina pripovednikom v Janežičevem „Glasniku,u; »Gelboe" opeva kazen brezbožnega Savla, ;,Mati sunam-ljanka" oživljenje mrtvega otroka. Posebnosti njegovega zloga so stereotipni kratki izrazi, n. pr. „Črez strm in grm", „In skok in dir." Bogdan Vened (Matija Prelesnik)}) Ž e n i t c v F e r d u 1 f a v oj v o d e. (Furlanska povest.) Ferdulf, furlanski vojvoda, je snubil lepo Hlandino, ki mu je obljubila svojo roko, če si pridobi v vojski slave venec. Hotel se je proslaviti v vojski s .Slovenci in jih je povabil v gosti. Slovenci pa, doslej pogani, so se po Dobroradu na Sveti Gori dali krstiti in so premagali zvite Fuliane, ki so jih zavratno napadli. Ta epska pesen je jako zanimiva, ker nam predstavlja prizore iz naše najstarejše slovenske zgodovine in lokavost južnih sosedov; nekako nejasna je .slika v tem, kar se godi na Sveti Gori. Pesnik je pokazal s tem delcem lepo pesniško nadarjenost. c) Dramatika. Uvod. Ker so dobro uspevale glcdališčne igre ljubljanske čitalnice, in ker omenjena čitalnica v svojem okviru ni mogla jednakomerno pospeševati vseh sredstev za probujo slovenske narodnosti, so mladi rodoljubi resno mislili na to, kako bi se dalo ustanoviti primerno društvo in temelj postaviti slovenskemu gledališču in s tem tudi slovenski dramatiki. Dne 15. listopada 1866.1. so se v posvetovanje sešli P. Drahsler, trgovski pomočnik, dr. K. G e s t r i n, koncipijent, Peter G r a s se 11 i, hišni posestnik, Fr. L e v s t i k, J. N o 11 i, pravnik, dr. J. P o k 1 u k a r, Ed. P o u r, trgovec, Fr. R a v n i h a r, dež. uradnik, Jos. Stare, stud. phil.; L. S v e t e c, magistratni komisar; V. Valenta, magistralni uradnik; Dragotin Žagar, c. kr. uradnik. Načrt pravil je sestavil I. Stare, pravila jc cesar potrdil z Najvišjim sklepom od 2. sušca 1867. leta. Društvo je imelo namen izdajati glcdališčne igre, osnovati dramatično učilnico, napravljati predstave, osnovati dramatično knjižnico in omisliti si potrebno opravo. Preveliko število odbornikov jc oviralo razvoj društva; zato so se prenaredila pravila 1872. leta v tem zmislu, da jc bilo dvanajst odbornikov. L. 1891. seje društvo preosnovalo z ozirom na novo gledališče na ta način, da ima devet odbornikov, ki morajo biti vsi v Ljubljani; odbor voli izmed sebe igralni odsek petih udov, ki skrbi za repertoar; voli intcndanco treh udov, ki vodi predstave; celokupni odbor pa je ravnateljstvo. „Dramatično društvo" jc odločno zahtevalo, da dobi v deželnem gledališču prostor za svoje predstave; 1865.1. je lllciweis v deželnem zboru izrekel to željo; isto je zahteval Drag. Žagar v tretji seji osnovalnega odbora 1807. 1. Odbor se je jel dogovarjati z deželnim odborom, kije društvu naznanil 1868.1., ') Zab. Knjiž., SI. Mat. 1894. da sme vsak mesec enkrat igrati, ako nemškemu podjetniku da polovico dohodkov tistega dne ; zavezal sc je tadanji vodja Zollner, da prepušča brez povračila pripravno gledališčno obleko. Odbor tc ponudbe ni hotel sprejeti, nego je spravil po poročevalcu I. Murniku vso stvar pred občni zbor, ki je tudi ni hotel sprejeti; predstave so sc 1867—1869.1. zopet vršile v čitalnici. L. 1869. je dobil dovoljenje enkrat na mesec igrati v gledališču; prvokrat se jc to vršilo dne 10. oktobra 1869: predstavljala se jc igra »Inserat". Dr. Valentin Zarnik je predlagal 1869.1. v kranjskem deželnem zboru 1600 gld. podpore, in sicer 500 gld. za učilnico, 1100 gld. za razpis daril. Deželni zbor si jc pridržal pravico staviti pogoje za razpis, in izbrati si izvedence, da presodijo in occnijo poslane igre. Igre jc presojal Josip Stritar, in priporočal izvirno tragedijo »Zet carja Lazarja" ; deželni odbor pa ni pritrdil, nego nagrado priznal Ant. Foerstcrju za opereto »Gorenjski slavček". L. 1870—1871. jc deželni odbor odločil društvu denarno podporo in mu dovolil igrati trikrat na mescc. Vse pogajanje in dogovarjanje med društvom in deželnim odborom sc jc vršilo pismeno in je jako oviralo društveno delovanje. Tudi jc zahteval 1880.1. odbor, da bodi društvenim igram vzeta snov iz kranjske ali avstrijske, pa nc iz slovenske ali slovanske zgodovine. Da jc društvo vendar uspevalo dobro, je zasluga Petra Grasscllija in Josipa N o 11 i j a, sedaj sotrudnika „Slov. Nar."; zadnji jc od početka do preselitve v Zagreb 1875. 1. jako vestno opravljal društvena opravila. »Dramatično društvo" jc imelo pravico do vseh sedežev, samo do lož gledališkega zaklada nc. Za gledališko d6bo 1871 — 1872 jc društvo dobilo dovoljenje za štiri igre na mesec, dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Za d6bo 1872 — 1873 jc imelo deželne podpore 2400 gld. in dalo štiriintrideset predstav. L. 1873. so bile predstave slabše obiskovane in nastala jc kriza za »Dramatično društvo", pa dobrovoljni d(\ncski požrtvovalnih rodoljubov so pomagali iz zadrege. V d6bi 1874 1875 jc izgubilo več dobrih močij, pa jc vendar priredilo trideset predstav; angaževanih jc bilo šest močij, nekaterim so sc dajale nagrade; .osemnajst močij jc igralo brez nagrade. Nekoliko let je deželni odbor dajal odškodnino za trinajst lož, katerih ni bilo moči rabiti. Izrednih zaslug sta si pridobila radi brezplačnega delovanja Juvančič in Jeločnik. Deželni zbor kranjski jc 1878.1. podporo skrčil od 2000 gld. na 1000 gld. in tako smrtno udaril gledališče slovensko. Društvo jc v dObi 1878 1879 predstavljalo igri »Pokoj ni moj" in »Nemški ne znajo". Pričelo jc društvo znova z diletanti in si pridobilo novih močij; 1880. 1. igralo seje samo trikrat, od 1880. do 1886. 1. 58 krat. L. 1883. jc deželni odbor dovolil dve predstavi na mesec in dostavil, naj sc „Dramatično društvo" mesec poprej sporazume z vodstvom nemškega gledališča, predno se obrne na deželni odbor. Med tem jc dne 17. februarija 1887.1. pogorelo deželno gledališče, in slovenske predstave so sc vršile v čitalnici, kjer si je društvo omislilo z lepimi stroški (3000 gld.) oder; tu so sc predstavljale igre, ki so nekako preporodna d6ba slovenske dramatike. Dočim si jc »Dramatično društvo" pomagalo s prevodi iz tujih jezikov, se je odslej poskušalo domače snovi porabiti za glcdališčne igre; Ivan Borštnik je po Tavčarjevi noveli »Otok in struga" dramatizoval igrokaz v štirih dejanjih z istim naslovom, ki sc je igral opetoma. Leta 1889. so se predstavljale izvirne Vošnjakove veseloigre »Pene", »Svoji k svojim" in »Ministrovo pismo". L. 1890. se je predstavljal Borštnikov narodni igrokaz »Stari Ilija"; leta 1891. istega pisatelja dramatična šaloigra »Ni moj okus"; leta 1892. pela se je opera »Troubadour" v hrvatskem, opera »Puščavnikov zvonček" v češkem jeziku. Po raznovrstnih težavah se je po načrtih Hrasky - Hrubega 1892. leta postavilo novo gledališče na stroške dežele kranjske, občine ljubljanske in kranjske hranilnice. „Dramatičnemu društvu" se je dovolilo igrati dvakrat na teden, lože so se oddale posebej za slovenske in nemške predstave. Novo gledališče se je dne 29. septembra 1892. 1. otvorilo z Jurčičevo »Veroniko Deseniško".1) V Trstu in v okolici seje začelo igrati uže 1868.1.; prvi vodja je bil Fr. Resič; ne spominjamo se pa, katera igra se je 1868. 1. igrala v rojanski čitalnici; priredil in naslikal je oder Nace Dolinar; sodeloval je tudi Haderlap, diletantje so bili sami okoličani in v okoličanski obleki (v uniformi tržaškega bataljona). G. Josip Josipovič pripoveduje, da se jc 1869.1. igrala »Županova Micika". Lepe zasluge ima gospa Ščuka, ki je v rojanski čitalnici nastopila 1879.1. v igri »Mlinar in njegova hči", v gledališču Fenice prvikrat »V Ljubljano jo dajmo" na korist »Podpornega delavskega društvaistega leta v isti igri na korist političnega društva „Edinost" v Politeama Rosetti; 1882.1. za „Podporno delavsko društvo" v Fenice v igri »Dobro jutro". L. 1885. za podružnico „sv. Cirila in Metodija" v gledališču Armonija v igri »Dva ') Za razvitek slovenskega gledališča so si pridobili lepih zaslug A 11 Ivan, po obrtu rokovičar (1868—1873), B o n ač Anton (1875 1885), D o lene c Fran, igralec in pevec, sedaj trgovec v Mariboru (1869—1873), Drcnik Fran, Eržen Gregor in Filapič Štefan, Gabršek Ivan, igralec (1869 —1879) pozneje občinski tajnik na Vranskem, J e 1 o č n i k Anton (Slobodin, Antončič), igralec in režiser (1869 — 1886), Kaj zel Peregrin, prvi slovenski komik (pozneje trgovec in občinski svetovalec, umrl leta 1892), Kramaršič Ivan (1869 1875), trgovski pomočnik (sedaj stotnik deželnim brambovcem), Legat Vckoslav (1869—1874), sedaj vodja tiskarne »Družbe sv. Mohorja" v Celovcu, Paternoster Josip in Simon. Izmed gospej in gospodičin so nastopile igralke ali pevke: G c r b i Č e v a Milka, G os tiče v a Gustika (Danilova), Horakova Marija, I h a n o v a Eliza, N a g e 1 n o v a A., N e u g c b a u e r j c v a bar. Antonija, N i g r i n o v a Avgusta, Matilda, Marija in Gizcla, O d i j e v a Dragojila, operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli (1868 1878), P o d k r a j š k o v a Cecilija, S vet kova Ivana in Franja (1868—1873), Tumova Matilda. Režiserji „Dramatičnega društva" so bili: Josip Noll i od 1867. 1. do konca sezone 1874/5; Josip G c cel j od 1874/5 —1877/81, potem od 1883/4 do 1885; Anton Jcločnik (Slobodin) v sezoni 1885/6; v sezonah 1878/9 do 1879/80 so menjavali P. G r a s s c 11 i, A. J c 1 o č n i k in dr. Jos. Star e. gospoda in eden sluga"; za isto podružnico 1887. leta v prostorih Slovanske Čitalnicc (Monte verde) v igrah „Ena sc mora omožiti" in »Gluh mora biti" in 1890. 1. v gledališču Armonia v igri »Blaznica v I. nadstropju". Omenjena gospa je 1887. 1. nastopila tudi v redutni dvorani za „Podporno delavsko društvo" v igrah »Ultra" in „Uskok". V zadnjih letih sc je v „Tršaškem Sokolu" ustanovil poseben dramatičen odsek, ki je, sodeluje s tamburaši in „Slovenskim pevskim društvom nastopil na velikem koncertu vseh okoličanskih zborov dne 7. januarija 1893. Predstavljal je igro »Revček Andrej ček" tako izborno, da so navzoči Čehi in Poljaki rekli: taka igra se sme predstavljati tudi pred strogim občinstvom. Odlikovala sta sc igralca gg. Grebenec in Lacko Križ. V letih 1872 do 1877 je v ptujski čitalnici gledališčne igre prirejal tedanji mestni kapelan in začasni učitelj verozakona pri realni gimnaziji Miha Lendovšek (Bogoslav Rogački), sedaj župnik makolski, ki je sam spisal igro »Tičniku in »Kateri bo?u. V Sevnici na Štajerskem je Anton Leveč osnoval igralno društvo, dal postaviti lep oder, kjer sc pa po odhodu Levčcvem nc igra več. V vipavski čitalnici se jc vršila igra »Slovo", v kateri nastopata Bojmir in Ljudmila; ta nagovarja drugega, naj sc junaški bojuje za tužne brate.1) * * * Slovstvena smer v Slovencih, tako v protestantovski kakor v katoliški dobi, jc bila naravnost versko - praktična: protestantovski pisatelji so se posluževali slovstva v ta namen, da bi pridobivali narod za svoje ideje, pozneje pa so kateliški pisatelji delali z isto Najodličnejši igralcc Ignacij Borštnik jc bil režiser koncem sezone 1884/5 predno jc odšel na Dunaj, in od leta 1886/7. do svojega odhoda v Zagreb k deželnemu gledališču. Ker pa je bilo z igrami dostikrat združeno tudi petje, naj se tukaj omenijo tudi pevovodje. Petje pri predstavah, ki so se vršile v čitalnici, jc vodil Josip F a b i j a n, 1869 —1870 pa Anton F o e r s t e r ; do 1872.1. Jurij S c h a n 11, kapclnik 79. pcšpolka, potem J. S c h i n z 1, kapclnik 46. pešpolka; nekaj časa jc opravljal ta posel A. Stoeckel; od 1878. do 1885. leta pa ni bilo stalnega kapclnika. Vse tc nadkriljujc Fran Gcrbid (reetius Grbcc), rojen v Cerknici na Notranjskem. Izučcn na praškem konservatoriju jc pel prve tenorjeve vloge v raznih operah in služboval najpoprej v Zagrebu devet let, dotlej, ko je vsled nevednosti odločilnih krogov usahnila hrvatski operi potrebna podpora. Vsled bolehnosti je ostal dve leti doma v rojstnem kraju. Odtod jc šel v Ulm in potem v Lvov najpoprej na gledišče, potem za profesorja petja na tamošnji konservatorij ; 1886. 1. seje pa vrnil v domovino prevzemši v Ljubljani ravnateljstvo šole »Glasbene Matice", pevovodstvo v čitalnici in kapelništvo »Dramatičnega društva", dokler si ni tisto raztegnivši delokrog na velike operne predstave moralo najeti svojega lastnega kapclnika. ') SI. 1877, 53. vnemo za svoje cilje. Iz francoske revolucije je nastala druga časovna smer, ki se je upirala klasicizmu ter povdarjala svojstvo raznih narodov in se zaglobila v njihovo minolost: osvojila si je vso Evropo. Vznikla je v Angležih in dospela v Herderjevih idejah na vrhunec ter v romantiški šoli dobila svoj izraz. Nemci in Slovani so se začeli zavedati svoje narodnosti in svoje minolosti. Vodnik in Prešern stojita pod vplivom te po vsej Evropi se šireče struje; struje romanticizma. »Ideja narodne vzgoje vodi odslej vse slovensko slovstvo kot posebni namen; zlasti ostro obliko je dobila v drugem desetletju našega veka — istodobno z Vodnikom na Kranjskem — v Slovencih med Muro in Dravo, kjer so rodoljubi, kakor Modrinjak, Krempl, Cvetko, pozneje Danjko, z besedo in pismom izražali ognjevitost svojega narodnega prepričanja, — takrat, ko sta Fichte in Arndt glasno propovedovala rodoljubje na Pruskem.« J) Ta doba pa je trajala v Slovencih še dalje in obsegala vso Bleiweisovo dobo blizu do 1870.1. Take razmere pa niso ugodne razvitku dramatike tudi drugod ne; Lord Byron v uvodu svoje drame »Marino Faliero« govori o nevšečnem položaju gledališča na Angleškem in toži o propadanju gledališča v romantični dobi; Nemcem sta ustvarila dramo Goethe in Schiller, ki sta bila v sporu z romantiki. Ker romantika domišljijo in mehko čustvo višje ceni nego visoko misel in odločno voljo, ne more biti podlaga krepki dramatiki. Lahko se dramatika postavi v službo narodnega pro-bujenja, a to je le postranski namen, n. pr. v igri »Berite Novice«, ki sta jo spisala Jurčič in Kersnik v ta namen, da bi se primerno slavila Bleiweisova sedemdesetletnica in hkrati osmešilo nasprotstvo starokopitnežev proti narodni ideji. Blizu isto nameravata Alešovec z burko »Nemški ne znajo" in Bile s sliko »Slovenija oživljena". Za ugoden razvitek dramatike pa je treba velikega duševnega središča in velikih zgodovinskih dejanj, ki prešinjajo ves narod. V Parizu in Londonu se je poprej razvila dramatika nego v razkosani Nemčiji in Italiji. Na Ruskem je car Aleksij Mihajlovič Ustanovil gledališče. Slovencem je do najnovejših časov nedostajalo vseh potrebnih preduslovij: sijajnega dvora, velikih zgodovinskih dejanj, bogatega osredja; vendar so je storil začetek, priznanja J) Fr. llcšič, Dramatika in slovensko slovstvo. Jahrcsbcricht dcsk.k.Staats-Obergymnasiuins zu Laibach 1897. vreden, kolikor je v skromnih močeh našega naroda. Predmete zajemljejo naši dramatiki radi iz slovenske ali slovstvene zgodovine. V razvoju slovenske dramatike je važna letnica 1876, ko je Jurčič objavil »Tugomera". Da za predstave priskrbi primerni repertoar, izdaja »Dramatično društvo1' od 1867. 1. počenši „Slovensko Talijo", v kateri je do 1892. 1. izšlo petdeset zvezkov obsegajočih večinoma prevode; izvirni so: »Berite Novice", »Gorenjski slavček", »Kje je meja", »Nemški ne znajo", »Roža", »Slovenija oživljena", »Teharski plemiči", »Veronika De se ni šli a". Najodličnejši zastopniki na polju dramatske poezije so Jurčič (»Veronika Deseniška", »Tugomer", »Berite Novice"), Vošnjak (»Lepa Vida", »Dr. Dragan", »Svoji k svojim"), Fun te k (»Teharski plemiči") in A. Medved (»Kacijanar", »Ostrovrhar"). Jurčič, Funtek in Medved si izbirajo tvarino v zgodovini, Vošnjak pa v modernih družinskih in parlamentarnih razmerah. Narodnemu namenu služijo igre »Berite Novice", »Nemški ne znajo" in »Slovenija oživljena". Krajevnega pomena je Klodičev »Materin blagoslov". Vzgojevalni namen ima Zavrtnikova igra »Loterist".1) Pisatelji. Josip Jurčič. (Glej: Pripovedništvo). »Veronika Deseniška." Celjski grof Friderik je na prošnjo graščaka Koteščana na svoj dvor vzel lepo Veroniko, hčer malega graščaka z Dcscnic, pa sc je sam zaljubil v njo, ker jc bil oženjcn z bolchno in po-starno grofico Modruško. Friderikov oče, grof Herman, jc ukazal sinu, naj jo pošlje domov, Friderik pa jo je hotel spraviti na grad Ostrovec. V tem trenutku jc prišel Janko, Descničarjcv nečak, da bi jo rešil; zaplete sc v boj s Friderikom. Po nagli smrti svoje soproge seje Friderik na tihem poročil z Veroniko, pa jo je zapustil, ker mu jc oče zapretil, da mu odvzame prvorojenstvo. Veroniko je dal stari grof zapreti, sina Friderika jc poslal na Ogrsko, a njegov drugi sin jc padci raz konja in sc ubil. Veroniko so zatožili radi čarovništva, Janko jc prišel pričat zanjo. Cesarsko sodišče jo jc oprostilo, a Herman jo je obsodil na smrt; Janka so prebodli. Način, kako jo prišla Veronika na dvor Celjanov, jo nenavaden. Ni verjetno, da bi bil mali graščak Sotcščan spravil mogočnega grofa v Desenice na obisk in mu šele tam povedal, da bi sc rad oženil z Veroniko in da bi naj samo radi tega bila na dvoru ') »Loterist." Šaloigra vjednem dejanju. Spisal Anton Zavrtnik. V Gorici. 1889. Tiskal in založil A. M. A. Obizzi. Celjanov, da bi ji on bil bliže. Pohlevni Janko, ki gorko ljubi Veroniko, nastopi preveč kakor „deus ex machina", ko jo hoče rešiti iz rok Friderikovih; v ostalem pa je tragična usoda Veronike zelo primerna za žaloigro. Inače blaga in požrtvovalne ljubezni zmožna Veronika je zapadla kruti usodi, ker ni bila zadovoljna z mirno srečo v malih razmerah, nego je hrepenela po sijaju. Jugomer."1) Povest te tragedije je ta-le: Geronu, nemškemu knezu v Polabski pokrajini, je njegov gospodar Oton I. strogo zaukazal, da mora ukrotiti ali uničiti polabske Slovane; v tem boju je bil vjet Tu go mer, naj-veljavnejši vodja slovanski, a je čez dve leti pobegnil iz ječe. Zato je poslal cesar Hildeberta, prvega nemškega biskupa, poizvedovat, kako se je moglo to zgoditi. Geron je povedal, da se je to izvršilo na svet Gripa, v .Slovanih naseljenega Nemca, katerega Slovani spoštujejo za svojca. .Slovani se posvetujejo, kaj je storiti. Staroizkušcni Mestislav je za odločen upor proti Nemcem, krščanski misijonar Slovan Zovolj, nevedoma slepo orodje Nemcev, je za mir, pesimist Spitignevje gol materialist, dobrosrčni in preslepljeni 1 ugomer jc za to, da se plača mala dan (tribut), da se dogovori, naj sc pošlje trideset najveljavnejših slovanskih velmož v tale za šestdeset nemških. Toda nemški naseljenec Gripo je pomoril slovanske stražnike nemških talov, osvobodil te in pomoril slovanske talnike. Tak sad je rodila Tugomerova lahkovernost. Tugomer jc potem v boju izdahnil junaško svojo dušo. V „Tugomeru" je narisan značaj slovenskega naroda; miroljuben in pošten do zadnje pičice, smatra tudi nasprotnika za poštenjaka; Mestislav nasprotuje tej preveliki zaupljivosti Tugo-merovi, pa inače ceni njegove vrline; Gripo, Geron in Hildebert so risani po znanih posebnostih nemškega naroda; Gripo je kupec in imovit posestnik, na videz prijazen Slovencem, inače njihov nasprotnik; Geronu nobeno sredstvo ni prepodlo, da bi podvrgel in uničil Slovane. Hildebert je škof, kakor jih znamo iz Metodijevih časov, in to je dovolj. Tugomerova žena Zorislava jo prava ljubeča žena in skrbna mati, plemenite ljubezni svojega moža do domovine pa ne ume; prizor, ko se poslavlja Tugomer na krvavih tleh od žene in otroka, pretresa čitatelja. Po moževi smrti bi tudi ona morala umreti, pa o tem no slišimo ničesar. Bojan, ki je s Tugomerom jedini bil ušel Nemcem, ljubi krasno Grozdano, v kateri je morda ljubezen do domovino prekosila ljubezen do moža. Jako lepo je risana Vrza, babica Tugomerova, jako stara ženica; pamet se ji je omraČila, ker jc v bojih Slovanov z Nemci izgubila dva sina; z ') Fr. Leveč, »Tugomer", S. 1876, 23, 25, 30, 32. Jos. Penižek jc izdal »Tugomera" v češkem prevodu zbirke »Slovanske divadlo",Jičin,L.Sehnal. 1883. monologom v petem dejanju, nastopivši v temni noči, vzbuja pozornost; Tugomer leži mrtev na tleh; Vrza je začela celo nad domačimi bogovi zdvajati. Dejanje je v prvem aktu zasnovano, v drugem in tretjem zapleteno, in je tudi še v četrtem tako krepko, da gledalec pazno čaka petega. Snov za tragedijo Jugomer" je našel Jurčič v Giese-brechtovi knjigi „ Wenclische Geschichten". 1870.1. jo je začel pisati v trohejih. Leveč mu je dokazal, da ta mera ne ugaja našemu jeziku, zlasti ne dramatskim spisom in mu je nasvetoval petero-stopni jambski verz. 1878. 1. je spisal vso dramo v prozi. V tej obliki mu je Vošnjak ovrgel glavnega junaka. Tudi Levstik je pritrdil sodbama Levca in Vošnjaka. Z Levstikovo pomočjo je delo izvršil v jambih 1878. 1. Dr. Josip Vošnjak '), porojen 1834. leta v Šoštajnu na Štajerskem (rodbina Vošnjakov-Bošnjakov prihaja iz Bosne), se je 1848. leta v graškem društvu „Slovenija" navdušil za slovenščino in postal 1858.1. doktor medicine na dunajskem vseučilišču in tam mnogo občeval z obema Ipav-cema. 1859. 1. se je sam ponudil za zdravljenje ranjenih vojakov in prišel vsled tega v bolnico ljubljansko. V Kranju je bil le malo časa, a je mnogo deloval za narodno stvar, kajti tam jo 2000 podpisov nabral za spomenico, ki seje potem izročila Schmer-lingu. V Ljubljano prišedši 1861. leta je občeval z Bleiweisom, Fleišmanom, Zabukovcem in sodeloval pri slovenskih dilctantskih predstavah v Bleiweisovi hiši. Koncem 1861.1. je bil imenovan za okrajnega zdravnika v Slovensko Bistrico, je nadaljeval v Kranju započeto narodno delo v tej smeri, da je budil zaspano narodno zavest. Leta 1867. jo z dr. Prelogom vred ustanovil „Slovenskega Gospodarja", 1868. 1. pa z odličnimi slovenskimi rodoljubi „Slo-venski Narod". Po mnogostranskem in mnogoletnem javnem delovanju, ki se opisuje v drugem snopiču te knjige in ki ga je podpiralo njegovo pisateljevanje v a) politični, b) narodno gospodarski in c) v poljudno-poučni stroki, so je posvetil leposlovju, ki ima tudi tri smeri: a) pripovedništvo za preprosto ljudstvo, b) pripovedništvo za omikane kroge in c) dramatiko. >) Dr. P. Turner, Narodna Knjiž. U. uvod. — P. v. K,, Ocstcrr.-Ung. Revue XVII., H. 1895. O poljudno - poučnih spisih glej ^Narodno gospodarstvo" v 2. snopiču IV. dela „Zgodovine slovenskega slovstva". Duševni raz-vitek rodoljuba Vošnjaka je popolno naraven; v živi dotiki s preprostim narodom je prišel do prepričanja, da je treba buditi narodno zavest in za narod potegovati se v javnih zastopih. S pripovedništvom jo hotel vplivati na širše kroge; mnogotere izkušnje v življenju, premišljevanje o človeški naravi in slovenskih javnih in slovstvenih razmerah so ga privedle do pisateljevanja v dramatski obliki. „Lepa Vida." Glavne osebe so Andrej Kogoj, trgovec v pomorskem mestu, Urša, njegova mati, Martin Sodja, svetovalec v pokoju, Vida, njegova hči, Grofica Gadolla, Alberto, njen sin, Volpino, njen oskrbnik, Marjeta, služkinja pri Sodji; dva mornarja; igra se vrši v Kogojevi hiši, četrto dejanje na Gadollinem gradu. Upokojeni svetovalec Sodja se je s hčerko preselil v malo pomorsko mestece v Kogojevo hišo. Njegovi hčerki se je prikupil prilizovalec grof Alberto, česar pa ni vedel njen oče, ki je bil zabredel v dolgove, ker je hči denar tratila za veselice. Njen oče si je hotel pomagati s tem, da bi Vida vzela Kogoja, kateremu je ugajala, odkar jo je ugledal. Vida se je udala, da pomore očetu iz zadreg, pa tudi radi tega, ker so jo prepričali navidezno, da ji je Alberto nezvest; ali ta je prišel in jo odvedel na svoj grad, kjer je izpoznala, da je prevarana. Zato je treščila zapeljivca v morje in se sama pripeljala v hudem viharju domov; tu je izvedela, da je umrl otrok in da mož več ne mara za njo: od srčne bolezni je umrla. „ Doktor Dragan" (Drama v petih dejanjih) je slika iz parlamentarnega življenja. Dr. Miroslav Dragan se je zaljubil v hčer profesorja Vraniča. Mnogo je pesnikoval, a odvetniškega izpita ni dovršil. V njegovo nesrečo so ga izvolili še v državni zbor, kjer 8e je potegoval za železnico v rojstnem kraju. Dobil je koncesijo, to je prodal gradbeni zadrugi in živel razkošno. Zvita baronica Holbergova, mlada vdova, jo po naročilu ministra grofa Berenga z laskavimi besedami pregovorila Dragana, da je glasoval za neki hladni predlog. Srce neizkušenega Slovenca se je vnelo za zvito kačo, ki sc je le igrala ž njim. Volilci njegovi so mu dali nezaupnico na viharnem volilnem shodu. Ko je Dragan izvedel, da ga obsoja celo Vranič, se je zgrudil na tla. V istem času je bila v trgu, kjer so jo vršil volilni shod, Katinka Holbergova s svojim Hilenegom, ministerskim tajnikom. Dragan je umrl v Vraničevem stanovanju, Miro, Vraničevo hčer, pa je vzel v zakon dr. Marko Stremil. 6» „ Svoji k svojim." Upokojeni sodnik in veleposestnik Pilkovič ima lepo hčer Zoro, katero snubi Teodor Plovel, ki se hlini slovenskega narodnjaka, da bi dobil hčer starega in odločnega slovenskega rodoljuba; Zora je pa bila naklonjena doktorju zdravilstva Slavcu. Scherbel, Teodorjev prijatelj, je po nepremišljenem kvašenju odkril pravi značaj Plovelov in s tem pripravil Pilkoviča, da je ta po geslu „Svoji k svojim" dal hčer poštenemu Slovencu. Igra se vrši za časa, ko se odkriva v Ljubljani Vodnikov spomenik, in namerava slaviti pošteno narodno mišljenje, pa je premalo zapletena. Neverjetno je, da bi ne bil Slavec nikdar nič slišal o namenu Pilkovičevem, hčerko dati Plovelu, in da bi Pilkovič ne bil zapazil, da Zora ljubi Slavca. Spisal je dr. Vošnjak še te-le igre, katere so se deloma tudi uže uprizarjale na odrih: „Pene", veseloigra v treh dejanjih. — »Ministrovo pismo", veseloigra v dveh dejanjih. — »Ženska zmaga", veseloigra v treh dejanjih. — »Pred sto leti", dramatični prizor v dveh delih. — „ Premogar", igra s petjem v štirih dejanjih. — »Resnica oči kolje", veseloigra v jednem dejanju. Ker te igre še niso natisnjene in ker zasledujemo v tej knjigi slovensko književnost samo do 1895. 1., se naštete igre ne morejo ocenjati pobliže. Anton Medved iz Kamnika (1869 *), se je uže na gimnaziji bavil s pesništvom in je bil čislan sotrudnik „Ljubljanskega Zvona" z imeni „Bistran", »Dolenjec", »Zdeslav" in s šifro L. V. Popolnem opravičena je sodba Gorjančeva, da je »Bistran" „čoviek velikog dara", kakor dokazujejo od Gorjančevega navedeno in druge pesni; v istini je jezik čist, dikcija zanosna, misli poetične. Da se je v njem vzbudila pesniška žila, v to je gotovo mnogo pomogel lepi kamniški okraj in pa njegova mati, navdušena Slovenka in čitalniška igralka; on poje sam. k0 bil sem deček mladolfit, Mi mati da spominek svet: Na vrat ga obešaj c mi Pa te besede govori: Sreč si tako vzgoji ti, V njem neugasni ogenj žgi, A smotri žarkom trem vsakrat Naj bodo: Bog in dom in brat. ') Narodna Misao 1898, 6. Med pesniki je bil Medvedu voditelj zlasti Lermontov, med znanci in prijatelji pa Josip Cimperman in dr. Lampe. Medved je v „Dom in Svetu" najpoprej objavljal balade in legende, n. pr. »Vitovčeva smrt« (1890. 1.); o Vitovcu poje tudi »Zakleto jezero«. »Sveta brata« obsega štiri posamezne pesni. I. Rostamila (Knežja hči je s pomočjo prstana sv. Klementa zopet dobila izgubljeni dar govora); II. Slovensko pismo; III. Cirilova smrt, IV. Smrti prorok. Ni možno pretresovati tukaj vseh pesnij, katere je plodoviti in nadarjeni pesnik objavil v Lampetovem listu, nego omeniti nam je, da se je s pesnikom izvršila »Izprememba«1) Ta je pridobil vse bogastvo, Vso blaženost in vse časti, Kdor rano prišel je k spoznanju, Da prave sreče tukaj ni. Nekdaj hrepenel po bogastvu, Po slavi, sreči sera sveta: Opustil ničeve sem želje, Ki mir kalile so srca. Ponujaj zdaj mi kdo sladkosti, Kar jih poraja zemlja vsa: Za vse povračam smeh na ustih In hladno mu srce do dna. Pesnik polagoma zapušča epsko pesništvo in se je odločil, da se hoče posvetiti dramatiki. Navzlic svoji mladosti uže sam vpliva na druge pesnike in mlajši naraščaj. Antonu Medvedu — svojemu učitelju — poje hvaležna učenka Kristina: Zato pa, blagi moj vodnik, na strani V svetišči poezije mi ostani, Ob roki Tvoji le bom tajstvo nje umela, ln zarje vneta hvalnice ji pela. »Savel" (Dramatičen prizor). Mikola, Savlova hči, se je v gorki ljubezni razvnela za Davida, pastirja. Ko je bil Savel raz-Ijučen, ga je skušal David potolažiti z lepo pesnijo na harfi, a kralj ga je zapodil. Na prošnjo Mikole in Jonatana se da omočiti in zaroči hčerko z Davidom: Oproda, David, nisi več odslej, Objemi hčer kot vojvoda kraljev! IJdana mi bodita iz srca, Tolažita me v žalosti... in zdaj (razpne roke). („Dom in Svet" 1891.) l) Dom in Svet 1894. »Kacijanar." (I. »Zarja slave.") Drama v petih dejanjih. Kacijanar, deželni glavar kranjski, je bil vrhovni poveljnik združenih armad pred Osjekom 1537. 1.; ž njim nastopajo med drugimi Janez Ungnad, Herberstein Žiga, Primož Trubar, nekaj načelnikov posameznih oddelkov, višji posvetni in duhovni dostojanstveniki, voditelji turških čet, Kacijanarjeva soproga Elizabeta, hči Skolasta, grofinja Salamanka, Semenič Pavel, ljubimec Skolastin. Prvo dejanje se vrši v Begunjah, drugo v taboru v Koprivnici, tretje ob Gari, četrto in peto v Beču, kjer se je določilo, da Kacijanar radi zveze s Turki zapade smrti. Drugi dopolnilni del se imenuje „Zarja življenja". (Tragedija v petih dejanjih.) Prva tri in peto dejanje se vrše po hrvatskih gradovih, četrto v Carigradu. Kaci-janarja obglavijo — junaka, kije bil poprej strah Turkom. Zakonsko življenje Kacijanarjevo ni bilo srečno: usodno je segla v to grofinja Salamanka, slavohlepna žena, ki je z velikim premoženjem podpirala nakane Kacijanarjeve »zato sem duševna mu porodica" —, da bi kdaj ob njegovi strani bila slavna vladarica. Igra ima proslov, ki pravi med drugim: Resnično in razsodno zgodovinar, A jasno, doumljivo tvOri pesnik! Saj česar ne verjame veden bralec O prešlosti učeni knjigi včasih To pevec uprizori v čarnem svitu. {„Dom in Svet" 1892.) »Viljem Ostrovrhar."') (Tragedija v petih dejanjih. „Dom in Svet" 1894.) Glavne osebe so: Maj nar d, grof Tirolski; Told, njegov svetnik, dvanajst zarotnikov, izmed katerih so najvažnejši Viljem, baron in gospod na Ostrovem Vrhu ; V u č e l i n, sin zarotnika Otona z Dobre; Ilinek s Sobolja; Ana roj. Ungnadova, soproga Viljemova; Tilda, njiju hči, Katinka njena varihinja; štiri oprode; Vila; dejanje se vrši na Ostrovem vrhu, v Priboru (Freiburg), Tridentu in na Grebinjem polju, po smrti Rudolfa Habsburškega 1291—1292. Ilinek izjavlja ob zlatem studencu Tildi svojo ljubav; nato zapojo nevidni pogozdni duhovi. Vila podari Ostrovrharju zlat prstan, obljubivši mu slavno prihodnojst, s tem pogojem: »Da ') Igra sc opira na zgodovinsko podlago; Ostrovrharji so izumrli šele v tem stoletju. (Mitth. des hist. Ver. fllr Krain 1857.) Pesnik izjavlja, da so zgodovinske vse osebe razven Otona in Vučclina z Dobre, Hinka s Sobolja; naslanjal sc je pri tem delu na Pertza: Monumenta Gcrmaniac, na Valvasorja IX. 241 scqq., na Dimitza in Mucharja. najin ta razgovor skrit ostane" in „Da nikdar viteške časti ne žališ." Hinek je vse to slišal izza oskalja. Viljem v sijajni družbi praznuje petdesetletnico svojega rojstva; Vučelin nastopi kakor pevec; naslonjen na steber zapoje pesenco, ki se za vrši s tema kiticama: Viteške časti branitelj, Vere in domovja veden, Slavnim dedom si potomec Vitez Ostrovrhar, vreden. Dolgo torej, v veke slovi Na skalovji in podolji, Ob ognjišči, na bojišči »Svetla krona v modrem polji." Tilda mu pokloni cvetico; Ilinek se razjezi; Tilda mu še izroči krasno tkanico (RitterschUrpe). Tildin oče je za Ilinka, ker je izvedel, da je Ilinek slišal pogovor Viljemov z Vilo. Viljem prisili hčer, da mu obljubi poročiti se s Hinkom, ker bi inače vso rodbino pahnila v nečast. Na Priboru se posvetujejo zarotniki. Oproda Aloj je prišel v dvorano baje iskat zakladov. Med tem ko je Tilda vtopljena v molitev, je prišel Vučelin z mandolino. Hinek je Majnardu izjavil, da se snuje proti njemu zarota, in da je med njimi tudi Ostrovrhar. Peto dejanje se vrši na Grebinjem polju, na katerem se vidi iz dalje mesto Sent-Vid. V bitki sta trčila Vučelin in Hinek drug na drugega. Vučelin je padel in prosil Hinka, naj osreči Tildo. Viljem umiraje izroča prstan Konradu. Umrl je, ker ni držal pogojev. Padel je tudi Hinek, Tilda pa je odločila, da hoče v samostanu v Velesalu čakali na smrt. V marsičem je Medved slično risal značaj Kacijanarjev in Ostrovrharjev; to se vidi iz samogovora Ostrovrharjevega (četrto dejanje, deseti prizor): Če zdaj razmišljam smoter svoj, nakano Kako da mi srce utripljc glasno, Da vest pritiska mi neznosen kamen? Ko človek sc po lestvi slave vspenja, Zamakncn gleda le naprej, le kvišku A kadar lestvi sc podstav zmaje, Kadar ozreti mora sc nazaj, Nasproti zazija mu prepad širni} Stemni se mu pred strmo globočino, ln kes mu z vročim ostnom v dušo črta Besede suhe: Gledal bi nazaj! O kes, spoznanje — mračna duše gosta, Ki vedno, vedno prideta prepozno. Ta samogovor nas spominja tistega položaja Kacijanarjevega, ko je izprevidd, da no moro več nazaj. Poleg zgodovine je preveč romantike; kljubu temu pa slovenska dramatika lahko stavlja v nadarjenega in izredno marljivega pisatelja za bodočnost najlepše nade. Gledališčne igre raznih pisateljev. Anton Klodič vitez Sabladoski. (Glej: Vzgojeslovje.) „ Materin blagoslov." Glavne osebe so: Podkutnik, bogat kmet; Vida, njegova sestra, in Jela, njegova hči; kovač Peter, Jelin brat, nekaj drugih kovačev in inženirjev; Nacestnik, Miroslav Anton, domači učitelj, zdravnik, jeden kolar pa drugi Kobaridci. V prvem dejanju se poslavlja Peter od Jele, ker odhaja v svet pridobivat si premoženja, da bi mogel snubiti Jelo. Stari Podkutnik, s tem zadovoljen, si misli: „Kaj bo iz tega, naj odloči čas", in je šel v Sandrovo krčmo, kjer je učitelj zapel kobaridskemu kraju na čast zloženo pesen. V drugem dejanju nastopita Vida in Jela in zapojeta pesmico, ki privabi Podkutnika. Peter se hoče v krčmi okrepčati za daljno pot, kar vstopita dva inženirja in nagovarjata Petra, naj ostane doma, da bo nadzornik mnogim delavcem. V tem, ko je šel Peter klicat kovače na delo, prišel je Podkutnik in pozdravil; tudi Peter je privedel kovače, kateri pripovedujejo, kaj znajo; postal je nadzornik in Jelin mož. V igri je premalo dejanja. Da bi natakarica povedala tujemu inženirju, ki pride v krčmo, da je ta in ta pivec ženin, in da bi inženir odločil za nadzornika prvega pivca, ki ga vidi, je neverjetno; tudi ni verjetno, da bi kmetski aristokrat revnemu delavcu dal hčer za ženo, ker je slučajno dobil delo. Jezik v igri pa je prekrasen in dovršen, vpletene pesmice tudi ugajajo. Anton Fantek. (Glej: Lirsko pesništvo.) ^Teharski plemiči" imajo za predmet dogodek iz zgodovine celjskih grofov, ki je bogata tragičnih momentov. Dejanje se vrši na Teharjih sredi petnajstega stoletja. Glavne osebe so celjski grof Urh, teharski župan Pengar, njegova hči lepa Marjetica, njen ženin Ivan in Valentin, njegov prijatelj. Igra se začne z zborom fantov in deklet, ki nastopa pred Pengarjevo hišo, da slave poroko mlado dvojice. Pridružil so jim je neki romar, iščoč navidezno prenočišča, v resnici pa poslan od Urha, da bi izvedel, kje spi nevesta. V drugem dejanju pričakujejo fantje grofa Urha, skriti blizu Marjetičinega stanovanja. Prikazal se je grof z dvema biričema, a prišel je fantom v oblast. Izpustili so ga le s tem pogojem, da jih je poplemenitil. Slovesno je na določeni dan grof Urh razglasil sam: Po milosti sem svoji sklenil, Urh, celjski grof in ortenburški, Zagorski knez, hrvaški ban, Slavonski ban in Dalmatinski, Da vas povzdignem v plemski stan. »Erazem Tattenbach." Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Prokop. (Pseudonim pesnika omenjenega med lirskimi pesniki.) Dejanje je na splošno znano iz Jurčičevega romana istega imena, samo tukaj je inače porabljeno. Tudi v romanu se vrši shod, pa ne zato, da bi navduševali kmete, nego da bi se udeleženci zarote posvetovali. Neverjetno je, da bi se Tattenbachov pisar laskal grofici, primernejše je pri Jurčiču, da je udan lepemu kmetskemu dekletu. Zaroto je naznanil pri obeh pisateljih pisar, bolj naravno pri Jurčiču, ker se mu je pohotni Tattenbach izneveril. Pri Jurčiču prorokuje Tattenbachu ciganica, pri Prokopu pa astrolog dr. Gallus. Primerniši je tvarina še za roman nego za dramo. Zgodovina Tattenbachova se je v slovenskem slovstvu porabila uže za roman (Jurčič), za dramo pa ima premalo razvitka. Tattenbach j© častihlepen, pa malo pogumen mož; zarotniki ga tudi ne smatrajo za zanesljivega, saj pravi Frankopan : Bojim se, da se trudimo zaman, Strašljvec je, »zarota" plaši ga, Zakaj cesarju močno je udan, Kaj bolje ni, če pravih mu namer Še ne povemo? (I. dejanje.) »Gospod s Preseka." Dramatična povest v petih dejanjih. Spisal -S1. („Ljublj. Zvon" 1886). Vrši sc za časa reformacije na Slovenskem ob °grski meji. Nastopijo Gospod s Preseka; Vcper, grajski pisar in b'vši menih; Ivan Žar, kovač; Podstencc, svoboden kmet, in Mina, njegova hči; ciganka ; Luka, kovaški pomagač; vitezi, drvarji, kmetje, hlapci ln ljudstvo. Kovač se je zaljubil v lepo in ponosno Mino, katero pa je mladi, 12 tujine domov prišedši graščak na Preseku s pomočjo ciganice prevaral in Sc pred pisarjem, po mašniško oblečenim, na videz z njo poročil in pahnil v sramoto pred povabljenimi vitezi. Ko so sc vpijanili vsi, jc zbežala Mina k očetu, kovač jc z drvarji pridrl v grad se maščevat, Luka jih je izdal, da So opozorjeni hlapci umorili kovača, Mina je zabodla graščaka. Protestantovska doba sc je obilno porabljala za zgodovinske Povesti, dramatski proizvod pa je jedini »Gospod s Preseka". Ni Primerno in naravno, da sta graščak in kovač tekmeca v ljubezni, bolj naravno bi bilo, da je vsaj svoboden kmet. Usoda je za kovača Pretrda in za Mino premehka, kajti krivda zadeva Mino radi časti-hlepnosti. Pri Rad. Silvestru so je omenilo, da je objavil v „Zgodnji Danici" 1871. igro v petih dejanjih: »E g i p t o v s k i J o ž e f« ; iz tega cerkvenega časnika še omenimo: »Predstava rojstva našega Zveliča rja Jezusa Kristusa«, spisal O. Purgaj 1877. leta; x. »Sv. trije kralji« 1892. 1.; F. S., »Sveti večer v družini«; ibidem ; »B o ž i č n i c a«, igra v jednem dejanji, spisal J. Bonnel (je morda prevod), 1885. V raznih zvezkih „Pomladnih Glasov" se nahajajo gledališčne igre za šolsko mladino. Poslednjič bodi še omenjen slovenski Aristofan R. Vtorij, ki je v »Se n timentalcu« (»Ljub. Zv." 1889) ožigosal sentimentalnega pesnika Solzislava; norčujeta se ž njim Jurij Tepkovec in Mirko Resnica. Prvemu je Solzislav dal v presojo te-le stihe: Oj, z Bogom, s cvetjem pisani ti dol mi, Le zvonite po pestrem dnfi potoci, Zelčnite hobotno bujni holmi — Za mano, deva, je turAbna bol mi, Ki v srce solzno voli bajno pot si Za mano žarni smehi, črni joči .... Ko je padla zavesa, se sliši izza kulis: „Luna bleda sije bajno, Vetrec šepcče sladko — tajno — Solzislav goni čarobno lajno . . . Lajnaj lajnaj — č) Pripovedništvo. Slovensko pripovedništvo je istotako kakor pesništvo v zadnjih petindvajsetih letih, namreč od 1870. do 1895. 1., storilo velik korak naprej, kajti marsikateri slovenski pripovednik iz prve dobe omenjenega četrtstoletja se še naslanja na romantiko, n. pr. dr. Tavčar v Pajkovi »Zori" (Antonio Gledjevič), ki je tudi v poznejšem razvitku svojega pripovedništva pridržal marsikatere znake omenjene struje. Resnična se nam dozdeva sodba, ki jo Fr. Svetič v svojem sestavku o francoskem pisatelju Viktor llugo-nu1) izjavlja o romantiki: ;;Sme se reči, da je bil romantizem splošna notranja potreba vseh političnih in kulturno-zgodovinskih razmer. Romantizem je upor srca in čuvstva proti dvoječemu mrzlo razumnemu osemnajstemu veku. Za prosvetljenega absolutizma in francoskega prevrata zanemarjeni in teptani verski čut sc spet oživlja. V politiki se ustanovi »Svela zvezav slovstvu požene romantika kali. Do popolne zmage je dospela romantika okolo 1830. leta. Nasproti realizmu in naturalizmu romantika ni povsod jednaka; razlika se lože čuti nego razloži." ') Ljublj. Zv. 1885, str. 677. Pot nadelavati realizmu je začel Lavoslav Gorenj ec-Pod-goričan nekaj po nabiranju narodnega blaga, nekaj po svojih mnogobrojnih lepih prevodih iz najboljših slovanskih pisateljev. Postavljen je na čelo pisateljem, opisanim v tej knjigi, ker veže Bleiweisovo in Stritarjevo dobo. Dasi večinoma prelagatelj, ima dokaj samostalno mesto v naši književnosti, ker se ni pridružil nobenemu krogu. Podgoričanu se pridružuje Josip Ogrinec. Kakor v drugih narodih jc tudi v Slovencih romantiki sledil realizem, ki sta ga pri nas ustanovila Levstik in Jurčič. Svoje snovi je moral slovenski realizem zajemati najpoprej iz živ-Ijenja preprostega naroda. Jurčič pravi v »Klošterskem žolnirju", 9. pogl.: »Človeško življenje pak, vnanje in notranje, ta čudovita zmes izkušenj, bojev, težav, veselja in žalosti — življenje je tista velika tvarina, katero je in bode obdelovalo ljudstvo vseh obrekovanih in hvaljenih pisateljev." Nato je posegel realizem v srednje in nižje stanove. Slovenci se ne mogo ubraniti vplivom splošnega socijalnega stanja; zato jemljejo naši pripovedniki v najnovejšem času snovi uže iz socijalnega gibanja, n. pr. Govekar v nLjublj. Zvonu", Ivo Trošt („Družina socijalistova"), Sovran („Iz nove dobe11), X. („Junak sedanjega časa") v „Dom in Svetu". Pajkova „Zora" se še ni mogla ponašati z odličnimi pripovedniki, ker so njeni sotrudniki z veČine bili početniki, n. pr. v Povesti „Helena" in „Miramar"; v prvi se vrši neverjetnost za neverjetnostjo, druga nam predstavlja deklico z nemožnim značajem. Odličnejši pripovedniki so se zbirali okolo Stritarjevega „Zvona" 1870. leta, urednik sam jim je stopil načelo; oglasili so sc Jurčič, Levstik, Ogrinec, dr. Tavčar, Danilo Idr. Majaron, z zgodovinsko novelo „Elizabeta") in zadnje leto M. Pleteršnik z lepo povestjo iz rimske zgodovine „Prvi dnevi drugega triumvirata". Nazadnje omenjena pisatelja sta pozneje zapustila pripovedno slovstvo. Z ustanovljenjem „Ljubljanskega Zvona" in Trstenjakovega »Kresa" se je odprlo pripovednikom obširno polje, in s tem je nastopila za slovensko pripovedništvo klasična doba. Najodlič-nejša pripovednika v „Kresu" sta Pavlina Pajkovka in Anton Koder. Kodrove povesti, večinoma zgodovinsko vsebine, nam Predstavljajo "dogodko protestantske dobe in iz časa kmetskih uporov. Pavlina Pajkovka je v romanu „Arabela" podala sliko iz velikomestnega življenja. Sotrudnika Kresova v tej stroki sta tudi dr* Stoj an (dr. Sket) s povestmi „Miklova Zala", „Milko Vogrin" in »Žrtvei ljubosumnostiter Bar tel z lepo povestjo „Pomladanski vetrovi". Ko so se 1861. 1. vsled uvedenja ustave začele ustanavljati čitalnice in druga društva, se je v Slovencih začelo razvijati društveno in politično življenje; Slovencem narašča omikani srednji stan in s tem se je našim pripovednikom ponujalo dovolj snovi za socijalni in politični roman. Slovenci so vstopili v salon in parlament. V salonu se je znal spretno gibati J.Kersnik, postal je najboljši pisatelj v stroki socijalnega romana; pridružili so se mu Josip Stare in drugi. Politično delovanje je napotilo dr. J. V o š-njaka, da je napisal „Pobratimesliko iz narodnega probujenja štajerskih Slovencev, isti pisatelj nam v „Spotninih iz 1883. leta" pripoveduje dogodke iz parlamentarnega in zdravniškega delovanja; istotako je ožigosal v igri „Dr. Dragan" korupcijo višjih krogov. Na istem polju se giblje J. Kersnik s svojim »Agitatorjem*, ki je drugi del romana „Cyclamen". Oba romana „Pobratimi" in „Agi-tator" sta izraz dejanskih razmer, samo da ide Kersnik še dalje, ker v njegovem romanu nastopata uže dve slovenski stranki. Slovenski pisatelji obdelujejo tudi zgodovinski roman, najodličnejši zastopnik na tem polju je dr. Fr. Detel a. Vso važne dobe v zgodovini Slovencev se uporabljajo, Ciril in Metodijev čas (J. Jurčič), celjski grofi (Detela), protestantovska doba (Jurčič, Tavčar, Koder, Podgoričan), francoska revolucija (Jurčič, Bartel), 1848. leto (Podravski, Iv. Trošt), 1859. leto (J. Stare in drugi), ekspedicija v Meksiko. Zasedanje Bosne pa je najbolj priljubljen dogodek našim lcposlovcem in narodopiscem sploh (»Milko Vogrin", „Groga in drugi", »Dalmatinske povesti", „Pop Pero", „llandžija Mato", »Svatba na seliliu itd. itd.). Realizem slovenskih pisateljev se izraža tudi v tem, da si pisatelji izbirajo radi svoj rojstni kraj ali vsaj bližnje pokrajine, v katerih so vrše njihove povesti. V tem obziru so najbolj odlikujejo „Bujkc in pripovesti o Gorjancih" od Trdine v mnogih letnikih „Ljublj. Zvona"; prebivalci nobene slovenske pokrajine nam ne stojo tako plastično pred očmi kakor ti Gorjanci; Dolenjska jo proslula tudi po Jurčičevih in Podgoričanovih povestih. Gorenjce predstavljata Koder in Tavčar, Notranjce Trošt, Tržačane in tržaško okoličane Marica; najmanj povestij se vrši na Štajerskem in Goriškem. Modroslovni roman je začel obdelavati dr. Mencinger; zmožen bi bil te težke naloge dr. Tavčar, ako bi nekaj omejil svoj sarkazem. Romanov iz življenja umetnikov še nimamo, pač pa se pečajo nekatere novele s tem predmetom (glej: Kersnik, Govekar in Marica); satirično se bavita s pesniki Ivan Cankar-Trošan (»Morala", „Lj. Zv." 1894) in Murni k (v „Vesni"), razbojniki in tihotapci pa so priljubljeni junaki našim pripovednikom. Iz pisateljskega življenja imamo samo Funtkovo povest »Rokopis". Zborniki, v katerih se nahajajo prevodi iz slovanskih ali drugih jezikov ali izvirni spisi leposlovne vsebine, n. pr. Krajčeva »Biblioteka", Trstenjakova „Knjižnicau ali Gaberščekova podjetja, navajajo se v oddelku »časniki in časnikarstvo" v drugem snopiču 4. dela „Zgodovine slovenskega slovstva". Gospod dr. Murko navaja v svojem spisu o slovenskem slovstvu v Ottovem „Naučnem Slovnikn" in dr. Vidic v svojem sestavku 0 novejši slovenski literaturi v „Mladosti", I. snopič poleg Gove-karja in Murnika tudi pripovednika Karola Dolenca; to pa ni pravo ime, nego je pseudonim za pesnika Fr. Meška, ki je omenjen med posvetnimi liriki. Slovenci smejo biti ponosni na svoje pripovednike. Lavoslav Gorcnjec-Podgoričan (1840—1886) izPodgorice na Dolenjskem, je kapclanoval na raznih mestih, umrl župnik v Adlešičah. Uže gimnazijski dijak in bogoslovec seje rad učil slovanskih jezikov; v bogoslo\ •niči jc osnoval s sovrstniki bclctristični list »Savo". V ljubljanskem semenišču so mu bili tovariši bivši državni poslanec Karol Klun, Ivan Vesel (Vesnin*, župnik Fr. Štrukelj (Jaroslav); J. Bile in J. Flis sta bila eno leto pred njim, Jos. Ogrinec dve leti za njim. Oglasil seje istodobno v Janežičevcm »Glasniku" in v ..Danici". Podajal je mnogo narodnega blaga, na Pr- »Narodne zagonetke in narodne pripovedke o Šembilji" '), »Izdana kralji-Sina", »Pripovedke o smrti", »Mačeha in Pastorka"1), »Vojaški begun" (krajinska narodna pripovedka/), »Zlatoperi ptič"4), »Kočevske vraže"5), »Škratclj , narodna pripovedka0), »Kovač", narodna pripovedka.') •) 1 larambaša - Merovčkov. Slov. Nar. 1886, str. 54—55. I j. Zv. 1886, 188. a. Fckonja, Kres 1886, 82—85. J. Marn Jez. XXV. 91-94. J. Šašclj Slov. 1885, 12, 13. ') (ilas. 1861. — s) Glas. 1862. — ') Nov. 1862. — ') Glas. 1863; Vganjke, Kol. Moh. 1862. s) Bes. 1S71; Kratkočasnicc, slovenski pregovori, Bes. 1877 Kr. 1881. — •) Kr. 1882. — ') Kr. 1886. Druga stroka njegova se lahko imenuje naravo- in narodoslovna, kajti kazal je, kako se razširjajo rastline in živali po svetu1), kako mnogovrstne so mravlje v Afriki'J), kako živi opica gorila, opica gnezdeča, kenguru in severni medved*), krilata leverica4), pisal je o Zjedinjenih državah6), o Turškem8;, Islandiji7), o Ciganih na Angleškem81, o družinskem življenju v Jugoslovanski (po Bogišiču)9), o prirodi in življenju naTatrah10), o Tamulih in Santalih"), o guberniji Jenisej, o prebivalstvu kneževine srbske, in o Ciganih na Srbskem1*), o Kavkazu1*), kako Indi in kako Kočevarji svatujejo, snubijo in ženitujejo14), o Huculih in Goralih, o krošnjarjih v Ogerski. Predočil je rad odlične može, n. pr. Ignacija Knobleherja15,) Greuterja16), M. Pogodina"), J. Strossmayerja18), dr. Riegerja"), Turgenjeva70), Mih. Lomo-nosova*1), nadškofa grofa Ledohovskega"), Hilferdinga"), Jaroslava Čermaka34). Največje zasluge pa si jc pridobil Gorenjec s tem, da je pripovedno slovstvo slovensko obogatil z lepimi in blagozvencčimi prevodi najlepših povestij, novel in romanov sorodnih slovanskih plemen, posebno pa iz češkega, poljskega in ruskega; izvirnih povestij ni pisal, pa vendar ni zraven Jurčiča nobeden Slovenec Slovencem podal toliko prijetnega berila kakor on. Pokazal je na ta način, kam se jc zatekati, če ni dovolj lepega domačega blaga; on sc sme prištevati k najspretnejšim in najplodovitejšim prelagateljem slovenskim. Za ta posel sc jc pripravljal uže kot dijak. Iz češčine je prevel po Vaclavu Štulcu: »Nevera ne blaži""), „ Miry ama "), »Skopuh«'7); po J. E. Vocelu: »Poslednji Orebita" "), po P. Chocholovšku: »Kosovo polje«"), »Krvina"®0), »Poslednji bosenski kralj"*1), »Ilija* (zgodo-vinsko-romantični obrazi)"), Agapija'*;. Pristavi šc: »Pravljica o klobuci." »Zelo žalostna resnica vsem klobukom in njegovim prijateljem, humoreska", po V. Haleku.'4) Pozneje so se mu priljubili bolj Poljaki in Rusi; bogata in krasna literatura poljska*5) mu jc podala dovolj lepe in hvaležne tvarine za prevode, posebno pa pisatelji Czajkowski, Jellowicki, Grabowski, E. Dulski, J. Kra-szewski, Krasinski, Korzcniowski, Vine. Pol, Wojcicki, Potočki; p<> prvem je prevel'0): »Kirdžalija« " "), podonavsko povest, ki seje jako prikupila slovenskemu občinstvu. Po Mihaelu Grabowskem, ki rad Poljake seznanja z !) Nov. 1862. — s) Ihid. — ') Nov. 1863. — 4) Nov. 1864. — s) Dan. 1862. "j Nov. 1862. — 7) Slov. Več. 1862. - *) Ltp. Slov. Mat. 1871. — 'j Ltp. Slov. Mat. 1877. — ,0) Ltp. SI. Mat. 1878. — ") Bes. 1873. — ") Bes. 1874. — 1*) SI. 1873. — M) Kres 1882; 1886. — ,5) Dan. 1872. — '•) Ibid. — Slov. Nar. 1870. — ") Slov. Nar. 1871. — ") Bes. 1872; Zr. 1872. — w) Bes. 1873. — S1) Bes. 1873. — ") Bes. 1874. — ") Zr. 1872. — ,4) SI. 1878. — ") Dan. 1863. - M) Dan. 1864. -- ,J7) Dan. 1864; dalje ima šc Dan. 1866: »Morivec pa spovednik"; Danice 1867: »Spominek živemu"; pristavi šc po Štulcu: »Oče in sin", Kol. Moli. 1864; »Mati in sin", Ljudska knjiž. 1885 — M) Glas. 1864. — ") (Mas. 1864. — '") Nov. 1869. - *') Slov. Nar. 1869. — ") Ltp. SI. Mat. 1869. — *') »Cvetje« id. (JancžiČ). — ") Bes. 1872. — ") Prvi poljski prevod: »Prava ljubezen" iz Gwiazda, Dan. 1868. — '•) »Rudcča suknja", Gl. 1866. — "~SH) »Cvetje« id. (JancžiČ); pristavi: »Termolana". Jugoslovanskimi literaturami, poslovenil je »Zamet v stepah"l); od najodličnej-sega poljskega pisatelja Kraszc wskega je udomačil v Slovencih: »Dubenske pogodbe"3), »Berači in beračice v Poljskej83), „Koča za vasjo"4); od Krajinskega: »Izkušnjavstvo8 5); od Korzeniowskega: »Anica"s), »V torek in petek"7), »Faktor8, »Dopisi«8), »Hvaležnost8'); od Vine. Pola: »Obrazci izprirode in života na Tatrah810); od Wojcickega: »Poljske vojske obraz" n): °d Potockega: »Kavkaški obraz8 l2); tudi drugi manj znameniti poljski pisatelji so mu dajali dovolj tvarine. Posebno rad pa se je pečal z rusko literaturo, iz katere je presadil na naša tla spise od N. V. Gogolj a: »Podoba"13), »Noč pred sv. dnevom", »Nos", »Plašč"14), »Povest, kako se je Ivan Ivanovič sPrl z Ivan Nikiforovičem"'•) in »Mrtve duše"; kakor »Koča za vasjo" je tudi ta obširni prevod izdala „Matica Slovenska" v »Zabavni knjižnici".18) »Zajetje med Čerkesi" je tudi po ruskem izvirniku.17) Iz jugoslovanskega sveta nam jc predočil: »Nekoliko dni pri Horvatinovicu, obrazci iz bojnega tabora" "); „Družinski život v Jugoslovanskej" po Bogišicu19), »Biljež-nikova hči", novela iz srbskega življenja po Damjanu Pavi o vidu'0); po Jokai-u je poslovenil: »Junaci v rudečih čapkah 1848"Sl), »Skrivnostno trpljenje".") Samostalen je v teh-lc spisih: „67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata" (črtica iz življenja nekega duhovna)33) in pa »Ovaduh") (obraz dijaškega živ-Ijcnj a), v katerem opisuje, kako so bili dijaki — bržkone njegovi sošolci ~~„neplemenitcga tovariša kaznovali in spokorili. Istotako je spretno narisal narodnega učitelja, ki bodi plemenit, pobožen, rodoljuben, dovolj omikan in dobrovoljen. Iz tega se izprevidi, da se mu mora pripisovati več izvirnosti, nego se navadno misli, kajti poleg prevajanja si jc stekel zaslug z nabiranjem narodnega blaga ter s prirodo- in narodopisjem. Josip Ogrinec (1844—1879) *) 12 Podgorja pri Kamniku, je bil v Ljubljani od 2. do 8. gimnazijskega razreda v Alojzijevišču, kjer je vodja Grabnar v njem zanetil ljubezen do pisateljevanja. Dasi ne posebno nadarjen, se je poleg l) Nov. 1884; 1885. — ') Slov. Nar. 1871. — 3) Zr. 1872. — 4) SI. Mat., knjiž. 1886 — ') Slov. Nar. 1871. — •) S. 1872. — 7) Ltp. SI. Mat. 1870. P Bes. 1870. — •) Bes. 1873. — "') Ltp. SI. Mat. 1878. — u) Bes. 1871. — j1) lies. 1871. — 1B) Nov. 1863. — 14) Nov. 1864. — ,6) Ltp. SI. Mat. 1875. -) SI. Mat., Zab. Knjiž. 1886, 1887 ; Rusa Gogolja jc tudi opisal v Bes. 1872. ") SI. 1875, 100 - 105. — 1R) SI. 1876. — ") Ltp. Slov. Mat. 1877. — ") SI. Nar. 1871. — al) SI. Nar. 1871. — »») Bes. 1873. — ■•) Kol. Moh. 1882; Dostavi: »Očeta Blaža otlina" po nemškem izvirniku. »Ljudska knjižnica", Maribor 1886. - Josip Mam pripoveduje, da jc ..Mrtve duše" prelagal v naj-u'jših bolečinah, ko ga je mučila vodenica, da ni mogel niti ležati, niti sedeti. Josip BcnkoviČ, Dom in Svet 1890. — Slika Josipa Ogrinca v Dom m Svetu 1891. — Fr. Leveč, SI. Nar. 1879. — Jos. Stritar, Zv. 1879. — Vatr. "ole: Na grobu Jožefa Ogrinca, Lj. Zv. 1880. šolskih predmetov učil tujih jezikov. L. 1864. je vstopil na odločno željo materino v ljubljansko semenišče; a v drugem letu izstopivši se je v Zagrebu vpisal v pravoslovno akademijo. Jeseni 1866. 1. je odšel na Dunaj in do 1870.1. poslušal predavanja o prirodoslovju, 1872. 1. je pisal v Ljubljani za „Dramatično društvo", supliral 1872—73 na novomeški gimnaziji in od 1874. 1. do smrti služboval za profesorja prirodoslovja, matematike in zgodovine na gimnaziji v Vinkovcih. Mladega bogoslovca je srce vleklo v javno življenje; bogo-slovec je zložil pesmici: »Slovenski Lipi" in „Za Boga in za domovino", ki se nahajata v V. letniku bogoslovskega časnika „Slovenska Lipa". L. 1863 —64. je pisal za „Zgod. Danico". Ko je Stritar 1867. leta osnoval „Pisateljsko društvo", se je ognjevito poprijel pisateljevanja; podpisaval se je: J. O., Jože s Podgorja, J. Medvedov, O. Osipov. Njegov glavni predmet je bilo prirodoslovje; iz tega je narisal slike, n. pr. »Petelin" ]), »Povodna žaba"2), »Krtov pogreb"3), »Vrstica nekterih posebno zanimivih osa".4) Klasični so »Obrazi iz narave" 5): „Po zimi", »Golob", »Kos", »Lipa", »Nevihta"0), »Na razhodu"7;; izmed teh se posebno pdlikujcta »Kos" in »Lipa". V jednakem zrnislu je popisal »Pčelo, kakova je in kako se razvija" v izvestju vinkovske gimnazije 1878. Splošna prirodoslovna vprašanja je razpravljal v sestavkih: »Nagon ali preudarek?"8), »Naravoslovne črtice"9). Te slike iz narave pa ne sežejo do njegovih klasičnih »Obrazov iz narave", v katerih se kaže rjegov humor, n. pr. »Cunjar"10), »Berač"11), »Ptičar Blažič"12), plastični so »Lemenatar" 13), »Kaplan"14), »Farmešter".15) Njegova vrlina pa je bilo pripovedništvo; snovi jc zajemal iz malomestnih razmer, n. pr. »Malomeška prigodbica"l0) nam kaže resnico, da bogati in ozkosrčni stariši včasih vničijo srečo svojih otrok. »Žila premogova" 17) je jednaka Erjavčovi povesti: »Ni vse zlato, kar se sveti". Izmed šaljivih povestij: „Ureh tretjikrat ženin",8), »Eden dan ženin",0), »Pismo Ošpete Skomraho ta Janezastemu Skomrahu, ") SI. Gl. 1868. — ') Ibid. — *) Bes. 1869. — *) Bes. 1870. — ») Zv. 1870. — •) Zv. 1870. - ») Zv. 1870. — ') Zv. 1876. — *) Kol. Moh, 1878; pristavi: V afrikanski puščavi. Bes. 1870. - '") Zr. 1872. — ll) Zr. 1873. — ,v) Zr. 1874. — 1S) SI. Nar. 1875; 86, 88, 98. — ,4) SI. Nar. 1875; 59. — ") SI. Nar. 1875; 75, 76. ■ '•) Zr. 1875. — l7) Zv. 1870. - lr) SI. Nar. 1874; 252, — '») SI. Nar. 1876; 130 ki na Dunaju za doftarja štedira"*) se posebno odlikuje zadnja po svoji nedosežni satiri. Priprostemu slovenskemu ljudstvu so namenjene povesti: »Lesena noga"2) (vrši se v časih francoskih vojsk blizu Kamnika), »Setev in žetev"3), »Največji revež"4), „Babina Greda"5), »Blagor kmetskega stanu"8), „Babjeverstvo".7) Omikanejšim krogom so namenjene novele: »Solnce in senca", „Čegava bo?"8), »Čast m sramota", slike iz ljubljanskih uradniških krogov. V srednjem veku vrši se povest »Čarovnica iz Karneka"0), za časa pokrist-janjenja Slovencev: »Vojmir ali poganstvo in krst".10) Ko je 1878.1. v Budapešti zvršil svoj izpit, popisal je svojo pot v madžarsko prestolnico v sestavku „Madyar ember in Buda-pešta"u), v katerem izraža svoje mnenje, da madžarska omika nima stalnih tal. K sestavkom, ki so navedeni v obširnem in temeljitem Benkovičem spisu o Ogrincu v „Dom in svetu", pristavi se: „Strnišče"12), „Obritov Jože — prida človek"13), „Marjeta" u) ln „Valovi srca"15). „Dom in svet" (1890) je prinesel nepopolno Ogrinčevo povest „Enaki in različni poti", katero je dopolnil Domen Svetko. Jako marljivo je Ogrinec za „Dramatično društvo" pridal igre. (Glej „Bibliografija".) Iz pesništva imamo samo balado „Tzteklo jezero" v Raičevi knjigi ,,Pomladansko cvetje", Trst 1871. Radi svoje zgovornosti in svojega naivnega in nedolžnega humorja je bil Ogrinec priljubljen v omikani družbi in med kmeti. Vir, iz katerega je zajemal snovi svojim povestim, je bil dom njegov; njegova mati je znala mnogo narodnih pesmic in bajk; kmetje so radi hodili v Medvedovo hišo (tako se je reklo po domače njegovi rojstni hiši) v vas in so tam kramljali po domače, kar so vedeli in znali. Svoje povesti jo Ogrinec prehitro pošiljal v svet; nekateri značaji so premalo utemeljeni, v opažanju in opisovanju narave pa je bil pravi veščak, in njegovi „Obrazi iz narave" spadajo med najboljše spiso našega slovstva. ') SI. Nar. 1875. — s) Ltp. SI. Mat. 1870. - a) SI. Več. 1875. — 4) Kol. Moh. 1877. — s) si. Nar. 1878. - *) Bes. 1869. — 7) Bes. 1871. — ") Listki 1., 1872. — •) zTi 1872. _ 10) SI. Več. 1871. — n) SI. Nar. 1878. — ") SI. Nar. 1871; 21- - ") SI. Nar. 1872; 81. — x*) .SI, Nar. 1875; 233-236. — ") SI. Nar. 1876; -19—231. Dostavi „ Kamnik", Ltp. SI. Mat. 1870; »Kralj Samo", nemški spisal Fasching, poslovenil J. Ogrinc, Zr. 1872; »Terno" v knjigi »Križem sveta" 1877. Josip Podmilšcik (Andrejčkov Jože, 1845 — 1874) iz Krašnje na Kranjskem, je bil iz sedmega razreda ljubljanske gimnazije vzet k vojakom v topničarski polk »Cesarjevič Rudolf" in prišel na Ogrsko. L. 1870. je stopil v zasebno službo v Celovcu, 1871. 1. v službo deželnega odbora kranjskega, 1872. 1. k brzojavu v Trst. Obolevši v neugodnem podnebju se je šel zdravit v Kamnik in umrl v Ljubljani. Uže v četrti šoli se je seznanil z Antonom Janežičem in ostal ž njim v zvezi do njegove smrti. V kratkem času svojega življenja je Podmilšak spisal mnogo povestij; uvidel je takoj, da se ima pripovedno slovstvo opirati na narodno podlago; v vzgled so mu bili Levstikov »Martin Krpan", Jurčičev »Jurij Kozjak" in Ciglerjev roman »Sreča v nesreči"; to priznava tudi sam.1) Najpoprej je omeniti, da je zbiral narodno blago, n. pr. »Zapuščena" *), »Sv. Til".s) Svojim povestim je jemal snov iz narodnega življenja na kmetih, n. pr. a) »Kako so je Pekec s hudičem metal, lovcem pete odnesel", b) »Črni graben", c) »Korenina Krašnjiških županov", d) »Železni Križ" *). Na Jurčiča se naslanja tisti del v zadnjem poglavju, v katerem pripoveduje Mrtanovec, zakaj da ne nosi več podplatov. Na narodno snov se nanaša tudi »Ubežnik", domača povest '). »Spiritus familiaris" popisuje življenje kmetskega čudaka Skurta °). Življenje voznikov nam popisuje povest »Gregel Košenina"7). Na njegove proizvode so vplivale tudi razmere, v kojih je živel. Omenili smo, da ga je vojaški poklic poslal na Ogrsko; zato nam popiše »Krvavo krčmo na ogrskej pustinji" s). Tudi izmed pesmic, katerih je zložil nekaj po narodni tvarini, se »Mlada ciganka"0) spominja ogrske dežele: Prišel sem v deželo Ogrsko široko, Videl ondi Nitro, Donavo globoko. Ironija na njegov položaj je slika »Srečen ! Obraz iz vojaškega življenja" 10). Mnogo malih povestic je spisal za „Besedniku in za Greg. Jereb, Lj. Zv. 1884. — ') Slov. Glas. 1868. — ') Slov. Glas. 1864, 226. — *) SI. Glas. 1864, 226. — *) SI. Glas. 1864, 256; pristavi: „Sv. Štefan", Slov. Glas. 1865; »O Torki", Slov. Glas. 1864, 353; »O divjem možu", Slov. Glasnik 1864, 379. - ') .Slov. Glas. 1867. — ') Slov. Glas. 1868, 25, 60. — 7) Slov. Glas. 1868, 170, 203. *) Ilcs. 1872, 177. — *) Slov. Glas. 1868, 207. »Iz ogerske planjave" se /Ovc povest, ki sc nahaja v njegovi rokopisni ostalini. '") Slov. Več. XXXIII. 1875. »Roparjeva ljubica", »Obraz iz vojaškega živ- ljenja", Zr. 1872. knjige »Družbe sv. Mohorja" ; česar Janežič ni mogel porabiti za svoj »Glasnik", je prepustil družbi. Za »Besednik" je Andrejčkov prelagal večinoma iz češčine, n. pr. »Spomin na Dubrovnik" *), »E1 Nino, tolovajski častnik" 2), »Amerika, ali povsod dobro, doma pa najboljše" 8) je po poljskem izvirniku priredil Podmilšak. Za »Besednika je prirejal zemljepisne sestavke, n. pr. »O ledenem morju"4), »Severna luč" 5), »Laponci"'), »Sibirija"7), »Gora Vezuv". »Miha Brtoncelj in njegove čudne dogodbe po svetu."8) Pa tudi v prirodopisje spadajo nekateri spisi, večinoma prevodi, n. pr. »Burja in zametje v Alpah""), »Moč in korist vode" 10), »Potresi v južni Ameriki".11) Preprostemu ljudstvu so zadoščali njegovi spisi, višje izobraženim krogom pa ni znal pisati, ker mu je nedostajalo širše vsestranske omike. Ko je moral pisati za denar, je pisal slabeje; to se pa dotičnikom ne more vzeti za zlo zlasti takrat ne, kedar nimajo stalnega kruha. Da pa ni hotel popravljati hib, odkritih mu v dobrohotnem namenu, to se ne more grajati dosti ostro. Njegovi naj obširnejši povesti za preprosto ljudstvo sta: »Sabinka, slovenska junakinja" l2) in »Žalost in veselje".13) V obeh teče beseda gladko in prijetno. Josip Jurčič (1844-1881) u) s® je porodil kot drugi otrok »bornemu kmetu", kakor je on imenoval svojega očeta. Ilodil je v šolo na Krko, pozneje v Višnjo goro in je prišel 1885.1. v normalko v Ljubljani, kjer mu je bil prvo leto učitelj Blaž Praprotnik. V gimnazijo prestopivši 1857.1. jo imel izvrstnega učitelja starega Pogorelca, odličnega latinca. V l) lies. 1873. — ') Bes. 1872. — ') Bes. 1869; sem še pristavimo »Maščevanje" povesti iz poljščine, Bes. 1869. — ") Bes. 1869. — ') Ib. — *) Bes. 1873; 8amojcdje ib. — ') Ib. Izlandija in Izlandčanje ib., Potovanje na goro Athos, Gl. 1868. — •) Bes. 1870. — ') Cvetje II. 1876. — ,0) Ib. pristavi: „Živ- li^nje na planini", Bes. 1871. Tu pristavimo šc : „Lcpe pesmi glas seže v deveto vas", Kolcd. Moli. 1867; »Zgodovina motniškega polža", SI. Gl. 1868; »Bor z volkom", Kol. Moh. 1869; »Kralj Mida v mongolski obleki", Bes. 1874. 7 ") Bes. 1870. — ») Bes. 1876. - ") Slov. Več. XXI. — >«) Josip Jurčič, Lcvec, SI. Nar. 1881, 101—104; Zamikov nagrobni govor, SI. Nar. 1881, 106. — Akademija Jurčiču v spomin, .SI. Nar. 1881, 285. — Lj. Zv. 1881, 325. — Kr. 1882, 61. — Slov. 1881, 47, 57. — J. Stritar, Zb. sp. V. 216-226. — pr. Vošnjak, Spomini na Jurčiča, Lj. Zvon. 1888, 48. — Obzor 1881. — Agr. ^tg. 1881; 1889, 545; 1890, 267. — Fr. Selak, Politik 1881. — Vladimir Levcc. — X-Nc-Starina: »Jurčič in parket", Edin. 1897. Alojzijevišče sprejet je imel izbornega prefekta Jurija Grabnarja, pesnika „Kranjske Čebelice" in čestilca Prešernovega. Sedmo šolo dovršivši je izstopil iz Alojzijevišča in živel ob tem, kar si je zaslužil s peresom. V osmem razredu je srečno utekel veliki nevarnosti. S Celestinom in Marnom je izdal almanah „Slovensko Vilo", ki je obsegal povesti, novele, balade in romance. Zaradi njegove povesti »Jurij Kobila" so ga grajali profesorji, Bleiweis v „Novicah" in Janežič v »Glasniku". Nasvetovana in zahtevana službena kazen pa ni obveljala. L. 1865. se je šel učit na Dunaj klasičnega jezikoslovja, kjer je prestal mnogo revščine. L. 1868. je prišel v Maribor k Tomšiču za sourednika »Slovenskegv Naroda", pomagal 1870.1. Stritarju pri „Zvonnu, sodeloval istega leta v Sisku v „Zatočniku" in „Siidslavische Correspondents", prevzel 24. majnika 1871. leta uredništvo „Slovenskega Naroda", se ž njim preselil 1872. leta v Ljubljano, kjer je umrl dne 3. majnika 1881.1. ob na 10 zvečer. Bil je Jurčič ljubljenec svojega 80letnega deda (f 1858), ki mu je pripovedoval dogodbe o čarovnicah in strahovih, o bojih s Turki, o Francozih, ki so mladeniče lovili v vojake, o hrvatskih tihotapcih, o nekdanjih zatiških menihih in mu na tak način zbujal domišljijo in zanimanje za povesti. Jurčič četrtošolcc je 1861. 1. v „Novicah" priobčil spis „ Spomin i na deda" z izmišljenim imenom J. Zavojščak. Poprej omenjeni prefekt J. Grabnar ga je razumno vodil in mu dajal primerno berivo. Marljivo je uže takrat čital spise nemške pisateljice Ide Hahn-IIahn in se vglobil v Walter Scotta; tega pisatelja romani so nanj vplivali tako močno, da je odločil svojemu narodu biti Walter Scott. Zelo mu je bilo v korist, da je bil porojen v takem kraju, kjer se govori lepo slovensko narečje, da ga je seznanil 1865. 1. z Levstikom Leveč, ki pravi: „Dasi po značajih jako različna, bila sta si v mnogih stvareh sorodni naturi: oba slovanska realista, oba sovražnika parketa, a velika čislatelja slovenskega kmeta, beračev slovenskih in vseh kmetskih originalov." J) Pisal je Jurčič o slovenskih narodnih pripovedkah, n. pr. »Kako so trije brati hudiču služili"2), „Mogila pri Virji in narodna pravljica o njih"8), »Zakrpana Višnjagora, raztrgan Žužem-berg" '), »Jesenska noč med slovenskimi polharji"5), »Spomini ') Fr. Leveč, Spomini o Josipu Jurčiču, Lj. Zv. 1888, 423. — ') Slov. Glas. 1864. — *) Slov. Glas. 1863. — ■*) Nov. 1864. — *) Slov. Glas. 1864; pristavi: »Pozimski večer na slovenski preji", Novice 1863, 290; „Kaj sc v Križmanovem prerokovanji pripoveduje o kralju Matjažu", Nov. 1863, 348. starega Slovenca"'). Levstikov spis v „Novicah" 1858: »Napake slovenskega pisanja" je prečital trikrat, si ga dobro vtisnil v srce in vse svoje življenje pisal po njem. Silno sta nanj vplivala istega pisatelja »Martin Krpan" in »Potovanje od Litije do Čateža". Velikega pomena zanj je bila prva njegova večja povest »Jurij Kozjak", katero je Jurčič spisal sedmošolec; »družba sv. Mohorja" mu jo je nagradila s 100 gld. Lepo in v narodnem duhu risani značaji, Dolenjcem znani kraji, samostan zatiški, cerkev Matere Božje na Muljavi id. se je narodu priljubilo tako, da se je povest v drugič natisnila v 2500 izvodih. S to pripovestjo se je Jurčič seznanil z Antonom Janežičem, ki ga je odslej kolikor možno gmotno podpiral, da je vsaj za silo nekaj časa izhajal na Dunaju. Povesti iz slovenskega narodnega življenja. »Domen" je bil nezakonski sin. Oče se je zavezal sina preskrbeti s Pogojem, da mati ne izda očeta. Odrasli Domen jc vstopil v službo bogatega kmeta Jurce, ki je imel lepo osemnajstletno rejenko Anko. Jurca seje ustavljal ženitvi teh ljubečih se src, nekaj radi svojega premoženja, nekaj radi Prigovarjanja grajščaka Sove — očeta Domnovega — in gaje izpodil iz službe. Sova ga je hotel utakniti v vojake. Anka je izvedela to in povedala Domnu, k' jc utekel na Turško, a črez deset let vrnivši sc na čelu razbojniške čete, zažgal Sovine dvore. Nastal je boj: Sova je smrtno ranjen izdihnil svojo črno dušo. — (SI. Glas. 1804.) Usoda je hudo tepla revnega Domna, ki bi bil lahko postal blag človek v ugodnejših razmerah. Sova se mora pristuditi vsakemu čitatelju; potomec je ptujcev, ki so prišedši obogateli in v svoji trdosrčnosti gazijo vse božje in človeške pravice. »Tihotapec." Povest sc vrši na Dolenjskem; glavne osebe so: Tihotapec France Stivernik in njegova sestra Rczika, vodja graničarjev Peč, ljubimec Rczike, krčmar R ebernik, Fortunatck Tekmec iz Suhe, grani-Carji, hr vatski kontrabantarji in kmetje. Stivernik je v Rebernikovi gostilni zapazil, da prihajajo graničarji in daje izginil njih vodja; on ga zasleduje in niu jih pod oknom svoje sestre pošteno naloži na hrbet ter pobegne med kontrabantarje. Devet let seje klatil ž njimi po gozdih; slučajno so ga našli °bstrcljcnega; izdahnil jc v hiši svojega svaka. — (SI. Glas. 1865.) Prance je telesen orjak, ki se premalo briga za dobre svete svojo dobro in bistre sestre, katero srčno ljubi, a je ne ') Zbr. spisi II. pristavi: »DriČ", SI. Nar. 1875, 60, in »Hišica na strmini", »Glasnik za zabavo" id., Maribor 1869; »Kako jc Kotarjev Peter pokoro delal, ko je kradel krompir?", Moh. Kol. 1880; »I)va brata", Moh. Kol. 1868. posluša. Klasična podoba je Fortunatek Tekmec, ki je smešen v svojem vedenju, kedar se čuti razžaljenega. Francetova usoda je nekoliko jednaka Domnovi, samo da je bolj zaslužena. V časih francoske vlade vršita se povesti: »Moč in pravica"') in »Golida."1) Prva predstavlja nasledke zakonske nezvestobe, druga nasledke nesporazumljenja. Dva Francoza sta prišla k nekemu mlinarju in zahtevala „gallino". Mlinar prinese „goIido", a jih z golido dobi tako po glavi, da se mrtev zvrne na tla. Pustila sta pri hiši košarico z „otrokom". Otrok imenovan Golida je postal premožen mož, domači sin pa, ki ga je sovražil, jc popolnoma obubožal. Po vsebini je ta povest »Golida" nekoliko jednaka povesti »Dva brata". »Grad Rojinje."') Grajščak France Rojar sije v rejencu Vilibaldu Polutu odgojil pravega gada. Ko sta šla proti Turkom v boj, je Vilibald dobrotnika nevarno ranil in raztrosil vest, da je pal grajščak, ter se oženil z Rojarjevo ženo. Ko je Rojar prišel nazaj, je Polut zbežal z ženo med razbojnike in bil obešen, ona pa je umrla v revščini. Jako lep je prizor, ko Rojar v krčmi blizu grada najde svoje nekdanje hlapce, ki so mu zelo udani. »Ponarejeni bankovci."4) Poprej pošteni kmet Zakrajccjc opeharil revnega kmeta, ki je hotel svoj dolg plačati in ga izbrisati, sodnik pa je prišel na sled tej zvijači in ga zaprl. Ubcžavši jc zvedel, da mu jc umrla žena, orožniki so ga ujeli in ustrelili. Na Kranjskem so bili nekateri znameniti ponarejalci denarja, torej je snov hvaležna za povest, samo neverjetno je, da bi kakov ponarejalec svojo umetnost kar prvemu kmetu natvezel na nos. Sem prištevamo manjše povesti: »Dva prijatelja", „Slov. Vila" 1865; »Urban Smukova ženitev", SI. Glas." 1865; »Sosedov sin", »Mladika" 1868; »Nemški valpet", „Sl. Glas." 1867 in »Pipa tobaka", „Zv.u 1870; zadnjo povest je Dav. Ilostnik prevel na ruski jezik v „Slov. Svetu" 1895. Zgodovinske povesti. »Hči mestnega sodnika." Avstrijski voj v oda Ernest jc kranjski deželi imenoval poglavarjem J urija s Turjaka, prevzetnega plcmcnitaša, ki je sovražil meščane. Tem pa jc bil zaščitnik Janez Sumcrek, mestni sodnik. Njegovo lepo hčer jc snubil mladi trgovec Grniščak, a ona je več verjela zvitemu Lahu, prijatelju deželnega poglavarja, in ž njim pobegnila na grad deželnega poglavarja. Pri begu so se služabniki glavarjevi spopadli z mestnimi ') .SI. Glas. 1866. - ') Zv. 1870. — ') SI. Več. 1866. — 4) SI. Več. 1880. čuvaji; zato je poglavar sodnika dal pod ključ, češ da ne zna varovati reda. Nastali upor je potolažil sodnik, izvedevši, da je hči njegova v poglavarjevem gradu. Lah je usmrtil ljubico, ker jo je zahteval deželni poglavar; Italijana je usmrtil Grniščak, poglavarja pa odstavil Ernest. - (SI. Glas. 1866.) Jurčič je visoko cenil pošteni značaj nepokvarjenega slovenskega naroda, ne ugaja mu pa svojstvo starejih kulturnih narodov, ki žive okolo nas; to se razvidi iz te povesti in iz žaloigre „Tu-gomer". S tem ni nameraval čitateljem vcepiti mržnje do inorod-nikov, nego hotel je samo povzdigniti ponos svojih rojakov. „K 1 o š te rsk i ž ol n i r." .Sloveči samostan v Kostanjevici na Dolenjskem, ki ga je 1234. leta ustanovila Juta, žena koroškega vojvode Bernharda, hči češkega kralja Otokarja (1197—1230), je imel z nekim sosednim grajščakom Pravdo zaradi lepega gozda Krakovo in jc poklical zemljemerca, naj po starih zaznamkih v samostanskih zapisnikih razmeri zemljišča. Ta zemljemerec, Adam Žabranek, seje pa zaljubil v bogato in lepo deklico, Kodranovo Katrico, samostanski prijor pa, njen stric, se je protivil zakonu; zato ga je „žolnir" priliki neke vožnje po Kolpi sunil v vodo, da je menih utonil. Žabranek Je izginil, črez nekaj časa se zopet vrnil in snubil Katrico, pa uprav pred Poroko se je izvedel po ribiču Vidu zločin. Snubač .se je ustrelil. (SI. Glas. 1866.) Izvrstno so pogojene slike prijorja in Katrice; Jurčiču se navadno očita, da se mu ni posrečilo naravno slikati ženskih ulog, to očitanje glede Katrice ne velja; Katrica je lep naraven značaj kmetske deklice, ki se je vnela v prvi gorki ljubezni. „Sin kmetskega cesarja." Ilija Gobec, vodja v kmetskem uporu, Jc bil strašno kaznovan: bil je venčan z železno krono. Njegov sin, Ilija Kosoman, jc ukrenil osvetiti se tlačitelju kmetov, baronu Joštu Turnu, čegar služabnik jc Kosomana obvestil o Turnovih potih. Sorodnik Kosomanov, v,'li župnik pri sv. Križu, se je trudil stričnika spraviti na mirno pot in ga obvesti od maščevalnih namenov. Imela se je vršiti poroka Joštovega sina Viljema. Kosoman je s trumo 100 mož vdrl v grad, dal povezati nekatere goste, barona Jošta pa in sina odvesti v skalnato špiljo. Baronovi prijatelji hlapci so še o pravem času rešili gospoda, Kosomana pa so ranili do smrti. Stari baron jc v kratkem umrl, njegov sin pa s svojo soprogo Heleno dobrohotno ravnal s podložniki. — (Bes. 1869.) Kosoman je sicer umrl kot žrtva svojih blagih namenov, da ^i kmete rešil suženjstva; osveta je utemeljena v človeški naravi, pa mladi baron kaže, da so kmetom napočili bolji časi. V protestansko dobo spada povest „Jurij Kobila". „Slovenska Vila" 1865. »Erazem Tatenbach." Proti ccsarju Leopoldu so se bili zarotili na Hrvatskem grof Peter Zrinjski, navdušen po svoji duhoviti soprogi Anki, Iran Frankopan, ogrski grof Vcselcny, grof Nadasdy in grof Erazem Tatenbaeh, posestnik mnogih gradov na Spodnjem Štajerskem, in nekaj drugih plemenitašev. Iskali so zveze s Poljaki, Francozi in celo Turki. Odlično ulogo igrajo v tej zaroti Tatenbachov pisar Ribelj in pisar mariborskega mesta Jakob Koder. Tatenbaeh, pohoten in krut človek, je one-častil lepo Marijano, hčer svojega oskrbnika Gurnika, katera je bila naklonjena njegovemu pisarju Ribeljnu, in je dal tekmeca zapreti. Ta pa je iz maščevanja tajno pogodbo izdal Jakobu Kodru, ki jo je poslal na odločilno mesto. Predno je buknil upor, je vlada prijela upornike in vse obglavila. — (SI. Nar. 1873.) Tako za zgodovinski roman, kakor za dramo bi iz tega važnega zgodovinskega dogodka bila primernejša oseba Peter Zrinjski ali njegova soproga nego pa Erazem Tatenbaeh. Po bitki na Beli gori 1610. 1. je na Dunaju začel vladati nemški duh, ki je tem bolj ozlovoljil nenemške narode, ker so po bitki pri sv. Gothardu 1664. 1. pridobljeni večjidel vsled slovanske hrabrosti, dunajski diplomati prenaglo sklenili mir, ne oziraje se niti na Ogre, niti na Hrvate, kajti na najvažnejša mesta v jugu Avstrije so postavljali nemške dostojanstvenike. Na dvorih hrvatskih velikašev se je govorilo in pisalo hrvatski, začelo se je gojiti pesništvo, snovala se je večja slovanska država, h kateri bi pripadale tudi slovenske dežele. Tatenbaeh pa je mislil le na to, kako bi postal naslednik celjskih grofov. Bil je poleg tega pohoten in silen človek, ki je zanemarjal svojo blago in skromno ženo, rojeno grofico Pogačevo; za poštenje lepih kmetskih deklet mu ni bilo mar. Dosleden v svojih sklepih ni bil, saj se je lepa Ana Zrinjska navlašč pripeljala v Račje blizu Maribora, da bi ga bodrila na vztrajanje.1) Na široki podlagi zasnovan, a nedovršen roman je: »Slovenski svctcc in učitelj." Po Lubiji veslata proti Ljubljani Strahomcr in zaročnica mu Promislava, uzor ženske lepote, pogumna, a vendar dražestna deklica. V Ljubljani razlaga krščansko vero sv. Mctodij, a drugi dan se jc napotil na sod pred nemške škofe. Mctodij je tako vplival na Strahomcra, da jc postal njegov učenec z imenom Gorazd. .Slovenci so ujeli Promislavo in jo pripeljali pred svojega kneza. Nemški škofje so Meto-dija vrgli v ječo, a Hinkmar ga jc hotel rešiti, ko bi Mctodij pri papežy hotel zagovarjati njegove sebične namene, kar pa je Mctodij odklonil. Zvršuje se roman s popisom, kako sta sc sv. Mctodij in Svetopolk sešla na Ptuju, kjer ') Z isto zgodovinsko tvarino je nekoliko v zvezi Jurčičeva krajša povest: »Bojim sc tc." Anton Tatenbaeh, sin obglavljenega Erazma, je stopil v Renski samostan nad Gradcem, ker mu jc rekla izvoljenka, da se ga boji. Osem let pozneje se mu jc, ne znajoč ga, izpovedavala; v zakristijo gredč je vzkliknil: „Dobro je bilo, da sc me jc bala." so nemški duhovniki Metodija prihlinjeno-prijazno vzprejeli. V neki hiši na Ptuju pripoveduje Promislavina babica vnukinji, kako je postala ona žena orjaškemu Obru. — (Lj. Z v. 1886.) Romani. »Deseti brat." Mladi vseučiliščnik Kvas je na gradu „Slemenice" poučeval grajščakovega sina in se zaljubil v Manico, svojega gojenca sestro, ki je bila namenjena Marijanu, sinu sosednega grajščaka na Polesku. Na lovu Je videl Kvas tudi Martinka S p a k a, desetega brata, umazanega in raztrganega človeka, ki je životaril v tamošnji okolici. Stopil je Spak v bližnji gozd m slišal prepir med Marijanom in Kvasom. Po odhodu Kvasovem je Spak začel prepir z Marijanom, se stepel ž njim in mu dal po glavi usodni udarec. Dolef, grajščakov brat, navaden pijanec naletevši na pol mrtvega Marijana, 8a ukaže spraviti domov. Kvas je prišel na sum, da je umoril Marijana in je moral v zapor. A tudi Spak je dobil rano in je moral v Krjavljevo kočo je poslal po Kvasa in mu izročil nekaj pisem. Pa tudi Piškav, gospodar na Podlesku, je prišel k Spaku. Ta Piškav se je v mladosti bil seznanil z neko Magdaleno Strugovo ; iz tega znanja se je porodil nesrečni deseti brat. Zapustil jc nesrečno mater in se poročil zopet; sad tega razmerja je bil Marijan. Pravo ime Piškava je bilo Kaves ali Kvas in Piškav je bil stric vseučilišč-niku Kvasu, ki jc v zakon dobil Manico. V tistih letih, ko je Jurčič trpel največjo bedo na Dunaju, 8e je rodil »Deseti brat", ki ima klasične podobe in izborno narisane značaje, n. pr. Krjavlja, Dolfa, Obrščaka id. Idejo za to povest mu jo dal Levstikov fragment »Deseti brat" v „Napreju" 1863. 1. O »Desetem bratu" mu je napisal Levstik dolgo kritiko, vsak oddelek ocenil natanko, hvalil vrline, grajal pa tudi slabe strani. V »Desetem bratu" pa se zrcalijo tudi Jurčičevi spomini na rojstni kraj. Jurčič študent je zahajal na bližnji grad Kravjak in poučeval v slovenščini grajsko gospodično Ivanko Ott, spretno slikarico. Lastnik grajščine je bil Ott iz Hessen-Darmstadta, ki se je 1878. 1. zopet povrnil v Nemčijo. Med učenko in učiteljem 8e je izcimilo nežno razmerje: Benjaminova Manica v »Desetem bratu" je Ivana Ott. Njuni poti sta sicer šli pozneje narazen, a prijateljski sta si dopisavala še dalje, kakor je sam Jurčič pravil Lcvcu. Zgodovinsko znameniti grad Kravjak, nekdaj lastnina slavnega dolgobradega barona llavbarja, je kupil neki trgovec v Ljubljani in ga podrl do tal. »Med dvema stolom a."') Vseučiliščnik Nikolaj, sin K o 1 o d e j a, bogatcga kmeta na Dolenjskem, je ljubil T o n č i k o , hčer očetovega soseda P'"i do na. V isto vas je prišla na letovišče Lujiza Vit, sorodnica nekega ') Slov. Knjiž. 1876. sodnega pristava, in je s sladkimi besedami omamila Nikolaja. Sebična Lujiza pa se je potem oklenila bogatega trgovca Majerja, ker je mislila, da je Nikolaj ubožal, ko je njegovemu očetu pogorela hiša. Nikolajev prijatelj, dr. Sok je razkril podli značaj Lujizin, Nikolaj se je zopet bližal Tončiki, a ker ga je ta odklonila, šel je v boj proti Turkom in tam častno padel. Jurčič je tudi v tej povesti prav dobro pogodil ženski značaj Tončike; naravno in simpatično je risana ta razumna kmetska deklica, ki presega po svojem značaju vseučiliščnika. „l)oktor Zobcr." ') Mlad inženir Lisec je prišel v Volčjak merit gozde; vaški župan ga je nastanil v koči zdravnika dr. Zobra, ki jc bil odsoten uže dve leti. Lisec se jc seznanil z gospodo na gradu Pražanku. Nepričakovano sc je vrnil dr. Zobcr in po svojem skrivnostnem vplivu Liscu priskrbel stanovanje na gradu, kjer sc je tisti zaljubil v grajsko hčer Leno. Dr. Zober svetuje Liscu, naj se umakne, ker bi bile zastonj vse nadc. Zapustila sta oba Volčjak in se pozneje slučajno sešla na parobrodu, kije vozil po Dunavu proti Črnemu morju. Na tej vožnji razkrije Zober Liscu svojo teržno minolost, da je grajska gospa bila nekdaj njegova nevesta, da je pre-lomivši besedo omožila sc z Langmannom, bivšim Zobrovim prijateljem in solastnikom zdravniškega podjetja v Egiptu; ta prijatelj jc Zobra spravil tudi ob vse imetje. Zober povč Liscu, da je na Pražanku umrla graščakinja, in da Lina še zvesto ljubi Lisca. Ta jo jc zasnubil in živci v srečnem zakonu. Zobcr jc šel v Arabijo in tam izginil. Zober je na zunaj osoren mož, pa blagega značaja, ki ga je usoda hudo, da prehudo sukala po svetu; Čitatelj bi pričakoval, da bi svoja stara leta živel v bližini tiste srečne dvojice, katero je združil on. Lisec je mož brez posebne eneržije, posten in delaven, ki se da. voditi po drugih. „Lepa Vida."1) Dejanje sc vrši ob Jadranskem morju. Vida, krasna jcdinica, jc radi svoje živahne narave morala marsikatero grenko slišati od starišev in je vslcd tega nepremišljeno v zakon stopila s štiridesetletnim vdovccm Samorodom, ki se ji je v šali ponudil za ženina. V trgovinskih poslih je prišel v hišo lep Italijan Paolo, s katerim jc pobegnila, v nemar pustivši moža in otroka. Mislili so, da so jo ugrabili razbojniki. Samorod, izvedevši rcsnico, je šel v Benetke in umoril Laha ter prišel oblasti v roke: zapadel je glavo. Na pol mrtva sc jc vrnila v domači kraj, kjer jo najde oglar in spravi domov. Samorodov brat, župnik, jo izpove. Vida jc zblaznevši umrla. Jurčič je za to povest porabil znano narodno pesen in si tudi ogledal poprej morsko obrežje, predno je spisal povest. Misel te povesti je dr. Vošnjak porabil za svojo gledališčno igro. Lepa ilustracija k narodni pesni o lepi Vidi se nahaja v „0sterreich in Wort und Bild, Krain." *) Slov. Knjiž. 1870; roman jc preveden na češki jezik v »Ruchu" 1889. - ') Zr. 1877. »Cvet in sad." ') Leon, sin grajščaka na Zabrezju, se je seznanil z Matildo, hčerjo bogatega poštarja Gorca v bližnji vasi, potem s Pavlino, hčerjo sestre Gorčeve žene, in s Komplezom, poštnim odpraviteljem, ki je hrepenel po Pavlini; Matildo pa je želel poročiti baron Bremer. Kmalu po Leonovem prihodu na grad je prišel na počitnice profesor Vesel. Vesel je sovražil ljudi, ker se mu je izneverila Pavlina, do katere je gojil osmošolsko ljubezen. Neka neprijetna prilika mu je zadala rano, da so nezavestnega prenesli k Gorcu. Tam mu je Pavlina zvesto stregla in mu zopet naklonila svojo ljubezen. Matilda, prezrevši sebične namene Bremerjcve, jc dala roko in srce Leonu, revni Komplcz pa je obsedel med dvema stoloma. Usoda Komplezova jo jednaka usodi Nikolaja v Jurčičevi povesti »Med dvema stoloma". Začetek tega romana spada v ono dobo, ko je Jurčič na Dunaju občeval s Stritarjem, dovršil ga je šele deset let pozneje. Profesor Vesel v tem romanu je Stritar. Realist Jurčič je delal pod vplivom idealista Stritarja in je roman zvršil drugače, nego ga je bil zasnoval iz početka. Zasnoval ga je tako, da se mora zvršiti nesrečno: profesor Vesel bi se imel ustreliti tisti dan, ko se bivša njegova ljubica poroči z Leonom. Ko je Leveč Jurčiča opozoril na nedoslednost, je odvrnil Jurčič: »Paketnih mož med Slovenci je tako malo, čemu bi se še ti streljali? Profesor Vesel je pameten mož, naj živil" „ R o k o v n j a č i." Za francoskih vojsk jc bilo v kamniškem okraju na Kranjskem mnogo roparjev; vodil jih je G roga, imenovan tudi Nandc, kateremu je bila srčno naklonjena Alozolova Polonica. Največji zločin teh roparjev — rokovnjačev — jc bilo oropanje francoskih blagajnic v Črnem grabnu, ob kateri priliki jc Nandc trčil na svojega ljutega sovražnika Vcr-nazza, pofrancožcncga Slovenca Brnjača, ki jc maršalu Marmontu služil za tajnika. Ta Bmjač jc Nandeta nekdaj zarad 500 kron krivo zatožil in zavedel nevesto. Nekaj ranjenih rokovnjačev so ujeli in na smrt obsodili, drugi so odnesli pete, med njimi tudi Nande. Izdajalec med rokovnjači je naznanil Francozom, kdaj da pride Nandc k Poloni. Francozi so ga ujeli in gnali pred grajskega pisarja Poljaka na Brdu, ki pa jc Nandeta izpoznal za — brata in mu pomagal pobegniti. Z Nandetom jc šla tudi Polona v Gradec; ko so mu Pa prišli na sled, sc jc vpisal med francoske vojake in je zmrznil na Ruskem. 1'isar Poljak je v zakon vzel Reziko, hčer kamniškega sodnika Gavriča. Sin Ferdinand, iz prvega zakona Poljakovkc z generalom Basajcm, je bil inženir v Cclj u, bil po krivici zaprt radi tatvine, jc šel k vojakom, potem dezertiral, vstopil med rokovnjače in postal njihov voditelj, in tako sta se našla — s°dnik in zločinec. Polona je služila v Gradcu pri nekem odvetniku, ki jc čital, da sc iščejo dediči za Ferdinandovo dediščino. Opozorjena po svojem gospodarju jc šla na Kranjsko in na Mozolovini živela do smrti. ') Slov. KnjiŽ. 1877. Tega romana ni dovršil Jurčič, nego J. Kersnik po njegovi osnovi. Bival je Jurčič v svojih počitnicah 1880. leta na Brdu pri svojem prijatelju Kersniku in se je ž njim razgovarjal o tem predmetu ; zato je postavil glavno dejanje tudi na Brdo in v njegovo okolico. Kersnik je bil Jurčiču pomočnik tudi v drugih delih, n. pr. v igri »Berite Novice" in v romanu »Med dvema stoloma". Rokovnjači1) (rokomavhi, rokomavsi, rokovniki) so bile roparske čete, v katere so vzprejemali vojaške begune, ubegle jetnike, tatove in roparje; imeli so svoje predstojnike — papeže pa tudi take ude, ki so vstopivše novince učili rokovnjaštva. Imeli so svoje zbore ali skupščine v oddaljenih gozdih. Pravo središče jim je bilo ob kranjsko-štajersko-koroški meji nad izvirkom Savinje in kamniške Bistrice, kjer je stoloval njihov »papež"; imeli pa so tudi svoje podružnice za Korošce, Štajerce in Kranjce. Opravljali so svoj posel osobito ob semnjih, božjih potih, napadali in oropali pa so tudi posameznike. Znamenit rokovnjač je bil okoli 1640. 1. Kljukec. Najbolj oblastni so bili za časov francoske vlade; v tem času so se odlikovali Veliki Groga, črni Jurij in drugi. Govorili so svoj lastni jezik, neko mešanico iz slovenščine, nemščine in romanščine. Jurčič- Časnikar. Ko je vstopil v uredništvo „Slovenskega Naroda" za sodelavca, pisal je sestavke pod in nad Črto; uvodne članke je pisal v svobodomiselnem duhu jako odločno, ustavljal se je Goriški „Domovini" oziral se v sredino Slovenije, pišoč »Poglavje o srcu sploh"3), »Slovenstvo v Ljubljani"4), preganjal v Slovencih »Nezaupnost"5), pisal za zedinjenje vseh Slovencev6), naj so bližajo Slovenci in Hrvati7); v »Jugoslovanskem Orestu" s) nam predočuje junaštvo Črnogorcev, popisuje razmere v Srbiji0), slovesnosti v Belgradu, ') O rokovnjačih glej dalje: Mat. Ravnikar PoŽcnčan, Nov. 1848. L. Pavlin, SI. Nar. 1875, 121 122. — Aug. Dim i t z, Gcsch. Krains IV. 350. — J o s. B en k o vi č, Dom in Svet 1890. — I. Vrhovoc, Razbojniki na Kranjskem, Lj. Zv. 1895. — a) SI. N. 1868, 44. — ') SI. N. 1868, 50. Beseda večini kranjskega deželnega zbora, SI. N. 1868, 60. *) SI. N. 1868, 106. — «) SI. N. 1868, 48; pristavi: Česar se nam jc bati, SI. N. 1868, 42. — •) »Slovenci, zedinimo se", SI. Nar. 1868, 77. — Štajerski zbor in zedinjenje Slovencev, SI. Nar. 1868, 105 108. - Slovenija, vstani, SI. N. 1868, 96. ') SI. N. 1871, 35; SI. N. 1870, 120—123, naj sc razvojači vsa Granica, Slov. Nar. 1871, 71. — ") SI. N. 1871, 24. — ') .SI. N. 1872, 76, 78. ko je zašel Milan prestol priporoča, naj se Avstrija z Rusijo pobota o vzhodnem vprašanju.2) Svojo odločnost v narodnih zadevah je pokazal tudi s tem, da je kranjskim poslancem očital, da n»so odločno vstopili v slovansko opozicijo3); priporočal je tabore4), predlagal ustanoviti slovansko politično društvo5), zahteval, da se od mladih ne more zahtevati »Pokorščina".6) Zanimal se je za vse stvari slovenskega slovstvenega delovanja; uprl seje dvakrat Trstenjakovemu predlogu, naj se ustanovi »Pisateljsko društvo"; v člankih: »Pisar o slovenski literarnosti" ln »Se edenkrat literarno društvo"7) boječ se terorizma; »Prijateljska pisma o marsičem" zahtevajo ostrejšo kritiko8). Naznanja Klodičevo igro »Novi svet", zahteva originale iz naroda in naravne značaje9); poročujoč o Mihe Kastelca smrti svetuje, da se je treba brigati za njegovo zapuščino, on je Prešerna uvel v slovensko slovstvo10); označil je tudi dr. M. Prelogove zasluge11), dr. Razla-govo delovanje l2|, pisal o »Tristoletnici prve slovenske tiskarne v Ljubljani" 13), naslikal I. Purgerja kot prvega ruskega novelista l4), Posnel po A. Puškinu novelo »Dobrovski" l5j; po E. Vokanu »Kaj bodo ljudje rekli ?" 1U) Omeniti moramo tudi »Potopisne črtice z Dolenjskega" 17) in »Zupanovanje v Globokem dolu" 18), čegar smisel je: pouka in sole je narodu treba. ') SI. N. 1872. — ') SI. N. 1868, 113. — ') SI. N. 1868, 83. — 4) Slov. Nar. 1868, 55. — s) SI. N. 1868, 99. — *) SI. N. 1870, 60. — Naj navedemo te-le članke: »Na starega leta dan", Slov. N. 1868, 115; »Zvonec nositi", st. 65; »Nekoliko besed zarad zakona o ravnopravnosti slovenščine", št. 66; naši politiki", št. 76; „Sc ena beseda o slovenski politiki", št. 102; »Ruski Klas o Avstriji", SI. N. 1871, 69; »Konservativci in naš program", št. 72. — Nazore svoje jc objavljal tudi v drugi obliki, n. pr. „Pisma gorenjskega po-hajkovalca", SI. Nar. 1868, 100, 103, 109, 114; »Črtice iz življenja političnega agitatorja", SI. N. 1868, 54, 55. »Sršena" jc poslal „Zopcr slovenske rcvolver-'-urnaliste", SI. N. 1880, 217, pa vendar bi bil Vodnik zadovoljen s stanjem Slovencev, SI. N. 1877, 277. — ') SI. N. 1868, 7 in 15. — *) SI. N. 1868, 24; lstcga leta gorko priporoča »Družbo sv. Mohora", SI. N. 1868, 47. — *) Slov. l868, 103. — Postcnjakovi »Elementi v vcnetščini", Slov. Nar. 1876, 147. — Krekova »Einleitung", SI. N. 1875, 148. — ,0) Sl.N. 1868,97. — '») SI. N. 1872, l4; primeri: Malo poglavje o naših ženskih, Sl.N. 1869, 60 61. — ,J) Slov. Nar. 1880, 124. — ") SI. N. 1875, 142—151. — ") SI. N. 1869, 43. — ,5) Slov. 1870, 84. ») Slov. Nar. 1869, 107—118. — ,T) SI. Nar. 1879, 2<>2. — ") 81. N. 1870, 83. Po smrti Kersnikovi so začeli Jurčiča primerjati s Kersnikom in prišli do zaključka, da je bilo obzorje Jurčičevo bolj omejeno od Kersnikovega: ^Drugače Kersnik! Kersnik je poznal kmeta, poznal tržana in meščana v vsej njuni ,purgarski' domišljavosti in prevzetnosti, poznal tudi ženske, saj je imel dovolj prilike, gibati se v njihovi druščini." Če kdo razven kmeta opisuje tudi tržana in meščana, še to ni dokaz, da je njegovo obzorje širše od obzorja tistih, ki ne store tega. To je prirojena individuvalnost in posledica dejstva, da je kdo porojen v meščanski rodbini ali na kmetih. Kdor je porojen in vzgojen v boljših in imovitejših krogih, pozna tiste razmere bolje nego ta, ki je porojen v kmetski hiši. Kersnik je bil grajščak in se je vse svoje življenje brezskrbno gibal v družbi; zato mu je tudi opisavanje meščanskega in tržan-skega življenja prijalo in uspevalo. Kersnik je mogel z zadovoljstvom opazovati ljudi in jih opisavati. Beležnik na kmetih ima opravila z bolj raznovrstnimi ljudmi nego urednik v mestu. Uže to dejstvo, da je Jurčič napisal sto in sto uvodnih člankov o najbolj raznovrstnih stvareh, kar zahteva jako razsežnih znanostij, da je Jurčič zlagal pesni, pisal novelo, romane in žaloigre, je po mojem mnenju dokaz, da je bilo njegovo obzorje gotovo jednako obširno, kakor Kersnikovo. Jurčič je po svojem svojstvu v slovenskem slovstvu ravno tako prvak v svojem »genru", kakor je Kersnik prvak v družbinskem in političnem romanu. Vsak omikani Slovenec bo v gotovi dobi svojega življenja Jurčiča čital tako rad kakor Kersnika v drugi. Pritrjujem J. Golobu, ki pravi: „Vsak razumnik bo vesel, ako pozna čim več individuvalnih pisateljev i. t. d., ki se razločujejo med seboj i po svojih snoveh i po svoji tehniki, ker ve, da je individuvalnost podstava izvirnosti, in da najboljša kopija nima nobene umetniške vrednosti. Jurčič je bil samo jeden, Aškerc je samo jeden in — tako ostani." J) Snoval je veseloigro ^Olikani Slovenec", tendencijozni roman „Nemški naseljenec" in pripravljal roman „Baron Parovič". Njegovi zaupni prijatelji so vedeli, da je mnogo krasnih osnov nesel s seboj ') Edinost 1897, 118. a) Slov. Svet. 1895, 394. v grob in da še ni dospel do vrhunca svojega pisateljevanja. Opravičeno je torej o njem pel S. Gregorčič: Ti spis na spis si nam podajal, Ko narod jih je občudoval, Za sliko sliko daroval, Strmeč je sebe v njih spoznal. Janko Kersnik ') 8e je porodil dne 4. s< ptembra 1852. leta na Brdu. Njegov ded, Janez Kersnik, je bil od 1808—1850. leta profesor fizike na liceju ljubljanskem in zaradi dobrohotnosti izredno priljubljen pri mladini; njegov oče Josip, c. kr. sodni aktuar, se je 1851. 1. oženil z Berto pl. Hoffernovo na Brdu. Njegov oče je bil odločen narodnjak in osobno znan s tedanjimi prvaki ter je v tem vplival na sina, da Se je tudi on ognjevito poprijel narodne ideje. Oče je Janka iz sedme šole vzel k sebi na dom, da je eksternist 1870.1. napravil zrelostni izpit, ker je Janko pri učiteljih bil na glasu za rovarja Jn nevarnega človeka. Istega leta je šel na Dunaj učit se pravo-slovja, pa se je pozneje preselil v Gradec, 1876. 1. je vstopil pri notarju dr. Zupancu za koncipijenta, šel 1879. leta za notarskega namestnika na Brdo, kjer je 1880. leta postal samostojni notar in Unirl dne 27. julija 1897. Bratje in sestre so mu pomrli uže poprej. Grad na Brdu ima izredno lepo lego; prijazne vasice in lepe cerkve, temni gozdi in zeleni travniki ga obdajajo. Jankova pestunja je znala mnogo pravljic, vse to je vplivalo na domišljijo dovzetnega Janka, da je začel zlagati pesni v — nemškem jeziku. (»»Ode an den Triglav.") Njegov domači učitelj Fr. Leveč ga je °pozoril na slovensko slovstvo. Petošolec je v „Slov. Glas." 1866.1. objavil svojo prvo pesen »Gomila". Po vzgledu Jenkovem je opeval lepoto domačega kraja, n. pr. »Poleg Save", po staroklasični meri je opeval „Ljubav do domovine", poskušal se v baladah in romancah, n-pr. »Sred vodA". Pesen „Roža in skala" nas spominja Cegnarjeve »Koža med trnjem". Nadaljeval je pesnikovanje v Stritarjevem •Zvonu" 1870., 1876. in 1877.1. in se skrival pod imeni »Janko" ln »Baptista". Najbolj so odlikujejo njegove »Dekliške pcBmi", ki 80 bero kot narodne, n. pr.: Oh ljubčck moj, kaj sc boš jokal, Ko jutri na ptujc boš romal Kaj si boš licc rosil? Z vcnccm klobuk boš ovil id. id. !) Fr. Lcvec, Spomin na J. Krsnika, Lj. Zv. 1897. — Vladimir Leveč, SI Nar. 1897, 178—179. — Fr. Vidic, llustr. Koledar 1898 (I)ra«otin Hribar, Celje). — Kersnik kot človek, Slov. List 1897. Polagoma je žačel zapuščati pesništvo in se je zlasti po dovršenih pravoslovnih naukih vsled Jurčičevega vpliva posvetil pripovedništvu. L. 1866. je bil njegov oče premeščen za okrajnega sodnika v Zatičino na Dolenjskem. Tam je živel 77 letni Andr. Pajk, čegar »Spomine starega Slovenca" je izdal Jurčič; tam je živel Anton Tomšič, poznejši urednik „Slovenskega Naroda" ; tam se je seznanil Kersnik tudi z Jurčičem. Tam so se izprehajali proti gradu Kravjeku, ki se v »Desetem bratu" imenuje „Slemenice". Kersnik je dobro poznal tedanje slovstvo in vse najnovejše osebe v Jurčičevih povestih. L. 1867. je osnoval literarni klub; udje so bili med drugimi Anton grof Pace, sedanji bogoslovni pisatelj Škufca, pesnik Ivan Resman, Ukmar, pomorski komisar na Reki. Pace je preložil nekaj Prešernovih poezij na nemški jezik in jih izdal 1869. 1. pri Bam-bergu in Kleinmayru. Tudi v Ljubljani je v 1877 — 1879. letih živel v krogu duhovitih odličnih mlajših in starejših mož; zlasti mnogo je občeval z Jurčičem. Jako lepo so se Kersniku posrečile male slike iz kmetskega življenja, n. pr. »Ponkrčev oče"*) (ponesrečen hišni učitelj), »Rojenice" »V zemljiščni knjigi"3), (država podedovala ponesrečene rodbine imetje), »Nova železnica" 4), (Kersnik in Rahne pisatelja), »Otročji doktor"5), »Dva adjunkta"0), »Kmetska smrt" ') (fatalistična udanost). Za vzgled bodi »Kolesarjeva snubitev"8): »Kolesarjeva snubitev." Petdesetletni živahni samec Rok Kobal, mož nekaj ^omejenega dušnega obzorja", se je od svojega hlapca, bivšega vojaka, učil vojaške komande, da bi postal načelnik gasilne straže, a postal je samo pribočnik. Naučil sc je tudi kolesarjenja, da bi sc pokazal pred hčerko svojega prijatelja, ki jc prišel na letovišče. Njegov hlapcc pa jc kolo priredil tako, da zavornica ni držala. Zato jc nehote pritekel v silnem diru in se zaletel v gnojnico. Domov sc je vozil s konjem in v tuji obleki. Dostavi »Mačkova očeta", „Mohoričev Tone". Poleg teh malih slik in črtic iz narodnega slovenskega življenja na kmetih in v mestu pa je Kersnik podajal Slovencem tudi obširnejšo povesti in nam ustvaril socijalni roman. Do one dobe smo imeli samo tri romane od Jurčiča (»Deseti brat", »Sosedov sin" in »Doktor Zober"). Kersnik je 1876. 1. izdal roman: »Na Žerinjah." Na grad Žerinjc je prišla na letovišče grofinja \Val-den s hčerjo Veroniko, nezalo, a ošabno dcklico in s sestrično Ano, deklico plemenitega značaja. Na sosedni grad Razbor jc prišel nov gospodar, nečak ') Lj. Zv. 1882. - ') Lj. Zv. 1884. - ') Lj, Zv. 1884. -.«) Lj. Zv. 1888. - s) Lj. Zv. 1887. - €) Ibid. - 7) Lj. Zv. 1890. — ") lj. Zv. 1892. umrlemu grofu Selškemu, slikar Vinko Rodulin in ulanski častnik German. Obojni prebivalci so se seznanili; zaljubila sta se Vinko pa Veronika, kateri je naklonjen tudi German, Amalija, stara grajščakinja na Žerinjah, pa nasprotuje. Gospodar grof Walden je privel s seboj grofa Sorija. Veronika se izneveri Vinku, Sori sc dvobojuje ž njim in ga rani. Veronika in Sori se zaročita, Ana ljubi sedaj Vinka. Razven stare Amalije odpotujejo vsi na Moravsko. Vinko izve o zvezi strica Selškega z Amalijo, a spri se je z Amalijinim bratom Aleksandrom, in ko se je ta ustrelil po nesreči, dolžila je Selškega umora. Vinko je našel zapisnik, ki je izpričal njegovo nedolžnost. Walden je Umrl, Amaliji so pripadle Žerinje, kjer se je Vinko poročil z Ano. Iz te povesti se razvidi, da stoji Kersnik še na podlagah, ki mu jih dajali tuji uzori, romantika in slikarsko življenje. Slikar nastopi pri Kersniku tudi v »Luterskih ljudeh" in je sploh za pripovednike jako porabna oseba. V slovenskem slovstvu imamo precej povestij, v katerih nastopajo slikarji. »Luterski ljudje."1) France Kosan, sin preprostih slovenskih sta-nsev, se je na stroške svojega strica izobrazil v slikarstvu in se domu pri-šedši seznanil z nadporočnikom Wcrnerjem, sinom grajščaka, ki si je bil blizu kupil lepo graščino, in pl. Bergom iz Lipskega, ženinom Wernerjevc sestre Olge. Slučajno jo sreča sam in se spomni, da ji je bil v Rimu pokazal P°t do palače Borghesc. Na grad povabljen je dobil nalog, naslikati Olgo, ki se je zaljubila v slikarja, ker ni marala usiljenega jej ženina. Na vrtu jc Berg Kosana zasačil v nežnem razgovoru z Olgo in ga podrl na tla. Drugega dne se jc grajščak odpeljal na Nemško. Kosan jc umrl vsled jetikc, Berg se je ločil od soproge, ki je nekaj časa živela na gradu, a potem izginila. Zakaj se imenuje povest »Luterski ljudje"? Ce so bili protestanti, to v povesti ni nobene važnosti. Tvarina je preveč obrabljena; prevedena je povest na srbski jezik v „Narodni biblioteki bratov Jovanovicev" z naslovom »Stara slika", 74. zv.?) »Cyclamen". Dejanje se vrši v gorenjskem trgu in je zapleteno vanj Vse omikano občinstvo trško. Junak romana je dr. Hrast, bogataš Bole, grajščak Meden, okrajni sodnik, davkarski pristav Megla, pl. Ruda, kon- ') Lj. Zv. 1882. ®) Primeri te le starejše slovenske povesti iz umetniškega življenja: »Slikarjcva ljubezen." Hči bogatega meščana v Veroni je ljubila slikarja, ki jc bil izvršil njen portret, in jc zbolela, izvedevši, dajo oče neče dati slikarju brez premoženja. 1866. 1. je na Veroneškcm kolodvoru ranjen Častnik — slikar - zdravniku dal list za ljubljenko. Padel je — v dvoboju z baronom W., ki jc bil njegov tekmec. — (Zr. 1875.) V listu pripoveduje, da mu jc njena ljubezen podelila častno smrt za domovino. Kako to, če je pa padel v dvoboju? »Potrgane strune." Hromega dečka v Duški vasi jc jedina AnČika, ogata deklica, branila proti zasmehovanju. On jc šel v vojake in se vrnil cipijent Koren. Dr. Hrast je bil odgojitelj v odličnih rodbinah in si pridobil vsled tega mnogo društvene uglajenosti, ki jo je kot predsednik čitalnice pokazal v vsej dovršenosti. V tem društvu je zavzemala odlično mesto Bole-tova guvernanta Elza, rojena Nemka; celo izkušenemu Hrastu je vznemirjala srce. Na njegovo srečo je prišla v one kraje na letovišče lepa Moravka Ilovska s svojim bolnim in priletnim možem in v Hrastu oživila staro ljubezen. Stari llovski je umrl, Hrast se je poročil z Ilovsko, Meden z Elzo. — (Lj, Zv. 1883.) Bole je značaj en mož stare slovenske korenine, Meden na pol omikan in domišljav, sodnik je pravi birokrat, Elza pokazuje vso svojo koketerijo. Posamezni položaji in značaji so risani izborno, naša čitalnična inteligenca stoji pred nami plastično, kakor Jurčičevi kmetje, vendar pa je v vsem premalo dejanja, dasi se naravno razvija vse. „Ljubljanski Zvon" 1884, 121, poroča, da je na Ogrskem živeča Slovenka ta roman prevedla za neki dunajski list. „ A g i t a t o r."') Ta roman je nadaljevanje romana „Cyclamcn". Meden je povabil sosede na večerjo, da bi jih za prihodnje volitve dobil na svojo stran. Koren je sprejel povabilo, nadejaje sc, da najde tam Bolctove, ker sc mu jc zelo prikupila Boletova Milica. Občeval je z lepo Medenovo soprogo Elzo, ki jc skušala Korena pridobiti za moževe nakane. V čitalnični gostilni je med pl. Rudo in Korenom nastal prepir radi volitev. V tem vstopi kapelan Anton in priporoča klerikalnega nemškutarja Medena, dr. Hrast je pa kandidat odličnih in naprednih Slovcncev. Pri volilnem shodu so sc volilci izrekli za Medena, dasi ga jc Hrast po raznih interpelacijah spravil v zadrege. Ob tem shodu je slučajno slišal Koren, da Ruda snubi Milico, ki pa jc naklonjena Korenu, nc Rudi, ki je ovadil Bolctu, da si dopisujeta njegova hči in Koren; zato jc Bole pisal oster list njegovemu šefu. Pri volitvah jc zmagal "Meden, Koren je dobil Bolctovo hčer. Osebe so risane po naravi, dejanje se razvija logično; od Korenovega značaja pa bi ne pričakovali, da bi prisluškoval za drevesom, o čem so razgovarjata Milica in Ruda, da nastopi Koren kot slaven podobar (!), ona pa jc zbežala svojemu možu in prišla k podo-barju Valentinu, ki jo jc opozoril na dolžnosti proti možu; ona sc jc vrgla v prepad, tudi njega so našli mrtvega. — (Zv. 1877. J. Vrhovcc.) Povest jc lepo zvršena, duševni boji so slikani lepo, samo nc bijejo se taki boji v kmetskih srcih, nego v višjih krogih. »Elizabeta." V Boloniji jc živela slavna in krasna slikarica Elizabeta, za katero sc jc potegoval bogati in razuzdani Maloczzi, pa mladi in lepi slikar Marko Sessi. Njen oče jc določil, da tisti dobi njegovo hčer, kdor tekmuje ž njo, da bi lepše posnel neko Rcnijcvo sliko. Sessi sc poskuša, a ne zmaga. Slikarica jc umrla, a on jc šel v samostan in tam mirno umrl. — (Dr. Maja-ron. Zv. 1879.) ') lj. Z v. 1885. kakor ,deus ex machina1 in reši Milico iz sitnega položaja. Koren je inače poštenjak od pete do glave, Bole je narodnjak, a precej hladen, pl. Ruda mož brez vsake vrednosti; dr. Hrast je preraču-njajoč narodnjak, Meden bogataš brez omike, njegova žena koketa, njuna hči Milica je ljubka prikazen; dasi nemški odgojena, je začela čislati težnje slovenske. „Gospod Janez"1) je bil župnik na Grmu; njegov sošolec in ožji rojak Vran je postal sodnik in je prišel k svojemu prijatelju za nekaj časa dopust, predno je nastopil službo. Blizu tam si je kupil baron Milde iz Nemčije rudnik in se predstavil župniku. Vran je spoznal, da je baronica Milde njegova prva ljubezen. Vran je bil kot vseučiliščnik učitelj plemenitaške rodbine in je spoznal na potovanju v Kolonjo na ulici lepo dekle, se z njo zaročil; a ona se mu je izneverila in vzela barona Mildeja. Sedaj pa je priznala, da ga še ljubi. Župnik je obvaroval prijatelja, da ni prišel na pregrešna pota. V prvem delu nas »Gospod Janez" spominja povesti »Cyclamen". Dasi v Kersnikovih povestih nahajamo zastopane vse stanove, so se mu posebej priljubili krogi vseučiliščnikov, primeri: „Rošlin in Vrjanko", »Jara gospoda" in »Očetov greh." »Testament." Bogatemu krčmarju Topolščaku na ljubljansko-celjski cesti je bolan popotnik izročil oporoko in mnogo denarja in umrl. Na sejmu v Št. Gothardu jc Topolščaka uže poprej znani Tomaž v Brnotovi krčmi po-Prašal po pokojnem popotniku. Brnotovo rejenko Metko je snubil Topolščak, Pa brez uspeha. Sodnik je pri Topolščaku našel mnogo denarja, a oporoke ne, ker jo je bil Topolščak dejal v pokojnikovo suknjo in spravil v podstrešje. Tomaž je v Ljubljani oporoko pokazal nekemu odvetniku in pri tem izvedel, da je Metka dedič umrlega popotnika in si jc dal napraviti prepis. Iz Ljubljane prišedši je dobil nenadoma silen udarec po glavi in padci vznak na tla. Mešetar Klander je pred sodnikom izpovedal, da jc na Topolščakovo povelje Tomaža podrl na tla. Klandra in Topolščaka so dejali v zapor, Brnotov sin Gothard in Metka sta se poročila. Ta povest je najbolj zapletena izmed vseh Kersnikovih spisov, kajti nastopijo bogat popotnik iz Trsta, odvetnik, sodnik, zdravnik, krčmarji, mešetar id. in vendar se vse lepo vjema; zvršetek povesti Je naraven in popolnoma utemeljen. „ R o š 1 i n in V r j a n k o."") Na gradiču Dvoru ob Krki je gospodoval vpokojeni polkovnik pl. Lukič z mlado in lepo soprogo Zorico. Njihov •sin Pavel vrnivši sc z dunajskih visokih šol je s seboj pripeljal prijatelja dr. Vida Božana. Dr. Vid in Zorica se rada vidita. Polkovnik je skušal novo kuPljenega konja, padel razenj in umrl. Črez leto in dan sta bila zaročena ') lj. Zv. 1884. — ') I) Lj. Z v. 1884. — a) Lj. Zv. 1891. teljev ni bil voljan, spremljati ga. Skoz neizmerni vsemir ga vodi torej Azrael m takoj najde dr. Toneta od zelene Soče v predpeklenski revščini in zapušče-n°sti, kako mora stezo pometati in vrata v nebesa odpirati celo dušam slovenskih liberalcev. Potem je videl nebesa in nazadnje prišel nazaj na mehko travo ljubljanskega polja; videl je Emono, sedež slavnoznanih škofov, glavno mcsto papeževe provincije številka Lil. Občevalni jezik jc latinski. Mesto mu je razkazoval profesor na vseučilišču svetega Simplicija id. id. Vsa povest je sicer duhovita persillaža na nazore dr. Mahniča, a ne sodi v tako resnoben list, kakor je »Lj. Zvon". Glede oblike ali okvira povesti so „4000" jednaki Trdinovi bajki »Razodetje". „V Zali n) je kitica povestij, kijih pripovedujejo udje lovske družbe. Kapelan je pripovedoval o nesrečni ljubezni kanonika Amanda do lepe prote-stantovske deklice, ko je ta ležal ranjen po medvedu; druge povesti se tičejo nesrečnih zakonov na kmetih. Naj si bode lovec še tako strasten, takrat bo pustil medveda na miru, ko ga na smrt bolnega neso domov, kakor Amanda. Jeden pripovedovalcev je na črešnji svoji izvoljenki izjavil svojo ljubezen! Vsak pripovednik ima svoje stalne izraze, n. pr. završuje jeden vsak večji odstavek z izrekom: „In pri tem ostanem." Posamezni značaji so jako plastično risani, primerniši bi pa bil napis: »Lovske pripovesti", ki bi se pridružile ^Slikam iz loškega pogorja". Dr. Tavčar je izprva pisal pod imenom Emil Leon in je po ®vojih spisih takoj vzbudil pozornost; v Trstenjak-Pajkovi »Zori" je objavljal svoje prve spise; pokojni Trstenjak se je jako povoljno izrazil o njegovih zmožnostih. Skoro v vseh povestih se razodeva tista lastnost, ki odlikuje prebivalce njegovega rojstnega kraja, namreč šegavost, združena s perečim sarkazmom. Njegova duševna Živahnost ga morda navaja na to, da tu in tam v njegovih Povestih pogreša čitatelj ožje psihološki utemeljene zveze med Posameznimi deli. Morda imajo prav tisti ocenjcvatelji njegovih spisov, ki mislijo, da jo marsikatera oseba bolj karikatura nego kalnost, pristavili bi pa, da manj po premisleku pisateljevem nego P° njegovi individuvalnosti. Murko*) piše o Tavčarju: „Ne mfižo se lici, že by jeho °brazy ze slovinskeho života byly vždy verny; vadi jim pfiliš temny kolorit, velka naklonnost ke karikovani a nevždy mistny effekt.« Kljubu svoji mnogostranski delavnosti na narodnem polju Je jeden glavnih in najodličnejših sotrudnikov »Ljubljanskega Zvona". ') Lj. Zv. 1894. •) Ottiiv Slovnik Naučny XIII. 420. Velika njegova zasluga je tudi to, da je za »Družbo sv. Mohorja" v poljudni obliki za preprosto ljudstvo spisal »Pravnika". Pregled njegovih pripovestij nas je napotil, da smo postavili na prvo mesto »Slike iz loškega pogorja" (ne z ozirom na vrednost, nego na obsežek posameznih črtic), na drugo mesto romantične, na tretje zgodovinske, na četrto modroslovne ali tendencijozne in da završujemo sestavek o Tavčarju s spisom „V Zali", ker je tu nanizanih več povestij v celoto, kakor v prvem oddelku. Anton Koder (Liberinsj iz Radomlja blizu Kamnika (roj. 1851), je dovršil 1871.1. gimnazijo v Ljubljani, kjer so mu bili tovariši dr. Tavčar, dr. Detela, dr. Ko-čevar id. Istega leta je šel prostovoljno k vojakom, potem 1872. 1. k pošti v Ljubljano. Radi narodnega mišljenja je bil premeščen v Alo 1874. 1. in 1890. 1. v Inomost; potem je postal kontrolor in načelnik pošti na kolodvoru v Bregencu, kjer službuje še sedaj. Koder je pesnik, pripovednik in žurnalist, poučuje pa tudi preprosti narod s svojimi poljudnimi spisi v knjigah »Družbe svetega Mohorja". V „ Pesmih na tujem"1) si želi: Le enkrat bi te še gledal, Premili kraj, ti rojstni dom, K počitku bi potem se vlegel Na tuji zemlji, v tuji dom. Dasi ga trdosrčna ni hotela ljubiti („Na polji")2), pa mu vendar sijejo tudi milejši žarki (»Moja ljubezen"): Premili ima mi ljuba obraz, Kot solnce odseva raz njega mi kras, Črez polje rumeno ona ko gre, Trcpečejo cvctke in solzne strmč. Boji na Balkanskem polotoku so razvneli tudi Kodra, da je zložil »Vstaševo slovo" 8); ta pesmica je pa predolga, ker se ponavljajo iste misli. Krepka pa je »Po boju"4), v kateri poje končno navdušen Slovan: Oj silni dan, oj dan Slovanstva silni, Oj pridi, pridi, priti moraš ti! Na gorah tvojih križ blišči rešilni, Križ — odrešenja znamenje blišči! Pa tudi v tej pesni se besedo preveč ponavljajo. Mični so njegovi obrazi iz naravo, n. pr. »Jezero" (blejsko)5), h kateremu l) Zr. 1877. — ") Zr. 1875. — ■) Zr. 1876. - 4) Zr. 1876. — 6) Zr. 1875. veslata krasna deklica in lep mladenič, nadejaje se prihodnje sreče; »Sred vasi"1) pod košato lipo se zbira vse, mlado in staro; čepa domačin, ki je šel na tuje, pride čez nekaj časa nazaj, zapazi tam uže druge obraze in poloti se ga otožnost. »Zagorski zvonovi" 2) naj izlivajo srečo in radost v nesrečne prsi. V knjigah »Družbe sv. Mohorja" nahajamo kratke povesti, n- pr. »Najdenček" in spise poučne vsebine, n. pr. »Kratek pouk 0 pošti" s) id. Koder rad opisuje originalne kmete na Gorenjskem. »Stari G r i v a r"4) je bil silno trd človek ; še zmenil se ni za to, se mu je sin ponesrečil pod padcem smreke; jednak čudak je bil tudi »V i z e n č a r." 5) Njegovi ženi so namestu umrlega deteta podložili cigansko deklico, v katero sta se črcz dvajset let zaljubila oče in sin Janče, ki je vojaški dolžnosti ušel, a na prošnjo nadvojvode Ivana bil pomiloščen in vzel ciganko. » N a Višavi"') se glede vsebine sme primerjati dr. Tavčarja povesti „Otok m Struga." »Oreharjev Blaž"7) je preveč trivijalen; povest „Med in Pelin" neverjetna. Med »Drobnimi povestmi" sta romantični „ Emona in Ljubljana"") in »Rozamunda Katzenstein"9); Jazonu je škrat zaročenko Emo odvedel v Postojnsko jamo, odkoder je zbežala na poprejšnje ^esto, ki so je srečni prebivalci imenovali »Belo Ljubljano". Rozamunda Katzenstein, hči grajščaka na Katzcnsteinu, je ljubila grajščinskega valpta in mu po noči stregla, ko sc jc bil opekel pri nekem požaru. Valpet je bil nezakonski sin grajščaka z grajsko deklo. Skočila jc v studenec. Primeri Kersnikov »Očetov greh". »V Gorskem z a k o t j u "10) jc naseljene preveč lntcligcncc, grajščak, zdravnik in upokojeni stotnik. Stotnik je radi dvoboja, zdravnik radi ponesrečene snubitve na gradu šel v Ameriko z Maksimilijanom. Tam sc sprijaznita: stotnik prepusti svoje premoženje zdravniku, ki vzame Potem županovo hčer za ženo. Dostavi povesti »Samski spomini", »Višnjeva pola" in »Napoved« vse v „Lj. Zv." 1895. »M a r j c t i c a." V lepo Marjetico, hčer revnega kmeta Srakarja, sc je zaljubil Štefan, sin bogatega mlinarja; njegov oče sc tej ljubezni upre, zato je šel sin v mesto v službo, materi sc posreči ga spraviti domov; imelo bi se vršiti ženitovanje, a Marjetica oboli, leže in — umrje. V tem romanu jo premalo dejanja, vsled tega tudi premalo prilike, da bi se razvijali značaji; opisi posameznih prizorov so dostikrat predolgočasni. Do zapletka se težko pride, ker nastopajo zgolj dobri ljudje. Beseda je lepa, samo prepogostoma se rabijo l8ti pridevniki pri samostalnikih. l) lbid. — ») Zr. 1876. — 3) Kolcd. Moh. 1882. — *) Lj. Zv. 1881. — 8) Kr. 1881. — °) Kr. 1883. — T) Kr. 1882. — ") Lj. Zv. 1881. — ') Kr. 1882. 10) Nar. bibl. 1883. „ Zvez dana."') Na Radovju, v zagorski slovenski vasici, županuje grajščak Kolovski; v tem dolu je prebival tudi grajščak Pasjak in zdravnik dr. Vratislav. Sodni uradnik Skovir, prišedši na dopust, se je trudil za Zvezdano. Kolovski jc bil hišni učitelj poprejšnjega grajščaka in je s svojo učenko zbežal na Švicarsko, kjer se je porodila Zvezdana. Podlo vlogo igra grajski pisar, med drugim trdeč, daje Vratislav grajski gospej zapisal strupa; zdravnik je šel v boj proti Turkom, a se jc vrnil s Kolovskim ; vrši sc veselo ženitovanje. V tem romanu se vrši mnogo neverjetnosti; v gorski vasici ne more biti toliko dostojanstvenikov, in nepošteni pisar bi ne mogel tako dolgo opravljati svojega podlega posla. Kolovski kot jurist in zastopnik grajšČine mu je prišel na sled, a ga ni naznanil na dotičnem mestu, nego še z denarjem ga je podpiral. „Lutcrani.") Povest se vrši v drugi polovici XVI. stoletja. Lep in nadarjen Knafel jc moral iz Kamnika v Kranj radi svojih razmer do vdove Stobe. Ko jc naraščal katolicizem, je moral Knafel zapustiti Kranj in sc je skril na Strmolski grad, kjer jc služil za kočijaža. Mlada baronica se jc zaljubila vanj, predno sc jc odkril, kdo da je. Ko so katoličani zvedeli zanj, so naskočili grad; Avniča so obesili, Knafel se jc rešil, a grajščak je ob tej priliki zvedel za nagnenje svoje hčcrice Lavrc do predikanta; dal jo je v inekinski samostan ; a Lavra jc redovnici Ani, sestri škofa Hrena, odkrila svojo ljubezen do Knatla. Knafel jc zbežal na Nemško, Lavra je prišla v drug samostan. Knafel sc je sicer vrnil, a izgubil mnogo prijateljev. Razvitek dejanja je zanimiv, zvršetek pa ne ugaja; jezik je tu in tam preveč robat, pretepov je preveč. Z ozirom na ta roman je Mencinger spisal satirično povest »Cmokavzar in Ušperna". „ K m e t s k i t r i u m v i r a t." *) Dejanje sc vrši 1572 -1573.1. Glavne osebe so Gubcc z dvema tovarišema Pasancem in Guzctičem, stari oslepeli pevec Marko Gregorič, njegova hči Jela in Ferenc Tahy. Gubec jc časti-lakomcn mož in šc 40letni vdovec sc poželjivo ozira po Jeli,Guzetičevi zaročnici. Da bi sc zaroka preprečila, je proti načrtom dal Gubcc povelje za upor. Velika zmešnjava je prekrižala vse načrte. Kmetje so bili strašno kaznovani, Gubec pa venčan z razbeljeno železno krono. Neverjetno je, da bi Jela in Guzetič bila tako silila, naj se poroka vrši pred srečno dovršenim ustankom. To zgodovinsko dejstvo je bilo jako hvaležna tvarina za zgodovinski roman. Primeri Aškerčev baladni venec »Stara pravda" in M. S a povest „Voditelja kmetov", „Dom in Svet" 1893. Koder je bil jeden izmed najodličnejših sotrudnikov „Kresa" in spreten pisatelj v knjigah »Družbe sv. Mohorja". Bil je mnogo-stranski delaven s peresom tudi v drugih strokah, mnogoletni ') Kr. 1882. — *) Kr. 1883. — ') Kr. 1884. sotrudnik „Slovenskega Naroda" nad in pod črto s šifro »Liberius" *), L-s in L. L-s. Sedanjost in prihodnjost slovenskega kmeta, SI. N. 1880, 237—242. — Naš srednji stan, SI. N. 1881, 229. — Slovensko razumništvo, 191 (vsebina sestavka je ta, naj se mlada inteligenca trudi pridobiti osebno spoštovanje v vseh krogih. — »Narodni dom" naj ne trpi separatizma, 202. — Sestavek »Novo leto", SI. N. 1879, 1, izraža popolnem naravno misel, da nas moreta rešiti samo živa delavnost in pravo rodoljubje. — Naj se še omenijo ino-stranstva se tikajoči sestavki: Bismarkov terorizem, SI. N. 1881, 108; Shod v Gdanskem, 210; Leon Gambetta, SI. N. 1882, 28. Matej Brence (Nivalis 1856—1887) iz Hraš na Gorenjskem, se je učil pravoslovja na Dunaju in potem nekaj časa urejeval „Ljubljanski List", bil je potem uradnik v kranjski trgovski zbornici. Objavljal je v „Kresu" 1881—1883.1. drobne lirske pesmicc brez pesniškega vzleta, n. pr. »V gozdu". Spisal je tudi nekaj povestij, n. pr. »Ultimo", »Almora" in »Nc maram ga"; v drugi pripoveduje, kako grozno so brahmani ravnali s svečenico, ki se je bila zaljubila v kristijana. V „Slovenskem Naroduu se nahajajo povesti „Cosl fan tutte" in »Nori Tomaž". Liberius. V lahkem slogu popisuje v »Listih iz Italije" svoje potovanje po Italiji'), zlasti mesta Benetke, Paduvo in Vicenco, kjer osobito hvali lepoto deklet; v Veroni se je spominjal Prešernovega rojstnega dne.1) »To ravno polje" popisuje življenje v naravi, prvo ljubezen.8) Povest »Hči starega sodca" (ljubimec je odvel ljubljenko iz grada blizu Ljubljane) je neverjetna.4) Povest »Črne oči" (osebe: Karolina in Amalija, hčerki bogatega vinskega trgovca; Leon, mladi uradnik, in profesor, tekmeca) je po razvitku zelo navadna5); povest »Na naših gorah", v kateri nastopi župnik Janez Montinus, spominja čitatelja Jurija Kobilc.0) Druga stran njegovega pisateljevanja je posvečena javnim zadevam; v odločno pisanem sestavku »Slovenščina v srednjih šolah" T) razpravlja uže dostikrat stavljene zahteve Slovencev; »V obrambo domače obrtnije" (I—IV) zahteva, da se ustanovč obligatorične zadruge in odpravi obrtna svoboda*); cela vrsta sestavkov z naslovom »Slovenski narod in ekonomija" *) stavi važne predloge, kako sc naj Slovenci gmotno osvobodč tujega vpliva; isto misel razjasnjujc v sestavku »Materijalna svoboda."lo) »Pro domo" dokazuje, da jc panslavizem krivična obtožba. „Slov. Nar." 1888, 256 — 263. Njegovi sestavki so pisani živo in zanimivo. ') .si. N. 1874. — ') SI. N. 1874, 243—272; Čaša pisanega vina, Slov. Nar. 1875, 242-262. — ') SI. Nar. 1875, 96, 98, 118—119. — *) SI. N. 1875, 158—185. —Dostavi: Spomin na staro mater, SI. N. 1876. — ') SI. N. 1875, 35. ~ *) SI. N. 1875, 35. - 7) SI. N. 1880, 247—248. — *) SI. N. 1882, 242—245. - SI. N. 1883, 50 — 65. — l0) SI. N. 1889, 35 — 36. — Dostavi: »Agrarna reforma", SI. N. 1888, 269. Dr. Fran Detela, porojen 1850.1. v Moravčah na Kranjskem, od 1876. 1. profesor v Dunajskem Novem mestu, od 1890.1. ravnatelj v Novem mestu na Kranjskem; piše za preprosto in omikano slovensko občinstvo. Na čelo postavimo humoresko: »Kislo grozdje."1) Zdravnik Arnikar jc ljubil histerično posestnico malega gradu, Emo pl. Hruško. blizu pa je stanoval grajščak Bernard z lepo hčerjo Teklo. Prvo je za šalo opeval profesor Mladič in jo navdušil tako, da gaje predstavila kot ženina Arnikarju, ki je bil slučajno v družbi Teklini na razvalinah bližnjega gradu. Tudi Arnikar jc hotel Teklo predstaviti za nevesto, a ona tega ni dovolila, ker mora pre oče pogledati poprej v zemljiščno knjigo. I. Povesti is narodnega šivljenja. „ Pr i h a j a č."3) Mladi trgovec Janez Stržen je v tihi vasici odprl novo trgovino in je med dvema rodbinama napravil prepir, dasi je Čedinov Peter nameraval vzeti Mejačevo Minico. Na svojo stran pridobivši županjo, je Stržen odprl še krčmo in k sebi vzel lahkoživo sestro Rozo; zaslepljeni Dramljani ga še volijo za župana; v tem dostojanstvu spravi Petra k vojakom. V Dramljah se je začelo razuzdano življenje: Stržen je končal s samomorom, Peter je dobil Minico v zakon. Spretno so slikani Stržen, Mejač in Cedin, razvitek dejanja je naraven; osebe govoriš v domačem duhu in jeziku. »Gospod Lisec."') Lisec, bivši služabnik na železnici, se je nastanil v vasi Dobravi in postal hitro vplivna oseba, kar se posebno pokaže pri Brdarjevih. Jeden izmed bratov, visokoleteč, se je nesrečno oženil in pri skopuhu Vrbanu vzel denar na posodo in si pomagal celo pri Prelesniku, ponarejalcu denarja. Drugi pa, Tone, priden in tih, je vzel ponižno hčer skopu-hovo, imel še sitnosti vsled vtikanja Liščevega, a končno je zmagal in živel v srečnem zakonu. Povest je jako prikladna za naše preprosto ljudstvo. Vse se razvija naravno, osebe so vzete iz naroda. II. Zgodovinski roman. »Veliki grof.44) Celjski grofje so se bojevali s Friderikom IV. Celjani so pričakovali grofa Urha, pri uhodu bi ga naj pozdravila mestna dekleta, njim na čelu lepa Kornelija, hči Pctacija, voditelja latinskih šol v Ce^ju. Urch jo je hotel spraviti v neki grad, a rešila sta jo Viljem Vranje-berški in Cahej. Viljem jc bil nasprotnik Celjanom, a Kornclya je v gorki ljubezni vzplamtela za rešitelja. V Celju se jc širilo mnenje, da je Viljem šiloma odvedcl Kornelijo, zato ga je šel oče Pctacij tožit v Dunajsko Novo l) Lj. Zv. 1883, str. 37. — ') Slov. Mat. 1888. — ') Zab. Knjiž. Slov. Mat. 1894. — *) Lj. Zv. 1885. mesto. Kornelija sama je šla v moški obleki spremljana po Caheju in prijateljici v Dunajsko Novo mesto, da razjasni vso stvar. Vsled izjave Kornelijinc je bil Viljem spoznan nekrivim. Zopet so odvedli Kornelijo; Petacij in Viljem se napotita na Dunaj in rešita Kornelijo. Tudi Klara in Cahej sta postala srečna dvojica. Pisatelj, ki zna zanimive tvarine iz svoje stroke izborno porabiti za zgodovinske povesti, je v uvodu razložil važnost celjskih grofov v omenjeni dobi in njihove zveze z vladarskimi rodbinami. Ta povest nam jasno slika tudi družbeno in rodbinsko življenje v oni dobi; izvrstno je pogojen med drugimi učitelj Petacij. „ P e g a m in Lambergar." ') Zadnjega celjskega grofa Urha so Ogri 1456. 1. ubili pri Belem gradu. Za bogato dediščino so se potegnili vdova Urhova, Katarina, cesar Friderik III., Ladislav Posmrtnik. Največjo oblast je imel vojskovodja umrlega grofa, Čeh Vitovec, kateremu se je od drugod vcepila misel, naj snubi kneginjo in naj se zanjo bojuje. V tej zmedeni stvari je drug rabil drugega; Vitovec je celo cesarja oblegal v gradu nad Celjem. Nekateri plemenitaši so se ločili od Vitovca, n. pr. Krištof Lambergar; zvest mu je ostal Ostrovrhar iz Galenberga. Kranjski plemenitaši so osvobodili cesarja, Katarina sc je morala umakniti na Krško, Vitovec se je nazadnje bojeval za cesarja in postal grof Zagorski in ban slovenskih dežel. Poleg tega glavnega dejanja sc plete ljubezen mladega oskrbnika Gregorja z ljubeznivo Tajdo, nečakinjo gornjegrajskega meniha Benedikta. Roman je jako spretno zasnovan in se razvija celo po naravni poti; obleganje celjskega mesta in celjskega grada ter življenje v gornjegrajskem samostanu se slikovito riše; brez škode za celotni vtis bi se pa gibanje v Tomaževi krčmi v Gornjem gradu lahko opisalo bolj na kratko. Tvarina je sploh jako srečno izbrana. Kakor se razvidi iz teh dveh romanov, si je pisatelj zgodovino celjskih grofov izbral za svoje lepe povesti; izmed vseh zgodovinskih romanov, kar jih ima naše slovstvo, so romani Detele najodličnejši; pisatelj ima bogato domišljijo in dar lepega ter naravnega pripovedovanja. Pavlina Pajkova se je porodila 1854. leta v Paviji. Ko sta ji v šestem letu umrla roditelja, je prišla k svojemu stricu in varihu Matiji Doljaku, županu in poslancu v goriškem deželnem zboru. V njegovo hišo sta zahajala med drugimi tudi dr. Lavrič in Ernest Klavžar. Začela se je marljivo učiti slovenščine in se vnemati za slovensko pisateljevanje; v „Soči" 1872 nahajamo spis „Prva ljubezen" in »Ženska v rodbini". ') Zab. Knjiž. Slov. Mat. 1891. V prvo dobo njenega pisateljevanja spadajo njeni pesniški proizvodi, ki so do malega vsi lirske vsebine in so se objavili večinoma v Pajkovi „Zori". Predmeti njeni liriki so izraženi v tej-le kitici: jz svete ijubavi Rodbinskih vezil, In k materi Slavi Ljubezni čutil, — Iz tega nastala Ta knjiga je mala. Med najlepše lirske pesni se šteje venec devetih pesmic z naslovom »Materni glasovi", Ljubezen do domovine opeva v gazelah: Prevzvišeno si čutje ti, ljubav do domovine! Z najčiščim plamenom gori ljubav do domovine id. Krvavi boji na balkanskem polotoku so ji dali povod za epski pesni »Ranjeni Črnogorec" (po Cermakovi sliki) in „Prvi križ na turškem polju" ; konec desete kitice slove: Križ, svetu ki naznanja, da kristjanka V samotnem grobu mirno tam leži, Ki je bila junakinja Slavjanka, Slavjanka neprestrašene krvi. Z ozirom na to, da se je šele v Gorici začela učiti slovenščine, v otroški dobi vzgojena italijanski, je njen jezik dokaj gladek; pripomnil bi se tu pa tam kak manj odbran izraz, n. pr. »Dve bitji nepoznani, se dobite" id. S preselitvijo v Maribor se je poprijela pripovedništva, ker je jela natančneje opazovati in spoznavati družbinsko in društveno življenje. »Odlomki ženskega življenja"0) slikajo notranji boj nedolžnega dekleta, ki prvikrat stopi v svet in sprejema poklonc moškega spola; ponosno odbije ponudbe majarja, o čegar iskrenosti ni prepričana, a se zanima za tihega mladeniča, ki se pa mora odpovedati njeni ljubezni. Lepo je opisan boj ženskega srca, katero se v svoji neizkušenosti trudi, pravo in pristno ljubezen ločiti od navidezne in hlinjene. .Blagodejno zvezdico"1) imenuje pisateljica Ado, hčer nekega poročnika, odgojitcljico, pri gospej Barbari, malo omikani ženi, čijc sin Feliks se ji usiljuje. K Bertoldovim stopivši v službo si je po lepem vedenju pridobila srce gospodarjevega sina. 0) „Zorau 1846. — V tej df>bi se je Pavlina Pajkova mnogo bavila z ženskim prašanjem; to sc razvidi iz sestavkov: »Nekoliko besed k ženskemu vprašanju"^ »Ženska pisma prijatelju" (Zr. 1877), »George Sand" (Zr. 187<>;T »Naravno je, da se odločno poteguje za pravice Ženskega spola", je pisatelji-čino mnenje. — l) Kr. 1881. — Povest jc prevedena na češki jezik. Ada se predstavlja čitatelju kot plemenit značaj; dejanje se razvija povsem naravno. ,Roka in sred." ') Premožni rodbini s štirimi hčerkami je oče na borzi zaigral 50.000 gld. Bogat prileten markiz se je zaljubil v najmlajšo, ponu-divši očetu pomoč. Kljubu jasnim dokazom nenaklonjenosti starec ni odstopil. »Mačeh a." •) Nadzornik N., vdovec, se je na smrtni postelji poročil 2 odgojiteljico Evfemijo, da bi vihravi hčerki Elzi dal pametno varihinjo. Elza se je hotela posvetiti pisateljevanju in je spremljala neko gospo v kopališče, kjer se je seznanila z dr. Bodanskim, ki je, še medicinec, Evfemiji obljubil zakon, pa jo zapustil radi nekega nesporazumljenja. Elzo je dobil poprej prezirani inženir Piber, mačeho pa dr. Bodanski. »Pripovednik v sili."') Razvajenim moškim in ženskim dedičem umrle grofinje pripoveduje oskrbnik Teodozij zgodovino komtese Vande, ki je prišla iz Lvova na okrevanje. Odklonjeno dekle prosi umirajc svojega nekdanjega ljubimca, naj ljubi svojo ženo. Redka plemenitost! Povest bi morala imeti drug naslov. „ A r a b e 1 a.u 4) Žid Karpeles, trgovec v Brnu, je imel v svoji rodbini rejenko Arabelo, katero je radi njenega imetja sinu določil za ženo, ali Arabela je seznanila z vseučiliščnim profesorjem Walter - Waldekom. Karpelesova vrtnarica je na skrivnem stregla neki blaznici, za katero se je zanimala tudi -dobra Arabela. Nesrečnica je umrla, in Arabela jc dognala, da je bila to njena mati, in da so očeta-katoličana ubili iz verskega fanatizma, in da je ona sama po srečki dobila 100.000 gld. Mati Waldekovka, gospa plemenitega srca, je pomagala Arabeli razvozlati uganjke njenega detinstva. Waldek in Arabela sta"postala srečna zakonska dvojica. Profesorji - učenjaki se v današnjih dneh ne vedejo tako neukretno, kakor Waldek iz početka, nego se samo karikujejo v nemških humorističnih listih; izborno pa je opisan način, kako se zbližujeta in odbijata, a naposled vendar razumeta dva na videz osorno nasprotna, a v bistvu jednaka značaja. Opažanje veliko-mestnega življenja v Brnu je pisateljici dalo povod za to lepo povest. »Najdcncc"1) jc pastiroval pet let posestniku Gregorinu, čegar hči Rczika mu je bila naklonjena. Po dovršeni vojaški službi jc šel prodajat kostanj na Dunaj, kjer mu postane neki častnik v pokoju največji dobrotnik ,s tem, da ga jc dal v kmetijsko šolo ; ta dobrotnik je bil njegov — oče ter mu je pomagal, da je mogel Rcziko vzeti v zakon. »Dneva ne pove nobena pratika"*) pripoveduje, kako jc potres v mestu Kasamiciola na italijanskem otoku Ishija 1883. uničil razuzdanega mladeniča, ki ga niti smrt očetova ni mogla spraviti na boljšo pot. ') Kr. 1881. — *) Kr. 1882. — ') Kr. 1883. — ') Kr. 1885."— ') Slov. Knjiž. 30. Fr. Gabršček. — *) Slov. Knjiž. 30. Fr. Gabršček. » O b 1 j u b a." ') 14 letna hčerka delavca, ki je izgubil svoj zaslužek, je grbavemu sinu bogatega očetovega nasprotnika obljubila zakon, ko bi bogataš hotel zaslužka dati revnemu delavcu. Hromi sin jo je pozneje odvezal obljube. V tej povesti nastopajo otroci preveč modro. »Roman starega samca"2) predstavlja zdravnika, poklicanega k grajščakinji, ko je imela poroditi; zapazil je, da je grajščakinje sorodnica, od njega oboževana radi krasote in duhovitosti, hotela bolnico s preobilim zdravilom zastrupiti, da bi postala sama grajščakova soproga. To dejstvo je na zdravnika vplivalo tako silno, da je ukrenil odreči se zakonskemu življenju. Koketnost in prihlinjenost te ženske in brezsrčnost njene matere ter duševni boji zdravnika, ki je omahoval med ljubeznijo in dvomom, so opisani spretno; nepotrebno je natančno pripovedovanje, kako se je zdravnik odpravljal na visoke šole, kaj je izkusil dijak z usiljivimi sosedami in v šestletnem službovanju za hišnega učitelja v plemenitaški rodbini, ker to ni v nobeni zvezi z njegovimi dogodki na gradu. »Planinska idila."') Sorodnica premožnega poštarja v soški dolini, živeča v poštarjevi rodbini odklanja ljubezen zdravniku, sinu hišnega gospodarja, in se zaljubi v ogrskega magnata Veraniča, ločenega od lepe žene, bivše operne pevke. Po smrti te nečimurnc ženske se poročita Vcranič in Alenka. »Spomini tete Klare"4) je povest v okviru, kakor n. pr. »Pripovednik v sili." Blagohotna teta ob priliki zaroke svoje stričnice pripoveduje, da je vroče ljubila Italijana Odila, da ga je pa zvita zavistnica odtujila z obrekovanjem, češ da si za njegovim hrbtom dopisuje z bratrancem. Pavlina Pajkova je objavila tudi „Aforizme o ljubezni" 5) in „Al'orizme o prijateljstvu" 8). V prvem sestavku se nam zdi kočljiva ta-le izjava: „Ako se človek umori radi denarja id., tedaj nas obhaja stud, ne usmiljenje; ako se pa dve ljubeči osebi, ki ne moreta biti združeni, brezupni usmrtita — kako sočutno nam za-trepeče srcc! Njiju dejanja sicer ne odobrujemo, toda obsojati ju ne moremo!" Plodovita pisateljica je v svojem več nego četrtstoletnem delovanju v vezani in nevezani besedi Slovencem podala mnogo svojih duševnih proizvodov, ki dokazujejo njeno nadarjenost in marljivost, vestno in samostalno premišljevanje o življenju in o potrebah slovenskega naroda. V njenih povestih nahajamo zastopano ») Lj. Zv. 1894. — *) Lj. Zv. 1895. — ') Knez. Knjiž. 1895. — *) Dom in Svet 1895. — ') Lj. Zv. 1892. (Berilo v Slov. klubu na Dunaju 1892.) — •) I j. Z v. 1893. raznovrstne stanove, aristokrate, posestnike, uradnike, zdravnike, bogate tovarnarje in Žide, profesorje in učenjake, častnike, duhovnike, odgojiteljice. V začetku njenega pripovednega pisateljevanja se še vidi vpliv romantike in tujih vzorov, kajti v prvih povestih nastopajo častniki in plemenitaši; ko je pa na lastne oči opazovala življenje, se osvobaja in postaja bolj samostalna; »Arabela" je plod opazovanja v bogatem trgovinskem mestu, kjer se bohotno šopiri židov-stvo. — Dasi se nahajajo v njenih povestih različni značaji med moškimi in ženskami, se vendar vidi, da se pisateljica trudi ženski spol vsaj v veliki večini slikati kot pošten in ponosen. Razmerje med ženskim in moškim spolom je seveda glavni predmet leposlovju; dočim pa neki pripovedniki to razmerje opisujejo na ta način, da je „ona" takoj pri prvem zbližavanju ali vsaj jako hitro »vsa njegova", predstavlja Pavlina Pajkova zastopnice svojega stanu bolj ponosne; mislimo, da morda v tem oziru nekaj pretirava; sklicuje se na to, da tudi nasprotna stran pretirava. Nasprotnica je tisti struji v leposlovju, ki rajša obdeluje temne strani človeškega življenja, a je pristašinja tistih pisateljev, ki trde, da je treba realno življenje nekoliko idealizovati, da povesti blaže in povzdigujejo čitatelja. Tc svoje nazore zagovarja z odločnostjo, ki je redka med ženskami. Marica Nadliškova (Marica I) iz Sent Ivana blizu Trsta (roj. 1869), nadarjena in jako plodovita pisateljica, je v prvem svojem članku »Narodno ženstvo" ') budila ženski spol na narodno delo, vzkliknivši: »Zatorej gospe in gospodične! pomagajte i Ve zatiranemu našemu narodu; mnogo lehko storite. Govorite med seboj naš lepo doneči jezik in vplivajte na moža in deco.« V istem zmislu in še živahneje nadaljuje to stran svojega delovanja v „Slovanskem Svetu"- Druga stran njenega pisateljevanja so lepe slike iz velikomestnega življenja ob morju, katere nam podaja čislana sotrudnica „Ljublj. Zvonan. pr. »Na obali."®) Petrovič, posestnik na cesti proti Proseku, očim lepi Jeli, je hotel to dekle omožiti z lakomnim trgovcem, a ona je bila udana blagemu Ribarju. Blizu stanujoči ribič, bivši sluga pravega njenega očeta, pa jima jc razložil po listih, da njen pravi oče šc živi, da gaje Petrovič, njegov bivši sodrug v trgovini, po zvyaci poslal na potovanje, dal sežgati ladijo, ') lCd. 1888, 24. — s) Lj. Zv. 1891. — soprogi natvezel, da je ponesrečil in jo je vzel jv zakon. Petroviča je strela ubila, oče se je vrnil, in Jela je postala srečna soproga Ribarjeva. — Slika iz tržaškega življenja je tudi »Usoda, ka-li?" ') Velikomestne razmere, polne raznovrstnega duševnega gibanja, so ugodni predmeti tudi slikarjem in pisateljem. Dve sliki z različnim zvršetkom sta ^Sirota" in „Iz življenja mlade umetnice". »Iz življenja mlade umetnice." *) Bolj ugodno, nego »Siroti" se je razvijalo življenje hčerki revnega pisarja v Trstu, čegar soproga je imela premožne pa trdosrčne sorodnike. Šele po smrti njenega soproga so se dali omehčati in so jo dali odgojiti za učiteljico glasbe. Primeri „Ob izvirku Kamniške Bistrice", SI. Svet 1895. (Hrvat je navdušen za slavno rusko pevko.) Sama učiteljica, mnogo premišljuje o težavnem stanu in ob usodi gospodičin, ki se mu posvetijo. Marsikatera vstopi v ta stan z visokoletečimi ideali, pa »Strte peruti" kažejo, da se mora učiteljica zadovoljevati s skromnimi razmerami, dasi ni izključeno, da bi seji življenje ne razvilo celo ugodno, kajti »Moja prijateljica" (1889), katero je bil zapustil italijanski zaročenec, je dobila za moža plemenito mislečega grajščaka Barle-ta. Njen bivši častilec je v kratkem prodajal drobno blago po ulicah. — Ni morda padec Vinkov prehiter in prevelik? »Črtica iz sedanje d 0 b e " ') ni kaj posebno laskava za moški spol. — »Moj pot" *) izraža različne vtise, ki jih je imela od ljudij, sreču-jočih jo na poti od nežne mladosti do sedaj; dozdeva se pa čitatelju, da tiči nekaj pesimizma v besedah: »A ti, pot, ki me mučiš od rojstva do današnjega dne, vedi, da tudi na tebi ne bode kamena na kamenu, niti ne bode sledu o tebi." Pisateljica, ki sedaj jako spretno urejuje „Slovenkosi je po živahnem zanimanju za narodna prašanja in po odločnem zastopanju svojih nazorov pridobila lep ugled med slovenskimi književniki. Vedoželjnosti ustrezajo, rada potuje po slovenskih pokrajinah in izražuje svoje vtise v lepih listih, n. pr. »V počitnicah" („Slov. Svet"). Odlikuje jo fino opazovanje. Združila je okolo svojega lista naj-odličnejšo novejše pisateljice iz učiteljskega stanu. V srditem literarnem boju, ki je pred kratkim vnemal slovenske pisatelje, so je potegovala za to, da naj idealisti in realisti pišejo za svoje pristaše, in da se nobena stranka ne zametuje. *) x) Lj. Zv. 1895. — *) Lj. Zv. 1890. — ') Lj. Zv. 1894. — ") Lj. Zv. 1893. o) Dostavi iz Slov. Sveta: »Lojzek" 1893, Pojasnilo o ženskih v Turgcn-jevih romanih 1894. — »Santuzza" 1894; o Tolstega romanu »Vojska in mir", o Tomičevi knjigi „Za kralja, za domovino" 1895. — Poslednja lekega Alf. Daudeta, Slov. Nar. 1894, 276. Fran Govekar*) se je 1871. 1. porodil na Igu blizu Ljubljane, kjer je učiteljeval njegov oče, plodovit pisatelj v stroki vzgojeslovja; ta ga je vedno priganjal, naj zapisuje ižanske narodne pripovedke. Kakor Jurčič je Govekar jako rano začel pisateljevati in je od pete do osme šole pridno zalagal „Vrteci: z imenom Fr. Podkrimski. Dovršivši gimnazijo je postal jeden najodličnejših sotrudnikov „ Vesne", katere tretji tečaj je urejeval sam. Jako živahno se je udeleževal dijaškega gibanja in je o njem poročal v „Vesniu. Bivajočemu na Dunaju se je odprlo širno polje duševnega gibanja. »Na božični večer" ') je povest o vseučiliščniku, kateremu je sestričina Bina obljubila srce in večno zvestobo, a zapustila je nadepolnega vseučiliščnika in vzela postarnega moža s polno mošnjo. Kakor je Lina v Tavčarjevem romanu „Mrtva srca" rekla Lesoveju, da sta takrat bila velika otroka, tako se je tudi izgovarjala Bina. V poetično življenje ljubljenih in ljubečih slikarjev nas povede: »Stankov roman."*) Mlada lepa soproga postarnega beležnika je slikarju vzor za njegovo Ledo, s katero dobi na razstavi slik nagrado in tudi naročil. Skopega beležnika je zadela kap, in lepa vdova je dala slikarju roko in srcc. Istodobno je „Slov. Nar." začel objavljati podlistke: »Idealist", „Po šestih letih", „Te punice", „Dr. Strnad", „Institutka" id. id. in si pridobil laskavo priznanje urednikov dr. Trillerja in dr. Majarona. V razvitku slovenskega pripovedništva zavzema Fr. Govekar jako odlično mesto, ker je on vodja takozvane „novostrujarske" šole. Realizem, ki ga je v Slovencih začel gojiti Jurčič in katerega so drugi pisatelji, Tavčar, Kersnik, Stare, Trošt razširjali, je Govekar razvil blizu do naturalizma. Govekarjev učitelj je Kersnik, dalje pa Francozi in Italijani tiste smeri, katero zastopata Maupassant in Zola. Govekar je skrajni realist in kot lak lahko preide v naturalizem, ker mu je poltnost3) velik činitelj v pripovestih. On hoče bičati družbeno hinavstvo in »pobeljene grobove". V predgovoru k zbirki svojih novel in črtic »O te ženske" povdarja po Moliere-u, da si jo resnico v lepi umetniški obliki napisal na svoj Z. Pečanov, Fr. Govekar (»Odlomek iz literarnega boja na Slovenskem"), »Nova Nada" 1898. ') Vesna 1893. ■) Fr. Ribič, Vesna 1894. ') Ur. Vidic. O novejši slovenski literaturi, »Mladost" I. zv. str. 37. prapor, ker si je doslej še vedno žive predmete poiskal za svoje spise. Zagovarja se istotam proti očitku, da je nova struja po-hujšljiva. Priznavajo se lahko dobri nameni, istotako se pa lahko stavlja vprašanje, bero li čitatelji in sodijo povesti z istega stališča? Kar se tiče tehnike, se je pisatelj z velikim pridom učil pri Francozih; odlikuje ga lep in vabljiv zlog, ki nekoliko nadomešča nedostatek psihološkega utemeljevanja, ki si ga pa gotovo še pridobi, ko mu z leti in opazovanjem sveta in slovanskih razmer njegova nadarjenost marsikaj pokaže v milejši luči.*) Ker ta knjiga opisuje pisatelje slovenske samo do vštetega 1895.1., nista omenjena Govekarjeva romana »Rodoljubje in ljubezen" ter »V krvi". Racloslav Murnih (Samo, H., R.) iz Ljubljane (rojen 1870.), je v najmlajšem pisateljskem naraščaju zastopnik humorističnega pripovedništva. V humoreski „V šesti" *) opisuje trpljenje in delovanje pesnika-šestošolca, ki je svoji ljubljenki poslal snopič poezij z naslovom »Cvetice, metuljčki in zefir", spisal Amor; marala jih pa ni niti ljubljenka, niti urednika obeh v Ljubljani izhajajočih leposlovnih listov. „Signor Giannino"2) se je imenoval maček postarne gospodične, ki se je z ljubljenčkom in s hišno odpravila na letovišče na Gorenjsko. Nenavajen na ropot na železnici je ušel muc skozi okno, a železniški uradnik, stanujoč . — «) SI. N. 1875, 31; pristavi: Knez Andrej Bogoljubski, SI. N. 1876, 52—55; Carevni Dimitrij, SI. N. 1877, 268—269; knez Skopin Sujsty 184—186; Nasledniki Bogdana Umetniškega, Sl.N. 1881, 84 106. — ") SI. 1878, 75; Mctropolit Dimitrij Tuptalo, SI. 1880, 103 do 106; Metrop. Bulgarov, Si. 1882, 92. — •) SI. N. 1875, 113-114; Vretje Ka-zana, Si. N. 1876, 165-166. — •) SI. N. 1876, 217. — ') SI. N.1876. 103—104, Moskva in Moskvičani, SI. N. 1876, 72—74. — *) SI. 1882, 20-50. — ') SI. N. 1876, 114—116: .Krimske vojske". - ,0) SI. N. 1880, 201-207. — ") SI. N. 1882, 202—227, SI. 1883, 68; Bitva na reki Kulpa, SI. N. 1878, 124-125. — »*) SI. 1884, 122. zlasti za zemljepisno raziskovanje azijskih dežel.13) Pa ne samo državne in zgodovinske zadeve Ruske, nego tudi južnoslovanske je pojasnjeval, n. pr. delovanje bolgarskega kneza Simeona l4), Marka Bočarja, sijajnega zastopnika pravega kozmopolitizma l5), Petra Be-rislaviča10), bana hrvatskega; razjasnil vzroke17), zakaj je propala hrvatska država; popisal, kako je postopal Žiga Višnjagorski,s), prvi avstrijski poslanik na turškem dvoru; kako so se bojevali Herbert Turjaški10) (1528—1575.), Andrej Turjaški20), karlovški general Žiga Višnjagorski2I), Ivan Josip Herberstein, karlovški general22), Jožef Lamberg.23) Ker so vkljub tolikokrat naglašeni slovanski vzajemnosti dela ruskih pisateljev in učenjakov še vender znana premalo, je Slovencem ustregel jako, da jim je popisal življenje skoraj vseh važnejših ruskih imenitnikov 'l), med temi omenimo, da je Vas. Grigorjev2:>) pobil neresnične podatke od zapadne Evrope toliko hvalisanega orijentalista Vambery-ja. Jaroslav Cermak2") se je bavil večkrat v jugoslovanskih pokrajinah in se je posla vil s slikami, za katere je tam dobil snov. Sergej Solovjev 27) je odgojil skoraj vse mlajše ruske zgodovinarje; Aleks. Nekrasov '") je po težkih bojih v življenju odločno zastopal posle zatiranih ljudij. Preprostemu narodu je v domači besedi v knjigah Družbe sv. Mohorja opisal I. Strossmayerja29), Jana Sobieskega30), Lavdona.31) Z veseljem so Slovenci slišali iz njegovega sporočila, kako visoko so Hrvati in Slovenci čislali dr. And. Gostišo.32) Priporočal jc Slovencem in Hrvatom skupen ") SI. Nar. 1879, 242 — 246, Katarina II., SI. 1886, 261 do 289; Peter II. 50; Gajbija, turški prerok, Lj. Zv. 1889, 489; Žumberk, SI. 1885,145—162. — M) SI. N. 1874, 36, 37. — ,5j SI. 1876, 99—102. — ") SI. 1876, 7. — ,7) SI. N. 1874, 62; pristavi Skadar na Bojani, SI. 1878, 39 (po Narod. Listih); — ") Oče Luka lmbrišinovid: V spomin na 2()0letnico rešitve Slavonije, SI. 1889, 185 —191, SI. 1886, 124-128. — »*) SI. 1886, 193—201. - a") SI. 1887, 134—154; Ltp. M. SI. 1890, i -51. — Jl) Letopis Mat. SI. 1887, 168—184; Črtice iz bosniške zgodovine, Mehmed II. da leta 1466. privilegije bosniškim menihom; SI. 1875,13. - ") SI. 1888, 208 — 214. — ") Ltp. M. SI. 1888, 190 do 204. — M) Teod. Nik. Glinka, SI. N. 1880, 211; basnar Ivan Krylov 1886, 220; Aksakov 1874, 143. Pogodin—Rački 1^77^ 88—97; Izmail Sreznevski 1880, 102; Aleksandrovič Kotljarjevski 1888, ?29. — ") SI. N. 1882, 191; — ") SI. N. 1878, 45—46. — ") SI. N. 1881, 54—64. ") SI. N. 1878, št. 15; dostavi: Dan. Efremovič, SI. N. 1876,7—8; Teod. Pečorski, slika iz ruske cerkvene zgodovine, 51; Prep. Sergij, slika iz ruskega meniškega življenja 1879, 92—94. — ") Kol. Moh. 1888. — l0) Kol. Moh. 1874. — ,!) Kol. Moh. 1882. — ,J) .SI. N. 1875, 61. časnik za srednje šole33), in naznanjal Staretovo zgodovino34) iz-razivši željo, naj bi se jej pridejale tudi slike. Simon Rutar (1851.) izpod Krna na Primorskem, suplent na gimnaziji v Gorici, od 1877. pravi učitelj v Kotoru, 1880. v Spletu, 1881. na višji realki v Ljubljani, 1890. na tamošnji nižji gimnaziji. Rutar se prišteva k naj m arij i vej šim in mnogostranski delujočim zgodovinarjem; njegovo delavnost smemo deliti na tri dela, a) on preiskuje najstarejšo dobo slovenske zgodovine, b) nabira in preiskuje narodne pripovesti in pesmi, in c) ocenjuje temeljito zgodovinske spise. Najrajši preiskuje svojo ožjo goriško domovino, n. pr. »Topografija goriške dežele za časa Rimljanov"'), po katerej dokazuje, da so Kras, Sežana in Devin takrat pripadali k Istri. Belinska Opatija1) v Akvileji je postavljena na mestu, kjer je bil v starih časih bogu Belinu posvečen tempelj. Jako zanimljiv članek »Rimske ceste po Vipavski dolini in po Krasu"3) izraža mnenje, da je pri Hrušici ali pri Logatcu bila rimska mansio-postaja; omenja dalje „Pons Sontii" blizu iztoka Vipave v Sočo; ad fornulos—Bukovica. »Nemški rut" na Goriškem4) nam kaže, da so se bistriški ponemčeni Slovenci tam blizu 1. 1219. naselili in skoraj do najnovejšega časa obdržali svojo individuvalnost. Reka Timavus ') bila je nekdaj mnogo bolj na glasu nego sedaj; dokazal je Rutar, da je Skocijanska jama bilo prazgodovinsko bivališče.0) .Slovenske naselbine na Furlanskem 7) so bile tako vplivne, da je bil v 12. stoletju slovenski jezik po vsem Furlanskem splošen, da se je govoril na dvoru longobardskih vojvod v Čedadu, da so Slovenci tam imeli tudi plemenitaše. Posebno drobno je opisal »Razmere med Slovenci in LongobardiV) ") SI. N. 1874, 142; hrvatske dijake pa je opominjal, daje koristneje, učiti se zgodovine, nego delati demonstracije, SI. 1877, 22; pristavi: 300letnica Gun-duliceva, SI. 1888, 5—7, Od ljubljanskega kongresa, SI. 1884, l. — ")S1. N. 1875 ') S. 1874, 36-38. — J) S. 1883, 14-17. — a) S. 18HH, 14 seqq.; dostavi: Kakšno važnost imajo Pavla Diakona knjige: „Dc gestis Longobardorum" za starejšo zgodovino Slovencev. Ltp. SI. Mat. 1885. - *) Kr. 1882, 524—529. s) Lj. Zv. 1885, 211 217. Prazgodovinske najdbe pri sv. Luciji, S. 1884, 45. •) SI. N. 188!), 199. - ') Lj. Zv. 1888, 53, 122, 188; posebno imenitni so bili plemenitaši Bojani. — ') S. 1875, 7—1(5. »Ktruščanski pobirci", Lj. Zv. 1SS6, 30(5—308, dokazuje po najnovejših preiskavah prvih nemških strokovnjakov, da so prvotni prebivalci v Noriku bili ilyrskega rodu. Primeri šc „0 najstarejši dObi slovenske zgodovine", govor v Goriški čitalnici, po Krekovi knjigi Kinleitung in die slavisehe Literaturgcschichtc, S. 1875, 19—20. Naznanjaje všumanovo knjigo ,.Die Slovenen" 9) ji je očital, da se je v zgodovinskem delu premalo povdarjalo jedinstvo slovenskih dežel v poprejšnjih stoletjih; da se je v slovstvenem oddelku omenilo preveč neznatnih pisateljev in da so se važnejši opisali preborno. ,,Trst in okolica" (spisal M. Sila) ima baje svojo vrednost radi zemljepisnega uvoda,10) Aelschkerjevo ..Geschichte Karntens" n) označuje kot zgodovinsko grabežljivost nemške države. Častno omenja Crvovo „Sveto Goro pri Gorici" in dvoje drugih spisov jednake vsebine12), hvali Trstenjakovo knjižico „Weriand de Graz" 13), očita Lapajnetovi „Politični in kulturni zgodovini šta-jarskih Slovencev" krparijo u), pohvali dr. Kosa Spomenico tisoč-letnice Metodijeve smrti" i:') in povdarja, da bi se bilo moralo nekaj več povedati o važnosti Moravske. Asboth: „Bosnien und die Herzegovina" in Homes: „Dinarische Wanderungen:"b) sta pre obe pisani v smislu Slovanom nasprotnem. Priznavajoč zasluge, katere si je stekel Carlo Podrecca s knjigo „Slavia Italiana" n), (Čedad 1887), pogreša pregledne razvrstitve; „Postojnsko okrajno glavarstvo", 1889, ima preveč nedostatkov "j; toplo priporoča Ignacija Orožna: „Das Dekanat Rohitsch" in) 1890 in želi, da bi se take knjige okrajšane brez znanstvene priprave podajale Slovencem v materinem jeziku 20); po zaslugi je ožigosal Tomasinovo razpravo: „Die Volks-stiimme im Gebiete von Triest und Istrien", 1890, za šuš-marijo in premišljeno sleparijo. Sam se rad baveč z narodnim blagom je priporočal Scheinigove ,.Narodne pesni koroških Slovencev11), Ljubljana 1889. Narodne pesni jc nabiral sam, izmed katerih se posebej odlikuje druga vojaška (nekatere mu je zapisal Fr. Meden). Na zanimljiv način je dokazal •i), da se je vsled živahnega občevanja med Slovenci in Ogri ime Matije Korvina udomačilo v Slovencih in od tod kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesnih. T varina narodna je pripovest o knezu Pes-Marku2S), kije po mnenju nekaterih Atila, in slovenske pripovesti o morju"); ocenil je Jul. Schmidt-ovo razpravo: „Perchtesglauben bei den — ') Lj. Zv. 1882. — u>) Lj. Zv. 1883. - ") Lj. Zv. 1883. - ») Lj. Zv. 1883. — ") Lj. Zv 1885. — M) Ib.; istotam pohvali M. Mayer j a knjigo: »Die ost-lichen AlpcnUindcr im Investiturstreit", Innsbruck 1883. in graja politični za-vršetek Schuchardtove knjige »Slavo-Deutsches und Slavo-Italienischcs", Graz 1885. - Lj. Zv. 1886. — ") Lj. Zv. 1889. — v) Lj. Zv. 1889. — ") Ib. — ") Lj. Zv. 1890. — *') Primeri: »Slomškovi zbrani spisi", SI. N. 1879, 295. — •') Scheinig »Narodne pesmi", Lj. Zv. 1883. - ") Zv. 1879. - ") Lj. Zv. 1883. - ") Zv. 1880. Slovenen".2"') »Božja pot in semenj pri Sv. Ivanu Devinskem" 26) je bil imeniten v srednjem in novem veku do minolega stoletja; ko je Karol VI. ustanovil svobodno luko v Trstu, začel je hirati Devin. Rad zasleduje Rutar to, kar Slovence zanima izven domovine, n. pr. »Katere pravice imajo Slovenci do gostinjca (hospica) sv.Jeronima v Rimu?"21) ali »Spomini na gorenje-štajersko slovenstvo". Dospevši v Dalmacijo v službovanje je opisal Spljet v zgodovinskem obziru") in nastopnega leta Črno goro29) po najnovejših znanstvenih odkritjih; Črnogorci se pre žele razširiti na južno stran. Načrtal je obširno slovstveno delovanje Vesela Ko-seskega30), ne priznavaje mu slave, ki se mu je pela poprej; .Štefana Kociančiča3I) in govoril ob Prešernovi slavnosti v Gradcu. Ko je „Muzejsko društvo" začelo izdajali yIzvcstja", je postal temu odličnemu znanstvenemu listu odličen sotrudnik, ustanovivši slo-vensko-starinoslovsko terminologijo 3l); naznačil važnost Sv. Križa vipavskega33); povdarjal v spisu »Claudia Celea" "), da sme Celje ponosno biti na spomenike tolikih rimskih namestnikov iz tistih temnih časov, o katerih molče vsi drugi viri. Kot starinoslovec se živo zanima za prazgodovinske izkopinc ter je opisal »Gradišče in gomile na gori sv. Magdalene pri Smarji" 3,v) ter »Grobišče pri sv. Luciji blizu Tolmina" 30); o tem pripoveduje, da spada v prvo predel železne dobe in da temeljito pobija poprejšnje nazore o Keltih. Razven teh večjih sestavkov prinašajo „Jzvestja" raznovrstne krajše zgodovinske beležke. Samostalni deli sta »Zgodovina Tolminskega" in »Domoznanstvo". Pisatelj meni, da je toliko naravna lega kakor cerkvena uprava iz Tolminskega ustvarila posebno deželico, katera se je razvijala po svoje in zato zaslužila svoj poseben popis. Ta knjiga je najboljši samospis, s katerim se more ponašati kak slovenski kraj. V uvodu pravi pisatelj, da je uže učenec nižjih latinskih šol ukrenil spisati tolminsko zgodovino, in da se je uže takrat lotil dela, ter da jo je predelal petkrat. — Za „Slov. Matico" opisuje »Slovensko zemljo" ter je objavil uže dva zvezka »Goriška in Gradiščanska" in »Trst in Istra", 1896. V šolske svrhe je spisal »Domoznanstvo" in »Zemljepis za srednje šole, II. stopnja", 1892. Rutarjev zlog je kratek in jedrnat, njegovo razpravljanje jc prepričevalno; glede slovenske ss) Lj. Zv. 1883. — ") Ib. — ") SI. N. 1886, 142-14!). - ") S. 1882, 80. — '•) Lj. Zv. 1883. — "') Zv. 1879. - ") Lj. Zv. 1883. - ") Izv. 1893. - ") Izv. 1892. — M) Izv. 1895. — ") Izv. 1893. - ») Izv. 181)4. in slovanske zgodovine krepko zavrača vsako inorodno pačenje in zavijanje. Ivan Vrhovec iz Ljubljane (1851.1.), služboval kot suplent najprej v Ljubljani, potem kot profesor v Novem mestu, se je oglasil najpoprej v Stritarjevem „Zvonu" '), v katerem nahajamo sestavke „Njega ni"2), „Plavice in slak". Po narodnem življenju je posnet spis „Zimski večer pri peči" 3), ki nas v marsičem spominja Jurčičevih prvih spisov. Na zgodovinska tla je prešel s sestavkom „Kako so naše očete v vojake jemali?4) in opisal Petra Pavla Glavarja.3) Na podlagi samostalnih arhivskih raziskavanj so nastali lepi spisi ,.Iz domače zgodovine" v „Ljubljanskem Zvonu" 1886.1., kjer opisuje zabave v stari Ljubljani, pasijonsko procesijo, kugo, deželno brambo, početke ljudske šole, tlako in nekdanji deželni zbor kranjski. Za svojega bivanja v Ljubljani se je temeljito pečal z zgodovino glavnega mesta kranjskega, n. pr. Topografična slika Ljubljane, to pa je bil samo uvod večjemu delu „Ljubljanski meščanje". V tej knjigi je živo popisano delovanje in gibanje Ljubljančanov od srednjega veka do novejših časov na podlagi ne-natisnenih virov. V istem smislu je obdelal tudi zgodovino Novega mesta. Pisava je istotako zanimljiva, samo omeniti bi bilo, da so navedene nekatere premalenkostne stvari, n. pr. prepiri in tepeži dijakov. Mnogobrojni so njegovi spisi v „Izvestjih muzejskega društva". Ivana Vrhovca odlikuje temeljitost in gibčen zlog; vidi se njegovim spisom, da se je pisatelj z veseljem bavil s predmetom. Josip Apih (1853.), iz Zapuž na Kranjskem, profesor od 1877. 1., je služboval mnogo let v Jičinu, sedaj na učiteljišču v Celovcu. Sodelavec »Ljubljanskega Zvona", je opisal Vclegrad'), obširno in s posebnim ozirom na Slovence narisal plemstvo in narodni razvojl), navedši tudi mehko svojstvo slovenskega plemena kot razlog, da so Slovenci izgubili plemstvo, eminentno bistven del naroda, ki jc n. pr. v Madjarih najkrepkejša podpora narodni ideji, na Poljskem pa je v poprejšnjih časih zakrivilo propast države; zato pa bi morali Slovenci skušati po lastni marljivosti nadomestiti ta važni nedostatek. Ko zasleduje Apih vpliv plemstva na razvoj posameznih narodov, opisuje tudi židovstvo3) v zgodo- ') Zv. 1877. - ') lb. — •) Zv. 1879. -l) Lj. Zv. 1885. — a) Lj. Zv. 1887. - 4) Lj. Z v. 1885. — ') Lj. Z v. 1885. ') Ltp. SI. Mat. 188(5. vinskem, verskem in prirodopisnem obziru in po razmnožitvi pridevši črtice iz patologične in kriminalne statistike, posebno povdarja, da je 1879. 1. po narodnosti kridatarjev bilo 24'14 % obsojenih radi nepoštenega postopanja pri kreditnih opravkih, ki pa so bili samo židje. Od teh splošnih predmetov je prestopil Apih v ožje meje opisavši »Žigo Herbersteina" 4) s posebnim ozirom na Slovanstvo, temeljito, razpravo je naslonil na mnoge znanstvene vire. Naravno je, da se spis peča osobito s Herbersteinom, od-kriteljem Rusije. Njegov spis »Kranjski stanovi"4) ga je uvedel ali napotil v zgodovinski razvoj vladne uprave in je bil morda povod, da se je začel baviti z zgodovino 1848.1., katero je opisal v posebni knjigi „Slovenci in leto 1848". Tvarina te knjige je razdeljena na te-le oddelke: I. Kulturne in politične razmere .Slovencev do 1848. leta; II. Viri preobrata; III. Marčevi dnevi; IV. Narodni program; V. Boj proti Frankobrodu; VI. Prepir o bojah; VII. Narodna organizacija; VIII. Volitve v državni zbor; IX. Slovenski program; X. Slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru; XI. Slovenci in ustaja meseca oktobra; XII. Slovenske zahteve in pridobitve; XIII. Iz državnega zbora v Kromerižu; XIV. Slovenci v ustavnem odboru; XV. Dopolnilne volitve; XVI. Razpust državnega zbora. Ta jako pregledno in trezno v lepem zlogu pisana knjiga je vsakemu omikanemu Slovencu ogledalo bližnje minolosti in kažipot za bodočnost. Apihov spis »Statistika članov" »Matice Slovenske" B) izraža željo, naj bi »Matica" nadaljevala in izvršila knjigo ^Slovanstvo". Ko se je ustanovilo ^lzvestje", je Apih pristopil med sotrudnike zgodovinskega lista, ter objavil v njem »K zgodovini novomeški v 18. veku"1) in »K obrtni politiki v 18. veku".'') Apihova posebnost je ta, da zgodovinska dejanja rad spravlja v dotiko z današnjimi razmerami; zarad tega so njegovi spisi splošno zanimljivi in sc kaj radi čitajo. Dr. Franc Kos iz Selc na Kranjskem (1853.), je služboval kot profesor v Gorici, v Kopru in sedaj zopet v Gorici na ženskem učiteljišču. V svojem obširnem spisu »Slovenci za Karola Velikega" ') podaje najpoprej zemljepisni pregled slovenske zemlje in pripoveduje, Ltp. si. Mat. 1885. — ■) Ltp. SI. Mat. 1892. Dostavi: K zgodovini novomeški v 8. veku, Izv. II. K obrtni politiki v 18. veku, Izv. IV. — *) Ljub. Zv. 1887. - ') Izv. 1892. — ') Izv. 1891. x) Lj. Zv. 1882; dostavi iz SI. N. 1871, 75—79, spis »Slovenci pod Ka-rolom Velikim in nasledniki iz njegovega rodu". kako so Slovenci slednjič podlegli Frankom. Spis se odlikuje po svoji točnosti. Ocenil je Staretovo „ Občno zgodovino" očital Fekonjevemu spisu „Razširjevanje kristijanstva" 3), da je osnovan na zastarelih virih, pohvalil Rutarjevo „Zgodovino Tolminskega".4) Jako ugodno vpliva na razvitek slovenskega zgodovinopisja to dejstvo, da si je naš mlajši naraščaj nekako razdelil obširno zgodovinsko polje; s posebnim zanimanjem zasleduje Kos prvo dobo naše zgodovine, ko so Slovenci zasedli svoje ozemlje, to dokazujejo uže navedeni spisi in ,,Regesti k domači zgodovini^ter „Iz domače zgodovine"v prvem je navedenih 76 važnih podatkov iz 9. stoletja, drugi sega pa še dalje nazaj v dobo, ko so vzhodni Gotje gospodovali po deželah, kjer stanujejo sedaj Slovenci. Prvi uradnik kralja Teodorika je bil plemeniti Rimljan Magnus Aurelius Cassiodorus Senator, čigar uradna pisma so se pozneje natisnila z naslovom Variarum (epistularum) libri XII. V tej zbirki se nahajajo tudi pisma podrejenim uradnikom ob Soči, v Istri in v Posavju. Gotski vladarji so gledali na to, da se je pomoglo ljudstvu, če je bila v kakem kraju slaba letina. Radi slabe letine na Beneškem se je Cassiodor obrnil na istrske 7) provincijale, naj bi za določeno ceno poslali vina, olja in pšenice. V tem pismu Cassiodor slavi Istro radi rodovitnosti in blagostanja. Dotični list je vcle-znamenit; zato bodi tukaj posnet: „Istra je zanj (Cassiodor je bival v Raveni) najbližja pokrajina, ležeča med zalivom Jonskega morja, polna oliv, okrašena z njivami in vina bogata, kjer zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo. Po vsej pravici se zove Istra polje ravensko, jedilna shramba kraljevega mesta (Ravene), razkošno in prijetno shajališče, katero ima kaj ugodno podnebno toplino, da se razprostira proti severu. Istra ima takorekoč nekoliko svojih Raj *), ker se morje na raznih straneh zajeda v njeno zemljo. V takih krajih je polno gostilen z morsko juho; tudi jc obilo rib. Tu je tudi več Avernov. Brez števila je morskih ribnikov, kjer se povsodi plodijo ostrige brez človeškega napora. Tu se ni treba truditi za živež in tudi ne skrbeti, kako bi si kdo prisvojil rečene dobrote. Vile (praetoria) se svetijo na dolgo in široko, in človeku *) Kr. 1885. — J)Kr. 1886. Dostavi „lTpor hrvatsko-slovenski pod Ljudevitom", Kr. 1882. - ■') Kr. 1882. — ») Izv. 1894. — •) Izv. 1895. — 7) Cassiodori Variar. XII. 22. — ") »Daiae so bile mesto na kampanskem obrežju blizu Neapola ter za časa rimskih cesarjev imenitno kopališče. Ne daleč od Daj je bil Avern z majhnim jezerom", se zdi, da so sestavljene iz biserov; zato so trdili predniki, da krasoti toliko palač imenovano pokrajino. Blizu brega je cela vrsta najlepših otokov, kateri donašajo priljubljeni dobiček, varujejo ladje pred nevarnostmi ter bogate poljedelca s svojo izredno rodovitnostjo. Istra popolnem okrepčuje dvorno stražo (»comita-tenses excubias"), lepša italsko državo, preskrbuje višje osebe z razkošjem, nižje pa z živežem, in skoraj vse, kar se pridela v tej pokrajini, spravi se v kraljevo mesto (Ravena). Sedaj prepušča ta presrečna pokrajina radovoljno svojo zalogo." Iz tega se razvidi, kako zanimljivi so podatki o naši zemlji iz starih časov. Najvažnejše Kosovo samostalno delo je »Spomenica o tisočletnici Metodove smrti" 1885, ki jo je izdala „.Matica Slovenska ". V prvem delu navaja pisatelj vire, iz katerih je zajemal, v drugem riše življenje slovanskih blagovestnikov, v tretjem opisuje ozemlje slovensko v 9. stoletju. Vjemamo se s sodbo Rutarjevo, da bi moral stati tretji del pred drugim, in da bi bilo treba obširniše opisati Moravsko. I)r. Kos bi bil mož za to, da nam Slovencem poda našo zgodovino. Franc Orožen (1853.), iz Laškega trga na .Štajerskem, učitelj zgodovine na pripravnici v Ljubljani, se je v dveh korenitih spisih bavil s prašanjem, s čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo mi'), in kako se je počelo in razvijalo pisanje.2) Postavljen na čelo „Slovenskega planinskega društva", katero je v kratkih letih spravil do lepega ugleda, se je vrlo zanimal za hribolastvo v Slovencih in je raziskaval njegov zgodovinski raz-vitek; uspehi teh trudov sta dva lepa sestavka »Prvi hribolazci na Triglavu v dobi od 1778—1837" ter ,, Vodnik turist in turi-stiški pisatelj" 3). Ves omikani svet se zanima za znanstveno potovanje pogumnega Angleža Stanleyga Henryja Moretina; zaslužno delo je torej izvršil Orožen, da je v poljudni obliki Slovencem razložil njegova potovanja. Ugleden in spreten šolnik v svoji stroki, zgodovini in zemljepisju, je za meščanske šole razložil zemljepis v treh stopnjah s slikami (1893- -96); zemljepis za 1. stopnjo se je natisnil uže drugič, kar je lep dokaz za njega porabnost. Istotako se je uže dvakrat natisnila njegova »Metodika zemljepisnega poduka". Zvest podpornik „Slov. učiteljskega društva v Ljubljani" je v proslavo petdesetletnice slavnega vladanja ce- ») Lj. Zv. 1887. - a) Lj. Zv. 1888. - ') Plan. Vest. sarja Franca Jožefa izdal »Ustavoznanstvo", ki je pa šele po 1895. 1. zagledalo beli dan. To delo je resultat njegovih sestavkov v »Učiteljskem Tovarišu". Za slovenske šole prireja stenske zemljevide. Ivan Vrhovnih (1854.), iz Ljubljane, sedaj župnik v Trnovem, se prišteva najodličnejšim zgodovinarjem na Kranjskem in je delaven na polju cerkvene in slovstvene zgodovine. Pridružil se je Koblarju ter v drugem zvezku njegove »Zgodovine fara" opisal Nakeljsko, Dupljansko in Goriško faro, spisal nekatere sestavke v V. letniku TIzvestij muzejskega društvau, n. pr. „Gla-golica na Kranjskem", potem pa je temeljito naslikal delovanje dveh slovenskih pisateljev, namreč Janeza Debevca (Izv. V.), ki je bil vrl pomagač Japlju, Vodniku ') in Kopitarju in zapustil tudi nekaj rokopisov, ki se nahajajo v škofijskem arhivu in v ljubljanski semeniščni knjižnici. Življenjepis Janeza Ciglerja je pa izdal v posebni knjižici. Vrhovnikovi spisi se odlikujejo po temeljitosti in po poljudni obliki. Anton Kohlar (1854.), iz Železnikov na Kranjskem, se je uže v dijaških letih posebno navdušil za zgodovino. Kot bogo-slovec je iz ruščine prelagal za razne časnike. Dr. Bleiweis mu Je šestošolcu dal za „Novice" prevesti sestavek ,,0 Matuševu v Ljubljani". V „ Vrtcu" je iz Nestora priobčil »Črticc iz ruske zgodovini:".2) Imenovan za knezoškofijskega kaplana je jel študirati škofijski arhiv in nabirati tvarino za zgodovino župnij na Kranjskem; zato je bil s posebnim dekretom imenovan škofijskim arhivarjem in pozneje urednikom lista vDiocesanblattu, v katerem Je začel objavljati zgodovinske spise v slovenskem jeziku. Pozneje je prišel za kaplana v Mengeš, a 1889. 1. za kurata v prisilno delavnico. Sedaj je postal še arhivar v muzeju in tajnik „Afuzej-skemu društvu". Po njegovem predlogu je društvo začelo Vdajati tudi slovenske spise; v resnici je tudi ves prvi letnik i»Izvestij" njegovo delo. V tem letniku je začel objavljati »Drobtinice iz furlanskih arhivov", ki so se nadaljevale v nastopnih letnikih; pisatelj trdi v uvodu, da se v italijanskih arhivih nahaja mnogo listin, važnih za zgodovino slovenskega naroda, posebno v cerkvenem obziru. Pri drugem spisu: „0 človeški kugi na Kranjskem" mu je bil v pomoč in v vzpodbujo spis o jednaki l) Dostavi: „Nckaj Vodnikove ostaline*, Izv. V. a) »Vrtec" 1879. 1. tvarini za Spodnje Štajersko; pisatelj vzklikne v uvodu: „Lahko se reče, da je kužna kosa po Slovenskem spravila več ljudij pod zemljo, nego turški meč". Najvažnejši spis v I. letniku pa je ,,Loško gospodstvo frižinskih škofov" na podlagi urbarija, ki ga je 1291. 1. dal napraviti škof Emihon; natisnil ga je štajerski deželni arhivar I. pl. Zahn v knjigi ,,Codex diplomaticus Austriacus-Fri-singensis". Brižinski škofje so v 12. stoletju radi pičlega števila prvotnih slovenskih prebivalcev okolo Loke naseljevali bavarske, tirolske in koroške Nemce; kraj med Loko in Kranjem so imenovali vsled tega „Officium Bavarorum". Te pokrajine so se pozneje razdelile v petnajst županstev. Pisatelj navaja v jako natančnih pregledih imena vasij, župnij in občin teh krajev iz 1271., 1584., 1880., in 1891. 1., iz česar se razvidi, da je večina vasij loške okolice stala uže pred 600 leti, da so Nemci pačili lepa slovenska imena, in da ni opravičena Dimitz-ova trditev, češ, Slovenci so prvotna nemška imena ,, verb.- llhornovali". V kapucinskem arhivu v Skofji Loki je Koblar našel rokopisno knjigo z naslovom „Instructio pro Processione Locopolitana in die Para-sceues. FVnesta VIsV InCepIt ReDeMptorls nostrl ProCessIo. V tej knjigi se nahaja ves spev (nad 1000 slovenskih in par nemških stihov), ki so ga med potom recitovale delujoče osebe. V III. letniku ,,Izvestiju jc Koblar nadaljeval „Drobtinice iz furlanskih arhivov", opisal boje na Krajinah ter zmago pri Sisku 1593.1. ter Valvasorja vojaka; pojasnil zgodovino pošte na Kranjskem; v IV. letniku objavil črtice o kapucinskih samostanih štajerske provincije in v V. letniku kranjske cerkvene dragocenosti. Ko je preiskaval škofovski arhiv 1882.1., je pričel z izdajanjem Zgodovine fara ljubljanske škorije1' 1883.1. in jc prvi zvezek (ponatis iz „Diocesan-blattazopet napisal sam, pri drugih zvezkih a jc pomagal s v podatki iz arhivov Vrhovniku, Lavrenčiču, Sašlju in Volčiču; v „Letopisu Slov. Matice" 1892. 1. se nahaja njegov spis »Zgodovina železarstva na Kranjskem". A. Koblar jc bistroumen in marljiv delavec na polju domače, osobito cerkvene zgodovine. Naposled se je začel zanimati tudi za politiko in je bil nekaj časa državni poslanec. Ivan Lavrenčič (1858) iz Planine pri Vipavi, sedaj dekan v Šmartnem pri Litiji, ljubljenec Bleiweisov, je uže v mladih letih marljivo v „Novice" pisal o starejši cerkveni zgodovini, n. pr. »Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metodija" *), „Brata solunska" l), kjer povdarja, naj se primerno slavi dan 5. julija, ko je po vsem katoliškem svetu zapovedan sopraznik, saj je rimska stolica zaščitnica slovanskih blagovestnikov. Izmed življenjepisov omenim lepo knjižico o škofu Wolfu3), krajši spis o Juriju Gra-brijanu.4) Sestavek „Tisočletnica smrti papeža Janeza VIII. dne 15. dec. 1882":') je pisan sicer navdušeno, a n« podaje nič novega. Najobširniše je njegovo samostalno delo, ki nam podaje zgodovino Cerkljanske fare.0) Knjiga ima sliko farne cerkve, a na zvršetku dva latinska dokumenta. Spisana je z velikim trudom. Pa z očividnim veseljem do tvarine. — Lavrenčič je odločen v ovojih načelih in neumoren delavec v svojem poklicu. Ivan Šašelj iz Mokronoga na Kranjskem (1859), sedaj župnik v Adlešičih, je uže od drugega gimnazijskega razreda naprej začel nabirati stare novce in si pribavil na tak način zbirko, v kateri se nahaja okoli 450 rimskih in do 200 drugih novcev. Njegov Prvi spis „0 najdbi rimskih denarjev v Mokronogu" ') pripoveduje, da je vsled izjave nekega berača začel kopati v bližnjem gozdu na naznačenem mestu in jih našel v zemlji. Lastnik zemlje, pl. Berg, je tudi kopal; novcev so našli blizu 4500, ki spadajo vsi v dobo 260—284 po Kr.; posebno lepi so Probovi novci. Nekaj tega denarja se je razposlalo v muzeje v Ljubljano, Novo mesto, Zagreb, Budejevice, Olomuc in Plzen. — Koblarjevo delovanje na polju cerkvene zgodovine ga je vzbujalo na jednako pisateljevanje; n. pr. „Doncski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem" 2) ter »Zgodovinske drobtinice iz nekaterih cerkva na Dolenjskem"3). Delokrog na tem polju se mu je razširil na toliko, da je v tretjem m četrtem zvezku Koblarjeve »Zgodovine fara Ljubljanske škofije" opisal župniji Sentpeter in Adlešiče, in sicer obe po jednotnem načrtu: I. Prirodoznanski in statistični opis; II. Ob ustanovljenju fare; III. Cerkve; IV. Duhovni pastirji; V. Dohodki; VI. Farovž in šola; VII. Odlični župljani. Drugi knjižici so pridejani tudi Adle-sički lokalizmi. Konečno objavlja še hrvatske besede. Jednako slovarsko gradivo jc objavil tudi v „ Slovencu" 4) in v »Domin ') Nov. 1881. — *) Ibid. ') Anton Alojzij Wolf, knezoškof Ljubljanski. V spomin stoletnice njegovega rojstva. V LJubljani. 1882, 8", 58. — *) Nov. 1882. — ') Nov. 1882. — *) Nov. 1882. ') SI. Nar. 1880, 9, 10. — ') Zgod. Zbornik 1889 1895. - ') Zgod. Zbornik 1898. — 4) 1. lt-87, 238. Svetu" s); temu se pridružujejo „Belokranjske narodne pesmi" e)T ,,Belokranjski pregovori in reki" 7), „Belokranjske vraže in prazne vere".*) Opisal je tudi posamezne kraje, n. pr. Mokronogn), Po-brežje v Beli Krajini10), Žalostno goro na Dolenjskem11), Krupo v Beli Krajini ri); opisal je tudi slovenskega pisatelja Lavoslava Gorenjca-Podgoričana.13) Spreten in neumorno delujoč pisatelj obdeluje cerkveno in -posvetno zgodovino. Evgen Lah iz Vipave (1858),jje dovršil modroslovje na Dunaju, bil 1883—1884 suplent na gimnaziji ljubljanski, postal 1884.1. tajnik »Slov. Matici", 1886.1. komunalni statistik na ljubljanskem magistratu, od 1889. 1. stalno nameščen z naslovom: magistratni konceptni pristav. Lah je strokovnjak v statistiki; v statističnem obziru je primerjal „Slovensko Matico" in »Družbo svetega Mohorja" ') (z ozirom na število udov po raznih pokrajinah), podal statistične črtice o kranjskem duhovništvu Židov v Cis-leitaniji*), popisal kraške jame4), nekatera gorenjska mesta5) (Kranj, Tržič i. dr.), Ljubljano v zemljepisnem obziru"), označil literarni in zabavni klub7), občevalni jezik na Kranjskem.") Fr idoli n Kavčič, porojen 1860.1. v Sevnici na Štajerskem, se je šolal na ljubljanski gimnaziji, vstopil 1877.1. v 8. lovski bataljon, 1880. 1. dovršil zagrebško kadetno šolo in bil premeščen k 47. slovenskemu pešpolku v Trident. Sest let je služil v hrvatskem pešpolku Sokčevič v Oseku, odondot se je dal premestiti k ljubljanskemu domobranskemu bataljonu, a sedaj je nadporočnik v 27. koroškem domobranskem bataljonu v Celovcu. Vrstnik Ko-melov ') v slovenskem slovstvu, izbral si je Kavčič lepo nalogo, opisati življenje tistih odličnih Slovencev, ki so v vojaškem stanu dospeli do visokih častij. Kavčič jc sotrudnik »Ljublj. Zvonu". Janko Barle (1869) iz Budanj pri Vipavi, sc je 1871. 1. sč stariši preselil v Podzemelj v Beli Krajini. Na novomeški gimnaziji sta mu p. Ladislav Hrovat in sorodnik p. Florentin Hrovat vcc- 5) 181)1, 1893. — ') SI. 1886, 1887; Lj. Zv. 1887; Dom in Svet 1889, 1891. — 7) Drobt. 1887; Dom in Svet 1888, 1890, 1893. — ') Dom in Svet 1889, 1892, 1894. — •) Dom in Svet 1891. — 1H) Dom in Svet 1893. — ") Ibid. - ll) Ibid. ") SI. 1886. !) Lj. Zv. 1886. — *) Lj. Zv. 1888. — ') SI. Nar 1H82, 19. - *) Lj. Zv. 1883. - ') Lj. Zv. 1886. - •) Lj. Zv. 1888. — 7) Lj. Zv. 1887. — Lj. Zv. 1883. ') „lx vojaške torbe", SI. Nar. 1888, 17o, 180. f - U, ifSC f^^U^ Pečnik (1836) iz Dolenjskega, je redek pojav v slovstvenem delu kakega naroda, ker je preprost kmet in — arheolog; spisal je za „Izvestje muzejskega društva" nekaj zanimivih sestavkov, n. pr. „Najnovejše izkopine z Gore pri Smariji" (IV. let.) ter „Pogled na kranjska grobišča" (V. let.). Po svojstvih gradišč jih Pečnik deli v štiri vrste. Na zadnje pa pristavlja: »Nisem učenjak po knjigi. Toda v zadnjih desetih letih, ko sc vedno pečam s starinoslovjem in občujem s pravimi učenjaki v tej stroki, sem si pridobil toliko izkušnje, da sc lahko grem merit s kakim starinoslovskim kričačem, očitajočim mi nevednost. Poglavitno je, da ne pretiravam stvarij in ne sodim svojevoljno. Kar pišem, je resnica, ktero mi narekuje izkušnja i. d., i. d.14 P o t o p i s j e. Potopisje v Slovencih ni tako razvito, kakor v drugih bogatih narodih, n. pr. v Angležih, Nemcih, v Rusih in Poljakih. Slovenski romarji si volijo pot v Jeruzalem, v Rim, v Lourdes, Ahasver I. (dr. Pavel Turner) je ogledoval najbolj severne dele Evrope, pesnik Aškerc si je razširjal duševno obzorje v Carigradu in tam dobil mnogo snovij za svojega „Pavliho na Jutrovem", dočim je Ahasverus 111. (Vatroslav llolz) slovensko zemljo pre- potoval »Križem domovine", drugi slovenski popotniki so bolj skromni in se zadovoljujejo z našo lepo slovensko domovino. Nekateri slovenski popotniki so si pa še črez obljubljeno deželo naprej ogledali vzhodne dele sveta. Viljem Potočnik1), c. kr. mornarski poročnik, je s „Fasano" odplul iz Trsta in je iz Hongkonga poslal popis svoje vožnje. V iste daljne kraje je prišel Ivan Franke1), profesor na višji realki v Ljubljani, in objavil zanimive podatke o Kitajcih; Anton Ukmar3), mornarski komisar na Dunaju, podaje svoje »Spomine na jutrove dežele", opi-savši pot od Trsta v Smirno, povdarjaje, da se vkljub nesnagi v turških mestih nahaja dovolj zanimljivega. S posebnim veseljem ga je navdajalo, da je mogel priti do najvišje piramide. Vrnivši se na Grško, si je ogledal Atene. Naši odlični slovenski književniki so poročila o potovanjih porabili v to svrho, da so svoja mnenja izrekli o slovstvenih stvareh, n. pr. Levstik v »Potovanji od Litije do Čateža" *), kjer uči, kake predmete naj si pisatelji izbirajo za svoje delo; ali Cegnar v svojem spisu »Iz Trsta v Ljubljano".5) Kakor v drugih obzirih izborni Erjavec je tudi skoro nedosežen potopisec. Hrvatsko in Slavonijo je prepotoval v prvi vrsti v naravoslovskih namenih, vendar se nam prikazuje tudi odličnega narodopisca, n. pr. v »Potovanju po Bosni" in pozneje v Stritarjevem »Zvonu". Stritarju samemu je potovanje dalo povod za njegove prekrasne »Popotne pesmi" ; tudi druge je vnemalo potovanje, pa v manj poetični obliki, n. pr. slovenskega misijonarja Fr.Pirca. Jako važen je Vidmarjev »Potopis po Istri" °), ker je bil povod za to, da jej. Volčič začel nabirati in objavljati istrsko narodno blago. Val. Lah obilno poroča o Bolgarih 7) z ozirom na verozakonsko stran. Med učitelji jc marljiv popotnik J. Levičnik; v »Spominih na Dunaj in okolico" podaje slike iz svetovne razstave.") Od nekdaj mu je ugajalo potovanje, kajti „duh naš po dolgem trudu hrepeni po oddihu in bi inače moral hitro v krtovo deželo" pravi sam pisatelj v »Spominih na Dolenjsko". V tem potopisu je povdarjal po Valvasorju zgodovinsko stran Dolenjskega. Najobširniše in ») Nov. 1877. - ■) SI. Nar. 1876, 9-10. - ') Lj. Zv. 1883. - *) Slov. Glas. 1858. - ») SI. Glas. 1880. - *) Nov. 1857. - ') SI. 1875-1876. - ') GCit. Tovariš 1873, 1874, 1875; pristavi: rllelaku, Dan. 1862; »Goriško in tržaško Primorje", Slov. Več. 1864. z vedno rastočim veseljem in navdušenjem je opisal Levičnik veliko slovansko romanje v Rim 1881.1.") Tem popisom je pristavil konečno besedo v „Novicah" 1888. 1. Jako priljubljene so našim rojakom jugoslovanske dežele Dalmacija, Bosna in Hercegovina; Janežičev »Slov. Glasnik" je skozi tri letnike (1858—1861) Bosno opisaval tako vsestransko, da si čitatelj lahko predstavlja precej popolno sliko Bosne; primeri „Potopisne črtice iz Bosne" v »Slov. Narodu'1' 1871. leta, št. 69. Posebno pa je ustanek balkanskih narodov pozornost obrnil na te dežele. ..Pisma iz Dalmacije" ,0) opisujejo zgodovinski raz vitek raznih mest, n. pr. Spleta in Zadra: pri zadnjem se oso-bito odobruje, da občinski svet skrbno nabira zgodovinsko tva-rino. V „Potovanju po Bosni" n) trdi pisatelj, da je Bosna od Dolnje Tuzle do Serajeva tako lepa, da se ji človek ne more načuditi. Postaja Zenica je baje tako živahna, kakor marsikatera velika postaja ob južni železnici. V Serajevo prišedši se je pisatelj predstavil vojvodi Wurtemberškemu, da bi izvedel kaj o bosanskem gospodarstvu. Sedajni labodski knezoškof dr. Mihael Napotnik se je kot vojaški kapelan udeležil okupacije Bosne12), duhovnik la-bodske škofije J. Čagran je bil nekaj časa katehet v Serajevu in je popisal to, kar je doživel.13) V vzneseni besedi govori o teh deželah Igo Kaš (glej ,,Pripovedništvo"). Anton Svetek, sedaj računski svetnik pri tinančnem ravnateljstvu v Ljubljani, v ,,Spominih na okupacijo Bosne" (ob deset-letntci) u) pripoveduje iz življenja slovenskih vojakov 17. pehotnega polka; posamezne epizode so opisane jako plastično. — Gustav Pire je naznačil svoje vtise, ko jc iz gospodarskih namenov ogledoval velika posestva čeških plemenitaŠev i:') — Vekoslav Vakaj riše v posebni knjigi potovanje na Češko. Pozabiti ne smemo dveh Dolenčev, očeta dr. Henrika Dolenca (1838) in sina mu Antona Dolenca (1871). ki je praporščak; pisala sta v »Slov. Narod" in »Ljublj. Zvon". Planinski turist slovenski je Franc Kadilnik, ki je leta 1872. popisal ,,Pot na Veliki Zvon"; nasvetoval jc, naj se več- ') Nov. 1882 1884. Dostavi: »Spomini na Notranje-Kranjsko", Kol. Moh. 1874; „0 narodnih običajih v Železnikih", .Šolski 1'rij. 1854. — 1M) SI. 1878, 1879. Nov. 1888. Slov. (»osp. 1878 in 1881. — ") Slov. Gosp. 1884; dostavi Avg. H — c : »Kotorsko ustje", SI. 1882, 22 — 23; C. Dular opisuje Slavonijo v Nov. 1876. - ") Lj. Zv. 1888. — '•) Nov. 1880. krat hodi na Triglav, katerega popisuje Žanov 1874.1. je Ka-dilnik napravil izlet na Učkogoro. — Druge vrste hribolazec je bil Simon Robič, ki je gore preiskaval oziraje se na prirodoslovje; prišel je na Grintovec ,7), na Ledenico,s), na Storžič.1") J. Lavtižar je popisal Košuto20); Cirilov21) predlaga, naj se na Grintovcu napravi zavetišče: Fr. H—ski ") toži, da se Slovenci tako bore malo brigajo za krasne planine; vendar so si v zadnjih letih ustanovili ,,Slovensko planinsko društvo", za katero si je pridobil mnogo zaslug župnik Aljaž. Najodličnejši slovenski popotniki. Dr. Pavel Turner (Ahasverus I.), (1842.) iz Frama blizu Maribora, je pohajal prvih šest šol latinskih v Mariboru leta 1857—1863, sedmo na Reki, napravil maturo v Mariboru 1865.1. Potem je šel na Angleško, kjer je silno težko utrdivši si položaj preživel nekaj let. Nato je bil mnogo let hišni učitelj v odličnih plemenitaških rodbinah (sedaj pri mejnem grofu Pallaviciniju na Dunaju). Uže 1. 1865. nahajamo v „Novicah" dopise iz Hulla in iz Londona, kjer popisuje na jako mičen način javne in druž-binske razmere na Angleškem; v ,,Celovškem Slovencu" 1. 1869. popisuje volitve v angleški parlament. V „Crčkarijah iz Londona" popisuje božične praznike, tekmovanje angleških amaconk v dirkah v Rotten-Row, pustne veselice, gledišča, hiše v Londonu, praznik sv. Valentina.') Angleških razmer se jc vedno rad spominjal in v humorističnem smislu v ..Zori" 1. 1872. izpovedal „Na Angleško se grem ženit". Leta 1871. je potoval po Nemškem, Švicarskem in Angleškem, naslikal') Hamburg, švicarsko svobodo, Reno, Brighton, angleške čitalnice, društva za razširjanje omike, ki so razdeljena v sekcije; osobito se tam skrbi za predavanja. Po Ogerskem potujoč se je oglasil ..Crekarus redivivus" 3) o narodnem blagostanju. Na Angleškem se jc seznanil z Rusi, ki so se trudili Angleže pridobiti za ruske težnje; med teini se odlikuje Olga Kirčjeva pisal je Turner v Slov. Narod" 1880,80—81 o raz- ") Nov. 1872. - ") Nov. 1880. - ") Nov. 1879. - ") Nov. 1878. - *') Nov. 1878. - ") SI. Nar. 1888, 108. - ") SI. 1877, 192. l) Slov. 1869, 1-28. — ■) SI. Nar. 1871, (JI, 63, 75, 18 82, 94, 115.— *) SI. Nar. 1871, (i(> 69. Na prošnjo Turnerjevo je pisatelj te knjige v »Slov. Narodu 1. 1881. iz angleške knjige Olge Kirčjeve prevel obširni del o reformah Aleksandra II. merah Anglije in Rusije v letih 1876—1880. Osobito zanimljivo je bilo njegovo potovanje do najskrajnejših severnih krajev v Evropi, kamor je spremljal svoja plemenitaška ogerska gojenca; to je mično popisal v »Slovenskem Narodu" Videl je mesta Tromso in Drontheim in vrnil se črez Angleško domov. Tamošnje ljudi hvali kot marljive, snažne in pobožne. Pot je ubral čez Slovaško, kjer je obiskal kopelj Homone; potem je potoval čez Prago, Draždane, Berolin, ki mu ni ugajal, čez Stockholm in Kristianijo; proletariat se tu ne nahaja niti v mestih niti na kmetih, nego blagostanje jc bolj enakomerno razdeljeno. Slovenci so z velikim veseljem čitali te potopise, ki so jih povedli v dosedaj neznane severne kraje.'') Pred tem daljnim potovanjem je Turner poslal „Novicam" 1880. 1. osem pisem iz Ogerske, v katerih popisuje Ogersko s posebnim ozirom na narodnogospodarske razmere, nadaljeval je ta pisma še v 1881.1. Goreč slovenski rodoljub je Turner Slovake še posebej opisal v „Novicah" 1880.1. v sestavku ,.Izpod Karpatov". Ker je videl mnogo sveta, daje mlademu prijatelju svete, kako se mu je vesti v življenju, da bo dobro izhajal.") Temeljito znanje tujih razmer, pridobljeno na ta način, da jih je gledal na svoje oči, privedlo ga je na to, da je tuje državne razmere primerjal domačim, in tudi za Avstrijo zahteval ustavo, urejeno po angleškem uzorcu.7) Povest „Tri gra-cije" podajajo nam pristno, dasi ne vabljivo sliko iz visokih ogerskih družbinskih krogov. Josip Nolli (Ahasverus II.). Kot izborno izurjen operni pevec in prijatelj dramatike je bil koj s početka krepka podpora „Dramatičnemu društvu" in je napisal „Besede naši mladini" '), nagovarjajoč jo, naj se pobrine za to velevažno društvo; naznanjal je h krati, da odbor omenjenega društva njegovo knjižico ,,Priročna knjiga za glcdališčine diletante" razdeljuje med ude. Ocenil je prvo produkcijo domačega orhestra, ki je p red naša 1 Spohrov kvartet v C-dur '1); naglašal veliki pomen in izredno važnost Kuhačeve zbirko1) ,,Južnoslovjenskih narodnih popievaka"; izrazil jc svoje mnenje, da je videti vpliv nemških čveterovrstičnih SI. Nar. 1881, 14« seqq. — '') Dr. Ahasverus, Popotne opazke, Kr. 18S1. -•) „V Svet", Lj. Zv. 1J-88. — T) Slov. 1867, 10 do 17. - ') Lj. Zv. 1888; dostavi: „0 ti zakajeni svet", Lj. Zv. 1886. ') SI. N. 1870. — 3) SI. N. 187.'), 110. - s) SI. N. 1878, 6(5. kitic. Dočim je naš Ahasverus I. potoval, da si ogleda svet, ga je šel Ahasverus II. razveseljevat in povečat slavo slovenskega imena v tujini. Napotil se je 1879. leta na Italijansko in nastopil dne 10. julija v milanskem gledišču La Scala v operi Trovatore, nastopnega meseca je pel v Livornu; kakor Milan, tako opisuje tudi to mesto vpletši zgodovinske spomine osobito o »Genua la superba". (Listi iz tujine)*) Nastopnega leta udari čez Pontebo v Benetke, v Ferraro, Verono, Milan in Bologno.5) („Listi iz Italije"). Lepa Italija, domovina umetnega petja in učilnica slikarjev ga izvabi tudi 1881. 1. iz Ljubljane, da jo krene čez Trst na južno stran. V Listih iz tujine6) obžaluje, češ da v Trstu besni' domači prepir. Ob hudi burji je odplul v Benetke in Milan in povdarjal v nadaljevanih Listih iz tujine7) zlasti zgodovinsko važnost Monze. Iz Genove je odrinil v Marseille in Barcelono, ki je domovina Giordana Bobolija in drugih slavnih mož. Naprošen v Odeso, jo je krenil s Španskega na Rusko; na tej dolgi poti se je mudil na Reki, v Zagrebu; povsod je pre našel preveč nemščine. Pred Belgradom je bil dne 19. februarja 1881; vrivali so se mu zgodovinski spomini o slavnem uporu jugoslovanskih plemen proti Turkom. Stopil je s hrabrim Srbom .Savo Alešičem v Uskoder v Mali Aziji. — 1884.1. ga nahajamo zopet na Italijanskem. ,.Listi iz tujine" poročajo o njegovih potovanjih v Sicilijo; Cataneo primerja Carigradu. — Slovenskemu gledališču je Nolli sedaj brez dvoma najstarejši igralec in kot režiser opere ter kot stalni domačin delujoč v prvi vrsti iz navdušenja za domačo opero glavni steber, s svojim še vedno svežim glasom pa vsemu občinstvu priljubljen. Priredil je mnogo gledališčnih iger; glej »Bibliografijo dramatike". Nolli je porojen v Ljubljani 1841.1. Vatroslav Holz (Ahasver III.), reete Olc (Lovro Anželov, Vilko Drvanjski, Prostoslav Kretanov, Skok), je bil porojen 1844. 1. pri Sv. Trojici v ..Slovenskih Goricah", je šel po dokončanih prostonarodnih šolah v Maribor in tam poiskal mojstra cerkvenega restavratorja in zlatarja, kjer je dovršil nauke v štirih letih. L. 1864. jc prišel na Vrazov dom in ljubezni poln začel zlagati pesni. Dan 17. marca 1865. postavila ga je usoda k vojakom. Povabljen pa je bil hkrati naslikati Vrazovega brata. Srečno do- 4) SI. Nar. 1879, 19 id. - 5) SI. Nar. 1880, 34 -170. - *) SI. Nar. 1881, 224. - ') SI. Nar. 1881, 225. vršivši sliko in ugodno preži ve vši nekaj dnij odrinil je čez Ljubljano, in Trst v Pulj in se vdeležil bitke pri Visu. Nato je šel zopet na morje na fregati ..Donavi" proti Kitaju. Priporočen po Dav. Trste-njaku dobil je službo pri »Slov. Narodu" 1872. 1., potem služil na mariborskem magistratu kot pomožni uradnik do 1878. 1., ko je vstopil pri banki »Slaviji". Da ni moral iti v vojake, bi bil šel v Beč na slikarsko akademijo. V vezani in nevezani besedi dal je rojakom pogledati v svojo duševno delavnico; njegova pesen »Slovenskim umetnikom"'), ki je izraz njegovega svojstva, se začenja tako-le: Življenja posvetite božji dar, Sinovi slave, službi umetnije, Umetnosti postavite oltar Na svetih tleh slovenske domačije. „Iz zapisnikov slovenskega umetnika" 2) se razvidi, kako se je vila pot njegove omike: Tam prikaže se mi deva mila, Ljubeznivo se mi nasmchlja, ln prijazno kot nebeška vila Nežno svojo roko mi poda.') Kar je doživel v divnih ljutomerskih goricah, izraža v nežnih pesmicah 4 '"'). Kakor Vraz opeva Vatroslav Holz klasično panonsko zemljo v »Glasu iz Slovenskih Goric" tudi jc zložil slavospev Slomšku. Njegova služba pri banki »Slaviji" ga je gonila »K rižem domovine". Krenil je iz Ljubljane skozi Celje na Ptuj, da je opisal »Staro Celje" in »Ptujski grad" 7) in naslikal Haložane. V vseh teh spisih navajal je precejšnje število verzov iz nemških pesnikov. Drugokrat je pot ubral v Vipavsko dolino, v Ajdovščino, Rifcnbergs), Gorico9) na Sv. Goro.10) Ker mu je Spectabilis očital nemške citate, jih je v omenjenih potopisih izpustil. Istega leta je krenil Ahasverus III. na Dolenjsko stran, bil na domu Jurčičevem, pri slovenskem graščaku Rudežu, šel čez Samobor, Zagreb v Karlovec, obiskal Mandelčev grob.11) Domov se povrnivši upotil se je v Idrijo'1), omenil vrhniške izvore Ljubljanice in obiskal slikarja S. Ogrina. Ogledal si je tudi v tužni Istri") Hrušico, l) Zr. 1874. - s) Zr. 1875. -- ') Zr. 1875. - *) Zr. 1872. - ») Zr. 1872. — •) Kr. 1881. - T) SI. Nar. 1881, 25, 93, 139; (l>o Ptuju gori in doli). - ') SI. Nar. 1881, 180, 21(5, 281. ') SI. Nar. 1882, 25 -28. — lo) SI. Nar. 1882, 57, 83. - ") SI. Nar. 1883, 108, 123, 13(3, 178, 184, 258; v Metliki se je sešel z Ivanom Navratilom, SI. Nar. 1883, 270. — ") Slov. Nar. 1884, 172, 198. — ") SI. Nar. 1884, 239. Buzet, Matavun, bil pri pisatelju Volčiču in podal njegov življenjepis. Ozrl se je potem na triletno potovanje „Križem domovine."11) „Potopisne arabeske"13) opisujejo Budapešto, Bečkerek, Zemun, Beligrad in Novi Sad. V Iloku je palača Ode-scalhi s krasno knjižnico. V Mitrovici je videl plesati narodno „Kolo", v Rumi vršiti se poroko. „Golubince" in „Martince" je opisal na enak način kakor Erjavec gostbe v Mazinu. Nazaj grede je videl Zader z mnogimi spomeniki iz beneške dobe, Poreč, Pičan, Lindar in Pazin.10) „Sprehodi po domovini"17) so ga povedli ob kvarnerskem zalivu pod sivi Sisol; popotnik podaje življenjepis Kumičičev. — V „Liburniji" so pre vsa poslopja okrašena z mnogimi slikami. Naši omehkuženi Poljanci bi videli, kako težko si tam kmet pridela svoj pičli kruh. Naravno je, da se je Holz močno zanimal za naše slikarje; opisal je delovanje Jurija Šubica kot cerkvenega slikarja, ki je z mojstrsko roko šentjakobsko cerkev v Ljubljani ozaljšal s štirimi slikami. Preje 1ft) ga je narisal kot umetnika sploh in razložil njegovi sliki »Umetnost in zgodovina" 20) „Prirodopisje in starinstvo"21) v deželnem muzeju v Ljubljani. Jako zanimljivo je načrtal duševni razvitek Janeza Šubica ri) in umetniško važnost slikarske rodbine Subicev sploh. Spretno je ocenjal vrednost posameznih slik, n. pr. Jurija Šubica „Marijno obiskovanje" v velikem oltarju na Rožniku in Antona Chitussija sliko ,,Pogled na Prago".23) Malo-kateri Slovenec pozna toliko omikanih rojakov, kakor on, zatorej so zanimljivi njegovi „Spomini", v katerih opisuje 31 umrlih slovenskih odličnjakov na tako plastičen način, da jih vidimo kar žive pred seboj, opisovanje pa se omejuje bolj na njihovo kretanje v družbi. — Holz je jedini pisatelj v Slovencih, ki se peča z umetniškimi vprašanji slikarstva. 14) 81. Nar. 1885, 23- 25. — SI. Nar. 1885, 9!); dostavi: O grških duhov- nikih v Slavoniji SI. Nar. 1886, 98. - '*) SI. Nar. 1887. - 1T) SI. Nar. 1888. — ") Slov. 1886. — ") Ibid. - l0) Ibid. - ") ibid. — ") Ibid.; po njegovi smrti mu jc (Juriju Subicu) napisal nekrolog v Ljublj. Zvon 1889. - '") Lj. Zv. 1889. II. Jezikoslo vj e. Uvod. Ker se je vsaj načelno priznala jednakopravnost vseh v Avstriji živečih narodov, je slovenščina tudi v šolah zadobila nekaj več veljave; nastala je torej potreba, skrbeti za dotične knjige, ki se pa nanašajo v večini na pouk slovenščine in ne na vse predmete srednješolskega pouka; za klasično jezikoslovje je poskrbljeno v toliko, kar je potrebno za nižje razrede. Radi tega se v oddelku Jezikoslovje" govori najpoprej o pisateljih šolskih knjig; njim se pridružijo pisatelji, ki so slovenski jezik raziskavah v znanstvenem obziru; tu omenjamo pred vsemi p. S k rab ca, dr. Oblaka, dr. S trek lj a in dr. Murka, ki stojč v svojih strokah na taki visočini, da so nam Slovencem na čast. Razdelili so si obširno stroko slavistike, Strekelj in Skrabec se ozirata bolj na oblikovno stran, Oblak na zgodovinski razvitek jezika in Murko na slovstveno stroko; Strekelj izdaja v vzorni uredbi slovenske narodne pesni. Izvestja naših gimnazij donašajo tu pa tam samo-spise o jeziku starejših pisateljev. Nazadnje se v tem odstavku navajajo pisatelji, ki so svojo pozornost večinoma obračali na slovstveno stroko; med temi zavzema najodličnejše mesto Frančišek Levee. V poprejšnjih letih je na tem polju uspešno deloval dr. Pajek, ki se je bavil osobito s slovenskimi pisatelji na Štajerskem; žal, da ga drugi posli odvajajo od tega dela. Njegov tovariš na Štajerskem Andrej Fekonja je opetovano preiskava! n popisal ilirsko dfibo in se najrajši pečal s Stankom Vrazom. Pokojni Jereb, velik ljubitelj slovenskega slovstva, je vselej navedel nove podatke o pisateljih, katerih delovanje jc narisal živo in temeljito; Lovro Ž v a b je z velikim trudom in nemalimi žrtvami iskal doslej nepoznanih starih knjig in jih zanimljivo opisal. Mlada odlična moč na tem polju je Josip H e n k o v i č , Spiritual v ljubljanskem Alojzijevišču; njega odlikujeta temeljitost in živahno opisovanje. Franjo O e 1 e s t i n je z vseslovanskega stališča sodil naše duševno gibanje in dajal dobre svete. aj Šolniki. Valentin Kermavner (1835) iz Brezovice na Kranjskem, 1859. —1869. 1. profesor v Črnovicah, do 1873.1. v Celju, in do 1890.1. v Ljubljani; odlikovan z Najvišjim priznanjem živi v pokoju v Gradcu. Podpiral je »Slov. Narod" z raznimi spisi o šolstvu in odgoji'), n. pr. o vzgoji mladine, o nalogi naših gim- ' nazij, na katerih se je treba ozirati na materin jezik, domače slovstvo in zgodovino2), o Leibnitzu v Rusiji3), ki je izdelal načrte za vladne kolegije in akademijo znanosti, o narodnostnih razmerah na Erdeljskem4), o pesništvu sploh.5) — On je priznan strokovnjak v grškem jeziku, iz katerega je spretno prevel tretji °) in deveti') spev Odiseje in Platonovega Evtifrona.8) Udeležil se je izdelovanja »Latinsko - slovenskega slovarja" (poj. H. Rožku) priredivši črke A, B, C in izdal tri jako vestno izdelane šolske knjige, „Vadbe" za 3. in 4. razred in »Slovnico" za latinski jezik. Te knjige so spisane z nenavadno natančnostjo in samostalnostjo nasproti nemškim učilom jednakc vrste. Josip Šuman (1836) od sv. Ane v Slovenskih Goricah, od 1860. 1. profesor na mariborski, potem na akademični gimnaziji na Dunaju. L. 1884. je prišel za ravnatelja na višjo gimnazijo v Ljubljani, 1890. 1. postal deželni šolski nadzornik. — .Sodeloval je v »Novicah" in v Geršakovi »Čitalnici", v čije četrtem zvezku se nahaja sestavek njegov »Ravnopravnost in robstvo". Ko se je 1868. 1. v Mariboru ustanovil „Slovenski Narod", ga je podpiral s spisi, ki se pečajo s Slovanstvom, n. pr. »Obrazi Slovanstva" '), »Sosedi Slovanstva"?); v tem zmislu je opisana »Starost slovanstva v Evropi" *), kateri spis je pa Krek v »Kresu" vendar sodil preostro. Svoje predavanje v mariborski čitalnici o Safarikovem življenju in slovstvenem delovanju je objavil v Pajkovi „Zori".4) Študije o stari dobi Slovanstva so ga dovele do primerjalnega in splošnega jezikoslovja; dotične nazore novejše šole je Slovencem pojasnil v spisih »Človeški jezik in njegov razvitek", »Jeziko- l) SI. Nar. 1875, 230, 238. — a) SI. Nar. 1875, 231. — •) SI. Nar. 1875, 275; Leibnitz o pedagogiki, SI. Nar. 1875, 229. - *) SI. Nar. 1875, 203-204. - ') Kr. 1882, 37, 97. - •) Zr. 1870, 81-233. — 7) Prog. gim. celjske 1878, - ') Zr. 1872. ') SI. Nar. 1870, 40. - ") SI. Nar. 1870, 50. - ') Ltp. SI. Mat. 1881. - 4j Zr. 1877. slovstvo"5), „Mlajše omehčanje".0) Večje delo, dasi ne samostalno, je „S 1 o v e n s k a slovnica po Miklošič u". To ni preprosti mozeg iz Miklošičeve slovnice, temveč pisatelj je hodil kolikor moči samostalna pota, samo preveč je privzel iz primerjalnega jezikoslovja in premalo je zajemal iz slovenskih narečij. Spisal jc tudi slovensko slovnico za srednje šole. Slovnica kaže lep napredek v slovničarski stroki, pa je neprimerna za praktično rabo, za katero je namenjena. V nemškem jeziku je opisal Slovence. Splošni uvod je predolg, zgodovina Slovencev (od Fašinga) je preuborna, precej kratek je oddelek „Navade in šege", slovstvo pa je opisano dobro. — Za razvitek narodnega življenja v Mariboru za časa svojega večletnega bivanja je imel Suman kot odbornik in tajnik tamošnje čitalnice mnogo zaslug. Maks Plcterbiik (1840) iz Pišec na Štajerskem, suplent v Mariboru in Celju 1863—1865, pravi učitelj v Gorici 1866—1867; profesor v Trstu do 1871, odslej v Ljubljani na veliki gimnaziji, je pisal v »Slov. Narod" pod črto in nad njo, n. pr. „Naša prihodnost" '); priljubljena tvarina so mu bile slike iz grškega in rimskega življenja, n. pr. „Periklej"'*); ,,Prvi dnevi drugega triumvi-rata"3) (lepo osnovana in razpredeljena povest), »Antigona"1); izdelal jc za Rožkov „Latinsko-slovenski slovar" črke C, I), M. Primerjanje klasičnega jezikoslovja sč slovanskim ga jc privedlo do tega, da je razpravljal o prispodobah v Homeru in v srbskih narodnih pesnih."') Zapustivši stare jezike se peča odslej zgolj sč slovanskimi stvarmi, n. pr. „Slovo o polku Igorjevem""), „Vodnik učitelj ljubljanske gimnazije".7) Sodeloval je v Geršakovi „Čitalnici"8), v Matičnem »Slovanstvu", v Jurčičevi »Slovenski knjižnici" (Bret-Hartove Kalifornske povesti), urejal nekaj let „Letopis Slov. Matice"; Pleteršnik je mnogoletni odbornik raznih slovenskih društev v Ljubljani. Največje zasluge za Slovence pa si jc pridobil s svojim »Slovensko - nemškim slovarjem", ki ga jc stal *) Ibid. — *) Kr. 1883. ') SI. Nar. 1869, 25. — a) Stritarjev Zvon III. - ') Stritarjev Zvon VI.; dostavi »Odgoja pri klasičnih narodih, posebno v Grkih." — SI. Nar. 1875, 270-271. — ») Zr. 1873. - •) Prog. celjske gim. 1866. - T) Prog. gim. ljublj. 1876. •) »Najstarejša doba slovenske zgodovine." — Dostavi: „Krylov", SI. Glas. 18(58; »Gledališče v starih Atenah", Dtp. Mat. SI. — ; „0 sužnosti", SI. Nar. 1877; »Slovenščina na ljubljanskem liccju", Prog. ljublj. glran. 1887. deset let napornega truda. Večina pripravljenega gradiva je bila nabrana nekritično; on pa jo je v soglasje spravil s stanjem sedanjega znanstvenega raziskovanja slovenskega jezika; hodil je zlato srednjo pot in se odvrnil od pretiranega Levstikovega purizma ter se naslonil bolj na rezultate Skrabčevih raziskovanj in se na takov način približal narodni govorici. Pri vsaki besedi je natanko določen naglas; vsled tega je slovar neizmerne cene za ortoepijo našega jezika. Tako nam je Pleteršnik s svojim slovarjem podal dragoceno knjigo, ki bi vsem našim pisateljem morala biti pravi kažipot. V najnovejšem času pa je nastal upor proti nekaterim oblikam n. pr. bravec nam. bralec. Franjo Alani*) (1846) iz Stange na Kranjskem, seje klasične in slovanske filologije učil v Pragi in v Gradcu in potem postal gimnazijski učitelj v Zagrebu, kjer služi še sedaj. V začetku slovstvenega delovanja je pesnikoval, zložil ravnatelju ljubljanske gimnazije, J. Nečasku, odhajajočemu v Prago, pesen v slovo; isto-tako Jurju Grabnarju.1) Sodeloval je v »Slovenski Vili" (koledarju slovenske gimnazijske mladine) v vezani in nevezani besedi; poleg novele „Moč ljubezni" se tam od njega nahaja nekaj pesmic, v katerih se izražuje nekako nasprotstvo: dočim se mu duh bavi z »Rosnimi cvetlicami", izreka tudi uže »Poslednjo željo". Za „Liro Sionsko", ki jo je 1866. 1. ustanovil Fr. Gerbič, je zložil mnogo lepih cerkvenih pesmic, katere je uglasbil Fr. Gerbič. K njegovim leposlovnim proizvodom prištevamo tudi nekatere gledališčne igre, ki so se predstavljale ali v Alojzijevišču, n. pr. »Nikolaj Zrinjski" po Kornerju in »Skriti biser" po Wisemanu, ali pa v gledališču. Anton Janežič je takoj spoznal zmožnosti mladega pisatelja in ga sprejel v svoj krog; Marn mu je obdelaval večinoma prirodo-slovno tvarino; razlagal je na poljuden način, kako nastaja toča, grom2), kako se pridobiva hrana8), opisal jc mravljinske vojske*), živalsko zimsko spanje5), življenje v gozdu"), življenje pod vodo7); nekateri teh sestavkov so prevedeni iz češčine. — Zapustivši to stroko je jel spisovati učila, slovnice Slovencem najbližjih slovanskih jezikov. Prve napotke mu je dajal brat Josip «) Jos. Marn Jez. XXX. l) Dan. 18(52; pristavi „ Venec na grob preč. g. lionača", Dan. 18(54. — *) Slov. Več. 18(55 in 18(5(5. — ') Kol. Moh. 18(57. — «) Slov. Glas. 18G7. •) Cvctnik 18(57. — •) Ibid. — T) Ibid. Marn. Slovnici za češki in hrvatski jezik sta izdelani po jednakem načelu. Po nalogu deželne vlade v Zagrebu je Marn spisal nemško slovnico za hrvatske srednje šole, sestavil nemške čitanke za vse gimnazijske razrede in za dekliške šole, latinsko čitanko za tretji gimnazijski razred, „Pregled grške in rimske literature" z dodatkom iz starinoslovja ter slovar k Homerju; tudi izvestja zagrebške gimnazije so objavila nekaj znanstvenih spisov iz Marnovega peresa. Kakor Valjavec, tako je tudi Marn Slovencem na čast med brati Hrvati. Franc Wiesthaler (1849) iz Celja na Štajerskem, profesor na gimnaziji ljubljanski 1874—1885. 1., ravnatelj nižje gimnazije v Kranju do 1888. leta, višji gimnaziji v Ljubljani prideljen do 1890. 1., odslej ravnatelj nižji gimnaziji v Ljubljani. Iz početka svojega pisateljevanja je Slovence seznanjal s socijalnimi in literarnimi razmerami Rimljanov, n. pr. „0 propadu nravnosti za rimskih cesarjev" ') in „0 literarnih razmerah za rimskega cesarja Avgusta" 2), povdarjaje, da je s smrtjo Avgustovo propadala tudi literatura, da se je govorništvo sprevrglo v golo deklamacijo. — Na obširniše polje se je spustil s spisom: „Kako so stari narodi mrtve pokopavali" 3); pričenši v lndih in končavši v Slovanih omenja pri zadnjih, da so stari Slovani mrtvece ali sežigali na grmadi ali pokopavali v gomile; sežigali so jih običajno stari Poljaki, Cehi, polabski Srbi in Rusi; o teh so poročila najobširniša. Obširni in temeljito pisani članek »Volkodlak in vampir" s posebnim ozirom na slovansko bajcslovje *) je privčl pisatelja v slovansko vedo; tudi tu je pričel raziskavanje pri klasičnih narodih, navel mnogo slovenskih prič o volkodlaku, naglašujč, da so Slovani jedini narod, ki jc božjo čast izkazoval vampirjem. — Odslej nahajamo pisatelja zgolj na slovstvenem polju. Jasen in pregleden je spis »Dr. Jakob Zupan 5), ob stoletnici njegovega rojstva." V tem spisu je Zupanova veljava prvikrat označena dostojno, ker je pisatelj porabil mnogo doslej neznanih podatkov. — Toplo je priporočal Pajkovega »Leopolda Volkmerja"0), naznačil nedostat-nosti Lebanove knjige »Slovstvena zgodovina".7) Znani so njegovi ') Lj. Zv. 1883. — ') SI. Nar. 1875, 292-294; primeri »Tri dni v starem Rimu" (Predavanje v čitalnici ljublj.), SI. Nar. 187(i, 84. — ») Kr. 1883. — 4) Lj. Zv. 1883; pristavi »Slovenske protestantovske pesmi", Lj. Zv. 1884. — l) Lj. Zv. 1885; pristavi »Slovenska elegija iz preteklega stoletja" (Paskal in Skrbinc). — •) Lj. Zv. 1882. — T) Lj. Zv. 188«. nazori o Marnovem »Jezičniku" s), morda je glede oblike, ocene in odgovora padla tu pa tam kaka preostra beseda. — Dovršen po obliki in vsebini je Wiesthalerjev »Slavnostni govor ob odkritju Vodnikovega spomenika" v Ljubljani dne 30. junija 1889.") Najvažnejše njegovo delo pa so Vodnikovi prozaični spisi, ki jih je ob tej priliki izdal vsled naročila „Slovenske Matice". V uvodu je opisal Vodnikovo življenje in pisateljevanje, potem izdal značilne odlomke iz »Velike pratike", iz »Ljubljanskih Novic", iz »Kuharskih bukev", iz knjig »Početki gramatike", »Keršanski nauk", „Babištvo"; dodal je iz rokopisne ostaline Vodnikove prevode iz grščine in latinščine, pa jeden govor (Homilia in Evan-gelium Dominicae Duodecimae post Pentecosten). Po tej knjigi še-le se more Vodnik prav oceniti ko prozaist: Wiesthalerju gre zasluga, da zdaj poznamo vsega Vodnika. Za Rožkov »Latinsko-slovenski slovar" je izdelal črke N—Q in priredil za pouk v latinščini tudi primerne »Vadbe". Mnogoletni odbornik ,,Slovenske Matice" si je pridobil za ta zavod lepih zaslug. Dr. Jakob Sket, por. 1852. 1. na Sladki Gori na Štajerskem, od 1878. 1. profesor na celovški gimnaziji, se trudi na Koroškem nadomeščati Antona Janežiča. Priredil je na novo čitanke za vse razrede srednjih šol. V čitankah za prvi in drugi razred se nahaja preveč gradiva (posebno pesniškega) iz starejše in manj veljavne tvarine, v tretji in četrti se dovolj ozira tudi na najboljše mlajše pesnike. Druga izdaja »Čitanke za peti in šesti razred" je v slov-niški obliki napredovala, pa ne dovolj; »Slovstvena čitanka" za sedmi in osmi razred ima iz protestantovske in katoliške dobe preveč, iz najnovejše dobe od Stritarja naprej premalo tvarine, tako v vezani, kakor v nevezani besedi. „Staroslovenska čitanka" obsega vse, kar je treba vedeti Slovencu, ko zapusti gimnazijo. S temi knjigami je Sket zelo olajšal pouk slovenščine na srednjih šolah. — Izdal je na novo Janežičevi slovnici v nemškem in slovenskem jeziku. Obširno je v slovenskem jeziku pisano slovnico ocenjeval Josip Lendovšek (Ljublj. Zv. 1889); odgovoril je Sket (Ljublj. Zv. 1890) pobijaje očitke. Vse pripomnje Lendovškove ne veljajo, pa vendar bi si želeli, da se je v slovnici bolj oziralo na razna narečja in na bolj slovanski zlog; besedni red v dikciji ") U. Zvon 188(5, 1888. — •slovenski listi. •) Lj. Zvon 1889; govor so ponatisnili skorej vsi diši preveč po nemškem zlogu; to si razlagamo s tem, da Sket živi in deluje že dvajset let v nemškem mestu. — Sketove izdaje Janežičevih slovnic, spisanih v nemškem jeziku, so bile poprej v prvotni obliki in so še sedaj za prvence mnogo pretežke, v jednem oddelku se rabi premnogo neznanih besed. — Druga stran njegovega truda so poljudni spisi, n. pr. »Einspieler Andrej" (Kres 1882), »Črtice iz Dav. Trstenjakovega življenja" (Kol. Moh. 1890), »Pravne razmere med sosedi" (Več. Moh. 1883); urejal je mesečnik »Kres" (1880—1886), v katerem je objavil dve obširni povesti »Milko Vogrin" in „Zrtva ljubosumnosti". Lepa povest »Miklova Zala" (Več. Moh. 1884) se vrši v časih turških bojev. Josip Lendovšek (1854—1896), porojen v Cestah pri Rogatcu, je pohajal srednje šole v Celju in Mariboru, klasične in slovanske tilologije se je učil v Gradcu. Podpiral ga je njegov brat Miha Lendovšek, župnik v Makolah, slovenski pisatelj in poslanec v štajerskem deželnem zboru. Služil je Josip v Beljaku od 1885. leta na realni gimnaziji. Izdal je 1890. 1. slovensko slovnico za Nemce; na prvih (1—43) straneh ima berilo v vezani in nevezani besedi, potem je slovar, nato slovnica do 186. strani, na zadnje slovensko-nemški slovar. Knjiga je spisana po navodilih, ki jih daje ministerska naredba od 9. maja 1887. 1. o pouku slovenščine na državnih gimnazijah v Celovcu in Beljaku. Za dopolnilo je v rokopisu zapustil slovenski slovar. Ocenil je Sketovo slovensko slovnico v »Ljublj. Zvonu" 1889. I. Za razvitek slovenske narodnosti na Koroškem si je pridobil mnogo zaslug s tem, da je zbiral v svoji gostoljubni hiši rodoljubne veljake slovenske in jim dajal svete. Imel je radi tega mnogo težav v službenem obziru, ki so se pa večinoma povoljno rešile zanj. a «< o Pisatelji slovarjev in slovnic, ki niso navedeni tukaj, se navajajo zadej v bibliografiji. b) Slovenski in klasični jezikoslovci. P. Stanislav Škrabec4>) (1844) iz Ribnice na Kranjskem, je vstopil v frančiškanski samostan (1863) in se na graškem vseučilišču učil klasičnega in slovanskega jezikoslovja; bil je jedno °) m. p. Lj. Zv. 1894. leto suplent na novomeški gimnaziji, prišel za lektorja v samostan na Kostanjevici pri Gorici, kjer živi še sedaj. Takoj iz početka si je za svoje preiskovanje izbral slovensko glaso- in oblikoslovje, in o tem predmetu spisal sestavek ,,0 glasu in naglasu našega književnega jezika", 1870, v programu omenjene srednje šole. Na ovitkih cerkvenega lista »Cvetje z vrtov sv. Frančiška" objavlja uže mnogo let važne razprave o zgodovinski slovnici slovenskega jezika, n. pr. 1888. 1. o času, o zloženi sklanji, kjer se upira dr. Oblakovim nazorom, da bi oblike iga in imu bile nastale na novo po zaimenski sklanji. Najvažnejši spis njegov se nahaja v Jagičevem „Archiv f. slav. Phil. XIV."1), v katerem najpoprej opravičuje svoj način, kako on pismeno izražuje slovenske glase in potem razlaga svoje nazore o oblikah zaimenske sklanje, o ogersko-slovenski končnici ke za imenovalnik moških samostalnikov in o etimologiji zaimena kaj. Uže poprej je bil Valjavec (Arch, liir slav. Phil. V.) opozoril na Škrabčeve razprave o naglasu velevnika v slovenščini, o razlagi besede „nobeden", o hijatu v slovenski Poeziji, i. dr. Živo se zanima za vprašanja, katera je bil izprožil M. Lamurski se svojimi nazori o dovršnih in nedovršnih glagolih. (Glej Lamurski.) Anton Raič (1845—1888) od Male Nedelje na Štajerskem, je služboval kot realčni profesor v Ljubljani od 1872. do 1888. 1., ko gaje smrt dohitela v občni bolnici v Pragi. Začel je v Pajkovi »Zori" pisateljevati z naslovom »Stanovski", priobčil je zgodovinsko študijo »Kmečka vojska na Ogerskem".1) V zadnjih letih se je s Posebnim veseljem pečal z jugoslovansko zgodovino in srbsko-hrvatskim slovstvom; v to svrho si je nakupil mnogo dragocenih dotičnih knjig in potoval v Bolgarijo, Rim, Neapelj, preživel več mesecev v Zagrebu, sc napotil 1888. 1. v Prago, da bi si ogledal tamošnje znanstvene zbirke in napredek češkega naroda na lastne °či. Na podlagi teh študij je opisal kajkavskega pisatelja Petra Petretiča,') Ivana barona Ungnada,8) obširno ocenil4) knjigo „Namen l,nd Schwinden der Slaven von Th. Sicha. Laibach, 1886", kjer po pravici zavrača pisateljevo mnenje, da so bili Slovenci nekdaj razširjeni po deželah, kjer jih nikdar videli niso. Najboljši njegov l) »l.'cber einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und For-mcnlehre. l) Zr. 1877. — ') Ltp. SI. Mat. 1887. — a) Lj. Zv. 1887. — 4) Slov. 1886. spis pa je „S taple t on"5), razlaga in ocena starega slovenskega rokopisa iz sedemnajstega stoletja; rokopis se nahaja v licejski knjižnici ljubljanski. Raič je bil delaven odbornik »Slov. Matice", tajnik »Slov. pisateljskega društva", vesten učitelj in v narodnem obziru vreden sorodnik Bož. Raiča. Davorin Hostnik (1853) iz .Smartna pri Litiji, je pohajal do sedmega razreda ljubljansko gimnazijo, potem bil jedno leto korektor pri »Slov. Narodu". Čez jedno leto je vstopil za kadeta v 46. peš-polk vojvoda Sachsen-Meiningen in prišel v Trst s Cegnarjem in Dolinarjem in ju podpiral z malimi doneski za ..Edinost". Zaradi bolezni odpuščen iz službe, je vstopil v uredništvo »Slov. Naroda" 1875. leta ter kot eksternist napravil v Celju izpit zrelosti. Na dunajskem vseučilišču se je vpisal na modroslovskem oddelku v romansko lilologijo in 1880. 1. šel za domačega učitelja gospe Teplove, vdove bratranca Turgenjeva. Se istega leta je vstopil v rusko državno službo za učitelja nemškega in francoskega jezika najpoprej na gimnaziji v Borisoglebsku, 1882. 1. pa v Rylsku, kurske gubernije, kjer službuje še sedaj. Za »Slovenski Narod" je 1873. in 1874. 1. v podlistku prevajal iz francoščine n. pr. „Meta Holdenis" (1873), „Speče jezero", novela (1874), „Silverija" po L. Briartu (1874). Za slovensko gledališče je prevel mnogo iger, ki so navedene v bibliografiji lepoznanstva; na Rusko prišedši pa se je poprijel lepe naloge, posredovati med Rusi in Slovenci, da se spoznajo pobliže. Franu Podgorniku je zvest sotrudnik v »Slovanskem Svetu" in Bogdanu Trnovcu v njegovem boju za glagole dovršnike. Dr. Karol Štrekelj (1859) z Gorjanskega na Krasu, od 1890. leta urednik slovenske izdaje državnega zakonika, več let docent slovanskih jezikov; po Oblakovi smrti (1896) imenovan iz-venrednim profesorjem slavistike s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovstvo na vseučilišču v Gradcu. Strekelj se šteje med najmarljivcjše sotrudnikc »Ljubljanskega Zvona", kjer je opisal nekatere ruske (Makušev'), Nekrasovl), Žukovski :l) in poljske (Szujski, Maciejowski, Anszyc*) pisatelje; poleg tega je poročal o češki'), lužički*), srbski7) književnosti, o petdesetletnici pesni „Hej ') Prog. ljublj. realke 1887/88. l) Lj. Zv. 1883. - ') Ibid. - ') Ibid. - *) Ibid, in 1884. — *) Lj. Zv. 1883. — ') Lj. Zv 1884. — ') Ibid. Slovani"8); razjasnil Slovencem Geitlerjevo novo hipotezo o gla-golici in cirilici.") Presrčno je opisal življenje svojega prijatelja Krilana,0) (Pagliaruzzi-ja) in ocenil Sumanovo slovensko slovnico11), kjer neprijetno dirne njegova mladeniška samozavest. Ali skorej je zapustil leposlovno ali slovstveno polje in se poprijel resnobnega jezikoslovja in osobito etimologije; v ,Jezikoslovnih mrvicah" v »Ljublj. Zvonu" 1884. 1. podaje redke besede deloma izposojene12) od sosedov, ali besede v nenavadnem pomenu. Doktorsko čast si je pridobil z obširno razpravo o kraškem narečju, katero je 1887. 1. izdala dunajska akademija znanosti. Baudouin de Cour-tenay ocenjujoč to delo v Jagičevem „Arch. f. slav. Phil. X." omenja, da je pisatelja poznal kot dijaka goriške gimnazije, ki mu je donašal zbirko jako skrbno v domačem narečju pisanih tekstov, ker se je uže takrat vrlo zanimal za etimologizovanje. Baudouin graja j,principia divisionis" in netočnost v nekaterih izrekih ob izgo varjanju Strekeljevega znaka j, omenja pohvalno bogato gradivo in našteva značilne lastnosti kraškega narečja, ki je potem Dr. Oblak v svoji oceni (istotam) označuje pobliže, namreč vokalno harmonijo; jednako usodo e-ja, če prihaja iz staroslovenskega e, h ali ,Yv -ja, in nekatere stare oblike v sklanji, graja pa, da se Strekelj ni oziral na jednake pojave v drugih slovanskih jezikih. Jako zanimiv je njegov spis ,,Zur Aleksiussage" l3), v katerem podaje narodne pesni, tikajoče se te tvarine (poslali so mu jih goriški dijaki, J- Kokošar, kaplan na Cirknem, in trgovec Križnik); jedni pesni je pridejal tudi napev. Ta spis dokazuje, da je tudi v Slovencih znana ta legendska snov, priljubljena vsem evropskim slovstvom. Najvažnejše Strckljevo delo pa so »Slovenske narodne pesmi", katerih je izšel I. zvezek obsegajoč 820 stranij. Razdeljene so na 1. Pesni pripovedne, 2. zaljubljene, 3. prigodne, 4. pobožne, 5. stanovske, 6. šaljive in zabavljive. Delo dobi šest prilog. Predgovor povdarja, da se ureditelj ni dal voditi »ljubeznivi devici estetiki", nego samo znanstvenim namenom, da hoče podati kritičen prispevek k psihologiji slovenskega naroda. V zbirko so sprejete tudi kajkavske pesni, ker jih velika zagrebška zbirka prezira tako ") IJ. Zv. 1HS5. - ') Lj. Zv. 1X84. — "•) Lj. Zv. 1885. — ") Lj. Zv. 1885; dostavi nl»ismo Stanka Vraza Jožefu Roštlapilu", Lj. Zv. 1887. — ") Miklošičeva razprava o tujih besedah v turščini, Lj. Zv. 1S89; dostavi »Pagovork Miklošičevi sedemdesetletnici," Lj. Zv. 1884: Iv. U. S. Ralston, Lj Zv. 1889. — ") Jagič, Arch. IX. kakor kajkavsko leksikalno blago. Pesni se podajejo vse v prvotni obliki. Navedene so tudi inačice raznih pesnij, dodana je domovina. Strekljeva zbirka je delo velike vrednosti in je na čast slovenskemu narodu. Dr. Matija Murko (1861) z Uostele pri Sv. Urbanu zunaj Ptuja, je 1886. leta na Dunaju promoviral „Sub auspiciis imperatoris" iz germanistike na podlagi razprave „Ueber die Be-deutung der Fremdworter". Potoval je po Ruskem v znanstvene svrhe, potem postal pomožni uradnik v c. kr. ministerstvu za zunanje reči, učitelj slovenščine na c. kr. Terezijanišču ter 1897. 1. na dunajskem vseučilišču docent za slavistiko. Vseučiliščni dijak, mnogo zaslužen za razvitek dijaškega društva „Slovenija" na Dunaju, je 1889. leta spisal brošurieo o razmerju Miklošiča proti Hrvatom. Iz velikih del Miklošičevih je pisatelj navel izreke v dokaz, kako nepristransko je naš veliki rojak sodil o znanstvenih prašanjih samo na podlagi tehtnih študij in nebegočih dnevnih opazovanj. Hrvati so bili in so morda še sedaj tega mnenja, da jim je bil Miklošič nasprotnik. Ta spisek temeljito pobija to mnenje in je spis prigodnik za 1883. 1. ob priliki Miklošičeve sedemdesetletnice. — Pozneje je Murko v „Ljublj. Zvonu" poročal o Miklošičevih delih '), obžaluje na jedni strani malobe-scdnost Miklošičevo v slovarju in drugod, češ da ne navaja virov, na drugi strani pa pičlo zanimanje slavistov za nekatere spise Miklošičeve. Jednako dobro poučen o slovenskem kakor germanskem jezikoslovju, seznanja svoje ožje rojake z raznimi pojavi v slovstvih sorodnih plemen, n. pr. naznanja knjigo „Na Vidov dan"2); pripoveduje, kako se znanje Prešernovih poezij širi po Ruskem. Dnč 3. grudna 1890.1. je na Dunaju ob Prešernovi devetdesetletnici izprožil misel, naj se našemu prvemu pesniku 1900. 1. v Ljubljani postavi dostojen spomenik. Zelo plodovita je bila za Murka pot na Rusko, kajti na ta način sc je pisatelj seznanil z ruskim slovstvom in je spisal temeljite ocene, n. pr. o Nedeševi slovnici beloruskega jezika, o Karskijevem glaso- in oblikoslovju istega jezika, o ruskih narodnih pesnih iz Gomelja, o Romanovi zbirki ruskih narodnih pesnij, o obozrenju ruske naravoslovske družbe v Moskvi, o knjigi „Žitije svatago Alekseja" i. dr., i. dr.:l) (Arch.) Od ocen je prehajal Murko na samostalna dela, n. pr. ,,I)ie l) Lj. Zv. 18K6. - J) Lj. Zv. 1889. — ') Arch. f. slav. Phil XII. russische Uebersetzung des Apollonius von Tyrus" und die „Gesta Romanorum". V zadnjih letih se je Murko pridružil Oblaku v tem smislu, da je začel zgodovinski razvitek slovenskih slovniških oblik razlagati v »Letopisih Matice Slovenske" in v Jagicevem »Archivu XIV." n. pr. »Zur Erklarung einiger grammatischen Formen im Neuslovenischen." Dr. Vatroslav Oblak") (1865—1896) iz Celja, je do sedmega razreda pohajal srednje šole v rojstvenem mestu, a je moral, radi narodnega mišljenja izključen, nadaljevati svoje študije v Zagrebu. Lepo znanje slovanskih jezikov je prinesel na Dunaj na vseučilišče. Najodličnejši slovenski jezikoslovec v mlajšem zarodu je zelo marljivo in uspešno obdelaval v slovenskem in nemškem jeziku slovensko in slovansko jezikoslovje. V „Ljublj. Zvo?iuu 1888. ocenjuje Brandelnove življenjepise Safafika in Erbena; prvemu °čita, da premalo označuje njegove zasluge za slavistiko, dasi podaje natančne življenjepisne črtice. Navajaje Brandta ruski prevod Mil vlošičeve primerjalne slovnice z naslovom: Sravniteltnaja morfologija slavjanskihr. jazykov-j," omenja nekatere slučaje, v kojih se ne zlaga s prelagateljem; naznanja »Prace tilologiczne wyda-Wane przez I. Baudouina de Courtenay"; Ogonovskega zgodovino ruskega slovstva, ne strinjaje se s pisateljem, ki uže v XII. stoletju malorusko slovstvo loči od velikoruskega; Raičevo delo »Neznanega prelagatelja evangelija preloženega po Stapletonu" v XVII. stoletju; med pohvaljenima dvema razpravama »Ueber das Euchologium Sinaiticum" (Dr. R. Jarosiewicz, Kolomea 1888) in y Jazykovčdecky rozbor Euchologia Sinajskeho" (Prokop Lang, Pribram 1888) priznava drugej največjo važnost. (Lj. Zv. 1884.) Prvi njegov večji in samostalni spis je »Trije rokopisi"'), obsegajoč »Slovenske prisege" iz XVII. in XVIII. stoletja, »Vinogradski zakon" iz 1644. 1. in slovenski „Dolžni list" iz 1630. 1. Popravil Je hibe, ki jih jc storil Radios in opozoril na aorist v tretjem; vse tri pa je v jezikoslovnem obziru preiskal temeljito. Tudi „Letopis Slov. Matice" 1889.1. ima jednake spise.2) V tem zmislu Je izdelan spis „Doneski"3). Porabljen je Skalarjev rokopis iz leta <*) Lj. Zv. 1896; Dom in Sv. 18%; Vatr. Jagič v Arch. f. si. Phil. 1896. ') Trije rokopisi slovenski iz prve polovice XVII. stoletja. Ltp. SI. Mat. 1KS7. — 7) a) Očitna spoved, b) Vinogradski zakon v najstarejšem prevodu u 1588. 1., c) v prevodu iz 1683. 1. — ') Doneski k historični slovenski dialektologiji. Ltp. SI. Mat. 1890, 1891. 1643. obsegajoč 145 listov (v licejalni knjižnici v Ljubljani) z naslovom „Shulla tiga permishluvana sloshena skusi brata Joannesa Wolfa reformiraniga Franciscaneria is pouella tiga visoku Chastitiga Firsta inu Gospuda Gospuda Wilhelma skofta v Priskni (?) Istis-kana v Insprukhi per Johannu Jachen 1633." Tu povdarja, da se je ohranil pri Skalarju važen arhaizem, namreč imperfektum be, in potem navaja nekatere besede in izraze, ki so sedaj uže izginili iz govora, uvrščujoč ga v oblast gorenjščine in podaje konečno nekoliko takih v zgled. Po jednakem vzoru je obdelan „Alasija da Somaripa" (Ltp. SI. Mat. 1892), ki je skorej ves ponatisnjen in objasnjen. Dokazal je Oblak, da jezik ni jednoten, da je v pesnih boljši nego v drugih delih, da ima precej, sedaj ne več rabljenih besed, pa tudi mnogo tujk; in da je knjiga pisana v devinskem narečju. Na širši podlagi, nego je omenjena, se giblje temeljito delo v nemškem jeziku4), ki se opira na mnogo rokopisov in tiskanih del starejše dobe ter zasleduje razvitek oblike vsakega sklona v vseh slovenskih narečjih. Podpiralo ga je mnogo zasebnikov v tem, da so mu poročali o narečju raznih krajev. Glede temeljitosti sc sme to delo primerjati Gebauerjevi zgodovinski slovnici češkega in Daničičevi slovnici srbskega jezika. Zelo važen je Oblakov opis najstarejšega slovenskega datovanega rokopisa'), ki mu ga je v preiskavo dal beneški Slovenec Trinko. Ta spomenik prihaja od italijansko-slovenske meje in obsega volila v pobožne namene v italijanskem pravopisu in v slovenskem narečju, ki je močno pomešano z italijanščino. (Vzglede glej Zgodov. slov. slovstva I., 68.) V slavistiki je bil Oblak priznan strokovnjak v pra-šanju o domovini cerkveno-slovanskega jezika. V to stroko slavi-stike spada sestavek o prevodu apokalipse.8) K poprejšnji izdaji v jugo-slovanskem narečju je še Amfilohij izdal ta del sv. pisma v ruski obliki. (Moskva 1886.) Primerjanje je pokazalo starejši tip jezika, ki se bliža panonskemu narečju, pa vendar ni enoten. Obširna ocena Vondrakovih spisov a) Altslovenischc Studien, b) Ueber einige orthographische und lexicalische Eigenthiimlichkeitcn des codex Suprasliensis (Sitz. Her. der Akad. d. Wiss. Wien 1890, 1891.) mu je dala priliko, da je spisal sestavek o staroslovenščini1), v 4) Zur (icschichtc der nominalen Declination im Slovcnisehen. Arch. f. slav. Phil. XI., XII. Ta razprava je izšla tudi v posebni knjigi. — l) Das iiltcste datierte slovenischc Sprachdonkmal. (Arch. XIV.) ') Die kirchenslavische Ucbersctzung der Apokalypse. (Arch. f. slav. Phil. XIII.) — T) Zur WUrdigung des Altslovcnischcn. (Arch. XV.) katerem se upira Miklošičevim nazorom o panonski domovini staroslovenščine ali cerkvene slovanščine, kakor se imenuje sedaj. Svoje lepe duševne zmožnosti kaže naš mladi učenjak tudi v oceni znanstvenih del, n. pr. o spisu Stojana Novakoviča „C in C u makedonskim narodnim dijalektima," 1889; o „Žiteckega zgodovinski slovnici maloruskega jezika", o »slovnici ruskega (Ogo-novski), staroslovenskega (Sobolovski) jezika"'5), o „zgodovinskih spisih dr. M. Mayerja" (Jeremias Hornberger) in Kronesa „Die deutsche Besiedlung der oestl. Alpenliinder"; vse vjagičevem Arch, fiir slav. Phil. XII. Ugodno je ocenil Zavadlalovo razpravo „Die Sprache des Kastelec", naznanil bolgarski časopis „Knižici za pročit"9), ki prinaša tudi narodne pesni in znanstvene razprave, in Conevo knjigo ob iztočno-bolgarskem glasoslovju.10) Konečno še omenimo, da je pozornost slavistov obrnil v Jagicevem Arch. XV. na nekatere starejše spise protestantovskih Korošcev. Oblaka smatramo za naj odličnejšega jezikoslovca med mladim zarodom. Miha Zavadlal (1856) z Gorjanskega na Goriškem, je do-dovršil srednje in visoke šole v Gorici in na Dunaju, bil suplent v Trstu, pravi profesor v Paznu in Celju, kjer je opravljal tudi posel okrajnega šolskega nadzornika, 1895. 1. postal gimnazijski ravnatelj v Dubrovniku, 1898. deželni šolski nadzornik v Dalmaciji. Slovenci imajo premalo samospisov o slovenskih pisateljih, tako glede na njih jezik iz starejših dob kakor gledč na vsebino in este-tično ocenjevanje spisov iz novejših časov. Zavadlal je torej preiskal jezik dolenjskega pisatelja Kastelca') in je podal s tem spisom lep donesek k spoznavanju zgodovinskega razvitka našega jezika. Viktor Bcžek (1860) iz Postojne, glavni učitelj na pripravnici v Gorici, je za časa štiriletnega urejanja „Ljublj. Zvona" napisal mnogo ocen, katerih tu ne moremo navesti pobliže; njegov prvi vcčji spis »Jezik v Mat. Ravnikarja Sgodbah IVetiga piima sa mlade ljudi" ') jc vzbudil pozornost v tem obziru, ker so tačas začeli pobliže preiskavati jezik starejših pisateljev (Raič, Oblak, Zavadlal). Pintarjevim razgovoroml) se jc Bcžek uprl v nekaterih *) Sobole vski, Lekciji (Arch. f. slav. Phil. XIV.), Stojanovic (Arch. XV.) — *) Arch. f. slav. Phil. XIV. — ,0) Arch. XV. !) Die Sprache in Kastelec' Bratovske IJvkvice S. Roshenkranca. Gim Prog. celjski 1891, 8, 34. ') Progr. novomeške gimn. 1881). - ») Lj. Zv. 1890. točkah s svojimi »Slovniškimi razgovori" 3), v katerih je pobijal glagole na irati in pa rabo pravega sedajnika; pisal je ta sestavek z očitnim veseljem in dobil zato priznanje od svetnika Trnovca v Trstu; saj je suhoparno tvarino znal obdelovati na poljuden način in si je pridobil dokaj ugleda kot kritikar. To dokazujejo spisi: ..Ruska biblioteka in naši prevodi slovanskih izvirnikov" *), „0 slovenskih gimnazijah in njih letošnjih izvestjih" 5), »Vodnik v novi izdaji"0), „0 Levstikovih zbranih spisih" 7), „0 slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah" "), „0 Sketovih čitankah" w). V „Slovanskem svetu" je v sestavku »Malo kritike" hotel na dr. Lampeta vplivati v tem zmislu, da bi omenjeni pisatelj omejil svojo delavnost na manj strok. Z navdušenjem se je poprijel uredništva „Ljubljanskega Zvona", ki mu ga je ponudil odbor »Narodne Tiskarne" ; sestavil si je program, da mu bodi zadača gojiti slovensko leposlovje, bodisi s kritično-poučnimi sestavki, bodisi z izvirnimi spisi ; v poučnem delu je obdeloval znanstvo v poljudni in lepi obliki. Gledč leposlovja se je, urejuje »Ljublj. Zvon", udal prevladajočemu novemu toku, ki je bil bolj plodovit nego stari tok ali stara struja; mi dvomimo, da bi bil Bežek — odgojitelj — pristaš golemu naturalizmu; glede poučnih spisov pa zagovarja obliko feljetona. Mnogo se je trudil s svojim požrtvovalnim prijateljem Antonom Mikušem, deželnim oficijalom v Ljubljani, da sta pilila in popravljala jezik sotrudnikov „Zvonovih;"; da se jezik „Ljublj. Zvona" v obče smatra vzornim, to je njuna zasluga. Pesniški del urejuje A. Aškerc. Viktorja Bcžka zanima tudi šolsko slovstvo, kajti poleg poprej omenjenih ocen šolskih knjig je objavil tudi spis »Die deutsche Sprache als Unter-richtsgegenstand auf der Unterstufe slovenisch - utraquistischer Gymnasien" ,0), ki je vzbudil pozornost na filološkem shodu na Dunaju. V Bežku se družita dve moči, pedagoška in kritičarska, na obeh poljih more Bežek pri svojih zmožnostih in pri svoji marljivosti doseči mnogo uspehov. Na novomeški gimnaziji, katero vodi znani pripovednik dr. Detela, se marljivo goji jezikoslovje, slovensko in klasično; ') Lj. Zv. 1891. - -) Dom in Svet 1891. - ') Ibid. ~ •) lbid. - ') Ljublj. Z v. 1892, 1893. - •) Lj. Z v. 1893. — ') Lj. Zv. 1893. — Opomba. V Ljublj. Zv. 1893 jc branil fonetično pisavo staroklasičnih imen; v »Slov. Narodu" se jc uprl nemškemu i/.vestju nižje gimnazije v Ljubljani in objavil sestavek „Šolske bilancijc", SI. Nar. 1898. ,0) Oesterr. Gymn. Zeitschrift 1892. obe stroki obdeluje Raj ko Perušek (1854) iz Ljubljane, (med tem premeščen v Ljubljano); prav umevno je razjasnil zloženke v novi slovenščini') in izdal lep prevod Sofoklejevega Edipa na Kolonu. Ivan Poljanec (1844) od Sv. Ane na Krembergu v Slovenskih Goricah, je razložil obsežek Demostenovega govora Me-galopolskega1), pisal o srbskih narodnih pesnih2), podal črtice o romantični poeziji srbski (Ženitev Maksima Crnojeviča); njegov rojak iz Štajerske Leopold Koprivšek (1839) od sv. Petra, je objavil latinsko-slovensko frazeologijo k I. knjigi Cezarjevih komentarjev de bello Gallico 3) ter izdal v posebnih knjižicah grško in rimsko bajeslovje. Franc Breznik (1849) od Sv. Martina v Požni dolini na Štajerskem (sedaj v Ljubljani), je pisal o Sokratovi metodi1) in izdal tudi posebno knjižico o Fabiju Kvintilijanu. Kragelj Andrej (r. 1853.1. v Modrejoah), profesor na goriški gimnaziji, je v poljudnem zlogu za učečo se mladino napisal vsebino Odiseje v Gabrščekovi »Slovanski Knjižnici". Ivan KunšiČ (1874 —1899) iz Mevkša pri Gorjah na Gorenjskem, je 1895. 1. izvršil ljubljansko gimnazijo. Uže na nižji gimnaziji se je z navdušenjem poprijel slavistike, a ker ni imel gmotnih sredstev, da bi bil šel na vseučilišče, je vstopil v celovško semenišče, kjer so vsled njegovega izpodbujanja semeniščniki med seboj izdajali list „Lipa". Plemenit Ceh mu je segel pod pazduho, da je mogel iti na praško vseučilišče, kjer je prebil dve leti; nato se je napotil na Dunaj učit se slavistike, a prenagla smrt ga je rano položila v grob. Svoje spise je pošiljal v „Izvestje muzejskega društva", v „Ljublj. Zvon" in bivšemu ') dijaškemu listu »Nova doba". P. Korbinijan Lajh (1840 — 1889) od Sv. Marjete blizu lJtuja, umrl župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, je bil sotrudnik r.Zore" in „ Vcstnika"; v prvem listu (1872) jc objavil prevod »Horatii Flacci Ars poetica, prolegomena" in v drugem je izdal spis „() senji ali Lukianovo življenje" ter jezikoslovno razpravo »Ka ali da". ') Gim. prog. nov. 1890. ') Gim. prog. nov. 1873. — 3) Gim. prog. nov. 1880, — ') Gim. prog. nov. 1891. - Gim. prog. nov. 1880. Dostavi Dr. Ivan Trtnik „0 jeziku Prešernovem." (Jim. prog. marib. ») I. M. v Slov. Nar. 1899, 43. c) Slovstveni zgodovinarji. Davorin Valenšak (1834—1887.) od Sv. Tomaža na Spodnjem Štajerskem, je služil na mariborski gimnaziji 1871.—1878. in stopil radi bolehnosti v pokoj. Pisal je v »Slov. Narod" podlistke, n. pr. „Rimsko govorništvo"1), „Rimsko zgodovinopisje2); v tem sestavku nagovarja Slovence, naj goje domačo zgodovino. Zanimal se je za razvitek balkanskih narodov3) in za slovenske pisatelje.*) Dr. Janko Pajk (1837) iz Št. Pavla v Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem, se je na Dunaju učil klasičnega in slovenskega jezikoslovja, učiteljeval od 1862—1872. 1. v Gorici, v Kranju in Mariboru, od koder bi bil moral na Stremaverjevo povelje v Novo mesto, a je rajši stopil iz službe, prišel 1879.1. v Brno, in 1887. 1. na Franc-Jožefovo gimnazijo na Dunaj; istega leta je postal doktor modroslovja z glavnim rigorozom iz modro-slovjn samega. Njegov prvi spis »Nekateri fonetični zakoni našega jezika') spada sicer v jezikovno stroko, vendar se večina njegovih spisov iz nastopne dobe tiče slovstvenih stvarij. V Kranj prišedši je v mestnem arhivu zasledil važen rokopis, ki ga je 1870. 1. izdal v programu mariborske gimnazije2), rokopis obsega slovenske prisege iz petnajstega stoletja. Zlasti o „Slovenski Matici" je opetoma izpregovoril; 1868. 1. priporoča, naj naš prvi znanstveni zavod vpliva8) na to, da se podpirajo pisatelji in „Slovenska Matica" naj izdaje naravoslovne knjige4). Stritarjev »Zvon" 1870. naznanjajoč ocenjuje razne pisatelje in priznava, da sc s Stritarjem začenja nova doba v slovenski prozi, samo opusti naj se »svetožalje". Ni slovstvcnika, ki bi se ne pečal s Prešernom; poročal jc Pajk iz Prešernove zapuščine4), pre- ») SI. Nar. 1872, 61-62. — ') SI. Nar. 1876, 35. — ') »Dogodki na balkanskem polotoku", SI. Nar. 1877, 218—220. — *) „Kaj je važnejša vsebina Prešernovih poezij", SI. Nar. 1877, 226; Primož Trubar, der Ucgrtlnder der ncuslov. Literatur. Gym. Prog. Marburg 1877, 1878. ') Na podlagi razprave: „Zur Thcorie der mcnschlichcn Nachahmungcn." Psychologische Studie (188(5-1887). - ■) Nov. 18(52. — ') Stari rokopis Kranjskega mesta. Našel in z opombami izdal v Izvestju mariborske gimnazije 1870. I. - *) Naj sc delo razdeli, SI. N. 18(58, 8(5. - s) SI. N. 18(54, 103; Sl.N. 1870, 111—112, naj bi imel občni zbor več moči, SI. N. 1809, 8(5. Matica naj izdaje šolske knjige, SI. N. 1870, 101. ložil je tri Prešernove pesmice na latinski jezik.") Kot večleten urednik »Zore" je moral bržkone v stiski radi dobrih sestavkov pisati o raznovrstnih predmetih; tako nahajamo od njega v letniku 1873. življenjepise Josipa lungmana, Nikolaja Kopernika, Aleksandra Popa; v letniku 1874. Fr. L i s z t a, Pet. P r e r a d o v i c a, dr. Robiča, mladega slovenskega jurista, ki se je pripravljal zasesti slovensko stolico za juridična predavanja na graškem vseučilišču,Jules Verne-a (1. 1875.); Pogodina (1. 1876.). Če so prinašale druge knjige kaj zanimljivega za Slovence, je o tem poročal v slovenskih listih, n. pr. o poročilu deželnega arhiva za Štajersko, ki je zanimljivza zgodovino ponemčenja na Š t a j e rske m.7) Izvestja zemljepisnega društva na Dunaju so mu dala povod za spis „0 turških Slovanih".8) Sprožila se je misel, naj si Slovenci osnujejo zgodovinsko društvo; Pajk je bil proti temu in je zahteval, naj se kranjsko zgodovinsko društvo postavi na narodno podlago.0) Sam pripoveduje v podlistku »Slov. TVar."10) (,Jen forint"), posvečenem Josipu Cimpermanu, da ga je občevanje s tem odličnim pesnikom privedlo do učenja angleščine.11) Shakespeareja čitaje v izvirniku je pisal o njegovem Hamletu rl), o Beneškem trgovcu I3), o Lessingovi in Shakespearovi sodbi o Židih.1*) Dostojno uvažujoč vrednost narodnega pesništva je napisal 1863. 1. lepo razpravo o narodni poeziji15), kjer se predmet razpravlja na vse strani. To ga je napotilo, da se je sam poskusil v pesništvu v narodnem duhu n. pr. „Mustaf-aga"; „Smrt Hasan bega" (prosto po Valvasorju). Plod tega delovanja je tudi mala primerna izdaja srbskih narodnih pesnij za šolsko rabo.10) Dijak mariborske gimnazije je slul za temeljitega znalca klasičnih jezikov, pozneje je prevel nekaj Horacijevih od na slovenski jezik 17 ,8), in 1883.1. slavil Miklošiča v latinski 6di.'°) Ko je bil profesor na mariborski gimnaziji, se je poleg znanstvenega in slovstvenega dela tudi jako živo zanimal za javne zadeve in jc bil radi tega postavljen za *) Zr. 1876, 28; O Prešernu, SI. N. 1872, 118. — ') Kr. 1882, 544; V spomin Prešernu, Zr. 1874, 451 — ") SI. Nar. 1870, 49; pristavi: Reichelnov spis v ginin. prog. marib. 1.1869. naslovljen: »Marburger Namenbitchlein" kaže na slovensko pokolenje mnogih mariborskih rodovin. SI. N. 1870, 102. — *) SI. N. 1871, 111—117; pristavi: „() značaju Slovanov" po Krekovi knjigi: »Lin-lcitung i. d.u, Zr. 1874. — ,0) SI. Nar. 1873, 32. — ») 1893. (Ten forint). — ") Zr. 1874 — '») Zr. 1877. - M) Ltp. Slov. Mat. 1881. - »•) O slovenskih narodnih pesmih, progr. goriške gimnazije 1863, 8. — ") SI. Glas. 1866 — lT) SI. Glas. 1862, Zr. 1871. — ") Kr. 1883. — li) SI. N. 1869, 4-6. slovenskega kandidata v mariborski okolici. Bil je marljiv so-trudnik »Slov. Narodu", n. pr. „Troje listov o slovenskih zadevah" 20), »Dualismus" 21), »Kriza in državna pomoč" "), »Nekoliko besed o zasedanji Bosne" "), »Poročila o Rusiji", „0 slovanski trgovini na jugu". V »Zori" 1877. leta je razlagal teorijo šestomera in je zložil sedem pesmic z naslovom »Daktilus" v potrditev svojim nazorom, spustivši se s tem v vezani in nevezani obliki v razgovor ali boj z Levcem, ki je združen z Levstikom dal odgovor v svoji knjižici »Pravda in drugo". Svoje jako raznovrstne spise je Janko Pajk zbral in izdal. A' novejšem času je Pajk prešel na modroslovno polje. V »Slov. klubu" na Dunaju je 1891.1. čital o predmetu: »Dr. Jožef Mislej, slovenski modro-slovec"; pisali so ga nekaj časa krivo: Niesley. V zadnjem dvajset-letju je Pajk spisal mnogo modroslovnih knjig v nemškem jeziku. Dr. Fran Celestin *) (1843—1895) iz Klenka na Kranjskem, je napravil 1869. 1. doktorat modroslovja in odpotoval istega leta kot slovenski stipendijat z Brezovarjem vred v Petrograd. V Moskvi je naredil izpit iz latinskega grškega in ruskega jezika ter iz ruske zgodovine in zemljepisja. Služil je dve leti v Vladimiru in se potem radi milejšega obnebja preselil v Harkov. Zbog nepovoljnih razmer se je povrnil v Avstrijo, napravil profesorski izpit za avstrijske gimnazije ter dobil službo v Zagrebu; od 1875.1. naprej je bil tudi lektor ruskega jezika na zagrebškem vseučilišču.1! 1890.1. je radi bolehnosti na očeh stopil v pokoj in umrl 1895.1. Profesor J. Macun mu je dajal hrvatske knjige ter jc tudi uredniku »Učit. Tovariša" izročil neko nalogo Celestinovo za porabo, podpisano z imenom »Neboslav". Na gimnaziji je Celestin prevel šesti spev Ilijade, ki jc izšel v Janežičevem „Glasniku" 1865.1. Z Jurčičem in ,u) SI. N. 1869.126; Založnice, 30-81. — ") SI. N. 1873, 089. — ") SI. N. 1878, 166. — ") SI. N. 1871, 18-19. o) I)asi se jc kritika jako povoljno izrazila o tej knjigi, jc vse premalo znana tako strokovnjakom kakor širšemu občinstvu; razpršila bi preopti-mistične in prepesimistične nazore o Rusiji, da je bolje znana. Knjiga opisuje politične in književne razmere za časa Aleksandra I. in Nikolaja I. in kaže položaj kmeta pred in po odpravi robstva, financijelne in sodne reforme, upravo, pouk in družabno življenje. ') Uvodno predavanje, što ga jc imao na hrvatskem vseučilišču Franjo Josipa I. dne 31. listopada 1878. godinc učitelj slavenskih jezika dr. Kr. Celestin. U Zagrebu. Tiskarski i litografski zavod C. Albrcchta, 1878 8", 13. F.Marnomjeizdal mali almanah. V prva leta njegovega pisateljevanja spadata noveli „Mala Furlanka" '*) in „Gostinija".3) Na Dunaju je spisal komedijo ,.Roza" (glej bibliogr. dramatike). Spisana je v verzih in se naslanja na Moličre-a. Igrala se je jedenkrat, pa se ni prikupila. Pravec njegovemu pisateljevanju so dale razmere, v kojih je živel. Odhod v Rusijo mu je dal povod, da je v „Pismih iz Rusije" z živimi barvami risal svoje dogodke v veliki slovanski državi.4) Ogledal si je Krakov, Varšavo, živahno gibanje v Petro-gradu, opisal narodno ,.guljanje" z dne 6. januarja in pripovedal konečno. kako se vedejo Rusi o velikih praznikih v cerkvi. Da ni prišel Celestin kot suhoparen jezikoslovec na Rusko, se razvidi iz tega, da se je začel zanimati za narodno ekonomijo, za upravne, financijalne in sodne reforme 5) na Ruskem in v Evropi sploh; zaradi tega je marljivo proučaval Careya, Draperja, I.Scherra, Buckleja in St. Milla; s paznim očesom je gledal na splošni raz-vitek ruskega naroda in radostno zabeležil"), tožeč pa pri tem, da je premalo samostalnih ljudij. Povdarjal pa je posebno korist produktivnega dela.7) Ko so za časa rusko-turških bojev stopili Rusi na plan, opozarjal je na nečuveno požrtovalnost ruskega naroda za človekoljubne namene, opominjaje, da so slabi uspehi v početku boja samo „čistilen ogenj", ki je na korist Slovanstvu H); Slovanstvo se sme zanašati samo na-se.0) „Ruske radikalne struje" I0) opisujoč nam razklada, kateri ruski pisatelji so najbolj razširjali radikalizem, in misli, da pri realnem mišljenju ruskega naroda in pod vplivom dobrohotnih naredeb vladinih radikalizem nima trdne podlage. Nade, ki jih je stavil na svoje obširno delo o Ruskem se niso izpolnile. To in pa dejstvo, da je radi svojega odkritega značaja moral prenašati marsikatero preziranje in nepriliko, mu jc izsililo sarkastične besede: Prezir in srd mi duša piše, Druhal le beži, beži, kleta, 5) SI. Glas. 1867. — ') Slov. Glas. 1808. — 4) Stritarjev Zvon; posebno lep Je popis Moskve, SI. N. 1871, 3. — 4) SI. N. 1872, 115, 120-121, 126, 128, ^1-132, 140. - ') SI. N. 1872, 48. - ') Zv. III. - ') SI. N. 1877, 231. - ') SI. N. 1877, 244. - ,0) Slov. 1887. 0) Fr. Goestl v ljublj. Zv. 1896; Val. Tomid v Viencu 1895, Slovanski Svet 1895 Da vsa je ogenj hud in svet, S krvjo mi roka pesem piše, Besed je gneva broj neštet. Beseda vodi gnev mi vneta, Pogrezni v temni se pekel ln tam se muči večna leta, Zato, kar sem od te trpel. Vedno se je Celestin rad obračal na celotno stran duševnega gibanja Slovanov in skušal priti temu in onemu pojavu do dna; to kaže obširen sestavek »Naše obzorje".") Na Hrvaškem je pre globok prepad med preprostim narodom in med inteligenco, v Nemcih ljubi romanticizem dotiko z narodom in v Slovencih ni niti nesreča, da se morajo boriti za vsako malenkost. Kako bodi naše obzorje, naj nas uče Levstik, Jenko, Stritar, Jurčič. S tega splošnega stališča opazujoč delovanje posamnih slovanskih pisateljev pred-očil nam je Celestin posamne prav jasno, n. pr. Gogoljal2), Puškina ,3), Lermontova **), Aksakova 1S), Belinskega" 10) i. d. Izmed Slovencev je postavil lep spomenik Sebastijanu Žepiču ,7), napisal uvod A. Bezenšekovi knjigi: »Svečanost o priliki sedemdesetletnice Janeza Bleiweisa, ocenil Vošnjakov roman „Pobratimi" ,s) najob-širniše pa Josipa Stritarja1fl), Prešerna.20) Ko je prenehal izhajati ,.Slovan" in nastopil „Slovanski Svet", se ga je tesno oklenil, ker mu niso ugajala strankarstva na Slovenskem. V tem listu, ki se po svojem programu ozira vedno na vse Slovane, je objavljal letne preglede, opisaval ruske razmere, podajal »Drobtinice", raz-jasnjeval družbeno in gospodarsko razvijanje ruskega naroda. Spisal je tudi zgodovino ruske književnosti in jo ponujal hrvatski in slovenski Matici, pa odklonila se je, ker je preučena; v rokopisu je ostavil tudi spis »Carstvovanje Aleksandra I." Pesmice je zlagal v slovenskem in ruskem jeziku, slovenil ruske poezije in jih mnogo objavil v „Slov. Svetu". Bil je jeden izmed redkih mož na Slovenskem s svetovno omiko in z vseslovanskim mišljenjem ter mož plemenitega značaja. Vedno naklonjen mladini je bil na Dunaju član dijaškega društva „Slava" in soustanovnik »Slovenije", ki ga je 1881. 1. imenovala častnim članom. Dr. Jožef Pajek (1843.1.) iz Konjic na Štajerskem, mnogo let profesor na mariborski gimnaziji, sedaj korar v Mariboru, je obrnil svojo pozornost na dvojno stran: opisal je nekatere znamenite može slovenske in se zanimal za narodno blago. Načrtal je delovanje I. L. Smigavca1), Marka Glaserja1), navel nekoliko drobtinic o St. Vrazu, ob tej priliki popravil nekatere Trstenja- ") Lj. Zvon 1883. — Ia) Slov. 1884. — ") Slov. 18S4. - ") Slov. 1885. — ") Lj. Zv. 1880. — »•> Lj. Zv. 1886. — ,7) Lj. Zv. 1883. — '•) Lj. Zv. 1889. — ") Slov. 1889. — I0) Vienac 1881; ponatisnjen jc spis v posebni knjigi. l) Kr. 1881. — *) Kr. 1882. kove podatke3), nedovršen je njegov spis „Kmetski upori v 16. stoletju".4) Samostalno je njegovo delo „Leopold Volkmer". V začetku, str. 1—8, opisuje življenje pesnikovo, str. 8—12 književno blago Volkmerjevo uvrščeno po onem redu, v katerem je nastalo, str. 13—62 Volkmerjeve basni in pesni. Zanimljivi so pred vsako basnijo uvodi, v nekaterih pisatelj navaja inačice navedenih basnij v drugih slovstvih. Drugo njegovo važno delo je „Crtice". Tvarina je uvrščena po abecednem redu in je pobrana nekaj po slovenskih knjigah in časopisih, nekaj po osebnih poročevalcih, ki so navedeni po imenu; najvažnejša vira pa sta Krekova »Einleitung in die s 1 a v i s c h e Literaturgeschichte" in Janežičev »Slov. Glasnik". Posamezni predmeti so obdelani v celih razpravah, n. pr. „Copernice" str. 18—30. Nobena knjiga, ki se peča z narodnim blagom, nima toliko legend kakor Pajkova knjiga. Dr. Karol Glaser (1845) iz Hoč blizu Maribora, je služboval kot profesor v Ptuju, Kranju, Weidenau-u, odkoder je prišel 1880. 1. v Trst, kjer službuje še sedaj. Na Glaserja so najbolj vplivali spisi Trstenjakovi, v katerih se je govorilo o sanskrtščini, da je uže šestošolec odločil po dovršenih študijah klasične in slovenske filologije posvetiti se orijentalistiki. Doktorski izpit izvrši vši 1883.1. je na omenjenem polju jel pisateljevati z orisanjem slavnih jezikoslovcev, In. pr.Johannes Schmidt'), August Schleicher1), Jurij Caf.)8) V podlistkih »Slov. Naroda" se nahajajo sestavki, n.pr. »Ob indoevropskih jezikih" (prevod iz angleščine), „Damajantica žaluje po soprogu" (prevod epizode: ,,Nala in Damajanti" iz Ma-habharata). V „Edinosti" (1886) se nahaja kratek posnetek in ocena realistične indske veseloigre »Ilovnat voziček". „Indske pravljice in pripovedke" v »Kresu" 1882, 1883 so poleg drugih vplivov napotile pesnika Aškerca, da se jc začel zanimati za ori-jentalsko slovstvo in modroslovje. Jako ugodna sodba o njegovem nemškem prevodu indske igre »PArvatfs Hochzeit" je privedla Glaserja do tega, da je poslovenil dve indski gledališčni igri »Urvašt" ter „Malavika in Agniwitra", katere pa je prehitro izdelal, ker jih jc hotel predložiti orijentalskemu shodu na ') Kr. 1883. — *) SI. Gosp. 1877. ') Včstnik (priloga Trstenjak-Pajkovi „Zoriu) 1872-1873. — ') Ibid. — . ') Grazer Tagespost, Juli 1874. Dunaju 1886. V rokopisu hrani slovenski prevod indske igre »Sakuntale", ki bo vsekako ustrezala bolje. Poleg te stroke se je Glaser vedno zanimal za slovenske razmere. V Mariboru službujoč za hišnega učitelja 1869. 1. je na prošnjo Tomšičevo in Jurčičevo za ,,Slov. Narod" iz češčine prevajal za podlistek, pisal za »Zoro", izpodbujan po Trstenjaku, n. pr. „Poljub" *) (Karoline Svetle), opisal maloruskega pesnika Taras - Sevčenka, Kazimira Velikega, naslikal »Utemeljitev krakovske akademije"5), na prošnjo dr. Tur-nerja prevel na slovenski jezik angleški spis ruske pisateljice Olge Novikove »Reforme carja Aleksandra".0) Ker je „Slovenska Matica" odklonila njegov spis »Eranski narodi in jeziki", je objavil spis7) »Kakšne jezikoslovne spise naj objavlja „Letopis Slovenske Matice?u, kjer zastopa mnenje, da bodi Letopis zrcalo tega, kaj vzmogo slovenski pisatelji v raznih tudi neslovanskih slovstvih in jezikoslovjih. Osobno znan z mnogimi slovenskimi pisatelji je opisal življenje in pisateljevanje Jurija Cafa, Davorina Trstenjaka *), Bož. Raiča9), Sim. Gregorčiča ,0), Frana Cegnarja "), naznanil izhajanje zbornika »Archiv fur slav. Philologie" v podlistku »Slov. Naroda", Miklošičevo »Altslovenische Grammatik in Paradigmen" v ,,Zori", spisal spomenico političnega društva „Edinost" zapomnoženje slovenskih tečajev na tržaški gimnaziji.u) Na podlagi beležek, ki si jih je delal spisujoč »Zgodovino slovenskega slovstva", je objavil obširen sestavek »Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem.'3) Udeleživši se 1881. 1. shoda orijentalistov v Berolinu je stopil med lužičke Srbe in o tem poročal v spisu »Slovenske Benetke".14) 1887.1. se mu je na tržaški gimnaziji poveril nauk v slovenščini v vseh osmih tečajih; istega leta je začel spisa vati »Zgodovino slovenskega slovstva" in je ukrenil uže takrat dobo 1870—1895.1. kot najvažnejšo opisati v posebnem oddelku, ki sedaj obseza četrti del omenjene knjige. Spisal je Glaser tudi nekaj sestavkov v gimnazijskih izvestjih.1'') 4) Zr. 1873. — s) Kr. 1883. - *) SI. N. 1881, 73-82. — ') Ed. 1884, 13-17. — ") Ed. 1890, 14-19 — ■) Ltp. Slov. Mat 1888 — ,0) Ed. 1893, 1-4. — ") I)om in Svet 1892. — ") Ed. 1884, 91; dostavi »Slovenski jurist! za Primorsko«, SI. Nar. 188(5, 59. — ") SI. Nar. 1888, 12 — 20 — 14) Kr. 1882 — ") Odlomek iz Ploetzovc slovnice francoskega jezika, Celje 1871. in Kranj 1875. 1 Die Prothese im Griechischen, Romanischen und Englischcn, Weidenau 1878. Rgeda I , 143; Trst 1885; Ponatis Hochzeit (glej bibliog), »Altnordiseh" Trst, 1888. (Grajan od »Lcipzigcr Ccntralblatta", pohvaljen od »Hamburger Nachriehten".) Dr. Franc Simonič por. 1847. 1. v Ivankovcih, župnije svetinjske v ljutomerskih goricah, 1875. doktor modroslovja'), od 1874. v službi deželne knjižnice na Ivanišču (Joanneum) v Gradcu, od 1877. v dvorni knjižnici na Dunaju, je objavljal poročila strokovnjaških listov o Slovanih2), označil pomen Fecht-nerjeve knjige „Die praktische Philosophic und ihre Bedeutung fur die Rechtsstudien" 3); v spisu „Macocha" 4) popisuje prepad blizu Brna in navaja pravljico o njem. Zelo važne so »Prisege ljubljanskega mesta" 5), ki se nahajajo v c. kr. vseučiliščni knjižnici na Dunaju in o katerih je P. pl. Radics poročal v „Letopisu Slovenske Matice" 1879. 1., pa nepopolno. Ves rokopis po Simoni-čevem preiskavanju ni iz iste dobe niti od iste roke, nego obstoji iz dveh prisežnih knjig ljubljanskega mesta ter obsega 24 nemških, 17 slovenskih in dve italijanski prisegi; slovenski so prisegali valpet, prekupec, solomerec, čolnar, gozdarski hlapec id. (Glej pobliže „Prisege", Zgodovina slovenskega slovstva 1.144.) V posebni knjigi je opisal življenje slovenskega humanista dr. Greg. Jožefa lJlohla. Knjiga je razdeljena tako, da župnik Jakob Meško opisuje življenje in delovanje Gregorja Jožefa Plohla (1—37), potem sledi Plohlova oporoka (37—59); konečno nam kaže Simonič (59—144) Plohlov o domačijo in rod njegov. — Marsikaj bi se dalo urediti drugače in bolj pregledno, jezik tu pa tam ni pravilen. Knjiga, ki ima tudi več slik, nas vodi po onih divnih in klasičnih panonskih tleh, ki so nam Slovencem porodila toliko slavnih mož. ^ nemškem jeziku je Simonič spisal kratko zgodovino slovenskega slovstva, ki primerno povdarja najvažnejše točke te tvarine. Frančišek Leveč (1846) z Ježicc na Ljubljanskem polju, Je preživel svoja mlada leta v Radomlju pri Kamniku in pri svoji stari materi pod Rožnikom pri Ljubljani. 1867. 1. je z odliko dovršil gimnazijo v Ljubljani, 1871. 1. modroslovje na Dunaju, bil nato dve leti suplent na gimnaziji v Gorici, od 1874. 1. na veliki realki v Ljubljani, kjer je od 1877. 1. dalje profesor in od 1886. 1. tudi okrajni šolski nadzornik. Na gimnaziji so vplivali nanj profesor K. Melzer, ki ga je seznanil s Prešernom, profesor Josip ') Na podlagi razprave ,1'olitische Stellung Leopold des Glorreichcn zum Deutschen Reiche-. — *) Kr 1KN2 iz „Archacologisch-epigraphisehe Mit-theilungen aus Oestcrreich" in iz ^Zeitsehrift des Deutschen Alpenvcreins". — ') Ljublj. Zv. 1888. — *) Kr. 1881. — *) Ltp. SI. Mat. 1884. Marn, ki mu je vcepil veselje do književne zgodovine, notar dr. Jernej Zupanec, ki je vsak dan hodil pod Rožnik ter mladega gimnazijalca zalagal s knjigami, zlasti pa slovenski pisatelji Anton Umek, Fr. Levstik, Jos. Jurčič in dr. Celestin, s katerimi se je Leveč pobratil uže v četrti šoli. Na gimnaziji je bil Leveč tri leta domači učitelj Janku Kersniku, katerega je pridobil za literarno delovanje, in grofu Antonu Pačetu, s katerim je prebiral Prešernove in Jenkove poezije ter Jurčičeve povesti. To je napotilo Pačeta, da je 1869. 1. še dijak izdal jako dober prevod Prešernovih pesnij z naslovom „Lieder des Franz Prešern. Deutsch von A. Pace. Laibach. Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Na Dunaju je poslušal slovensko jezikoslovje pri Miklošiču, zgodovino pri Aschbachu in Lorenzu ter ob jednem mnogo občeval s Stritarjem, ki je bil takrat duša slovenskega literarnega kluba (Celestin, Jurčič, Leveč, Ogrinec, Šuklje, katerim se je na pomlad 1871. 1. pridružil Levstik). Kot domači učitelj v amerikanski rodbini I. C. Samson je Leveč s svojim jako nadarjenim gojencem in z njegovimi roditelji prepotoval vso Notranjo Avstrijo, Tirolsko, Salzkammergut, Nemčijo, Švico in gorenjo Italijo. Na tem potovanju, ki je trajalo vsako leto po več mesecev, sta si učitelj in učenec ogledovala zlasti stavbene spomenike, kiparske zbirke in slikarske galerije po večjih nemških in italijanskih mestih, zlasti v Monakovem, v No-rimberku, Heidelbergu, Frankobrodu ob Menu in v Benetkah; v planinskih krajih pa sta lazila po gorah in se vozila po zelenih gorskih jezerih. Živo je popisal nekatera potovanja v sestavkih „Lepi dnevi", „Na domu in grobu Romejeve Julije" id. Preselivši se v Gorico 1871. 1. se je spoprijateljil s Fr. Erjavcem, dr. Lavričem in S. Gregorčičem ter imel na gimnaziji celo kopo izbornih učencev, kakor so n. pr. Simon Rutar, Anton Pagliaruzzi (Krilan), dr. K. Štrekelj, S. Gregorčič mlajši, Andrej Kragelj. Svoje slovstveno delovanje je pričel 1862.1., ko je prve svoje pesni priobčil v „VenČku", ki so ga ljubljanski gimnazijalci poklonili svojemu odhajajočemu ravnatelju I. Nečasku. Nadaljeval je pesništvo v Janežičevem ,,Glasnikun. pr. „V dolini"1), „Oj planine".1) Domorodne vsebine so „Na Kumu" 3) itd. Jako nežni in narodni sta „Cerkviea bela" *), pa „Rožmarin" 5), mladeniško živahnost nam riše ') SI. Glas. 18(54. - *) Ibid; dostavi: »Okamnjcni lovec", SI. Glas. 18(52. — ') SI. Glas. 18(5(5; »Na straži", »Ponočni jezdeci", ibid. — ") SI. (Mas. 18(54. — s) SI. (ilas. 18(58 »Študentovska zdravica.8) Pesem „Oj planine" je uglasbena že dvakrat. Za Stritarjev „Zvon" je pisal v vezani in nevezani'besedi; zlasti je za „Zvon" pisal pregled o novih slovenskih in hrvatskih knjigah in naših društvih ter književnih zavodih. To delo je začel v Gorici, 1872.1. ter označil v predavanjih Vodnika in Prešerna.7) O stoletnici Staničevega rojst\ a 1872.1. je napisal o tem znamenitem možu obširen listek v „Soči", ki je prišel v posebni knjigi na svetlo. Zlasti lepo je Slovencem naslikal Vodnika, Prešerna, Čopa in Simona Jenka v Stritarjevem Zvonu" 1879. 1., ki je imel tudi slike prvih treh. O Knaflu je pisal dvakrat ,,Dva blaga Kranjca" (Knafl in Zupančič) *) in »Nesrečen, pa blag mož".") V „Slov.Večcrnicah" (zv. 35, 1. 1880.) je opisal življenje in delovanje Janeza Bleiweisa; životopis se naslanja na podatke ki jih je dobil od Bleiweisa samega. To je prvi popolni Bleivveisov življenjepis. Iskreno prijateljstvo ga je vezalo z Jurčičem.10) Ko si je ustanovil svoj list „Ljubljanski Zvon", ki ga je urejal deset let, nahajamo v vsakem letniku po več življenjepisov, n. pr. Josip Hašnik n), Josip Novak 1?), Ivan Šolar "), Doktor Stefan Kočevar u), Dr. Jernej Levičnik ,5), Ivan Macun'"), Janez Bonač'7), Dr. Zlatoust Pogačar lH), Jurij Vole1"), Karol Rudež?0), Leopold Gorenjec Podgoriški.41) Njegova spisa „Naši umrli 1878. 1." in „Umrli narodnjaki 1879.1."") kažeta sploh, koliko znanstveno delujočih Slovencev leže primeroma rano v hladni grob. Kakor Stritar se je tudi Leveč rad pečal z našim pesnikom prvakom; važni so „Prilogi k Prešernovemu životopisu" "). „Na Prešernove smrti dan"2t) izreka željo po kritičnem življenjepisu Prešernovem; v spomin 251etnice Prešernove smrti je iz „Naprcja" 1863.1. ponatisnil Levstikov spis „Na Prešernovem domuV') Tudi o Vodniku je •z arhiva »Slov. Matice" objavil zanimive »Listine in pisma iz ^ odnikovega življenja".'1") V »Slov. Narodu" je mnogo let pisal nekrologe slovenskim pisateljem, n. pr. Petru Kozlerju (1879), *) Ibid. - ') SI."Nar 1872, 144. - •) SI. Nar. 1873, 299. - ') SI. N. 1874, 4; 1878. je opisal Bleiweisa, SI. Nar. 1878, 265-266; pristavi: Peter Kozler, N. 1879, 92-94; Dav. Trstenjak, SI. N. 1878. - l"> SI N. 1881, 101-104; U- Zv. 1888. - ") Lj. Zv. 1883. - ") Ib. - ll) Ib. - ,4) Ib. - ,s) Ib. -u) Ib. - Lj. Zv. 1884. - '■) Ib. ^ »•) Lj. Zv. 1885. - Ib. - ") Lj. Zvon 1886. — ") SI. Nar. 1879, 2, in SI. N. 1880."Tu pod črto še omenimo življenjepisa „Aenoa", SI. N. 1881 in dr. Kaznačič, Lj. Zv. 1883. - «•) Ljublj Zv. Ig«« — ») SI. N. 1871, 12. — ") Si. N. 1874, 31; dostavi SI. N. 1880 ^6—67. — '•) ],j. /v. 1889, tu pristavimo njegov spis o Vodnikovih pesmah »I'remaga" in rMirov god" in Vodnikov napis iz leta 1814, Lj. Zv. 1885. Josipu Ogrincu (1879.), Josipu Jurčiču (1881.), opisal Trstenjakovo delovanje ob štiridesetletnici njegovega pisateljevanja (1878) in Blehveisovi sedemdesetletnici (1878). S podpisom „Vladimir" je v ,,Koledarju družbe svetega Mohorja" 1876. 1. označil škofa M. Ravnikarja, 1877. 1. M. Čopa. Naznanjal in ocenjal je temeljito knjige, važne za Slovence ali za Slovane sploh.21) Vrlo zanimljiv je podlistek „Martin Luter v slovenski narodni pravljici".2^ (Martin Luter = Primož Truber). Grajal je Leveč, da se na naših srednjih šolah preveč ozir jemlje na staro slovenščino in da učitelji novo slovenščino preveč potiskajo v kot. Leveč pa ni samo pisal posameznih sestavkov, nego izdajal je samostalna dela in prirejal izdaje naših odličnih pisateljev; tu sem stavljamo „Pravdo o slovenskem šestomeru". Koliko je v tem spisu Lev-čevega, koliko Levstikovega, je razloženo v Levčevi izdaji Levstikovih „Zbranih spisov". Izdal je dva zvezka Erjavčevih »Zbranih spisov" s pisateljevim življenjepisom 1889.1. (gl. Erjavec); pet zvezkov Levstikovih spisov 1891 — 1895. (glej Levstik). V nemškem jeziku spisana sestavka v izvestju ljubljanske realke 1878. in 1891. 1. se bavita z domačimi stvarmi; v prvem razlaga posebnosti Trubarjevega jezika v evangeliju svetega Matevža, v drugem opisuje napade Turkov na Kranjsko in Istro; oba spisa je pohvalila znanstvena kritika. V znani knjigi „Die osterr.-ung. Monarchic in IVort und Bild" je opisal razpravo „Zur Geschichte Krains". Ko je bil suplent na goriški realki, je urejal dve leti „Sočo" in včasih napisal do malega ves list sam. Po Jurčičevi smrti se je popolnoma odtegnil delovanju v političnih listih. Težko je zasledovati njegove spise po „Torbici" v Einspielerjevem »Slovencu", v „Edinosti" in „Slovenskem Narodu", ker je pisatelj čestokrat menjal svoja imena; pseudonimi „Paulus" ,,Jaropolk", „Svetlin", „Anton Kos", „Strelec", „Sšš.", „Vladimir", „Carniolus", „Solus" in dr. so Levčevi. Njegov zlog je preprost in prikupljiv, razpravljanje je jasno; njegovo duševno obzorje obsega vse slovstveno delovanje Slovencev; stvarno in dobrohotno je ocenjal slovenske spise; najbolje so se mu pa posrečile njegove književfro-zgodovinske razprave in črtice. ") Th. Elze, l)ie Universitat TUbingen und — die Studierenden aus Krain, v SI. N. 1878, 1—2; tu se razlaga, zakaj sc jc prva knjiga slovenska natisnila v Tibingah ; dostavi »Paul Wiener", Lj. Zv. 1883. »Novi spisi Miklošičevi", Lj. Zv. 1883. - ») SI N. 1874, 2(5. Gregor Jereb (1846 — 1893). Med one slovenske trpine, čijih pravcata slika je bil pesnik J. Cimperman, se po vsej pravici sme šteti tudi G. Jereb. Porojen na Gorenjskem, je po dokončanih latinskih šolah prišel k vojakom, potem je šel k brzojavu, katero službo je nad 20 let opravljal v Trstu, samo jedno leto je služboval v Paznu. Bil je vedno v ozki zvezi s slovenskimi pisatelji, ki so živeli v Trstu. Osobito se je zanimal za duševni razvitek slovenskih pisateljev, ki jih je poznal sam, opisal je n. pr. Fran. Josipa Remca.') Deloma po Žvabovih zbirkah je naslikal Franula Wei s sen thur na *), jako na obširno pa Knobla3) kot pesnika in skladatelja cerkvenih pesnij. Bržkone je Franul Weissenthurn na slovenski jezik preložil tista borzna oznanila, ki jih je Jereb objavil v »Edinosti"}) Prevel je Jereb Glaserjev spis ,,Der siebente Orientalisten-Congress und die osterreichischen Slaven '.5) Opisal je tudi Godino - Verdeljskega v „Ljubljanskem Zvonu". Julij pl. Kleinmayer (1847) iz Višnje gore na Kranjskem, je učiteljeval na pripravnici v Kopru, v Gorici in naposled zopet v Kopru. Pisal je v različne časnike, n. pr. „0 starosti kralje-dvorskega rokopisa"'), ,,Koroško za časa srednjega veka"?), »Meščanstvo na Koroškem v srednjem veku" 8), opisoval narodne predmete, n.pr.Lipa, domače drevo"4), objavljal narodne pesmice/') 2 veliko pijeteto je naslikal M. Majerja"), Miroslava Vilharja7), dr. Bleiweisa 8), Jurija Grabrijana, A.Hribarja9), Einspielerja ,0), ^iegfrieda Kapperja") omenil stoletnico Gutsmanove slovenske slovnice.11) Ko je 1874. in 1879. 1. izdal dve mali brošurici o slovenskih pisateljih, je 1881. leta opisal slovensko slovstvo. Za tako delo pa ni imel dovolj sredstev; zaslovela je njegova knjiga Po Levstikovi oceni v „Ljublj. Zvonu" 1881., v kateri se pa ne niore odobravati oblika. V podrobnosti se ne moremo spuščati. Njegov zlog je nepravilen. Sodeloval je v Stritarjevem „Zvonu v »Soči", »Edinosti", v „Slovenskem Nar", v »Večerni ca h", »Družbi sv. Mohorja", v »Besedniku", bil odbornik raznih na- ') Ed. 1898, Lj. Z v. 1893; Lj Z v. 1880. - ') Lj. Zv. 1892. - *) Lj. Zv. 1893. - <) Ed. 188i. - ") Ed. 1884. ') SI. N. 1877, 22 — ') SI. N. 1877, 33-34. - *) Zv. 1879. — 4) Kr. 1881 — s) v Edinosti in Slovanu (gl. Matija Majar). — •) S. 1871. — 7) Tricster Zcitung — •) Ed. 1881. - •) Ed. 1887. - ,0) SI. 1887. — tl) SI. Nar. 1879, 170. u) S1 N 1877) 46 _5(}. rodnih društev in ud začasnih odborov, n. pr. po Janežičevi, Ein-spielerjevi, Hribarjevi smrti, in si s tem pridobil mnogo zaslug. 1898.1. na jesen je šel v pokoj. (a a »vU^n- f-y- Franc Hubad (1849) iz-Vodic na Kranjskem, najprvo profesor na deželni gimnaziji v Ptuju 1875. 1., pozneje premeščen na drugo gimnazijo v Gradcu, nekaj časa ministerstvu prideljen, od 1894. leta ravnatelj učit. pripravnice v Ljubljani. Značilna črta njegovega pisateljevanja je narodopisna stran z ozirom na slovanske narode, n. pr. „Običaji slovanski" '), ,,Črtice o starožit-nostih slovanskih" -), v katerih se na drobno opisuje „božja"sodba"; „Zidanje novega doma" v Ltp. Mat. Slov. 1. 1881; te navade je pojasnil tudi Nemcem.3) V tem zmislu se vjema njegovo pisateljevanje z Navratilom. Zasledoval pa je ostanke Slovanov tudi v drugih deželah, n. pr. »Slovanske naselbine na Italijanskem" *), „Slovenci na Saksonskem".5) Po velikih nemških samostojnih delih je opisal Petra Pavla Vergerija v »Ltp. Mat. Slov." 1880. Kakor je Krek, učitelj Hubadov, v slavistiki zasledoval povest o Polifemu pri raznih narodih, tako je tudi Hubad dokazal, da se nemški pesni o Hildebrandu nahajajo enačice tudi v slovanskih slovstvih.0) (Ausland, 1881.) Naznanjal je knjige neslovanskih učenjakov, ki so pisali o Slovanih, n. pr. „Le Montenegro contempo-rain" par G. Tralley. Paris 1876.7), Biedermanovo razpravo o srbskih naselbinah na Štajerskem.") Zlasti obširno in temeljito je naznanil v »Ljub. Zvonu" 1. 1887. Krekovo knjigo „Einleitung". (Hubadovi spisi za mladino se omenjajo drugod.) Andrej Fekonja (1851) iz Negove na Štajerskem, je kapla-noval po raznih župnijah, nekaj časa tudi v Starem trgu pri Slovenjem ') Ltp. Mat. SI. 187*, 1—20. — ') Ltp M. SI. 1879, 48, pristavi: Regcn-raubcr bei den SUdslaven »Globus" 1878; Gottesgerichte bei den SUdslavcn „Globus" XXXV. B. — ') Glob. L.: Slavischc Gebrauchc beim Hausbau. Seznanjal je Nemce z literarnimi zavodi slovanskimi, n pr SUdslavische Aka-demie der "NVissenschaften, Magazin f Lit. des Auslandes 1878 p. 782; Matica Slovenska, 18M); v istem letniku: Matica srbska; Windisehe Sagen und Miirchen; Prešern ein slov. Dichtcr. - 4) Kr. 1884, 213 — •'•) Lj. Zv. 1883, 543; število Slovanov 410; Slovani v Andaluziji v nekem Ltp. Mat. Slov. - ") Kr. 1882. - 7) SI. N. 1877, 2. - ») Lj. Zv. 1883, 407; Slov. literaturna zgodovina, .SI. Nar. 1881, 27—33. Pristavi: Kerbholz und Knotenstrick »Neuc illustrierte Zeitung" 1880. Der grUne Georg, „Leip. illustricrtc Zeitung" 1881. Šifra F. H. v. Ltp. Mat. Si. in Lj. Zv. jc Hubadova. Gradcu za časa Trstenjakove smrti. Najbolj priljubljena tvarina je Fekonji ilirska doba; v tem zmislu je popisal Stanka Vraza v „Kresu" 1884, 103: Stanko Vraz, slovenski rodoljub1), Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesmij2), Stanko Vraz, Je-zičnik, XXIV3), ..Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir? »Ljub. Zvon" 1887. Zlasti obširen in lep je spis „Dr. Ljud. Gaj in ilirska ideja" v „Kresu" 1. 1881., 36—657. „Dva lista iz knjige jugoslovanske" *) opisuje vzajemno slovstveno delovanje Slovencev in Hrvatov za časa protestantovske in ilirske dobe. Ne samostalen, nego po Ljubiču (Ogledalo id.) je posnet spis „Kajkavski pisatelji5) in njih spisi"; jako koristen pa je v tem, ker se naglaša, da so Kajkavci most med Slovenci in Hrvati. Istotako se ozira na južne brate v spisih „Vila Slovenska"0), črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji v XV.—XVIII. stoletju, v katerem prav za prav samo ponavlja svoje misli, izražene v „Zori" 1. 1873. Druga stran njegovega pisateljevanja je življenjepisje; sem spada „Josi-pina Turnogradska" 7), Dragoila Jarnevičevas), Alojzij Pcrger"), Konzul in Dalmatin10), Marka Pohlin1') in Anton Slomšek12) (s sliko). Njegovi življenjepisi imajo uvode, v katerih je primerno opisano delovanje prednikov dotičnega pisatelja. Kolikor toliko v to stroko spada njegov jubilejni spis „0 početkih slovenske književnosti" 13), sestavljen v tristoletni spomin Trubarjeve delavnosti, s popolno objektivnostjo. Najodličnejša njegova vrlina pa so ocene, n. pr. Marnov Jezičnik ") (let. XXI—XXIII), dr. Simoničev življenjepis Plohe 1 na16), knjige družbe sv. Moliorja^\ Lapajne-tova „Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev11), Macunova „Knjiž. zgodovina" IH); njegove ocene l) Kr. 1885, 471, 519. — 5) Kr. 1884, 522, 619. - *) Slov. 1887, 41. - ) si. 1885, 315 364. Pristavi: „Slovenci v književni uzajemnosti s Hrvati. Beseda o petdesetletnici preporoda književnosti jugoslovanske", Lj. Zv. 1885, o55, 608. - ') Kr. 1885, 572, 620. Pristavi: „0 stoletnici slovaške književnosti", Lj. Zv. 1887, 469. — •) Lj. Zv. 1888, 26—190; pristavi: Dalmacija, cvet književnosti hrvatske XVI XVIII. stoletja, Zr 1873, 201-261.— 7) Lj. Zv. 1884, 345. - *) Zr. 1877, 332, 365. — ") Kr. 1884, 51, 103; Trubar, župnik v J-oki a ne v Logi, Lj. Zv. 1884, 18. — l") Slov. 1886, 145, 61. — u) Slov. 1886, 81, 98. - >3) SI 1885, 163, 79; Pavel Šafafik, SI. 1886, 178, 93. — 13) Lj. Zv. 1886, 42—418. Pristavi: Duhovniki slovenski pisatelji, Lj. Zv. 1887 (k petdesetletnici Trstcnjakovi). — l4) SI. 1886, 39, 65; 1887, 41. — ir') Lj. Zv. 1888. - >•) si. 1886, 73. - lT) Kr. 1885, 218; pristavi: Književno delo slovensko 1. 1878 v SI. N. 1879, 160. — ») Lj. Zv. 1884. so jako poučne; dasi se trudi pisati mirno, mu vendar uide včasih kaka gorka, tako da je v »Slov. Nar." 1. 1886, štev. 85 napisal „Faust ali Faustlein gospodu nasprotniku moje ocene, Marnovega Jezičnika."19) Na jako zanimljiv način je naznanil knjige „Listi in Evangel ia" 1.186020), ,,Branje in Evangelium" 2i), razjasnil izvor in postanek nekaterih Orožnovih pesnij22), opisal latinsko-nemško šolo v Slovencih.23) Manj se mu je posrečil zgodovinski spis „0 početkih kristjanstva na Slovenski zemlji".24) Bil je čislan sotrudnik ,,Slovana", ,,Slovaiiskcga Sveta" in marljivo sedaj pomaga Lampetu v „Dom in Svetu". — Marljivi pisatelj je stopil letos kot župnik v Bučah v pokoj. Lovro Žvab (1852—1888) iz Dutovelj na goriškem Krasu, je pohajal najpoprej gimnazijo v Gorici in potem realko v Trstu, katere pa ni dovršil, nego je vstopil za praktikanta pri davčnem uradu v Trstu. L. 1876. je šel prostovoljec na Srbsko, pa se vrnil še istega leta v Ljubljano ter je učil na Mahrovi trgovski šoli nemški, slovenski, srbski jezik ter zemljepis. Hudo zbolevši 1881. leta se je vrnil v rojstni kraj, odkoder je 1882. 1. šel za zasebnega učitelja jezikov v Trst, kjer je po Dolenčevi smrti 1887.1. prevzel uredništvo „Edinosti" ter svoj posel spretno opravljal do smrti. V Gorici je nanj vplival dr. Lavrič, v Ljubljani Levstik? ki ga je navdušil za slovstvene starine in bibliografijo slovensko, v kateri je bil strokovnjak. Pri svojih skromnih dohodkih si je pritrgal od ust, da bi si mogel nakupiti zaželenih knjig; marsikateri zanimljivi, redki ali nepoznani knjigi je prišel na sled in jo opisal. Opisal je Z. V. Popoviča ') tako obširno, da ga je uredništvo pred koncem prirezalo; naslikal Fra Gregorio Alasica de Sommaripa2), Ivana Zbogarja3), Ivana Dolinarja4), napisal črtico o Trubarju5), ki pa ni obveljala0); tudi ime Vraz je skušal razjasniti.7) Stalno vrednost imata njegovi prilogi k slovenski bibliografiji s), redki spisi9), Curiositii Triestina,0), knjižne redkosti ") SI. N. 1886, 85. - so) Lj. Zv. 1886, 700. — al) 670. — ") Lj. Zv. 1889,189. ") Lj. Zv. 1885, 786. — *•) Ltp. SI. Mat. 1884. Pristavi: »Narodno jedinstvo", SI. 1885, 168, 86; Uplemenitev Teharčanov, Lj. Zv. 1885, 164: Iz slovanskega bajeslovja, SI. N. 1879, 288—292. ') Lj. Zv. 1885, 573; SI. N. 1888, 204; Ed. 1888, 70- 72; Lj. Zv. 1881. - ') Lj. Zv. 1883. - ») Lj. Zv. 1887. - *) Lj. Zv. 1886. - ») Lj. Zv. 1885. — *) A. Kekonja, Lj. Z v. 1884. — ') Kr. 1884. — •) Lj. Zv. 1883. — •) Lj. Zv. 1883. — IO) Lj. Zv. 1885. slovenske11), slovenski rokopis iz 1799.1.11), droben spisek Trubarjev13), Tomanovo pismo prijatelju (dr. Roblnu v Trstu).1*) V tržaški čitalnici je 1. 1886. govoril o Slavjanskem društvu v Trstu.15) V ,,Kresu" 1882. je objavil pripovest „Topolovo rebro". Urejanje „Edinosti" mu je pohabilo njegove slabe telesne moči; pisal je dobro premišljene in učene uvodne članke, ki pa niso navduševali prostega naroda; zastopal je jako odločno svoja načela. V pisavi je pazil bolj na slovniško pravilnost nego na lep uglajen zlog. Ivan Scheinig (1851) iz Borovelj na Koroškem, od 1877. 1. profesor za grški in latinski jezik na celovški gimnaziji, si je pridobil velike zasluge za raziskavanje koroškega slovenskega n:irečja in za nabiranje narodnih pesnij. Med najboljše spise o slovenskih narečjih se šteje njegov „Obraz rožanskega narečja na Koroškem.1) Poleg tega je obrnil pozornost na slovstveno delovanje koroških Slovencev in temeljito opisal najpoprej zapuščino Urbana Jarnika2), potem pa njegovo znanstveno delovanje3) in ugledni položaj, ki ga je zavzemal naš rojak med nemškimi Pisatelji na Koroškem. Dalje časa se je bavil z nabiranjem narodnega blaga in potem najpoprej napisal lepo razpravo o slovenskih koroških narodnih pesnih *), potem pa jih izdal v posebni knjigi. Josip Be n kov i Č #) (1869) iz Kamnika, sedaj Spiritual v Alojzijevišču v Ljubljani, je šestošolec začel pisati v „ Vrtec" v vezani in nevezani besedi; v pesništvu mu je bilo rodovitno leto 1889. n. pr. „Bitka pri Lepantu", „Zadnja cvetlica" id. V „Koledarju Mohorjeve družbe" 1894. 1. se nahaja „Slavospev svete Stolice". V nevezani besedi je podajal v istem listu (1886—1889) Pripovedne spise in obraze iz narave, n. pr. „Danica", „Sova", »Ne muči živali" id.; 1890. 1. je začel sodelovati v „Dom in Svetu" s povestmi n. pr. „Sestra Vincencija", „GostaČeva hči" in potem Podal mnogo temeljitih življenjepisov, n. pr. Josip Ogrinec (1890. ^ 1891.), Jurij Japelj (1894), Flor. Hrovat, Janez Parapat, Jožef n) lj. Zv. 188(5, passim. - ") Ibid. - ") Ibid. — u) Ibid. — I5) SI. 1886. Kr. 1882. - a) Kr. 1883. - ') Kr. 1884. — 4) Kr. 1885. *) Ob 5()letnici škofovanja Leona XIII., dne 19. februarja 1893. 1., sc je med ljubljanskimi bogoslovci ustanovila „Acadcmia Oper osorum"; to leto pa je tudi 200lctnica „Acadcmiac Operosorum", ki sc jc 1693 1. ustanovila v Ljubljani. Ta akademija je namerjala člene navajati k znanstvenemu pisateljevanju. Vsako leto so sc družbeniki sešli po jedenkrat in ,S() delali načrte za prihodnje leto; držali so sc navodila papeža Leona XIII., Podmilšak (1895), v isto stroko spada spis „Slovenski koledarji in koledarniki". Ko je bil kapiteljski vikarij v Novem mestu, je urejal „Dolenjske Novice". V „Slovencu" je 1890. leta nastopil kot jako plodovit in bister pisatelj na zgodovinskem polju. „Listki" v »Slovencu" razpravljajo srednjeveške božje sodbe (1890), ,.Sv. Primož in Felicijan v Slovencih" (1891), ,,Imena papežev po prerokovanju škofa sv. Malahije" (1893). Tudi na političnem polju je bil delaven s peresom, kajti štirinajst člankov naslovljenih „Od kod — kako — kam?" (1891) in „Poglejmo nazaj, da pridemo naprej" (1894) je prišlo iz njegovega peresa. — Sodeloval je pod raznimi pseudonimi tudi v „Pomladnih Glasih", v Slovencu", v »Dol. Novicah" in v knjigah »Mohorjeve družbe". Za svoja mlada leta razpolaga z obširnim znanjem, se odlikuje po lepem zlogu in narodnem jeziku. France Lckše (1862) por. v Pustempolju v župniji Rečica na Štajerskem, je študiral na gimnazijah na Ptuju, v Celju, v Varaž-dinu in na Reki; bogoslovje pa v Mariboru; kapelansko službo je opravljal na raznih mestih in je sedaj od 1897. I. župnik v Lučah pri Ljubnem v Gornji savinjski dolini. Zanimaje se za jezikoslovje se je napotil na Hrvatsko, in je imel v III. gimnazijskem razredu za slovenščino dobrega profesorja, kateri je staro cerkveno slovenščino učil primerjajo jo z drugimi slovanskimi jeziki; učil se je ruščine in češčine, pa tudi laščine in francoščine. Prvo razpravo je napisal v bogoslovju in ji je dal naslov: ,,Reeimo katero ki je jc dal avstrijskim škofom dne 3. marcija 1891: Quaproptcr apte et salubriter fuerit, si suae propriaeque ephcmcrideš, veluti pro aris focisque propugnantes, unicuique sint regioni co modo institutac, ut nulla in rc a judicio episeopi absccdant, sed reete studio sequc cum ejus conveniant prudentia ct voluntate. — Člani so bili: Dr. Aleš Ušeničnik, dr. Opeka, Anton Medved, Josip Vole, Fran Finžgar, Alojzij Stroj, sedaj urednik Duhovnega PastirjaIvan Barle, Josip Ko/man, sedaj tajnik »družbe sv. Mohorja". Ivan štrukelj, Anton Hribar, Viktor Steska, Josip BenkoviČ, ki je društvu napravil pravila. Pisali so v časnike: ».Rimski katolik", »Dom in Svet, Vrtec„Slovenec" in v knjige „Druibe sv. Mohorja". Razdelili so si predmete; z modroslovjem se peča dr Ušeničnik, z zgodovino Benkovič in Steska, s homiletiko in z otroškimi spisi Stroj, s povestmi in ukovitimi spisi Štrukelj, Finžgar, Barle, Rozman, boritelj za narodne pravice na Koroškem, kot urednik nMiraL, drugi zgoraj imenovani se pečajo s pesništvom. Ta akademija sc sme imenovati nekak uvod k »Leonovi družbi- in se jc tudi razšla 1896. 1, ko sc jc ustanovila »Leonova družba". o našem pravorečji"'), kjer uči, naj se / izgovarja kakor v; Skrabec je v „Cvetju" VIII spis imenoval „korenito razpravo" in dr. Oblak jo je pohvalil v Archivu" XII. Ta uspeh mu je dal pogum, da je pisateljeval dalje, in opažal govorico preprostega ljudstva v tistih krajih, kjer je služboval. V nastopnih letnikih „Dom in Sveta" nahajamo spise: „Nekaj porabnih misli j o slovenščini v govoru in pismu"2), Naš jezik in naša književnost" 3), »Imena rodbine in svaščine"4); zadnja razprava je najpopolnejši spis o tej tvarini v slovenščini, prva dva pa dokazujeta temeljito znanje slovenskega jezika. Pa ne samo jezikovno stran je obdeloval Lekše, nego opisal je življenje in slovstveno delovanje dr. Gašperja Rojka5), dr. Križana0). 1894.1. se je udeležil shoda krščanskih starinoslovcev v Spletu in potem potoval skozi Hercegovino, Bosno v Beligrad; 1895. 1. se je udeležil razstave v Pragi in jo popisal v „Slovenskem Gospodarju:t; ta spis se je porabil tudi za „Učiteljskega Tovariša". Tudi učiteljska lista „ Vrtec" in »Popotnik" imata 1890.1. spise od Lekšeta. Lahko trdimo, da spada Lekše med naše odličnejše mlade jezikoslovce. III. Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. Nobena dežela v našem cesarstvu ni tako bogata na raznih Pojavih prirode kakor naša slovenska zemlja; na jugu meji na morje, v zapadu in nekaj na severni strani jo dičijo prirodne lepote Planinskega sveta, na vzhodu so ji na diko vinorodne gorice na Štajerskem in Dolenjskem, med planinami in goricami se razprostirajo rodovitne planjave. Pesniki so opevali naše reke, deročo Muro in Sočo, bistro Savo in mogočno Dravo, tujci prihajajo obedovat naša jezera in podzemeljske čudeže kraškega sveta. Od Vodnika počenši do Gregorčiča bi lahko našteli navdušene izraze 0 lepoti naše zemlje, ki prinaša raznovrstne pridelke, podaje premog, železo, srebro i. dr. Ni torej čudo, da se jc lepo število slovenskih ') Dom in Sv. 1888. — Dom in Sv. 1890, 1891. - ') I)om in Sv. 1892. ") Dom in Sv. 1893. — s) Dom in Sv. 1893. — •) Dom in Sv. 1894. 15 pisateljev oklenilo te lepe vede, saj je uže pesnik Vodnik bil tudi navdušen prirodoslovec. Pridružili smo prirodoslovju tudi narodno gospodarstvo, ker sta si te dve stroki v ozki zvezi; navedeni so pa tukaj samo odličnejši zastopniki te stroke, ker smo prepričani, da bi bilo potrebno, naj bi vešč strokovnjak o primerni priliki obdelal to stran našega stremljenja v posebni knjigi. Mali narod stoji pod vplivom mogočnih sosedov in se ne more lahko razvijati, posebno v gospodarskem obziru ne po prirojenih svojstvih, vendar bi bila obširna in temeljita slika jako zanimljiva in poučna. a) Simon Robid*) (1824— 1897) iz Kranjske Gore na Gorenjskem, je kapelanoval v Metliki, v Loškem potoku, v Dobu, v Preddvoru, v Borovnici, v St. Juriju pri Kranju, od 1874. leta je bil upravnik na Senturški gori. Zanimal se je za prirodoslovje in imel velike zbirke; največjo je prodal deželnemu muzeju za 1500 gld., katere je določil za dijaške ustanove. Bil je srečen in zadovoljen na Senturški gori, ker je ljubil prirodo črez vse. Pisal je v „Novice", n. pr. »Kratke popotne črtice polžarja" '), označil Suhadoločkovo dolino kot znamenito glede raznih vrst polžev 2), popisal nekatere griče in jarke v vznožju Senturške gore v geološkem in paleontološkem ozirus), pisal o strupenih kačah *), o kranjskih mahovih.') Bil je Robič svobodnega mišljenja, dobrega srca in vesele narave. Dr. Simon Šnbic (1830) porojen v Brodeh v Poljanski dolini na Kranjskem, je 1844.1. prišel na gimnazijo v Celju, 1850. 1. na gimnazijo v Ljubljani in je tam delal zrelostni izpit, ki se je istega leta vršil prvokrat; potem se je na dunajskem vseučilišču posvetil matematiki in liziki ter 1856. 1. napravil iz tega predmeta izpit z izvrstnim uspehom. 1856. 1. je postal suplunt na državni gimnaziji v Budi, 1857.1. pravi profesor na višji realki v Pešti. 1861.1. je z drugimi „gennanizatorji" zapustil Ogersko in postal pravi profesor na mestni realki v Rosavi na Dunaju. Tam je zbolel na jetiki. Mož slabotnega telesa se je uže od drugega *) Dom in Svet 1897. l) Nov. 1882. — ') Nov. 18*2. - ') Ibid — *) Dom in Svet 1888, 1889. - *) Izvestja mu/, društva lil. (1893.) gimnazijskega razreda v Celju moral preživiti sam in je mnogo bede prebil na Dunaju v dijaških letih. Slavna zdravnika Skoda in Oppolzer sta mu svetovala odločno, naj zapusti Dunaj in si drugod poišče službe. Zatorej se je 1864.1. preselil v Gradec in tam od 1864. do 1884. leta služil na obrtni akademiji; med tem je bil 1859. 1. imenovan za „extraordinaria" matematike in fizike na graškem vseučilišču, pa — brez plače. Pod Stremaverjem so ga na Dunaju razglasili za slovanskega agitatorja. 1874. 1. se je v Zagrebu ustanovilo vseučilišče, in Subicu so ponudili profesuro matematike in fizike, a on jo je odklonil po nasvetu Erjavčevem. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti ga je z Bleiweisom vred imenovala dopisujočim članom. Dopisaval je v „Rad", dokler je sprejemal slovenske sestavke; ko je pa zahteval hrvatski prevod, je prenehal dopisovati. Mnogo je Subie pisal v nemškem jeziku.1) Jako važne in poučne spise je Subic objavil v „Ljubljanskem Zvonu", n. pr. Občni potopi starih in novih dnij (na Sundeških otokih)" 2), ..Ogenj sv. Elma" 3), „Kriva vera o usodnih dneh" '), „Nebeški in podzemeljski ogenj" '),,,Pogubni malik sveta" i. dr. Svojo novo teorijo gorkote, katero je razlagal v spodaj imenovanih nemških zbornikih, je razlagal tudi v »Radii" jugoslovanske akademije. Šubic je velecenjen sotrudnik „Dom in sveta". Trideset let se je trudil z nabiranjem tvarine za najob-širnejši spis ,,Titansko napadovanje Olimpa", ki ima biti „Kosmus človeškega duha": „Na onem svetu zbrani rajnki očaki, prvaki vseh ljudstev in vseh vekov od prve lučice prosvete v Egiptu, Indiji, Kitaju i. dr. do naših dnij, pretresajo med seboj v dialogih vprašanja večnih resnic, vsak po značaju svojega veka in svojega ljudstva." Rokopis se nahaja v uredništvu „Ljublj. Zvona". Gosp. Viktor Bežek je pisal avtorju: „Kar se tiče zrelosti in jedrovitosti dela, bi jaz Vaš rokopis najrajše primerjal s poznejšimi Platonovimi najzrelejšimi spisi, kakor ,Politeia'. A kaj, ko mi borni Slovenci za to nimamo niti občinstva. To delo je preorjaško za ,Zvori\ tako, kakor je, bi moralo biti pisano v kakem svetovnem jeziku in založiti bi ga morala kaka akademija ali kak meeenat." ') Njegovi spisi, natisnjeni v „Sitzungsberichte der k. k. Akademie der Wissenschaften in W'icn" in v MPoggendorfs' Annalcn" se pečajo z novo mehanično teorijo gorkote. - *) Lj. Zv. 1883. - ') Ib. 1891. -4) Ib. 1K92. s) Ib. 1892. — Ib. 1893. Matej Vodušek porojen 1839. 1. pri Novi Štifti blizu Ptuja, prišel je 1869. 1. za profesorja v Kranj, 1872.1. v Gorico, 1877.1. v Ljubljano, kjer službuje še sedaj na višji gimnaziji. Opisal je Popoviča in za Rožkov latinsko-slovenski slovar izdelal črki F in L. Bolj priljubljena tvarina pa mu je zvezdoznanstvo; opisal je prehajanje Venere mimo solnca dne 6. dec. 1882. 1., označil Platonovo leto, objavil svoje mnenje o določevanju časa poldnevnika (meridiana) in zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih. Svoje temeljito strokovno znanje v tej vedi je pokazal v obširni nemški knjigi. Dr. Jožef Križan *) por. 1841. 1. v župniji sv. Križa na Murskem polju, je pohajal latinske šole v Varaždinu, učil se na graškem vseučilišču matematike, rizike in modroslovja; ugodno sta vplivala nanj učitelja Mach in Nahlowsky. Jedno leto je bil suplent v Požegi, 1868. 1. je prišel v Varaždin, kjer službuje še sedaj. 1893.1. se jc v Varaždinu slovesno praznovala petindvajset-letnica njegovega tamošnjega službovanja. Marljiv sotrudnik je bil Pajkovi „Zori" in „Kresu". V prvem listu se nahajajo ti-le spisi: ,,Vreme"1) „0 naši zemlji", „Spanje", ..Mesec", „Merkurij", *) ,,Jupiter", „Hitrost zvoka", „Zvezde repatice",8) „Tycho de Braehe", „Solnce", „Saturn", „Uran", „Neptun", „Hitrost svetlobe",*) Vzajemno delovanje naravnih močij", „Zmota očij pri vidu"/') gledanje z obema očima", „Elektrika vzbujena z dotikanjem".0) V „Kresu" je navedel zgodovino mnenj o postanku potresov.7) Da bi Slovenci opustili predsodke in vraže gotove vrste, je po zakonih lizike, spektralne analize in astronomije razložil „Severni sij".") V dušeslovno stroko spadajo spisi: „Nečustveni svet", „Razvoj predstave duše človečje."") Obširneje je o dušeslovju pisal v mariborskem učiteljskem listu »Popotnik". Vse te sestavke je potem združil v knjigo „Logika" 1887. Glede na terminologijo imajo premagati težave tisti pisatelji, ki orjejo ledino; samo pisatelj ni vselej dosleden, n. pr. rabi izraz: „analitiški" in „sintetični" pojmi, potem ^razstavni" in „sestavni"; tudi rabi pisatelj izraz „osnov, i" namesto Dom in Sv. 18<)4; Hrvatski Učitelj 1898, 21. ') Zr. 1872. — ') Zr. 1875. - ') Zr. 187(5. — Zr. 1877. - *) Vest. 1874. - •) Vest. 1875; dostavi »Elektrika vzbujena po atmosferičnih procesih", ibid. — ') Kr. 1881; pristavi »Žarcnje neba", Kr. 1881. - ') Ltp. SI. Mat. 1874. — •) Vest. 1873; pristavi »Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali. Kr. 1881. osnova, e", ,.biten, a, o" nam. „bistven, a, o". Opisal je tudi pisateljevanje dveh Slovencev, ki sta živela v Hrvatih, Luke Zime in Francelja'0). Podpiral je slovenske mladeniče, učeče se na Hrvatskem, oživil v Varaždinu čitalnično društvo „Dvorano" in pevsko društvo „ Vila", uvel predavanje in se priljubil tako, da so ga izbrali za poslanca občine Varaždina. Tudi v hrvatskem slovstvu je marljivo delal, v ,. Viencu»Napretku", in v gimnazijskih izvestjih objavivši mnogo sestavkov. Vincencij Borštner (1843) od sv. Miklavža na Štajerskem, profesor na ljubljanski veliki gimnaziji, opisuje v „Kresu" 1881. spektralno analizo kot pripomoček astronomiji, razjasnjuje telegrafska vremenska poročila (1882), naznanja in ocenja Celestinovo „Geometrijo za nižje gimnazije" (1883). Dr. Makso Samec (1844 —1889) iz Arclina blizu Vojnika na Štajerskem; sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani, se je 1871.1. nastanil za praktičnega zdravnika v Kamniku, potem za zdravnika pri železnici v Trstu 1873. 1. in 1877. 1. zopet v Kamniku, kateremu je tudi županil. Visokošolec je poslovenil ruski roman „ D i m " , pozneje ,. Po m la d a n s k e valove". Zapusti vši leposlovno polje, se je obrnil k prirodoslovju, opisal gluhoneme s sodnijskcga stališča, podal črtice ob vplivu podnebja na človeški organizem. Večji in s slikami razjasnjen spis je o spektralni analizi. Jakob Čebular (1845) iz Slatine na Štajerskem, profesor od 1872.1.; službuje na goriški gimnaziji; spisal je „Fiziko" 1882. Jezik je lep in pravilen; v razvrstitvi kemične tvarine bi se bil pisatelj moral bolj ravnati po dotičnih pedagogičnih načelih; slovenskim izrazom bi naj bil povsod dodal nemške. Josip Celestina (1845) iz Zagorja na Kranjskem, profesor °d 1876. 1., službuje v Ljubljani je po Močniku 1882. 1. „ Aritmetiko", 1883. 1. »Geometrijo" priredil za nižjo gimnazijo. Prelagatelj se ni pretesno držal izvirnika; slovenskim izrazom je P'idejan vsakokrat tudi nemški ali latinski, kar se mora odobravati. ^ sled tega, ker se je po ministerskem ukazu na nižjih gim-nazijah v Kranju in v Rudolfovem in v slovenskih oddelkih ljubljanske gimnazije začela matematika poučevati slovenski, zato je trebalo primernih učil. Prevod jc uravnan tako, da se čita kakor izvirno delo. l") Kr. 1886. Viljem Ogrinec (1845 —1883) okrajni sodnik metliški, je bil vsestransko izobražen mož in je za „Novice" mnogo sestavkov spisal iz zvezdoznanstva, n. pr. ,,Nekaj o luči", „0 utrinkih", „0 solneu;'. Posebno pikro je spisana kritika o astronomskih izrazih v Jesenkovi „Zemljepisni začetnici"; v prijetni besedi je sestavil poučno delo: „Nekatere opombe in popravke" k Dragotina Savperla spisu „Potovanje po nebu". (Nov. 1865.) »Slov. Matici" je poslovenil „Astronomijo" v Schodlerjevi „Knjigi prirode". — Beseda mu teče gladko, zlog je jasen. Matej Tonejcc (Samostal) (1846 —1882) iz Gorjan na Gorenjskem, po izvrstno dovršenem zrelostnem izpitu v Ljubljani 1869. 1. vstopil jednoletni prostovoljec v 18. pešpolk, kjer je istodobno poslušal na tamošnjem vseučilišču predavanja o klasičnem jezikoslovju; ker pa radi slabih gmotnih razmer ni mogel dovršiti priljubljenih mu študij, vstopil je v učiteljišče v Celovec, prebil 1872. 1. z odliko izpit za meščanske šole za vse predmete razven risanja in postal suplent na tamošnji realki, potem na dekliški meščanski šoli, 1875. 1. na enakem zavodu v Leopoldovem predmestju na Dunaju, kjer je na vseučilišču obiskoval predavanja o prirodoslovju in matematiki, in napravil iz njih izpit 1881. 1.; tudi iz brzopisja je napravil izpit. Morda vsled trdega boja za življenje, vsled trpljenja, prestanega v bosenski okupaciji, mu je zdravje začelo pešati, da je umrl v domačem kraju 15. maja 1882. K Začel je pisateljevati za Stritarjev »Zvon" slike iz priljubljene mu gorenjske strani, n. pr. „Bratovlja peč", čijc nauk se glasi „Spoštujte stare ljudi; šiba božja je dolga, vsacega lahko zadene". Blažunova mati je pripovedovala v povesti „Za starim gradom" o kruti grajščakinji. Večina njegovih kratkih in prijetnih povesti pa se vrši v preprostem narodu, v kmetih, s katerimi je Samostal rad občeval, in za katere je mnogo storil v svojem rojstvenem kraju, n. pr. „Na slemenu"; „Črtica iz življenja na kmetih", slika starega kmeta, ki je bil vesel, če je mogel govoriti s Trojanovim gospodom, ki je rad nabiral cvetlice. Enaka slika je „Starec samotar na novega leta dan"; spretno je popisal „Planšarico in pastirja", „Predice na Gorenjskem", „Rudokopa", „Podgorko". Prijetno se čita sestavek „Na planinah" v Stritarjevem »Zvonu" 1879. 1. Spis „Baba na Poljanah" (str. 309) razlaga po narodni pravljici okamenino v pečini nad Kočno na potu iz Javomika v Bled. Iz prirodoslovja je popisal „ Lisici in jazbeca", posebno obširno pa „Strupene kače". Mnogo svobodnega časa je preživel v triglavskem pogorju, ki je je poznal natančno; poznal je mišljenje tamošnjega prebivalstva in je opisaval verno; prijetno se čitajo njegovi popisi in slike, samo omeniti bi bilo, da so nekateri izrazi preveč stereotipni. Bil je vesten učitelj, spoštovan tovariš in plemenit značaj. Luka Lavtar (1846) profesor od 1873. I., službuje na pripravnici v Mariboru, je spisal za učiteljišča „Občno aritmetiko". Tvarina je primerno razdeljena, jezik lep in razumljiv; knjiga se more rabiti tudi na gimnazijah. Franc Hauptman (1847) od Sv. Križa nad Kamnico na Štajerskem, učitelj na ženski pripravnici v Gradcu, marljiv so-trudnik »Popotnika". Ko ponatis iz tega lista (IV. teč.) je izšla »Fizika" 1884. Pisatelj govori o načinu, kako se naj poučuje pri-rodopis v prostonarodnih šolah; napotki so jako porabni Andrej Scnckovič (1848) iz Sčavnice na Štajerskem, profesor na veliki realki v Ljubljani 1874—1885; ravnatelj v Novem mestu do 1890. 1., odslej ravnatelj na veliki gimnaziji v Ljubljani, (kjer je tudi občinski svetnik), je pisal črtice iz dunajske električne razstave in ocenil Celestinovo ^Geometrijo". Samostalno delo njegova „Fizika" 1883. Sestavljena je knjiga z malimi izjemami po uradnih instrukcijah za avstrijske realke. Podobe so razven jedne vse pravilne; izrazi ugajajo po ogromni večini. Ravno teko je spisal tri izborne učne knjige Osnovni nauki iz fizike" za meščanske šole. Dr. Ignacij Klemcnčič (1853) iz Trebnjega na Dolenjskem, Je 1879. 1. v Gradcu napravil doktorat in se istotam habilitoval za Privatnega docenta za matematiko in fiziko; postal je 1888.1. v Gradcu izvanredni in 1895. 1. redni profesor v Inomostu. Svoje nemške spise je objavljal v zbornikih dunajske akademije in po drugih znanstvenih časnikih. Klemenčič je sotrudnik „.Ljubljan-skega Zvona". Ivan Šubic (1856) iz Poljan na Gorenjskem, ravnatelj obrtnih strokovnih šol, razklada v obširnem spisu ,.Rastlinske bolezni" (Lj. Zv. 1887), da prihajajo te bolezni iz mehaničnega poškodovanja iz škodljivega vpliva neorganske narave ali pa od rastlin in živali. Njegove prve sestavke „Zlato" in ,,Palme" nahajamo v Stritarjevem »Zvonu" 1877., in 1878. „0 dragih kamenih in biserjih". (Več. 1885.) Ferdinand Seidl (1856) iz Novega mesta, učitelj na goriški realki, je primerjal v posebnem spisu toplinske razmere zagrebške in ljubljanske. Pisatelj, ki v Slovencih prvi raziskuje meteorologijo, navaja najpoprej Lambert-Besselovo „Formulo o osnovni motenja oproščeni toplini", in podaja na podlagi tridesetletnega (sicer ne vsega lastnega) opazovanja v Zagrebu in Ljubljani stalne jednačbe in izračunjene formule, kako se toplina po Kranjskem in Dolnjem Štajerskem preminja z nadmorsko višino. — Temeljita sta njegova spisa: ,.Osnovna toplina v Ljubljani" in ,.0 menjavi topline v Ljubljani." (Lj. Z v. 1886.) b) Slovenci so po svoji ogromni večini kmetski narod; zato so se slovenski rodoljubi koj v začetku preporoda našega naroda brigali za njegovo vzgojo v tej stroki; to nam dokazujejo Blei-weisove „Novice". Mi Slovenci sicer nimamo narodnega in bogatega plemstva: Cojzi, Trpinči in Rudeži so redko sejani, ali vendar so se v »Novicah" oglasili Gustav grof Auersperg '), Anton grof ') Gustav grof Auersperg: »Žveplo pomoč zoper gnjilobo kmetijskih pridelkov" (N. 1879). Baron Bibraje, spisal nekaj opazek o reji bek (N. 1886.) Anton grof Barbo k članku: „kako zeleno krmo ohraniti?" (N. 1890.) M. Brešnik, učitelj: „I)okazi velikega dobička, ako pridelujemo krompir tudi iz semena" (N. I87B): povedal je, kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati za domačo rabo po novi vagi (N. 1875). Ljudevit Dimic, c. kr. nad-gozdar, zdaj dvorni svetnik, je spisal obširni potni pouk o Krasu in pogozdovanju Krasa (Nov. 1871), „Kako se odvrne škoda, ki jo sneg dela drevju" (N. 1886). Med svilorejci se je oglasil tudi Anton Hrovatin, duh. pomočnik pri Novem sv. Antonu v Trstu in razložil, kako se prideluje Delprino zdravo seme (N. 1872). Ivan Hribar, zastopnik banke Slavije, je podal življenjepis Janeza Dzierzona s sliko (N. 1880). Mat. Ilovar, kmet v Paradišču, premišljuje o žalostnem stanju kmetijstva (N. 1880). I)r. M. Godec, pomorski zdravnik, pojasnjuje „Ozebo sadnega drevja". Gašpar Križnik objavlja ^Narodne pravljice o umnem gospodarstvu" (N. 1880). Anton Ogulin v Novem mestu razlaga, kako je ravnati nograde po toči oškodovane (N. 1S7;$), »Preiskave novega vina" (N. 1875). 1877. 1. se obrača do deželnih in državnih poslancev, da bi se ustavljali zarubljenju pretečemu vsled dolgov (N. 1872). Jos Lenarčič: „Pridelujmo oves" (N. 1887). „ Strešna lepnica" (l)aehpappe) 155. „Perutninstvo (N. 1889). Jan. K.pl. Pihclštajnski: »Vpliv svetlobe na rastlinstvo" (N. 1880) ni izviren, nego posnet po dr. (J. Heyerju. „Važnost vode za rastlinsko življenje" (N. 1880). Barbo, baron Bibra plem. Pukelstajnski. Župniki na kmetih so dostikrat sami posestniki in so na tak način navezani na to, da se bavijo z narodnim gospodarstvom, pred vsem imenujemo Janeza Mesarja na Gorenjskem. V drugi vrsti so poklicani učitelji pečati se z narodnim gospodarstvom in kmetijstvom; častno mesto med njimi zavzema Matija Rant na Kranjskem; med kmeti samimi so se oglasili pisatelji n. pr. Matija Ilovar v Paradišču in Miha Bizjak v Framu blizu Maribora, od cesarja odlikovan kot izboren sadjerejec; dr. Pavel Turner (Ahasverus L) je danske in norveške kmete našim stavil v vzgled. Sčasoma so se začele snovati kmetijske šole, in učitelji na takih šolah so najznamenitejši strokovnjaki v tej stvari. Mej temi se odlikujejo: Rihard Dolenec, vodja kmetijske šole na Slapu, Ernest Kramar, bivši popotni učitelj in vodja kmetijske šole v Gorici; Gustav Pire, urednik treh gospodarskih listov; Franjo Kur alt, Poprej učitelj kmetijstva v Gorici, sedaj tajnik gospodarskega društva v Zagrebu, Fran Povše, mnogoletni urednik „Gospodarskega lista" v Gorici in vodja slovenske kmetijske šole v Gorici, Viktor Rohrmann pa Franjo Solmayer. Tem strokovnjakom se pridružujejo v novejšem času dr. Josip Vošnjak s svojimi temeljitimi spisi „Ob agrarnem vprašanji" (»Letp. Mat. Slov." 1884) in „Socijalni problem in kmetski stan" (Letp. Mat. Slov." 1885). Tudi juristi niso izostali: dr. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru, je gospodinjam spisal primerno knjigo in v „Ljubljanskem Zvonu" 1886 opominjal k večji zmernosti. Janez Mesar (1832 —1895) iz Jesenic na Gorenjskem, 1855. 1, kapelan v Bohinjski Bistrici, 1861. 1. župnik na Bohinjski 1863.1. na Bistrici. V Bohinjski dolini se je ž njegovim prihodom začelo razumno gojiti lanarstvo, sadjarstvo, živinarstvo, mlekarstvo; njegova zasluga je, da so se v Bohinjskih planinah Začele snovati sirarske zadruge. Mesar je bil marljiv načelnik podružnice c. kr. kmetijske družbe v Bohinju.1) Pisal je o zboljšanju Planinskega gospodarstva'), naslikal gospodarske razmere na nekaterih kranjskih planinah.") ') Nov. 1887. — ') Nov. 1875. — ') Ib. Lovro Mencinger (Golski), župnik na Golem, porojen 1835. 1. v Bohinjski Bistrici, priporoča v toplo pisanem sestavku: »Prijateljem sadjarstva za novo leto" '), kmetijske podružnice in šolske vrte2); opisal je »Prikazen na Golem"3) (barvano podobo v meglah). Dr. Josip Vošnjak je po vzgledu Blehveisovem svojo pozornost obrnil na gmotno stanje slovenskega naroda in Slovencem Cehe postavil v vzgled, n. pr. »Učimo se od Cehoslovanov" *) in povdarjal, da morajo Slovenci najprej postati neodvisni od tujcev; zaradi tega je 1874. 1. priporočal »Zadruge z neomejenim poroštvom*'. Ker so na Češkem te hranilnice uspevale jako ugodno, se je napotil v Prago poučit se o njih upravi in je omenil 2), da se brez posebne težave vodijo taki zavodi in da pride na Češkem na 25.000, na Moravskem na 9000 oseb jedna posojilnica, dočim posluje na Kranjskem samo jedna. Z veseljem je naznanil nekoliko let potem, da je posojilnicam znižan davek.3) Za naše narodno gospodarstvo je najvažnejši kmetski stan. Napisal je v koledarjih »Družbe sv. Mohorja" od 1872. do 1890.1. poučnih spisov za ljudstvo, n. pr. »Posojilnice na pomoč kmetskemu ljudstvu", »Hranilnice in posojilnice na kmetih", »Proti žganju", „0 koleri", »Prva pomoč v smrtnih nevarnostih", »O gospodarskih šolah". Kako močno ta stran zanima mnogoletnega bojevnika na polju politične delavnosti, se razvidi iz tega, da sc jc sedaj v pokoju v rojstnem kraju popolnem posvetil narodnemu gospodarstvu, o katerem je tudi obširno razpravljal v »Letopisih Matice Slovenske'1 v letih 1884.—1888. Matija Rant (1844) od Sv. Lenarta na Kranjskem, nad-učitelj na Dobrovi na Kranjskem, marljivo obdeluje gospodarsko, prirodoslovsko in pesniško polje, prvo stroko s posebnim ozirom na krajevne razmere; glasilo so mu „Novice"; kmetski stan v dobrem gmotnem položaju mu je glavni steber vsem drugim stanovom '), obrtnijo v trnovsko-vremski dolini priporoča tudi žen- ') Nov. 1871. — ') Nov. 1871. — ') Nov. 1*7S; to prikazen je popisal tudi Solmayer, Nov. 1K77. ') SI. Nar. «8, 40; pristavi: »Trgovina z grozdjem na liusko." — *) si. Nar. 1872, 63. — ') ,Knketa o propadanju kmetijstva na Kranjskem", SI. 1884. ') Nov. 1870, 116; N. 1881, 1884, j 886. skam za zimski čas':), obširno in temeljito opisuje živinorejo v trnovsko-vremski dolini3); umnim gospodarjem podaje desetero pravil *): Notranjeem priporoča sadjerejo"'), s katero se je osobito rad pečal, kajti večkrat je učil v »Novicah", da je treba pravilno saditi in snažiti sadno drevje in spomladi") za to potrebno ukreniti. Ker pa imajo rastline in osobito drevje mnogo sovražnikov v živalstvu, je klical zoper ogrce „Na vojsko, na vojsko" 7) in opisal nekatere sadnemu drevju škodljive mrčese"). O tem Predmetu je posebej izdal ,.Opis". Ljubljana 1883. Ta knjižica je nastala iz izkušenj, ki si jih je pridobil marljivi pisatelj v večletnem boju s škodljivimi mrčesi. Opisal je posebej velikega ponoenega Pavlina (dasgrosse Nachtpfauenauge)9), češnjevega jedrčarja (Kirsch-kernriissel-Kafer),0), vrbarja ali lesnega črva (Weidenbohrer) n) in Podal kratke poteze iz splošnega življenja metuljev in gosenic.'2) Slovesnč prilike so mu dale povod, da je izpregovoril važnejšo besedo; v spomin poroke Rudolfa s Štefanijo je nagovarjal V ipavce, naj se trdno oklenejo uprav v ta namen osnovanega r Vipavskega sadjerejskega društva"'*) „se združenimi močmi za splošni napredek nam in našim naslednikom" kliče 1883. 1. v spomin 600 letnice.1*) Odločno zahteva Rant, da naj ljudske šole skrbč za umno gospodarstvo.13) Da bi pa tudi preprosti kmet razumel napredek v kmetijstvu, navaja v spisu „Pri sosedu" starikave in napredne kmete razgovarjajoče se o kmetskih zadevah Rihard Dolenec (1849) iz Podbrdja v St. Vidu v Vipavski dolini, je 1873.1. postal vodja dež. in vinorejske šole v Vipavi. Poprej Je dovršil kmetijske študije v Altenburgu in pohajal sadjerejsko šolo y Klosterneuburgu. Ponujeno mu službo na Tirolskem je odbil in šel na Kranjsko. (Nov. 1873, 135.) V „Novicah" 1869 je razložil fazvitek čebeloreje od prvega početka do najnovejših časov in je v sestavku „Naprej, čbeloreja slovenska" priporočal sedem točk v prospeh te stroke. Odgovoril je na vprašanje iz Štajerskega, kako je zboljšati slabo zrno, da je je treba pasteurizirati *), pri- ^ Nov. 1881, 60. — n) Nov. 1881, 100 182. - *) Nov. 1882, 217. - *) N. 1887, <"(». — •) jj. ^ 437 _ prjstavi: ..Nekaj o ajdi in njenem pridelovanji'', • !882, 24. — ') N. 1875. — •) N. 1879, 177-249. — Nov. 1881. — "•) Ibid. ,l) Ibid. — ") Nov. 1882. — ») Nov. 1881. — 14) Nov. 188:1. — •') Nov. 1880. ') Nov. 1871; pristavi: »Kako murve obrezovati ?u N. 1871, 188; »Skoči-d()1>ki panj", N. 1891. 304. — ■*) N. 1872, 92 . . . 193. poročal sadno drevje saditi ob krajih cesarskih in srenjskih cest3), izpregovoril »Prijazno besedo vipavskim kmetovalcem"4) in razložil po nemškem sadjerejcu dr. Lukasu izumljene sadne sušilnice5). Ker je „Gospodarska priloga" „Slovenskega Gospodarjau krivo razumela nauk o obrezovanju trt, je on to reč pojasnil po pravilih slapinske šole.u) Dolenec priporoča kranjskim vinogradnikom rudečega španjola, modro portugalko in črnega bur-gundcain navaja praktična vinograjska orodja H); v obširnem sestavku »Študije o povzdigi kranjskega sadjarstva"") zahteva, naj se goji v pravi meri in po pravem načrtu. Dolenec je izumil sušilnico, čije načrt se razjasnjuje v »Novicah" 1884, 316; deželnim in državnim poslancem je priporočal domače pristno vino braniti proti fabrikantora.10) Po francoskih izkušnjah, je rekel, je bakreni vitriol dobro sredstvo proti peronospori n), pa je tudi koristno, z žveplom zakajevati vino1*); omenil je izkušnje z ameriškimi trtami v Bizelju na Štajerskem1:>), razlagal je, katere ameriške trte sadimo"), in razjasnil požlahnitev zelenečih ameriških trt.15) Spisal je tudi nekaj knjig iz svoje stroke; te so navedene v bibliografiji. Gustav Pire (1859) iz Škofje Loke, je pisal spomine iz potovanja po velikih posestvih na Ruskem, Češkem in Sleziji (Nov. 1880). Premala gospodarska omika, slabo denarno stanje in premalo trdne volje so mu tri glavne ovire v napredku slovenskega kmetijstva (Nov. 1880); množina poljskih pridelkov je odvisna od množine redilnih snovij v zemlji (Nov. 1880). Kdo je res ud c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem? Vsak, kdor ljubi lepo kranjsko deželo in slovensko ljudstvo (Nov. 1887). ,,0 amerikanski sadni sušilnici in koruzni uši" (Nov. 1886). V „Novicah" (1884) jc temeljito opisal živinorejo na Kranjskem. Izdal je Pire »Mlekarstvo" 1884. Knjiga je pisana poljudno pa vendar temeljito in namerava našemu narodu odpreti nove vire dohodkov; večjidel je ponatis iz »Novičnih" sestavkov pisateljevih (1884). — Pire je kot tajnik kranjske kmetijske družbe tudi urednik gospodarskega lista »Kmetovalec", ') N. 1872, 259 . . . 305. - *) N. 1879, 248-304. - \> N. 1879, 881 . . . 366; dostavi: ..Klic našim deželnim in državnim poslancem i/ Vipavske doline", N. 1881, 19. — •) N. 1880, 99. — 7) Nov. 1884. ") Nov. 1884, H9, 101). — •) Nov. 1884, 187 ... 237. — l") Nov. 1885. ll) Nov. 1886, 9. — Nov. 1886, 290. — ") Nov. 1889. M) Nov. 1891), 106. - l") Nov. 1890, 21)2. Franjo Kuralt (1849) iz Mengša na Kranjskem, je višjo gimnazijo dovršil v Varaždinu, gospodarsko akademijo v Starem gradu (Un garisch-Altenburg) (1870—1871). Presluživši nekaj let kakor gospodarski pristav in oskrbnik na velikih posestvih na Pankovem pri Zagrebu in v Slivnici blizu Maribora je 1874.1. postal učitelj gospodarstva na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici, in 1878.1. tajnik »Hrvatsko-slavenskega gospodarskega društva u Zagrebu". Po okupaciji Bosne je na željo vojvode Wiirten-berga prepotoval Bosno in ministerstvu poslal obširno spomenico o ondišnjih gospodarskih odnošajih. Povabljen od bolgarske vlade, da ustanovi v Cifliku blizu Ruščuka gospodarsko šolo, se sicer ni odzval pozivu, a prepotoval je Bolgarsko, da se seznani s tamošnjimi gospodarskimi odnošaji. Slovstveno je začel delovati Kuralt 1871.1., ko je bil slušatelj na akademiji, in je v „Novice" pisal članke o gospodarstvu; istotam je objavil tudi potopisne črtice o Bosni; v Gorici jc bil urednik „Gospodarskega lista". V tem času je „Družba sv. Mo-horja" iz njegovega peresa podala slovenskim kmetom jako spretno urejeno knjigo o sadjarstvu. Preselivši se med Hrvate je tam nadaljeval pisateljevanje o svoji stroki. Hrvatom spisana knjiga »Vinogradarstvo" je 1886. 1. prišla na svitlo v Novem Sadu. 1889. 1. se je Kuralt napotil na Francosko, da se prepriča na licu mesta, kako Francozi opravljajo svoje vinograde. Njegovo tiskano Poročilo o tem potovanju se je razdelilo med kmete in je mnogo Pripomoglo k temu, da so se poprijeli kmetje amerikanskih trt. Kuraltov delokrog in vpliv na razvitek vinogradarstva na Hrvatskem povzdiguje tudi koledar, ki ga je 1893. 1. začela izdajati hskarna Kugli i Deutsch, osobito pa dvojica časnikov, koja urejuje l,že od 1878.1., namreč „ Gospodarski list" in „Seoski Gospodar"; °ba izhajata v 14.000 izvodih. Franjo Povše (1845) iz Kresnic v okraju Litijskem, je, dovrši vsi kmetijsko akademijo v Altenburgu, služboval za ravnanja na deželni kmetijski šoli v Gorici od 1869—1885.1. Nato se je preselil v Ljubljano in se je posvetil javnemu življenju ter bil izvoljen državnim poslancem. 1875. 1. je ministerstvo Povšetu naložilo, naj preišče goveja plemena v Istri, na Goriškem in na Go-runjskcm, in povč, katera plemena so prilična za posamezne kraje.') Poročal je o shodu vinorejcev in o razstavi vin na Dunaju2); svilo- l) Nov. 1871, 367—384; prim. Nov. 1881, 73. — Nov. 1879, 345-417 »Kako na Goriškem sušijo svinjsko meso". Nov. 1878, 26. rejcem na Kranjskem priporoča, naj se ustanovi sredstvo za prodajo kokonov.3) 1876.1. je imel v Metliki govor o cepljenju trt*), 1877.1. je opisal razstavo goveje živine v Celovcu :>); kmetijske družbe je nagovarjal, naj si izprosijo izdatne podpore"), povdarja, da kmet ne sme več gospodariti po starem 7); nasvetoval je najboljšo od roda do roda stanovitno živino s), po vzgledu na Tirolskem in Švicarskem je priporočal mlekarske zadruge.0) Na podlagi vestnih statističnih podatkov je narisal natančno sliko o živinoreji na Kranjskem, vso živino je cenil na trinajst milijonov goldinarjev. Urejal je več let „Gospodarski list" v Gorici (glej »Časniki in časnikarstvo") ter izdal nekaj porabnih knjig za kmete. (Glej bibliografijo.) Dr. Ernest Kramar (1854) iz Škofje Loke, predstojnik kmetijsko-kemičnega poskuševališča v Ljubljani, priporoča idrijsko rudo (Nov. 80) za gnojilo našemu polju in razklada redilno vrednost planinskega sena. (Nov. 81.) Ta spis je bil objavljen tudi v dunajskem nemškem listu ,, Oesterr. landw. Wochenblatt' in uči, kako je treba oskrbovati govejo živino. Njegovo večje delo je: »Kmetijsko berilo". Pisatelj je zajemal iz Bleiweisove »Živinoreje", iz Kuraltove »Sadjercje", iz Erjavčevih »Škodljivih živalij", iz Povšctovega „Umnega Kmetovalca" in drugih strokovnih knjig. Rokopis je pregledal deželni nadzornik A. Klodič vitez Sabla-dolski, glede jezika pa Erjavec. Tvarina je razdeljena tako spretno, da knjiga učiteljem rabi za vodilo in učilo. Viljem Rohrman (1862) iz Novega mesta, učitelj na kmetijski šoli na Slapu sedaj na Grmu, je v obširnem sestavku »Ob-delujmo umno naša polja" ') zahteval, da je treba orati globlje in zemlji dati počitek; prvo točko je obdelava! marljivi sodelavec „Novic" Matija Rant; njegovim nazorom pa je ugovarjal Rohrman.1) Povedal je tudi svoje mnenje o odvodenju zemljišč, o kmetijskem knjigovodstvu8), o živinski paši v ravninah*) in priporočal govedo švicarskega plemena. On navaja tudi rastline '), katere provzročajo plodovitost ali rodnost zemlje. Napisal je tudi več samostalnih del (glej bibliografijo), ki so dobro došla slovenskim gospodarjem. ') Nov. 1875, 217. — Nov. 1877. — ") Nov. 1877. — •) Nov. I860, 8«. — T) Nov. 1880, 131, 171; dostavi: »Šota sposobna za nastiljo in gnojitev", Nov. 1880, 187, 198. — •) Nov. 1880, 884. - •) Nov. 1K80, 242. ') Nov. 1884. — ») Nov. 18S4. — Nov. 1885. — «) Nov. 18S(}. _ Ljublj. Zv. 1890. Franc Šolmajer piše o razorih za odtekanje vode na njivah1), o zložbi zemljišč*), o uravnavi zemljiškega davka3), podaje kmetijske črtice iz Rumunije*), toži v dopisu iz Slatine na Rumunskem5), da so Rumunci zaprti in nestrpni proti tujim strokovnjakom, popisuje zanimivo gozdove0), lov in ribarstvo v rumunskih transilvanskih Alpah; v posebni knjižici je poročal o dunajski razstavi 1873. 1. Iver Solmajer ni bil zmožen slovenskega književnega jezika, so vsi njegovi slovenski spisi prevodi. Franjo Padar razpravlja v sestavku „0 gozdnem varstvu" *): 1. skrb za gozdne meje; 2. za seč in semenišče; 3. za gozdna pota; 4. za trebljenje posekanih krajev; 5. za les. Izraža misel, da ne samo visoki davki, nego neprimerno uravnana živinoreja in poljedelstvo provzročujejo propadanje kmetskega stanu.2) Franjo Padar je kot oskrbnik državnih sadišč v Postojni 1873. 1. v tamošnji nedeljski in ljudski šoli razlagal po štiri ure na teden gospodarske in kmetijske predmete. Na ta način je kranjski deželi Povrnil stroške3), ki ga je bila poslala na šneperško šolo. Padar v sestavku »Gozdna policija*' *) hvali vlado, da je namestila gozdne nadzornike. Frančišek Jančar seje (1820—1889) porodil pri Kuharovih v Crešnjevcih in je prostonarodno šolo pohajal najpoprej pri Sv. Petru, potem pa v bližnji Radgoni, kjer se je vrlo zanj zanimal njegov bližnji rojak Peter Danjko. Ta je nagovarjal stariše, da so bistrega fantka dali v latinske šole; 1841. 1. na jesen jc vstopil v bogoslovje v Gradcu. Tam se jc za njegovega časa toliko Slovencev pripravljalo za duhovski stan, da so čestokrat preglavico delali ravnatelju; zato so kaj radi slovenske duhovnike nameščali nKresovih« sotrudnikov in v tem listu je 1884. leta podal „Prineske k slovstveni zgodovini bosanski", 1886. 1. pa „Imenopis konjiške nadfare", v katerem zanimivo razlaga imena vasi, potokov, gor, lastna imena, kaj pomenijo in odkod prihajajo. S posebnim zanimanjem je opisaval životopise slavnih mož, domačih in tujih, n. pr. Jožefa Rozmana, Voltairja, Hipokrata itd. Slovečega Irca Daniela 0'Connella je v „Slovencu" celo dvakrat opisal. Po raznih virih je sestavil nekaj znanstvenih spisov, n. pr. „Nekoji izreki velemož o vedah", »Eksaktne znanosti" i. dr. Opirajoč se na Chateaubrianda primerja v sestavku »Biblija" sv. pismo Homerovi lliadi in Odiseji, kako sta si biblija in starogrško pesništvo podobna v zgodovinskem in pesniškem pogledu, pa tudi z ozirom na pripovedovanje, popise, primere, prostost in starinski zlog. Poljudno-zabavna sta spisa »Smeh" in »Solza". Najznamenitejši ') Slovenec 1889, 269. SI. Nar. 1889, 248, 265. Slov. (iosp. 1889, 14. novembra; 1891, 111. - Koledar družbe sv. Mohorja, dr. Jos. Pajek <> škofu Napotniku 1891.1. njegovi deli sta knjigi „Sveti Viktorin" (1888) in „Sveti Pavel" (1892). Obe knjigi se smeta vspored staviti najznamenitejšim bogoslovnim delom drugih omikanih narodov, delali bi čast vsaki akademiji. Tako vsestransko dovršenih knjižnih del Slovenci nimamo veliko. — Ptujskega Škota sv. Viktorina nam opisuje na temelju zanesljivih virov tako jasno in določno, da je poslej stvar za vselej dognana. To delo kaže, kako globoko je prošinila pisatelja prava znanstvena metoda. — Velikega apostola sv. Pavla pa na podlagi njegovih lastnih pisem in vporabljajoč razna v to stroko spadajoča eksegetična dela slika kot pravega krščanskega junaka, vzornika tudi našim časom. Za vzgled le nekaj mest iz tega dela: »Vrlih, zavsem ncomadeževanih značajev šteje današnji svet ubogo malo. Plašč po vetru sukati, dozdeva se mnogoterim pametno, modro in koristno. Žalostna prikazen sicer, a zato ni neresnična. In odtod prihaja neuspešno delovanje, nemarna popustljivost, tako škodljiva nezaupnost in nezanesljivost .... Kdo ne sprevidi, da je Pavlov treba današnjemu, glede na Boga zaspanemu in mlačnemu svetu ? Apostolskih mOž, pravim, jc treba, ki uče brez strahu večne resnice, ki neupogljivo branijo svete pravice ter vselej in vsakemu nepristrano povedo, kar storiti dolžnost veleva .... Pavel je z vsemi žilami in silami ljubil svoj narod. Toda kakošna je bila ta njegova ljubezen ? V čem je koreninila ? Nedvomno v ljubezni do Jezusa Kristusa, za katerega je hotel Pavel ves svoj ljubljeni narod pridobiti. In ta je jedina prava ljubezen, iz katere izvirajo tudi druge državljanske čednosti, poganjajo tudi druge domovinske kreposti. Kdor dela za večno srečo svojega naroda, ta bode storil vse in počel vse, s čemur sc da doseči večno blagostanje. Tega porok jc sv. Pavel, kateri ni umel druge politike, kakor le evangelij in Kristusa križanega. Navzlic temu pa vendar ni misliti in ni najti boljših domoljubov, nego sta bila učenik in učcnec, Jezus in Pavel . . Sklicujoč se dalje na vzgled in na načela vzornega narodnjaka škofa Slomška, nadaljuje: „Kar zadeva prednost vere pred narodnostjo in narodnosti pred vero, mora pač veljati to, da jc vera svrha in narodnost sredstvo. Kdor želi prvo, mora naravno hoteti tudi drugo. Kdor tako uči, naj se vendar ne ima za brezdomo-vinca, katero očitanje dozdeva sc vsaj meni najbolj abotno in najbolj prazno. Kdor sc poslužuje tega oponašanja, temu ni verjeti betvice, ker mu ni resnobno za resnico. Pravi katoličan jc vselej bil in bode vselej tudi pravi narodnjak in treba mu ni, to še posebej naglašati. Resnica je sicer, da so prenapeteži tožili Pavla in ga dolžili, češ, on nc ljubi naroda. A ljubil ga je bolje, kakor so ga ljubili njegovi tožniki, njegovi sovražniki, ki so postali pogrebniki svoje domovine, prelepe Palestine, da še do tega trcnljaja nimajo njihovi potomci lastovitih tal.....Krščanska vera jc jedina in sicer prav krepka zaslomba za manjše narode v vseh onih državah, v katerih prebiva več narodov pod jedno upravno streho.....Narod brez vere jc stavba na pesek, (ireh je največji sovražnik domovine, naroda." Knjiga je polna lepih, globokih misli. Beseda je gladka in nekako slovesna. Pisatelj se nikjer ne izneveri plemenitosti in resnobnosti. Vsakemu omikancu je to delo tečno berilo, iz katerega si more povzeti marsikake ideje o sedanjem javnem življenju. Ko je zasedel škofijsko stolico v Mariboru, pozdravljalo ga je ljudstvo s svojo duhovščino kot Slomška II. In to po pravici! Ognjevit in odločen višji pastir skuša duševno dvigniti svoje podložne; zlasti mu je mar temeljita izobrazba duhovščine. V to svrho je zboljšal učni črtež v bogoslovnem semenišču. Posebno se odlikujejo njegovi izborni, temeljiti in obsežni pastirski listi. Škofa Napotnika moramo prištevati najboljšim govornikom; on je govornik v velikem obsegu, kakor so n. pr. Francozom Bossuet, Bourdaloue, Fenelon, Massillon i. dr. Leta 1896. je sklical v Maribor škofijsko sinodo. Po njegovi inicijativi je jelo 1898. 1. v Mariboru izhajati znanstveno glasilo slovenske duhovščine > Voditelj v bogoslovnih vedah*, kateremu je urednik dr. Frančišek Kovačič. List je otvoril bogoslovnim vedam med Slovenci novo dobo. Dr. Frančišek Sedej. Porodil se jc 10. oktobra 1854. 1. v Cirknem. Bil je več let profesor bogoslovja v Gorici. Za dr. Napot-nikom je postal c. kr. dvorni kapelan in vodja ,Avguštincja' na Dunaju. Odtod se je 1898. 1. preselil v Gorico kot stolni kanonik. V »Rimskem Katoliku« (1893—1894) je kritično obdelal Davida Friderika Straussa in (1894) Ernesta Renana. — V »Cerkvenem Glasbeniku« je 1886. 1. priobčil spis „0 nekaterih dr. Fr. Wittovih mašah" in 1895. 1. „0 glasbi v vzhodnih deželah in o njeni zvezi s koralom". Umrlemu glasbeniku Jož. Bohmu je 1896. 1. napisal kratek nekrolog. »Dom in Svet« je prinesel izpod njegovega peresa razpravi 1891. leta „0 sedemletni lakoti za časa Jožefa egiptovskega" in 1897. leta „Klinopisni spominiki in sv. pismo", kateri moramo imenovati najboljši o biblijski arheologiji v slovenskem jeziku. Upati smemo, da bo učeni pisatelj podal še marsikak plod o tej velezanimivi znanstveni bogoslovni stroki, o kateri sc pri nas do malega ni nič pisalo. # # # Od 1870.1. dalje so se namnožili tudi protestantovski prevodi sv. pisma v slovenskem jeziku, n. pr. psalmi, pregovori, evangeliji itd. Male brošurice v lični zunanji obliki in v pravilnem jeziku daje od časa do časa na svetlo »Angleška biblijska družba14 seveda le v agitacijsko svrho. Slovenilo je knjižice baje par slovenskih pisateljev-lajikov. Ker pa so krivoverske, zato so ljudstvu nepoznane in ne dosežejo nobenega praktičnega uspeha. V najtesnejši zvezi z eksegezo je homiletika, t. j. oznanjevanje božje besede. Vsi cerkveni govori so pravzaprav le razlaganje in učenje božje besede, torej nekaka široka, prav poljudna eksegeza. V zvezi s tem je katehetika. Kakor imamo Slovenci le malo strogo eksegetičnih del, tako imamo tem več homiletičnih. Leta 1852. je jela >Slovenska Bčela* prinašati prilogo *Šolski prijatelj«, ki pa se je kmalu osamosvojila kot nov list. Peti in in šesti letnik (1856 in 1857) sta imela naslov »Slov. Prijatelj. Časopis za cerkev, Šolo in dom", ter sta naslovu primerno imela tri dele; le druga dva sta bila združena v celoto. L. 1856. je jel torej izhajati homiletični list »Slovenski Prijatelj*, kateremu je bil urednik Andrej Einspieler tje do 1883. 1., ko je prenehal in jc na njegovo mesto stopil ljubljanski »Duhovni Pastir«. Leta 1856. so ljubljanski duhovniki: Andrej Če baše k, L. Jeran, Janez Stritar in Andr. Za mej i c zasnovali sličen list „Cerkveni Govorniku, ki je izhajal vsako četrtletje, a prvega leta ni preživel. Ob „Slovenskem Prijatelju" seje poslej združila vsa slovenska duhovščina. Bil jc mesečnik in prva leta jc služil obenem kot duhovsko glasilo. Prinašal jc razne članke in dopise o organizaciji duhovščine, o delovanju duhovnikov na cerkvenem in narodnem polju. L. 1863. je jel prinašati prilogo »Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka". Pisati je začel to veliko delo suhorski župnik janež Škofi c (1821—1871); nadaljeval pa jc je Janez Volčič (1825—1887). Dovršeno je bilo 1876. 1. na 369 tiskanih polah v osmerkL Ta knjiga je duhovnikom »bogata zakladnica, iz katere morejo zajemati za vse svoje potrebe na leči, v spovednici, na bolniški postelji in v šoli, pa tudi česar potrebujejo za lastno svojo omiko in za pošten svej kratek čas." Popoln pregled vseh sotrudnikov „Prijateljevih" ni mogoče podati, ker sc mnogi niso nikoli ali pa le semtertje podpisavali ob svojih izdelkih. V dvaintridesetih letnikih »Slov. Prijatelja" je nagromadenega obilo homi-letičnega gradiva vsake vrste, največ pa jc preprosto poučnega krščanskega nauka, kakor ga slovenski narod potrebuje o verskih resnicah z ozirom na praktično življenje kristijanovo, o Kristusovem življenju, o Mariji in svetnikih. Precej je med njim priložnostnih govorov za razne cerkvene slovesnosti; a razmerno premalo jc strogo dogmatičnih. Žal, da so govorniki delali premalo samostojno. Izvirnega jc lc malo. Mnogi so pisali po izrečnem naročilu urednikovem. Einspieler jc temu ali onemu duhovniku poslal kakega tujega homileta, in ta ga je prirejal po svoji previdnosti za »Prijatelja". Večina govorov je poslovenjena iz nemških, latinskih, laških in francoskih del. Rabili so jim n. pr. Zollner, Wenninger, Graser, Hirscher, Liebermann, Konigsdorfer, Hurter, Tschupik, Forster, Zenger, Veith, Scherer, Krones, Kiinzer, Raess, Knoll, Mehler, Segneri, Bourdaloue i. dr. ter razni homiletični časniki in zborniki n. pr. »Prediger und Katechet", „Philotca", „Hedwigs-Blatt", „Chri-sologus" itd. Marsikak govor je prikrojen po izvirniku preveč za potrebe drugih narodov, kjer živd katoličani med drugoverci, a za slovensko ljudstvo nima pravega pomena. Sploh moramo reči, da so tedanji cerkveni govorniki premalo vpoštevali časovne razmere in potrebe, ter jim premalo ustrezali. Mnogo boljši nego navadni cerkveni govori so večji venci govorov (Cyklus) n. pr. za postni in adventni čas, za sv. leto itd. Jezik je za tisto ddbo primeroma še preccj gladek in čist, le v nekaterih govorih se kaže očitno nemški izvirnik. Nekateri govori so po vsebini in govorniški obliki pravi homiletični biseri, polni globokih misli s točno govorniško pointo. Sploh pa sc zlasti v homiletiki iste dObe tudi na Slovenskem kaže, da bogoslovna semenišča niso imela pravega in zadostnega učnega črteža. Nekateri govori so bili objavljeni šele po smrti dotičnih govornikov. V slovniškem oziru jih je popravil kak drug duhovnik ali pa urednik sam; zato niso do cela njih delo. Poglavitni in najbolj marljivi sotrudniki „Slovenskega Prijatelja" so bili tekom let ti-le duhovniki: (Iz krške škofije): Urednik Andrej Einspielerx) je slovenil zlasti homilije, a tudi druge govore ter razne osnove govorov. Jošef Škrbinec, rojen 1831. 1. v Stranjah pri Kamniku, umrl 1897. 1. kot župnik v Vogrčah, je spisal prav mnogo dobrih govorov Leta 1863. je objavil postne govore o križevem potu, 1876- leta pa o zgubljenem sinu itd. Mnogo zaslug si jc pridobil za narodno probujenje koroških Slovencev in za njih gospodarsko organizacijo. Janes Ev. Marinič (1832 — 1897), prost v Doberlivasi, jc žc 1857. 1. sodeloval pri šolskem oddelku »Slov. Prijatelja*. N. pr. »Zakaj se učimo?", „I)ijak in mizarski učenec" itd. Pozneje je objavil nekaj priložnostih govorov. „ Večerniceu 1872. leta so prinesle njegove »Črtice iz življenja in trpljenja sv. Očeta papeža Pija IX." Janes Globočnik (1833) župnik v Pontablju, je slovenil zlasti Konigs-dorferjeve homilije. Frančišek Pup, rojen 1. decembra 1843. 1. v Vctrinju, umrl kot župnik 15- oktobra 1897, je bil 1878. 1. dalje sourednik pri ,Slov. l*rijateljuu. Sodeloval jc tudi pri Mohorjevi druibi, zlasti pa v „BesednikuPoslovenil je 1880. 1. po sv. Frančišku Saleziju nabožno knjigo »Filotcja". Slovenil je iz nemškega, španskega, madjarskega, angleškega, celo iz hebrejskega jezika. A zlog v njegovih spisih je silno okoren in jezik nepravilen. Lambert Ferčnik *) jc objavljal svoje govore i v „Slov. Prijatelju" i pozneje v „Duh. Pastirju l) Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 157. ') Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 158. Razen teh so pisali govore Lambert Einspieler, Gregor Einspieler, dr. Val. M tiller, Florijan Isop, L. S.. A. S itd. (Iz ljubljanske škofije): Najmarljivejši ekseget na Slovenskem je bil doslej dr. Leonard Klofutar. Porodil se je v Tržiču 1819. Delal je mnogo let kot profesor eksegeze novega zakona v ljubljanskem semenišču. S svojo stroko se mnogo bavi tudi še kot ljubljanski stolni prošt. Spisal je v latinskem jeziku štiri knjige: razlaganje vseh štirih evangelistov in lista sv. Pavla do Rimljanov. Ta dela rabijo v mnogih semeniščih kot učne knjige. V slovenskem jeziku je podal 1878. 1. »Svete listne bukve", ki so po svoji obilni in jedrnati vsebini cerkvenim govornikom zelo porabne. Najplodovitejši med vsemi kranjskimi in menda tudi med vsemi slovenskimi cerkvenimi govorniki je župnik Matija Torkar.') Rojen 1832.1. v Zaspeh, je postal duhovnik ljubljanske škofije. Zaradi raznih neugodnosti je 1865. 1. prestopil na vabilo A. Einspielerja v krško škofijo. Čez šest let seje povrnil v domovino in je dokaj let delal kot župnik v Košani. — V „Slov. Prijatelju" je jel objavljati svoje govore 1862. 1. Nadaljeval je to vsa leta in pozneje prestopil kot sotrudnik k „Duhovnemu Pastirjuki še .sedaj objavlja njegove izdelke. Vsega skupaj je napisal par tisoč govorov vsakovrstne vsebine. Največ govorov je kratkih, a z lepo vbranimi mislimi. - Pisati pa je jel — sošolec J. Mama že kot bogoslovec v „Novice" 1853. leta. Pozneje se je oglašal v rZgod. Daniciv knjigah Drušbe sv. Mohorja in v celovškem „Slovencuu. Nadaljeval in dovršil je za dr. Jos. Rogačem delo »Življenje svetnikov in svetnic Božjih". V „Zvonu" je objavil spisek o Fr. Zaniniju, v „Dom in Svetu" (1895) pa spomine iz svojega življenja. Matija HočevarJ) (1824 — 1888) župnik pri sv. Petru v Ljubljani je sodeloval pri poslovenjenju sv. pisma v Wolfovi izdaji. Leta 1858. je spisal »Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za šolsko mladosti- V „Slovenskem J'rijatelju" in v „Duh. Pastirju" je objavil več sto cerkvenih govorov. Razen teh so pisali govore v „Slov. Prijatelju" ti-le duhovniki ljubljanske škofije: Janes Ankerst (1814—1875), Janes Gostiša (1833-1884), Jurij Vole (1805—1884), Janes Škofic, Lulta Dolinar (1794-1863), Anton Namre (1812—1893), o. Albert Pintar (1829 -1887) frančiškan, Tomo Zupan, Janes Ašman, Jo&eJ Rosman (1801-1871) i. dr. (Iz lavantinske škofije): Mnogo prav dobrih govorov sta podala ptujski dekan Frančišek Cvetko (1789 —1859), čegar govori so bili objavljeni šele po njegovi smrti, in mariborski stolni kanonik in župnik Krištof Kandut (1830—1892). Tomai Mras je pisal poleg šolskih katehez tudi mnogo govorov. Med boljše izdelke moramo prištevati govore gornjegrajskega, pozneje braslov-$cga dekana Lavrencija Potočnika (1827—1892). ') (ilaser, Zgod. slov. slovstva III. 116. (Napačna je letnica njegove smrti 1877, ker še živi. — Jezičnik. XXX. 20-21, 3) Jezičnik, XXX. 21. K Simon Gaberc, rojen 1838. 1. v Črešnjevcu, župnik v Frauheimu, ja v obeh slovenskih homiletičnih časnikih objavil čez dvesto govorov. Začel je 1868. 1. in nadaljuje še sedaj. V „Zgod. Daniciu je od 1872. 1. dalje podal vsako leto nekaj pesmic, največ nabožnih, a tudi nekoliko posvetnih. Opeval je M. B., svetnike in svetnice ter zlagal razne priložnostne popevke. Posebno marljivo je sodeloval pri „Slov. Gospodarju", kjer je objavil marsikak dopis zlasti o sadjereji in vinoreji. Razen tega je spisal dvojne „Šmarnice" in par drugih brošuric. Sodelovali so še nekateri drugi, n. pr. Fr. Košar, Peter Vozel, Andrej Kajtna, Frančišek Ser. Bezjak i. dr. (Iz goriške nadškof i j e): Najbolj znan primorski govornik je Filip Jakob Kafol (1820 — 1864)'), ki je po mnogem potovanju po svetu slednjič umrl kot župnik na Pečinah. Na svetlo je dal štiri knjige cerkvenih ogovorov 1853., 1856., 1861., 1862.1. Razen tega je pisal v knjige Mohorjeve družbe, v „Zgodnjo Danico" in v „Slov. Prijatelja", ki je še po njegovi smrti prinašal njegove govore. Njegova homiletična dela moramo prištevati med najboljša v slovenskem slovstvu. Odlikujejo se po ognjevitosti in prisrčnosti, ki spominja zelo na laški značaj, in tudi po primerno lepem jeziku. Svoje govorniške izdelke so objavljali tudi Lavrencij /čutar (1821 do 1894), duhovnik na Sveti Gori, Tomaž Rutar, Marko Vales, Jožef Furl an i7) itd. „Duhovni Pastiru je stopil na mesto „Slov. Prijatelja" z novim letom 1884. Urednik mu je bil do 1896. 1. tedanji katehet v uršulinskih šolah Anton Kržič. Kot mesečnik izhaja koncem vsakega meseca, navadno vselej s prilogo. Priloge je pisal dr. Fr. Lampe 1887., 1889. in 1890. 1. A. Zupančič jc 1888. 1. v prilogi podal svojo »Pedagogiko". Poslej podaja urednik kot nameček »Zbirko lepih izgledov" v porabo cerkvenim govornikom. Okrog „Duhovnega Pastirja" se je zbralo veliko kranjskih duhovnikov, ki so na novo stopili na polje homiletičnega slovstva. Izmed izven-kranjskih duhovnikov jih sodeluje poslej le malo. Nekateri govori so res pravi biseri, a pri mnogih se pozna, da niso izvirni. Razen govorov prinaša list kratka književna poročila iz bogoslovnega slovstva tujih narodov. Poroča navadno dr. Fr. Lampe. Domača bogoslovna dela pa ocenjujejo razni duhovniki. Župnik Lud. Škufca je 1893. 1. sestavil v posebni knjigi jako porabno »Dvojno kazalo prvih deset letnikov ,Duhovnega Pastirjatu (1884-1893.) Anton Kr&iČs) se je porodil v Rakitni 2. junija 1846. leta. Služil je devetnajst let v ljubljanskem uršulinskem samostanu kot katehet. L. 1891. jc postal profesor verouka na učiteljski pripravnici v Ljubljani. — Malo je v Slovencih mož, ki bi tako neumorno in ») Jczičnik XXV. 59-61. ') Glaser, Zgod. slov. slovstva III, 120. ■) Jczičnik XXX. 54- 57. požrtvovalno delovali za prospeh prave narodne omike, kakor je delal Kržič s peresom. Oglasil se je že bogoslovec v »Letopisu Matice Slovenske« 1869.1. Obenem je jel pisati v »Zg. Danico*, kjer je priobčil tekom let razne cerkvene govore in druge nabožne spise. Rabil je pseudonim A. Zakotkarjev. Leta 1878. je začel priobčevati. »Izglede bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva". Ponatisk teh životopisov je objavil z mnogimi drugimi vred v treh knjigah 1879., .1880. in 1883. 1. Sotrudnik Mohorjeve družbe je 1882. 1. popisal „Irce", 1887.1. pa spisal posebno knjigo „Osmero blagrov ali dolga pridiga za kratkočasno življenje". V „ Večernicah" in „Drobtinicah" je objavil nekaj zabavno-poučnih govorov, n. pr. »Ura in naše srce", »Življenja nit" itd. Za male otroke je začel 1887. 1. dajati na svetlo male zvezke z naslovom „AngeljČeku. Vsebina jim je bila zabavno - poučna v vezani in nevezani besedi. Ko je pa Kržič po smrti učitelja Ivana Tomšiča (1894) prevzel tudi uredništvo „VrtČevou. pridejal je vAngeljček" kot prilogo n Vrtcu". — Za napredek prave krščanske vzgoje je jel 1888. 1. izdajati male knjižice Krščanski Detoljub", po štirikrat na leto. Temu malemu pedagogičnemu zborniku je pridružil še manjše brošuriee kot priloge, v porabo najmanjšim šolskim otrokom, n. pr. „Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristijan znal na pamet", „Mala zakladnica", t. j. zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilnimi odpustki itd. Nekatere teh knjižic so doživele že več natiskov in so v 30 do 40.000 izvodih razširjene med mladino. Pisal je vse to največ sam. Nekoliko so mu pomagali tudi: Anton Hribar, o. Angelj Mlejnik, Ciril Vuga i. dr. V prvih letnikih „Cvetja z vertov sv. Frančiška" se nahaja tudi marsikak Kržičev sestavek, n. pr. „SrceJezusovo", »Češčenje sv. Jožefa" itd. V „Duhovnem Pastirjukaterega je urejeval 1884— 1896, je objavil mnogo govorov ali vsaj govorniških osnov. V rokopisu se je ohranilo nekaj njegovih veselih in dovtipnih iger v porabo katoliškim družbam in sploh manjšim krogom, n. pr. »Zamujeni vlak", v petih dejanjih, »Denar ali pa nos", »Izgubljena suknja" itd. — Vsi Kržičevi spisi so polni lepih misli; preveva jih pravi krščanski duh. Jezik je jako poljuden, gladek in prikupljiv. Imenovati ga smemo slovenskega Albana Stolza. Janes A&man se je porodil v Kropi 1842. 1. Služil je kot kapelan na raznih krajih, konečno kot župnik na Dovjem in potem v Gorjah, kjer je bil tudi izvoljen deželnim poslancem. — Že kot dijak jc pisal I860, in 1861. leta v „Novice" o kroparski žrebljariji itd. V bogoslovskem zasebnem listu „Slovenska Lipa" je podal dolg životopis -f Matevža Lotriča, potopis »Eno noč pod Stolom in še nekatere malenkosti". Svoje cerkvene govore je začel objavljati 1871. 1. v »Slov. Prijatelju" in je nadaljeval v »Duh. Pastirju Vsega vkupe je spisal blizu tristo govorov razne vsebine, ki so duhovnikom zelo priljubljeni. Tudi v »Zg. Daniciu je objavil nekaj priložnostnih govorov. Leta 1884. je prinašala „Danicau rokopis župnika Antona Furmacherja o premišljevanju, katerega je Ažman temeljito predelal. V »Slovenec" je poslal nekaj precej ostrih člankov, n. pr. »Duhoven in politika", .Stremajerjevi groši", »Torne ali občinske ubožnice" itd. Zadnja leta je pa sestavljal obširna poročila katoliškega političnega društva za Gorenjsko. Iz pedagogike je spisal dve deli: 1867. 1. v »Učit. Tovarišu" »Darila in šiba v ljudski šoli", 1873.1. pa je katoliške družba založila posebno knjižico »Krščanska izreja" izpod njegovega peresa. Anton Žlogar, rojen 30. novembra 1850. 1. v Suhorju pri Metliki, je bil več let kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, potem župnik v Kranjski Gori. — V „Danici" 1881. leta je obelodanil zanimiv spis „'Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem", katerega je potem izdal v posebni knjižici. V proslavo tisočletnice sv. bratov Cirila in Metoda je založil 1886.1. „Zbornik cerkvenih govorov", pri katerem je sodelovalo mnogo duhovnikov. L. 1886. sta on in tovariš Andrej Karlin, kapelana pri sv. Jakobu, spisala knjižico »Mestnofarna cerkev sv. Jakoba v Ljubljani" povodom nje posvcčenja. V »Duh. Pastirju" je priobčil doslej že par stotin cerkvenih govorov, ki se odlikujejo po ličnem jeziku. Mnogo zaslug si je pridobil kot tajnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda; v tem poslu sestavlja vsakoletno družbeno letno poročilo „ Vestnih Svoje dni je pisal razne životopise v „Zvon", „Slovan" in v knjige Mohorjeve družbe. Andrej Kalan. Rojen 2. decembra 1858. v Stari Loki, je postal 1882. leta duhovnik in poslej kapelanoval na Gorenjskem. L. 1886. je bil pozvan kot trnovski kapelan v Ljubljano, štiri leta pozneje je bil imenovan stolnim vikarjem in 1896. leta stolnim kanonikom. Po smrti kanonika Jerana vodi z veliko požrtvovalnostjo dijaško kuhinjo. L. 1897. je bil tudi urednik »Zg. Danice*. Pisateljevati je začel kot dijak. Pozneje je sodeloval mnogo pri „Slovencuu in v „ Glasih" katoliške družbe, n. pr. 1882. leta ^Spomini s pota", 1883. 1. »Prvi lustrum Leona XIII.", 1885. leta „Sv. Ciril in Metod" itd. — V „Duhovnem Pastirju" je objavil mnogo jedrnatih govorov. Znameniti so zlasti govori o »cerkvenem letu1' 1888. leta, ko je za vsako nedeljo v letu sestavil poseben govor o omenjeni tvarini. Leta 1887. je dal na svetlo knjižico „Andrej Einspieler — zlatomašnik" (ponatisk iz „Slovencau). Mohorjeva družba je 1888. leta podala v njegovem prevodu »Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom!" — Leta 1888. je postal urednik „SlovenČevi" prilogi „Domoljubki je izhajal po dvakrat na mesec in čez nekaj let postal samostojen politično-poučen list za preprosto ljudstvo. Povesti, katere je pisal nekaj sam, nekaj drugi sotrudniki bodisi izvirno, ali po tujih vzorcih, je jel 1891. 1. zbirati v posebne zvezke „Povestido 1895. leta jih je izšlo že osem snopičev. Ljudstvu to berilo zelo ugaja; „Domoljub" sam ima do 10.000 naročnikov. Največ je pisal poslej v „Slovenec" i nad črto i pod njo. Njegovi članki se odlikujejo po lepem jeziku, po odločnosti in jasnosti. Kljubu temu, da se je zadnja leta, zlasti odkar je prevzel tudi deželno poslanstvo, popolno posvetil politiki, vendar napiše od časa do časa še kaj znanstvenega. Zanimiv je njegov spis „Jezičnik v slovenskem slovstvu" 1888. 1. V „Rimskem Katolikuu je priobčil razpravo „Strossmayer o namenu postnih okrožnic in o papeževih okrožnicah". L. 1891. je spisal molitvenik „Smarnice". Podpisaval se je „Omanov". Razen teh so mnogo sodelovali pri „Duh. Pastirju11 ti-le duhovniki ljubljanske škofije: Ludovik Škufca, rojen 1851. 1. v Ljubljani, župnik v Blagovici. Spisal je k »Duh. Pastirju" dvojno kazalo 1893.1 in 1886.1. je Mohorjeva družba podala njegove „Šmarnice ali Romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu." Janes Kobilica, rojen 1844.1. v Ljubljani, župnik na Črnučah. Pisal je tudi nekaj nabožnih sestavkov v »Zgod. Danico" in semtertja kak prizor ali kako povest v »Slovenec", n. pr. »Valerija". Janes Podboj, rojen 1848. 1. v Ribnici, župnik v Planini. Oglašal se jc tudi v „Danici" in „Slovencu") zlasti rad popisuje kak ribniški običaj. Spisal je malo igro »Dijak - prosjak" in 1890. 1. za Mohorjeve „Fečerniceu životopis »Oče Cene. Uzor dobrega gospodarja in možaka poštenjaka". Valentin Mernik, rojen 1861. leta v Stražišču pri Kranju, župnik na Holmcu. Sodeloval jc tudi pri „Dotn in Svetu", n. pr. 1888. in 1889.1. »Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega", 1890. 1. »Nekaj jezikoslovnih poseb-nostij iz Kranjske Gore", 1892. leta »Kameleon", v »Danici*, »Slovencu". Podpisuje sc »Tine Balant". Josip Pesnik (1851 — 1885) umrl kot kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, jc v „Danici" priobčeval pesnice in krajše sestavke v nevezani besedi. Podpisaval sc jc »Resnicoljub". Dr. Josip Lesar, rojen 1858.1. v Ribnici, profesor bogoslovja v Ljubljani. Leta 1891. je v „Daniciu priobčil obširen životopis dekana Martina Skubica, katerega je potem (1892) dal ponatisniti v posebni knjižici. „Drobtinice" so prinesle životopisa 1888.1. škofa J. Missie, 1893.1. pa f Jožefa Mania. »Dom in Svetu je 1892.1. prinesel izpod njegovega peresa seta vek sO Sibilah", 1894.1. pa študijo „Poncij Pilat". Janes Mikš, rojen 1863. leta v Hotedršici, župnik na Trsteniku. V »Danici* je podal 1888. leta životopis „Don Bosko" ter sodeluje v »Drobtinicah" in v »Slovencu*. Poleg že omenjenih sotrudnikov »Slov. Prijateljaki so tudi „Duhovnemu Pastirju" zvesti ostali, n. pr. M. Torkar, M. Hočevar in J. Gostišaj treba omenjati še sledečih: Anton Potočnik (1823—1881), Janes Potočnik (1813—1893), Josip Marn (1832—1893), Štefan Gnjesda (1837 — 1888), Janes Porenta (1846—1886), Josip Škofic (1859 -1896), Andrej Šimenec (r. 1849), Jožef Kerčon (roj. 1821), Janes Rosman (roj. 1832), o. Hugolin Sattner (r. 1851), o. Jožef Bisavičar (r. 1844), Ignacij Žitnik (r. 1857), dr. Andrej Karlin (roj. 1857), Frančišek Rihar (roj. 1858), Peter Bohinjec (roj. 1864), S. Zupan (r. 1844), Anton Kukelj (r. 1845) itd. Iz sosednih škofij so sodelovali poleg že omenjenega S. Gaberca : Ivan Slavec (r. 1859), iz tržaške škofije, ki je bil par let urednik »Primorskemu listu* v Trstu, Simon Gregorčič (r. 1856) »Pavlov", iz goriške nadškofije in Ivan Rotner (roj. 1862) iz lavantinske škofije. — Cerkvene govore je prinašala tudi »Zgod. Danica" skoro v vseh letnikih, „Drobtinice* in »Cerkvena priloga ,Slov. Gospodarja!'*. Konečno nam je še omeniti pastirskih listov slovenskih škofov, kakoršne izdajajo redno vsako leto za postni čas in semtertje tudi izvanredno o posebnih priložnostih. V novejši dObi so se odlikovali zlasti pastirski listi ljubljanskega kneza in škofa, sedaj kardinala dr. Jakoba Missie in obširni, poučni listi lavantinskega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnika. Znamenit je zlasti oni pastirski list, katerega so izdali 1887.1. vsi škofje goriške metro-polijc, s katerim so svarili pred liberalnim časnikarstvom in cerkvi sovražne liste naravnost prepovedali svojim podložnikom. Ascetikn. A. M ol it veni k i. Pretežna sila slovenskega slovstva je bila do najnovejših let v ascetiki. Saj se do 19. stoletja skoro ni druzega pisalo nego nabožne knjige, največ molitveniki. Ljudstvo se je učilo čitati največ zato, da bi znalo rabiti mašno knjigo in po njej za svojo dušo skrbeti. V ostalem mu je nedostajalo šolske naobrazbe. Nabožna dela so bila navadno le prevodi iz tujih jezikov ali kompilacije iz raznih del. Zal, da so bili pisatelji v marsičem premalo izbirčni v volitvi ascetičnih knjig in so se premalo pri- lagodili duhu slovenskega naroda. V 19. stoletju so po vsebini njih del najboljši ti-le možje: Baraga, Veriti, Slomšek, Jeran, Košar, Janez Zupančič, Janez Bonač, Anton Kržič in dr. Ivan Križanič. Najnovejše nabožno slovstvo je največ pomnožila Družba sv. Mohorja, ki redno vsako leto daje svojim udom tudi po dve bogoslovni knjigi, med tema je ena molitvenik ali sploh kako premišljevalno delo. Molitveniki so po vsebini navadno zelo enolični: mašne, spovedne, obhajilne in druge običajne molitve se vrste v raznih izpremembah. Tem je dostavljenih nekaj nabožnih pesmi. Nekateri molitveniki so prirejeni za posebne stanove n. pr. za dijake, vojake, stariše; ali pa za posebno starost: za mladeniče, device, otroke itd. Mnogi molitveniki, zlasti iz novejših let, so pravzaprav le pre-mišljevalna knjiga, in mašne molitve slede le kot dodatek; take so n. pr. »Smarnice", knjiga Tomaža Kempčana »Hodi za Kristusom!" o rožnem vencu i. dr. Nobena knjiga ni med ljudstvom tako razširjena nego so molitveniki; nekateri izmed njih so doživeli mnogo natiskov, n. pr. Baragova »Dušna paša", Slomškovo »Krščansko devištvo", L.Pintar-jeve »Nebeške iskrice", L. Hergov »Venec pobožnih molitev", Bezja-kova »Žalostna Mati Božja", Mežnaričevo »Vodilo tretjerednikom" itd. Žal, da je jezik v mnogih knjigah že zastarel, in da se tudi pri novih natiskih ni dovolj oziralo na pravilnost jezika. Par knjig je celo zadnja leta bilo natisnjenih z velikimi črkami v bohoričici, da jih morejo rabiti stari ljudje, ki se gajice niso učili, n. pr. molitvenik »Jesus moje shelje". Imamo celo vrsto večjih in manjših molitvenih knjig ali pa sploh ascetičnih spisov, katerim ne vemo pisatelja. Pisali so pač duhovniki, ki so s svojim trudom hoteli narod v pravovernosti in bogoljubnosti ne le z živo besedo, temveč tudi pismeno voditi in utrjevati. Najnovejši pisatelji molitvenikov so ti-le: Janez Volčič, Janez Zupančič, Baltazar Bartol, Frančišek Bezjak, o. Nikolaj M e ž n a r i č, Frančišek M a r e š i č, Jakob Dolenec, o. Hrisogon Maja r, Janez P a r a p a t i. dr. Razen tega imamo v drugi polovici 19. stoletja posebno »šmar-nično" slovstvo, nabožne knjige za „Šmarnice" meseca majnika.1) ') Koledar družbe sv. Mohorja za 1897.1., 25—26. P. Bohinjec: »Pregled slovenske šmarnične književnosti." Prvi je priredil knjigo za tako opravilo Davorin Trstenjak, preloži vsi iz francoščine »Mesec Marije", ki je izšla 1842. leta v Gradcu in je bila 1856. 1. drugič natisnjena. Drugi je spisal slično knjigo braslovški dekan Mihael Stojan z naslovom »Marije rožen cvet" 1855. 1., ki obsega premišljevanje o Jezusovem in Marijinem srcu. Pravi prvak »Smarnic", ki je tej pobožnosti dal tudi to ime, je bil horjulski kapelan in znani slovenski pisatelj Janez Volčič 1855. 1. Najbolj jedrnate „Šmarnice" je pisal Luka J e r a n v sedmih zvezkih 1859., 1861., 1863., 1865., 1870., 1872., 1878.1. Odlikujejo se, dasiravno so največ po tujih izvirnikih prirejene, po gladkem domačem jeziku in po mikavni, prikupljivi vsebini. „Šmarnice" so pisali tudi: Jožef Kerčon, dr. Jurij Strbenec (1834—1899), Anton Žgur, Frančišek Marešič, Lud. Škufca, Jakob Dolenec, o. Hrisogon Majar, Andrej Kalan, Viktor Steska in Simon Gaberc. Premišljevalne knjige z nabožno vsebino so pisali: dr. Anton J are, dr. Ivan Križan i č, Ivan Skuhala, Mih. Lendovšek, Anton Kržič, Janez Smuč, Frančišek Z b a š n i k , Jernej Voh, Karol C i g o n , Anton C r v itd. Janez Volčič (1825—1887).1) Bil je kapelan na raznih krajih, potem župnik v Smarjeti na Dolenjskem. Pisal je v „Novice" in „Danico". Sodeloval je mnogo tudi pri Mohorjevi družbi, za katero je napisal veliko delo »Življenje Marije in sv. Jožefa" v petih delih. V „Danici" je priobčil tudi mnogo nabožnih pesmi, ki pa nimajo vrednosti; najraje je opeval Mater Božjo. V „Novicah" je poročal tudi o gospodarskih stvareh. Njegovi premnogi nabožni spisi imajo hibo, da se v njih ista stvar večkrat ponavlja. Janez Zupančič (1819—1895), rojen v Smariji na Dolenjskem, jc bil na .stare dni župnik v Ihanu, potem pa vpokojen v Radomljah. Spisal je štiri zelo priljubljene knjige o krščanskem življenju »Dušna pomoč". Častilcem sv. rešnjega Telesa je podal molitvenik »Kruh nebeški". Jožef KcrČon se je porodil v Smariji 1821. leta. .Služil je nekaj let kot katehet v uršulinski šoli v Loki, poslej pa kot župnik v Predosljah. — V »Duh. Pastirju" je objavil nekaj stotin svojih ') Jezičnik XXVIII. 1890, 56—58. — Njegov životopis je podal o. Flo-rentin Hrovat koncem knjige »Življenje Mar\je in sv. Jožefa". cerkvenih govorov. Spisal je trojne »Šmarnice". in par drugih molitvenikov, n. pr. »Rafael" za mladeniče (1889) in sličen mo-litvenik za dekleta (1868). Njegova nabožna dela kakor tudi cerkveni govori so zelo čislani. Dr. Ivan Križanič, rojen 12. avgusta 1843 pri Sv. Križu poleg Ljutomera, je profesor pastirstva, katehetike in metodike ter stolni kanonik v Mariboru. — Za Mohorjevo družbo je spisal poljudno „ Zgodovin o sv. katoliške cerkve" v treh delih (1883—1887). Opisal je svoje potovanje v Rim 1888. 1. Preprostemu ljudstvu je podal nekaj malih knjižic nabožne vsebine, n. pr. „Tekel" in „Bela žena" (1890), »Nebeški venec" (1893). V „Koledarju" Mohorjeve družbe podaja zadnja leta »Razgled po katoliških misijonih". Mihael LendovŠek (Rogački) seje porodil 15. avgusta 1844 v Rogatcu, bil nekaj časa mestni kapelan v Ptuju in učitelj verouka v tamošnji gimnaziji; sedaj je župnik v Makolah. — Že kot dijak je pisal male dramatične prizore. V „Danici" (1869) je objavil prizor ..Darovanje sv. treh kraljev". Poslovenil je Kotzebue-jevo opereto »Tičnik". Izvirna njegova igra »Kateri bo?" se prilega manjšim gledališkim odrom. Pozneje se je lotil druzega dela ter dal na svetlo Val. Orožna izbrane spise (1879). Največ zaslug si je pridobil s tem, da je jel izdajati Slomškove zbrane spise. Prve štiri zvezke ;e založil on sam, I. „Pesmi" 1876; II. »Povesti" 1878; III. »Životopisi" 1879; IV. »Različno blago" 1885. Nadaljuje Družba sv. Mohorja-. 1890.1. »Pastirski listi"; 1893.1. »Življenja srečen pot"; 1894. 1. »Krščansko devištvo" itd. V „Večernicahu je 1887. 1. popisal »Spomine na Italijo". Baltazar Bartol (r. 1821 v Sodražici), župnik v pokoju na Brniku pri Cerkljah, jc spisal 1856. 1. molitvenik »Nevesta Kristusova", ki je doživel že šest natiskov. Leta 1860. jc po Šmidu poslovenil »Zgledne molitvene bukve". Leta 1881. je Mohorjeva družba prinesla njegovo po Sailerju poslovenjeno knjigo »Hoja za Marijo Devico". Frančišek Ser. Besjak, roj. 1814.1. pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah, je umrl župnik pri Sv. Marku niže Ptuja 1887. leta. — Najbolj priljubljena in razširjena je njegova knjiga »Marija, žalostna mati", ki jc doživela že šest natiskov. Prvi natisk 1847. 1. je izšel še v bohoričici. Vsi naslednji natiski so bili pomnoženi; petega je priredil 1880. 1. župnik Matej Slekovec. Goreč pospeševalec tretjega reda sv. Frančiška, je podal 1852. 1. tretjerednikom vodilo »Duhovno življenje v kratkem spisu za brate in sestre 111. Reda sv. Očeta Frančiška". Sličen molitvenik je objavil 1861. leta. Drugi pomnoženi natisk (1883.1. pri Blankeju v Ptuju; ima zelo nedostatno in malo prikupljivo obliko. Poleg teh del je spisal »Nauk o sv. birmi", »Vsakdanji kruh" itd. — Bezjak je zapustil precej nabožnega blaga v rokopisu, zlasti nagovore na učence o raznih priložnostih, potem premišljevanja za Alojzijevo in Marijino pobožnost. L. 1883. je Matej Slekovec rokopis o sv. Alojziju spravil v tisk z naslovom »Sv. Alojzij, mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom"; drugi natisk 1885. leta. V starejših letnikih »Slov. Prijatelja" je marsikaka prav dobra pridiga Bezjakova (F. N.). Kot kapelan v Negovi je dopisaval »Novicam". Dr. Anton Jarc (r. 1813 na Ajdovcu) je postal profesor, pozneje deželni šolski nadzornik. Nekaj časa je služil pod ogersko krono in postal prošt Sv. Pavla de Nyir Palyi v Veliko-Varadinski škofiji. Presclivši se v Ljubljano je mnogo sodeloval pri raznih katoliških društvih. Bil je predsednik cecilijanskega društva, vodil je Vincencijeve konferencije, zlasti pa se trudil kot načelnik katoliške družbe za Kranjsko. Spisal je par nabožnih knjig, pri katerih ga je podpiral učitelj M. Močnik. L 1881. je dal v tisk brošuro »Sveto leto", 1888. 1. pa »Molitev velik pripomoček k zveličanju". Janes Skuhala, rojen 15 avgusta 1847. pri Sv. Tomažu niže Velike Nedelje, je postal profesor moralkc v Mariboru, pozneje tudi vodja dijaškega semenišča. L. 1886. je odšel kot župnik in dekan v Ljutomer. Od mladosti se je rad bavil s slovstvom dotlej, da mu je huda bolezen iztrgala pero iz roke. Podpisaval se je » G o m b a r o v ". V »Vrtec" je pošiljal pripovedke in legende, dopisoval je »Slovencu", »Slov. Gospodarju*, zlasti pa „Cerkveni prilogikjer je priobčil več spisov iz zapuščine prošta dr. Lovra Vogrina in dekana Fr. Cvetka. — Spisal je životopise mnogih duhovnikov n. pr. Anton Žuža, Fr. Sorčič, Franc Cvetko. Jožef Rozman i. dr. Romarjem je opisal 1881.1 »Župnijo in božjo pot Device Marije v Puščavi". Po Knechtu je poslovenil »Zgodbe sv. pisma za otroke", 1889. 1. Knjižico jc založil in tiskal Herder v Freiburgu, 1896. 1. je bila natisnjena že četrtič. V „Koledarju" Mohorjeve družbe je podal nekatere krajše spise; 1889. leta pa je poklonil Mohorjanom »Življenje Gospoda Nagega Jezusa Kristusa po vseh štirih evangelistih". Zanimivo jc opisal lb84. 1. »Mladega Gašperja življenje in trpljenje". Mladini jc spisal molitvenik »Ključek nebeški" 1888. 1. Jernej Voh (r. 1844 pri Sv. Ilju pri Gradiču), nadžupnik in dekan v Konjicah, jc spisal nekaj knjižic za ljudsko porabo, n. pr. 1876. 1. »Obrcdnik za ccrkvenikc", 1882. 1. »Truplo sv. Agapita", 1887. leta »Kratek poduk za sv. leto", 1891. leta »Škofova mati Neža Napotnik"; v »Drobtinicah" pa je 1890. 1. opisal pokojnega kneza in škofa Jak. M. Stepišnika. Razen teh so pisali nabožne knjige: župnik Jakob Dolenec (r. 1846) o Jezusovem Srcu; župnik Frančišek AJarešič (r. 1846) par dijaških molitve-nikov in po Lasserc-ju je poslovenil iz francoščine »Lurška Mati Božja". Župnik Anton Žgur (roj. 1845) jc napisal troje »Šmarnice". Janes SnniC (r. 1831), župnik v Žabljah, jc za drušbo sv. Mohorja 1878. L po Stttgerju priredil »Nebeško krono". O. Tadej Gregorič, frančiškan, jc IS90. 1. izdal poslovenjeno delo »Duhovna samota", in njegov redovni tovariš na Štajerskem o. Nikolaj Me&narič (r. 1847), je 1884. 1. poklonil tretjerednikom sv. Fran- čiška redovno vodilo „Pot v nebesa". Da jim je knjiga vrlo dobro došla, pričajo mnogi novi natiski. Hinjski župnik Frančišek Zbašnik je 1889. leta objavil po Miillerju poslovenjeno knjigo »Duhovna lekarna". .Stolni kanonik ljubljanski Josip Erker (r. 1851), je spisal knjigo o odpustkih. Slično delo je že pred njim sestavil jezuit o. Frančišek Sajovic (r. 1834). O. Hrisogon Valentin Majar, roj. 1851. 1. v Dolu za Savo, je postal frančiškan, a 1897. leta je kot dušni pastir stopil v poreško-puljsko škofijo. Dopisaval je v »Zgod. Danico* od 1876. 1. dalje, v „Slovencev" podlistek, v »Cvetje s vrtov sv. Frančiškav knjige družbe sv. Mohorja-, sestavil je celo vrsto molitvenikov in slovenil tudi razne znanstvene razprave in povesti, n. pr. 1884. 1. Campe-jevo »Odkritje Amerike" in 1895.1. po K. Mayu »Gozdovnik". Izvirnega ni menda nič napisal. A v prevodih je premalo izbiral res dobrih izvirnikov; marsikak njegov spis nima praktične vrednosti za Slovence. Jezik je na mnogih mestih zelo nepravilen in okoren. Kaže se sploh velika površnost v prevajanju. Anton Črv, rojen 1846. leta v Grahovem na Goriškem, je v Gorici delal kot .spiritual v semenišču, pozneje pa kot spovednik in vodja na Sveti Gori. Umrl je 1891.1. — Na Primorskem je bil znan po svojih humorističnih spisih v »Glasu* in v »Soči*. Za romarje je spisal tri brošurice o Sv. Gori: nje zgodovino, pouk o romanju in devetdnevnico (1883). V »Rim Katoliku* pisal je 1888—1890. 1. »Črtice o ruski cerkvi". Karol Čigon (r. 1848), vikar v Temenici, je otrokom napisal tri knjižice, eno pa tretjerednikom. — O. Herman Venedig je spisal romarjem molitvenik »Trsatski romar". — Ljubljanski katehet Janes Smrekar (r. 1853) je povodom 300 letnice sv. Alojzija napisal o njem ličen molitvenik (1891). Razen tega je zlasti po »Zgod. Danici" vzbujal zanimanje za novo cerkveno družbo Salczi-jancev (1887 1896). V isto svrho je dal na svetlo knjižico »Salczijanski sotrudniki". B. Ca sni It i in zborniki. »Zgodnja Danica* si je 1848. 1. zastavila nalogo, da hoče gojiti in krepiti versko mišljenje in življenje med Slovenci, ln po tem načrtu deluje že nad petdeset let. Pozneje se je osnovala v isto svrho »Katoliška družba sa Kranjsko* (1869), ki je od 1877. 1. dalje imela svoje skromno glasilo v zvezkih »Glasi* katoliške družbe. Do 1886. leta je dala na svetlo dvajset zvezkov. Z 1887. 1. pa jc oživila »Drobtinice*, ki so 1869.1. v Mariboru pod uredništvom Fr. Kosarja zastale. »Slovenski Gospodar* je poleg »Gospodarstvene priloge" 1879.1. priložil še »Cerkveno prilogo". Ker so se v drugi polovici 19. stoletja ustanovile mnoge cerkvene bratovščine, potrebovale so svojih posebnih navodil, 'n to je bilo povod novim knjižnim delom. Frančiškani kranjsko-hrvatske pokrajine so 1880. leta začeli dajati na svetlo »Cvetje s vrtov sv Frančiška", glasilo tretjega reda istega svetnika. &tel je pa v par letih že pet tisoč naročnikov. Ljubljanski kanonik Andrej Zamejicje kot načelnik misijonske bratovščine 1876.1. začel družbenikom dajati brošurice „Dejanje sv. Detinstva". Za šolsko deco je sestavljal še posebne knjižice ,Misijon otrok", ki podajajo najnovejša poročila iz katoliških misijonov ter s tem gojč zanimanje in rado-darnost vernikov v misijonske namene. Za krščansko vzgojo mladine se je ustanovila avstrijska družba deto-ljubov, ki izdaje poročila v mnogih jezikih. Na Slovenskem je to delo prevzel prof. Anton Kržič, ki je 1888. 1. začel objavljati zvezke „Dctoljub" s prilogami „Angeljček" in še z nekaterimi drugimi knjižicami, ki imajo smoter, da vplivajo na dušno in telesno izobrazbo mladine. Cerkvene bratovščine imajo skoro vse svoja lastna navodila v malih knjižicah. O karmelski bratovščini je spisal brošurico o. Ladislav Hrovat, o bratovščini sv. rožnega venca in o petirnatem škapulirju župnik Anton P e t e r 1 i n , ki je 1879. 1. v mali brošurici podal tudi »Drobtinice iz zgodovine šmihelske fare pri Novem Mestu". .Slovenski misijonarji v Ameriki so 1891. leta jeli dajati na svetlo list „Amerikanski Slovenec", da po njem ohranijo svoje rojake Bogu in narodu zveste. List prinaša poleg vsakdanjih novic tudi cerkvene govore ali homilije v dušni prid onim Slovencem, ki širom Amerike med tujci razkropljeni živč in nimajo priložnosti poslušati božje besede. Sotrudniki so razen urednika gen. vikarija Josipa Buha ti-le slovenski misijonarji: lv. Solnce, Fr. Šu-š t e r š i č , Ant. V i 1 m a n , Vid Hribar, Mat. B i 1 b a n i. dr. ii # # „.Zgodnja Danica" je prva leta, ko so bili slovenski časniki še jako redki, vrlo uspevala. Ko jc pa dobila več tekmecev, jela jc pešati, zlasti pa po 1880 letu. Vse boljše moči so se ali postarale ali se pridružile kakemu drugemu listu. Urednik L. J c r a n je sam z nekaterimi pomočniki vzdržaval časnik, ki se mu je skoro na srce prirastek Največ so mu pomagali ljubljanski bogoslovci, n. pr. Fr. K r e g a r, dr. Fr. Lampe, Fr. Gornik, Avguštin Šinkovec, Val. B c r n i k , Jan. M i k š , Rok M c r č u n. — Pesnikovali so: J. Bile (r. 1839 , Frančišek Krek (roj. 1858), učitelj Ivan Zupan, Radoslav Silvester, Simon G a bere, kapucin o. Herkulan Šavor (1852- 1882), učitelj Andrej P erne, Br. A. V., Štefan Kamnarjcv, Anton Namre, uršulinka M. Stanislava Skvarča, šolski sestri S. Bona-ventura S u h a č (f 1893) in S. Fr. G r i z o 1 d o v a , J. P. Belostcnski, Fr. Neubauer, Fr. Šmid, Ciriljcv, Zmagoslav, J. V. Tihomil, M i 1 i d r a g, R-v-n, O. P ur gaj, Kovačev itd. — Večina izmed teh je objavila tu svoje pesniške poskuse in čez poskuse ni prišla; zato jih nam ni treba dalje ocenjevati. Več veljave imajo: J. Bile, S. Bonaventura SuhaČ in Radoslav Silvester. Prozaični spisi so prikrojeni za rabo preprostemu ljudstvu. „Danica" jc prinašala pastirske liste slovenskih škofov, cerkvene govore, zlasti priložnostne, n. pr. Antona Kržiča, Petra Urha, Janeza Flisa, dr. Andreja Čebaška itd. Misijonarji iz Amerike so poročali o svojih misijonih, n. pr. Jožef Buh, Jakob Trobec, o. Bernard Ločnikar, o. Simon Lampe, o. Roman Homar i. dr.; iz Južne Amerike in iz Švice jc dopisaval kapucin o. Maksimilijan Senica (t 1896 v Brcžicah). Včasih se je »Danica" spustila tudi v polemiko z nasprotnimi listi in knjigami, ki so nasprotovale katoliškim načelom. Leta 1*70. je dr. J. Ulaga obsojal prvi letnik .Stritarjevega »Zvona*, leta 1878. je S. polemiziral zoper pisatelja »Zvonovega* članka »Zemeljska čuda". Leta 1875. je urednik Jeran ostro nastopil zoper priložene sestavke v Kleinmayrovi „Pratiki" itd. Razen že naštetih sotrudnikov »Danice* nam je še nekaterih bliže omeniti: Janes Klapšič (1800— 1884), župnik v pokoju v Tržiču, je napisal mnogo zanimivih in tudi obsežnih sestavkov, a največkrat se ni podpisal. Njegova dela so n. pr. 1873. leta »Lažnjivi liberalizem, laži - liberalizem"; 1875. 1. »Skrivnostno ,nekaj'"; 1876. 1. »Cerkveno premoženje", I — X, raz-motriva oropanje Rima in papeževe svetne oblasti; 1878—1879.1. »Obnašanje katoličanov z drugoverci" itd. Čuditi se moramo 80letnemu starčku, da je do zadnjega tako vztrajno sukal pero. Fr. Sitar je 1872. leta objavil nekaj polemičnih spisov, n. pr. »Staro in novo paganstvo", »Nekteri vzroki verskega odpada", »Nič vredna vera ali vera zavoljo kruha", »Kaj vse hočejo mavtarji s sveta spraviti" itd. Avguštin Šinkovec (r. 1861), župnik, je kot dijak in bogoslovec zložil nekaj pesmic, n. pr. »V krog se vstopimo!" Leta 1885. vje v „Danici* odgovarjal na vprašanja: »Ali je liberalni časnik slab časnik?", »Je-li časništvo dobra ali slaba reč?", »Ali se sme katoličan naročiti na liberalni časopis?" — V „ Glasih* katoliške družbe je 1884. 1. priobčil zanimiv spis »Pogreb in vstajenje družbe Jezusove", 1885. 1. »Marija — pomoč kristijanov", v „Cvetju s vrtov sv. Frančiška* pa 1887. 1. »Zelenica v puščavi". — „Slovencu" je 1893. 1. prinašal članke »Slovenski liberalci in loža", katere je potem dal na svetlo v posebni knjižici. — Več ali manj so pisali v »Danico" tudi Anton Kocmur, Josip Levičnik, Ant. Pintar, M. Torkar, Josip Resnik, Janez Kobilica, Jan. Volčič, M. Kolar, Jak. Dolenec i. dr. Največ seje trudil seveda urednik Luka Jeran sam. Slovenil je iz raznih časnikov. Zadnja leta mu jc pošiljal nabožne članke zlasti vpokojeni profesor Janez Repič na Dunaju, toda v nemškem jeziku. Jeran jih je pa dal posloveniti, če sam tega ni storil. Tudi marsikako pesmico je še zakrožil v visoki starosti bodisi kakemu svetniku ali kakemu prijatelju v slavo. Vendar sc pa vidi na zadnjih »Danicah*, da se je list že postaral in da je star tudi njegov urednik. Zelo rad jc prinašal v svojem listu nekake samogovore, v katerih je bičal sedanje človeške razvade ali pa se hudoval nad kakim paglavccm, katerega jc med tednom opazil v stolni cerkvi, da se ni »lepo obnašal". Rabil je v pisavi vedno polglasni »e". — Urejal je »Danico* od nje začetka z malim presledkom tja do svoje smrti, skoro petdeset let. Koliko truda in dela, koliko uspeha! Takih urednikov Slovenci ne poznamo. Jeran je bil pač le eden tudi v tem pogledu. Zadnja leta je žrtvoval vse svoje gmotne sile ubogim slovenskim dijakom in katoliškim misijonom, za katere Je kranjska duhovščina rada obilno prispevala, samo da je ljubega starčka Jcrana oveselila. — Po kratki bolezni je blagi mož zatisnil svoje oči 25. aprila !N96.1. v 78. letu svoje dObe (r. 1818 v Javorjah na Gorenjskem). »Zgodnja Danicanjegova zvesta družica, je črnoobrobljena žalovala po njem. Žalo-stinke so mu zložili: dr. Ivan Krek, Radoslav, Janez Bile, J. A., J. Baloh in J. P. Belostenski. Dr. Ivan Krek poje o njem med drugim tako-le: „V našem vrtu tožna je praznina, Kvišku deca zre osirotela, Plače ž njo ljubezen ovdovela, Plače zapuščena ž njo mladina." „Glasi" in »Drobtinice*. Nova dOba ustave in svobode je obudila razna politična, narodna, gospodarska, dobrodelna društva. Nekatera so se kmalu pokazala veri in cerkvi nasprotna, celo sovražna. Zato so se začeli tudi katoličani vseh narodnosti jediniti v svojih društvih že 1848. 1, še bolj pa po 1861. 1. V Ljubljani je prvi sprožil misel na tako društvo grof Viljem Wurm-brand. Našel je 29. novembra 1868. leta v mestni dvorani na krepak ogovor prijazen odmev v slovenskih krogih. 3. marca 1869 se je vršil prvi občni zbor „Katoliške družbe* ob veliki udeležbi. .Smoter ji je bil: poživljati in krepiti v narodu katoliško zavest. V to svrho je prirejala shode, kjer so nastopali govorniki: dr. A. Čebašek, Peter Urh, Karol Heidrich, Jos. Marn, Tomo Zupan, Janez Flis, Mat. Močnik, dr. A. Jarc, A. Kržič, A. Jeglič itd. Svoj namen je skušala družba dosegati tudi po primernih knjižicah, kakoršne je že 1870. 1. sklenila izdajati. A nikdo ji ni ponudil primernega rokopisa. Podajala jc lc vsakoletno poročilo z imenikom udov. Zato se je ta misel šele 1877. 1. jela dejansko izvrševati. »Glasi* so izhajali sprva v štirih malih zvezkih, potem pa po dva večja na leto; pozneje le po eden, a toliko obsežnejši. Vsebina je največ poučna in spodbudna. Dopisovali so: dr. Andrej Čebašek, Jeran, Jeglič, J. Marn, dr. Fr. Lampe, Fr. Krek, J. Go-milšak, BI. Grča, Andrej Kalan, dr. I. Krek, A. Šinkovec, J. Mikš itd. Vseh »Glasov* jc bilo do 1886.1. dvajset zvezkov. Namesto njih so stopile 1887. leta oživljene »Drobtinice*. Urednik dr. Fr. Lampe jim je znal vsako leto oskrbeti mikavno tvarino. Prinašale so nabožno-zabavne spise v vezani in nevezani besedi. S pesmami so prispevali: Fr. Rajčevič, župnik; Fr. Krek, župnik; dr. Iv. Krek; Radoslav; J. Bile; S. Bonavcntura Suhač, J. Vesel in f J. Virk. Životopise so priobčili: A. Kalan o papežu Leonu XIII., dr. Lesar o škofu Missii in prof. Marnu, J. Voh o škofu Stcpišniku, M. Mrak o župniku K. Tcdeschiju, dr. J. Marinko o župniku J. Lesjaku, J. Skuhala o Fr. Kosarju, K. Klun o kanoniku Fr. Kramarju, J. Ažman o proštu'Zupanu, J. Bcnkovič o o. Florentinu Hrovat. Razen tega je pridno sodeloval župnik Ivan Milller (r. 1862), ki je poslovenil Camusovo knjigo „Duh sv. Frančiška Salezija" in sestavil životopis sv. Alfonza Liguri-jana. Poleg teh zasledimo v raznih letnikih »Drobtinic* pisatelje: M. Novak (r. 1866), A. Kržič, Peter Ogrin (f 1897), L Lavrcnčič, M. Močnik, o. Ladislav Hrovat itd. Katoliška družba je poklonila svojim članom še tc-lc knjige: Čebašek. Papeževa nezmotljivost 1870. 1.; Jarc. Petdesetletnica Vincencijeve družbe 1883.1.; Jeran. Dominik Savio, 1870; po Zwergerju poslovenjeni knjigi: Pogledi na uni svet" in „Nar lepši čednost in nar grši pregreha". „Cerkvena prilogaV to prilogo »Slov. Gospodarja* so pisali od 1^79. leta dalje razni štajerski duhovniki. .Med njimi se odlikujejo slasti: M. S 1 e k o ve c (r. 184 d v Negovi\ župnik pri sv. Marku niže Ptuja, znan preiskovalec in veščak domače zgodovine, dr. J. Mlakar (r. 1845), kanonik v Mariboru, ki je bil več let urednik »Slov. Gospodarju", S. G a b e r c , M. L e n d o v š e k, Jurij P ur gaj (1846—1894), ki je pesnikoval v »Danici" in še nekaterih listih, Iv. Skuhala, Jakob Meško r. 1S24) itd. Osobito nam je omeniti župnika Mat. Karba (r. 1852 pri Ljutomeru^, kije napisal celo vrsto kratkih člankov, n. pr. 1880. 1. »Razodeta vera", »Zamoremo li si misliti človeka brez vere?", »Verovati pa vedeti"; 1881.1. »Predmeti duhovniku za sv. mašo potrebni^; 1884. leta »Agenda za organiste v lavantinski škofiji" itd. xCvetje s vrtov sv. Frančiška". To je prvi slovenski strogo ascetiški list, katerega so 1880. leta jeli dajati na svetlo slovenski frančiškani zlasti za člane tretjega reda. Urednik mu je vsa leta o. Stanislav Škrabec, čeprav jc bil prva leta za ta posel imenovan o. Evstahij Ozimek. V slovniškem pogledu se drži list dosledno urednikovih načel. „Cvetje" razlaga vodilo tretjega reda, priobčuje životopisc raznih frančiškanskih svetnikov in svetnic, navaja z nabožnimi znanstvenimi spisi vernike k strogo verskemu življenju, poroča o katoliških, zlasti frančiškanskih misi-jonih, in včasih jc objavil že tudi kako pesem, n. pr. 1882. 1. jako dolg spev o »Sv. Frančišku" v proslavo 700letnice njegovega rojstva. — Spisujejo ta časnik največ frančiškani sami. Izmed svetnih duhovnikov zasledimo te-le: Anton Riba rje opisal življenje Sofije Kukla 1884. leta, Jan. P le van i č -Čudežne podobe M. B. in njena božja pota" 1887. leta, A. Šinkovec in A. Kržič 1880.1. »Srce Jezusovo", 1881.1. »O češčenju sv. Jožefa" itd. Urednik o. Stanislav Skrabec,') rojen 7. januarija 1844.1. v Ribnici, je po dovršenih gimnazijskih študijah 1863. 1. stopil v frančiškanski red. Pallet je bil suplent na novomeški gimnaziji, potem, ko je bil naredil učiteljsko izkušnjo iz klasičnih jezikov, pa vodja in učitelj v zasebni modroslovni šoli na Kostanjevici nad Gorico. Zaslovel je po svojih jezikoslovnih razpravah na raznobarvanih platnicah »Cvetja". V list sam ni mnogo pisal. V šestem letniku te v spomin tisočletnicc sv. Metoda objavil dva jako zanimiva spisa. Za no-j ran j o olepšavo svetišč je priredil dolg sestavek »Cerkev in cvetje". — V »Kresu" jc objavil dve pravopisni črtici 1881.1. »Prešeren" in 1883.1. »Žali". Novomeški gimn. program 1S70. 1. ima tudi njegovo jako korenito razpravo o pravilnem govorjenju in naglaševanju v slovenskem jeziku. O. Aleksander Koblek1) (1848 — 1884), je bil akademični slikar in pisatelj. Le žal, da ga je tako zgodaj smrt pobrala! Za »Cvetje* je v prvih Petih letnikih mnogo napisal; zlasti se odlikuje životopis slovečega kapucina •Marko d'Aviano. O. Evgenij Heglar (1844—1887) je opisal življenje kralja sv. Ludovika in sv. Elizabete ter čudeže sv. Antona. ') Glej str. 190. ») Dom in Svet 1895, 289. O. Albin Bregar (1848 —1894) je v prvem in drugem letniku pisal o vodilu III. reda. O. Florentin Hrovatx) (1847—1894). Porojen v Tuhinju, nečak znanega pisatelja in redovnega brata o. Ladislava Hrovata, je kot učitelj in šolski vodja z o. Hugolinom Sattnerjem jel 1880.1. izdajati »Spise Krištofa Šmidaa. Založnik jim je bil tiskar Ivan Krajec v Novem Mestu. Doslej je izšlo enajst zvezkov. Razen šestih povestic je poslovenil vse drugo o. Florentin sam. Spisi so bili sploh z veliko hvalo sprejeti. »Cvetjuu je bil od 7-13. letnika najmarljivejši sotrudnik Opisal je življenje sv. Angelje in sv. Paškala, svetega Janeza Kapistrana itd. Družba sv. Mohorja je 1887. leta dala svojim članom životopis ameriškega misijonarja Fr. Pirca izpod peresa Florentinovega. Opisal je tudi misijonarja o. Otona Skola in Lavr. Lavtižarja. Sodelovanjem učiteljev novomeškega okrajnega glavarstva je sestavil malo knjižico o istem glavarstvu. Kot ponatisk „ Vrtčevih" člankov je izšla knjiga »Kranjska mesta", zgodovinsko-zemljepisne slike. Vsi njegovi spisi, dasi največ poslovenjeni, se odlikujejo po pravilnem jeziku in lahkem in gladkem slogu. O. Efrem Turk (r. 1849 v Zagorju na Krasu), je spisal n. pr. (1885 do 1887) »Razlaganje novega vodila svetovnega tretjega reda sv. Frančiška", 1888.1. »Tretji red in delavni udje", 1892.1. »Kako se mej svetom krščansko živi", »Začetek križevega pota po samostanih naše okrajine", 1893.1. »Zgodovina sv. obhajila" itd. O. Nikolaj Traven (r. 1846 v Tunjicah), je v devetem letniku opisal frančiškanskega vesoljnega predstojnika o. Bernardina Portogruarskega, v 11. letniku so njegovi spisi: »Kako se mej svetom kerščansko živi" in »Blaženi Nikolaj Tavelič", v 12. letniku »Zgodovina sv. obhajila" in „Stoletnica obnovljenja božje poti na Sveti Gori", v 14. letniku »Blaženi Janez z Alver-nije" itd. O. Konštantin Luser (rojen 1849 v Novem mestu), nekaj let gcneral-detinitor vsega reda v Rimu, potem provincial, je 1880. leta opisal na dolgo »Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih sv. tovarišev". Po nekolikem presledku je v zadnjih letnikih opisal življenje nekaterih frančiškanskih svetnikov. O. Marijan Širca (r. 185 4 v Pliskovici), piše zlasti o premišljevanju o molitvi in sličnih duhovnih zadevah. — Z istimi predmeti se bavi jako marljivi o. Hijacint Repič, ki jc poslovenil marsikaj duhovnega berila iz laščine. — O. Alfons Furlan (r. 1856) obdeluje zlasti predmet o cerkvenih, odpustkih, o raznih bratovščinah itd. O. Angel Mlejnik (r. 1865) jc 1894. 1. priobčil životopis sv. Lconarda Portomavriškcga in 1895.1. »Zgodbo sv. gorkumskih marternikov". V prejšnjih letnikih jc pisal »O zatajevanju samega sebe" itd. Sodeluje tudi pri Kržičcvem nDctoljubuu. Sotrudniki „Cvetja" so tudi: o. Ladislav Hrovat (r. 1825), o. Gelastij Rojko (roj. 1832), o. Hrisogon M ajar, o. Kasijan Zcmljak, o. Joahini SvetiČ, o. Bonaventura Resman, o. Henrik Hirsch (1862—1887) i. dr. ') Dom in Svet 1894, 353. Bratovščine Razen tretjega reda ni imela nobena bratovščina svojega lastnega glasila. .Šele 1897. 1. se je osnoval za vse skupaj nov list „ Venec cerkvenih bratovščinkateremu je urednik dr. Fr. Ušeničnik. Posamne bratovščine so imele svoje obrednike ali „bratovske knjižice". Tako je n. pr. bratovščini svete Uršule napisal knjigo kapucin o. Andrej Dolinšek (1809 do 1872) 1. 1859., ki je doživela že mnogo natiskov. — Slične brošurice so rabile bratovščine sv. Dizma, sv. rožnega venca, sv. Jožefa, Matere Božje itd. Spisali so jih razni neznani duhovniki. Posebne knjižiee so izšle tudi o raznih božjih potih n. pr. 1868. leta o Sv. Joštu nad Kranjem, 1874. 1. o sv. Križu pri Beljaku, 1879. 1. o sv. Petru pri Mariboru, 1881. i. o Brezjah na Gorenjskem itd. Vse te nabožno-poučne knjižice se zaradi pogostne rabe in zaradi nizke cene v tisočih izvodov širijo med vernim ljudstvom. 1——' VI. Cerkvena umetnost. Spisal Jo s. Benkovič. h) Stavbarstvo. Cerkvena umetnost, zlasti stavbarstvo, je bila že v petnajstem stoletju na Slovenskem precej razvita. O tem pričajo mnoge lepe cerkve iz one dobe. V 18. stoletju se je dvignilo zlasti kiparstvo po Robbi in slikarstvo. Vendar o umetnosti sploh se prav do zadnjih let ni pisalo v slovenskem jeziku skoro nič. Prvo krasno delo o tej plemeniti stroki je poklonil narodu Janez Flis 1885. 1. s svojimi „Stavbin-skimi slogi". Porodil se je vrli mož 27. februarija 1841. 1. v Dobu. V mašnika posvečen (1864) je postal kmalu katehet na uršulinski šoli v Ljubljani, pozneje semeniški Spiritual, 1890. 1. stolni kanonik, 1898. leta pa generalni vikarij. Kot semeniški Spiritual je začel bogoslovcem predavati o estetiki, o cerkveni umetnosti sploh in posebej še o notranjščini cerkveni. Sad teh predavanj in mnogih zasebnih študij je dozoril v delu „Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V tekstu 145 slik in štirideset tabel s 305 slikami. V Ljubljani. Založba pisateljeva. Tisk Katol. tiskarne. 1885." 176+XL tabel. Naslov sam že označi obseg te knjige. V uvodu pravi: „Prvi namen ti knjigi je, da podajem pomoček k višji omiki. Iz tega se uvidi, da knjiga ni namenjena strokovnjakom, temveč širjim krogom, recimo rokodelcem, kateri imajo opraviti z arhitektonskimi oblikami; oni morajo dobro poznati razne sloge in vsakemu slogu lastne potanke oblike, da vse zvedo po enem slogu; dalje obrtnim šolam, učiteljem, sploh olikanim zlasti pa duhovnikom, katerim je skoraj neobhodno potrebno poznati stavbinske sloge in njih razvoj, kajti pridejo mnogokrat v take okoliščine, da morajo zidati novo cerkev, na-pravljati lepšave, popravljati staro; ako o slogih nimajo pojma, pači se staro, in novo ni v soglasji s starim. Mnogo zgodovinsko važnih proizvodov se je v slovenskih krajih že pogubilo : marsikaj ohranjenega se je že opisalo, vendar pa se nahaja pri raznih cerkvah še mnogo znamenitega, kar je vredno, da se ohrani, zbere in opiše, a to se ne more zvršiti brez znanja slogov; ker pa domačim manjka znanja, kličejo se in prihajajo tujci, da opisujejo naše zgodovinsko znamenite stavbine." Knjiga je tembolj zanimiva, ker opisuje nekatere najznamenitejše in najstarejše cerkvene stavbe na Kranjskem ter nekaterim prilaga tudi lepe slike. Pisatelj je priredil tudi že rokopis za drugo slično knjigo o cerkveni notranjščini, a žal, ga doslej ni še objavil. Prelat Flis ima veliko zaslugo, da se je zanimanje za cerkveno umetnost na Slovenskem sploh poživilo, zlasti med du-hovskim naraščajem. Po prvem katoliškem shodu se je ustanovilo v Ljubljani „umetniško društvo" 1893. leta, katero vodi veščak kanonik Jožef Smrekar (rojen 1842. 1. v Ljubljani), profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava v semenišču. V »Zgod. Zborniku* je 1888—1889. 1. objavil znamenit in temeljit spis o stari mašni knjigi iz 1410. 1., katero hrani župnijski arhiv v Kranju. Umetniško društvo vodi poslej s svojim vplivom vse nove cerkvene stavbe na Kranjskem in vsa v to stroko posegajoča dela. Društvu se obeta lepa bodočnost. Leta 1899. sije ustanovilo svoj »škofijski muzej" v škofijski palači v Ljubljani. Za domačo cerkveno umetnost sc zlasti zanimajo in jo proučujejo Viktor Steska, knezoškofijski tajnik in kustos „Škofijskega muzeja", Frančišek Avsec, župnik v Brusnicah na Dolenjskem ter Matevž Sitar, župnik v Št. Juriju, ki je o tej stvari objavil že marsikako zanimivo poročilo v »Izveštjih muz. društva." b) Glasim. Koncem 18. in začetkom 19. stoletja je cerkveno petje na Kranjskem zelo propadlo. Stolni pevovodja in orgljavec, duhovnik * Gregor Rihar (1796—1863) sije pridobil mnogo zaslug s svojimi napevi, čeprav niso bili popolno v cerkvenem duhu zloženi. Kmalu potem, ko se je versko mišljenje tudi v Avstriji jelo poživljati in utrjevati, razširjala so se po škofijah „cecilijanska društva", ki so si stavila smoter, v cerkev uvesti glasbo in petje popolno v cerkvenem smislu. L. 1876. seje udeležilo nekaj slovenskih duhovnikov občnega cecilijanskega zbora v Gradcu. Med njimi so bili dvorni kapelan Žiga Bohinec, profesor Ivan Gnezda in frančiškan o. Hugolin Sattner. Vračajoč se domov so sklenili ustanoviti na Kranjskem cecilijansko društvo za reformo cerkvene glasbe. Našli so močno moralno oporo na knezu in škofu dr. Janezu Krizostomu Pogačarju in profesorju-pevovodju Antonu Foersterju. Leta 1877. se je ustanovilo cecilijansko društvo in obenem tudi orgljarska šola za naobrazbo orgljavcev po deželi. Tekom prihodnjega leta (1878) je društvo jelo dajati na .svetlo svoje glasilo, mesečnik „ Cerkveni Glasbenik" z „ Glasbeno Prilogo". Urednik lista je bil vsa leta profesor Ivan Gnezda, urednik prilogi pa profesor Anton F o e rs te r. Sotrudniki „Glasbenika" so bili poleg urednika zlasti o. Hugolin Sattner, o, Angelik Hribar, Josip Lavtižar, Avguštin Kukovič, Gregor Jakelj, Janez Tavčar, Danilo Fajgelj, dr. Josip Mantuani, dr. Andrej Kari in, Jakob Aljaž, Anton Dolina r, učitelj Fran Govekar (1840 - 1S90), Frančišek Ferjančič, Anton Lesjak i. dr. — Sotrudnike „Glasbene Priloge* mora opisati zgodovinar slovenske glasbe. Vsi spisi se drže strogo svojega predmeta. Poljudno razpravljajo razna vprašanja o cerkveni glasbi s posebnim ozirom na skromne slovenske razmere, n. pr. 1878.1. „Kaj jc cerkvena glasba in nje notranje bistvo"; 1879.1. „Nekoliko najnavadnejših pomislikov in ugovorov zoper reformo cerkvene glasbe"; 1880.1. »Nekoliko o orgljanji", „Kake dolžnosti imajo verniki do cerkvenega petja?"; 1881. 1. „0 stališču cerkvene poezije in glasbe"; 1887. 1. „0 instrumentalni godbi"; 1888.1. „Ali res propada cerkveno narodno petje, in zakaj r", „Zakaj naj narod v cerkvi poje?", „Še enkrat o cerkvenem petju v domačem jeziku"; 1892. 1. „Kaj zlasti ovira reformo cerkvene glasbe?"; 1893. 1. „0 zboljšanju korala v poslednjih petdesetih letih; 1894. 1. „0 gojenju gregori-janskega korala"; 1895. 1. „Socijalni pomen liturgije" itd. Vmes jc uvrščenih dokaj liturgičnih razprav in životopisi slovečih skladateljev, n.pr. Gvidon Arcški, Palcstrina, Fr. Ksav. Witt itd. O Gallusu jc pisal dr. J. Man tu a ni^ o Arnoldu Brucku, nekdanjem ljubljanskem kanoniku, J. Lavtižar. Fvgen Lampe jc lh94. 1. objavil velezanimiv spis ^Najstarejše slovenske pesmarice". O cerkveni glasbi je prinašala razne sestavke tudi „Cerkvena priloga ,Slov. Gospodarja'". Pisali so jih župnik Simon Gaberc, Avg. Kukovič, Karol T r i b n i k in Iv an V raz. Karol Tribnik je 1885. 1. dal na svetlo tudi posebno knjigo »Cerkveni orglavec". — Nobeden ne more tajiti, daje cerkveno glasbeno društvo pri Slovcncih bilo zelo potrebno, da seje vendar jedenkrat uvedla neka edinost po cerkvenih določbah. Vendar nikakor ne moremo odobravati onega radikalizma, ki hoče vse zatreti in zavreči v cerkvi, kar kaže količkaj narodnega duha. Fprav zaradi tega seje med »Glasbenikom" in med „Cvetjem s vertov sv. Frančiška" 1885.1. razvila precej huda polemika. O. Hugolin Sattner. Rojen v Kandiji pri Novem mestu 1851. leta, je postal frančiškan, veroučitelj na novomeški gimnaziji, pozneje gvardijan in župnik v Ljubljani. Bil je jako marljiv sotrudnik »Glasbeniku". Pisal je o gregorijanskem koralu, o cecilijanskem idealu, o preosnovi cerkvenega petja. Svoje govore o tej stroki je objavljal nekaj v » Glasbeniku", nekaj v „Danici '. L. 1878. jc dal na svetlo brošurico »Cerkvena glasba, kakošna je in kakošna bi morata biti?" S svojim znanjem in vplivom jc zelo povzdignil cerkveno petje v ljubljanski škofiji, zlasti kot učitelj petja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Poprej jc poslovenil tudi par povestic Krištofa Šmida 1880. leta »Ljudevit Hrastar", »Golobček"; 1883 1. »Kresnica", ^Kapelica v gozdu" in »Kanarček". Mnogo svojih cerkvenih govorov je objavil v „Duh. Pastirju". Vglasil je celo vrsto nabožnih in svetnih pesmi. Dr. Avguštin Kukovič. Rojen 1849.1. pri Sv. Juriju ob južni železnici, je postal duhovnik, profesor bogoslovja in semeniški podvodja v Mariboru. Umrl je 1889. 1. — Delal je mnogo za prospeh cerkvene glasbe v lavantinski škofiji. Leta 1879. je odgovarjal v , Glasbeniku" na vprašanje „ Jeli mogoče tudi po kmečkih cerkvah glasbo po načelih Cecilijinih društev preustrojiti ?" Slične članke o glasbi je prinašala mariborska »Cerkvena priloga". Josip Lavtišar (r. 1851), župnik v Ratečah, jc pisal o glasbi v »Glasbenik" n. pr. 1886. 1. »Lastnosti cerkvene glasbe", „1/ mojega dnevnika"; 1888.1 „Jacobus Gallus", »Arnold Bruck"; 1889.1. »Naši cerkveni skladatelji", »Tekst v cerkveni glasbi", »Sprcmljevanje korala z orgijami". V prejšnih letih jc pisal v »Zgod. Danico" in pozneje v „Sloveneca razne poučne ali zabavne članke. Lotil sc je tudi cerkvene zgodovine; a ta njegova dela so prepovršna. Anton Lesjak (rojen 1857\ župnik v Želimljah, je 1889. 1. govoril »o vrednosti in nalogi cerkvene glasbe in dolžnosti duhovnikovi njej nasproti"; 1890. 1. je razmotrival vprašanje »Ali je naše cceilijansko društvo kaj doseglo, in kje so vzroki, da ni več doseglo?" Razen tega je spisal dve lični zgodovinski knjigi o dobrovski fari pri Ljubljani 1892. in 1893. 1. Janes Kokošar (r. i860), župnik v Šebrcljah na Goriškem, pospešuje cecilijanstvo v goriški nadškotiji. Teoretično je obdelaval to stroko v „Rim. Katoliku" 1890. leta »Nekaj o glasbi sploh"; 1891. leta »Glasba v cerkvi", »Glasba-umetnost", »Glasba s tekstom"; 1893. 1. »Kdo je dolžan skrbeti za dobro glasbo v cerkvi?" (J. Angelik Hribar, frančiškan, ir. 1843 v Tuhinju), mnogo let učitelj na orgljarski šoli v Ljubljani, je opisal v Glasbeniku" 1887—1888.1. »Petje pri čč. oo. Benediktinih v Sekovi". Teoretično sicer ni pisal veliko, a tem bolj je množil nabožne in svetne slovenske skladbe s priljubljenimi napevi. Zadnja leta objavlja v „ Vrtčevi" prilogi „ Angeljček" napeve otroških pesmic, n. pr. Stritarjevih iz knjige „Pod lipo". Anton Dolinar (rojen 1847), župnik v Lučnah, je s prof. Foersterjem uredil za Družbo sv. Mohorja dva zvezka „Cecilijau, cerkvena pesmarica, 1883. in 1884.1. V „Danici" je priobčil par pesmic in 1878.1. v »Cerkvenem Glasbeniku" odgovoril na vprašanje „V katerem jeziku se ima pri službi božji peti in kako?" Jakob Aljaž (r. 1845), župnik na Dovjem, sloveč turist je 1896. leta začel na željo Družbe sv. Mohorja sestavljati „Slovensko pesmarico", zbirko raznih priljubljenih narodnih in umetnih pesmi z napevi. VII. Bibliogra fij a. Spisal Jos. Benkovič. Dr. Anton Mahnič. (Str. 238-243.) „.Rimski Katolik", I. letnik, 1888 -1889. 1.: I. Rimski papež in prostost. — 2. Več luči! ali nekoliko poglavij o idealizmu. — 3. Katoliški liberalizem. — 4. C) bistvu cerkve. — 5. Kaj uči o narodnosti zdrava pamet in sv. pismo. — (>. Iz dnevnika Štefana Hodulje. (Dalje 1890 — 1891. 1.) — 7. Židovstvo in framasonstvo. — 8. Ogled po katoliškem in slovanskem svetu. - 9. 1789—1889. Voltaire-Rousseau. (Avktoriteta. Živela prostost!) — 10. Pisma o vzgoji. (Dalje 1891. 1.) — 11. Katoliški shod na Dunaju — 12. Z liberalci — nikake zveze; k večjemu — kompromis! — 13. Škofovska oblast in njene meje. (Dvojna cerkev v cerkvi.) — '4. Slovenski katoliški shod. — 15. Politika uspeha in nasledkov pa Slovenci. (Machiavelizem.) — 1(>. Razkolniška propaganda »Slovanskega Sveta". II. letnik, 1890. 1.: 17. Vera in ljubezen. — 18. Smejo tudi duhovni politikovati ? — In celo kapelani? — 19. Pisma brezvercu v najvažniših filozofskih in verskih vprašanjih. (Dalje 1891.1.) — 20. Katoliški škofje pa politika. — 21. Naši realisti pa realizem. (S posebnim ozirom na dr. Tavčarja.) — 22. Narodno prvaštvo. — 23. Katoliški duhoven pa volitve. — 24. Politična zrelost. — Opomba. Zaradi nedostatnega prostora navajam dela lc onih mož, ki so že nehali slovstveno delati, in onih, katerih spisi so po raznih knjigah raztrošeni; celotno bibliografijo ostalih bo treba itak pozneje podati. 25. Slovenski katoliški shod. (S posebnim ozirom na sedanje šolstvo.) — 26. Jezuiti — latinizatorji! ? — 27. Nekaj o najnovejšem »realizmu" v slovenskem slovstvu. (»Bela ruta, bel denar." Aškerc.) — 28. Sv. Pavel razlaga politiška in nepolitiška vprašanja. — 29. »Zvonovim" leposlovcem še nekaj. — 30. Slovenskim razumnikom. III. letnik, 1891.1.: 31. Nekaj več o našem programu. — 32. Metafizika spolne ljubezni — 83. Kaj je pravzaprav liberalizem? (Dr. Romihu.) — 34. Politični oddelek: Kaj je politika? itd. — 35. Kardinal Lavigerie o republiki. Rimsko vprašanje. Katoliško internacionalno gibanje. — 36. Dve misli o novih volitvah v državni zbor. — 37. Ljudski poslanci — pa ljudska in božja volja. (Soči.) — 38. Organizacija. — 39. Realizem in naturalizem. (Dr. Fr. Celestinu.) — 40. Evangelij miru in sprave ali najnovejša stranka na Slovenskem. — 41. Slovenski „hcm -tikon". — 42. Aut — aut! — 43. Škofje pred sodiščem javnega mnenja. — 44. Platonska ljubezen. — 45. Naše in naših nasprotnikov delovanje pred sodiščem avstrijskih škofov. — 46. »Kristijan" dr. Lindner. (Dr. Romihu) — 47. Katoliški fanatizem. — 48. Nekoliko v pojasnilo razkolniške propagande med avstrijskimi Slovani IV. letnik, 1892. 1.: 49. Intcrnacijonalna slavnost Jana Amosa Komenskega. — 50. Slovenskim dijakom. — 51. Magister Hus — redivivus. — 52. Narodnost. — 53. Bodi luč! — (Slaviteljem Komenskega.) — 54. Slovenski katoliški shod. — 55. Srce. (De Amicis.) 56. Slovstveno-kritični »quodlibet". — 57. Naš najnevarniši nasprotnik. — 58. Kaj nas loči? — 59. Apologetika. - 60. Naša politična izpoved. — 61. Spomini s katoliškega shoda. V. letnik, 1893.1.: 62. Vojskujoče sile v 19. veku. — 63. Vporabnost in plodovitost katoliške dogme. - 64. Apologetični razgovori. (Dalje 1894. 1.) — 65. Liberalizem in socijalna beda. (56. Žensko poglavje (Dalje 1894. leta) — 67. Vera in politika. — 68. Sumljiva znamenja v slovenskih akademiških in dijaških krogih. — 69. »Vesna", nje okrožje in nje ozadje. — 70. Dijaško gibanje na Slovenskem. - 71. Filozof Herbart v novodAbni državni šoli. — 72 Levstikove poezije, I. in II. — 73. Slovenska in hrvatska »Marica". — 74. Kaj piše »Marica ?* VI. letnik, 1894. 1.: 75. Politične svatbe. (Koalicija. Katoliški centrum.) — 76. Najnovejša socijalno - politična revolucija. — 77. Poezija krščanske dogme. — 78. Metafizična trojica. — 79. Ne bojmo sc precerkvenega mišljenja! — H). Meje državne oblasti. - 81. Odgovori na vgovore. — 82. Visoka pesem ljubezni in edinosti brez Boga. — 83. Prijazna beseda v odgovor bratom Hrvatom. — 84. Naš list pa slovensko dijaštvo. VII. letnik, 1895 1 : 85. Radikalizem. (Radikalno napredna stranka na Slovenskem.) — 86. Deset poglavij iz narodnostnega katekizma. — 87. Državno krščanstvo v luči Herbartove filozofije. — 88. Leonova družba. (Razmišljevanje o nalogi filozofije v našem veku.) — 89. Politika sile in snovi. — 90. Kako pobijati indiferentizem današnjih omikancev? — 91. Razkol v razkolu ali verske sekte v sedanji Rusiji. — 92. Nekaj misli o narodnih slovstvih — 93. Verska stran vshodnega vprašanja. — 94. Naša zvezda ali zmaga katoliške ideje. — 95. Liberalizem v našem srednjem šolstvu. — 9G. Nekaj o »verskih" nazorih naših akademiških radikalcev. — 97. Grof Leo N. Tolstoj: Kraljestvo božje. — 98. Nekaj spominov z letošnjih počitnic. VIII. letnik, 189G. 1.: 99. Metafizično ozadje politiških metamorfoz. — 100. Osnovni zakoni estetike in lepe umetnosti. — 101. Božja pravda v zgodovini držav in narodov. 102. Idealizem, realizem in njega dekadenti. — 103. Cerkev in politika. — 104. Estetični formalizem. — 105. Časopis. Ignacij Kralj. (Str. 244.) »Rimski Katolik«. I. letnik, 1888-1889. 1 : I. Svetnik roda slovanskega — in slovanski brezverci. — 2. Pravoslaven o pravoslovju. III. letnik, 1891.1.: 3. Revolucionarno gibanje na Ruskem. (Nihilizem.) IV. letnik, 1892. 1.: 4. Slovenski roman. (O romanu sploh.) — 5. Slovenski roman, (fosip Jurčič) — (i. Rusov občevanje z Rimom. — 7. Padre Vinccnzo Vanutelli o veri in verskem življenju ruskega naroda. V. letnik, 1893.1 : 8. Slavizem in panslavizem s posebnim ozirom na Slovence. — 9. Nekaj zanimivejših poglavij iz ruske cerkvene zgodovine od XIII. do XVII. stoletja. — 10. Moskva. VI. letnik, 894.1.: II. Rusko ljudstvo v babilonski sužnjosti. - 12. Napredno - radikalni tok v češkem narodu. VII. letnik, 1895 1.: 13 Grško - slovanski razkol na vshodu. Dr. A n t o n J c g 1 i č. (Str. 254 - 256.) »Letopis* Matice Slovenske: L. 1869. — 1 Slovenci in sedemnajsti vek. (V književno-zgod. oziru.) j, 1370. _ 2. Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. — 3. Sla-vija. (Igra v dveh dejanjih) L. 1871. — 4. Pisma o vedah in umetnijah. L. 1872- 1873. .— 5. Človek in država (Po Ehrlichu poslov.) „.Zgodnja Danica* : L. 1870. — 6. V katerem grmu tiči zajec? — 7. Vsi bratje? Kaj uči cerkev ? — 8. Vera in razum. — 9. Ali je res verovati nič vedeti ? — 10. Pomoč kristijanov, prosi za nas! — 11. Veselimo se! (V odgovor „Tagblattu".) — 12. Žalost in veselje. — 13. Človeštvo pa samostani. L 1871. — 14. Kristus in Pij IX. — 15. Živel Pij IX! — i 6. Prikaz in pokaz na našem slovstvenem polju. (»Boris Miran.") L. 1872. — 17. Naša zvezda. — 18. Vprašanje nasprotnikom, odkod njihovo sovraštvo do katoličanstva. — 19. Vera in napredek. — 20. Mi in oni. — 21. Ti si Peter! — 22 Vera in stanovi. — 23. Vera, pa omika in svoboda. L. 1873. — 24. Liberalen. — 25. .Šolsko. (O govorniških vajah.) — 26. Kopernik — Galilei — Cerkev. »Slovenec*: 1878. 1. — i7 Naravoslovni matcrializem i. dr. »Glasi* Katoliške družbe: Zv. XI. in XII. 1879.1. — 28. Kdo nas popelje k zaželjeni sreči? — 29 Prednosti Marije Device. Zv. XIII. in XIV. 1880. 1. — 30 Apologija krščanstva. — 31. Poročilo o delovanju katoliške družbe. Zv. XV. 1880. 1. — 32. Nekoliko o sv. Rešnem Telesu. Zv. XVI. 1882. 1. — 33. Srce Jezusovo. „Slovenske Večernice": XXVIII. zv. 1872. 1. — 34. V veri tolažba, v neveri obup. (Povest.) XXXIV. zv. 1878.1. — 35 Nevera. (Podučna povest) »Koledar družbe sv. Mohorja* za 1873. 1. — 36. Ali bogastvo samo že da srečo? (Povest.) — Za 1881. leto. — 37. Strupena Neža. (Povest.) — 38. Ljubimo Gospoda Našega Jezusa Kristusa, Sinu živega Boga. V Ljubljani. 1888. 12". — 39. Uzgojcslovje za učitelje i učiteljske pripravnike. Po najboljim piscima sestavio. U Sarajevu. Ib87. 8°. 249. „Srce Isusovo": 1K82.1. — 40. Što treba za vjenčanje? L. 1883. — 41. Vjera i politika. L. 1881. — 42. Rimsko pitanje. — 43. Papinstvo na koncu godine 1883. — 44. Viest odlazku pape iz Rima — 45. Propaganda. — Itd. »Vrhbosna*: 1887. 1. — »6. llicroglifsko i klinčano pismo odgonetano. — 47. Kaldeja o početku svieta i čovjeka. — 48. Psalmi: (Razlaga trinajstih psalmov; dalje 1888. 1.) L. 1888. — 49. I)jecu treba poznavati. — 50. Njekoliko misli o uzgojnih nagradah i kaznah. — 51. Uspomenc s puta. — 52. 1'zgoj pogledom na temperament. L. 1889. — 53. Borba u čovjeku i kršč vjera. — 54. O posebnom značaju kršč. krieposti. 55. Rcdovnički stališ u katol. crkvi. — 56. Sastanak avstr. katolika u Bcču. — 57. Stogodišnjlca 1'rane. prevrata. I,. 1890. — 58. Tri redovnička zavjeta, vriedc li štogod? — 59. Ober-ammergau. L. 1891. — 60. An Cbristus, an Belial? — 61. Presveto Srce Isusovo u djelu stvorenja i odkupljenja. — 62. Sveti Toma Akv. i civilizacija u Europi. — (53. Zar bez Boga? L. 1892 — (54. Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. — 65. Črtice iz katol. ženitbenoga prava. L. 1893. — 66. Narodi prirode. — 67. Katolička hierarhija. — 68. Kato-licke misije. — 69. Ljubimo Papu! (Sp. Bougand.) L. 1894. - 70. Vjera. (Sp. Moigno.) L. 1895. — 71. Paljetkovanje s mojega puta. — 72. Ivan Marija Vianney. L. 1896. — 73. Antiframasonski kongres u Tridentu. — 74. Žena u društvu ljudskom. L. 1897 — 75. Antikrist i antikristi. — 76 Dobrotvornost katolička i slobodno-zidarska. — 77. Iz kongregacije za sv. obrede. — 78. Nade crkve. »Balkan*: 1896 1. — 79. Leo papa XIII. i Autum patrijarh carigradski. — 80. Ustrojstvo crkve lsusove za prva dva vijeka. — 81. Zar papa nije nasliednik sv. Petra? (Konec 1897.) L 1897. — 82. Ustrojstvo crkve lsusove v III. vijeku. L. 1898. — 83. Naši zajcdnički, vaseljenski sabori. Frančišek Kosec. (Str. 257.) 1. Krščansko katoliško nravoslovje. Spisal - - župnik v Hrušici. V Celovcu. Tiskala in založila tiskarnica družbe sv. Mohora 1879. 8", 261. 2. Spovednik i n n j e g o v a služba. Spisal — — — župnik v Truškah. Založil pisatelj. Tiskal Fr. Huala v Trstu. 1881. 8", 30i. 3. Katoliško zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijske pravice. Spisal — župnik. Priloga rDuh. PastirjuV Ljubljani. Založba »Katoliške Bukvarnice8. Tisk »Katoliške Tiskarne", 1894. 8°, 248. Anton Zupančič. (Str. 259.) „.Novice", 18(51.1. — 1. Mladi hudodelnik. (Poslovenil.) L. 1862. — 2. Pomladansko življcnic. — 3. Martinček pa slepec. — 4. Krta pred sodbo! — 5. Kukavica. - 6. Veverica. — 7. Življenje peščenega zrnca. L. 1863. — 8. Nekoliko o zraku in njega pomenu za življenje človeško. — 9 Mrtvaška ura ., Glasnik", 18(52. 1. - 10. Kras in ipavska dolina. — 11. Juri Kovač. — 12. Zaklad pri Savici. L. 1863. — 13. Dvoje utopljencev. — 14. Pred jamo. — 15. Ledena jama. L. 1864. — 16. Krimski mož. L. 1865. — 17. Smrt za domovino. — 18. Resnična dogodba 1813.1. — 19. Ruski car Aleksander v Ljubljani 1821.1. L. 1866. — 20. Brtavsov Jurčck. - 21. Humoristične črtice iz domačega življenja. — 22. Dom žajfje kulture. L. 18(57. — 28. Kostanjevo drevo. (Natoroznanski obraz) »Čitalnica", 1865.1. — 24. Pogoji življenja. »Cvetnih*, I. 1865. 1. — 25. Zimsko življenje. — 26. Črna kuga na Dunaj i. II. 1867. 1. — 27. Najboljši kažipot. — 28. Demosten. „Koledarček" družbe sv. Mohorja, 18(52. 1. — Večna luč. (Po Wise-mannu.) L. 1864. — 30. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. L. 1865 — 31. Vožnja po zraku. L. 1860. — 32. Človek gospodar stvarjenja. »Večernice*, XIII. zv., 18(56.1. — 33. Zadnja leta nesrečnega kralja Ludovika XVI. »Zgodnja Danica*, 1865. 1. — 34. Pridne roke boljši ko zlate gore. — 35. Najlepši plajš. — 36. Bog nedolžnost varuje. L. 1867. — 37. Nekaj besed zastran bogoslužbine obleke. L. 1869—1870. — 38. Credo kristijanu v sedanjih časih zavetje. (Poslovenil po Gaumeju.) L. 1871., 1872., 1874. — 39. Odprta pisma I—XIII. Marsikaj o cerkveni umetnosti. „Letopis* Matice Slovenske, 1879.1. — 40. Žalostna 1800 letnica ali posuto mesto Pompeji. »Slovenec*, 1874.1. - 41. Politika na kmetih. 42. F a b i o 1 a ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemannu poslovenil . . . Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 18(55. 8", 245. — Drugi natisk 1895. 43. Duhovno Pastirstvo Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal ... V Ljubljani. Založil pisatelj. Natisnila Katol. Tiskarna. Deli I—IV. 1884-1885. 8", 903. — Drugi popravljeni natisk. 1894. 8", 932. 44. Pedagogika. Po najboljših virih spisal. . . V Ljubljani 1888. 8", 152. (Priloga »Duhovnega Pastirja".) 45. Kate h etika. Ponatis iz »Duhovnega Pastirstva". V Ljubljani 1893. 8°, 91. 4(5. Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za 188'.» 1899.1- Martin Po č. (Str. 260 ) D u h o v s k i Poslovni k. Sestavil Martin Poč, Vaški župnik. Izdalo Katoliško tiskovno društvo. V Ljubljani. Tisk Katoliške Tiskarne. 1892. 8", 343+40. Simon Zupan. (Str. 260.) 1. Nauk za p c r v o spoved. Sestavil . . . V Ljubljani 1881. Lastna založba. Tisk Milicev. 16°, S . 2. K e r š a n s k i nauk za pervi in drugi razred. Sostavil... V Ljubljani 1883. Lastna založba. Natisnil H. Milic. 8", 47. — Krščanski nauk za prvence. II. natisk 1884. — III. 1888. — IV. 1889. — V. 1892. - VI. 1894. 3. Cerkveni obredi. Za ljudske šole sostavil... V Ljubljani 1883. Lastna založba. Natisnil R. Milic. 8", 55. 4. Hči Marijina. Ročna knjižica udom Marijinih otrok v porabo ... Založila Marijina družba v Loki V Ljubljani. Tisk Milicev. 1886. 16°, G2. — II. natisk. 185)3. 5. Otrok pred tabernakeljnom. Mladini za vsakdanjo porabo . . Tisk Milicev. 188?. 16°, 92 I)r. Mihael N a p o t n i k. (Str. 262.) rZorau, lh74. 1. — 1. Hipokrat. — 2. Plačilo hvaležnosti in nehvalež-nosti. — 3. Nckoji izreki velemož o vedah. L. 1875. — 4. Posebnosti nekojih slavnih mož. — 5. Garrick in Sterne. — 6. Franklinov nagrobni napis. — 7. Smeh. „Vestnik1873. 1. — 8. Poljedelstvo začetek izomike. »Slov. Gospodar\ 1878-1879., 1881-1882. 1. - 9. Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski. L. 1874. — 10. Voltaire. L. 188i. — 11. Veliki teden na Dunaju. ,Letopis" Matice Slovenske 1874. 1. — 12. Jožef Rozman. „Slovenec", 1875.1 — 13. Daniel O' Conncll. (Vnovič 1876.1., št. 121 do 139) L. 1877. — 14. Kksaktne znanosti. ,.Krestt, 1884.1. — 15. Princski k slovstvenej zgodovini bosenskej. L. 1886. 16. Imenopis konjiške nadfare. 17. Pridiga pri pogrebu v č. gosp. Fr. Juvančiča, dekana pri Novi Cerkvi. Maribor 1881. 8", 12. 18. Pridiga o evangeljskih svetih. Pri novi sv maši čast. P. Leopolda Napotnika, O. S. B., dne 28. decembra 1884 v Konjicah govoril ... V Mariboru 1885 8", 22. 19. Kratek pregled bosanskega slovstva. V Mariboru 1884. Natisnil Janez Leon. 8", 84. 20. Sv. V i k t o r i n , škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Njegovo življenje in delovanje. Na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih spisal . . . Dunaj 1888. 8", 278 21. Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. Njegovo življenje in delovanje, spisal .... V Mariboru 1892. Založil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila. — Druga popravljena in pomnožena izdaja. 1893. 8°, 152. 22. Kratko poročilo o prvi lavantinski diecczni sinodi, obhajani v Mariboru dne 27.-30. avg. 1883.1. Sestavil ... V Mariboru 1883. Tiskal Janez Leon. 8", 23. 23. Pridiga o pogrebu preč. g. stolnega dekana Frančiška Kosarja. V Mariboru. 1894. 16", 15. P r o t e s t a n t o v s k e knjige. (Str. 264.) 1. Evangelije sv. Matevža. V Trstu. A. Reichhard. 1870.16°, 72. 2. Evangelije po sv.Janezu in Dejanja s v. Apostelj no vH V Trstu. A. Reichhard. 1871. 16". 3. Novi zakon. I. del: Čveteri Evangeliji in dejanja sv. Aposteljnov. V Trstu. A Reichhard. 1871. 16°, 324. 4. Prepis sledeče molitve, ki se jc našla v Jeruzalemu na grobu našega gospoda Jezusa Kristusa. Založil J. N. Kopriutz v Artičah; natisnili J. Feichtingerjevi nasledniki v Lincu. 1872. 5. Vera in pamet ali razodenje božje v naravi. Spisal B. Mislinski. V Ljubljani. Narodna Tiskarna. Založil M. Stcrgar. 1874. 16", 32. 6. Novi zakon gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa. Čveteri evangeliji, dejanja aposteljnov in list Rimljanom, Korinčanom in Galatom. Poleg grškega izvirnika. Na Dunaju. 1877. Zal A. Reichhard in druž. 16", 405. 7. Novi testament gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa. Poleg grškega izvirnika. Založila britanska in inozemska svetopisemska družba. Dunaj 1882. 16", 410. 8. Psalmi Davidovi. Založila britan. in inozemska svetopisemska družba. Dunaj 1882. 16", 112. 9. Pregovori. Založila britanska in inozemska svetopisemska družba. Na Dunaji. Natisnil Adolf Holzhausen. 1883. 16", 50. — II. natisk 1896. 10. Zakaj naj berem sv. pismo? Na Dunaji. Založila Prva zaloga krščanskih spisov. Elisabethstrassc (i. Natisnil Adolf Holzhausen na Dunaji. 1895. m. 8°, 4. 11. Grešnikov prijatelj. Tiskarna A. Pajeviča v Novem Sadu. 1895. 8", 32. 12. Pravoverni katoličan. Preložil Anton Chraska. V Ljubljani. Samozaložba. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1897. H", 24. 1:1. Verujem v odpuščanje grehov, 1898. 14. Kri Kristusova, 1898. Frančišek R u p. (Str. 266.) Filotea ali navod k pobožnemu življenju. Francoski spisal Sveti Frančišek Salczij. Poslovenil .... Izdala in založila družba sv. Mohorja. V Cele vcu 1880 8", 252. Vsak naj opravlja svoje delo. (L. 1877. v knjigi „Križem sveta", str. 91 do 92.) »Koledar" družbe sv. Moh. za 1876. 1. — Možu oralo, ženi pa kuhlja-L. 1882. — Spomin na Benetke. »Besednik* 1875. 1. — Stefan Sercdyjeva stava. - Kako zver gonijo. — Ni ga nad človeško oko. — Srčna gospa. — Kratko pa dobro. — Mladi Kanova. L. 1876. — Čemu se kihajočemu nazdravlja? — Dvoje popotnikov v Afriki (Iz hebrejščine.) — Augostan in Janoška. (Iz mažarščine.) Modri sodnik. (Iz španščine.) — Gospod Svift in sluga. (Iz angleščine) — Vdanost do smrti. (Iz ruščine.) — Moja mladost. — Rože in trnje. L. 1877 —1878. — Prijetni spomini. L. 1878. - Proštnija Tinje na Koroškem. Dr. Leonard K 1 o f u t a r. (Str. 267.) Svete listne bukve katoliške cerkve, ali razlaga in dejanska obravnava vseh listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta Spisal ... V Ljubljani. Lastna založba. Natisnila Klein in Kovač. 1878. 8°, 310+IX. Matija T o r k a r. (Str. 267.) Življenje svetnikov in svetnic božjih. Po najboljših virih spisal . . . III. del. Izdala družba sv. Mohorja. V Celovcu. 1870 — 1874. 4°, 629. »Novice*, 1853. leta. — Prijatel, — Večeren sprehod, — O večernici. (Pesmice.) L. 1860. — Odprto pisemce razkropljenim prijatlom. L. 1870. — Zgodovinske in pravljičine črtice o starodavnih Indijanih in njihovej omiki. L. 1870. — Kralj Matjaž. Pesem po narodni pravljici. »Zgod. Danica*, 1855. 1. — Pesem k Marii za odvrnenje skušnjav. L. 1856. — Sv Erazem. »Slovenec*, 1865. 1. — Moja razodetev o Slovencu in slovenščini. „ Koledar" družbe sv. Mohorja za 1870. 1. — Ženinu in nevesti. »Zvon" 1883.1. — Frančišek Zanini. »Dom in Svet", 1895. 1. — Nekoliko črtic iz mojih mladih let. Poduk od odpustkov za sveto leto in molitve pri obiskovanji cerkva za škofijo Celovško V Celovcu, 1866. Anton Kržič. (Str. 268.) »Letopis1' Matice Slovenske 1869. 1. — Slava in sreča kmetijstva. Sava. »Zgod. Danica" 1869. 1. — Kakošno moč ima revščina in bogastvo do nravnosti in čednosti? — Črtice iz življenja sv. Očeta Pija IX. L. 1870. - Majnik. L. 1879. — Marija brezmadežna in šolstvo. — Učiteljem in odgojiteljem za novo leto. — Solze presv. .Srca Jezusovega. — Čast komur čast! (Odgovor »Tagblattu", „Zvonu" i. dr.) L. 1886. — Čigar jc mladina, tistega je prihodnjost. „ VeČernice*, 1882 1 - Irci. L. 1887. — Dolga zastavica. L. 1888. — Življenja nit. (Poučno-zabavni govor.) L. 1889. — Najoblastncjša vladarica na svetu. (Šaljivo-poučen govor.) „.Drobtinice", 1887. 1. - Ura in naše srcc. L. ^88. — Radoslav Silvester. — Govor o pa?eževi slavnosti. L. 18v9. - Zmotnjave in zmote. L. 18iJ4. — Dva skrajna nasprotnika. Koledar* Katoliškega tiskovnega društva, 1889 - 1899 1. — Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo. Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Ponatisk iz »Zgod Danice" I. del, 1879; II, natisk 1882. 8", 151. — II del, 1880. 8", 145. — III. del, 1883. 8°, 172 Tiskal Blaznik. Os mero blagrov ali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Založila in na svetlo dala družba sv. Mohora V Celovcu. 1H87. 8", 190. Duhovni Pastir. S sodelovanjem več duhovnov urcdujc Anton Kržič. Založba Katoliške Bukvarne. (Mesečnik.) Letniki 1884—189G. 8", po «12 do 750 str. Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj. Urednik A. Kržič. Letniki 1887-1895. Od 189(5.1. kot priloga „Vr-cu" 12°. Krščanski Det o ljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izdaje štirikrat na leto »Katol. društvo detoljubov". Letniki 1888—1899. ](>", z mnogimi prilogami: 1. Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev. — Mala zakladnica, t. j. zbirka krajših molitvic. - 3. Litanije presvetega Imena Jezusovega. — 4. Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti — 5. Sv. pokora. - G Po-svečevanje dneva z mislimi, v verzih zložil A. Hribar. — 7. Podobica svetega Alojzija. — 8. Spomin prvega sv. obhajila. Sv. Marije Magdalene P a c i š k e mladostna leta. V Ljubljani. 1885. 8", IG. Andrej K a 1 a n. (Str. 270.) Glasi", XVI. 1882. 1. - Spomini s pota. XVII 1H83. 1. — Prvi lustrum Leona XIII. XIX 18^5. I. — Apostolu Metodu. Pesem. „DrobtiniceXXI. 1887. 1 — Leon XIII. Pastir. Pesem. K i n s p i e I e r — z 1 atomašnik. Spominska knjižica Uredil A. Kalan, kapelan. V Ljubljani 1887. H", 104. Založil slavnostni odbor. (Ponatis iz »Slovenca".) Tiskala Katoliška Tiskarna. Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom! Štiri knjige« Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil ... V Ljubljani. 1888. IG", 402. Izdala in založila družba sv. Mohora. Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajset-letnici. Predaval v Katoliški družbi . . . (Ponatis iz »Slovenca".) V Ljubljani 1888. 8", 74. Samozaložba. Šmarnice. Marijina visoka pesem ali magnilikat; sestavil.....v Ljubljani 1891. 12", 802. Založila Katoliška Bukvama. Tiskala Katol. Tiskarna- Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo; zbral in uredil.. (Ponatis iz »Domoljuba".) I. zvezek. V Ljubljani 1891. 8°, 118. Samozaložba. Tisk Katoliške Tiskarne. - II. zv. 189!. - III. zv. 1892. — IV. zv. 1893. — V. zv. 1893. — VI. zv. 1894. — VII. zv. 189 i. — VIII. zv. 1894. — IX. zv. 1896. — X. zv. 1896. - XI. zv. 1898. — XII. zv. 1899. Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Letnik I. 1889. Odgovorni urednik A. Kalan. Tisk Katoliške Tiskarne. Izhaja vsak prvi in tretji četrtek meseca v 4°. „.Rimski Katolik" 1888. 1. — Strossmayer o namenu postnih okrožnic in o papeževih okrožnicah. Janez Volčič. (Str. 274.) „Zgod. Danica1852 —1887. 1. — Mnoge razprave, pesmi in dopisi. Šmarnice Marii Materi naši darovane ali Počeševanje Matere Božje v mescu velikim travnu, nabral . . . Ljubljana, 1855. 12°, 214. Žganju vojsko, žganju slovo! Škodljivost žganja v pogovorih. Zbral ... V Ljubljani 1853. 8°, 132. L a v r e t a n s k e 1 i t a n i j e, razložene po najboljših viiih za počešče-vanjc prečiste Device Marije, zlasti v mesecu velikem travnu. V Ljubljani 1857. 8", 538. Vertec nebeški. Pobožnim Slovencem darovan. Bukve lepih molitev in naukov. V Ljubljani 1863. 8", 476. — VI. natis 1892. Nove Šmarnice Mariji prečisti Devici darovane. Drugi natis. V Ljubljani 1867. 8", 192. G e t z c m a n i in G o 1 g o t a , šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smerti. Bukve premišljevanja in molitve k časti bridkega trpljenja in smerti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Četerti natis. V Ljubljani 1868. 8°, 664. Misijonski spomin. Kratek zapopadek misijonskih pridig in nauki in molitve za bogoljubne kerščanske duše. Drugi natis. V Ljubljani 1873. 8", 620 Razlaganje kerščanskega nauka. — V. zvezek. Celovec 1871. 8", 108. — VI. zvezek. Celovce 1872. 8°, 368. — VII. zvezek. Celovec 1874. 8", 658. — VIII. zvezek. Celovec 1876. 8", 1273. Svete Pesmi. Tretje bukvicc. S privoljenjem pesnikov. Četrti natis. V Ljubljani 1874. 8", 90. Domači zdravnik, Kratek navod si zdravje utrditi in življenje podaljšati. Celovec 1874. 8", 112. Sveti Hermagora, slovenski a p o s t e 1 j. Součcncera svojim v spomin pctindvajsctlctnice. Novomcsto 1874. 8", 49. Petdeset vzdihljejev k Mariji Devici, naši ljubi Gospcj pre-svetega Srca, katere jc zapisal v spomin pctindvajsctlctnice svojega mašni-kovega posvečevala. V ljubljani 1875. 8", 101. D e v e t d n e v n i c e k naši ljubi Gospej presv. Srca in vedne pomoči v posebnih bridkostih našega življenja. V Ljubljani 1875. 8°, 168. Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca. Svojim udom da družba sv. Mohora. Celovec 1879. 8°, 333. Gospod, u s 1 i š i mojo molitev! Molitvene bukve za pobožne Slovence. V Ljubljani 1880. 8°, 412. Vijolice bratom in sestram družbe vednega češčenja sv. Jožefa. V Ljubljani 1881. 8°, 572. Pas sv. Jožefa in sedem nedelj sv. Jožefu posvečenih. Novomesto 1881. 8°, 182. Marija, zgodnja danica, mati milosti božje. V Ljubljani 1882. 8°, 717. Živi Roženkranc. Stopinje k popolni ljubezni božji, v zedinjenju z Jezusom pri sv. maši in sv. obhajilu. V Novem Mestu 1882. 8", 656. Ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Udom prelepe bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Sedmi natis. V Ljubljani 1885. 8", 64. Sveta ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Ali obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa in počeščenje vselej neomadeževane device Marije za vse dni v mesecu. Peti natis. V Novem Mestu, 1887. 8", 380. Jezus in Marija moja ljubezen, ali nauki in molitve za pobožne Slovence. Četrti pomnoženi natis. V Rudolfovem 1887. 8", 250. Sveti misijonski križ. Nauki, premišljevanja in molitve po najboljših misijonskih bukvah. V Ljubljani 1874. Kratke molitvice pobožnih otrok. V Novem Mestu 1875. 8", 82. Božja pot k naši ljubi Gospej presvetega Srca in k Mariji Pomagaj. V Ljubljani 1878. Zlata šola, vsakemu kristijanu potrebna. Bukve polne lepih naukov in molitev. V Ljubljani 1879. 8°, 160. Naša ljuba Gospa presvetega Srca. Podučilne in molitvene bukvicc častilcem Matere božje. Drugi natis. V Ljubljani 1883. 8", 472. Zgodovina Šmarješke fare. V spomin svojim faranom. Ru-dolfovo 1887. 8°, 116. Šmarnice naše ljube Cospc presv. Srca. (Druga knjiga.) V Celovcu. Izdala in založila družba sv. Mohorja. 1892. 16", 348. Življenje p r e b 1 a ž e n e Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa. Izdala družba sv. Mohorja v Celovcu. t zvezek, 1884. 8". 456. - 11. zvezek, 1885. 8", 146. — III. zvezek, 1887. 8°, 274. — IV. zvezek, 1889. 8°, 300. — V. zvezek, 1891. 8", 251. „Koledar4 za Slovence 185(3.1. — Poglavitni grehi. Premislek. — Zmešnjava. — Ples. — Svet. „Slovenski Romar" 1858.1. — Bcnedicitc Mariam — Hvalite Marijo! Janez Zupančič. (Str. 274.) Dušna pomoč za bolnike, ali prigovori, zgledi in molitve za bolne in umirajoče kristijane. Dušne pomoči pervc bukve. Drugi predelani in pomnoženi natis. V Ljubljani. Založila družba sv. Vincencija. 1887. 8°, 557. Tisk Katoliške Tiskarne. Zgledna pomoč za bolnike, ali zgledi, prigovori in molitve za bolne kristijane. Druge bukve. V Ljubljani 1877. 12°, 536. Založil H. Ničman. — Drugi natis založila družba sv. Vincencija. 1888. 8", 452. Dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične. — Dušne pomoči tretje bukve. V Ljubljani 1879. 12°, 531. — Drugi natis: Duša s p o k o r n a ali prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po spokornosti. V Ljubljani 1890. 8", 480. Duša popolna, ali molitve, prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po popolnosti, ali dušna pomoč za pravične kristijane. Dušne pomoči četerte bukve. V Ljubljani 1880. 12", 538. — Drugi natis, 1887. Kruh nebeški, ali bukvice za moljenje in češčenje Zakramenta presvetega Rešnjega Telesa, s trojnimi mašnimi in vsemi drugimi navadnimi molitvami. V Kamniku. Založil Fr. Keber. 1881. 16°. - Drugi natis 1882. — Tretji natis 1885. — Četrti natis 1890. V Ljubljani. Založila družba sv. Vincencija. Tisk Katoliške Tiskarne. 16", 437. Jožef Kerčon. (Str. 374.) Pravi Al arij ni služabnik. Ljubljana 1868. Založil H. Ničman. 8", 208. — Drugi natis 1872. Ave Marija ! Podučljivo razlaganje molitve »Češčena si Marija!" V Ljubljani 1885. Založila in tiskala Katoliška Tiskarna. 16°, XII+340. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. V Ljubljani 1889. 16", 350. — Drugi natis 1895. Salve R e g i n a ali razlaganje molitve »Čcščena bodi Kraljica" za Šmarnično opravilo. V Ljubljani 1894. 16°, 318. Marija Podoba pravice. Šmarnice. V Ljubljani 1896. 16°, 323. Dr. Ivan K r i ž a n i č. (Str. 275) Zgodovina svete katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Izdala in založila družba sv. Mohorja. V Celovcu. 1. zvezek, 1883. 8", 208. — 11. zvezek, 1885. 8", 228. - III. zvezek, 1887. 8°, 230. L u r š k a mati božja. Za verno slovensko ljudstvo ... V Mariboru 1881. Tisk J. Leona. 16", 184. Žlahtna r o z g a slovenskih goric. Spisal Slovencem za novo leto 1888. V Mariboru 1887. 8°, 50. Rimska božja pot in nje romarji. V Mariboru. Tekel ali pravična tehtnica božja. Slovencem za novo leto 1891. V Mariboru 1890. 16°, 63. Bela žena ali Prva reč med štirimi poslednjimi. Spisal Slovencem za novo leto 1890. V Mariboru. 16°, 61. — Drugi natis 1893. Nebeški venec, ali vesela reč med štirimi poslednjimi. Slovencem za novo leto 1893. V Mariboru 1893. 16°, 69. „Koledar" družbe sv. Mohorja za 1878.1. — Skušnjava in skušnja. Povest. L. 1889. — Zlatomašnik Leon XIII. in slovenski romarji. L. 1890—1899. Razgled po katoliških misijonih. Baltazar B a r t o 1. (Str. 275) Nevesta Kristusova ali podučne in molitevne bukve za pobožne keršanske device. Iz nemškega poslovenil . . . 1856, V Ljubljani. 8", 613. Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednosti. Po P. Sebastijanu Zajlcrju, premonstratencu, posnel . .. V Celovcu J882. 8°, 220. Jakob Dolenec. (Str. 276.) M a r i j a,. D c v i c a, Gospa Jezusovega presvetega Srca. Sostavil Jakob Dolenec, stolni kapelan v Ljubljani. Založil H. Ničman. V Ljubljani 1875. 12°, 504. Cvetlice posvečene naši ljubi Gospej presv. Srca. 1875. 12",421. Naša ljuba Gospa presv. Srca. V Ljubljani 1875. 12", -120. Častna s t r a ž a Jezusovega presv. Srca Bukvice v prid družnikom te bratovščine . .. poslovenil ... V Ljubljani 1880. 12", 62. P r c s v c t o Srce Jezusovo ali molitvene bukve za pobožno in verno ljudstvo ... V Ljubljani 1882. 8", 388 Frančišek M a r e š i č. (Str. 276.) L u r š k a M a t i Božja. Francoski spisal Henrik Lasscrc Poslovenil ____V Ljubljani 1881. 8°, 272. L u r š k i m a j n i k in molitvenik sestavil... V Ljubljani 1883. 12". 363. Molitvenik za dijake. Češki spisal Anton Mužik. Poslovenil... V Ljubljani 1884. m. 8", 276. Molitvenik za dečke. Zbral ... V Ljubljani 188^. 12", 222. — Drugi natis 1890. Molitvenik za dcklicc. Zbral... V Ljubljani 1886. 12", 222. — Drugi natis 1890. Anton Ž g u r. (Str. 276.) Mati dobrega s v e t a ali Šmarnice. Sestavil po Keršbaumcrji. . . V Ljubljani 1874. 16", 310. Marija, m o j a K r a 1 j i c a ali šmarnice. V Ljubljani 18H6. m. 8". 342. Marija Devica, M a j n i k o v a kraljica. Izvirno spisal P. Beks . . . Slovencem priredil . . . Izdala in založila družba sv. Mohorja. V Celovcu 1896. 16°, 232. O. H r i s o g o n Al a j a r. (Str. 277.) »Danica" 1876. 1. — Kako sta Kristus in sv. Peter po svetu hodila? L. 1876—1877. — P. Karol Antonievic. L. 1877. — Govor sv. Avguština za verne duše. L. 1886. -- K zedinjevanju zahodnje in vzhodnje cerkve. L. 1*91—1892. — Marijino svetišče na Trsatu. L. 1895. — Jan Alesnik, priča spovedne molčečnosti. — Gerb papeža Alartina V. — P. .Samuel Kimovec. „Cvetje s vrtov sv. Frančiška1887 — 1889.1. — Cvetlice iz puščave. (Kr. Šmid.) L. 1889—1890. - Tri prilike sv. Barlaama. L. 1885—1887. — Tersat. Pogledi na uni svet. Spisal K. Martin, poslovenil.... Založila Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1881. 8", 113. Razlaganje sv. rožnega venca za vse dni meseca maja . . . Celovec 1881. 16°, 230. Križana usmiljeno s t ali življenje sv. Elizabete. Spisal dr. A. .Stole, poslovenil. . . Izdala družba sv. Mohorja. V Celovcu 1882. 8", 198. Molite v na knjiga za ude tretjega reda sv. Frančiška. V Ljubljani 1882. 5°, 490+VIII. Kruh angelski. I. Molitvene bukvice za mladino. II. Pripravljavne bukvice na prvo sv. obhajilo ... V Ljubljani 1882. 16", 264. — Drugi natis 1885. — Tretji natis 1890. - Četrti natis 1894. Sv. Ana ali molitevne bukvice v češčenjc sv. matere Ane... V Ljubljani 1883. 12", 316. Mali duhovni zaklad . . . Tretji natis 1883. 8", 359. — Sedmi natis 1895. Odkritje Amerike... Predelal po Campeju. Ljubljana 1883. 8°. 162+141 f-133. B u k v e božje v n a r a v i. Spisal dr. A. Stolz, podomačil .. Maribor, 1886. m. 8", 188. Pot v nebeško domačijo... Peti natis. V Mariboru 1886.8", 336. Marij a dobra mati pobožnim otrokom. Za sedmi natis pripravil in pomnožil ... V Ljubljani 1887. Dobri o t r o k. Molitevna knjižica . . . Insbruk 1887. 24", 256. Založil J. Knitcl. Duhovno veselje. Molitvenik za verne kristijane .... Yr Ašahu 1888. 24", 391. - Drugi natis. V Vimberku 1893. 16", 448. Tolažba katoliškega k r i s t i j a n a v molitvi. Insbruk 1888. 12°. 352. Tolažba nebeška. Katoliški molitvenik, zlasti za postarne ljudi. Po raznih virih ... V Ašahu 188(5. — Drugi 1892. m. 8°, 318. — Tretji natis. 1895. Pravljice Izdal ... V Ljubljani 18S9. 8°, 32. Venček krščanskih resnic. .V Ljubljani 1889. 16°, 44 i. Svetišče Matere Božje na Trsa tu. 1890. 32°, 607 Bodi moj naslednik! Molitvena knjiga ... V Ljubljani 1892. 16°, 381. C v e t i n a B o r o g r a j s k a. Povest, predejal . . . Ilustrovana izdaja. Ljubljana 1892. 8°, 127. Sveta družina ali molitvenik v rabo občni bogoljubni družbi krščanskih družin . . . Celje 1895. 16", 503. O. Aleksander Roblek. (Str. 281.) „Cvetje1882. 1. — Pot na goro Alvcrnijo. L. 1883. — Brat Janez Montekorvinski. — Prilika zvel. brata Jakopona Tudert. L. 1884. — Smrt svete matere popisana od svetega sinu. — Lakomni oskrbnik. — Kralj armenski — manjši brat. — Ljubezen sv. očeta Leona XIII. do gore Alvernije. — Marko d'Aviano. O. E v g e n i j H e g 1 a r. (Str. 281.) „Cvetje1880. 1. — Življenje sv. Ludovika. L. 1881. — Življenje sv. Elizabete. L. 1883. — .Sv. Antona čudeži. — Kraljevi mrtvi na Kostanjevici. L. 1884. — Nekateri čudeži, ki so sc zgodili po smrti sv. očeta Frančiška. O. F 1 o r c n t i n H r o v a t. (Str. 282.) Spisi Krištof Š m i d a. V Novem Mestu, tiskal in založil J. Krajec. II. zvezek 1880. 1. - Jozafat; 8", 131. III. zvezek 1881.1. — Pridni Janezek in hudobni Mihec; 8", 199. IV. zvezek 1883.1. — Kanarček. Kresnica; 8", 51. V. zvezek 1883.1. - Slavček. Nema deklica; 8", 80. VI. zvezek 1884.1. — Ferdinand; 8", 246. VIL zvezek 1886.1. — Jagnjc. Starček z gore; 8", 116. VIII. zvezek 1888.1. — Pirhi. Ivan, turški suženj. Krščanska obitelj; 8", 111. IX. zvezek 1890.1. - Hmeljevo cvetje. Marijina podoba; 8", 102. X. zvezek 1891.1. — Ludovik, mladi izseljenec; 8", 73. „ Vrtec« 1881. 1. — Andrej Mofcr. L. 1882. — Kranjska mesta — Ponatisk v posebni knjigi 1885.1. 8", 13(5. Novomeško okrajno glavarstvo, S sodelovanjem učiteljev uredil ... V Novem Mestu 188(5. m. 8°. Franc P i r e c, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. Izdala družba sv. Mohorja. 1887. 8°, lil. »Dom in Svet" 1891.1. — P. Ladislav Hrovat. — Iz popotnega dnevnika, „.Drobtinice" 1891.1. — Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar. ,,CvetjeVII. letnik. — Življenje in delavnost sv. Frančiška Šolana. — Življenje sv. očeta Leona XIII. zlatomašnika. VIII. letnik. — Življenje sv. Janeza Kapistrana. IX. letnik. - Življenje sv. Lovrenca Brindiškega. — P. Oton Skola, apostolski misijonar. X. letnik. — Življenje sv. Marije Frančiške. — Sveta suknja v Treviru. XI. letnik. — Življenje sv. Angelje Meriči. XII. letnik. — Življenje sv. Paškala Bajlona. XIII letnik. — Sv. rožni venec. O. E f r e m Turk. (Str. 282.) »Cvetje", letnik V. in VII. — Razlaganje novega vodila svetovnega tretjega reda sv. Frančiška. VII. letnik. — Lastnosti razveseljcvanja tretjerednikom pripuščenega. VIII. letnik. — Tretji red in delavni udje. — O pravi pobožnosti. — Življenje zvel. Egidija. IX. letnik. Imenik svetnikov in .svetnic in blaženih vsega seraf. reda. — Moč lepega zgleda. XII. letnik. — Kako se mej svetom krščansko živi. — Začetek križe-vega pota po samostanih naše okrajine. — O vesoljni odvezi. XIII. letnik. — Zgodovina sv. obhajila. — BI. Leopold iz Gajikov. VIII. Vzgojeslovje. Spisal Jernej Ravnikar. Uvod. Dasi se v vsaki stroki duševnega delovanja v Slovencih po uvedenju ustave zapazuje redna izprememba proti poprejšnjim razmeram v tem smislu, da so se začele slobodno razširjati duševne sile, vendar trdimo smelo, da se je ta izprememba videla najbolj na polju vzgojeslovja, ker so slovenskemu učiteljstvu z novim šolskim zakonom z dne 14. maja 1869. 1. nastopili novi časi. 1871. 1. se je v „Novicah" objavil razglas „Učitelji, šolski možje, šolski prijatelji!", naj se osnuje društvo „Šolal'y ki ima podpirati Šolo; v to društvo naj vstopijo ljudski učitelji, šolska predstoj- ništva, šolski prijatelji in domoljubi. Dne 24. in 25. sept. 1872. 1. se je vršil prvi zbor društva slovenskih učiteljev z vsporedom: 1. Kako se naj slovenski učitelj izobražuje za svoj stan; 2. Kako se poučuje v večrazrednih šolah drugi deželni jezik; 3. Kako naj bi ljudski učitelji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem imeli jednake plače. S tem zborovanjem') je bila združena tudi razstava učil. Pregled in uspeh slovenskega slovstva je jako pospešil „Imenik šolskih oblastnij, šol in učiteljev po Slovenskem*', ki ga je sestavil M. Močnik. 1874. 1. Tudi v časnikih se je jelo jako marljivo razpravljati o šolskem vprašanju; tako objavlja Janez Bilec „Nekatere misli o naših šolskih razmerah".1) Drugi uspeh živahnega gibanja med učiteljstvom je bil ta, da so poleg „Učiteljskega Tovariša" začeli izhajati tudi drugi časniki, (Glej „Časniki in časnikarstvo") namenjeni učiteljem. Starejšim priznanim pisateljem na pedagogiškem polju, Praprotniku, Mat. Močniku, Levičniku so se pridružile mlajše moči n. pr. Tomšič, La-pajne, katerim je sledila cela vrsta navdušenih delavcev. Za ljudsko šolstvo sta se trudila nadzornik vitez Močnik in vitez Klodič-Sabladoski; učiteljiščem na čelu so se postavili akademično na-obraženi ravnatelji n. pr. Fr. Hubad v Ljubljani, H. Shcreiner v Mariboru; med sotrudniki pedagogičnih listov nahajamo tudi srednješolske profesorje n. pr. Orožen in druge. Društveno življenje je vedno bolj napredovalo. „.Pedagogiško društvo" se je ustanovillo na Krškem 1886. 1., namen je izražen v nastopnih izjavah: „Duševni in gmotni napredek naroda je le mogoč na podlagi dobre domače in šolske vzgoje. V to svrho treba narod ustno in pismeno poučevati tudi izven šole, kar se najlože doseže po društvih in z razširjanjem primernih spisov. V zadnjem obziru pa nam nedostaje slovenske pedagoške literature." Društvo naj zboruje na raznih krajih na Slovenskem in naj vzbuja s tem zanimanje za pravo vzgojo. Po raznih krajih so se začela snovati učiteljska društva; da bi se krepilo vzajemno postopanje teh posameznih društev, se je ustanovila ,,Zaveza slovenskih učiteljskih društev", ki zboruje po raznih krajih na Slovenskem in deluje plodonosno na duševno in gmotno blaginjo toli važnega učiteljskega stanu. Pisatelje smo razvrstili po abecednem redu; pisateljem-glasbenikom je na koncu odločen poseben prostor. l) Pravila so natisnjena v Nov. 1871. 1, št. 256 in so potrjena po slavni vladi dnč 11. oktobra 1874. — 3) Nov. 1871. Študije o »študijah kranjskih šol" Pisatelji. Dr. Bezjak Janko (1862) od sv. Trojice v Halozah, sedaj profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru, prireja z ravnateljem Schreinerjem jako koristne knjige za pouk s posebnim tiskanim navodilom. — „Deutsch-slovenisches Wo r t e r b ii c h 1 e i n" zum Gebrauche beim Unterrichte in den weiblichen Handarbeiten an Volksschulen mit slovenischer Unterrichtssprache. 1897. leta. „Prva nemška vadnica" za slovenske občne ljudske šole, spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak „An!eitung zum Gebrauche des ersten deutschen Ubungsbuches fiir slovenische allgemeine Volksschulen". V c. kr. zalogi šolskih knjig. Marljivi naš vzgojeslovni pisatelj dr. Janko Bezjak je obdeloval v lanskem „Popotniku" „slovniško teorijo Kernovo" ter jo priporočal toplo v uvaževanje slovenskim učiteljem. Bezlaj Jožef (1855) iz Ljubljane je sedaj učitelj istotam. Prvikrat .se je g. Bezlaj oglasil javno v letnem poročilu javne štirirazredne mestne ljudske šole v Kranju 1877. leta, v katerem je priobčil prav popularen in poučljiv s slikami razjasnjen sestavek „0 o b 1 i k os 1 o v j i in risanji v vsakdanjem živenji." On je vedel uže takrat, da so taki sestavki v letnih poročilih prav na svojem mestu, ker se tako razširjajo med ljudstvo, ki se more poučiti le na podlagi materinega jezika. Mnogo sestavkov iz Bezlajevega peresa nahajamo od 1882.1. dalje v »Učiteljskem Tovarišu" n. pr. „ P e r š p e k t i v a po Grandauer-ji", »Nekoliko o barva h" (1883 1.); ,,Z d r a v j e v a r s t v o (diiitetika) v 1 j u d s k i šoli"; „N o v p ri prost račun elipsne ploščine" (1884. 1.); „N o v a delitev lokov in koto v" (1885. 1.); „Risarski pouk na ob rt no-nad al j e val n i h šolah" (1891. 1.); „Kako je risati zemljevid Kranjske dežele" (1894. 1.). V „Popotniku" je tudi nekaj Bezlajevih sestavkov. Ko so bili učitelji na Krškem 1886. 1. ustanovili „Peda-gogiško društvo", poprijel sc ga je s posebno vnemo tudi Jožef Bezlaj, ki je za vsak letnik napisal nekaj sestavkov. Po odhodu nadučitelja Frančiška Gabrška na učiteljišče v Ljubljano je bil voljen tudi predsednikom tega društva, ki ga je vodil prav spretno in uspešno do občnega zbora 1899. 1. V prvem „Pedagogiškem letniku" je priobčil Bezlaj „P o u k o č r t e ž i h ", II. del. Prvi del „Pouka o črte ž i h" (planih) izdal je uže leto poprej na svojo roko, kojega pa je kmalu razpečal. Gledč praktične izpeljave je bila omenjena knjižica sosebno pri stavbarskih črtežih zelo pomanjkljiva. Kot dopolnilo temu je v II. delu dodal „Posamne hišne dele", „Najvažnejše določbe stavbnega reda za Kranjsko" in ..Pomnoženo terminologijo" o tem predmetu s posebnim ozirom na Flisove „Stavbinske sloge". Splošni pouk o črtežih obsega tudi „peršpektivo", katera je izostala v I. delu te knjižice. S tem dodatkom je g. pisatelj zaradi važnosti in popolnosti predmeta jako ustregel Slovencem, ker smo do sedaj še zelo pogrešali jednakih spisov. V drugem „Pedagogiškem letniku" nahajamo iz Bezlaje-vega peresa sledeča važna spisa „0 šolskih stavbah" in „N a v o d za risanje stroje v". Prvi sestavek je v prvi vrsti namenjen kot nekako navodilo krajnim šolskim svetom — oziroma občinam, da se vedo po njem ravnati pri noviji šolskih poslopjih, ki naj se zidajo tako, da ustrezajo v vsem zdravstvenim in peda-gogičnim načelom. Za tretji ,,Pedagogiški letnik" je spisal Bezlaj sestavek „V šolski d e 1 a r n i", v katerem slovenskim učiteljem toplo priporoča — zlasti mlajšim, naj bi med počitnicami udeleževali se praktičnega pouka v prvi dunajski šolski delarni. V četrtem „Pedagogiškem letniku''' nahajamo sledeče Bezlajeve spise: 1. „N a v o d k p o č e t n e m u risanju in oblikoslovju"; namenjen je učiteljem ta spis, v katerem jim pisatelj kaže prav umljivo, kako naj postopajo pri tem težavnem predmetu, da sc uspehi v risanju na naših kmetskih šolah izboljšajo. Drugi del tega spisa obsega izvirno razpravo o oblikoslovju, ki se v ljudski šoli sedaj poučuje deloma pri risanju, deloma pri računstvu. 2. ,.Iz risarske izložbe v Nori m berk u." Ta risarska izložba je bila 1889. I. v Norimberku, v prvem obrtnem mestu Bavarske in v rojstvenem kraju slavnega nemškega slikarja Albrehta D ure rja, katero je g. pisatelj sam ogledal in nato tudi opisal. 3. „V p l i v p r i r o d e in hrane na zdravje človeško." V tem spisu g. Bezlaj razlaga prav preprosto in brez vsake znanstvene podlage, kaj zdravju koristi in kaj mu škoduje, kako si človek ohrani svoje zdravje in kako si izgubljeno zopet pridobi s pomočjo prirode itd. Za peti „Pedagogiški letnik" je poslovenil g. Bezlaj po Karolu Heskcm „ J e d n o s t a v n i predmeti iz stavbarstva in s t r o j s t v a ", kar je namenjeno za obrtne nadaljevalne šole s slovenskim učnim jezikom. Za ta letnik je g. Bezlaj še spisal „K o t o m e r s t v o" in „1 z n o r i m b e r š k e risarske izložbe 1890 1." V šestem ,,Pedagogiškem let- nikir1 je priobčil g. Bezlaj nastopne spise: 1. „Situvacij s ki č r t e ž i in risanje zemljevidov"; 2. „P o g 1 e d v kemijo in alkimijo"; 3. „D o n e s e k k strokovni terminologiji." V sedmem, slavnostnem „Pedagogiškem letniku" popisuje g. Bezlaj „odlične hrvaške in srbske pedagoge": Ivana Filipoviča, L j u d e v i t a Modica, Nikolaja Had žica, Frana Volarica, Štepana Novo t nega, Miho Stojanoviča, Antona Truchelko, Andreja H a j -d i n j a k a, Frana K 1 a i c a, Frana H o c h m a n n a, D o s i -tej a Obradovica, Teodorja J a n k o v i c a in Jurija N a t o š e v i č a. — Njegova spisa v tem letniku sta tudi „ D o -nese k k strokovni terminologiji" in „ Poročilo o delovanji Pedagogiškega društva od 1896.—1898.1." — Bezlaj je dalje poslovenil po dr. Fr. vitezu Močniku geometrijsko oblikoslovje za dekliške meščanske šole." Najnovejše delo g. Bezlaja je knjiga z naslovom „Stavbni črteži s proračuni in kratek nauk o projekcijskem, s i t u v a c i j s k e m in p e r š p e k t i v n e m risanju", katero je izdalo in založilo letos „Pedagogiško društvo". Bezlaj je v,,Ljubljanskem Zvonu" priobčil spis „N a j n o v e j š i rimski grobi na Krškem polji" in „C r t e ž rimskega mesta Neviodunum". Prvi spis je v VII., d*ugi pa v VIII. letniku. Brezovnik Anton (1853) iz Starega trga na Kranjskem, učitelj v Vojniku na Štajerskem, je priobčil v učiteljskem listu „Popotniku" 1880.1. „*>like iz kazal nega poduka"; v raznih letnikih „Popotnikovih" je podajal „Lepe učne slike iz zgodovine", „ Z b i r k e Anton M. Slomšekovih izrekov o poduku in o d g o j i"; spisal je nekaj sestavkov o „k n j i ž n i c a h za šolsko mladino". „U č n e slike iz zgodovine" je nadaljeval g. Brezovnik v „Učiteljskem Tovarišu" 1882. 1. V prvem „Pedagogiškem letniku" (1887) je priobčil Brezovnik „ Učne slike i z s o m a t o 1 o g i j e". V drugem »Ped. letniku" (1888) najdemo od Brezovnika spis y> Š o 1 s t v o na Štajerskem v š o 1 s k e m 1 e t u 1886/87", ki ga je sestavil po poročilu deželnega odbora. Brezovnik je spisal — oziroma sestavil raznovrstne knjige: a) „ Zvončki." Zbirka pesmij za slovensko mladino. Tiskala in založila Kleinmayer in Kamberg v Ljubljani. 1887. 8". 356. b) „ Š a 1 j i v i Slovene c". Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Založila Ig. pl. Ivlein-mayr in Fed. Bamberg v Ljubljani 1885. 1. c) »Zabavnik." Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Celje 1893.1. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Str. 207. Cena 50 k r. d) „Zakaj? — Zato!" Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom. Založil Janez Giontini v Ljubljani 1894. 1. e) „ Z e 1 en i listi." Kratke pripovesti za otroke, stare šest do deset let. Ta knjižica je izšla kot petnajsti snopič v knjižnici za mladino; poslovenjena je po Francu Wiedemanu. Naši mladini je Brezovnik z „Zabav-nikom" podal obilen vir oživljajočih iger, ki ne krepe samo telesa, nego vplivajo tudi vzgoje val no na dušo in srce. Njegova zbirka pravljic je zajeta iz „ Vrtca", „Ljudske knjižnice", »Popotnika", »Večernic„Oesterr. Jugendbibliothek" i. dr. Iv. Boštjančič Nep. (1844— 1892) iz Vrtojbe pri Gorici, umrl poštar na Blanci pri Sevnici na Štajerskem, je v »Novicah" 1871.1. spisal sestavek „Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico"; bil je sam učitelj na zavodu za gluhoneme v Gorici; nekaj časa je tudi urejeval »Sočo". Ciperle Jožef (1850) iz Ljubljane je, dovršivši sedmi razred ljubljanske gimnazije, vstopil v zadnji tečaj ljubljanskega učiteljišča, dovršil tam znelostni izpit ter šel na Dunaj, dobil tam službo na ljudski šoli in obiskaval dunajski pedagogij ter si tam pridobil usposobljenost za prostonarodne in meščanske šole; sedaj je meščanski učitelj na Dunaju. Ciperle je najprej pridno prebiral pedagoge - klasike : Graefe-ja, Dittes-a, Rousseau-ja, Hermann-a, Mild-eja in druge, iz katerih je — kakor pravi sam — nabral si marsikaj — in marsikatera misel se je vsled marljivega čitanja klasikov rodila v njegovi glavi .... Prvi pedagogičm spis „0 od goji" je prijavil g. Ciperle v „Učitelj. Tovarišu' 1877. leta, št. 3 in 4. Tedanji „Tovarišev" urednik in osebni pri' jatelj Ciperlejev, pokojni učitelj in pisatelj slovenski, Matej Močnik, pozdravlja novega pisatelja z besedami: „Močno nas veseli, da se mladi gospodje bavijo s tako resno stvarjo. Žlahtni kamni so skriti v globoki zemlji, na očitnih potih jih ne nahajamo; kdoi hoče resnico prav izpoznati, treba mu je veliko premišljevati 'n skuševati. Z navadnimi frazami o ljubezni stvar še ni obdelana. V istem letniku je priobčil Ciperle „2 4 pedagogi čn i h p 0~ govorov", v katerih riše sarkastično in z le njemu prirojenim humorjem senčnate strani slabe moške vzgoje. V naslednjem letniku „Učiteljskega Tovariša" (1878) je priobčil Ciperle zopet „D v a n a j s t pedagogičnih pogovor o v", v kojih pa neusmiljeno biča slabo domačo odgojo pri deklicah takozvanih „boljših rodbin". 1879. leta je priobčil Ciperle v „Učiteljskem Tovarišu" zopet „D vaj set pedagogičnih pogovoro v", katere je leto kasneje Milic izdal in založil v posebni knjižici. Ti — kakor tudi prejšnji pogovori — niso urejeni strogo sistematično, ampak rapsodno osnovani kakor pogovori. Sodba o njih je bila različna, temu to, onemu ono ni ugajalo, a pridnosti in prizadevnosti, bistroumnosti v opazovanju in obsežne vednosti pisatelju nihče ne more odrekati; ti pogovori imajo vsekako svojo vrednost, zato je tretji del 1879. 1. zbral v posebni knjigi in ga poslal v svet. — „Dvajset pedagogičnih pogovorov v poljubni razvrstitvi." Spisal — učitelj na Dunaju, i Ponatis iz »Učit. Tovariša" 1879.) III. del. Ljubljana. K. Milic. 8°. 8-65. V letnikih 1883. in 1884. »Učit. Tovariša" je priobčil Ciperle daljši spis „ Z e n s k a vzgoja", v katerem riše mojsterski, kako naj matere vzgajajo svoje hčere, da bodo kedaj vrle gospodinje in skrbne matere svojim otrokom. „Slovenski Narod''' je prinesel 1886. 1. št. 275 — 7 iz Ciperlejevega peresa važen spis „0 narodni od go j i." O tem je bil poprej predaval v slovenskem klubu na Dunaju. V letniku 1895. „ Učiteljskega Tovariša" je jel Ciperle priobčevati obširen spis „Narodna vzgoja", ki je izšel tudi v posebni knjigi kot V. zvezek „Pe-dagogične knjižnice", ki jo izdaja in zalaga „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani'. To knjigo moral bi vsak naobraženi Slovenec imeti, da bi se prepričal sam, kake nazore ima g. pisatelj o pravi »narodni vzgoji". — „Cesar Franc Jožef I." V spomin petin-dvajsctletnice srebrne poroke Nju Veličanstev sestavil — —. V Ljubljani. (Obelodanilo in založilo „ Učiteljsko društvo"). R. Milic. 1879. 8°. 50. Cilenšek Martin (1848) iz Gotovelj, dovršil gimnazijo 1871.1. v Celju, suplent na ljubljanski realki 1876. 1., redni profesor na višji realni gimnaziji v Ljubnem; črez devet let je menjal z Glo-vackim službeno mesto na ptujski realni gimnaziji. Njegova mati, praktična ženska, je obudila v njem veselje do prirode, ker ga je učila spoznavati važnejše rastline. Dr. Sket ga je pozval, naj sodeluje v „Kresu". Erjavec mu je bil v prirodoslovju voditelj. Ker je Cilenšek spisal nekaj sestavkov za čitanke, ga uvrščamo v ta oddelek; v Berilu za V. in VI. razred se nahaja spis „Družne rastline" in v „Čitanki" za IV. razred „Voda" ; v „Kresu" je pisal o žitu, „o rastlinskem vprašenju in razširjanju rastlinskih plodov in semen"; posebno lepi in zanimljivo pisani pa so sestavki „Kaj pripovedujejo ob Ložnici" (Ljublj. Zv.); „Na Plaču", „S Ptuja ne Rogaško goro" (1892), „Na Konjiški gori"; „0d Drave do Dravinje" (1894); spisa v knjigah „Matice Slov" „Kakšnih od-nošajev nahajamo na slovenskem Stajerju glede zemlje in njenih prebivalcev" ter „Premogova tvorba na slovenskem Stajerju" dokazujeta, da se pisatelj spretno giblje tudi na geološkem polju. V knjigah „Mohorjeve družbe" se nahajajo spisi, koristni kmetovalcem, „Kako je ravnati s travniki", istotako v „Domovini" „Kako treba gnojiti sadnemu drevju". Najvažnejše delo Cilen-škovo pa je izdala „Družba sv. Mohorja" „Naše škodljive rasti i ne".1) Knjiga je izborno uravnana za preprosti narod ; lepe slike razjasnjujejo besedilo, ki je lahko umevno, tako da knjigo z velikim pridom čita naš kmet. S to knjigo je pokazal Cilenšek, da je vreden naslednik Erjavčev. Černej Ludovik je več prav dobrih pedagogičnih sestavkov objavil v „Popotniku", n. pr. „Samodelavnost pri pouku" (1894), „Na vseh svetnikov dan" i. dr., i. dr. Dimnik Jakob iz Jarš ob Savi, je nižjo gimnazijo in učiteljišče dovršil v Ljubljani, sedaj učitelj na drugi mestni petraz-redni deški šoli v Ljubljani. Najprej se je oglasil v „ Učiteljskem Tovarišu" 1884. leta v št. 4., kjer je priobčil uvodni članek „0 vzgoji sploh". V 11. štev. tega letnika imamo od njega spis „Učitelj bodi spreten". V naslednjih letnikih »Učiteljskega Tovariša" nahajamo obilo spisov iz Dimnikovega peresa, n. pr. „ Z d r a v s t v o v šoli"; „ U č i t e 1 j in v z g o j a I „ I) o m a č a v z g o j a jako obširen in temeljit spis v 1889. letniku ; „ S 1 a b o gmotno stanje učiteljevo opovira mu uspešno delovanje v š o 1 i ter mu krati t o 11 potrebno veljavo pri ljudstvu"; „ Gosposka"! „ D v e i n t r i d e s e t o leto"; „Č i t a n j c"; „U č i t e1 j s k i dom" i. t. d. — S 1894. letom je prevzel Dimnik uredništvo ') V nemškem jeziku jc Cilenšek spisal sestavek „Bau und Thiitigkci* der Faroniferen und riffbildendcn Korallen" v prog. I.jubenske realke 1879- *) Glej „Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 50. »UČit.Tovariša". V prvi številki v uvodnem članku z napisom »Štiriintrideseto leto" razvija svoj program, kojega se je vedno trdno in zvesto držal. Sedaj še-le se prične njegovo uspešno delovanje. Ni številke, da bi v njej ne našli kacega Dimni-kovega članka. V tem letniku je priobčeval tudi poleg raznih spisov sestavke o domoznanstvu. „Domoznanstvo v ljudski šoli." Izdalo in založilo »Slov. učiteljsko društvo" v Ljubljani. Tisk Milieeve tiskarne. Velika 8°. Str. 66. Cena 50 kr. Pisatelj podaje pred vsem najpotrebnejše stvari, s katerimi uči spoznavati svoj dom, potem pa temeljne zemljepisne pojme. Pohvalno in laskavo so pisali o tej knjigi svoj čas ,.Ljubljanski Zvon", „Slovenski Narod" ter »Dom in Svet". »Domača v z g o j a." Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboljših virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani. Tiskarna Rudolf Miličeva. Ljubljana, 1895. Str. 141. Cena 1 gld. Z »Domačo vzgojo" je ustvaril Dimnik knjigo, katero moremo s polnim prepričanjem priporočati vsem, kateri se morajo zanimati za vzgojo otrok. »Pripovedke iz avstrijske zgodo-v i n e." Nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic v Ljubljani, 1896. Str. 144. Cena 50 novčičev. Kot podstava zgodovinskemu pouku predpisuje učni črtež iz zgodovine avstrijske »pripovedke iz avstrijske zgodovine". Tacih pri-povedek imamo mnogo raztresenih po raznih slovenskih in še več po nemških šolskih berilih in tudi po nekaterih drugih knjigah. Učitelj, posebno še učitelj na deželi, pa nima vseh teh virov na razpolago. To je napotilo g. Dimnika, da je zbral skupaj 110 pri-povedek iz avstrijske zgodovine, v katerih so zastopani najodličnejši vladarji, oziroma člani vladarske hiše. Knjiga je v prvi vrsti namenjena šolskim knjižnicam, s pomočjo katere učitelju zelo olajša zgodovinski pouk. „ S 1 a v o j in Ljudmil a." Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živalih. Slovenski mladini nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. I. del. — Dimnik pak je še vedno neumorno delaven nele kot vesten urednik „Tovariševtemveč tudi kot iskren zagovornik učiteljstva, ki ga zagovarja pri vsaki priliki v svojem časopisu, pa tudi v druzih novinah. Finžgar Frančišek (1871) z Breznice na Kranjskem, kapelan v Idriji, je v „ Vrtcu" (1893— 1894) objavljal povesti »Dvakrat izgubljeni sin", „Počitniški spomini"; istotako v „Pomladnih glasih" (1893 — 1895) povesti »Rana smrt je dolgo življenje" ter igrokaz »Indijski siroti". Finžgar je tudi sotrudnik »Narodne bibl." »Zarota o polnoči" (zv. 58.), ,,Slovenca" in ,.Planinskega v est ni k a". Freuensfeld Josip1*), omenjen spredaj med pesniki, je bil tudi na vzgojeslovnem polju delaven pisatelj; nabiral je narodno blago in pisal mladini primerne povesti. Sredotočje vsega narodnega čuvstvovanja je bila ljubezen do materinega jezika, katerega je izborno govoril. Z imenom Milko Devojan je izdal dve knjižici. „ M 1 a d i n i." Spisal Miljenko Devojan. Tiskal in založil J. Krajec v Novem mestu. 1885. 8". 90. »Venček pravljic in pripovedk." Nabral--. Tiskal Dragotin Hribar v Celju. 1892. Funtek Anton**) je pesnik, pripovednik in tudi jako marljiv pedagogični pisatelj. V »Prizorih" so slike barvane, da bi se prikupile mladini; k vsaki sliki je Funtek zložil jako mično pesmico, s katero oživlja podobico, ter ji dodava v besedi, otroškemu umu jako prikladni to, česar risar ni mogel izraziti. Knjižica podaje mladini dovolj lepega berila. »Prizori iz otroškega življenja." Spisal--. Založila „Narodna šola" v Ljubljani. Tiskal Matija Grubbauer v Lincu. 1886. 8". 24 slik. „ Zabavišče" slovenskim otrokom. Spisal--. Izdala in založila ,,Narodna šola", natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 1887. 8". 55. »Zabavišče" je bila do tedaj prva knjiga te vrste ter je tudi vzbujala občo pozornost. S to knjigo je odbor „Narodne Sole" posebno ustregel otroškim vrtnaricam slovenskim, katere do tedaj niso imele zbranega gradiva za otroške vrte. Knjiga pa je tudi namenjena učencem ljudskih šol, katero naj bi s pridom čitali. „0 b r t n o spisje", sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani, natisnil in založil pa jo je Dragotin Hribar v Celju. 1891. Z „Obrtnim spisjem" je pisatelj jako ustregel našim obrtnikom ter popolnil ž njo važno praznino v strokovni književnosti slovenski. Urejena je po najnovejših knjigah jednake vrste, sosebno po nemških in čeških. „ Ž i v o t o p i s n i obrazi" iz obsega obrta, umetnosti in industrije. Izdal dr. Fr. vitez Haymerlc. Preložil A. Funtek. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pi. Kleinmayr in Fed. Bamberg. Glej »Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 73. Glej »Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 44. 1895. Str. 99. Cena 50 kr. „Životopisnim obrazom" je namen „Zarano se uči mladi obrtnik ponašanja s tem, da bodi vselej in povsod prvo: biti dovršen mož. Da ga učimo tega ponosa, ne zadošča, ako mu prepovedujemo o morali; treba mu je podajati resnične vzglede iz onega duševnega okrožja, v katerem bode kdaj živel sam." Funtek je poslovenil tudi par povestij. Konečno naj še omenimo, da je bil Funtek svoje dni sotrudnik raznih slovenskih novin, katerim še vedno marljivo dopisuje; a danes urejuje tudi uradni nemški časopis „Laibacher Zeitung\ Gabršek Frančišek (1856) s Holmca na Gorenjskem, je služil v Braslovčah in na Zidanem mostu na Štajerskem, v Radečah, na Krškem, na ženskem učiteljišču v Ljubljani in je sedaj na drugi mestni šoli istotam. Začel se je uže zgodaj ukvarjati s pisateljevanjem. Najprej je pisal jako duhovite in poučne članke v „ Učiteljskem Tovarišu" 1883. 1., n. pr. „ J e z i k ", „ I z b o 1 j -šanje društvenega stanja po večjem blagočestji" (pijeteti) in „0br azo vanj e estetičnega vkusa v šol i". »Učiteljevo vedenje med narodom" (1884), »Pomen učiteljevega delovanja z narodno-gospodarskega stališča" (1885), „D o m a č i učiteljski zbori", potovanje učiteljevo", „ Vzajemnost vzgoje in zdravstva". Več člankov najdemo v 1886. letniku „Tovariša". Za časa svojega službovanja na Štajerskem je podpiral Gabršek tudi „Popotnika" z raznimi članki in dopisi. Z imenovanjem c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za krški šolski okraj 1889. 1. Gabršek ni več tako marljivo dopisoval šolskim listom, — pač pa je s posebno vnemo in z največjo delavnostjo [oklenil se „ Pedagogiškega društva", kateremu je napel oval od 1886. do 1895. 1. Poziv je sestavil g. Gabršek, ki gaje imel za vodilo ves čas kot predsednik društva. Le škoda, da učiteljstvo in ostali slovenski razumniki društva niso podpirali tako, kakor je zaslužilo! V prvem „Pedagogiškem letniku", ki ga je uredil Gabršek, je priobčil urednik sam „ Občno vzgojeslovje", ki je izšlo tudi v posebnem odtisku kot samostojna knjigu. Ta knjiga, katero je g. pisatelj poslovenil po dr.Jos. Miehu, c. kr. šol. svetniku in ravnatelju c. kr. izobraževališča za učitelje in učiteljice v Opavi, obsega ob kratkem vse potrebno ter je vrhu tega vrejena po Zahtevah »Organisations-Statut der Bildungsanstalten fiir Lehrer und Lchrerinnen der offentlichcn Volksschulen in Oesterreich", uvedenim z ukazom vis. c. kr. učnega ministerstva z dne 31. julija 1886. leta. Kar se tiče prevoda samega, omeniti nam je, da se je g. prelagatelj z večine strogo držal razdelbe in vsebine nem-, škega izvirnika. Vendar pak je tu in tam kaj dodal ali izpre-menil; sosebno hvale vredno je, da je uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S tem je dobila knjiga bolj domače lice ter se bolj prilega slovenskim razmeram. V drugem ,,Pedagogiškem letniku" je priobčil g. Gabršek na prvem mestu „ Občno ukoslovje" tudi po nemškem Michovem izvirniku. V tretjem „.Pedagogiškem letniku" je priobčil g. Gabršek ^Izkustveno d u š e s 1 o v j e Pri tem delu so mu bili glavni viri dr. Jos. Michovo „Dušeslovje", St. Basaričkovo »Kratko izkustveno dušeslovje", dr. G. A. Lindnerjeva „Ueebniea psychologie zkušebne", potem Fr. Erjavčeva „Somatologija", Ant. Zupančičeva »Pedagogika" in dušeslovni spisi H. Baumgartnerja, dr. R. Zimmer-manna, dr. J. Becka, dr. Ant. Stoeckla, Fr. Herrmanna in drugih. Nekaj primernega gradiva pa je tudi dobil po slovenskih časopisih. Namenjena je našim učiteljiščnikom, ki bi se je izvestno z boljšim uspehom učili nego pa v nemščini. Kje tiči vzrok, da je ministerstvo še do danes ni potrdilo in vpeljalo v naša učiteljišča, nam ni znano! »Pedagogiški letnik". IV. leto. 1890. Uredil Frančišek Gabršek. Največji del tega letnika obseza »Jezikovni pouk v ljudski šoli" teoretični del, katerega je spisal urednik sam. S tem sestavkom je storjen prvi korak v dosego popolne slovenske špecijalne metodike, katero slovenski učitelji živo potrebujejo. Peti ,,Pedagogiški letnik" (1891 — 1892) je prinesel iz Gabršekovega peresa J »i n a A m o s a K o m e n s k e g a : I. »Sola v igri" (IV. del). II. »Kako pregnati lenobo iz šol." V spomin rojstvene tristoletnice slavnega pedagoga Jana Amosa Komenskega (22. marcija 1592. — 22. oktobra 1671.) podal je g. prelagatelj s svojim uvodom vred ta dva njegova spisa brez vsake druge namere, da je pokazal na podlagi živega vira praktičnega učitelja, ki si je sosebno na didaktiškem polju pridobil trajno slavo. »S c h o 1 a 1 u d u s" — »Sola v i g r i" nam kaže v IV. delu pouk v začetni šoli, ki je prav važen zlasti za učitelje in pripravnike, ker nam predočuje, kako je Komensky praktično poučeval. Tu se popisuje tudi igra za stavo in sintaktiška igra s kartami. „ Narodni pouk v šoli". Spisal--. Izdalo in založilo „PedagogiŠko društvo", natisnila »Narodna Tiskarna". Ljubljana. 1894. Poleg navedenega je g. Gabršek v letnikih (L—V.) priobčeval vsako leto »Poročilo o delovanju „Pedagogiškega društva". Jezik Gabrškov je čist, slog pravilen, oblika pa povsem dovršena. Po odhodu s Krškega v Ljubljano je prenehal pisati, ker ni imel za to potrebnega časa. Sedaj pa, ko je zopet na svojem mestu, upamo, da zastavi i v prihodnje krepko svoje pero v prospeh ljudskega šolstva in slovenskega pedagogiškega slovstva. Gangl Engelbertučitelj na mestni petrazrednici v Ljubljani, je v „Učiteljskem Tovarišu'1 (1892) priobčil „ Pro log ob priliki abiturijentske veselice slovenskih in hrvatskih pripravnikov". V št. 21. „Učit. Tovariša" (1894) imamo na prvem mestu Ganglovo „Simonu Gregorčiču". (K petdesetletnici njegovega rojstva.) 1895. 1. nahajamo v „Tovarišu" sledeče Ganglove proizvode : „An d r e j u P r a p r o t ni k u v spomin"; „Po strašnih dneh"; „ Š o 1 a i n d o m ". V tem letniku je tudi temeljito opisal prvaka-pedagoga pokojnega Andreja P r a p r o t n i k a. V letniku „ Učit. Tovariša" (1896) imamo od Gangla spis „Narodopisna češko-slovanska razstava" v Pragi 1895. 1. Na strani 378. tega letnika pak „0 b P r a p r o t n i k o v e m grob u". V „Knjižnici za mladino", katero izdaja in zalaga g. Andrej Gabršček v Gorici, najdemo kot 21. snopič „ P i s a n i c e " E. Gangla, zbirka pesmic za otroke. To je že četrta večja zbirka otroških pesmij (Fr. Levstika, Ant. Funtka, Jos. Stritarja in — E. Gangla). Kakor prejšnje zbirke, tako tudi zadnja (Ganglova) ustreza prav dobro svojemu namenu. — Saj je znano, da je E. Gangl — »Rastislav" »Lj. Zvona" — nadarjen in marljiv pesnik in pisatelj slovenski. Iz njegovega peresa smo čitali uže marsikaj pesniškega in prozajiškega i v „Zvonu" i v „ Tovarišu" (n.pr. „Zmes", „Gorjanec") i v „Narodu" i v „Domu in Svetu". Tako tudi „Pisan i ce". Pesnik jih je razdelil v tri razdele, katerih zadnji je najljubkejši. G. Gangl občuti živo ljubezen do nedolžne mladine, ima jako razvit razum za otroške boli in radosti, pa nenavadno rahlo srce za krasoto narave. Ako se pridružimo prof. V. Bežku gledč oblike in namena mladinskih spisov, moramo seveda dostaviti tudi o „ Pisani ca h" obžalovanje, da je pesnik po nekod preveč moralizoval in poučeval. No „Pisanice" so prva Ganglova zbirka otroških pesmic; druga bode izvestno čista i tc sence. Pripomnimo naj še to, da so odločno (»lcj »Zgodovina slovenskega slovstva", IV. del, str. 49. najboljše one pesmice Ganglove zbirke, v katerih se nam kaj popisuje, bodisi igre, male nesreče ali narava, ali v katerih se nam pripoveduje kak dogodek. V pesmicah čisto lirskega značaja pa nas včasih moti sentimentalnost. Gangl je še spisal „Materine sanje", slika v jednem dejanju. Knjižica je jako lična ter stane 15 kr. V tej divni pesniški sliki predstavlja nam nadarjeni mladi pesnik sanje matere, boječe se za svojega otroka, kateremu preti sovraštvo in brezsrčnost, a ga otme ljubezen, ki ga pripelje v zavetje sv. Cirila in Metoda. Slika je posebno primerna za igre pri podružnicah „Družbe sv. Cirila in Metoda" in se je že v Ljubljani pri dveh koncertih predstavljala z velikim uspehom. Govekar Frančišek (1840— 1890) iz Idrije, je učiteljeval v v Sturji na Vipavskem, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na Igu in v Šiški. Ves čas svojega življenja se je trudil za blagor njemu izročene dece in za splošno blaginjo ljudstva — osobito učiteljstva. Na Igu je bil od 1870 1., ko so se ustanovili krajni šolski sveti po novem šolskem zakonu, predsednik temu svetu do svojega odhoda. Kot predsednik se je v teh šestih letih trudil veliko za društvo in zanimivi so njegovi govori pri raznih občnih zborih. Kot tajnik tega društva in „Narodne šole" je vselej vestno in zanimivo poročal o društvenem delovanju. Na Igu je bil ustanovitelj „ Gasilnega društva" ter si je s trudom pridobil šolski vrt, za katerega je moral celo iz svojega žepa založiti, dokler niso všolane občine repartirale letnih prispevkov. Razen vseh slovenskih skladeb je imel v lasti mnogo latinskih in nemških; imel je gosli, glasovir in harmonij. Petje in godba sta mu bila nad vse, dokaz temu, da je na Igu oskrboval cerkveno petje in godbo za borih 12 gld. in nekaj ajde kot biro; ko je bila bira odpravljena, dobival je poleg štole le 40 do 50 gld. na leto, kar pa je gotovo porabil za nakup muzikalij in nekaj za nagrado svojim izborno izvežbanim pevkam, k oje je le po notah petja učil in najtežje skladbe v cerkvi izvajal ž njimi. Radi raznih zaprek pa je zadnji dve leti svojega bivanja na Igu odložil orgljarsko službo. Pokojni Govekar se je trudil vse svoje življenje tudi na pisateljskem polju. Pokojnemu očetu slovenskega naroda dr. Janezu Bleiweisu, čegar osebni prijatelj je on bil, donesel je večkrat kak sestavek za „Novice". 1871. 1. spisal je in založil „ Pri rod o-p i s j c za ljudske šole", nadejaje se, da bode naučno mini-sterstvo to knjigo potrdilo za učne namene v šolah, a up ga jc varal. Imel je poleg truda tudi materijalno izgubo, kajti še mnogo iztisov hrani pokojnikova vdova. Spisal je tudi knjigo za kmetovalce (glej bibliografijo „Narodnega gospodarstva"). Članki v „Slovenskem Narodu" za uredništva pokojnega Jos. Jurčiča s podpisom »Narodni učitelj" bili so proizvodi Govekarjevi. Izmed raznih spisov omenimo le nekatere: „Zopet o našem šolstvu", „ Našim ljudskim učiteljem", „ Ne katere poteze o šolstvu" i. t. d. ter izborni listek (1880. 1.) „Iz dnevnika kranjske učiteljice", kateri pa je imel le to napako, da je bil prekratek in da ni prišel še drugi del na svitlo, kar pa je zakrivilo preobilo opravilo rajnega. V „Slovenca" je poročal pokojnik jako vestno o vsaki važnejši učiteljski stvari prav do zadnjega. V „Tovarišu" izza prejšnjih let se nahaja veliko njegovih izborno pisanih sestavkov in poročil o društvih; toda zadnja leta mu je branila očesna bolezen (kratkovidnost) pečati se s pisateljevanjem. Rano v jutro je prijel pokojni Govekar pero v roke, da je nemoten pisal v ljubi mu učiteljski list. „Cerkveni Glasbenik" in „Ljubljanski Zvon" štejeta tudi Govekarja med svoje sotrudnike. Poleg nekaterih krajših spisov je zapustil Govekar že za natis odločeno „Gospodarsko berilo", na podlagi osnove učnega črteža za kmetijska nadaljevalna izobraževališča; „ G 1 o b u s ", njega praktična obravnava v ljudski šoli; „ O z i r na nebes" (I. Matematično zemljepisje in zvezdo- ali nebo-znanstvo, II. Zemljeslovje ali sklad zemlje), po raznih virih spisal Fr. Govekar. Zal, da ni dobil založnika za te spise za ljudsko šolo. Hotcč odpomoči potrebi domačih lahkih, a prijetnih in dovršenih pred- in poiger, založil je 1889.1. „Orgeljske odmeve" svojega sošolca in prijatelja Danila Fajglja; pri tem pak je imel malo hvaležnosti za svojo požrtvovalnost, kajti nad polovico iztisov praši se še vedno v veliki omari — pod streho. Želeti je, da bi gg. tovariši — zlasti orgljavci — segli pridno po njih. S tem činom bodete podpirali Govekarjevo vdovo, vam pa ne bode treba naročati si iz inozemstva dragih skladeb. Govekar se je 1873. leta tudi udeležil gospodarskega tečaja v Celovcu. Zbog svoje možatosti, odkritosrčnosti, jeklene stanovitnosti v svojih nazorih ter čistega značaja volili so ga njegovi tovariši večkrat zastopnikom v c. kr. okrajni šolski svet, zadnja leta pa upraviteljem okrajne učiteljske knjižnice, o kateri je vestno in sploh, kakor je bila njegova navada, natančno poročal. Gradišnik Armin (1858) z Vranskega na .Štajerskem je služboval v Senožečah, v Hrastniku na Štajerskem in je sedaj nad-učitelj na okoličanski ljudski šoli v Celju. Za „Učitelj. Tov" jel je pisati uže za Močnikovega urejevanja pod imenom „A. Vranski", n. pr. „N e k a j v tolažilo in s p o d b u j o " 1.1879., „N e k a j o branji", »Pisanje v narodni šoli", „ C rtiče o igri in nje važnosti za o d g o j o" , „N e k a j za uravnavo okrajnih učiteljskih knjižnic", »Zakaj naj se računanje na pamet dostojno goji?" 1. 1880. Ko je Praprotnik zopet prevzel uredništvo »Tovariševo", se Gradišnik ni tako pogosto oglašal — vendar pak je še vedno pošiljal kak sestavek za ta list, tako n. pr. »Nekoliko izrekov Boris Miranovih", 1884. 1.; „0 šolskih zdravstvenih zadevah". „Popotnik" 1880 : „U p 1 i v narave na človeško srce", „Telovaja", v istem letniku. V 1881. letniku je priobčil spise „ S e 1 s k i učitelj", „ Š o 1 a in dom" in »Strahovi" — črtice za dom —; 1883. 1. beremo od njega »Feljton" na str. 155. in 265.: „N e k a j a f o r i z mo v učiteljem v p r e -vda rek". V 1886. letniku „.Popotnika" je priobčeval Gradišnik „P o s a m c z n e misli o vzgoji, pouku in u č i t e 1 j s t v u", kar je nadaljeval kot II. serijo v 1887. letniku. V naslednjih „Popotnikovih" letnikih nahajamo še marsikak članek iz peresa Gradišnikovega. Veliko pa se je naš vrli Armin trudil za ustanovitev „Zveze slovenskih učiteljskih društev", ki sc mu je končno tudi posrečila. Gros Peter (1834) iz Tržiča na Gorenjskem, sedaj učitelj v Zagorju pri Savi na Kranjskem, se je uže v mladih letih zanimal za pisateljevanje ter je zlagal pesmice in pisal povestice, ki jih je na svitlo dajala „Družba sv. Mohorja"; tudi »Vrtcu" je bil marljiv sotrudnik. V „Učiteljskem Tovarišu" je priobčeval raznovrstne sestavke, n. pr. »Kranjsko", »Metodična obravnava 85. borilne vaje v »Tretjem berilu" (1887), »Katerih napak se naj učitelj varuje" i. dr. (1890.1.), »Iz šole za šolo" (1893.1.) i. dr., i. dr. Hubad Frančišek#) je marljiv pisatelj tudi na polju vzgoje-slovnem, ker izdaje mladini primerne pripovedke in spise iz zgodovine avstrijskih vladarjev. »Pripovedke za m 1 a d i n o." Spisal Fr. Hubad. 1. in II. zv. Založil in natisnil W. Blanke v Ptuji. Glej »Zgodovina slovenskega slovstva", IV. del, str. 212. 1882. —1888. 8°. Ugajala je ta knjižica mladini tako, da seje koj razpečala in izšla potem v drugem natisu. Marljivi gospod pisatelj je izdal 1888. 1. II. zvezek svojih „ P r i p o v e d e k za mladino", ki obsega trinajst jako lepih narodnih pravljic iz slovenskega, srbskega, češkega, ruskega in nemškega narodnega blaga. Vse je odbrano, ukusno in prav priležno za mladino. „Franc Jožef I., cesar avstrijski." V spomin štiridesetletnice Njegove vlade, spisal mladini slovenski Fr. Hubad, c. kr. gimnazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila ..Družba sv. Cirila in Metoda", „ R u d o 1 f Habsburški, oče avstrijske cesarske rodovine." Spisal slovenski mladini Fr. Hubad, c. kr. gimnazijski profesor. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda". Tisk Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani. 1889. 8°. 77. „Junaki" I. snopič. Spisal slovenski mladini Fr. Hubad, c. kr. gimnazijski profesor. V 24 krajših povestih pisatelj slika prav mikavno 24 Slovencev junakov; torej je ta knjižica posebno pripravna za naše dečke, v katerih naj budi in krepi domorodni in avstrijski patri-jotični čut. Naša vrla »družba sv. Cirila in Metoda" je spoznala dobro, kakšne in katere duševne hrane naša mladina neobhodno potrebuje, in je izdala Hubadove „Junake". Oblika en, ena, eno je zastarelo in je sedaj v navadi jeden, jedna jedno. Glagol ubogati zahteva tožilnik, ne dajalnik. Pri podobah „Gorenjska ženitovanjska noša in dolenjska noša" bi kazalo povedati, da je bila taka noša nekdaj, kajti sedaj je ni več. To so majhni nedostatki, kateri se odpravijo prav lahko. Knjižica je vredna vsega priporočila. »Franc Jožef I., cesar avstrijski." V spomin petdesetletnice Njegove vlade. Jam še k Frančišek Ser. (1840— 1892) iz Žalca na Štajerskem je služboval v Konjicah, kjer je bil njegov učenec sedanji knez in škof labodski, dr. Michael Napotnik, pri sv. Križu pri Slatini, pri sv. Roku ob Sotli, v Mozirju; 1869. 1. je postal nadzornik za šolske okraje: Brežice, Sevnica in Kozje; 1870.1. učitelj v Rajhenburgu, kjer so vsled njegovega napora dvorazrednico razširili v trirazrednico; 1888. I. jc dobil naslov »ravnatelj". Njegov prvi slovenski spis - kolikor nam je znano — jc bil priobčen 1873. 1. v „Slovenskem učiteljunamreč »Govor o zemljepisu", ki ga je imel pri raznih učiteljskih zborih okrajnega učiteljskega društva. Potlej pa se je doma držal in pilil, kar je sestavljal. Najbrže tudi ni hotel nekaj let pošiljati, kar je imel spisanega; menda mu v tistih letih (1873—1878) ni ugajala pisava slovenskih šolskih listov. „Slovenski učitelj" mu je povdarjal preostro narodno stališče, „Učiteljski Tovariš" pa se je pod M. Močnika uredništvom preveč upiral novim šolskim zakonom. Ko je začel „.Popotnik" v Celju in potem v Mariboru izhajati, ugajal mu je ta list povsem. Jamšek mu je pridno dopisoval pod imenom »Žalski" ali ,,Zalčan". Omenimo le nekatere, n. pr..,Beseda slovenskim učiteljem", „A v a n c e m e n t ljudskih učiteljev" v 1883. letniku; „ Z a k a j ne dosežejo pojedini, duševno normalno nadarjeni otroci predpisanega učnega smotra ?", „K a k o j e pospeševati jednakomerno napredovanje razreda?" v 1884. letniku. V 1886. letniku „Popotnikovem" opisuje skoro v vseh številkah »Slomšek a" kot domoljuba in pedagoga. 1889. 1. je priobčil v »Popotniku" „0 regulovanji učiteljskih plač na Štajerske m". V naslednjih „Popotnikovih" letnikih nahajamo še marsikak spis iz Jamšekovega peresa. „Učiteljski Tovariš" je prinesel pod naslovom „Iz šole za šolo" nekatere izvirne in temeljito spisane slovenske spisne in pravopisne vaje 1886. in 1887. 1. Te vaje so takratnemu uredniku, pokojnemu Praprotniku, ugajale tako, da se je Jamšeku za nje zahvalil v posebnem pismu. Včasih je pisal jamšek tudi v „Slovenski Narod" „0 uredbi u č i t e t j s k i h plač" ali kaj druzega. Jamšek se je kaj čvrsto oklenil „Pedagogiškega društvau na Krškem, kateremu je bil takoj s početka pristopil; hvalil pa je še posebno to, da je društvo osnovalo »prvo stalno izložbo učil na Slovenske m". Bil je tudi voljen odbornikom društva in sourednikom »Pedagogiškega letnika". V petih letnikih je prinesla ta perijodična knjiga iz Jamšekovega peresa: 1. »Vzroki z a s u r o v c 1 o s t i mladine, šoli odrasle in sredstva, kako pomoči tej žalostni p r i k a z n i". (Prvi letnik.) 2. »Spomin na Dunaj." (Tretji letnik.) Oba spisa sta dokaj obširna ter prav poljudno pisana. Ko je bilo „Ptujsko učiteljsko društvo" razpisalo nagrado za dva najboljša životopisa velikega Slomšeka, se je Jamšek takoj lotil tega dela. DoŠla sta samo dva spisa. Učiteljsko društvo ni sicer nobenega obdarilo, a došla spisa sta bila oba objavljena. »Šolske Drobtinice". V petindvajsetletni spomin smrti A. M. Slomška. Učiteljem, odgoji-teljem in prijateljem šole spisal Franc L. Jamšek, nadučitelj in bivši c. kr. okrajni šolski nadzornik v Rajhenburgu. V Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. 1887. 8°. 215. V »Drobtinicah" vidimo na čelu sliko Slomšekovo, v 215 stranij debeli knjigi navadne osmerke pa vse polno lepe šolske tvarine, in sicer pred vsem Slomšeka, opisanega kot pedagoga, domoljuba in rodoljuba slovenskega. Ta spis, ki je pisan prav temeljito, pa tudi zelo ljubko v jako umevni in pravilni slovenščini, ima na 97 straneh sledečo vsebino: „Slomšek od svoje zibeli do svojega groba", »Slomšek o domači odgoji otrok", „Slomšek o šoli", „Slomšek o učiteljih", „Slomšek kot praktični šolnik", „Slomšek o domoljubji in rodoljubji", »Slomšek o materinem jeziku" in »Slomšek o petju", „I)robtinicc" so knjiga stalne vrednosti, kakor so tudi Slomšekove „Drobtinice" še zmirom prav primerno berilo. Knjiga pa je tudi praktične vrednosti, ker ima poleg Slomšekovega životopisa še dva važna spisa, namreč »Izobrazba prostih stavkov" in „Slovenski pravopis". »Napake pri vzgoji otrok v zverižo-steznem vrtu." Kratek in umeven navod, kako ravnati, da se ti otroci ne razvadijo in spridijo. Poleg nemškega „Der Irrgarten der Erziehung". V »Napakah" se veleva starišem to, česar bi oni ne smeli storiti; tedaj se napake prav očitno razkazujejo. Jednako knjižico je bil izdal v hrvatskem jeziku hrvatski pedagoški književni zbor v Zagrebu že pred 24 leti pod naslovom »Zablude vzgoje" (spisal f šolski nadzornik Stojanovič). Jamšek je zapustil tudi nekaj literarne zapuščine, n. pr. večji spisek o „Geometri j i"-Največ pa se nahaja v njegovih dnevnikih. Želeti bi bilo, da bi se ves ta dnevnik priobčil v kakšnem strokovnem učiteljskem listu, ker bi se zlasti mladi učitelji iz njega naučili veliko koristnega. Jamšek je pisal lep, pravilen, gladek, lahko umljiv jezik. Le malokje je bil zavit po nemškem slogu. JTtmšek pak je bil tudi izvedenec v kmetijstvu — sosebno ga je zanimala trtoreja in kletarstvo; dokaz temu njegova obširna razprava o vinarstvu v Končnikovem četrtem berilu. (Tudi v tretjem berilu je nekaj sličnih vaj iz njegovega berila.) Jarc Valentin (1844) iz Šentjurja na Kranjskem je služil za podučitelja pod šolskim pisateljem in pedagogom Jamškom ; sedaj je nadučitelj v Hraslovčah na Štajerskem. V »Učit. Tov." (1877) se nahajata spisa »Kakšen odgojilen pomen ima zgodovina in Obravnava beril v ljudski šoli". V „Popotniku" je od 1880. do 1883. 1. objavljal ,,Slovniško obravnavo v ljudski šoli". To je značilna črta njegovega pisateljevanja. Josin Maks (1864) iz Ljubljane, učitelj na prvi mestni pet-razrednici istotam, je marljiv sotrudnik »Učit. Tovariša'. Kamuščič Mihalj (1852) iz Vrhpolja v Goriških Brdih je dovršil sedem gimnazijskih razredov v Gorici in učiteljeval na nemški državni ljudski šoli v Trstu. Ker je na shodu političnega društva „Edinost" predlagal paralelke po narodnosti na omenjeni šoli, je dobil službeni ukor in bil potem nekaj časa ravnatelj pri sv. Jakobu na šoli .,Tržaške poddružnice sv. Cirila in Metoda" v Trstu, sedaj je urednik šaljivega lista »Brivec". Izdal je primerno knjižico za vrtnarice »Navod slovenski vrtnarici". .Spisal — — voditelj slovenskih otroških vrtov v Trstu. V Ljubljani. R. Milic. 1894. II. del. 8". 30. Kelc Ivan (1855) od sv. Barbare' v Halozah je služboval v rojstnem kraju, kjer je Božidar Raič jako ugodno vplival na bistrega in dovzetnega učitelja, pri sv. Ani na Krembergu in je sedaj nadučitelj na dvorazrednici v Novi Štifti nad Gornjim gradom. Kelc je priobčil mnogo dovršenih sestavkov v „.Popotniku" n. pr. v letniku V. na str. 129. „K a k o o d g o j e v a t i d e c o k delavnosti". Letnik VII. na str. 81. je prinesel iz Kelčevega peresa „Vz goj a k vzorbenosti in vporabnost i." V letniku III. in IV. sta v zvezi s Simonom Šalamunom, nadučiteljem pri sv. Martinu pri Slovenjem gradcu (r. 1858. I. v Novi vasi), pri-občevala „P r v i pouk p o a n a 1 i t i č n o - s i n t e t i č n i u č b i". Dalje v zvezi z istim tovarišem v letniku III. »Razkroj noses ta vna učba". V letnikih III., IV. in V. piše Kelc obširno „Z emljepisjew n a rodni š o 1 i". Letnik III. obseza tudi lvelčev spis »Nekaj o zemljepis j i v narodnih šolah". Letnik V. ima spis „0 ljubezni" — tudi od Kelca. 1897. 1. opisuje Kelc v „Popotniku" Boži dar a Raiča kot šolnika. Razven teh imenovanih spisov je priobčeval Kelc tudi razne sestavke, zadevajoče šolo in šolske razmere — osobito po Štajerskem — v »Slovenskem Narodu„Slovenskem Gospodarju" in »Domovini". Knajiič Radoslav (1862) od sv. Antona v Slovenskih goricah, sedaj nadučitelj pri sv. Lenartu nad Laškim trgom (Markt TiifTer), je jako vnet častilec Komenskcga. Povodom tristoletnice rojstva J. A. Komenskega je priobčil 1892. 1. v „Popotniku" več jedrnatih člankov, v kojih je izpodbujal slovensko učiteljstvo, kako naj praznuje spomin tristoletnega rojstva tega imenitnega pedagoga slovanskega. — Za „Popotnika" pak je pisal Knattič že poprej — tako n. pr. v VIII. letniku ,, K raso p is v ljudski šoli". Po češkem izvirniku Karola Šmideka. V X. letniku „Vaja in pri-vada — vzgojno in učno sredstvo", „K ako mora učitelj tudi zunaj šole delovati na spodobno obnašanje šolske mladine". V XIV. letniku (1893) je spis Knafličev »Računstvo v elementarnem razredu". Jako obširno je pisal v XVII. letniku (1896) »Kako praznuj slovensko učiteljstvo 50 letnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja Fran ca J ožefa I. Kocbek Frančišek (1863) iz Loškega vrha na Štajerskem, sedaj nad učitelj v Gornjem gradu na Štajerskem, ima mnogo zaslug za ustanovitev „Zveze slovenskih učiteljskih društev1''. .S pisateljevanjem je pričel zgodaj; v VIII. letniku ..Popotnika" ga uže nahajamo med sotrudniki, v tem letniku je priobčeval svoj govor »O zvezi slovenskih učiteljskih društev", ki gaje imel pri zborovanju celjskega učiteljskega društva dne 2. listopada 1887. 1. V IX. tečaju „Popotnika" je priobčeval Kocbek zanim-ljive »Botanične liste". 1887.1. so Kocbekovi „Pregovori. pril ike in reki" prišli na svitlo. Izdal in založil jih je Anton Trstenjak, natisnila pa Klein in Kovač v Ljubljani. 8°. 95 str. Ta zbirka obsega tri tisoč slovenskih pregovorov, prilik in rekov. Ko je prišel za učitelja na Rečico, je 1889. I. v zvezi z učiteljem-tovarišem Antonom Žage rje m (roj. v Žalcu 1858.1., službujočim še sedaj v Gorici pri Rečici na Štajerskem) v ,.Popotniku" priobčeval „1 z let i po Zgornji savins k i dolini." (Botanično potopisne črtice.) V XXVIII. letniku „Učiteljskega Tovariša" (1888) opisal je Kocbek jako temeljito dr. Ivana Antona S c o p o 1 i - ja v spomin stoletnice njegove smrti. Kocbek pa je znan kot jeden najboljših hribolazcev — sosebno po Solčavskih planinah. V zvezi z učiteljem Mih. Kosom, (roj. 1856.1. v Hrastju na Dolenjskem službujočim od 1879. 1. in je sedaj učitelj-voditelj na Holmcu v kamniškem okraju), je spisal 1894. 1. knjigo za turiste »V od n i k za S a vinske planine in najbližjo okolic o". Izdalo in založilo »Slovensko planinsko društvo'1. Cena 60 kr. Knjižica ta nam podaja na 112 straneh osmerke zelo zanimive podatke, katere sta zv elikim trudom nabrala znana slovenska turista in pisatelja omenjene knjižice gg. Kocbek in Kos. Klemenčič Ivan (1854) iz Kovorja na Gorenjskem, je v Ljubljani dovršil višjo gimnazijo in službuje sedaj za nadučitelja na Rečici na Štajerskem. Rano je vstopil v kolo ,,.Popotnikovih" sotrudnikov ter ga zalagal marljivo z izbornimi pedagogiškimi in didaktiškimi spisi. V tretjem tečaju uže je bil priobčil obširnejši spis, naslovljen „V i šj a čustva in njih izobraževanje v šoli1'; dalje v istem letniku „Značaj", »Domišljija". V četrtem letniku »Popotnikovem" imamo spis »Spomin" od Kle-menčiča. V naslednjih Popotnikovih" letnikih najdemo še marsikak članek iz Klemenčičevega peresa. — Posebno znamenita je razprava .,0 1 e p o z n a n s t v u" v letniku XI. ,,Popotnikovem" (1890.1.). V XII. tečaju (1892.1.) je priobčeval „P omen, metoda in t v a r i n a zgodovinskega pouka v ljudski šol i". Klodič Anton, vitez Sabladoski (1836) iz Klodičev pod Livkom onstran Kolka na Beneškem je študiral ob podpori svojega strica Sabladoskega in si je tudi izvolil to ime, ko je dobil plemstvo. Klodič jc služboval za profesorja v Gradcu, v Spljetu, na mestni gimnaziji v Trstu, v Gorici, je 1869.1. prevzel funkcije šolskega nadzornika za Goriško in Gradiščansko, 1870. 1. postal deželni šolski nadzornik in administrativni referent za Istro, bil 1871. 1. pozvan za deželnega šolskega nadzornika v Gradec na mesto upokojenega viteza Močnika in prišel 1873. 1. v Trst za slovenske in laške šole v Trstu in okolici, za vse ljudske šole v Istri in za slovenske na Goriškem in za učilišča i sto ta m: od 1886. 1. nadzoruje tudi pouk slovenščine na srednjih šolah na Primorskem. Ko je zahajal v Kobarid, kjer seje seznanil z odlično in imovito rodbino Pagliaruzzijevo, se je mnogo govorilo o grajenju predelske železnice. To mu je dalo povod, da je spisal igro v verzih »Novi svet", ki se je spremenila pozneje v »Materin blagoslov"; tiskana prvič 1868. 1., pozneje v »Slov. knjižnici" 1895.1. Klodičeva delavnost, ki je važna za vso Avstrijo, pa seje začela razvijati, ko je postal deželni šolski nadzornik. Klodič še hrani rokopis dela naslovljenega »K. k. Steiermarkischer Landes-schulrath, Z. 2121. Normalienplan fiir Volkssehulen, unter Mit-wirkung von Fachmiinnern verfasst von Anton Klodič". Sprejel se jc ta načrt od štajerskega deželnega sveta v seji dne 27. marcija 1873. 1. Uvod je podpisan v Gradcu, dne 31. majnika. Delo se je poslalo na dunajsko razstavo. Ficker je je omenil v svojem poročilu o dunajski razstavi. To ogromno delo je dal natisniti štajerski deželni šolski svet 1874. 1. Sklicala se je bila cela komisija in je na podlagi tega elaborata izdelala načrt za vso državo, ki se je natisnil v ..Handbuch der Reichsgesetze und Verordnungen" 1878. leta, str. 216 — 350, in razglasil z ministerskim odlokom z dne 18. maja 1874. 1., št. 6549. Rokopis je imel tudi „Razjasnila in splošne opombe". Na podlagi tega Klodičevega dela so se potem za razne dežele izdajale posebne knjige šolskih zakonov „Lehrplan fur die Volksschulen, veroffentlicht in Folge des Erlasses des Praesidiums der k. k. Landesschulbehdrde fiir das Kiistenland" (10. August 1878. Z. 5322.) (v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku.) Schulbiicherverlag. Wien. Fol. 242 str. Ker je šolska novela z dne 2. maja 1883. 1. izpremenila marsikaj, se je načrt izdal na novo na podlagi istega odloka z naslovom „Lehrplan fiir die Volksschulen des Kiistenlandes (kakor poprej v štirih jezikih) 1889. 1. v šolski zalogi na Dunaju v dveh zvezkih; drugi je izšel 1891. 1., ta del ima načrt za meščanske šole in pojasnila. V tej izdaji so se ohranili nekateri neprimerni izrazi, ki so pa izginili v drugi izdaji 1896. 1. 8". 334 str.; ta izdaja ima vse načrte za ljudske in meščanske šole v jedni knjigi. „Pojasnila" so v posebni knjigi, izdani 1896. 1. 8". 412 str. Ta knjiga je zlasti mladim učiteljem pravi kažipot in se rabi kot učilo. Po teh načrtih je dospelo šolstvo do one stopinje, ki je na ponos in čast deželi goriški, kajti tu imajo „Narodno šolo" uže od početka. Učiteljstvo se vzgaja na učiteljiščih v Kopru in Gorici, kjer se uže v prvem tečaju poučujejo vsi predmeti v materinščini in šele v drugem tečaju se poučujeta dva predmeta v nemščini. Slovenščina niti na učiteljišču v Ljubljani nima tolikega obsega. Klodič je pisal v slovenskem in nemškem, latinskem in italijanskem jeziku.1) ') De online et temporibus, quibus Horatius singulas satiras compo-suerat. Tcrgeste 1H<;7. — Grammatica graeea Gorizia. 1870. — Antrag auf Her-stellung eines gemeinsamen Unterbaucs fiir das Oberymnasium, die Obcrreal-sehnlc und Lchrerbildungsanstalt. Bericht der Gymn. Knquete-Conimission im J. 1870. Ucber das slovenische Volksschulvvescn; ein Beitrag zur (Jeschichte desselben von Kicker's „Ueber die oesterr. Untcrrichtsausstcllung als Theil des "'eltausstellungsberichtes. Wien. 1873." „Slavische Sprachc und Literatur in Tricai und lstricn" v knjigi BOesterr. ung. Monarchic in Wort und Ilild". »Kiistenland." Ta spis podaje novih podatkov. — Klodičev spis ,0 narečji beneških Slovencev" jc naveden v bibliografiji za jezikoslovje. Omeniti moramo konečno tudi tri govore. 1. »Rede zur Eroftnung der Landeslehrereonferenz in Goerz. 1875. (razlaga v italijanskem jeziku razvitek šolstva na Goriškem.) 2. »Rede zur Eroftnung der zweiten Landeslehrereonferenz in Goerz." 1884. (v italijanskem jeziku o razvitku šolstva od 1875. do 1884.1.) 3. „Rede zur Eroftnung der dritten Landeslehrereonferenz" 1894; govornik je razlagal o morali in veri, govor se je preložil na slovenski, hrvatski in nemški jezik. Kakor je naš rojak deželni šolski nadzornik Močnik vplival na pouk matematike v vsej Avstriji, tako se vidi Klodičevo delo razširjeno za ljudske šole v našem cesarstvu. — O Klodičevi izdaji Krilanovih spisov glej bibliografijo pesništva. Končan Frančišek (1855—1879) iz Ljubljane, kjer je dovršil šest gimnazijskih razredov, je služboval nekaj časa v Wald-herrovem zavodu v Ljubljani, potem je bil učitelj pri sv. Antonu na Pohorju in se bolan vrnil v Ljubljano, kjer je umrl. Končan se je poprijel pesništva že v dijaških letih — in iz tiste dobe nahajamo n. pr. v „ Vrtcu" in „Zori" marsikatero njegovo pesmico. Več Končanovih šolskih pesmi je uglasbil Nedved v „Slavčku". L. 1878. je jel »Stritarjev" Zvon prinašati daljšo Končanovo pesem „Milado", katero pa je urednik sam ustavil — in sicer z izgovorom, da ni vredna za nadaljno priobčevanje. Priznati pak moramo, da so nekatere šolske pesmi pokojnega Končana, n. pr. »Prepelica", »Mlin", »Pešec", »Telovadci na potu", „Telovadčev dom", »Pri telovadbi", ,.Mlatiči", »Telovadsko življenje", »Grof Rudolf Habsburški" ( vse poslovenjene) prav ljubke in otroci jih poj o z veseljem. „Učenee" in še nekaj drugih nahaja se v Nedve-dovem Slavčku, - kakor smo že omenili poprej. Pesmi v naših šolskih čitankah s podpisom »Krstnik" zložil je prav za prav Končan, Krstnik jih je le na prešnjo ranjkega Nedveda nekoliko popravil in predelal. Končnik Peter (1844) iz Spodnjega Dravberga je bil suplent v Celju, pravi učitelj na deželni realni gimnaziji na Ptuju, na gimnaziji v Celju, na učiteljišču v Gradcu, in sedaj ravnatelj na celjski gimnaziji. Za časa svojega službovanja na Ptuju je bil tudi okrajni šolski nadzornik in je jednako službo pozneje opravljal tudi drugod; to ga je bržkone privedlo na polje pedagogiškega slovstva. Spisal je slovnico in sestavil »Drugo, Tretje in Četrto berilo". Slovnica je sicer za ljudske šole preobširna, i1 učitelj si lahko izbere to. kar se mu zdi potrebno. Važno je zlasti „Cetrto berilo" (odobreno za rabo v ljudskih šolah po ukazu ministerstva za uk in bogočastje z dne 26. nov. 1883. 1., št. 2109). V tem berilu je dobro zastopano kmetijstvo. Vpletene so v berilu pesmi naših najboljših slovenskih pesnikov in prozaični sestavki naših najboljših prisateljev, kar je knjigi na čast in učencem v korist. Koprivaik Jvctn (1849) iz St. Kungote na Štajerskem, učitelj na pripravnici v Mariboru, marljiv sodelavec „Popotniku", v katerem je v prvih desetih letnikih objavil mnogo zanimljivih prirodopisnih črtic, n. pr. „Naše zveri z ozirom na njihovo zimsko življenje" (II. 1.), ,.Iz botanične pušice" (IV. 1.), „Iz življenja mravelj" (V. 1.), „Polh" (VI. 1.), „Čmerlji" (X. 1.). Jednako tvarino je obdeloval tudi v »Kresu1; n. pr. „Mravlje",,,Kresnice in njih svetli-kovanje" (IV. 1.). Istotako podpira svojega tovariša Antona Kosija, učitelja v Središču, v »Knjižnici za mladino", kjer je objavil spise, kakor „Brezo", „Lesko" in druge. Objavlja tudi poljedelske drobtinice v raznih listih ter spretno spisuje šolske knjige iz svoje stroke'). „Čriček". (Oecanthus italicus.) Donesek v njegovo poznanje. Spisal — —. Ponatis iz „Popotnika". Maribor. V založbi pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila in Metoda. „Gluho-m u t e c" in njega obrazovanje, z navodom, kako gluhoneme otroke doma izrejati in v domači šoli poučevati. Spisal — —. (Ponatis iz „Popotnika•'.) Cena 35 kr. Maribor 1888, 8°. 55. Založil pisatelj. „S o 1 s k i v r t." Vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih šol. Kratek navod, kako snovati, dopolnjevati in oskrbovati šolske vrte z dodatkom o trtni uši. Spisal — —. Priložen je načrt šolskega vrta c. kr. učiteljišča v Mariboru. Ponaris iz »Popotnika*. Maribor. 1894. 8°. 15. — Antona Martina Slomška spisi, zbrani za mladino. Basni, prilike in povesti za nižjo in srednjo stopnjo. Knjižica za mladino. Izdaja Andrej Gabršček v Gorici 1895. III. snopič. Kosi Anton (1864) od Male Nedelje, učitelj v Središču na Štajerskem, se je oklenil „Popotnika", v katerem nahajamo od njega spise prirodne vsebine od 1888. 1. počenši. Značilna črta njegovega pisateljevanja je nabiranje in izdavanje primernih po- !) Grundztlge der Geologic mit besonderer Berllcksichtigung der geologi-schen Verhaltnissc Steiermarks fiir Lchramtszčlglinge und Lehrcr. Wien, 1895. vestic za mladino, ki jako ugajajo svojim namenom. Tudi njegova »Zabavna knjižnica" se naslanja na to načelo. „S t a r i š i, podpirajte šolo!" Par besedij o skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole. Napisal Anton Kosi, učitelj v Središču. V Ljubljani. Tiskala »Narodna Tiskarna". Založil pisatelj 1889. 8". 23. »Narodne legende" za slovensko mladino. Nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središču. I. z v. natisnil W. Blanke na Ptuji. 1890. 8°. 39. - II. zv. 1890; III. zv. 1891. A. Kosi. „Za- b a v n a knjižnica za slovensko mladino." Urejuje in izdaja-- učitelj v Središči. IV. zv. Ljubljana. Samozaložba. Tisk Katoliške Tiskarne 1895. 12". 48. »Najnavadnejše jezikovne napake" učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je učitelj iztrebi. (Ponatis iz „Popotnika".) Maribor. 1894. Samozaložba. (Govor pri uradni konferenci na Ptuju 1893.) »Šaljivi Jaka" ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. mladino. Nabral in priredil--- učitelj. I. zv. Ljubljana. Izdal in založil J. Giontini. 1892. 8°. Tiskal Kleinmayr & Bamberg. II. z v. 1894. 8". Kostanj evec Jožef (1864) iz Vipave, nadučitelj, v Litiji, je čislan sotrudnik „Ljubljanskega Zvona" in pisatelj raznih sestavkov v šolskih listih. Kryl Ivan (1842) iz Naklega na Moravskem, učitelj na jednorazredni zasebni šoli v Ljutomeru, je v „Popotniku" (1885) opisal Jana Komenskega in v „Slovenskem Učitelju" objavil Komenskega »Informatorium materinske šole" po češkem izvirniku. Lapajne Ivan (1849) rojen na Vojskem pri Idriji, je služboval v Idriji (1869), v Ljutomeru (1871) in od 1877 na Krškem, kjer je ravnatelj meščanske šole. V Ljutomeru je osnoval list ,,Slovenski Učitelj" (1872—1877), v katerem je toplo zagovarjal nove šolske zakone in pravice slovenskega učiteljstva. Sodeloval je v raznih slovenskih listih, n. pr. »Ljubezen Urha Celjskega" {Zora 1873), »Statistično poročilo obrtne in trgovinske zbornice v Ljubljani" {Ljublj. Zv. 1886), »Poročilo c. kr. okr. šolsk. nadzornika. J. La-pajneta" (Učit. Tov. 1884.); v »Popotniku", v „Slov. Nar.", »Edinosti", „Soči", v „Pedag. letniku". Bil jc soustanovnik „Dolenjskih Novic" v Novem mestu in „Domovine" v Celju. Ob vsej tej izredni delavnosti je prirejal šolske knjige raznovrstnih strok za vzgojeslovje, — tu se je držal Klodičevih načrtov — za zgodovino vzgojcslovja, o gospodarstvu, o zemljepisju, o zgodovini, ki mu je najbolj priljubljeni predmet; vendar ga pri svoji raz-sežni delavnosti ne more obvladati v toliki meri, da bi se ne bilo po pravici ugovarjalo nekaterim njegovim delom v tej stroki, n. pr. „0 politični in kulturni zgodovini štajerskih Slovencev", „Opis krškega okr. glavarstva". Velikih zaslug si je pa Lapajne pridobil pri snovanju posojilnic po Slovenskem, o čijih napredku in naraščanju je poročal v slovenskih listih in v knjigah „Družbe sv. Mohorja" in v posebnih „Letopisih slovenskih posojilnic". Za poslovanje v posojilnicah je izdal strokovno knjigo in 1895. 1. na Krškem osnoval »Centralno posojilnico slovensko", katere namen je sprejemati od slovenskih posojilnic višjih vsot, pošiljati jim hranilne vloge, dajati jim posojila in stopiti v zvezo z velikimi slovenskimi denarnimi zavodi. — „Geometrija ali merstvo za slovenske ljudske šole." .S 95 v les urezanimi slikami. Ljubljana 1872. Založil in natisnil R. Milic. »Prvi poduk." Navod za podučevanje na najnižji stopinji narodne šole z ozirom na Razinger- Zumerjev »Abecednik" za slovenske ljudske šole. V Ljubljani 1882. 8°. 116. »Praktična metodika za u č i-, telje in učiteljske pripravnik e." Spisal I. Lapajne. V Ljubljani. Tiskal Rudolf Milic. 1882. 8°. 142. »Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in P r i m o r j a." Dodatek čitankam za slovenske ljudske šole. Sestavil Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru 1876. 8°. 23. »D omovinoslovje" (drugi popravljeni natis z dvema zemljevidoma). Natisnil in založil J. Leon. V Mariboru. 1882. 8°. »Opis krškega okrajnega g 1 a v a r s t v a" v zemljepisnem in zgodovinskem obziru. Spisal Ivan Lapajne. 1884. 8°. »K oceno v zemljepis za ljudske šole." Poslovenil Ivan Lapajne. 2. popravljeni natis. S slikami. V Beču. Založil E. HOlzcl. 1879. »Občna zgodovina za višje razrede" narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil I. Lapajne. V Mariboru. Tiskal J. Pajk. 1876, 8". str. 88. Založilo učiteljsko društvo za slovenski Štajer. »P o 1 i t i č n a in kulturna zgodovina Štajerskih Slovence v." Spisal I. Lapajne. V Ljubljani. 1884. »F i -z i k a in k e m i j a" za višje razrede ljudskih in meščanskih šol. V nemškem spisal August Decker, poslovenil I. L. S. 87, lesorezi. Na Dunaju. 1876. 8". 96. »Nauk o g o s p o d i n j s t v u." Bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. Poleg nem- 22 škega izvirnika J. vit. Hermanna. Prosto poslovenila J. N. in I. L. Založil Ivan Lapajne v Krškem. V Trstu. 1880. 54. 8°. „K r a t k a zgodovina pedagogij e." (Ponatis iz UČ. Tov.) Spisal Ivan Lapajne. Tiskal R. Milic v Ljubljani. 1887. 8°. „G 1 a v n a vodila umnega gospodarstva" na majhnem posestvu in z malim imetjem. Z darilom viteza Schneid-Treuenfeldskega odlikovana razprava. Spisal Ivan Lapajne, ravnatelj meščanski šoli v Krškem. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani 1880. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki, 8". 66. I. Lapajne, navod o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic." Spisal--šolski ravnatelj v Krškem. Založil pisatelj. Drag. Hribar. Celje. 1895. 8°. 120. I. Lapajne. »Letopis slovenskih posojilnic" 1894. 1. Sestavil po naročilu načelstva Zveze slov. posojilnic. Spisal — — šolski ravnatelj v Krškem. Izdala in založila »Zveza slov. posojilnic". Tiskal Drag. Hribar. Celje. 1895, 4". 54. Leban Anton (1849) iz Kanala je služil v Gorici, v Medani in v Mozirju (odtod privzeto ime Mozirski), v Ribnici (okraj slovenjegraški), v Sežani, sedaj je v Komnu. Pisal je mnogo v „ Vrtec" n. pr.: »Knjigotiskarstvo", »Čižek", »Slavec" (1877). ^Povračilo" (1875); v »Slovenskega Učitelja": »Kako bi sedalo ljudstvo pridobiti za šolo?", »Fizika v narodni šoli". List »Šola" je prinesla od njega: »Trobentica", »Netopir"; „Učiteljski Tov "'. »O posrednem i neposrednem pouku"; »Popotnik"-. »Šolski izpre-hodi", »Nekaj statistike o ljudskem šolstvu v Avstriji". V šolskih poročilih štirirazrednice v Komnu je priobčil Leban od 1881. 1. dalje do 1898. 1. sleharno leto kak primeren spis, namenjen sta-rišem, otrokom ali šoli. Razun tega je tudi marljiv sotrudnik »Slov.Naroda", »Soče" in »Edinosti"', v »Ljubljanskem Zvonu" je tudi priobčil neke malenkosti. Anton Leban je odlikovan z zaslužnim križcem s krono za svoje delovanje na šolskem polju. Leban Janko (1852) iz Kanala na Goriškem je dovršil nekaj razredov goriške gimnazije, prva dva tečaja učiteljišča v Gorici, 3. in 4. v Kopru; potem je učiteljeval v Komnu pri Nabrežini, v Lokvi pri Divači, v Avberu pri Sežani, v Begunjah pri Cerknici, a sedaj je nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu-Janko Leban je pesnik, pedagog in muzik; vzgled za pisateljevanje mu je dal starejši brat Avgust. Prva njegova pesem je »Tožba ptice" v »Jadranski Zarji" 1870; druge v „Danici" in »Vrtcu". 16leten gimnazijalec je izdal Leban knjižico pesmic in povestij (glej bibliogr. pesništva) in je s tem vzbudil pozornost dr. Lavriča, ki mu je plačal tiskovne troške. V hvaležni spomin mu je zložil pesem „Na grobu iskrenega rodoljuba" v svoji mladinski knjigi »V domačem krog u" str. 97. (1896). Pesmi in povesti je pošiljal tudi v Trstenjak-Pajkovo „Zoro". Po Trste-njakovem vplivu je nastala novela „Hvaležen učenec". Z Antonom Bezenškom, takrat dijakom v Celju, in Fr. Setino, učiteljskim pripravnikom v Gorici, je hotel izdati „Almanah", nakana se ni izvršila; tvarina se je porabila v „Vrtcu" in v „Zori". Dopisoval je Leban skoro vsem slovenskim listom pod raznimi imeni: Tugomer, Satirik iz Olimpa, Gradi mir, Tehomil, Slavko Zigosavič, Slovanovič, Dušan Mladinski, Bodeč, Sršen, Rodoljub, Uganikdo, Carniolus, Lucilius, Denoslav Brinski, Juvenalis, Amorosus, Osa-melec (le v „Slovanskem Svetu") in morda še kako drugače. — Tu naštejemo le nekoliko Lebanovih spisov, in sicer ne v kronologičnem redu, ampak kakor so nam baš prišli pod roko. V ..Soči" — oziroma nje prilogah povesti v podlistku: „S o n e t ob pre rani smrti goriškega petošolca Kumarja"; nekrolog o pokojnem bratu Avgustu Le banu z motom: „Non omnis moriar". V »Edinosti": „S 1 o v o", pesem; „P e s m i srčne ljubezn i", „K a k o s e j e M a 1 v i n a učila gospodinjiti ?", „D v e škodljivi razvad i", „A 1 i nima Primorska skladateljev ?", „S e nekaj o slavnem slovenskem junaku Andreju baronu C e h o v i n u" itd. V »Slov. Narodu": humoreska „Z a n i m i v o šolsko nadzorovanj e", »Andrej baron C e h o v i n", slavni junak slovenski. — V »Brusu" razne pesmi, kakor: „Po smrti", „0, ne žaluj, ti, krasna žena", »Ljubezen", »Nezvesti" itd. itd. — V »Brivcu" pesmi: „Njen želodečni k a t a r", „T o ž b a n o v o p o r o č e n e g a J u r i j a", »P e s e m o županu K o 1 a č n i k u", „M o j u z o r" itd. — V »Dom in Svetu", in sicer v I. letniku: „U v e 1 i cvetk i", „S o 1 z e", „V b o 1 e z n i", „P r i m r t v a š k e m odru brata Avgust a" itd. — V »Slovanskem Svetu" pesmi: »Izpoved", »Vihar", »Pri vinu". — V »Ljubljanskem Zvonu" pesmi: „0 b sloves i", »T e š i 1 o". — V prozi je priobčil v tem listu: »J a k o b Petelin" (Gallas), slavni skladatelj slovenski, „Š e ne k a j o b a r o n u Č e h o v i n u", »S e j e d e n k r a t o J a k o b u P e - 22° t e 1 i n u", Volaričevi »Gorski odmev i", , .J a n e z V a 1 e i č". — V pedagogiškem listu „Slovenski Učitelj'1' je Leban priobčil spis: »O spomin u", „0 narodnih pesmih" in druge. — „Učiteljskemu Tovarišu" je tudi marljiv sotrudnik. Tu je priobčil spis: »Kako more učitelj pripomoči, da se zboljša hoja v šolo, in kako naj ravna pri šolskih zamudah ?", »O č i t a n j u", »Jezik in njega važnost v ljudski šol i", v podlistku: „1 z starih č a s o v", zanimivo razpravo »O pravopis ju v slovenski ljudski šoli" in dr. — V pedagogiškem listu »Popotniku" je Leban priobčil: »Nekoliko o besednem redu v ljudski šoli" in jako važen spis: »K a j i n k a k o naj č i t a m 1 a -d in a?" o katerem predmetu je govoril pri zborovanju »Učiteljske Zveze" v Mariboru (1893. 1.). Nasledek tega je bil, da se je ustanovil po njem nasvetovani »ocenjevalni odbor za mladinske spise". V ,,Popotniku" je Leban tudi priobčil pesem »Za vez na", kateri je zložil napev g. G. Ipavic in katera se sedaj poje ob zborovanjih »Zveze" kot njena himna. 1885. 1. je v vladnem ljubljanskem listu" izhajal roman v štirih delih »P roki e t a"! (Spisal Emile Richeboury, po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban). — V celovškem »Miru" nahajamo Lebanovo pesem »Koroškim Slovencem" (1893) in »Spomin na Celovec" (1895). V nekdanjem šaljivem listu ,,Pavlihi", v Jane-žičevem »Besedniku", v goriškem listu »Glasu", v ljubljanskem »Slovencu" najdemo marsikak spis — oziroma kako pesem od Lebana......, V »Slovenskem šaljivem koledarju", ki ga je 1888. 1. izdala Dolenčeva tiskarna v Trstu, je Leban priobčil pesmi: »Take so...!", »Kdo je imel pravo?" in »Orna hI j i v k i". V prvih dveh letnikih Lampetovih »Drobtinic" je tudi objavil nekaj pesmic. V »Koledarju družbe sv. Mohorja" se je Leban oglasil 1890. 1. s karakteristično pesmijo »S 1 a b i časi". V »Slovenskih večernicah" (XXXXIV. zv.) jc priobčil pesem »Drvar". »Ljudska knjižnica" je prinesla Lebanovo po Wend tu posneto povest »Blagor m i 1 o s r č n i k o m !" in obširno po Francu Frischu iz nemščine predelano povest »Mirko Poštenjak o vič". Po istem avtorju je Leban tudi poslovenil povest »Milu tin Vid o vič", ki jo je prinesla Ga-brščekova »Knjižnica za mladino" 1895. 1. Leban je 1898. 1. v zvezi s pesnikom Otonom Zupančičem (Nikolajevim) priredil Verdijevo opero »Aid o" za slovenski oder v Ljubljani, in sicer je prva tri dejanja poslovenil Leban, četrto dejanje pa Zupančič. — Lebanova dela, ki so izšla kot knjige ali posebej ali kot ponatisnjena iz časnikov, so: 1. »Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli", ponatis iz „ Učit. Tovariša" (1884, 1885.) V Ljubljani, natisnil in založil R. Milic. 1885. Str. 50 v veliki 8°. O tej knjigi se je prav pohvalno izrazil ravnatelj Fr. Wiesthaler v ,,.Ljubljanskem Zvonii'. 2. „Grad", balada. Založil L. Kordeš v Mariboru. 1886. 15 str. Pesnik sam je rekel, da se mu ta pesmotvor ni posrečil..... 3. »Človek, v pogledu na njegovo telo in dušo, s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi zdravje." Za šolo in dom. Ponatisek iz ,,Učiteljskega Tovariša". Založil pisatelj, natisnil Milic v Ljubljani 1886. 1. Str. 54. 4. »Lj u d m i 1 a." Roman. Nemški napisala # # poslovenil Janko Leban. Trst. Tiskarna V. Dolenca. 1887, 91 str. Ta roman je izhajal kot beletristiška priloga „Edinosti''. 5. »Iskrice." Zbirka pesmij in povestij, slovenski mladini poklonil. I. zvezek, 40 siranij. V Ljubljani, 1888. Založil pisatelj. 6. »Iskrice." Zbirka pesmij in povestij. II. zvezek. V Ljubljani, tiskal in založil Rudolf Milic. 1890. 48 str. 7. „60 malih povestij" za otroke. Poleg italijanskega izvirnika spisal. V Ljubljani, 1891, 44 str. 8. »Iskrice." Zbirka pesmij in povestij. III. zvezek. Založil in tiskal R. M. Obizzi, 1892. 76 str. 9. »Dva brata." Povest za dečke od' 12.—15. leta, nagradena po prof. Bezenšeku. Na podlagi italijanskega izvirnika spisal Dušan Mladinski. V Gorici 1895, 80 str. Ta povest je izšla kot I. snopič »Knjižnice za mladino", katero je izdajala »Zveza slov. učit. društev" pod uredništvom Gabrščekovim. 10. »Veselje in žalost." Povest za dečke v dobi 12.—14. leta. Nemški spisal France Frisch. Prosto poslovenil Janko Leban. V Gorici, 1895. 117 str. Ta povest je izšla kot II. zvezek , Knjižnice za mladino". Glavna vrlina Lebanova pa ni pesništvo, nego v vsem svojem življu se nam kaže le v mladinskih spisih. Tu je njegova moč. Glede pisateljevanja za mladino hodi Leban svojo pot, ne oziraje sc, kaj je všeč temu kritiku, in kaj je onemu čez voljo. Pri pisateljevanju za mladino se ozira na svojo psihološko-pedagoško rutino in na poznanje mladinskega slovstva druzih narodov; vrhu tega mu dobro hodi temeljito poznanje jezika, mile mu slovenščine, ki mu teče jako gladko iz peresa. — „Učiteljski Tovariš" piše o Lebanu: ,Janko Leban je znan kot najpridnejši in najspretnejši slovenski mladinski pisatelj. Dovolj je, če rečemo, on je ljudski učitelj, in tak pozna bolj kot vsakdo drugi zmožnosti in težnje naše mladine, in zato zna tudi s svojim peresom ubrati vedno tisto struno, ki naši mladini najbolj prija." 1899. 1. je Leban obhajal tridesetletnico svojega slovstvenega delovanja, gotovo pa Slovencem podd še mnogo lepih spisov. Leban je priobčil tudi dva „nemška" spisa in sicer: „Ist denn Vesel-Koseski wirklich der grčisste slovenische Dichter?" v „Triester-Tagblattu" 1881. 1. in „Andreas Freiherr von Čehovin", k. k. Artillerie-Hauptmann. Ein osterreichischer Held. Biographische Skizze von Johann Leban — v podlistku mariborske „Stidsteierische Post1', ki je izšel kot posebna knjižica 1895. 1. in šteje 60 stranij. Lopan Jakob (1844—1897) iz Braslovč na Štajerskem, je služboval na Vranskem, v Majšpergu (Monsberg) pri Ptuju, v Laškem trgu in Slovenjemgradcu, v Vitanju in na novoustanovljeni trirazrednici za celjsko okolico. 1870. 1. se je udeležil poljedelskega, 1871. 1. telovadskega tečaja v Gradcu. Bil je ustanovitelj in prvi urednik ,,Popotnika". Majcen Gabrijel. Nabral in izdal »Šolske pesmi.". Prva stopnja. Založil Th. Kaltenbrunner v Mariboru 1888. 8°. 38. »Začetnica za slovenske ljudske šole." Spisala Gabrijel Majcen in Ivan Koprivnik. Mcrcina Ivan (1851) iz Goč na Kranjskem, od 1874. 1. vadnični učitelj v Gorici, je pisal v „.SV;/o", v „Učiteljskega Tovariša', n. pr. »Slomšek pa Pestalozzi" (1886) dokazuje, da Slomškov »Blaže in Nežica" ni plagiat Pestalozzijevegaa »Lienhard und Gertrud" nego samostalno delo. Otroškim zabaviščem je oskrbel jako porabno knjižico za igre in pesmi. S Koprivnikom vred je izdal jako spretno knjižico za začetni pouk v ljudskih šolah. MiklavČiČ Janja (1863) iz Ljubljane, učiteljica na štiri-razredni dekliški šoli v Kranju, se je 1890. 1. oglasila s spisom »Koleginjam" in 1891 objavila sestavek »Zakaj se v ženskih ročnih delih začenja s kvačkanjem in nc s pletenjem?" ...Oba v „Učit. Tov." Bolj znano je postalo njeno ime s prevodom slavne knjige »Srce" Italijana E. deAmicis. Prevod bi se bil moral bolj prilagoditi našim slovenskim razmeram, izpustile bi sc bile lahko nekatere reči, ki so nam nenavadne, n. pr. da sta roditelja vodila svojega sina po raznih zavodih v dolgih desetih mesecih, samo v cerkev ga nista privedla. Knjiga je vredna priporočila. E. de Amicis — J. Miklavčič. »Srce." Italijanski spisal — —, posl.--1 J. Giontini. Ljubljana. 1891. 8°. Miklošič Ivan (1824) iz Ljutomera, od 1869—1889 vadnični učitelj v Mariboru, kjer živi v pokoju, odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Sotrudnik „Popotnikov" je izdal učno knjižico za • šole. Knjiga njegova je bila v rabi skoraj po vseh slovenskih šolah na Štajerskem, dokler je ni izpodrinila Koprivnik-Majcenova boljša »Začetnica". Sestavljena je po „pisalno-bralni" ne po „anali-tično-sintetični" metodi. — Miklošič je znan tudi kot glasbenik, kajti njegova maša za moški zbor se mnogo poje po Štajerskem. — Ivan je brat slavnega jezikoslovca Fr. Miklošiča. „Navod o rabi 80 pregibljivih črk za prvi poduk v čitanji." Sestavil in založil — učitelj v Mariboru. 1875. 12°. 8.--»Začetnica in prvo berilo." Sestavil---. Dunaj. 1878. 116. - II. izd. 1880.-- „Stenske tablice za čitanje po analitično-sintetični metodi." Maribor 1874. Močnik dr. vitez Frančišek. (Glej Zgod. slov. slovstva IV. 119-120.) Močnik Matej. (Glej Zgod. slov. slovstva 99—100.) Nadlišek Marica. (Glej Zgod. slov. slovstva, IV. 135—136.) Nedelj ko Frančišek (1858) iz Rakovcev pri sv. Tomažu na Štajerskem, se je šolal na Ptuju, vZagrebu in Varaždinu, ter je zdaj uradnik banke »Slavije" v Ljubljani. Priobčeval je pripovedke in zgodovinske povesti. 1. »Narodne pripovedke za mladino." Spisal Dominicus. I. zvezek. V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini 1887. (Mala 8°. 87 stranij. 2. »Narodne pripovedke za mladino." II. zvezek. V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini 1887. 86 stranij. 3. »Pravljice in pripovedke za mladino." Zbral Dominicus. V Ljubljani. Založil in prodaja j. Giontini. 1,889. 141 stranij. (Vsebina tega zvezka je povzeta iz raznih slovenskih knjig in časopisov). 4. »Narodne pripovedke in pravljice." Zbral Prostoslav S. Sckolov. V Ljubljani. Založil in izdal Matija Gerber. 1889. 81 stranij. 5. »Mali vseznalec" ali zbirka lahko izpeljivih .poskusov iz fizike, mehanike, aritme- tike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punkti-ranji ali geomanciji. V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1890. 79 stranij. 6. „Don Kišot" i z la Manche, vitez otožnega lica. Slovenski mladini priredil Fran Nedeljko. V Ljubljani. 1890. Založil Matija Gerber. 80 stranij. 7. „Ferdinand grof Radecki." Sestavil Fr. N. — V Ljubljani 1893. Založil Janez Giontini. 80 stranij. 8. »Maksimilijan I.", cesar mehikanski. Slovenskemu ljudstvu spisal Fr. Nedeljko. V Ljubljani. Založil J. Giontini 1892. 69 stranij. 9. »Princ Evgenij Savojski", slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest. Slovenskemu ljudstvu spisal S. Hrvojič. V Ljubljani. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez. 1893. 78 stranij. 10. »Anderse-nove pravljice za mladino." Izbral in poslovenil Fran Nedeljko. S slikami. V Ljubljani 1896. Založil J. Giontini. 136 str. 11. »Pokojna cesarica Elizabeta." S štirimi podobami. Sestavil Fran Nedeljko. V Ljubljani 1898. Izdal in založil Ivan Bonač. Velika 8°. 28 stranij. 12. »S prestola na m or išče, ali nesrečna kraljeva rodbin a." Zgodovinska povest. Iz nemškega prosto poslovenil Dominicus. V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini. 59 stranij. 13. »Naschiskova hči, cvetlica iz pustinje." Iz nemškega prosto poslovenil Dominicus. V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 74 stranij. — Da je Nedeljko začel nabirati narodno blago — hrani ga še za kacih 10—20 tiskanih pol —, k temu ga je privedel pokojni profesor Valjavec s svojimi narodnimi pripovedkami. Avstrijske junake pak opisuje, da bi s tem v naši mladini obudil patrijo-tični čut in ljubezen do naše presvetle vladarske hiše in nje poglavarja. Strokovna šolska lista „Popotnik" in „Učiteljski Tovariš" prinašala sta o »Nedeljkovih spisih" pohvalne ocene ter jih priporočala v nakup šolarskim knjižnicam. Ncrat Miha (1845) iz Slivnice pri Mariboru, zdaj nadučitelj na štirirazredni ljudski šoli »Leitersberg-Krče vina" v Mariboru ter urednik »Popotnikov", je učiteljeval poprej po raznih krajih ter bil tudi nekaj časa okrajni šolski nadzornik. Ko se je peda-gogiški list „Popotnik" preselil 1884. 1. v Maribor, prevzel j^ Nerat uredništvo tega lista, ki ga vodi in urejuje prav spretno še dandanes. Umel jc za svoj list poleg najboljših ljudskih uči-teljev-pisateljev pridobiti si tudi več srednješolskih profesorjev, ki mu list podpirajo z jedrnatimi spisi različne vsebine, zlasti p^1 so mu zvesti podporniki profesorji moškega učiteljišča v Mariboru. Najvažnejše njegovo delo je urejevanje koledarja, ki ga izdaja od 1886. 1. sem, in za vsakim letnikom privede na višjo stopnjo. V podrobnosti se ne moremo spuščati. — „P o p o t n i k o v koledar za slovenske učitelj e." S popolnim šema-tizmom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega 1886/7. leta. — Prvo leto. Sestavil in založil Miha J. Nerat, nadučitelj in „Popotnika" urednik v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila. Pahor Adolf (1866) iz Klobasnice na Koroškem, učitelj pri Sv. K a ta riu i pri Trbovljah, piše v „Vrtec", »Slov. Narod" in »Slovansko knjižnico", v „Slovenko" z imenom Milan Sanjar; prevaja iz ruščine, učitelj mu je Turgenjev. Perne Andrej (1846) iz Tržiča na Gorenjskem, sedaj učitelj v Šturijah na Vipavskem je v »Vrtcu11 objavljal razne šolske pesmice. Pintar Jožef (1860) iz Pilštajna na Štajerskem, učitelj-v od i tel j v Tunjicah pri Kamniku, objavlja v »Ljublj. Zv", »Vrtcu", „Popotniku" in .,Učiteljskem Tovarišu" svoje poezije. Pisateljsko ime mu je „Savo Zoran". Podkrajšek Hinko {1858) iz Ljubljane, učitelj obrtnih strokovnih šol istotam, sotrudnik »Učiteljskega Tovariša" in »Popotnika", je bil Stegnarju in Močniku desna roka pri »Narodni Šoli". Prevel je iz češčine jako primerno delo za mladino. »Eliška Krasnohorska" — Hinko Podkrajšek. „Jaromil." Pripovest. Češki spisala - —, poslovenil--. Založila »Narodna šola". Tiskala Klein in Kovač 7 slik. Ljubljana. Porekar Anton (1854) od Male Nedelje na Štajerskem, nadučitelj na H umu pri Ormožu, je sotrudnik »Popotnika", prevel je na slovenski jezik malo knjižico. „Kako varovati živali". Nauk o varstvu živali za mladino. Preložil na slovenski jezik---. Tiskal in založil W. Blanke na Ptuju. Potočnik Blaž »Spomenica ob petindvajsetletnici čitalnice v Šent Vidu pri Ljubljani". V Ljubljani. 1891. Samozaložba. Tisk Katol. Tiskarne. 8". Str. 16. S slikami. Praprotnik Franc (1849) od Sv. Andreja ob Oljski Gori v Savinjski dolini, je gimnazijo dovršil v Celju, služboval v Selnici ob Dravi, v Lembahu pri Mariboru, pri Devici Mariji v Puščavi in sedaj v Mozirju. Praprotnik je marljiv sotrudnik „Popotnikuv katerem je objavljal življenjepise n. pr. „Kocmut Janez", „Srnec Alojzij" (1881), »Kronika ljudske šole pri Devici Mariji v Puščavi" (1884, tudi ponatisnjen). Isti list je 1890. leta prinesel njegov govor ob zborovanju „Zveze učiteljskih društev": »Učitelj pospešitelj kmetijskega pouka v šoli". Objavljal je tudi narodno blago, n. pr. pravljice o raznih cerkvah na severnem delu Pohorja. Praprotnik dopisuje tudi v »Slov. Gospodarja" in »Domovino". Praprotnik Andrejx) jeza Slomškom najodličnejši pedagog slovenski. Pisatelj tega oddelka »Zgod. slov. slovstva" ima njegov dnevnik, v katerem opisuje svoje življenje popolnem po Vodnikovem vzorcu. Na čelu dnevnika se nahaja ta-le pesmica: Prva skrb mi jc mladina ; Ravno tako domovina; Ak' storiti morem kaj. Pevska struna rož'ea mila Radost zmir mi v srcc lila, Odklenila mi jc raj. Trud, težave, mnoge sile Niso mi neznane bile. Iskre upa v meni tie, Kdaj splonile se, kdo ve? Praedika Jakob (1836) od sv. Lovrenca na Dravskem polju je bil nekaj časa jezikoslovec na graškem vseučilišču, a kasneje je prestopil k učiteijstvu in je bil nekaj časa meščanski učitelj v Celju, od koder je prišel za glavnega učitelja v Ljubljano 1875. Sedaj je upokojen. V »Popotniku" (1887) je priobčeval »Slovniške pogovore", »Imenik šolskih oblastev, ljudskih šol, učiteljev in učiteljic na Kranjskem". Uredil Jakob Praedika, profesor na c. kr. učiteljišču. Založilo in izdalo »Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani. V Ljubljani. 1885. Natisnil J. R. Milic. 8°. 100. RakuŠa Frančišek (1859) od sv. Lenarta blizu Velike Nedelje na Štajerskem, je 1880. 1. v Mariboru dovršil učiteljišče, služil na raznih mestih na Štajerskem in je sedaj uradnik »Posojilnice in hranilnice" v Trstu. Opisal jerazvitek slovenskega petja v minolih ') (Jlcj »Zgod. slov. slovstva". III. 1895 H. dobah jako spretno. ,, Slovensko petje v preteklih doba h." Drobtinice za zgodovino slovenskega petja. Spisal, izdal in založil Fran Rakuša, nadučitelj. Natisnila »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 1890. 8°. 171. Vse gradivo je razvrstil v prvem oddelku te knjige v kronologičnem redu in v kratkih potezah naslikal delovanje z njihovimi glasbenimi umotvori vred do današnjega dne. Vsa razprava se bere prijetno, akoravno pogrešamo tu in tam korenitejših opazk in pravičnejše sodbe. Rant Matija. (Glej Zgod. slov. slovstva. IV. 226.) Razmikar Jernej (1856) z Vač na Kranjskem, se je šolal doma in v Ljubljani, kjer so mu bili učitelji Belar, Praprotnik, Močnik in Raktelj, dovršil je v Ljubljani tudi spodnjo gimnazijo in učiteljišče. Služboval je v Komendi pri Kamniku, 1880. 1. je prišel na Krško, 1890. 1. v Litijo, 1892 v Mokronog za naduči-telja. Veselje do pisateljevanja sta mu zgodaj vcepila njegova bivša učitelja in pedagoga Močnik in Praprotnik. Ko je prišel Ravnikar na Krško, ga je k temu še posebno vnemal ravnatelj Lapajne. Tu se je počelo njegovo delovanje. V dveh letnih poročilih štirirazredne ljudske šole na Krškem priobčil je: 1. „S ta rišem v premislek" in 2. »Dodatek k opisu Krškega okrajnega g 1 a v a r s t v a". V „ Učiteljskem Tovarišu" in „Popotniku" priobčil je več člankov razne vsebine, n. pr.: »Kratkovidnost v ljudski šol i"; »Berilo za naše ženstvo"; »Šolstvo v starem veku"; »Mleko, kruh in meso" (kemija v kuhinji); »Pestalozzi in D i est e r \v eg"; ,,Jan A m os Kom en sky" itd. Kot dopisnik „Slovenskega Naroda" in „Slovenca" je v ta dva lista pošiljal pridno razne dopise in podlistke. Za „Slovenca" n. pr. je svoj čas napisal šest pisem vzgojeslovne vsebine in opisal staro mesto Pulj (Pola). »Pedagogiškemu društvu na Krškem" je bil Ravnikar kot bivši tajnik stalen sodelovalec. V letnikih tega društva nahajamo sledeče njegove spise: a) »Ko m en sky-S 1 o m š e k"; b) »Zgodovino slovenskega ljudskega š o 1 s t v a"; c) »Nekaj odlomkov i z J a n a A m o s a Komenskega Didaktike"; d) »Važni spisi Jana A m os a K omens k eg a"; »Matej Močni k', (opisal Gašperetov Jernej); e) »Naš cesar Frančišek Jožef 1. (1848—1898)". V spomin in proslavo petdesetletnega vladanja Njegovega Veli- čanstva. 1890.1. opisal je Ravnikar za knjižnico „Družbe sv. Cirila in Metoda" svojega sorodnika tržaško - koprskega škofa Mateja Ravnikarja. „T r ž a š k o-k o p r s k i škof Matej Ravni-k a r", slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spominske plošče v 13. dan julija 1890. 1., v njegovi rojstni hiši na Vačah, slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj. Z eno podobo. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda". V Ljubljani. 1890. 8". 31. 1892. 1. je Ravnikar v „Učiteljskem Tovarišu" jel priobčevati Jana Amosa Komenskega »Didaktik o", ki je dve leti kasneje izšla kot ponatisek v posebni knjigi kot I. zvezek »Pedagogiške knjižnice", katero je začelo izdajati »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". »Popotniki" se je laskavo izrazil o tej knjigi. V Lapajnetovi knjigi »Krško in K r č a n i" najdemo iz Ravni karjevega peresa životo-pisc: »Jurij D a 1 m a t i n", »A dam B o h o r i č", »B a r o n Ivan B a j k a r t V a 1 v a z o r" in »Martin H o č e v a r". — V letnih poročilih ljudske šole v Mokronogu opisal je Ravnikar 1892/3. bivšega nadučitelja v Mokronogu Jož e f a Potok a r j a in 1894/5 pa je priobčil zemljepisni-zgodovinski spis »Mokronog z okolic o". Razinger Anton (1851) s Planine nad Jesenicami na Gorenjskem, učitelj v Ljubljani, je z Zumrom vred izdajal pripomočke za prvi pouk v ljudski šoli, in je bil pomočnik tudi Praprotniku. Razinger in Žumer sta 1880. 1. sestavila nov »Abecednik za slovenske ljudske šol e", založil Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Leto pozneje sta ista pisatelja sestavila »S 1 o v e n s k o - n e m š k i abecednik", založila pa sta ga Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 1885. 1. prišla je na svetlo nova šolska knjiga »Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šol e". Sestavila A. Razinger in A. Zumer, ljudska učitelja. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. V Ljubljani. 8". 96 stranij. Razinger je tudi znan kot ocenjevalec muzikaličnih del v ^Učiteljskem Tovarišu:t in v drugih listih. Ribnikar Vojteh (1857—1895) iz Tržiča na Gorenjskem jc v Kranju dovršil nižjo gimnazijo, služboval v Smartnem pri Litiji, v Hotedršici, v Logatcu, kjer se je za njegovega službovanja jednorazrednica razširila v štirirazrednico, v Dolenjem Logatcu, kjer je dični predsednik »Zveze slovenskih učiteljskih društev" umrl v najboljši moški dobi. Ribnikar je imel posebno veselje do sadjarstva in sploh do kmetijstva. V tej stroki je tudi napisal nekaj člankov v „Učiteljskem Tovarišu". Njegov vzorno obdelovani šolski vrt je bil priča in vzgled, kako se mora obdelovati in gojiti sadjarstvo. Za pravilno ureditev šolskega vrta je prejel dve pohvalni pismi; jedno od c. kr. dež. šol. sveta, a drugo od okrajnega šolskega sveta v Logatcu. Za razstavljeni načrt — plastični model — katerega je sam izgotovil, — dobil je na deželni razstavi v Ljubljani 1888. 1. prvo odlikovanje in sicer častno diplomo, veliko srebrno svetinjo in darilo v denarjih. Za razstavljeno sadje iz šolskega vrta je dobil na dveh sadjarskih razstavah na Dunaju 1888. in 1890. leta priznalno diplomo in državno bronasto svetinjo. 1894. 1. je dobil še pohvalno pismo za razstavljeni plastični načrt šole in šolskega vrta dolenjelogaškega na zdravstveni razstavi na Dunaju. „P opis s 1 a v n o s t i j", katere so se priredile v logaškem političnem okraju 1888. 1. v pro-slavljenje štiridesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Izdalo in založilo »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" okraja logaškega. Romih dr. Tomaž (1853) porojen v Dobju pri Planini na Štajerskem je dovršil gimnazijo v Celju, bil modroslovec na graškem vseučilišču, se potem posvetil učiteljstvu, služboval na Ptuju — bil je celih 11 let podučitelj — in je zdaj meščanski učitelj na Krškem in tamošnji župan. Dr. Romih je bil svoje dni marljiv sotrudnik „Popotnika"; v I. letniku uže nahajamo njegov temeljiti spis »Pod učni izgledi iz p r i r o d o s 1 o v j a"; dalje »P r i r o d o s 1 o v n e črtice". Tudi je dr. Romih v IX. letniku „Popotnika" priobčeval »F i z i kalni poskusi v narodni šol i". Sploh pa se je dr. Romih uže od nekdaj rad pečal s prirodoslovjem. 1892. 1. je izšla v založbi Dragotin Hribarjeve tiskarne v Celju dr. Romihova knjiga »Obrtno knjig 0-vodstvo s kratkim poukom o menica h", katero je visoko naučno ministerstvo tudi odobrilo za šolsko rabo na obrtnih nadaljevalnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Ta knjiga, obsegajoča 177 stranij, jc sestavljena po jednaki nemški Gruberjevi, ki pa se razločuje od one posebno v tem, da je gospod pisatelj mnogo temeljitejše razložil »Nauk o menicah" ter navedel posebno mnogo vzgledov, ki umljivo pojasnjujejo sicer težko tvarino. Vsa knjiga jc tako priročno sestavljena, da jo lahko vsak obrtni učitelj uporablja z uspehom kot pomožno knjigo v svoji šoli. »Temeljni nauk o knjigovodstvu. Jednostavno knjigovodstvo." Poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem z dodatki. Spisal--učitelj meščanske šole na Krškem. Tiskal in založil Krajec. 1890. 8°. 109. »Temeljni nauk"' je prva slovenska knjiga v tej stroki ter je bila uže zaradi tega večje važnosti, ker sc je z njo tudi na trgovskem in obrtnem polju odprla pot slovenskemu jeziku. G. pisatelj v posameznih oddelkih razpravlja vse prav priprosto in umljivo, kar spada v ,Jednostavno knjigovodstvo". Ti oddelki so: 1. Postavne podlage trgovskega poslovanja. 2. O izrazih, ki se rabijo pri knjigovodstvu. 3. Bistvene knjige jedno-stavnega knjigovodstva, in sicer: a) inventarna knjiga, b) blagajna, c) dnevnik, d) glavna knjiga. 4. Pomočne knjige. 5. Praktičen primer jednostavnega knjigovodstva in trgovskega poslovanja za vse imenovane knjige. Iz tega je razvidno, da je vsa vsebina te knjige prav srečno odbrana. Končno bodi Še omenjeno, da je bil dr. Romih tudi nekaj let predsednik ..Zveze slovenskih učiteljskih društev", koje društvo je prav spretno vodil. Stegnar Feliks (1842) z Brda na Gorenjskem, učiteljeval je v Idriji, v Ljubljani in je sedaj c. kr. učitelj na dvorazredni ljudski šoli v moški kaznilnici v Mariboru. Mnogo je pisal v „Novice", „Učiteljski Tovariš", »Slov. Narod,„Slovenec", osobito o petju („Učit. Tov." 78). V svoji stroki se je zanimal za zemljepis in petje. »Popis majhnega teli uri j a", priprava za pojasnjenje Zemljinega sukanja z luno okoli solnca ter drugih prikazni na teh nebnih truplih in kratek navod, kako je rabiti to učno sredstvo pri nauku. Sestavil Feliks Stegnar. Idrija. 1872. 8°. 15. (Z eno tablo.) »Šopek mičnih pesmij za šolo in dom." Nabral in uredil F. Stegnar, c. kr. učitelj. V Ljubljani. Tiskal in založil Rud. Milic. 1878. 32". 46. Kot bivši deželni poslancc za mesto Idrijo je imel ob priliki razkritja spominske plošče v spomin stoletnice rojstva velikega škofa Antona Alojzija Wolfa v Idriji 1887. 1. slavnostni govor, katerega so priobčili razni slovenski listi. Stegnar je sestavil tudi več učil za ljudske šole, n. pr. »Citalni stroj" in druga. Kot veščak v godbi se je pečal in se še peča marljivo s posvetnim in cerkvenim petjem. Stegnar pak je tudi znan kot kremenit značaj in vrl narodnjak, ki se m nikdar upognil pritisku od višje strani. Bil je tudi za eno dobo c. kr. okrajni nadzornik za logaški šolski okraj. Stiasny Ljudevit (1862) iz Kamnika, učitelj v Radovljici, je svoje pero zastavil najpoprej v „Učiteljskem Tovarišu" in sicer 1890. 1., priobčil je namreč „Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku v minolih stoletjih". — V naslednjem letniku „Tovariševem" razlagal je spretno »Podobice v abecedniku". 1893. 1. je opisal v ,,Tovarišu" »Deželno razstavo v Ljubljani in izložbo učil." Pisal je dalje mnogo v obeh šolskih listih ,,Popotniku" in „Tovarišu": ,.0 pokončni pisavi", ki pa se — kakor znano — po izjavi Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — ni mogla uvesti v ljudske šole. 1894. 1. je opisal svoj rojstni kraj po uzoru Koblarjevih »Fare ljubljanske škofije" »K a m n i k", zemljepisno-zgodovinski opis. Tiskala Klein-mayer in Bamberg. Ljubljana. 1894. 8°. 175. Knjiga ima sledeče oddelke: zemljepisni obraz, zgodovina mesta, zgodovina fare in cerkva, zgodovina šole, pravljice in pripovedke, glasoviti Kamni-čani in »Dodatek" (slovenska prisega iz XVIII. stoletja. Schreiner Henrik (1850) iz Ljutomera na Štajerskem, ravnatelj na c. kr. moškem učiteljišču v Mariboru, je v Letopisu Matice Slov. 1884 objavil spis »Botaniški listi", ki jih razjasnjujejo lepe slike; pred vsakim oddelkom je naveden izrek tega ali onega pesnika. Nadaljeval je pisateljevanje v tej stroki v »Kresu" 1886 s sestavkom »Bakterije in njih znamenitost v našem gospodarstvu". Schreinerjev jako poljudni in zanimljivi zlog ga je usposobil, da je za „Družbo sv. Mohorja" spisal »Fiziko" v dveh delih. S profesorjem Koprivnikom, ki služi na istem zavodu, je v mnogih letnikih učiteljskega lista »Popotnik" v Mariboru objavljal sestavke, kako bi se dala načela Friderika Junge-ja o prirodo-pisnem pouku prilagoditi slovenskim šolam. Sestavke sta izdala 1895.1. v posebni knjigi »Prirodopisni pouk v ljudski šoli". Po načelih Friderik Junge-jevih spisala H. Schreiner, ravnatelj in J. Koprivnik, profesor c. kr. učiteljišča v Mariboru. Ponatis iz »Popotnika*. Cena 1 K. Maribor. 1895. Založila pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila. Schreiner je priobčil v ■nemškem jeziku „G rundztlge U c r Geologic mit besonderer BcrUcksichtigung der geologi-s c h c n VcrhUltnisse T i r o 1 s. (Programm der k. k. Lehrerbildungs-anstalt in Bozcn 1882. Izvcstjc c. kr. učiteljišča v Bolcanu 1882.) Spis jc izšel tudi v ponatisu in sc rabi na tamošnjem učiteljišču. — Dalje „I) c r naturgeschichtllcheUntcrricht in der cinclassigenVolks-s c h u 1 c." (Izvcstjc c. kr. učiteljišča v Bolcanu 1889.) „Z ur Geschichte der An s ta It." (Izvestje e. lcr. učiteljišča v Mariboru. 1892.) — .Sodeloval je v knjigah, ki jih je izdal Franz Frisch „Biographien osterrei-chischer Schulmiinner" (Anton Slomšek, Leopold Hassner, Ritter v. Artha) ter v časnikih „Oesterreichischer Schulbote", »Tiroler Schulfreund" in „Katholische Volkssehule". Stumpfi Ana (1855) iz Ljubljane, upokojena voditeljica c. kr. državne meščanske dekliške šole v Trstu, je izdala spretno spisano učno knjigo o ženskih ročnih delih, ki je prva te vrste v našem jeziku. „Poduk o ženskih ročnih delih" za učiteljice, učiteljske pripravnice in gospodinje. Spisala Ana Stumpfi, naduči-teljica na c. kr. dekliški šoli v Trstu. Založila pisateljica. Tisk Avstr. Lloyda. 1877. 8°. 104. Tomšič Ivan (1838—1894) iz Vinice na Dolenjskem, sin pisatelja in učitelja Bernarda Tomšiča, je prišel s pomočjo A. Zamej-čevo in Bleiweisovo na ljubljanske šole, služboval je v Tržiču in od 1868 do svoje smrti na c. kr. vadnici v Ljubljani. Dobro in strogo vzgojen od očeta in vspodbujen po prirodni lepoti rojstnega kraja, dobro vešč lepi narodni govorici v Belokranjcih, je Tomšič rano začel pisateljevati; njegove prve spise nahajamo v »Šolskem Prijatelju" (1853). V letniku 1854. št. 31. se prikažejo vsi trije Tomšiči, oče in oba sina, ko pisatelji. V omenjenem časniku in v „Zgodnji Danici" je Ivan zaporedoma objavljal sestavke jako različne vsebine, v „Novicah" od 1868. I. naprej pa spise narodno-gospodar-ske vsebine.1) Poleg te razsežne delavnosti spisal ali sestavil je blizu trideset knjig, nekaj iz kmetijstva, nekaj iz pripovedniške stroke, večinoma pa učne knjige iz raznovrstnih predmetov. Ob vsej tej ogromni delavnosti pa je Tomšič osnoval in vodil časnik „ Vrtec" skoz mnogo let. Samo ta izborno urejevani list za mladino bi mu zagotovil neizbrisen spomin v srcih nežne mladine; bilo bi odveč, da bi tukaj o vrlinah tega lista govorili mnogo. „Zlati orehi slovenski mladosti v spomin." Spisal Ivan Tomšič, učitelj v Teržiču na Gorenskem. Pervi zvezek (z eno podobo). V Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. 1866. 16". 126. — 2. »Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih za domače ljudstvo." Spisal I. Tomšič, učitelj v Teržiču. Izdala »Družba sv. Mohora". V Celovcu. 1867. 8°. 55. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. — 3. »A B C ') Tudi »Slov. Glasnik", »Primorski Ilirjau" in „t'rimorccu so prinašali njegove spise. v podobah in besedi za otroke." Sestavil Ivan Tomšič. Založil J. Giontini. — 4. »Prirodoslovje v podobah." Slovenskej mladini v poduk in zabavo poslovenil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. normalki. V Ljubljani. 1869. 4°. Popis dodanih prirodo-slovnih podob iz živalstva, rastlinstva in rudninstva. Str. 1—15. Slike str. 1—14. Založil J. Giontini. Tiskal Milic. — 5. „Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske [z gozdom." Slovenskim soseskam in kmetom (nemški spisal Mavricij Schleyer, bivši nadlogar), poslovenil Ivan Tomšič. Na svitlo dal deželni odbor kranjski. V Ljubljani. 1869. 8°. 43. Natisnil J. Blaznik. — 6. „Naznanila." Na svetlo dala c.kr. kmetijska družba na Kranjskem. V Ljubljani. 1869. 8°. 120. Zv. I. slovensko nemški. Natisnil Blaznik. 1870. Zv. I. str. 167. Zv. II. str. 45. Dodatek str. 51. 1871. Z v. I. str. 47. Doklada str. 59 itd. Slovenil I.Tomšič. 1870.1. »Besednik" »Srenja pod lipo". »Sedemnajsta nedelja." »Pogovor o kmetijstvu" (str. 4 — 189). »Ne prevzemi se prezgodaj" (Sultan Oskar II.). »Iz malega naraste veliko". »Kmetija tam veliko izda, kjer delo, pridnost je doma" (127). »Cvetlice" (150). — 7. »Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke." Za prosto domače ljudstvo po najboljših skušnjah izurjenih poljedelcev. Spisal Ivan Tomšič, c. kr. učitelj na vzornej normalki. V ljubljani. 1870. 8°. 107. Izdala in založila »Družba sv. Mohora" v Celovcu. Natisnil J. Blaznik. — 8. »Zemlja slovenska", sestavil — —. Izdal J. Felkl v Pragi. J. Giontini. Ljubljana. Globus. — 9. »Vošilna knjižica ali vošilni listi za novo leto godove in rojstne dneve." Slovenski mladini v porabo spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici. \ Ljubljani. 1870. 8°. 46. Založil J. Giontini. Največja zasluga Tomšičeva pa je, da je 1871. 1. ustanovil ilustrovan časopis za našo slovensko mladino pod naslovom „ Vrtec". Kar jq „ Vrtec" v vabilu obetal, to je čvrsto izpolnjeval od leta do leta zmirom lepše in boljše. Na pomoč so mu prihiteli vrli učitelji, recimo: FeliksStegnar, Andrej Praprotnik,Jož. Levičnik, a celo Fr. Levstik in drugi. — Kaj in koliko je pisal urednik sam, to se vse povedati ne more. Skladal je pesmice, spisaval povesti, prelagal iz hrvaščine, obdeloval z bratom zlasti prirodo-pisno-naravoznansko polje, razgovarjal se z dopisniki, jadikoval o stroških, kajti skromno je bilo število naročnikov, še skromnejše število plačnikov! Značil je spise svoje ali s celim imenom Ivan Tomšič, ali brez njega; časi s prvima črkama I. T., časi le z nekatero, n. pr. T., —č, —m—, —o— itd. „Vse to velikansko delo je nakopičeno v 23 letnikih „Vrtčevih", piše »Tovariš". 10. »Nazorni nauk za slovensko mladost." Obsega 30 bar-vanih tabel na debelem papirju s 380 podobami. Po slovenski razjasnil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. 1872. Str. 353. II. natis 1883. — »Nazorni nauk" za slovensko mladino. Druga knjiga. 150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin. Slovenski priredil----. Ljubljana. 1890. Založil J.Giontini,— 11. »Krištofa Smida sto malih pripovedek za mladost" Poslovenil Ivan Tomšič. Z nekaterimi podobami. V Ljubljani. 1872. 8". 144. Založil J. Giontini. — 12. »Nova avstrijska mera in vaga." Knjižica slovenskim šolam v porabo. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Poslovenil Ivan Tomšič. Na Dunaju. 1873. I. natis. II. natis 1875. 8°. 63. Natisnil K. Gorišek. V c. kr. zalogi šolskih bukev. — 13. »Poročilo o Dunajskej svetovnej razstavi 1873." (Glej »Narodno gospodarstvo".) 1872. 1. vršil se je v Ljubljani prvi občni zbor ljudskih učiteljev, pri katerem je imel Ivan Tomšič pomenljiv govor »Kako naj se slovenski učitelj za svoj stan izobražuje". {»Tovariš" str. 321—344.) — 14. »Stenska tabla novih avstrijskih mer in uteži", vsled uradnih podatkov po izvirnih obrazcih c. kr. pervomerske komisije na Dunaju. Izdelal in izrisal Ernest Matthey- Guenet v Gradcu, poslovenil Ivan Tomšič, na prodaj pri Gerberju v Ljubljani 1874. 15. »Gledališke igre za slovensko mladino1'. (Glej »Bibliografijo Dramatike.) — 16. »Bibliografija slovenska." Slovensko knjigar-stvo od začetka 1874. 1. do 1875. 1. (Letopis »Matice Slovenske" — 1876. 1.) do 1893. 1. 18. „Navod k pervej in drugej računici za slovenske ljudske šole." Drugi po novih učnih črtežih predelani natis. Na Dunaji. 1876. 8°. 112. Natisnil K. Gorišek. V c. kr. založbi šolskih bukev. — 19. »Cesar Franc Jožef 1." Na Dunaju. Natisnil in založil K. Rauch. 1879. 16°. Str. 20. Primeren spominek v dan srebrne poroke presvetlega cesarja in cesarice. 11. natis 1880. 20. »Avgusta meseca 18. dan." Na slavo rojstvenemu dnevu Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Na Dunaju. Natisnil in založil K. Rauch. 1880. 16°. 20 str. {»Vrtec" str. 136 138.) 21. »Knjižnica slovenskej mladini." Knjiga I. »Dragoljubci." Zbirka poučnih pripovedek slovenskej mladini. Nabral in spisal Ivan Tomšič. Zvezek I. V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač. — 22. Knjiga II. »Peter rokodelčič." Poučna povest odraslej slovenskej mladini. Prosto na slovenski jezik preložil Ivan Tomšič. V Ljubljani. 1880. 8". 96. Založil in izdal pisatelj. Natisnila Klein in Kovač. — 23. »Cesarjevič Rudolf, nastol-nik avstrijski." Na slavo poroke... Na Dunaju. 1881. Natisnil Rauch (str. 72-75 v „Vrtcu"). — 24. Knjiga III. „Sreča v Nesreči", ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Poučenje starim in mladim, ubožnim in bogatim. Spisal in na svetlobo dal Janez Cigler. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. 1882. 8°. 145. Založil in izdal Ivan Tomšič, izdajatelj »Knjižnice slov. mladini" s predgovorom. — 25. »Habsburški rod." Spomenica, da je minulo 600 let, kar je Kranjska in Stirska združena s preslavno Habsburško vladajočo rodovino. Slovenskej mladini sestavil Ivan Tomšič. Na Dunaju. 1883. 16°. 31. Natisnil in založil Rauch. — 27. »Knjižnica za mladino." Založilo in na svetlo dalo »Slov. učit. društvo". Uredil Ivan Tomšič. I. zvezek: a) „Mladi dnevi." (Spis. P. H.) b) »Za poklicem." (Spis. Nepokar). V Ljubljani. 1887. 8". 72. Natisnil J. Milic. — 29. »Cesar Franc Jožef I." 1848 — 1888. Na spomin štiridesetletnega vladanja Njega Veličanstva. Sestavil Ivan Tomšič. (Z devetimi podobami.) Na Dunaju. 1888. 8°. 16. Natisnil in založil K. Rauch. — »Iz pričujočega popisovanja se vidi" — pisal je pokojni profesor Marn v svojem »Jezičniku" — »kolike pomembe nam je v slovenskem slovstvu - bil Ivan Tomšič. Spisal in priredil je do trideset knjig in knjižic; 18 let je sestavljal »Bibliografijo Slovensko" v »Letopisih Matice Slovenske", 23 let pa je urejeval marljivo „ Vrtec", kateri naši slovenski mladini bistri um, vzbuja domišljijo, krepča spomin, blaži srce, vnema k ljubezni do domovine in države, do vere in cerkve katoliške; časopis, kateri šteje 23 njegovih knjig, o katerih se sme naši mladini reči, kar je pisal sv. Jeronim o bukvah sv. Hilarija »Hilarii libros inoftenso decurrat pede"! — Tomšič pa je bil tudi vzor-učitelj — s tem je vse povedano! Med svojimi tovariši je bil vesel, odkritosrčen in zabaven. Priljubil se je vsakomu, kdor je količkaj občeval ž njim. Ta svoj veseli, odkriti značaj je ohranil do zadnjega časa, dokler ni Bog upihnil luči njega življenju ter ga tako vzel žalujoči rodbini in vsemu slovenskemu narodu. (Gangl v „Tovarišu".) Trošt Ivo*), znan slovenski pripovednik, je tudi marljiv pedagogiški pisatelj, ki pošilja svoje spise v „Učiteljskega Tovariši n. pr. ,,Čisti jezik v šoli", »Trmoglavost", ,',0 otroškem strahu", „Skopulja", »Mladina in avtoriteta" i. dr., i. dr. Trošt Frančišek (1860), nadučitelj na Igu, je marljiv so-trudnik „Učiteljskega TovarišaA in urednik strokovnemu listu ,Ognjegasec", ki ga izdaja in zalaga ,,Zveza gasilnih društev" na Kranjskem. Zupan Tomo (1839) iz Smokuča na Kranjskem izprašan iz slovenščine na Dunaju in'iz verozakona v Ljubljani, je služboval za suplenta na gimnaziji v Ljubljani (1863 — 1867), potem prišel v Kranj na tainošnjo gimnazijo in bil detinitivno nastavljen 1868.1. 1879. 1. je bil premeščen v Ljubljano, kjer je služboval na nižji in višji (1894) gimnaziji. Odlikovan je od sv. očeta Leona XIII z naslovom „Monsignore". Ljubljenec pokojnega kneza in škofa Pogačarja je delaven na cerkvenem in šolskem polju. V „Slovenskem Prijatelju" (1873 —1879) se nahajajo nekateri njegovi govori in v »Zgod. Danici''' spisi v vezani in nevezani besedi; n. pr. »Zakrament ljubezni", »Trinajst pesmic" v „Zgod Danici" 1862. 1. V slovenskem izvestju c. kr. realne gimnazije v Kranju 1871. 1. so opisane cerkve sv. Klemena in ss. Ingenuina in Albuina. V istem izvestju 1874. 1. je mično opisal življenje dveh kranjskih vojakov Luke Knafelna in dr. Frana Zupančiča; poetiško nadahnene so slike iz »Prešernovega življenja" (Lj. Zv. 1881). Neprecenljive in ne dovolj uvaževane pa so Zupanove zasluge za ves slovenski narod z ozirom na »Družbo sv. Cirila in Metoda', kateri družbi je on od početka do sedaj istotako požrtvovalen kakor spreten voditelj. Žirovnik jfaic;/(1860) iz Kranja, sedaj nadučitelj v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem jc v »Učiteljskem Tovarišu" priobčeval sestavke razne vsebine in za ,,Matico Slovensko" opisal Cirkniško jezero. Žumer Andrej (1847), porojen v Gorjah na Gorenjskem, je dovršil v Ljubljani vso gimnazijo in učiteljišče 1873. 1. in je služboval v Ljubljani ter postal okrajni šolski nadzornik za kamniški, pozneje za kranjski in radoljiški šolski okraj. Žumer ima največ zaslug, da so slovenski učitelji dobili abecednik, berilo in slovnico *) (Jlej »Zgodovina slovenskega slovstva", IV. del, str. 139. in jednaka učila, ker je bil duša pri spisovanju in sestavljanju teh knjig. Sotrudnik „Ljublj. Zvona" je opisal pisatelja Samostala, sotrudnik „Pedagogiškega letnikau je objavil sestavek „V šolski delarni" (1890). Ko je 1890. 1. pokojni Praprotnik odložil uredništvo „Učiteljskega Tovariša", je Zumer štiri leta spretno opravljal ta posel, dokler ga radi obilnih poslov ni (1894) izročil Dimniku; pridobil je listu poleg najboljših pisateljev svojega stanu še profesorje Levca, Orožna, Rutarja in druge. Za svoje zasluge na šolskem polju je Zumer 1896. 1. dobil zlati križec s krono in „Slovensko učiteljsko društvo'' je svojemu predsedniku priredilo »Zumerjev večer". Opisani pisatelji in pedagogi slovenski so se trudili vsestransko z raz-širjevanjem knjige slovenske povzdigniti slovensko ljudsko šolstvo na isto stopinjo, katero zavzemajo drugi boli naobraženi narodi v Avstriji. — V dosego tega so sc pa obračali slovenski učitelji-pisatelji pogosto v „Letnih poročilih" s primernimi spisi do starišev in šolskih prijateljev ; v teh letnih izvestjih razmotrivali so in govorili o šolskih zadevah, o vzgoji, o kmetijstvu itd. M. Močnik n. pr. je priobčil v letnem poročilu šentjakobske šole v Ljubljani 1868. 1. spis „() zanemarjenih otrocih"; Janez Rozman „0 n a p a č n j o d goji otrok." (Letno poročilo iste šole 1809. 1.); „0 šoli, stariših in učiteljih." Luka Knirtc. (Letno poročilo glavne šole tržiške 1868. 1.); Valentin Žvagcn „Beseda sta rišem in otrokom/ (Letno poročilo starotrške šole 1881. 1.); J. Ravnikar „S ta rišem v premislek." (Letno poročilo krške ljudske šole 1882.1.); „Pustite otročiče k meni." (Letno poročilo šentvidske šole nad Ljubljano 1887. 1.); Fr. Svetina »Sta-rišem v poduk." (Letno poročilo črnomaljsko 1875.1 ); Jakob Inglič ,,P r i j a z n a beseda s t a r i š e m idrijskih otrok." (Letno poročilo c. kr. rudarske šole v Idriji 1875. 1.). Jan. Pintbach je vzel vzgojitelje same za predmet v spisu „ M i s 1 i o u č c n i k i h." (Letno poročilo črnomaljske šole 1870. 1. 8". 18.) Pristavimo še „Misli starega Mengšana.'1 (Letno poročilo mengiško 1889. 1.) Dr. Romih »Temeljni nauk o kn j i go-v o d s t v u." (Letno poročilo krške meščanske šole 1887. 1.); I. Kryl Zemljepisna črtica ljutomerskega okrajnega glavarstva". Blaže Pernišck »Ljutomerski m k metom" (Letno poročilo narodne šole v Ljutomeru 1873. 1.); Pernišek „() k 1 e t a r s t v u"; »L j ut o merskim kmet o m." (Letno poročilo 1875. 1 ). Pintbach „Kdo jc srečen." (Letno poročilo črnomaljsko 1869. 1.). M. Poč „Dva govora z a stran šol." (Letno poročilo črnomaljsko 1868. 1.). Fr. Setina „Nekaj v poduk in kratek čas." (Letno poročilo črnomaljsko 1884. 1.). Zgodovinske črtiec o dotičnih šolah nahajamo v Letnih poročilih n. pr. Iv. Lapajne poroča 1875. in 1876. 1. o ljudski šoli v Ljutomeru; on slika kranjsko ljudsko šolstvo sploh v posebnem spisu 1871. 1. Ljubljana. 8". 71. Lapajne »Opis krškega okrajnega glavarstva.1' (Letno poročilo krške meščanske šole 1884. 1.); ta opis popol-njuje J, Ravnikar v letnem poročilu krške ljudske šole 1884. 1. Prof Seidl Ferdinand podaje črtice ,.0 podnebju v Krškem in meteorogiško opazovanja v Krške m." (Letno poročilo nemške deške meščanske šole v Krškem 1886.1.); Janez Thuma ,.Ze m lj ep i sn i in zgodovinski opis P o s t o j n e." (Letno poročilo postojniško 1886. 1.); Koblar Anton .,Z g o d o-vinskc črtice o mengiški šol i." (Letno poročilo mengiško 1868. 1.); O. Stanko Prus »Slovenska župnija sv Petra in Pavla v Ptuju", ter Anton Porekar „0pis Ptuja." (Letno poročilo ptujsko 1886.). ,,1'sta-novno pismo trnovske šole." (Letno poročilo trnovsko 1888. 1.), Koblar Anton „Na razvalinah mengeškega gradu." (Letno poročilo v Mengšu 1888. 1.) i. t. d. — Letna poročila ljudskih šol pa se uporabljajo tudi za splošni pouk, n. pr. Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Cerknici 1879- 1. 8°. 10. ima sestavek ,,0 napravi srenj skih drevesnic", „K r a t e k pregled štajerske in kranjske zgodovine." (Letno poročilo v Ljutomeru.). „Šola idrijska", spisal 1. Juvan. (Letno poročilo idrijsko 1872. 1.) „Učiteljska knjižnica kranjskega okraja", Fr. Špendal. (Letno poročilo Kranjsko 1873. L). „Naš š ol s k i vrt" (z načrtom). (Letno poročilo meščanske šole na Krškem 1XS7.1.) „N a j v a ž n e j š a postavna določila o šolskem obiskovanj i.1, (Letno poročilo krške ljudske šole 1887. 1 ). „l)omača iz rej a in njeni nasledki za p r i h o d n j o s t." (Letno poročilo 11. mestne šole v Ljubljani 1872. 1, spisal pokojni Helar). „Dobre šole in slovenski sta-r i š i." (Letno poročilo škofjeloško 1872.1 ). Pušenjak F. „P ridelovanje s o č i v j a'1; Freuensfcld Jožef »Narodne p r a v 1 j i c c iz ljutomerskega okraja"; Schneider Fr. „() selitvi ptic", (vsi ti spisi v letnem poročilu ljutomerske šole 1889.1.). Kramar Fr. „N e k o 1 i k o črtic iz zgodovine škofjeloške deške šole." (Letno poročilo škofjeloško 1«S9. 1.). »Sv. No tb ur ga v Grobljah" (Letno poročilo mengiško 1889. 1.) i t. d. Uči tel j i glas b en i k i. Med učitelji imamo mnogo olikanih mož, ki so svoje moči posvetili stroki, katero so v poprejšnjih časih morali bolje gojiti vsled službenih razmer nego sedaj v celoti. Pa tudi drugi vzrok, Slovencem prirojeno veselje do petja, jim je pokazal pot do glasbe. Ker je uže Rakuš v svoji knjigi »Slovensko petje v minolih stoletjih" omenil in opisal delovanje najodličnejših skladateljev, se tukaj pobliže ne pečamo ž njimi, nego jih omenjamo samo, ker so učiteljskega stanu in ker so objavili dela, ki vzgajajo naš narod. Adamič Frančišek (1830—1874) iz Žabjaka v Ljubljani je služboval v Škofji Loki, v Šmartnem pri Litiji in je zlagal maše, božične, postne in velikonočne pesni, Tantum ergo, ofertorije in druge posvetne pesmi; pisal je pa tudi v »Učit. Tovariša". Belar Leopold (1828—1899) iz Idrije, pridobil si jeza cecilijansko petje velikih zaslug in dobil raznovrstna odlikovanja. Foerstcr Anton (1837) iz Osenic na Češkem, od 1867.1. v Ljubljani, delaven kot pevovodja „Čitalnice" in kapelnik „.Dramatičnega društva", je izdal raznovrstna dela v muzikalni stroki; on je slovensko pesen spravil v salon in na koncertni oder. Fajgelj Danilo (1840) iz Idrije, učenec imenitnega orglavc^ Krašnarja, je služboval na Bočki na Dolenjskem, na Trati na Gorenjskem, v Tolminu na Goriškem; sedaj je nadučitelj dvoraz-rednice v Serpenici. Strokovnjaki trdč, da je popolnoma izurjen v vseh glasbenih strokah: učiteljska izložba v Gorici 1884. 1. mu je naklonila diplomo; ministerstvo za uk in bogočastje pa denarno nagrado. Fajgelj v slovenskih listih strokovnjaški ocenjuje cerkvene in posvetne skladbe slovenskih mojstrov. Leban Avgust (1847 — 1879) iz Kanala je bil na goriški gimnaziji vsa leta „drugi med odličnjaki". Ker se vsled neugodnih gmotnih razmer ni mogel posvetiti priljubljenemu jezikoslovju, se je posvetil učiteljstvu in je v jednem letu dovršil učiteljišče v Gorici ter je služboval v Sovodnjah pri Gorici, v Ajdovščini in v Gorici. Gimnazijec-dijak je bil v goriškem malem semenišču pevovodja ter skladal napeve pesmicam, n. pr. »Cerkvica" pa še v italijanskem zlogu, v slovanskem duhu pa uže »Dijaška", »Navdušenje", »Molitev" in druge. Prof. Kuhač piše: .Šteta, da ni imao Avgust Leban učitelja ili bar prijatelja od struke, koji bi mu bio savje-tovao, kako da ono i ono vrši in utanači". »Venec apostolskih narodnih pesnij" je slavni kritik na muzikalnem polju označil z besedami »Gorko čuvstvo in lep melodičen talent". Zlagal je napeve tudi cerkvenim pesnim. Vavken Andrej (1838—1898) iz Planine pri Rakeku, mnogo let učitelj v Cerkljah, je objavljal v „Učiteljskem Tovarišu" ocene cerkvenih in posvetnih skladeb, izdal sam jako čislane »Napeve cerkvenih pesem", bil je slaven orgljar; v imenovanem kraju je bil nad trideset let župan, s kratkimi presledki načelnik kraj-nega šolskega sveta, cerkveni ključar, c. kr. poštar, trgovec, gostilničar in lastnik velikega posestva. Volarič Andrej (1863— 1895) iz Kobarida, šolski voditelj v Devinu pri Trstu, plodovit slovenski skladatelj, je uže v 15. letu poskušal v glaske devati lepe kobaridske narodne pesni. Kjerkoli je služil, ustanavljal je pevske zbore in prirejal veselice. Šolski nadzornik vitez Klodič mu je dobil učiteljev, da bi napravil izpit na konservatoriju, a v istem letu je umrl. Izdal je »Venec" i. dr. Žirovnik Janko (1858) iz Kranja, kjer je pohajal nižjo gimnazijo, je učiteljeval v Skolji Loki, Ljutomeru, v Starem trgu pri Ložu, v Begunjah, Gorjah in je sedaj nadučitelj v Sent Vidu nad Ljubljano. Uže v mladih letih je imel mnogo veselja do glasbe, v kateri ga je v Ljubljani poučeval Anton Nedved; ta je nagovarjal svoje učence, naj nabirajo narodne pesni. Mnogo od Žirovnika nabranih narodnih pesnij je izdala ,,Glasbena Maticanekaj pa češki učitelj Kuba. Žirovnik je tudi umen kmetovalec, zlasti sadje-rejec, in je o tem predmetu pisal v »Učit. Tov.", „Kmetovalca" in „Vrtnarja". — Opisal je tudi slovenskega pisatelja Blaža Potočnika. IX. v Časniki in časnikarstvo *). Uvod. O stoletnici Vodnikovih „Lublanskih Noviz* je čislani slovenski pisatelj Ivan Vrhovnik spisal in izdal v prid „l)ružbi sv. Cirila in Metodija" 1887, 8°, jako skrbno spisano knjjžico, katera nam podaje jasen pregled, kako se jc razvijalo naše časnikarstvo v teku sto let. Časnikarstvo jc najimenitnejši pojav duševne delavnosti kakega naroda, posebno v takih razmerah, kjer se mora narod bojevati za najbolj jasne pravice človeške in državljanske; zato se časnikarstvo, ki izraža javno mnenje, imenuje tudi najnovejša velesila. Zato so se slovenski rodoljubi trudili od nekdaj posluževati sc tega sredstva. O Vodnikovih in Bleiweisovih „Novicahtt sc tukaj ne bode razpravljalo pobliže, ker jc ta stvar obdelana v II. in III. zvezku tc knjige, pač pa radi popolnega pregleda omenjamo ona glasila, v katerih je slovenska beseda, Josip Marn, „() časnikarstvu, vzlasti liberalnem." V katol. pol. besednici 8 svečana govoril--Ljubljana 1874. 8". 15. — 0 ° c „Stat n o m i n i s u m b r a." Časnikarstvo in naši časniki. (Ponatis iz Slov. Nar.) Založil Ivan Železnikar. Ljubljana. 1884 1(5". 25H. Ivan Vrhovnik navaja o. c. p. 26 -82 nekatere tiskovine iz medno-viške dobe, namreč slovensko vojno proklamacijo Bernadotta in Frianta, „Pesem o godu rojstva našiga svitliga Cesarja Franca I. ino Karolinc naše svitlc Cesarice (Illyr. Blatt 29), „ Pese m svitlemu Cesarju Francu I.a, „ Francu I. našemu svitlemu Cesarju id.", „Carnlolia per mertvini Franca I. id.", »Lik Noviga Mesta O Voskrsji Zbora svoje fare". Gospod pisatelj omenja tam tudi uradne listine; nekoliko te tvarine, do zdaj še nepoznane in nahajajoče se v knjižnici čast. g. Slckovca, župnika pod Ptujem, objavlja pisatelj tc knjige na drugem mestu. dasi v skromni meri, prišla v javnost v časih, ko Slovenci niso imeli svojega glasila. V Ljubljani so najpoprej izhajali nemški časniki, po katerih je izpod »nemškega pepela švignila kaka slovenska iskra", tako je „Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain auf das 1775. J naznanil Gorjupov molitvenik »Evangelski navki", Kleinmayrjeva »Laibacher Zeitung" 1778. 1. „N a j boljše molitve Pija VI.", Brunnove Bukvice od »Žvinskih bolezni'", »MSrkische Laibacher Zeitung" 1789 je objavila kitico slovenske pesmice, uradni francoski list »Telegraphe officiel" je 1811 objavil Vodnikovo »Ilirijo oživljeno", »Laibacher Wochenblatt" je objavil dve slovenski pesmici. Temu listu je 1818 sledil važen »Illyrischcs Blatt", ki jc prinesel prvo Prešernovo pesen „I)e-kelcanr 1827. 1. in našemu pesniku poleg »Novic" ostal glasnik njegove muze. Priloga tega lista jc bila bojišče za glasovito abecedno vojsko. Malavašič in Žemlja sta tudi sodelovala v tem listu. Omenjenemu časniku je 1840. 1. postal družnik »Carniolia", »Zeitschrift fUr Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben1*. Na Koroškem je jela izhajati 1811.1. „Carinthiau, v kateri je Urban Jarnik objavil pesen »Na Slovence": v tem listu so sodelovali dr. Jernej Levičnik, dr. Jakob Zupan, Janez Cigler. Slomšek deloma tudi v nemškem jeziku. Poleg tega časnika jc od 1818 hodila na svetlo »Karntnerische Zeitschrift", ki je sprejemala tudi doneske h kulturi slovenskega jezika. Brez jednakega glasila tudi na Štajarskem niso ostali, kajti 1838. in 18H9. 1. Je »Der Aufmerksame" objavil nekaj »ilirskih" pesnij Davorina Trstenjaka. 182(5. 1. so nameravali ustanoviti časnik »Slavija", dotično prošnjo jc Janezu Ciglerju, pl. Andrijoliju in Ignaciju Holzapfelnu vlada odbila; v Gradcu so Miklošič, Trstenjak in Stanko Vraz snovali »Metuljčka", leposloven list, ki bi se naj izdajal v štajerski slovenščini, 1838. 1. je Kordesch, urednik nemške „Carniolije", snoval politiški časnik »Kranjske novice" z leposlovno prilogo »Sora- (Lctop. Mat. Slov. 1879, 103). 1841. 1. se jc ljubljanski tiskar Jožef Blasnik z nekaterimi tovariši obrnil do vlade s prošnjo, da bi smel izdajati slovenski list, pa tudi ti napori so bili zastonj, dokler ni višji vojvoda Ivan za kmetijsko družbo na Kranjskem izposloval dovoljenja, da je smela 1843. 1. izdajati »Novice". I. Politiški časniki. „Kmetijske in rokodelske novise" so začele izhajati dne 5. malega srpana 1843. 1. lzprva so se izdajale vsako sredo na polovici pole 4°, od 1852. do 1858. 1. po dvakrat na teden, od 1858 1. naprej po jedenkrat. Naslov sc jim je včasih malo izpremenll: Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči (1849). Novice gospodarske, obertnijske in narodske (1806). Novice gospodarske, obertniške in narodne (18(58). Urejevali so jih dr. Bleiweis, Janez Murnik, Jožef Gole. zopet Janez Murnik, Alojzij Majcr, Gustav Pire, Avgust Pucihar. Prinašale so naročnikom marsikatero književno prilogo. (J. Vrhovnik, O stoletnici id. str. 46). - „Slovenske Novine" v Celju (lkrat na teden); L številka jc izšla dne L dnč mal. srpana 1848., nehale so koncem 1849. 1. „Slovenija" v Ljubljani jc izhajala od 4 dne mal. srpana 1848 do 29. sušca i860, leta vsak torek in petek. Urejeval jo jc Matevž Cigale, zalagal pa Jožef Bla.snik. Sodelovali so Hicinger, Jenko, Jeriša, Konšek, J. Obalo, Po-gorski, Ranjki (Urban Jarnik, Rudoslav), Ant. Šeinig, Šemerl, J. Trdina id. — „Celjske Slovenske Novine* od 1849. do 1851 1., urednik Valentin Konšek, založnik J. K. Jeretin; izhajale so vsako soboto Prva številka tega časnika je izšla dne I. mal. srpana 1818; od 14. številke so se imenovale „'Celske Novineu, od 27. št. pa »Slovenske Novice" Sodelovali so dr. Štefan Kočevar, dr. Šubic, Skrebe, Muršec, pod izmišljenimi imeni pa tudi drugi"). — „,Jadranski Slav j an", podučiven list v raznih ljudstvu koristnih rečeh. Na svitlo dan od Slavjanskiga društva v Trstu Izšlo je samo šest številk; izdajal ga je S- Rudmaš, tiskal pa Avstrijski Lloyd. 4". (Ta hrvatsko-slo-venski mesečnik je jel izhajati meseca sušca 18M) v zvezkih po tri pole. Sodelovali so: Fr. Babič, S. Rudmaš, Mihael Verne, L. Toman, M. Stoja-novie in dr. — „Ljubljanski Časnikprvi slovenski uradni list od dne 2. malega travna 1850. do konca 1852. 1 Vsak teden dvakrat (v torek in petek). Imel je tri oddelke: 1. Uradna naznanila, 2. »Vodiven sostavek", ?? del je bil „Lepoznanski list" (na štirih str.). Sodelovali so: Planjavski, Mat. Ravnikar (Poženčan), Ivan Vinkovič, P. S., S. K. »Lepoznanski list" je prinesel med drugim „Kuliferda" češke veseloigre prevod (i dejanje), »Licoviga strelca" po 111vr BI., »Narodska epopeja Serbov", „Ženitva Rusov"; »Književnostni dogovor za jugoslovansko pismenost", »Marko Kraljevič" po serbskih narodnih pesnih, »Veronika Deseniška", »Zmaj Despota", .,Vuk B ran k o vi č" id. Izprva ga je urejeval Blaž Potočnik, potem Dragotin Melcer, zalagal Jožef Blaznik. — „Naprej" je izhajal vsak torek in petek od 2. prosinca do 29. kimavca 1863. 1. vsega vkupej 78 številk. Urednik mu je bil Miroslav Vilhar, prvi pomočnik ali duša lista pa Fr. Levstik; bil jc najboljši slovenski političen list. — »Slovenec* v Celovcu od 1865—1867. 1. jc izhajal po dvakrat na teden; urejeval gaje Andr. Kinspieler, izdajal pa J. K. Božič. Pod črto je sodeloval med drugimi tudi Bož. Raič. - „Ilirski Primorjan*, podučiven, omikaven, in kratkočasen list za slovensko ljudstvo, v Trstu 1866. Izhajal je v 4° obliki dvakrat na mesce; izdajal ga je Ivan Piano pri sv. Ivanu na Verdeli blizu Trsta; glavni sotrudnik mu je bil Fr. Cegnar. Imel je dva predela: a) Avstrija — tržaško-mestne in okolične zadeve; b) Zmes. List seje prekrstil v »Pri' morca", političen, podučen in kratkočasen list. Izhajal je v Trstu od 1N<;7. do konca malega srpana 186!). 1. dvakrat na mesec, 18(18. 1. pa štirikrat. Urejeval ga jc Vckoslav Raič, lastnik mu je bil Ivan Piano. — »Tržaški Ljudomil*, političen, uči ven in kratkočasen. Trejeval ga je J. Godina, c. kr. komisar v Trstu, in izdajal po dvakrat na mesec 18ti(i. »Jadranska Zarja* Političen, podučiven in kratkočasen list, jc izhajal od meseca kimovca 18(>i). 1. do malega srpana 1870. 1. v Trstu po dvakrat na mesec. Lastnik mu jc bil P. M. Martclanc 4". — »Domovina* List posebno za primorske-deželne, pa tudi sploh slovenske dežele. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik A. Ma-rušič. Izhajala jc vsako soboto. — »Slovenski Gospodar* od 18(57 do danes. Podučen list za slovensko ljudstvo. Do srede 1871. 1. gaje zalagal in urejeval *) »Slovenske Novice", »Celjske Slovenske Novice" in »Celskc Novine" so vse tri isti časopis, kije menjal svoj naslov. (. vinotoka 1872 preselil v Ljubljano. Najpoprej je izhajal po trikrat na teden, 1873.1. je postal dnevnik; lastnik je bil najpoprej dr. Josip Vošnjak, potem Kapoc in drugovi, od 1872 Narodna tiskarna. Ure-dovali so ga Anton Tomšič, Josip Jurčič, Ivan Železnikar, dr. Ivan Tavčar, dr. Danilo Majaron, Josip Nolli. Fol. Nekateri sotrudniki so opisani zadej. — ..Slovanska Lipa" na Dunaju (1870-1871), je na Dunaju dvakrat na mesec izhajala v federalističnem smislu. — „Slobodni Slovenec" je začel izhajati jedenkrat na teden meseca kimovca 1870. 1. za prilogo k „Tagesbote ftir Untersteiermark" v^M^riboru, pa jc kmalu prenehal; izdajal in urejeval ga je Fd. Janežič, tiskar v Mariboru. — Njegov naslednik jc bil 1894—5 »Štajerski kmet»svetovalec kmetom v političnih in gospodarskih zadevah"; izdajal ga jc v Mariboru dvakrat na mesec E. Hinterholzer, tiskal pa M. Kralik. — „Slovenski Tednik", politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo Od 4. mal. srpana 187X. do konca 187'). 1. 4". Urednik: Josip Jurčič, dr. Josip Vošnjak. - »Soča", »organ slovenskega političnega goriškega društva za brambo narodnih pravic", je od 1871. 1. počemši izhajala vsako drugo in četrto soboto, od 18S1 je postala tednik; izdajatelj in urednik je bil iz početka Viktor Dolenc, potem Fr. Podgornik, dr. Gregorčič, Al. Valentinič, M. koršič in od >882. 1. Andr. Gabršček. Sodelovali so med drugimi Andrejčkov Jože, Fr. Erjavec, Simon Gregorčič, Lamurskij, dr. Ferd Rojic. — „ Glas" jc izhajal v Gorici od 18. rož. 1872 do konca 1876 vsak petek v Gorici. Izdajatelja sta "bila najpoprej podpisana Ant. Val. Toman in Matija K ra vanj a, potem Anton Lahner in karol Kociančič. Tiskal ga jc Seitz; od 6. prosinca 1873 je izhajal v obliki folijanta. Med sotrudniki je bil tudi Sim. Gregorčič (Za novo hto podlistek, elegičen pogled v prihodnost 1875 št 1—3). — »Slovenec." »Političen list za slovenski narod", jc začel izhajati v Ljubljani dne 14 vinotoka 1873. 1., do 11. dne malega srpana 883. 1. je izhajal po trikrat na teden. Prvo leto urednik karol klun, drugo leto izdajatelj in urednik Fr. Pevec, tretje leto 1875. Jakob Alešovec, 187'. 7 Ferdinand Pevec, od 1*79 1881. 1. Filip Hadcrlap, 1882-1887.1. Josip Jerič, do 1892.1. dr. Ignacij Žitnik, od 1893 dr. Ivan Janežič, nazadnje Andrej kalan. Dnevnik ie postal 1883. 1. »Edinost." Glasilo slovenskega političnega društva »Edinost" za Trst in okolico ter Primorsko, jo izhajala prvih pet let po dvakrat na mesec, 1881-2 po jedenkrat na teden, 1883. 1. po dvakrat, kasneje po trikrat na teden in seje 1895. 1. izpremenila v dnevnik. Iredniki so bili Iv. Dolinar, Viktor Dolenc, L. Žvab, Maks Cotič. Mnogo let je vplivno sodeloval Fr. Ccgnar. List se odločno in spretno poteguje za pravice slovenskega naroda na Primorskem. 1893. leta sc je naznanila večerna izdaja vsake sobote »Novičar". „PrijatelZnanoszt razserjUvajocze mCszeczne novinc, 187(1 1879 izdajal ga je v ogerski slovenščini Augustich Imre v Buda-Pešti. Najpoprej ga je pisal v mažarskem, potem v slovenskem pravo- pisu, ker je izprevidel, da se morajo ogerski Slovenci združiti z ostalimi Slovenci in je zato tudi naslov izpremenil v ^Znanost razšerjuvajoče slovenske novine". Imre ni bil tak mažaron, za kakršnega je bil razglašen; prinašal je lepe slike slovanskih odličnjakov, n. pr. Nikole, črnogorskega vladarja, Ljubica, črnogorskega arhimandrita. Prevajal je odlomke iz tržaške Edinosti. (A. Trstenjak, Slov. 1885.) - „ Takdcs R. Istvdn*, Mažar je 1885. 1. urejeval časnik: „Muraszombat es vidčke" ^Murska Sobota in njena okolica); v Murski Soboti; izdajal ga je žid Grtinbaum ter skušal po njem razširjati idejo mažarske države. (A. Trstenjak, Slov. 1885) — „Mir* Političen list za koroške Slovence, izhaja od 18S2.1. in sicer od prvih deset let po dvakrat, od 1892. 1. pa po trikrat na mesec. Ustanovil ga je Andrej Einspieler, po njegovi smrti jc postal lastnik Gregor Einspieler; urejeval pa je več let Filip Haderlap, ki je z upokojenim davčnim uradnikom Ferd. Suhadobnikom 1882—4 izdajal „Ljudski Glas*. — Tu pristavimo časnike za delavski stan; v Trstu je Avgust Bremic 1884. 1 dvakrat na mesec izdajal list „Slovenski Delavec*; potem je istotam od dne 2. vinotoka 1890. 1. izhajal ..Delavski list*, časopis za interese slovenskega delavskega ljudstva; 1893- 1. je Josip Simnovec jel izdajati glasilo »Delavec*, list za interese delavskega ljudstva po jedenkrat na mesec v Ljubljani, nato v Zagrebu, zdaj i/haja list trikrat na mesec na Dunaju. Fol. — Dr. Ivan Krek od 1895. 1 izdaja »Glasnik*, glasilo krščanskih delavcev, trikrat na mesec; v Ameriki so 1893. 1. J. Logar, A. Rems in Fr. Sakser v Novem Jor*u začeli izdajati »Glas Naroda* v obliki vel. fol. — Ob tej priliki bodi omenjen „Amerikanski Slovenec*, kije začel izhajati 1891. 1. Urejuje ga Jos. F. Buh v Toweru, Minn. V. S. (United States.) — Na Slovenskem se po Ljubljani Gorica odlikuje po živahni delavnosti na časnikarskem po\ju, kajti 1889. 1. je odločno narodni stranki na Goriškem Sočin urednik Andr. Gabršček ustanovil »Novo Sočo* in ji izprva kot prilogo dodal »1'rimorca", ki je pa od 1804. 1. samostalcn list; poleg nje je Anton marki Obizzi 1893 -5 izdajal »Slogo*. — Dolenjska od 1848. do 1885. 1. ni imela svojega glasila, dokler ni J. Krajec omenjenega leta z nekaterimi rodoljubi v Novem mestu ustanovil »Dolenjskih Novic"; med uredniki imenujmo Josipa Benkoviča. Poleg »Slov. Gospodarja" izhaja v Celju od 1801 »Domovina*, Drag. Hribar, od 1892 se tiska trikrat na mesec. Obe narodni stranki v Ljubljani sta si za priprosto občinstvo osnovali svoji glasili v poljudni besedi, napredni stranki služi »Rodoljub*, od 1801. 1. izhajajoč dvakrat na mesec, in »Domoljub* od 1889, ki ga izdaje Andrej Kalan v 4" tudi dvakrat na mesec. »Ljubljanski List* je bil od 28. svečana 1884 do konca 1885.1. večerna priloga deželnemu uradnemu časniku; urejevala sta ga Šuklje in J. Naglič; dr. K. Slanca glasilo so bili »Resni glasovi* 1885. 1.; vodil jih jc v Ljubljani Vekoslav Jenič. Po svojih duhovitih sestavkih, ki se ozirajo na vse Slovane in trezno ter resno opisujejo njih položaj, ter jim dajejo koristne nauke, se odlikuje »Slovanski Svet*; izhajal je od 1888 04, 24 krat, 1895. 1. 50krat na leto. Ves čas ga vodi globoki mislec slovanski, Fran Podgornik, a ga je ustavil koncem 1800.1. II. Leposlovni listi. a) Listi za mladino. » Vedežčasopis za šolsko mladež, je začel izhajati sredi 1848.1. v Ljubljani vsak četrtek, 1851. 1, pa vsakih 14 dni. Urejeval ga je Ivan Navratil, zalagala pa Rozalija Eger. Nehal je 1851. 1 Sodelovali so: Detomil (Jeriša), A Kosmov, Kožuh, Močnik, J. O. Lepstanski, Obalo, Praprotnik, A Stranjšak, Šemerl, Tone Tavčar, Umek, Urbas (Želja Slovenca v tujini); J. Žitnik in drugi. — „Vrtec." Časopis s podobami za slovensko mladost. Ustanovil gaje Ivan Tomšič 1871. 1. in ga izborno vodil do 1894 1. Sedaj ga urejuje Anton Kržič. „Vrtec" izhaja po jedenkrat na mesec v 8° in ima mnogo izvrstnih sodelovalcev. — »Angeljček , priloga »Vrtcu" od 1895. 1. dalje za najnež-nejšo mladino, mala 8". — »Knjižico za mladino" je ustanovila »Zveza slov. učiteljskih društev", izdajal in urejeval jo je Andrej Gabršček v Gorici; vseh snopičev je bilo šestindvajset. — »Veselo poročilo otrokom" je pisano v protestantskem zmislu. Prvo stran zavzema slika, na prodaj je v »Zalogi spisov kristijanskih" na Dunaju I. Elisabethstrasse ti. Tiska ga v Londonu tiskarna »Childern Special .Service Mission." 13, Warwick Lane, Paternoster Row. Letnice ni. »Slov. List" pripoveduje, da so ga po ljubljanski okolici protestantje brezplačno razdajali med ljudstvo. — „Pomladni Glasi , posvečeni slovenski mladini, so začeli izhajati 1893. Uredniki in sotrudniki so: Franc Finžgar, Alojzij Stroj, Ivan Štrukelj, Matija Prelesnik. V knjižicah vrste sc v lepem razporedu pesmice, povesti, potopisi in male gledališčne igre. b) Pravi leposlovni listi. »Slov. Čbela " Berilo za obudo in omiko slovenskega duha. Odgovorni urednik J. DrobniČ. Xatiskar in založnik J K. Jeretin. (' Celju 1850. 1. Izhajala je vsak četrtek. Sodelovali so: M. Stojan, J. Šubic, Št. Goličnik, J. Ulaga, A. Stranjšak, Jakob Rešetar, I). Rešanski, nekateri dijaki id. V naznanilu pravi »Čbela", da bo v svoje predele nabirala »čedne pesnic, kratke in podu-čivne pravlice in pripovesti, popise posebno pomnenja vrednih prigodb in oseb iz slovenske, dogodivščine, slovstvena razjasnenja in kar slovensko jezikoslovje sploh zadeva, šolske reči za vse, kar požlahnenje človeškega duha podpira." Preselila sc jc v Celovec in izhajala z naslovom: »Slovenska Jičela." Poučen in kratkočasen list. Na svetlo izdajana s pomočjo več rodoljubov. V Celovcu 1850- 1853. Natisnil Ferd. pl. Kleinmayr. Izprva jc izhajala jedenkrat, 1851. 1. dvakrat, 1852.1. štirikrat na mesec. Med drugimi so sodelovali: Oliban, Prifarski, Einspieler, Podgorski, Josipina Turno-gradska, Planjavski lvankni, Viktor Lipež, šestošolec v Celju, S. Rudmaš, K—i, 1. Štefan, šestošolec v Celovcu, Balant Janežič, petošolec v Celovcu, F. Orehovski, I. Majcigcr, scdmošolec v Celovcu, Jurij Kobe, Fresl, J. Rado-nievič (švegel), Radoslav Razlag id. Urednik je bil Anton Janežič; preminila jc dne 7. malega srpana 4853. „Glasnik" za literaturo in umetnost. Odgovorni urednik in izdajatelj Anton Janežič 1858 — 1868. Od početka jc izhajal jedenkrat na mesec, drugega pol leta se je imenoval „Glasnik slovenskilepoznansko poučen list, in je izhajal dvakrat na mesee, istotako še v prvi polovici 1869.1., v drugi polovici 1859 in prvi polovici 18(50. 1. zopet jedenkrat na mesec, meseca prosinca in svečana 1801. po trikrat, od sušca po dvakrat, od 1862.1. do 1867. 1. po jedenkrat na mesec. O njegovi važnosti za slovensko slovstvo glej 111- zvezek. „Glasnik ." List za zabavo, književnost in pouk. Urednik Jožef Jurčič. Maribor 1869. Jeden list na 32 str. „Zora", časopis za zabavo, znanost in umetnost 1872. 1. v Mariboru. Lastnik in urednik prvo leto Davorin Trstenjak; potem Janko Pajk do sušca 1877. 1., ko je ponehala. Izhajala je po dvakrat na mesec, prvi in četrti tečaj v 4", drugi v „Zvon", lepoznanski list Urejeval in založil J. Stritar 1870. Na Dunaju. V tiskarnici oo. Mehitaristov. 8°. 388 V I. letniku so sodelovali v pesništvu Fr. Leveč, M. Valjavec, Levstik; S.Gregorčič, Lujza Pesjakova, Ivan Resman; v pripovedništvu Fr. Levstik, J. Jurčič; v zgodovinski stroki Fr. Šukljc; v naravoslovski in pripovedni J. Ogrinec; Fr. Celestin jc pisal pisma iz Rusije; največ pa je pisal Stritar sam. Uže po prvem letu je prenehal, zopet pa je začel izhajati 1876. 1. ter nehal konci 1880. 1. „Ljubljanski Zvon." 1881. Vse letnike od 1881. do konca 18'JO. 1. je dejanski urejeval Fr. Leveč, dasi so bili na listu navedeni razni uredniki, tako prvo leto dr. Ivan Tavčar, pozneje Leveč in od XI. tečaja dalje zopet Tavčar, potem Funtek, Bežek in dr. Tekavčič. Iz početka so mu bili lastniki J. Jurčič, J. Kersnik, Fr. Leveč in dr. Tavčar, potem se jim jc pridružil Josip Stritar; sedaj je lastnica tega lista Narodna Tiskarna. List zbira okolo sebe jako nadarjene pisatelje in ima svobodomiselno smer. „A'res.* Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Gregorja Kreka in župnika Dav. Trstenjaka, urejuje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovcu. V Celovcu. Tiska in založuje tiskarnica družbe sv. Mohorja 1881 — 18H5. Prvih šest let je izhajal v mesečnih snopičih po dve pOli, zadnje leto pa kot četrtlctnik. Sodelovali so večinoma slovenski pisatelji, porojeni na Štajerskem, osobni znanci in prijatelji Trstcnjakovi; znanosti se jc odmeril večji prostor nego v „Ljubljanskem Zvonu"; za tak list so pa bile naše slovenske razmere premajhne. »Slovan." 1884 1887. 1. je bil izprva bolj političen list, pozneje se jc približal leposlovju; prinašal je lepe slike; urednik mu je bil iz početka Anton Trstenjak, kasneje Josip Cimperman, pesniškemu delu pa Simon Gregorčič. Lastnik mu je bil najpoprej Ivan Hribar, pozneje dr. Ivan Tavčar. „Dom in Svet" jc zasnoval 1888.1. dr. Fr. Lampe »zabavi in pouku", ga izdajal iz početka samo na iedni p, 223-225. - •) SI. Nar. 1880, 72. — •) SI. Nar. 1877, 177-183 po Turgenjcvu. — '") SI. Nar. 1878, 188. - ,!) Vrtec 1874, 12. — ") Zr. 1874. — ") SI. Nar. 1879, 52. — l4) SI. Nar. 1870, 251. — ") Zr. 1875. - »•) Zr. 1875. - ") SI. 1876, 251, pisarja in sc jc v Pragi naučil češkega jezika ter se seznanil s sedanjim županom ljubljanskim Ivanom Hribarjem. Za časa vstaje na Balkanu oglasil se je za prostovoljca; obilo lepih spominov si je nabral v Črni gori in v Bosni ter je marljivo dopisoval v »Slov. Narod*. Vrnivši se v domovino je pri »Slov. Narodu" vstopil za korektorja; tedanji urednik Josip Jurčič je spretnega Sušnika dobro porabil pri listu. Nato jc vstopil v isto službo v tiskarno Bambergovo O potresu se je prehladil, ker je s svojo obiteljo moral prenočevati v baraki. Dasi preobložen z delom, je sodeloval skoro v vseh slovenskih listih in tudi v »Zlati Prahi*. Ker je moral skrbeti za rodbino, je pisal naglo; vnet pa je bil za vse, kar je lepo in plemenito. Gašpar Krišnik, posestnik v Motniku ^1848) je hodil štiri mesece v šolo in jc 1808. 1. vzpodbujen po „Novicahu začel zapisavati narodno blago, ki ga je 1808. 1. izdal v posebni knjižici, navedeni drugod. Od 1808. do 1877. 1. je črevljaril in si omenjenega leta napravil prodajalnico. Marljivo je z narodnim blagom preskrboval razne naše liste. Radoslav,Pukl 1849) iz Konjic na Štajerskem, tolmač srbskega, bolgarskega in slovenskega jezika pri najvišjem sodišču na Dunaju, sotrudnik v »Zori* in »Kresu" ter mnogoletni dopisnik »Slovenskega Naroda", ima lepe zasluge za dunajske Slovence v društvenem obziru. — Njegov rojak je dr. Slane (1851) katerega so v žurnalistiko uvedli Davorin Trstenjak, dekan Žuža in Josip Jurčič. Med drugimi njegovimi sestavki naj sc omenja „Mol in Dur" (Slov. Nar. 1870), ki Slovence vzpodbuja na odločnost. Dopisoval jc poprej v „.Agramer Post*, sedaj v »Agramer Zeitung" in v »Slovenski Narod* s podpisi: S c, —a —, — c. I'r a njo Stifter (1810) iz Solčave na Štajerskem jc marljivo dopisoval v »Slov. Ararod* osobito v prvih časih, ko je prišel na Rusko. Aleksander Ivanovič Gcorgijevski, opravnik za slovanske štipendijatc v Pctrogradu, mu jc omogočil, da sc mu je izpolnila najsrčnejša želja, kakor pravi sam v »Letopisu Maticc Slovenske" 1870, str. 102; njemu je posvetil navdušeno pisan življenjepis »Pavel Mihajlovič Leontijev" (v omenjenem letniku Mat. Slov.). Opisal je »Nevski prospekt" ') in povdarjal, da sc tam sliši vse govoriti po ruski, opisal petrograjsko vseučilišče *), objavil pogovor s predsednikom »Slavjanskega blagotvoritelnega društva*'), poročal o delu Perwolfovem o preteklosti južnih Slovanov4), o delavnosti tudi Slovencem znanega jezikoslovca Boudoin de Courtenay-ja"), povedal, da se Francozi, n. pr. J. Covette zelo ugodno izražujejo o VerešČaginu *); kazal jc separatizem srbskih dijakov v Gradcu, dočim sta se J. Kopitar in Vuk Stefanovid Karadžič združila v lepo vzajemno znanstveno delovanje'), in razjasnil razmerje Rusije do balkanskih Slovanov"); povdarjal, kako se zanimajo Kusi za druge Slovane in navedel ') SI. N. 187i, 244-246. — ') 270-271; Poroka v ccsarski obitelji. -•) SI. Nar. 1875, 25. — 4) SI. N. 1875, 127- 128. — ») SI. N. 1875, 189. — •) SI. Nar. 1876, 296. - ') SI. N. 1876, 101-102. - •) SI. N. 1876, 106. -Dostavi: Slomšekovi zbrani spisi, Si. N. 1876, 211-212. — Gospica-kmetiea (Puškin), SI. N. 1875, 63—69. — Fomuška in Fimuška, Ltp. M. SI. 1878. dela in časnike, ki se bavijo s to stroko*); Skobelevu v spomin je napisal lep življenjepis lo). Nekaj časa je sodeloval tudi v »Novicah* in pisal dvakrat o nemško-slovenskem slovarju in o Levstikovih razmerah do tega dela n), naznanil tudi Wiesthalerjevo razpravo o Vcselu Koseskem"). L 1872. in 1878. ga je zanimalo imenoslovje; njegov rojak dr. Napotnik je razlagal lastna imena konjiške fare, Stifter je pa tolmačil imena kmetij in posestnikov v Solčavi"). Kot vseučiliščni dijak v Gradcu je objavil v »Letopisu Matice Slovenske" razpravo »O tednu in njegovih dnevnih imenih"; povod mu je dala Roslerjeva knjiga »Ueber die Namen der Wochentage" 1865. Takoj v tem prvem delu se kaže samostalnega misleca. Ivan Hribar (i85l) iz Trzina pri Mengšu, se je takoj v prvih gimnazijskih letih začel učiti ruskega in češkega jezika. »Slovenskemu Narodu* je od 1868. 1. stalni sotrudnik in je spisal mnogo sestavkov pod in nad črto; sodeloval je tudi v »Primorcu*, „Soči*, „Edinosti" in je bil glavni sotrudnik „Slovana". Sodelovanje v tem listu spričuje njegovo obširno obzorje in vseslovansko mišljenje; Ivan Hribar točno govori več slovanskih jezikov; kot mnogoletni zastopnik banke »Slavije* je priznan veščak v finančnih razmerah; kot župan ljubljanski ima merodajen vpliv na razvitek slovenskega središča. Spretni govornik dostojno zastopa slovenstvo v različnih razmerah. Karol Jesenko (1864) iz Ljubljane je študiral v Ljubljani in v Trstu, pristopil k »Slaviji'1 ter je jako marljivo delal na časnikarskem polju, kajti dopisoval jc v „Ljubljanski Zvon", v »Slov. Narodv »Slovenca", v »Dom in Svet", v »Učit. Tovariša", „Slovenko", v »Rogača", »Brusa* in v »Pavliho". Jesenko je izvrsten satirik. V humorističnih listih sc jc podpisaval »Hudomušnik" in »Jeremija", v »Ljublj. Zvonu* pa »Doksov". Najboljše njegove pesmi so: »Glasi iz našega pesniškega gaja", »Jeremija" ter »Pesniške .slike". Pokojni Cimperman, prečitavši tc pesmi, je Žclcznikarju pisal dopisnico : »Dolgo mi ni uže nobena pesem v ,Brusu1, ugajala tako, kakor Jeremija1. Pesem jc res izborna kakor po elegantni obliki, tako tudi po pereči satiri svoji." Dr. Ivan Krek (1865) od sv. Grcgorija pri Ribnici, sedaj profesor bogoslovja v Ljubljani in državni poslanec, jc zlagal priložnostne in politične pesmi, pisal v »Dom in Svetu" o socializmu, je spreten člankar v nSlovencuu. Alojsij Benkovič (Vinko) iz Kamnika (1867), sedaj farmacevt v Ljubljani, je 1884. 1 jel pisati v „Ljublj. list" in v »Slov. Narod*, prevajal jc iz francoščine, angleščine, češčinc in ruščine, n, pr. po Andr. Thcuret-u ,,llndina"'), po L. Habni-ju „Župnik Selški"'), „Dnevnik"'), po W. lrwing-u „Rip Winkle", „Hožič na Angleškem"*), pojos. Stolbi'): „l)oktorjcva skrivnost; *) SI. N. 1877, 8. — ,0) SI. N 1882, 183. — ll) N. 1874, 299; 469, 476, 482, 491. - xv) N. 1874, 275, 285, 292. — ") Zora 1873. — V »Zori" 1874. 1. sc nahaja spis »Dante Allighicri". !) SI. Nar. 1887. — 3 ») SI. Nar. 1886. — *) SI. Nar. 1889. - ') Slov. Nar. 1887. dogodek iz zakonskega življenja"; po L. Čehu „Dvoboj; iz spominov prijateljevih" '); po Tolstoju „Nedolžen"7); po Danilevskem „Rodbinski spomini"'). Nekateri spisi so bili ponatisnjeni, n. pr. „Župnik Selški", „Undina"; prirejal je tudi glcdališčne igre; glej Bibl. dram. X. Pravoznanstvo in državoznanstvo. Splošni pregled. #) Kakor v drugih narodih, se je pokazalo tudi v Slovencih, da se pravoslovne vede v narodnem jeziku ne gojd, dokler se narod ne zaveda svoje samobitnosti, dokler si ne pribori kolikor toliko pravne veljave v okviru države. Da se narodnemu jeziku odpro vrata v urade in javne zastope ter tako na pravoslovno polje, v to treba vsaj nekoliko blagodejnega političnega razvoja in višjega stala narodne kulture. Zelo zanimivo bi bilo narisati borbo, ki jo je prestal slovenski jezik, predno si je priboril sedanjo skromno veljavo v uradu in parlamentarnem življenju. Vendar prav mnogo tega spada v politično, a ne slovstveno zgodovino. Kolikor je neizogibno treba, naj se v tem »pregledu" omenja. Pred 1848. 1. so pravoznanci na Slovenskem, med njimi nekateri jako sloveči, pisali v slovstvu in v praksi zgol v latinskem ali nemškem jeziku. Pravoslovna predavanja v Ljubljani, bodisi ona od 1703. 1. nekaj let naprej, bodisi na francoskem vseučilišču („Kcoles centrales") od 1810. do 1813. leta, vršila so se v tujih jezikih. Anton Pfiegcr (1746. 1. porojen v Železnikih, 1806. 1. vitez pl. Wertenau, 1817. 1. predsednik vrhovnega justičnega urada, konečni pregledovalec občnega državljanskega zakonika pred publikacijo 1811. 1., umrl 1820. 1.) in pa Tomaž Dolinar (1760. leta porojen v Dorfarjih pri Stari Loki, vseučiliški profesor na Dunaju, člen dvorne komisije za justične zakone, prvak med kanonisti in •) SI. Nar. 1888. - 7) SI. Nar. 1888. - •) SI. Nar. 1889. Opomnja. Tri statistične tabele str. 268—264 so vzete iz knjige: Ivan Vrhovnik, „0 stoletnici ,Lublanskih Novic', Ljublj. 1897", str. 80-82. Ta »splošni pregled" je spisal g. dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. strokovnjaki za zakonsko pravo, sodelavec pri občnem državljanskem zakoniku, umrl 1839. 1.) — oba sta zakladala nemško pravoslovje, čeprav je skromni Dolinar sam v svojih spisih priznaval, da v tujem nemškem jeziku ne more točno izražati vseh svojih mislij. V uradih je bila pisana slovenska beseda skoraj nepoznana, dasi je že občni sodni red iz 1781. 1. veleval v § 13., da se morajo pravdne stranke in njih zastopniki v svojih govorih (pravdnih spisih) posluževati jezika v deželi navadnega. Silno redko so tudi kak zakon ali uradni razglas dali prevesti na slovenščino. .Se celo najpraktičnejši „občni državljanski zakonik" iz 1811. leta, ki v svojem razglasilnem patentu zgovorno naglasa, da je treba pod-ložnikom oznanjati zakone v jeziku, njim umljivem, ni izišel v slovenskem jeziku. Skratka: stoletja je bil naš jezik kakor v šolah in boljšem socijalnem življenju, tako tudi v uradih in oblastvenih razglasih preziran in skoro nepoznan. Narod je bil pa tako ohromel, da tega preziranja niti ni čutil. Viharji 1848 1. so pa predramili tudi Slovence, da so začeli premišljati svojega naroda pravni položaj in da so bodisi po svojih društvih v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu, bodisi po svojih odposlancih v deželnih zastopih in državnem zboru zahtevali jednakopravnost naroda v javnem življenju in garancije za razvoj slovenskega jezika v raznih duševnih strokah. Temeljito in krasno popisuje prof. Apih v svoji knjigi „ S 1 o v e n c i in 1848. leto ", kako so se pojmi o temeljnih pravicah slovenskega naroda in o pogojih njegovega narodnega napredka v tedanjih slovenskih voditeljih razvijali, čistili in odločnih zahtevah kazali. Tekom 1848. in 1849. 1. je vlada večkrat izrekala načelo, da so jednakopravni vsi narodi avstrijske monarhije. Tudi Slovencem je obljubovala, da se narodni jezik uvede v urade. Nekaj vladnih činov kaže, da je tu in tam imela zdrave namene. Tedanji slovenski rodoljubi so pa takoj skušali dokazati, da je slovenščina tudi godna za uradno rabo. Dne 17. julija 1848. je ministerstvo na peticijo kranjskih stanov dovolilo poslovenjevanje »zakonov, uredeb in oglasov za kranjsko kronovino" in namestilo translatorja s 50 gld. mesečne plače. „Slovensko društvo1'' v Ljubljani pa se je lotilo prevajanja najvažnejših avstrijskih zakonikov; v jednem odboru je Anton Mažgon prevajal občni državljanski zakonik in ga dognal do paragrafa 620, v drugem pa se je Matej Cigale trudil okolo kazenskega zakonika. Vsled peticij „Slovenskega društva" in mestnega zastopa v Ljubljani je naučno ministerstvo z razpisom od 5. oktobra 1848, št. 6230, obljubilo univerzo v Ljubljani in pozvalo „Slovensko društvoda naj nasvetuje strokovnjake, ki bi predavali v Ljubljani o civilnem in kazenskem pravu v slovenskem jeziku. Tako se je zgodilo, da je dnč 20. marcija 1849. pričel c. kr. kriminalni aktuar Anton Mažgon slovenska predavanja o državljanskem pravu, dne 1. junija istega leta pa pomožni referent ilir. prokurature dr. Ernst pl. Lehmann slovenska predavanja o kazenskem pravu; oba sta imela dovolj slušateljev. Zbok prerane smrti Mažgonove, dne 25. avgusta 1849. so prenehala predavanja o civilnem pravu v Ljubljani, a za to se je še isto jesen otvorila slovenska stolica obč. drž. zakonika na vseučilišču v Gradcu ter poverila doktorju J. Kranjcu. Predavanja pl. Lehmanna so tudi kmalu ponehala. Sploh se je naučno ministerstvo z razpisom od 11. oktobra 1849. 1. izjavilo, da ^vprašanje zastran vseučilišča v Ljubljani treba pre-tresovati še dalje, ker ga ni moči rešiti v naglici radi stroškov, ki jih povzroča ustanovitev vseučilišča, ker ni moči pomnožiti števila vseučilišč in ker je vsled tega težko ozirati se nepristranski na vse želje." S cesarskim patentom od 4. marcija 1849. se je zaukazalo, da je izdajati na Dunaju „Občni državni zakonik in vladni list za avstrijsko cesarstvo" v nemškem jeziku in pa tudi v devetih nenemških jezikih z nasproti stoječim nemškim besedilom, torej tudi v slovenskem jeziku, — v posameznih deželah pa „deželne zakonike" sam6 za ukaze deželnih oblastev v dotičnih jezikih, tudi s paralelnim nemškim besedilom. Da se slovanski jeziki v Avstriji popolnijo in priredijo za rabo v uradnem življenju, zlasti da se jim ustanovi juridično-politična terminologija, ki bi najprej služila pri urejanju državnega zakonika, sklicalo je pravosodno ministerstvo 1849. 1. julija meseca na Dunaj vseslovansko komisijo. Izmed Slovencev so bili pozvani vseučiliščni profesor dr. Fr. Miklošič, dunajski odvetnik dr. Matija Dolenec in iz Ljubljane Anton Mažgon, odnosno na njegovo mesto, ker je prej umrl, Matej Cigale. Komisija se je takoj lotila dela in delovala v petih odsekih; vsako slovansko narečje" je imelo svoj odsek. Mej tem, dne 1. novembra 1849. 1., je izšel prvi kos državnega zakonika tudi v slovenskem jeziku; uredil ga je Matej Cigale, ki je bil kmalu po svojem dohodu na Dunaj imenovan za začasnega urednika slovenski izdaji državnega zakonika. Vsega skupaj je prišlo v 1849. letu na svetlo deset kosov državnega zakonika. - Še predno je znova nastopil absolutizem, skrbel je minister pravosodja A. Bach tekom 1819. 1. za takšno organizacijo sodišč, da so Slovenci bili podrejeni trem nadsodiščem: graškemu, celovškemu in tržaškemu. Načelo jednakopravnosti je ostalo na papirju in v uradni praksi se je slovenščina prezirala slej kakor prej. V nastopni absolutistični dobi so obmolknili slovenski rodoljubi in sila obstoječih razmer je polagoma zadušila skoro vse slovenske začetke na pravoznanskem polju. Izmej starejših zakonikov se je prevel samo še občni državljanski zakonik. Mažgonovo delo je nadaljeval in dovršil 1850. 1. dr. Josip Kranjec. Njegov rokopis je pregledal in popravil Cigale s pomočjo Luke S vet ca in Franceta Je riše. Ministra Kraussa so komaj preprosili, da je potem 1853. 1. dal izborni slovenski prevod natisniti v 500 izvodih. Na pravoslovni fakulteti v Gradcu so se slovenska predavanja ohranila le do julija 1854. 1. Poleg dr. Kranjca, ki je predaval avstrijsko - državljansko pravo, predavala sta dr. Janez Kopač (redni javni profesor in bivši rektor vseučilišča v Inomostu) kazensko-pravdni red in izvenredni profesor dr. Josip Skedl kazensko pravo. Dr. Kranjec je nehal poleti 1853.1.'), dr. Kopač poleti 1852.1., a dr. Skedl poleti 1854. 1. V tej dobi je tudi vendar še priredila slovanska komisija na Dunaju juridično-politično terminologijo. Iz kraja se je mislilo izdati skupni terminologični slovar vseh slovanskih jezikov. Konečno se je pa le toliko doseglo, da so 1853. 1. izšla tri jugoslovanska narečja v jednem zvezku, „nekaj zato, da bi se s tem bližnja njih sorodnost očitno kazala, nekaj pa zato, da bi se tu nasvetovani pravoslovni izrazi in izreki vzajemno podpirali, opravičevali in dopolnjevali" (Cigale). l) V svoji avtobiografiji pravi o tem: „Svojo docenturo sem nadaljeval že četrto leto, toda rastoče sovraštvo, katero so nasprotniki slovenstva namerili proti njej kot nepotrebni napravi, provzročilo jc, da jc polagoma pojemala. Zato sem sklenil, da prepustim to dvomljivo nameščenjc ter sc naravnost pobrinem za kako odvetniško mesto, ((ilej „ Slovan" 1885. 1., št. 21). Stalno se je ohranilo pravzaprav le posloven j evan je zakonov in razglasov v državnem zakoniku, odnosno v deželnih zakonikih (v Gradcu, Celovcu, Ljubljani in Trstu). Do 1853. leta je bilo tudi slovensko besedilo jednako avtentično. Od novembra 1849.1. do konca 1859.1. so bili poslovenjeni vsi zakoni in razglasi, veljavni v slovenskih pokrajinah. 1860. 1. so se opustili neslovanski državni zakoniki, in tudi na slovenski jezik so se prevedli le gotovo določeni razglasi in tiskali le v Gradcu in v Trstu, ker se je v Celovcu tiskanje slovenskih zakonov sploh opustilo, Kranjska dežela pa je bila prišla pod primorsko poglavarstvo. Vendar se je pa ta čudna uredba preklicala že 1861. leta, tako da so se naprej slovenili zopet vsi zakoni ali ukazi, namenjeni našim deželam. Državni zakonik in posredno tudi deželne zakonike je slovenil Matej Cigale, ki je bil začetkom 1850. leta delinitivno imenovan za ministerskega koncipista v uredništvu državnega zakonika. Lahko si mislimo stanje Cigaletovo! Nova in nemirna doba je podajala zakonov in ukazov kopo na kopo, in to vse je moralo biti objavljeno tudi v slovenskem jeziku — s pomočjo tedanje slovenske literaturice, ki niti ni imela slovarja, razun preprostega Murkovega! Odgovornost je bila tem večja, ker je izprva tudi slovenska izdaja bila avtentična in ker so že 1850. 1. oticijozni listi naglašali, da slovenski jezik ni goden za javno rabo in da se zanjo tudi ne da prirediti. Cigaletovo izobraženost, vztrajnost in vestnost je bilo zahvaliti, da je slovenščina premogla vse težave in se polagoma usposobila za pravniški, uradni jezik. Posebej za Kranjsko je slovenil do 1863. 1. Franc M a 1 a v ašič (gl. III. del, str. 74), za Štajersko do 1857. 1. dr.Jožef Muršec (gl. III. del, str. 123), nadalje dr. Radoslav Razlag, za Primorsko Fr. Cegnar. Nova ustavna doba od 1861. 1. naprej je naletela v Slovencih na skoraj neobdelano ledino v pravoslovnem pogledu. Značilno za tedanji položaj je dvoje. 1861. 1. se je ustanovila v Ljubljani „Juristische Gesellschaft". Pripravljali so jo in na pristop tudi v „Novicah" vabili trije odlični Slovenci: dr. E. H. Costa, M. Ambrož in L. Svetec. Društvo je delovalo in izdajalo letna izvestja, ki jih je od 1861. 1. do 1868. 1. urejeval dr. E. H. Costa. Izvestja, predavanja, vse je bilo nemško. Samo o priliki petdesetletnice obč. državljanskega zakonika dnč 26. januvarija 1862. 1. je imel dr. L. Toman slovenski govor „o civilnem pravu". Toliko je imelo slovensko pravoslovje od pravniškega, sicer delavnega društva v središču Slovencev, dasi naj je po pravilih prirejalo tudi slovenska predavanja in pospeševalo juridično slovensko terminologijo! Veliko bolje se tudi celo v deželnem zboru kranjskem ni godilo slovenščini. Slovenski govori so od prve seje dne 6. aprila 1861. leta pa noter do 1866. 1. v stenografičnih zapisnikih silno redki. Dr. Bleiweis je prvič slovenski govoril v seji dne 13. aprila 1861. leta o davku na vino, dr. Toman šele dnč 29. januvarija 1863. 1.; prej in slej sta oba največ nemški govorila, kakor so drugi slovenski poslanci: Ambrož, dr. Costa i. t. d. izključno posluževali se nemščine. V deželnem zboru goriškem je prvi govoril slovenski F. J. Kafol (gl. III. del, str. 120), v deželnem odboru pa je uvedel slovenski jezik Andrej Winkler (glej III. del, str. 118), da so se po njem ravnali vsi župani na Goriškem. Kaj naj se je ob takem duhu časa pričakovalo od uradov in uradnikov? Vendar se je v tej dobi po prizadevanju državnih poslancev dr. Tomana in A. Črneta položil temelj slovenskemu uradovanju z ukazom pravosodnega ministerstva od 15. marca 1862. 1. za vse sodne okraje s slovenskim prebivalstvom v področju višjih deželnih sodišč v Gradcu in v Trstu. Toda le skromen temelj, kajti slovenski jezik naj je bil opravičen le nasproti strankam, ki so zgol slovenskega jezika zmožne i. t. d. Tudi se je hotelo v praksi ta ukaz tolmačiti tako, da slovenščino dopušča le v kazenskih in nespornih rečeh, da pa ni smeti vlagati tudi slovenskih tožba, in pravosodno ministerstvo je moralo z ukazom od dne 20. oktobra 1866.1. izrecno zavrniti takšno utesnujočo razlago. Iz tega mrtvila odseva Cigaletovo neprestano delo na termino-logijskem polju, prvi „Slovenski Pravnik" in pa „Čitalnica Dr. Jak. Razlag, tedaj v Gradcu, sc je oglasil v „Novicah" 1861. 1., da hoče pod naslovom »Slov. Pravnik" izdajati kratke posnetke najpotrebnejših zakonov, potem slovenske obrazce važnih pravnih pisem, vlog, odlokov in razsodeb za sodnike in uradnike, za župane i. t. d. Kes je 1862.1. v Gradcu izšel prvi zvezek tega „Slovenskega Pravnika" z lepim prevodom meničnih zakonov, z obrazci za nekatera navadna pisma in tožbe ter tudi s kratko terminologijo. Gotovo je bil to dober pripomoček za uvedbo slovenščine v vsakdanje pravno življenje, le škoda, da se že tedaj ni nadalje izdajal, Jako lepo in koristno delo je pričel tudi dr. Ivan Geršak v Gradcu s svojo „Čitalnico", ki je v štirih zvezkih (1865, 1866) priskrbela mnogo pouka ne samo privatno - pravne, marveč tudi narodno-gospodarske in politične vsebine. Državni temeljni zakoni z dnč 21. decembra 1867., zlasti pa člen XIX., ki zagotavlja jednako pravico vsem v deželi navadnim jezikom, dali so zanesljivejšo pravno podlago in večjo moralno moč v borbi slovenskega naroda za javno veljavo svojega jezika. Delovala je tudi že v narodu večja politična zavest in to vsled izbornih govorov parlamentarcev dr. Tomana, Mih. Hermana, dr. Razlaga i. dr., vsled poučnih razprav v „.Novicah", v Einspieler-jevem „Slovencuv Einspielerjevem „.Političnem katekizmu" (1865), v dr. Vošnjakovem „Slovenci, kaj čemo?" (1866) itd. Takoj v začetku nove dobe so slovenski poslanci v deželnem zboru kranjskem začeli gojiti slovenščino za svoj izključni parlamentarni jezik. V seji dnč 1. oktobra 1868. so tudi po viharni debati dosegli sklep večine, da naj se v Ljubljani iznova osnuje akademija za slovenska pravoslovna predavanja. Temu vlada ni ustregla, pač pa je vsled najvišjega sklepa od 27. julija 1870. postavila v proračun 3600 gld. za oživotvorjenje slovenskih predavanj o predmetih judicijalnega državnega izpita na graškem vseučilišču in se isto leto cel6 resno bavila z vprašanjem zastran vseučilišča v Ljubljani; toda večina finančnega odseka in poslanske zbornice ni dovolila niti slovenskih pravoslovnih stolic v Gradcu. Slovenski pravniki so pa tisti čas hitro pokazali, da se zavedajo svojih novih nalog. Radostno so pozdravili in tudi dejansko podpirali d rja. J. R. Razlaga, tedaj odvetnika v Ljubljani, ki je 1870. 1. začel izdajati »Pravnik SlovenskiDasi je ta mesečnik imel le malo sotrudnikov, vendar je, moderno urejevan, prinašal izvrstno vsebino, teoretične razprave iz raznih pravnih strok, praktične slučaje, prevode novejših zakonov in razne obrazce za slovensko uradovanje. Tudi se je z znanstvenim orožjem boril za slovensko jednakopravnost v uradih, za slovenska pravoslovna predavanja, odnosno za vseučilišče v Ljubljani. Poleg dr. Razlaga so mu bili zvesti sotrudniki pri razpravah dr. V. Leitmaier (sedaj dvorni svetnik vrhovnega sodišča), Dragotin Tekavčič (umrl ravnatelj prisilne delavnice v Ljubljani), dr. I. Geršak (glej mej pisatelji), L. Baš (sedaj predsednik notarske zbornice 25* v Celju), dr. M. Samec (umrl zdravnik in deželni poslanec v Kamniku), f dr. J. S k o f i č (glej mej pisatelji), Jak. Hren (sedaj višjesodni svetnik v p.), dr. J. Mencinger (gl. IV. del, str. 196), Valentin Preširen (umrl sodni uradnik v Ljubljani) i. dr. Izhajal je pa le štiri leta in potem usahnil, ker je prenehalo zanimanje, to pa zbok neprijazne dobe, ki je zopet napočila slovenskemu urado vanju. Vzlic starejšim naredbam, ki niso branile slovenskega urado-vanja, vzlic členu XIX., ki je slovesno proglasil jednakopravnost jezika, vzlic lepemu razvoju pravniške in parlamentarne slovenščine, ki se je tudi faktično začela bolj razsežno rabiti pri državnih in samoupravnih oblastvih, prišlo je pod pritiskom sovražnih političnih zistemov in nekaterih oblastnih germanizatorjev tako daleč, da je proti koncu sedmega desetletja slovenski jezik iz uradnih aktov zopet skoro izginil. In 1881. I. je doživel slovenski jezik celo to ponižanje, da je vrhovno sodišče izreklo odločbo okrajnega sodišča v Kamniku za nično, ker je bila izdana na slovenskem jeziku, češ, na Kranjskem je nemščina izključno v deželi navadni sodni jezik! Tega udarca pa probujeni narod ni mirno prenašal. Tudi je nova Taaffejeva vlada stala še trdno na stališču, da „Slovanov ne pusti na steno pritiskati". Vsled interpelacije slovenskih državnih poslancev, ki so jo podpisali tudi češki in nemško-konservativni prvaki, izdal je voditelj pravosodnega ministerstva dr. Pražak ukaz z dnd 18. aprila 1882., ki je sicer le bolj obnovil prejšnje ukaze radi rabe slovenščine pri sodiščih v področju graškega nadsodišča, to isto pa naglašal jako rezko. Sodišča, ki so tudi potem skušala dvomiti o veljavnosti jezikovnih naredeb, so se kmalu prepričala, da bi se zastonj branila slovenske vloge sprejemati in slovenski reševati. Naslednja leta so prišli še drugi ukazi, ki so zagotovili rabo slovenskega jezika pri kazenskih, zlasti porotnih razpravah, ki so odprli slovenščini pot v javne zemljiške knjige, v razne uradne tiskovine, obrazce in pečate. Pogoji za slovensko uradovanje so se seveda tekom časa znatno zboljšali, ker je prirastlo dokaj pravnikov, ki so bili jezika popolnem zmožni, zlasti pa narodnih odvetnikov in notarjev, ki so sc za jednakopravnost neustrašeno borili na raznih mestih domovine. Sama ob sebi se je tako vnovič pokazala potreba slo- venskega pravniškega organa. Od 1881. leta do konca 1883. je izhajal v Ljubljani mesečnik „Slovejiski Pravnik", ki ga je izdajal in s pomočjo svojega koncipijenta dr. Ivana Tavčarja urejeval odvetnik dr. Alfonz Moschč. List je bil zelo razširjen in po svoji vsebini jako zanimiv za pravnike in tudi širše občinstvo, ker je poleg znanstvenega gradiva prinašal aktualne članke o perečem jezikovnem vprašanju, nadalje odlomke iz slovenske in slovanske pravne zgodovine, životopise pravnikov itd. Deloval je tudi na zboljšanje pravne terminologije, priobčujoč jo, in vzpodbujal k izdaji priročne zbirke slovenskih zakonov. Leta 1884. je dr. Moschč res izdal prevod občnega sodnega reda, kije potekel največ iz peresa Aleksandra Hudo ve mika. L. 1888. se je dr. Moschč zopet polotil izdajati „ Slovenski Pravnik" s sodelovanjem odličnih pravnikov, n. pr. deželnosodnega predsednika K o č e v a r j a, višjesodnega svetnika dr. A. G e r t s c h e r j a (sedaj višjesodnega predsednika v Zadru), dr J. Kavčiča, dr. J. Babnika i. t. d. (glej mej pisatelji). Proti koncu 1888. 1. je pa dozorela ideja, na katero je opozarjal 1871. 1. dr. Razlagov „.Pravnik44 in potem tudi prvi Moschčtov „Slovenski Pravnik% da je za trdni obstoj pravniškega glasila in druge naloge treba organizacije slovenskih pravnikov, kakeršno že imajo češki v Pragi in v Brnu, hrvatski v Zagrebu i. t. d. In tako se je ustanovilo društvo „Pravnik' v Ljubljani, ki je imelo svojo prvo glavno skupščino dnč 26. januarja 1889.1. Otvorila sta jo z nagovori v imenu osnovalnega odbora deželno-sodni svetnik I. Vencajz in prvi izvoljeni načelnik, odvetnik dr. Fr. Papež. Smoter društva se je določil, da goji pravne in državne vede, in sicer a) da izdaja strokovni list, b) da pospešuje izdavanje zbirk zakonov in drugih strokovnih knjig v slovenskem jeziku, c) da si naročuje strokovne liste in jih prepušča članom v svojih sobah v porabo in e) da prireja predavanja, čitanja in razprave na društvenih shodih. Društvo vodi načelnik z desetero odborniki, izmed kojih jih biva sedem v Ljubljani, a trije so vnanji. Načelnika sta mu bila: dr. Fr. Papež (1889-1892) in dr. A. Ferjančič (od 1893.1. naprej), tajnika: dr. 1). Majaron (1889—1892) in dr. M. Pire (od 1893.1. naprej), blagajnik: c. kr. notar Ivan Gogol a (od 1889. 1. dalje). Društvo je v zadnjem desetletju (1889 — 1899) izpolnjevalo označene svoje naloge in mnogo storilo. V njem se je za stalno osredotočilo literarno delovanje slovenskih pravnikov. Odslej izhaja „Slovenski PravnikM kot društveno glasilo redno vsak mesec z vsebino, ki se zahteva od modernega pravoznanstvenega mesečnika. Uredniki dejanski so mu bili: dr. D. Majaron (1889 — 1892), dr. M. Pire in dr. V. Supan (1893—1896), dr. M. Pire (1897) in dr. D. Majaron od 1898. 1. dalje). Društvo se je tudi lotilo izdajanja „avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku" in tako sta v priročni obliki izšla „Kazenski zakon" (1889) in „Kazensko-pravdni red" (1890). Oba zvezka je uredil in za praktično rabo opremil z odločbami vrhovnega sodišča dr. J. Kavčič. Največjo zaslugo pa si ie društvo pridobilo, da je spravilo na dan namesto zastarele terminologije iz 1853. 1. novo „N em šk o-s 1 o ven s ko pravno terminologijo". V letih 1890. do 1892. so društve-niki priredili terminologične izpiske iz državnega zakonika in deželnih zakonikov; to gradivo je kritično pregledal in popolnil dr. Janko Babnik, kateremu je bil na prošnjo društva tedanji pravosodni minister grof Schonborn v ta namen podelil primerni dopust. Tako je izšlo 1894.1. v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju 833 strani obsežno terminologično delo, ki odslej služi za temelj slovenskemu praktičnemu in teoretičnemu pravoznanstvu. V novejši dobi se je skrbelo tudi za popularno pravoznanstvo. Poleg tega, kar so politični časopisi prinašali za prosveto v javnopravnih stvareh, dobivalo je ljudstvo pouka iz mnogih sestavkov pravno-praktične vsebine v knjigah „Družbe svetega Mohora Veliko vrednost imajo v tem pogledn snopiči »Slov. Pravnika", ki ga je v letih 1883—1888. spisaval dr. Ivan Tavčar. Za slovenske župane je izdal okrajni glavar Ant. Globočnik v krasnem Levstikovem prevodu svoj „ N a u k " (1880), za štajerske posebej dr. Dečko »Občinski red" (1892) i. t. d. Državni zakonik, ki je za svoje moderne zakone zahteval mnogo težkih novih izrazov, slovenil je neprenehoma vestno in spretno (večkrat s pomočjo Jos. Stritarja) Matej Cigale; po njegovi smrti (1889) je prevzel uredništvo dr. K. Strekelj, a za tem (1898.) dr. Fr. Vi die. Slovensko besedilo deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko je do 1881. leta urejeval nevešči profesor Val. Konšek; od 1881. leta naprej je urednik prof. Fr. Leveč. Tudi v deželnem zakoniku štajerskem je bila slovenščina slaba, dokler ni začel (1886) prevajati prof. A. Kaspret. Za Trst in Istro je deželne zakone in ukaze prevajal Fr. Cegnar, za Goriško jih prevaja od 1876.1. naprej Ernest Klavžar. Priročne zbirke zakonov in ukazov za Kranjsko prireja dež. tajnik Josip Pfeifer; za Goriško jih je nekaj priredil E. Klavžar. V zadnjih dvajsetih letih se je tako slovenščina po naravnem, čeprav mnogo oviranem razvoju čudovito vsposobila za rabo v pravnem in javnem življenju. Kolikor je na Slovencih in kolikor dopuščajo konkretne razmere, vdomačil se je narodni jezik v sodnih in političnih uradih ter v parlamentarnih dvoranah, zasnoval si tudi svoje pravno in državno slovstvo. Se vse drugače bi seveda bilo s tem slovstvom, ako bi naš narod imel pravne učenjake po poklicu, kakoršni skrbe drugim narodom za pravo-slovje! Zopet 1890. 1. je deželni zbor kranjski zahteval slovensko pravno akademijo v Ljubljani in drugo leto so slovenski zastopniki v državnem zboru skrčili zahtevo na obnovitev slovenskih pravo-slovnih stolic v Gradcu. Odgovor je bil negativen! Ako tudi najnovejše teženje za ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani nc obrodi sadu, ostane skrb za razvoj slovenskega pravoznanstva še nadalje sam6 v rokah požrtvovalnih praktikov. Zajedno se mora pa nadaljevati borba za jednakopravnost jezika, ki, davno zagotovljena, še dolgo ni izvedena .. . Pisatelji. #) Matej Cigale (glej III. del, str. 87). — Dr. Josip Kranjec (III. 150). — Dr. Lovro Toman (III. 78). — Dr. Radoslav Razlag (III. 151). — Dr. Ivan Geršak (III. 153). — Dr. Josip Vošnjak (IV. 82, 226). - Luka Svetec (III. 77). — Dr. Janez Mencinger (IV. 196). — Bogdan Ter novec (IV. 60). Dr. Valentin Zamik1) (1837—1888), roj. v Repnjah, vzgojen v Ljubljani, součenec Sim. Jenka, Mandelca, Erjavca, Stritarja in Tuška, je šel 1855. 1. na Dunaj učit se modroslovja, izvolivši si zgodovino za svoj predmet; prihodnje leto pa sta prišla na Dunaj Janez Mencinger in Simon Jenko učit se jezikoslovja, a v kratkem so vsi trije prestopili na pravoslovno fakulteto. Po dovršenih **) Večino podatkov o pravniških pisateljih sem dobil posredovanjem gosp. dr. Danila Maj ar ona, odvetnika v Ljubljani, katerega za prijaznost lepo zahvaljujem. Prof. dr. K. Glaser. l) Slovan 1877. — Fr. Leveč, Lj. Zvon 1888. — SI. Nar. 1888, 75. — Ed. 1888, 27. — S. 1888. študijah je bil Zarnik 1862—1867. 1. odgojitelj v rodbini barona Levina Raucha, poznejšega hrvatskega bana, in se seznanil z mnogimi odličnimi hrvatskimi rodoljubi. Lahko bi bil pre prišel na zagrebško akademijo za profesorja pravoslovja, a od Raucha ni hotel sprejeti take službe. Ko se je 1868. 1. v Mariboru osnoval „Slovenski Narod", je bil tam za koncipijenta pri dr. Lorberju. Od one dobe jc ostal zvest sotrudnik omenjenega lista do smrti. L. 1871. se je preselil v Ljubljano in 1877.1. otvoril lastno pisarno. Na gimnaziji se je v njem vzbudila ljubezen do materinega jezika, ko se je z nekaterimi nadarjenimi tovariši (glej Erjavec i. dr.) vadil v slovenskem pisanju. Prvi njegov sestavek v „Nov.u 1861 je „Kako pride cesar Napoleon III. po krono v Pariz ?", kjer razlaga, da se je 1848. leta Napoleon nastanil v h6tel de Rhin s pseudonimom Jakson in zbiral tam okolo sebe svoje pristaše. Uže ta sestavek kaže, da so Zarnika živo zanimale francoske razmere, saj je uže, dovršen gimnazijalec, bil popolnem vešč francoščini, italijanščini in angleščini in je vedno pazno gledal na narodno gibanje Francozov, Italijanov in Angležev. Obširno je popisal deset let pozneje v „Novicah" 1871 „Bivšo pariško komuno in socijalizem" (Soci-jalno-politiška študija), prisvojivši si nazore zgodovinarja Buckleja, Steina in Schaffleja, Johna Stuarta Milla1). L. 1870. mu je ponujalo dovolj prilike, pečati se s Francozi; članek „La belle France"') razjasnjuje, da je ves francoski narod navdušen po domoljubnih pesnih; spis „Alzacija in Lorcna"3) zahteva, da mora narod imeti pravico izreči, kateri državi hoče pripadati; „Pad Francije in Slaveni" 4) nam predočuje, kake nasledke bo imela nesreča Francozov za Slovane. Z jednakim sočutjem je zasledoval usodo trpinov Ircev v članku „Green Erin":') in pisal „0 zedinjenji italjanskega naroda" *), tudi nam Slovanom v Avstriji je edina rešitev „V solidarnosti Slovanstva"'). Radi tega se je vestno učil pri Francozih, Italijanih in Angležih, da bi mogel tem uspešneje koristiti Slovencem z besedo in s peresom. Njegovi dopisi v „Novicah" ") z Dunaja z naslovom „0braz državnega zbora" so po krasnem humorju in pikri besedi napravili tak utis, da so jih ponatisnili nemški, češki, poljski in hrvaški listi. Pisal je uvodne članke za ') Nov. 1861. — J) Nov. 1871. — ') Navedel je voditelje socialistov raznih narodov in njih nazore; ugaja mu angleški komunist Owen. - *) Slov. Nar. 1870, 70. — '» SI. Nar. 1871, 4. — *) SI. Nar. 1871, 40. — 7) SI. Nar. 1881, 2 ... 37. — •) SI. Nar. 187«, 166-176. „.Novice" in »Slov. Narod" 10), katere je podpiral do smrti. Bil je glavni govornik na taborih v Ljutomeru, v Ormožu, Žalcu, na Vižmarjih, v Sevnici, Vipavi, Cerknici, Bistrici pri Pliberku in v Grabštajnu na Koroškem, — po pravici imenovan — oče slovenskih taborov. Govori sicer niso bili temeljiti, pa po drastičnem humorju, po skeleči ironiji je Zarnik — govornik ex abrupto — vedno navdušil poslušalce; vendar pa se je njegov dovtip preveč omejeval na ožigosanje nemškutarjev; zato je bolj vplival na preprosto ljudstvo nego na omikance. Bolje so se Zamiku posrečili „Ori-ginali iz dijaškega življenja na dunajskem vseučilišču" ,!) (»Stara pomahana glava", „Cudni možje"); nadaljeval je pet let potem opis takih originalov v sestavku »Slovenski Nikodem" ,l). V čase turških bojev nas povedeta povesti „Franc Ljubljančič — strah Turkom" ") in „Kako so v Begunjah Turka odpodili" "). Povest „Ura bije, človeka pa ni" je romantična, povest „Maščevanje usode" se nagiblje na realistično stran; obe sta natisnjeni posebej; glej bibliografijo. Dr. Janko Sernec (1834) iz Slov. Bistrice, je prebil maturo 1851. 1. v Mariboru in dosegel juridični doktorat 1857. 1. v Gradcu. Prišedši za koncipijenta v Maribor k drju. Dominkušu je marljivo pisal v razne slovenske liste o slovenski ravnopravnosti, o pravo-znanstvu in narodnem gospodarstvu. V celovškem „Slovencu" in v „Drobtinicah" (1. 1865.) je pisal o slovenščini v mariborskem sodišču (o slovenskih vlogah drja. Dominkuša). Pozneje je kakor advokat v Mariboru in nekaj časa tudi kakor poslanec v deželnem zboru štajerskem krepko zastopal slovenske težnje (govor o slovenskih zemljiško-knjižnih vpisih). Oglašal se je z duhovitimi javnopravnimi in socijalno - političnimi spisi v „Novicah" (1. 1864), v »Slov. Narodu" (1881), v »Lj. Zvonu" (1886), v »Slovenskem Pravniku" itd. Za preprosto ljudstvo je razlagal zakone v knjigah »Družbe sv. Mohorja" (1874, 1876) in za gospodinje je spisal primerno knjigo (glej: Narodno gospodarstvo). Dr. Fran ŠkofiČ, rojen 1848. 1. v Ljubljani, tukaj dovršil gimnazijske, na Dunaju pravoslovne študije, bil 1877.1. imenovan za sodnega pristava v Kostanjevici, 1883. leta za sodnika v Kostanjevico, odkoder je bil 1886.1. premeščen v Skofjo Loko. Tu •) Cel. Slov. 1867, 21. — ,0) Nov. 1861, 167 seqq. — ") „Naš narod 1867.1.", Nov. 1867, 123; „Stranka posredovanja", op. cit. 146. — ") „Samo znati s« mora", SI. Nar. 1870, 41. - ") Nov. 18<>2, 166 ... 444. — '*) Nov. 1867, 320 .. . 429. - ") Nov. 1867, 280. — »•) Nov. 1867. je dnd 7. julija 1892. umrl za jetiko. Slovenskemu pravoznanstvu je začel že kot dijak služiti v Razlagovem „Pravniku" (1870). Zgodaj je tudi pisal popularne pravne sestavke za knjige „Družbe sv. Mohorja", pozneje bil zvest sotrudnik »Slov. Pravnika", v katerem je priobčeval daljše ali krajše, vedno bistroumne razprave. Priredil je tudi slovenski prevod „meničnega zakona in menične pravde z vrhovno-sodnimi odločbami", ki pa še ni tiskan. V oporoki je imenoval „družbo sv. Cirila in Metoda" za univerzalno dedno naslednico. Fran Šuklje iz Ljubljane (1849) je bil sedmošolec prostovoljec dnč 3. julija 1866. 1. v bitki pri Kraljevem Gradcu smrtno ranjen. Ko je okreval, je prebil 1867. 1. maturo in je nato študiral na Dunaju, kjer je med svojimi slovenskimi tovariši mnogo storil za razvitek društvenega življenja. Služboval je v Novem mestu, v Ljubljani, odkoder jc bil prestavljen v Dunajsko Novo mesto 1877. 1., potem zopet v Ljubljano in 1885. 1. na Dunaj; od istega leta državni poslanec je postal 1895. 1. dvorni svetnik, ravnatelj osrednje zaloge šolskih knjig na Dunaju. Sotrudnik Stritarjevemu „Zvonu" je ta list podpiral z zgodovinskimi spisi, n. pr. „Pravi vzroki francoske revolucije" '), ^Zgodovinske žene: Virginia, Lu-krecija, Emilia Galotti" *), „Boj Otokarja II. z Rudolfom I."8). Večje zgodovinske spise je objavljal v knjigah „Matice Slovenske", n. pr. France Palaeky4); razdeljeno je življenje češkega zgodovinarja a) v mladostno (1798 do 1823), b) v znanstveno (1823—1848) in c) v d6bo javnega delovanja (1848—1876), potem je Palacky opisan kot človek in učenjak. Spis je temeljit in sestavljen z navdušenjem. Drugi obširen spis je „Avstrijsko medvladje in ustanovitev habsburške vlade" (1246 do 1283)4). Spisan je sestavek z vsem kritičnim aparatom in v izborni besedi. Lahko se reče, da je ta razprava po svoji obliki in vsebini najboljša slovensko pisana zgodovinska študija. Sploh je pisatelja najbolj zanimala zgodovina srednjega in novega veka, kakor kažejo navedene razprave in sestavek „Tridesetletna vojska" •). ') Zv. 1870. — ') Zv. 1870. — ') Zv. 1877/— *) Ltp. SI. Mat. 1877. — Jako priljubljena tvarina jc njegovemu živemu duhu francoska revolucija; to dokazujejo sestavki: „Narodna skupščina francoska", Zv. 1878; „Franeoska družba pred 1789. 1." in „U livre rougc", Lj. Z v. 1889. — s) V„Spomeniku o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem". Ljubljana 1883. — •) Progr. novomeške gimnazye 1874. — Dostavi: Maria Antoinetta v ljubljanskem Zvonu 1884. L. 1883. izvoljen v deželni zbor kranjski, je na čelu strankarskega boja urejeval 1884. in 1885. leta „Ljubljanski List", v katerem se nahajajo med drugimi spisi tudi njegovi „Spomini na bitko pri Kraljevem Gradcu". Pisal je mnogo za „Slov. Narod" pod in nad črto, n. pr. „Dolenjske mestne volitve"7), „Ustavoverci in mi" "), „Novi davek na žganje in Slovenci"8), „Lex Lichtenstein in naši pomisleki"10), „0 borzi in borzni trgovini"11). Jako živo je pisana ocena ,r) sestavka „Časniki in časnikarstvo" (v SI. Nar.). Zadnja leta se je pečal izključno s politiko in imel v deželnem zboru kranjskem (1883 — 1895) in v državnem zboru mnogo govorov, ki so se tikali gospodarskih in denarstvenih stvarij; ti govori so vsakokrat obujali splošno pozornost tako po odbrani obliki kakor zanimivi in poučni vsebini. Suklje slovi za strokovnjaka v denarstvenih državnih vprašanjih. V „Slov. Pravniku" je pisal o reformi pravoslovnih študij (1891) in o reformi naših direktnih davkov (1893). Anton Globočnik pl. Sorodolski je bil rojen 1825. 1. v Železnikih in je dovršil 1848. 1. pravoslovne študije na Dunaju. Potem je vstopil v uradništvo in postal 1855. 1. okrajni sodnik v Štubici na Hrvatskem, 1857.1. okr. predstojnik v Čakovcu, 1863. 1. v Postojni, kjer je bil 1867. 1. imenovan okrajnim glavarjem in ostal do 1885.1., ko je bil vladni svetnik premeščen v Ljubljano. Leta 1890. je po 401etnem službovanju stopil v pokoj in zadobil plemstvo. Skupina gorenjsko-notranjskih mest ga je 1891. 1. poslala v državni zbor, iz katerega je pa izstopil 1896. 1. Globočnik je sodeloval pri političnih programih Slovencev 1848. 1., član in tajnik „Slovenskega društva" na Dunaju. Tem zanimivejši je njegov spis v „Izvestjih" muzejskega društva (1898): „K petdesetletnici slov. narodnega probujenja." Pozneje, povsod izboren uradnik, je obdelaval upravno pravo v nemškem in slovenskem jeziku. Njegov „Leitfaden fiir Gemeindevorsteher in Krain" iz 1878. 1. je izšel 1880. 1. v klasičnem prevodu Levstikovem pod zaglavjem: „ N a u k slovenskim županom." Za „Slov. Pravnik" je napisal v obliki razpredelnic: „Instancije v občinskih zadevah kranjskih" (1888), „Pravne stopnje in njih roki v upravnem posto- 7) SI. Nar. 1873, 247. — ") SI. Nar. 1880, 60; „Sub auspiciis", SI. Nar. 1888, 115. — •) SI. Nar. 1878, 127, 130, 133. — ■») SI. Nar. 1888, 67, 63, 1875. - ") Lj. Zv. 1889. - ") Ed. 1884, 11 id. panji" (1890), „Vkupnost v javnem in zasebnem pravu" (1890). V nemškem jeziku je izdal knjige 'o upravni in pravni zgodovini kranjske dežele (1888; 1893), o zgodovini avstrijskega denarstva (1897), nadalje jako obsežne repertorije avstrijskih zakonov in naredeb (1878, 1883, 1893) i. dr. Dr. Alfonz Mosche, 1839. 1. porojen v Ljubljani, najprej 1866.1. odvetnik v Slov. Gradcu, pozneje od 1868. 1. v Ljubljani, od 1898. 1. predsednik odvetniški zbornici. Leta 1881. je začel izdajati »Slov. Pravnik" in zanj mnogo pisal, dokler radi pre-obilih poslov ni koncem 1883. 1. odložil uredništva. Oskrbel je sodelovanjem A. Hudovernika potrebni prevod „Občnega sodnega reda", ki ga je založil in izdal 1884.1. Obnovil je »Slov. Pravnik" 1888. in potem 1889. 1. izročil društvu »Pravniku". Dr. Mosche je po svoji pisarni od 1881. leta dalje začel odločno in uspešno borbo za jednakopravnost slovenščine pri sodiščih. Od 1883—1889.1. poslanec v kranjskem deželnem zboru, jc bil predsednik finančnega odseka, izdelal načrt za konvertovanje zemljiško-odveznega dolga in izdal v ta namen posebno brošuro. Tudi sicer je prejšnji čas mnogo obdeloval narodno - gospodarska vprašanja po slovenskih časopisih. Dr. Ivan Tavčar (glej IV. del, str. 120) zavzema tudi med slovenskimi pravniki odlično mesto. Dr. Moschetovcmu »Slov. Pravniku" (1881—1883) je bil sourednik in glavni sotrudnik, ki je posebno živo vzpodbujal pravnike, da naj skrbe za svoje slovensko glasilo. V istem listu in v »Slov. Narodu" je v tisti dobi z mnogimi duhovitimi članki branil slovensko uradovanje. Posebno zaslugo pa si je pridobil za popularno pravoznanstvo, da je „Družbi svetega Mohorja" spisal »Slov. Pravnik", ki je izhajal v posameznih snopičih od 1883. do 1888. 1. V jasni in zanimivi besedi so tu razloženi najpotrebnejši zakoni in pojasnjeni s praktičnimi vzgledi. To je obsežna poljudna knjiga, kakršne drugi jeziki za pravno stroko ne premorejo. S svojo odvetniško pisarno, ki jo je otvoril dr. Tavčar začetkom 1884. 1., je prav mnogo storil za razširjenje slovenskega uradovanja. Izvoljen v deželni zbor kranjski 1889.1., je tu večkrat ostro bičal posamezna oblastva, ki slovenščine niso vpoštevala. Dr. Jakob Kavčič, porojen 1851. 1. na Gorenjem Vrsniku pri Žireh, je končal gimnazijske študije v Ljubljani 1872.1., pravo-slovnc študije pa na Dunaju 1877. 1. z doktoratom, bil imenovan 1879. 1. sodnim pristavom v Ilirski Bistrici, 1886.1. namestnikom državnega pravdnika v Ljubljani, a 1897. 1. deželnosodnim svetnikom istotam. Pisal je popularne pravniške razprave v knjige »Družbe sv. Mohorja" (1883), a znanstvene v »Slov. Pravnika" od 1882. 1. naprej. Živo so pisani njegovi „pravniški razgovori" v »Slov. Pravniku" 1888.1., a temeljiti so njegovi pledoyerji za slovensko pravno akademijo, odnosno za slovenske pravniške stolice v istem listu (1890. in 1891. 1.). Ko se je društvo „Pravnik« odločilo, da bode izdajalo priročno zbirko avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, je dr. Kavčič takoj z mnogim trudom uredil kazenski zakon in pa kazensko-pravdni red, dodavši obema po-znejšnje, zraven spadajoče zakone in tudi odločbe kasacijskega sodišča. Prvi zvezek je izšel 1889. 1., drugi pa 1890. 1. Mnogo njegovih razprav pa so priobčili tudi nemški pravniški listi. Fran Kočevar pl. Kondenheim, rojen v Planini na Notranjskem 1833. 1. od kmetskih starišev, postal 1885. leta predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, dobil 1895. 1. plemstvo in umrl dnč 19. decembra 1897 v Ljubljani. V letih 1886 in 1887 je sestavil za sodno postopanje veliko število slovenskih obrazcev in v »Slov. Pravniku" 1888.1. je priobčil, pravnik temeljitega znanja, mnogo zanimivih razprav. Karol Pleško, rojen 1834. 1. v Ljubljani, je dovršil pravo-slovne študije na Dunaju 1856. 1., potem služboval pri političnih uradih na Kranjskem, od 1872. 1. naprej pa bil okrajni sodnik v Črnomlju, na Vrhniki in v Litiji. L. 1881. je bil imenovan deželnosodnim svčtnikom v Novem mestu, potem premeščen v Ljubljano, kjer je po 42 letnem službovanju šel 1898.1. v pokoj z naslovom višjesodnega svčtnika. Umrl je v Ljubljani dnč 23. aprila 1899. Pleško je bil z vsem srcem udan slovenski stvari in slovenskemu uradovanju ter sodeloval skoro pri vseh letnikih slovenskega pravniškega glasila. Društvu »Pravnik" je bil ustanovitelj in prva leta tudi odbornik. Dr. Andrej Ferjančič, porojen na Slapu pri Vipavi 1848.1., je študiral na gimnazijah v Ljubljani in Gorici, dosegel 1875. 1. na dunajskem vseučilišču doktorat prava, stopil potem v državno službo, bil 1876. 1. imenovan sodnim pristavom v Ptuju, potem namestnikom državnega pravdnika v Novem mestu, odtod 1886. 1. premeščen v Ljubljano, kjer je od 1893.1. svčtnik deželnega sodišča. Notranjske kmetske občine so ga 1886.1. poslale v državni zbor, kjer je, 1891. in 1897. 1. iznova izvoljen, dosegel 1898. leta čast prvega zborničnega podpredsednika. Na Dunaju vnet zagovornik slovenske ravnopravnosti, je v domovini deloval na to („Slovenski Pravnik" 1888 in 1889), da sc je vstanovilo društvo „Pravnik", ki naj bi izdajalo slovenske zakonike, skrbelo za jednotno pravno terminologijo in obstoj slovenskega pravniškega lista. Odkar „Slovenski Pravnik" izhaja, zalaga ga dr. Ferjančič s kritičnimi sestavki, zadevajočimi največ pripravljene načrte zakonov. V letniku 1892. je podal zbirko vseh ukazov, ki se tičejo slovanskega, zlasti slovenskega, odnosno hrvatskega uradovanja. Izza 1893.1. je predsednik društvu »Pravnik". Dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani, je bil rojen v Mokronogu 1838. 1., dokončal gimnazijo v Novem mestu 1857.1., dosegel doktorat v Gradcu 1866. 1., otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani 1879.1. Deželni poslanec kranjski je od 1883. 1. Društvu „Prav-niku" je bil prva štiri leta (1889—1892) predsednik, „Slovenskemu Pravniku" prvo leto (1889) sourednik, pozneje sotrudnik. Fran Višnikar (1849) od Sv. Križa v litijskem okraju, je, dokončavši ljubljansko gimnazijo 1870. 1. in pravoslovne študije na Dunaju, bil nekaj časa v sodni praksi v Ljubljani, potem sodni pristav v Ilirski Bistrici, 1885.1. pa imenovan za okrajnega sodnika v Ribnici, 1896. 1. istotam za deželnosodnega svetnika. Udan slovenskemu uradovanju se je 1887 1. v „Ljublj. Zvonu" uprl jeziku v »Sodnih obrazcih" Bogdana Trnovca, ki mu je potem istotam v „zaščičenje" odgovarjal. 1894. 1. izvoljen v državni zbor, je v posebnem odseku sodeloval pri novih civilnopravdnih zakonih in priobčil o njih daljšo razpravo v „Slov. Pravniku" (1895), kateremu je sploh sotrudnik. Dr. Edvard Volčič, porojen 1858. 1. v Senožečah na Notranjskem, se je šolal na gimnaziji v Ljubljani ter na vseučilišču dunajskem. Pravo slo vje je dovršil 1881.1. Služboval je pri raznih sodiščih, največ po Dolenjskem, sedaj je c. kr. sodni tajnik v Novem mestu. Ze gimnazijec se je mnogo brigal za slovensko in slovansko slovstvo ter za narodni napredek sploh. Sestošolec ustanovil je tiho dijaško društvo, v katerem so se sošolci učili drugih slovanskih jezikov in izdajali svoj pisan leposloven list „Lipa". Sotrudniki so mu bili razun Volčiča mej drugimi: Luka Pintar, sedaj c. kr. kustos lic. biblijoteke v Ljubljani, Josip Škofic, f c. kr. sodni pristav v Velikih Laščah, dr. Henrik Tuma, sedaj odv. koncipijent in dež. odbornik v Gorici, in dr. Fran Zbašnik, sedaj dež. tajnik v Ljubljani. Izšlo je 12 številk; glave je risal akad. slikar Simon Ogrin (tedaj učenec Wolfov). „Lipo" ima sedaj dr. Volčič. Na Dunaju je, živahen član »Slovenije", ustanovil pravni odsek in društveno knjižnico ter zagovarjal slovstveno delovanje v društvu. Občeval je s Cigaletom, Baudouin de Courtenay-om, od katerih ima več pisem itd. Prišedši 1882. 1. v Ljubljano, je bil tajnik pevskemu zboru Čitalnice. Kasneje se je potegoval za gospodarski napredek naroda ter je v tem oziru osnoval več posojilnic (prvo v Žužemberku 1891. 1.), ki se oslanjajo na pravila prejšnjih slovenskih, a imajo tudi bistvene točke Reifteisenovega sostava; vse te posojilnice uspevaja dobro, nekatere prav dobro. V letih 1894 — 1897 zopet v Ljubljani, je vztrajno deloval v odboru „Glasbene Matice" ter je, prišedši v Novo mesto 1898.1. ustanovil samostojno šolo iste Matice, ki uspeva dobro. V soglasju s temi stremljenji so tudi njegovi sestavki, listki in drugi članki po raznih listih. Večje zanimivosti so: v letopisu Matice slovenske 1880.1. „0 pristnosti kraljedvorskega rokopisa", v „Slovanu" 1884.1.: „Bojanci" (krajepis), v „Slovanu" 1885.1.: „Dr. Josip Kranjec" (obširen životopis), v »Slov. Pravniku" (1881 — 1883) več člankov o slov. uradovanju in pravicah sodnih uradnikov, med temi koncem 1883. 1. pismo z Dolenjskega, nasvetujoče, da se ustanovi slovensko pravniško društvo. V »Slov. Pravniku" 1895.1. je izšla iz njegovega peresa daljša razprava „0 naših agrarskih operacijah in dotičnih zakonih", katero je primerno prirejeno prinašal tudi »Kmetovalec". Aleksander Hudovcrnik, sedaj notar v Kostanjevici. Porojen v Zatičini 1861. 1., je dovršil gimnazijo v Novem mestu 1878.1., a p ra vos lovne študije na Dunaju. Tu je bil jako delaven član „Slovenskega lit. društva" 1881. in 1882. 1. Mnogo se je bavil s slovanskimi književnostmi, zlasti z rusko in poročal o najnovejših proizvodih v »Ljublj. Zvonu" in drugih listih. Posebno se je zanimal za narodno pravo in pravne običaje v Slovencih, za črnogorsko zakonodavstvo, za sloveče slovanske pravnike, in nabiral stare slovenske pravne spomenike. O vsem tem je napisal več daljših in krajših sestavkov v dr. Moschetovem »Slov. Pravniku" 1882. in 1883.1. V istem listu je 1882.1. pri- občeval pravno terminologijo. Umestna sta životopisa Tomaža Dolinarja (1883.1., str. 113.) in dra. J. R. Razlaga (1883. 1., str. 211). Iz njegovega peresa je največ potekel tudi slovenski prevod „Občnega sodnega reda", ki ga je založil in izdal 1889. 1. dr. A. Mosche. Dr. Janko Babnik, porojen 1861. 1. v Ljutomeru, je dovršil gimnazijo v Mariboru 1879. 1. in bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava 1884. 1. Služboval je pozneje pri sodiščih na Kranjskem in bil koncem 1899. 1. imenovan tajnikom v pravosodnem ministerstvu. Bavil se je mnogo s pravno zgodovino in priobčil 1882—1883. 1. v „Letopisu Mat. Slov" učeno razpravo „Sledovi slovenskega prava", ki jo je ugodno ocenil tudi praški „Athenaeum" 1884. leta. Težko in zamotano vprašanje o jugoslovanski zadrugi je razpravljal v „Kresu" 1884.1. Ocenil je temeljito nadalje Kraussovo knjigo „Sitte und Brauch der Siid-slaven" v „Ljubljanskem Zvonu" 1886. 1. Bil je dejanski urednik »Slov. Pravniku" 1888. leta, a poznejšim letnikom sotrudnik. Leta 1894. je v imenu društva »Pravnika", kateremu je vsa leta odbornik, sodelovanjem J. Vcncajza, dr. 1). Majarona in Fr. Milčin-skega končno uredil „Nemško-slovensko pravno terminologijo", ki jo je založila c. kr. dvorna in državna tiskarnica na Dunaju. Priobčil je tudi nekaj životopisov, tak6: V. V. Vereščagina, A. A. Ivanova (Kres 1882), Puškina (Slov. Narod 1880). Dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani, je bil por. 1860.1. v Borovnici. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani 1878.1. in pravoslovne študije na Dunaju, je vstopil najprej v sodno prakso na Dunaju, potem pa 1887.1. v odvetniško prakso v Ljubljani, kjer je bival do konca 1892. 1., ko se je preselil na Dunaj. Tu je prebil odvetniški izpit in 1894. 1. otvoril v Ljubljani svojo pisarno. — Ze kot gimnazijec je bil stalen sotrudnik »Vrtcu" (1875 -1878), dopisnik „Novicam", »Slov. Naroduu in »Slovencu". Pozneje, z Dunaja je zdatno začel podpirati »Slov. Narod" z dopisi, listki in uvodnimi članki; od 1884. do 1886. 1. je bil njegov glavni sotrudnik ter zanj napisal pod raznimi psevdonimi in šiframi brez števila političnih Člankov in poročil ali listkov. Kot visokošolec je tudi zalagal „Sočo" ') in »Edinost" '1) s članki največ politične vse- ') n. pr. članek o Kopitarju in njegovi slavnosti, 1880. — ') n. pr. članki za nadsodišče v Ljubljani, 1881. bine. Novelistično pero je zastavil v Stritarjevem »Zvonu" (1879) in „Slovanu" (1886), feljtonistično razun v »Slov. Narodu" tudi v „Slovanu" (1884), kritično v „Slovanu" (1884, 1885) in „Ljubljanskem Zvonu" (1884). Največkrat je podpisan Danilo ali — o. —, — n., Q., M. Bil je na Dunaju tudi sourednik slovenskemu delu zaplenjenega „Slavjanskcga almanahau (1880), član in pred sednik „ Slovenskega literarnega društva" 8). Na slavnostih dunajske „Slovenije" je odbrano govoril o Prešernu (1879., 1880., 1882. in 1885.1.) in Stritarju (1886.1.) in tudi v spisih proslavljal in presojal odlične slovenske može, n. pr. Miklošiča ob sedemdesetletnici4), Ivana Vesela Koseskega5), Mateja Cigale ta0), Davorina Trstenjaka.7) Poslednjemu, s katerim sta si mnogo dopisovala, je tudi po smrti v spomin govoril v čitalnici ljubljanskis), a za to dobil v „Slovencu" oster odpor. — Ko je koncem 1887. leta prišel v Ljubljano, se je njemu in dr. Vošnjaku poverilo glavno uredništvo »Slov. Naroda", katero je trajalo do srede 1888. leta. Potem je bil soustanovnik društva »Pravnik", v letih 1889. do 1892. njegov tajnik in urednik njegovega glasila »Slovenskega Pravnika". L. 1892. je bil ob enem od pomladi do jeseni glavni urednik »Slov. Naroda". Uredništvo tega dnevnika je prevzel znova poleti 1894. in je obdržal do začetka 1897. leta. Ta leta se je sploh bavil samo s političnimi in socijalnimi vprašanji ter bil 1895. 1. izvoljen v kranjski deželni zbor. V zasedanju 1898. 1 je utemeljeval predlog radi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani in o tem sestavil obširno „spomenico", ki se je v jeseni 1898. leta v imenu dotičnega odbora predložila vladi in državnemu zboru. Spomenico je tudi posebej izdal pod zaglavjem „Za vseučilišče v Ljubljani" v slovenskem in nemškem jeziku. L. 1898. je zopet prevzel uredništvo »Slovenskega Prazniika"\ istega leta je izdal „Letno poročilo društva Gospodinjske šole", v katerem opisuje in Slovencem priporoča snovanje gospodinjskih tečajev za dekleta iz manj imovitih slojev. Urednik »Slov. Pravnika" je v letih 1889.—1892. in od 1898.1. dalje spisal zanj mnogo strokovnih razprav, skoro vse književne ocene in razne vesti, priredil nebroj praktičnih slučajev, pri vsem pa skrbno pazil na jednotnost pravniškega besedoslovja. ') Ljublj. Zvon 1881. — *) SI. N. 1883, 266. — 4) SI. Nar. 1884, 74. — •) Slovan 1887; SI. Prav. 1889. — ') Slovan 1887. — ■) Lj. Zv. 1890, 256. Anton Leveč (1852) iz Radomelj je dovršil gimnazijo v Ljubljani (1873) in pravoslovne študije na Dunaju (1878), bil potem sodni pristav v Sevnici in v Ljubljani, okrajni sodnik v Ložu, in je sedaj sodni svetnik v Novem mestu. Leta 1889. je spisal in izdal knjigo „Zbirka obrazcev k občnemu sodnemu redu I. zvezek". Drugi zvezek ni izšel, ker je bilo videti, da se občni sodni red kmalu umakne novemu civilno-pravdnemu redu. Obrazce po zmislu novih civilno-pravdnih zakonov je A. Leveč že priredil in izidejo v kratkem. Sicer je priobčil več sestavkov v „Slovenskem Pravniku". Poleg tega je Leveč (A. L. Bistriški) spisal nekaj gledaliških iger, ki jih diletantje po deželi radi predstavljajo. Začel jih je tudi izdajati koncem 1899. 1., kakor kaže I. zvezek „Lokavi snubač". Dr. Ivan Dečko, porojen 1859. 1. v Središču na Štajerskem je dovršil pravoslovje v Gradcu, bil odvetniški koncipijent v Mariboru in v Celju, kjer je 1892. 1. otvoril svojo odvetniško pisarno. Mej prvimi slovenskimi publicisti v Spodnjem Stajerju, je v neštetih člankih in dopisih branil po „Siidsteierische Post", „Slovenskem Narodu", „Domovini" in drugod slovensko stvar na Štajerskem in Koroškem, temeljito pretresajoč posamična važna vprašanja ali spretno polemizujoč z narodnimi nasprotniki. Vrlo zanimiv je njegov zgodovinski spis v „Ljublj. Zvonu" (1883): „Slovenska predavanja na graškem vseučilišču". Ob jednem je stalen sotrudnik »Slov. Pravnika". L. 1892. je sestavil in v Celju izdal „Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja. I. zvezek. Občinski red in občinski volitveni red itd." Ta zbirka naj bi pomagala slovenskim županom štajerskim pri uradovanju; zato ima tudi obilo obrazcev. Poslanec v štajerskem deželnem zboru zastopa dr. Dečko v spretnih govorih odločno slovensko stališče. Dr. Viktor Supan, rojen 1864. 1. v Ljubljani, je tu dovršil 1882. 1. gimnazijo in na Dunaju 1888. 1. bil promoviran doktorjem prava. Začetkom avskultant na Dunaju in v Ljubljani, je prestopil v odvetniško prakso in 1894. 1. otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani. Umrl je 1897. leta. Jako marljivo je zbiral gradivo za pravoznanstvcne osnove. Od 1893. 1. do smrti je bil poleg dr. Pirca urednik »Slov. Pravnika", katerega je zalagal z raznimi stvarmi. Zanimiva je njegova študija v 1894. 1. „o suponi in spregi po novem obč. imovinskem zakoniku za kneževino Crnogoro". Dr. Makso Pire (1864.) iz Ljubljane, je tu dovršil gimnazijske študije 1883. 1., v Gradcu pa pravoslovne. Odvetniško pisarno je otvoril 1897. 1. v Ljubljani. 1893. 1. je prevzel tajništvo društva „Pravnika" in pa poleg dra. Supana uredništvo „.Slovenskega Pravnika"; to je obdržal do konca 1897.1. Kakor tajnik toliko let si je pridobil mnogo zaslug za društvene namene; urednik je spisal več člankov, priredil za vsak list sodne in druge odločbe, književna poročila in razne vesti. Ivan KavČnik, roj. 1858. 1. v Dragomeru pri Brezovici, je dovršil gimnazijo v Ljubljani 1878. 1. in pravoslovje na Dunaju 1883. 1. Imenovan 1888. 1. sodnim pristavom, je služboval v Kranju in Ljubljani, kjer je od 1897. 1. sodni tajnik. Jeden najmarljivejših sotrudnikov »Slov. Pravnika" od 1891. 1., je v tem listu priobčil več temeljitih pravnih študij in skušal rešiti mnogo teoretično in praktično zanimivih pravnih vprašanj. Fran Geiger, rojen 1862. 1. v Kranju, je, dovršivši gimnazijske študije v Gorici, pravoslovne pa na Dunaju, vstopil 1887. 1. v državno službo finančne stroke, bil 1899. 1. imenovani davčnim nadzornikom v Krškem in odtod 1892. 1. premeščen v Kočevje. L. 1896. je umrl na dopustu v Gorici. V „Slovenskem Pravniku" (1888—1890. in 1895. 1.) je priobčil več izvirnih razprav o davkih zlasti tehtno kritiko o davčni preosnovi. Dr. Juro HraŠovee je bil rojen 1858. 1. v Sisku, kjer je bil njegov oče, Slovenec iz ljutomerskega okraja, takrat okrajni sodnik. Od očeta Franca, častitega slovenskega starine, ki je od 1862. do 1889. 1. služboval v tužnem Korotanu, navzel se je pristnega narodnega duha, ki mu je ostal, dasi je študiral na gimnazijah v Celovcu in Solnogradu, na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju. Odvetniški kandidat je vodil pisarno dr. Zamiku v Ljubljani do jeseni 1886.1., ko je postal odvetnik v Slovenjem gradcu, odkoder se je 1889. 1. preselil v Celje. Dr. Hrašovec je odbornik društva „Pravnika" od 1890.1. naprej, jeden najmarljivejših sotrudnikov v vseh letnikih »Slov. Pravnikau, sploh dosledno vnet zastopnik slovenskega uradovanja. Dr. Rupert Bežek, porojen 1858.1. v Postojini, je dovršil gimnazijo 1877. leta v Ljubljani in se na dunajskem vseučilišču najprej posvetil klasični filologiji, pozneje pa pravoslovju. 1884. 1. 26* je vstopil v notarsko prakso v Ljubljani in 1890. 1. bil imenovan notarjem v Tržiču, odkoder so ga 1892. 1. premestili v Žužemberk. Tu se je iznova bavil s pravnimi znanostmi, da je bil 1893.1. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Od 1897. 1. je notar v Zatičini. Muzikalno jako izobražen je prva leta priobčeval v „Narodu" ocene o slovenskih muzikalijah in koncertih. Od 1893. 1. naprej je v »Slov. Pravniku" iz njegovega peresa več korenitih študij civilističnih, tako tudi v „Zeitschrift fiir s Notariat1; komentara o občnem drž. zakoniku Krainz in Stuben-rauch se večkrat nanašata na dr. Bežkove štuUije. Dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju, porojen 1857. 1. pri sv. Juriju na Sčavnici, je dovršil gimnazijo 1876. 1. v Mariboru, pravoslovne študije 1880. 1. pa v Gradcu. Sodni pristav v Slovenski Bistrici (1886. 1.) je imel radi odločno slovenskega delovanja mnogo neprilik s svojimi predstojniki. L. 1890. premeščen v Lož, se je rajši odpovedal nadaljnji sodniški službi in prestopil k odvetništvu. Oglašal se je mnogo po raznih časopisih za slovensko ravnopravnost in neodvisnost sodnikov v »Slov. Pravniku" (1888., 1892., 1899. 1.) in v dunajski „Gerichtszeitung" pa priobčil več sestavkov pravoznanstvene vsebine. Ivan Okrctič, r. 1858. 1. v Kostanjevici na Krasu, je dovršil gimnazijo v Gorici 1878. I., pravoslovje na Dunaju. Služboval je potem na Primorskem pri sodiščih in državnem pravdništvu. De-želnosodni svčtnik je bil zbok jezikovnega in kazenskopravnega znanja prideljen 1898.1. c. kr. generalni prokuraturi. Od 1896.1. naprej zalaga »Slov. Pravnik!'1' redno z najnovejšimi, zanimivimi odločbami iz kazenskopravne prakse, katere prireja v lepi slovenščini. Dr. Ludovik FilipiČ, porojen 1852 1. v Mali Nedelji pri Ljutomeru, je dovršil gimnazijo v Mariboru 1871. 1. in otvoril svojo odvetniško pisarno v Celju 1884. I. Priredil je slovenski prevod novega civilno-pravdnega reda ter sodnega pravilnika in ga izdal v dveh priročnicah (Celje 1897). Prevod je točen in lep. Henrik Šturm iz Metlike (1864) je študiral gimnazijo v Ljubljani (1884), pravo na Dunaju (1888), služboval v Novem mestu in je od 1894. leta dalje sodni pristav v Metliki. Priobčil je več pravnih študij v dunajski „Gerichts-Zeitung" in zadnji čas v ..Slov. Pravniku Dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, rojen 1864. 1. pri Sv. Križu blizu Maribora, dovršil gimnazijo v Mariboru (1886), pravoslovne študije na Dunaju (1890), je poleg drugega spisal za »Slov. Pravnik" daljšo študijo „Užitninske družbe" (1896). Dr. Fran Zupane, porojen v Kranju 1853. leta, je dovršil gimnazijo v Ljubljani 1872.1. in postal doktor medicine v Gradcu 1877. leta. Stopil je v politično službo in bil 1898. 1. imenovan vladnim svetnikom ter deželnim zdravstvenim referentom v Ljubljani. Leta 1889. je začel priobčevati v „Slov. Pravniku" slučaje „iz sodno-zdravniške prakse", ki so pa prikrojeni tako, da se sistematično razvijajo v razlago sodne medicine. Nadaljeval je te sestavke tudi v letih 1890 ter 1891 in tako ustvaril skoro knjigo, prvo te vrste v slovenskem jeziku, dovršeno po stvari in obliki. Utemeljil je slovensko zdravniško terminologijo in tako pripomogel, da tudi zdravniki pri sodnih, zlasti porotnih razpravah oddajajo slovenske izvide in slovenska izvedenška mnenja. V nemškem jeziku je spisal 1893 1. „Das Land Krain und seine offentliche Gesundheit". Dr. Peter Defranceschi, rojen 1863. leta v Ajdovščini, je dovršil gimnazij v Trstu 1884. 1., a medicinske študije v Gradcu 1890. 1. Nekaj časa na klinikah v Gradcu in na Dunaju, prevzel je 1893. 1. vodstvo bolnice v Kandiji pri Novem mestu, kjer je okrožni in sodni zdravnik. Od 1898. 1. naprej priobčuje v „Slovenskem Pravniku11 sodno zdravniška mnenja, v katerih se posebno kažejo lepi slovenski termini za zdravniško znanost. Dr. Janko Pajk (glej IV. del, str. 200) je v „Slovenskem Pravniku" obdelaval pravno modroslovje v člankih: „Dotike prava in nravstva" (1892), „0 nravstveni obvezanosti" (1893), „Notranji gon, vir nravstenosti" (1897). Tudi je priobčil (1892) nekaj besedja za to ožjo stroko. Dr. Ivan Žmavc, por. 1871.1. v Zlogonskem pri Brežicah, je študiral od 1890. naprej na univerzah v Rimu (sholastično filozofijo), v Gradcu (prirodne vede, matematiko) in na obeh univerzah v Pragi (iznova filozofijo, dalje socijalne vede), kjer je bil 1898. promoviran na nemški fllozofijski fakulteti, in kjer je sedaj uradnik vseučiliščne knjižnice. Iz študija filozofije privedla ga je etika in politika (državoznanstvo) k socijalnim znanostim, osobito k politični ekonomiki, v kateri sedaj največ deluje. Dr. Žmavc se trudi, preiskovalno metodo Aristotela uporabljati na gospodarske nauke ter tako pospeševati znanstvo. Dr. Žmavc je spisal z raznimi pseudonimi obsežnejše razprave in manjše članke, večinoma soci-jalno-politične, često aktualne vsebine od 1897. 1. v listih, in sicer v slovenskih: »Slov. Narod", »Ljubljanski Zvon", „Nova Doba" (v Pragi 1898); v čeških: „Naše Dobau (v Pragi), „Českd My si" (ravno tam); v nemških: »Politik" (v Pragi), „Siiden" (na Dunaju) itd. Strokovno-znanstveno je začet pisati slovenski na polju politične ekonomike v »Slov. Pravnik" 1899.1. Nemški objavil je s torišča etike zgodovinsko-filozofično razpravo: „Die psychologisch -ethische Seite der Lehre Thomas von Aquin iiber die Willcnsfreiheit" (v: Jahrbuch der Philosophic, E. Commer, Paderborn 1899), in „Die Principien der Moral bei Thomas von Aquin" (v: Arch i v f. die Geschichte der Philosophic, Ludw. Stein, Berlin 1899). Nekaka prehodna razprava iz etike v politično ekonomiko je historična razprava „Die Werttheorie bei Aristoteles und Thomas von Aquin" (v omenjenem Archiv-u 1899). Prevedel je tudi prof. M asa r y k o vo socijalno-filozofsko študijo o Palackem na nemški jezik: „Palacky's Idee des bohmischen Volkes. Prag 1899". Dr. Žmavc obeta na politično-ekonomičnem in narodno-gospodarskem znanstvenem polju še mnogo dobrega. XI. Raznoterosti. Brzopisje, zdravilstvo, vojaške stvari. Iirsopisje. Anton BegenštfA (1854) iz Bukovja blizu Celja, pohajal latinske šole v Celji, zrelostni izpit napravil v Zagrebu 1874. 1. Po dokončanih gimnazijskih studyah se jc v počitnicah mnogo trudil za oživljcnjc dijaškega gibanja v celjski okolici, spisal in založil „Spominek besedeM. Knjižica opisuje »Besedo", ki so jo dijaki napravili v Žalcu dne 30. avg. 1874. 1.. ima »Slovo od gimnazije" in kratek popis Žalca iz peresa Davorina Trstenjaka. 1875. 1. Je Bezenšek poslušal predavanja na zagrebškem vseučilišču in šel 1875. 1. v Prago. Vrnivši se v Zagreb jc poučeval tam do 1879. 1. brzopis. Omenjenega leta preselivši sc na Bulgarsko jc bil v .Sofiji ravnatelj brzopisne pisarne pri Sobranji in hkrati profesor na gimnaziji v letih lh79—1885; od 1885.1. do danes je profesor realne gimnazije v Plovdivu. Naš rojak, kateremu so brzopisci nadeli naslov »Južnoslovanski apostelj Gabelsbergerjev", pojavil se je iz početka v slovenskem slovstvu kot pripovedovalec z malimi povestmi n. pr. »Lepa dota" l); »Emerik Gozdnik" *); »Lesena križa"'); zadnja pripoveduje tužno osodo Jovana Jadranoviča iz Dubrovnika, kije v Trstu kupčeval z ribami, pa tam zgubil mir srca pri Allini. Uže v tej mladeniški dobi se je pa bil tako temeljito priučil brzopisu, daje ko slušatelj vseučiliščni 1875. 1. dobil dovoljenje od deželne vlade, učiti brzopis na zagrebški gimnaziji. Sicer je uže prof. Magdič bil učil ta predmet, ali nedostajalo mu je mladeniške-ognjevitosti. Živahni Bezenšek priredil je Gabelsbcrgerjevo sistemo za slovenski in hrvatsko-srbski jezik in zanjo ustanovil list 1876. 1. „Jugoslavjanski Stenograf*, ki je izhajal več let; tretji tečaj 1878. 1., odmenjen »Debatnemu pismu", izhajal je vsak mesec po edenkrat na osmih straneh z brzopisno prilogo. Članki splošne vsebine n. pr. ,.Stenografija in pedagogija", „I)va znamenita spisa za povjest stenografije u Hrvatskoj" bili so pisani ali v slovenskem ali hrvatskem jeziku, podrobni nauk o brzopisu pa na vsaki strani v dveh kolonah, hrvatski in slovenski. Ko se je Bezenšek preselil 1879. 1. na Bulgarsko, jc vsled naloga ministerstva osnoval bulgarsko stenografijo na podlagi obstoječe slovenske in hrvatske in je odgojil ali pomagal odgojevati v svojih mnogobrojno obiskanih tečajih lepo število stenografov — sam pripoveduje v »Manuel" Sophia, 1885: j'ai la satisfaction de voir en Bulgare 500 stčnographes deji formčs = z zadoščenjem vidim, da je na Bulgarskcm vzgojenih uže blizu 500 stenografov. S češkim stenografom ProŠkom je prevzel orjaško nalogo stenografovati dostikrat zelo viharne seje bulgarskega sobranja. »Jugoslovanski steno grafu se jc ž njim tudi preselil iz Zagreba v Sofijo; tam jc Bezenšek v bulgarskem jeziku izdal ročno knjižico za brzopis, ki se je natisnila dvakrat. Za bulgarske šole priredil je tudi nemško slovnico Za nas Slovcncc pa jc zanimljivo, kar je v slovenskem jeziku pisal o bul-garskih razmerah; te opisuje v člankih: »Knez pride"4); »Slavjanska Beseda v Sofiji" l)\ »Samostan Rilo"*); »Prihod bolgarskega kneza Aleksandra v prestolnico"1); »Bolgarsko novinarstvo""); »Umstvenc razmere v vzhodni Rumcliji" '). V »Slavjanski Besedi" v Sofiji jc dvakrat govoril o bolgarskih narodnih pesmih in je ta govora tudi izdal 1881. 1. Zdravilstvo. Naravno jc, da sc jc za prosti narod pisalo v poljudnem jeziku, n. pr. dr. Podliščekov v „Novicah" 1861. 1. »Domači pogovori o zdravilih." V mladih letih jc umrl Ivan Kapistran (porojen 1850. 1. v Medvodah, umrl doktorand medicine 1880. leta), od katerega imamo sestavek »Uzroki navadnih boleznij našega kmeta" (Lj. Zv. 1886.). Dr. E. Šavnik razkladal je »O nervoznosti" (Slov. Nar. 1877, št. 255.) Dr. GrcgoriČ je govoril v ljubljanskem klubu o koleri (glej Slov. Nar. 1886, št. 90 id.). Začetek in upliv ») Zr. 1873^ — ") Zr. 1873. — ')' Zr. 1870. - *) SI. Nar. 1879 265—6. - ') SI. Nar. 1881, 7, 25. - •) Kr. 1881. - ') SI. Nar. 1886, 235. - •) .Slov. 1886. — •) Slov. 1886. vročine pri organizmih je razložil dr. J. Derč v „Slov. Narodu8 1876. leta, št. 47—49. Spisali so še drugi zdravniki sestavke o svojih strokah. Iz te stroke bodita navedena dva pisatelja: Dr. Karol Bleiweis -Trsteniški je 1834.1 rojen na Dunaju, ko je bil njegov oče korepetitor na dunajski živinozdravnišnici; on je odličen psihijater. Franjo Dular (1860) iz Podboršta na Dolenjskem, sedaj bosansko-hercegovinski živinozdravnik v Bosanski Gradiški, je v »Miru" in v »Koledarju" »Družbe sv. Mohorja" napisal rynogo sestavkov iz svoje stroke, n. pr. »Molzna krava", »Sol in živinoreja", »Deset pravil za vzrejo žrebet", »Živalske bolezni, katere prehajajo tudi na človeka". Najvažnejši pa sta njegovi knjigi »Domači živinozdravnik" in »Umna živinoreja", ki ju je izdala »Družba sv. Mohorja*. Marljivi pisatelj ima pa še v slovenskem in srbskem jeziku v rokopisu dela, ki .so namenjena širiti znanje te stroke v poljudni obliki. Andrej Komcl pl. Sočcbran (1818—1892) iz .Solkana na Goriškem je dovršil realko in učiteljišče, 1849. 1. vzet med vojake v polk grofa Wimpffen in premeščen k godbi, je prišel v Trst in potem za ordonanco k nekemu generalu, ki ga jc vzel za odgojitelja svojih otrOk in mu potem priskrbel učiteljsko mesto v vojaškem vzgojevališču v Čedadu in pozneje v Bcllunu. Črez šest let je postal poročnik videmskega polka Ferdinand d'Este in je moral iti v Dalmacijo; za časa ustajc 1859. leta jc prišel proti lastni želji k ogerskemu polku, premeščen v Maroičičev polk je 1872. 1. postal stotnik. Umirovljen 1886. 1. je dobil častni naslov majorja in bil povišan v viteški stan z naslovom „Sočebran"; naselil se je v Gradcu in tam umrl. Njegove knjige so navedene v »Bibliografiji". Str. 16. Josip Stritar. Pesmi Franceta P rešim a. Izdala --in Josip Jurčič. Ljubljana 1866. 12". 154. — Mladika. Izdala in založila --in Josip Jurčič. Prvo leto. V Ljubljani 1868. 12°. 223. — Pesmi. Izdal Boris Miran. Dunaj 1869.8". 155. — Zvon. Lcpoznanski list. Uredoval in založil — - . 1870. Na Dunaju. V tiskarni oo. Mehitaristov. 8". 388. — Zvon. Za dom, svobodo in resnico. Leto II. 1876. Uredoval in založil--. Na Dunaju. Tiskala A. Kciss in F. Lob. 8". 384. — Zvon. Uredoval in založil --. Leto III. 1877. Na Dunaju. Tiskala A. Kciss in P.Horn. 8". 386. — Zvon. Leto IV. 1878. — Zvon. Lcpoznanski list s podobami. Leto 1879. Izdaje in urejuje--. Tiska A. Kciss na Dunaju. 8". 384. — Zvon. Lcpo- Vojaštvo. XII. Bibliografija. Lirsko pesništvo. sloven list. Izdaje in urejuje — -. Tiska A. Keiss na Dunaju. 8°. 384. — Dunajski soneti. Zložil in založil--. Na Dunaju 1872. 12°. I. 1 — 16; II. 17—32; III. 33-48. — P r e š i r n o v a pisma iz E1 i z i j e. Na svetlo dal in založil--. Na Dunaju 1872. 8°. 16. — Boris Miran !s Gedichte. Auswahl aus dem Slovenischen, ubersetzt von J. S. Wien 1877. Druck und Verlag von A. Keiss & P. Horn. 12°. 9. — Boris Miran. Jurčiču v spomin. Založil in natisnil A. Keiss na Dunaju 1881. 2 str. — Josipa Stritarja zbrani spisi. Ljubljana. Tiskal in založil Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1887—1888. Šest zvezkov. — P o d lipo. Knjiga za mladino. S podobami. Spisal--. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja" v Celovcu. 12". 190. — Drobiž. Nabral Samotar Peter. Na Dunaju. Založil in natisnil A. Keiss. 1891. 12". 47. — Str. 31. Lujiua Pesjakovka. V i j o 1 i c e. Pesmi za mladost. Zložila--. Tiskal in založil R. Milic. Ljubljana 1884. 8°. 184. — B e a t i n dnevnik. Roman. Spisala--. Narodna biblioteka. Ljubljana 1887-1888.— Str. 32. Simon Gregorčič. Poezije. Zložil--. Založil Ign. Gruntar. Klein in Kovač. Ljubljana 1882. 8". 156.--Poezij c II. zv. Založil I. Gorup. »Narodna Tiskarna." Ljubljana 1888. 8°. 158. - Gregorčičevim kritikom v odgovor in pouk. 1882. 8". 27. Založil Janko Pajk. Ljubljana. »Narodna Tiskarna." — V obrambo. Odgovor »Slovencu". Zložil — -. Ljubljana 1882.8°. 18. Zal. Ign. Gruntar. »Narodna Tiskarna." — Petdesetletnica rojstnega dnč slavnega pesnika Simona Gregorčiča. 1844-1894. (»Slovanska knjižnica") Gorica 1894. 12°. 110. — Str. 37. Josip Cimperman. Pesmi. Zložil--.V Ljubljani. J. Blasnik. 1869. 8°. 62. - Pesmi. Zložil--. Ljubljana. J. Giontini. 1888. 8°. 190.— Pesmi. Zložil Franjo Ser Cimperman, uredil in izdal--. Ljubljana 1877. 8". 27i.-- Avstrijsko Prim o r j c od Karola Coroninija. Čisti dohodki so namenjeni kopališču v Gradu (Grado). Hilarijanska tiskarna v Gorici. 8°. 4 str. (To je snopič, obsegajoč jedno pOlo z izvirno nemško pesnijo omenjenega pesnika in njeni prevodi na italijanski, furlanski in si ovc n s ki jezik; na slovenski jezik jc pesem preložil--. — Str. 44. Anton Funtek. Izbrane pesmi. Zložil--. Gorica 1895. 8°. 160. (»Slov. knjižnica" 38 39). - Zlatorog. Planinska pravljica. Spisal R. Baumbach. Preložil--. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg. 1886. 12°. 95. — Godec. Poleg narodne pravljice o Vrbskcm jezeru. Spisal--. Ig. pl. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1889. 8°. 100. - Luči. Spisal--. Celje. Dragotin Hribar. 1891 8". 127.— Zamejski. Poezije Zložil--. Gorica 1894. 12°. 128. („Slov. knjižnica" (50-61). — Str. 48. Fran Gestrln <*). Izza in 1 a d i h let. Pesmi--. Založil dr. Josip #) Kakor Levstik seje Gestrin podpisaval raznovrstno, n. pr.: J. Kalčič, Ksaverij, V. IV., F. G., P. y.; v Lj. Zv. Zorislav, Radmer; v Slovanu Č, J. Z., Osamelec, Fr. G. Rosana; s tem imenom podpisani podlistki v »Soči" so Gcstrinovi; v SI. Nar. Ivan Gornik, /. Skalar, Osamelec, n. pr. »Asarpni" (pesem v prozi iz ruščine), Slov. Nar. 1886, 59 — 65; »Norcc" ^Svat. Čcch), SI. Nar. 1886, 121; »Tri slike" {Turgenjev), Slov. Nar. 1885, 115; podlistek: »Nič v očesu, nič v duši", Slov. Nar. 1887, jc Gestrinov; podpisan jc J Z. Sem spadajo spisi: Brctanska povest: »Lo Christ", SI. Nar 1888, 198—199; »Bratomorci" (iz češčine po Bitnerju), 203; »Pepel ušec" (iz čcščinc J. Vcjvara), Furlan. Dragotin Hribar. Celje 1893. 8° 116. — Str. 53. Ivan Vesel. Izmael-Bej. Vzhodna povest. V ruščini zložil Mih. Lermontov. Poslovenil — —. Na svetlo dalo uredništvo „Slov. Glasnika". Celovec 1864. 16°. 88. (Cvetje id III. 3.) — P sal m i. Preložil--. Ljubljana. Založil pisatelj. 1892. 8". — Olikani Slovenec. Spisal--. Izdala in založila Matica Slovenska. Ljubljana 1868. 8°. 132. — Str. 56. Radoslav Silvester. Mali šopek domoljubnih cvetličič. Zložil--, trgovski pomočnik v Vipavi. Celovec 1878. 12°. 64. — Str. 56. Ivan Zamik. Različne poezije. Za poskušnjo zložil in založil — —, ljudski učitelj. Ljubljana 1874. 16°. 48. — A. Turkuš. Pesmi. Zložil--. Gradec 1892. 8°. 84. Pesmi manj znanih pesnikov. Prosten. Slovenske pesmi. Zbral--. Ljubljana 1870 16°. 186. — Ivan Libljanski (Janko Leban), glej »Vzgojeslovje". — P ros tin (Fr. Vilhar). Pesmi. Trst 1871. 8°. 48. — Boguš Gorsič Potočnice mladosti. Zagreb 1872. 8°. 109. — Lipe Haderlap in Ivan Hribar. Brstje. Zbirka različnih pesmij. Zložila in založila — -. Maribor 1872. 16°. 118. — Dobravčin (Haderlap). Razne poezije. Spisal in založil—. Ljubljana 1874. 12° 88. — Pesmi na tujem. Zložil —. Ljubljana. Založil L. Haderlap. 1876. 16°. 48. — J. Furlanl Trnogorski. Človeško življenje v štirih podobah. .Spisal — —. Popravljeni ponatis. Gorica 1874. — Janko Pajk. Venček domačih cvetlic. Prijateljem »Zore" poklonil--. Maribor 1875. 16". 20». Tisk in zalogaj. M. Pajka. — Augustus und Horaz. Deren Zcit, Charakter und gegenseitige Bezichung. Ein Bcitrag zur Charaktc- ristik des genannten Dichtcrs. Von--. Marburg. Steiermark. 1877. Druck und Verlag J. M. Pajk. — Pavlina Pajkovka. Pesmi. Maribor. Založila pisateljica. Tisk J. M. Pajka. 1878. 16°. 75. Frano Piro. Nekatere p os m i. Zložil in na svetlo dal — —, scvero-amcrikanski misijonar. Ljubljana. Eger. 1874. 8". 40. — Miroslav Malovrh. Pesmi. Novomcsto. J. Krajcc. 1880. 8". 8. — Dr. Jožefa Murieca Zivkovega, Spomenik na zlato mašo, prvo v sv. Bolfenski cerkvi, dnč 5. septembra MDCCCLXXX. Gradec. Založil sam. 1880. 12". 48. — Andrejevič Fran Zakrajskt. Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob, basnij, prislovic id. Zložil--. Gorica. Založil Ant. Jeretič, 1889. 8". 144. 234. Iz SI. Nar. navedimo šc: »Otci in sinovi", 1887 -1888, 261; »Pretepin". 1889, 47—70; »Troje srečanj", 1889, 71-98; vse to od Turgcnjeva: »Blodne duše" (Ben. Trebizsky), 1889,116 scqq. Dr.Stolbu: »All right", »Malomcstni diplomatjc", »Materino delo", »Testament", »Vodno društvo"; StroupeSnicky: »Gospod Grobski", »Naša kri"; M. A. Simaček: »Brez boja"; Jeiabek: »Služabnik svojega gospoda"; Verhlicky: »Nad prepadom", »Prognanci", »V Diogcncvem sodu"; Vavra: »Jara gospOda"; SpaSinskij: »Gospa ma-jorka"; Krylov: »Medved snubač"; RoskoSny: »Miklavž"; Vikava Kuni-ticka: »Starinarica"; 1'ippich: »Kovač svoje sreče" id id. Epsko pesništvo. Str. 60. Matevž (Bogdan) Andrejevič Trnoveo") Poezije doktorja Frana Prešerna. V Trstu. Tiskom in nakladoj Dolenčeve tiskarne. 1893. 32 str. (V cirilico prepisal Lamurskij). — P o e z ij e doktorja Franceta Prešerna. Balade, romance in legende Drugi snopič. (Prepisal Lamurskij v cirilico). Tiskom in nakladoj tiskarne Dolenčeve. 1893. 16°. 93. — Str. 63. Ivan Jenko. Pesmi. Spisal--. Založil pisatelj. Ljubljana. Klein in Kovač. 1682. 8". 206. - Josip Pagli&ruzzi - Krilan. Poezije. Zložil ~ —. I. V Gorici. Založil Anton Klodič-Sabladoski 1887. — Poezij e. Zložil — - . II. V Gorici. (»Slovenska knjižnica" 44 — 45). Andr. Gabršček. Zbrani spisi. Zložil--. III. V Gorici. 1896. (»Slov. knjižnica" 52—54). Andr. Gabršček. — Str. 66. Anton Aškerc. Balade in romance. Napisal --. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg 1896. 8°. 155. — Lirske in epske poezije. Napisal--. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg 1896. 8". 195. — Srečkovlč. Turčija in njen konec v Evropi. Balada. Po narodnem napevu: »Dolenc Gorenca vabi." Založilo telovadsko društvo »Sokol" v Ljubljani. Milic. 8". 4 str. — J. T. Turkuš. Črna gora. Pripovedna pesem. Spisal --. Gradec. Založil pisatelj. 1892. 8". 22. Dnini a tsko pesništvo. a) Izvirne igre. Anton Klodič. Novi svet. Šaloigra v treh dejanjih. Spisal — —. Izdan kot rokopis. Gorica 1868. 8°. 84. Predelana igra se jc izdala znova z naslovom: Materin blagoslov. Gorica 1895. 12". 80. (»Slov. knjiž." 40). - Janez Bilo. Slovenija oživljena Dramatična scena. Zložil — -. SI. T. I. 18G8. - Josip OgrJneo. V L j u b 1 j a n o j o d a j m o. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal--. SI. T. 8". 1869. — Kjcjemcja? Izvirna igra v jednem dej. SI. T. 46. 1879. — D. Fr. Celestin. R o z a. Igra v treh dejanjih. Spisal--. SI. T. 11. '869. — Rogački. K ter i bo? Celje 1864. II. izdaja. Celje 1892. — Tone Turkuš. Vojska in mir. Romantična melodrama. Spisal--.V Gradcu. Založil pisatelj. 1871. 8". 52. II. izd. 1893. 8". 85. — Lujlza Pesjakovka. Gorenjski Slavčck. Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala--. Godbo zložil A. Forstcr. SI. T. 19. 1872. - Jakob Aledoveo. Nemški ne znajo. Burka v jednem dejanju. Spisal — —. SI. T. 45. 1879. — Mirko Sotlan Mož beseda. Izviren igrokaz vpetih dejanjih. Spisal--Jury Lcrchcr. Ljubljana. — Anton Zavrtnlk. Loterist. Šaloigra v jednem dejanju. Gorica. Obizzi. 1889. 8" 32. — Josip Jurčič. Berite Novice. Veloigra v jednem dejanju. Spisala J K. (Janko Kersnik) in J. J. (Josip Jurčič). SI. T. 44. 1879. — Tugomer. Tragedija v petih dejanjih. Spisal---. Ljubljana 1870. (»Slov. knjižnica.") — Veronika Opomba. V prvem zvezku IV. dela »Zgodovine slov. slovstva" str. 02, vrsta 15, jc nastala pomota, ker je povedano, da jc spisal Lamursky tudi razpravo »Je li vse prastarina?" Odnosni stavek naj sc glasi: Njemu jc prišel na pomoč Matvejevič Ilostnik, spisavši razpravo »Je-li vse prastarina?" *»<>) Mirko Sotlan in Rogački = Mih. Lcndovšek. Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. SI. T. 83. 1886. — Anton Funtek. Teharski plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spisal--. Vglasbil dr. Benj. Ipavic. SI. T. 5!3. 1890. — Josip Vošnjak. Zbrani dramatični in pripovedni spisi. III. zv. Doktor Dragan. Drama v petih dejanjih. — Lepa Vida. — Svoji k svojim. Celje. Drag. Hribar. 1894. 8°. 103. b) Prevodi. Alešoveo Jakob. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil--. SI. T. 50. 1881. — Visok i C. Veseloigra v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu. Poslovenil--. SI. T. 19. 1872. — Bedenek J. Revček Andrej ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nemški S' Nullerl, spisal K. Morse. Posl.--. SI. T. 57. 1891. — Benkovič Vekoslav (glej »Časniki in časnikarstvo") je priredil te-le igre: Adričnne Lee o u vre ur, drama v petih dejanjih (Scribe in Legouvč; nemški Otto Bondolf). — Da lila, drama v štirih dejanjih. — Dilctantje, drama v štirih dejanjih (Julij Rosen). — Dve tašči. — Moj Mirko, narodna igra v treh dejanjih (Adolf L'Aronge: Mein Leopold). — Pot v srcc (Kotzebue). — Prodana ljubezen (Jan. Neruda). — Putifarjeva žena (M. Schuman). — S trije bogatin. - Zlati pajek, šaloigra v štirih dejanjih. (Pr. Schonthan: Die goldenc Spinne). — Rokopisi nekaterih teh iger so lastnina kamniške čitalnice. — Dr. Bleiweis Janez. Udov a in udovec. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil--. — Bole Davorin. Mu tec. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil--. SI. T. 15. 1870. — Uskoki. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil--. SI. T. 18 1870. — Cegnar Franoe. Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Moscnthal. Poslovenil --. SI. T 52. 1883. - Cimperman Josip. Don na Diana. Veseloigra v treh dej. .Španski spisal Don Avguštin Morcto. Po C. A. Westovi predelavi poslovenil--. SI. T. 28 — 29. 1875. — Edda. Drama v štirih dejanjih. Jos. Weilen. Preložil--. SI. T. 51. 1882. — Materin blagoslov ali Nova Chonehon. Igra s petjem v petih dejanjih. Preložil--. SI. T. 51. 1883. — Prenočišče vGranadi. Romantična opera v treh dejanjih. Spisal Pl. Braun, uglasbil Krcutzcr, posl. - —, priredil E. Gangl. SI. T. 1898. — Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejanjih. Gust. Putlitz. Poslovenil — —. SI. T. 32. 1876. — Preči oz a. Igrokaz v štirih dejanjih. Al. Wolf. Poslovenil--. SI T. 60. 1881. — Ujetnik ca revne. Veseloigra v treh dejanjih. Po Bayardu preložil--. SI. T. 60. 1881. — Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih. Kotzebue Poslovenil--. SI. T. f>0. 1881. (Priredil jc Cimperman za predstavo še druge igre in operete, ki pa niso natisnjene. A. Trstcnjak, Slov. Gled. 1888). — Debeveo Josip. Tcškc ribe Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mih. Balucki. Posl.--. SI. T. 64. 1888.— Eržen Viktor. Dragocena ovratnica. Veseloigra v jednem dejanju. Po italijanski „11 vezzo d' opali". Preložil--. SI. T. 50. 1881. — Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournierju poslovenil — -.SI. T 41. 1878. — I zbiral k a. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta Trifkovič. Preložil--. SI. T. 49. 1881. - Pes in mačk a. Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskcm poslovenil--. SI. T. 31. 1876. — Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovic. Preložil--. SI. T. 50. 1881. — Štempihar mlajši. Gluma v jednem dejanju. Spisal P. Belly. Preložil- — —. SI. T. 49. 188!. — Zapirajte vrata Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal G. R Cesenate Poslovenil--. SI. T. 51. 1881. — Fantek Anton. Čaro- strelec Romantična opera v treh dejanjih. Spisal F. Kind. Uglasbil K. M. pl. Weber. Preložil--. Dramatično društvo v Ljubljani 1893. 22°. 49. — Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil H. Smetana. Preložil--. Dramatično društvo v Ljubljani. 1893. 12". 09. — Poljub. Prostonarodna opera v treh dejanjih. Po pripovesti Karoline SvCtle spisala El. Krasnohorska. Uglasbil Smetana. Preložil — —. Dramatično društvo v Ljubljani 1894. 72". 59. — Gangl E. Afričanka. Opera v petih dejanjih. Spisal E. Scribe. Uglasbil G Meiyerbeer. Poslovenil--. Dramatično društvo v Ljubljani. 1895. 12". 85. — Pušča vn i kov zvonček. Komična opera v treh dejanjih. Spisala Lockroy in Carmen. Poslovenil —. Dramatično društvo v Ljubljani. — Geoelj Josip. Gospa, ki je bila v Parizu. Veseloigra v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil — —. SI. T. 24, 1873. — Sovraštvo mej bratoma. To je igra »Angel miru", katero je posl. Gombarov (Iv. Skuhala), Josip Gecelj pa jo je v Zagrebu 1882 izdal (Tiskarna Narod, novin) za lastno delo. Od njega sta tudi igri »Novo-poročena" in ,,1'repozno", ki ju je L. Pintar priredil za tisk. Razun teh je Gecelj po Kotzebueju, Nestroyu, Jakobsonu in drugih pristrojil nekaj gleda-liščnih iger. Med njegovimi prevodi navedeni igri »Nasledki skrivnostne prisege" in »Ukročena trmoglavnost" sta jedna igra, namreč prevod Birch-Pfeifferjevega igrokaza »Der Goldbauer". — Glaser Karol. Ur vasi. Indijska drama K£Uida.sova. Na slovenski jezik preložil — —. Trst 1881. Tiskarna Dolenec. — M 11 a v i k & in A g n i m t r a. Indijska gledališčna igra KAlidAsova. Poslovenil--. Trst 1885. Tiskarna Dolenec. Samozaložba. Oboje pod skupnim naslovom Indijska Talija, zbirka indijskih gledališčnih iger. — Globočnlk Janez. Zakonske nadloge. Veseloigra v jednem dejanju. Po Benediksu poslovenil--. SI. T. 14. 1870. — Svojeglavneži. Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil — —. SI. T. 10. 1809 — Hochtl Barbka. Star vojak in njegova rejenka. Gledališčna igra v dveh dejanjih. Izdal Iv. Tomšič. I. zvezek. Ljubljana 1875. Sodeloval je Fr Levstik. — Hostnlk Davorin. Č vrček. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch - Pfcifferjevi poslovenil--. SI. T. 30. ]«77. _])va gospoda pa jeden sluga. Burka s petjem v jednem dejanju. Po Goldoniju poslovenil — —. SI.T. 41. 1878. — Kozarec vode. Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal Scribe, poslovenil--. SI. T. 40. — L o woods k a sirota. Igrokaz v dveh oddelkih in štirih dejanjih. Po Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-PfeifTer. SI. T. 37. 1877. — Krojač » F i p s " ali Nevarni sosed, Burka v jednem dejanju. Poslovenil --. SI. T. 40. 1879. — Marijana. Slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian. Poslovenil--. SI. T. 47.1879. — Star samec. Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Oct. Fcuillotu poslovenil--. SI. T. 42. 1878. — Illonovič J. Kralj Vondra XXVI. ali »Žalosten konec pojedine". Velika romantična heroično-tragična opera v treh dejanjih. Češki zložil J. lllner. V Ljubljani. Tisk in zal. Roz. Eger. 1869. — Kalan Ivan. Ena se joče, druga pa smeje. Igrokaz v štirih dejanjih. Po francoskem nemški predelal H. Laube. Poslovenil--. SI. T. 33' 1876. — Ena se mora o m ožiti Veseloigra v jednem dejanju. Spisal H. Uhde. Poslovenil--. SI-T. 43. 1878. — Garibaldi. Gluma v jednem dejanju. Spisal Jurij Rosen; posl. — . SI. T. 33. 1876. — Gringoire. Igrokaz v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville. Poslovenil--. SI T. 43. 1878. — Kdor sc poslednji smeje. Gluma v jednem dejanju. Spisala Marija Kramfova. Poslovenil--. SI. T. 52. 1884. — Marija Magdalena. Žaloigra iz meščanskega življenja v treh dejanjih. Spisal F. Hebel. Poslovenil --. SI. T. 34. 1876. — Perzijski šah. Šaloigra v jednem dejanju. Spisal Al. Dumas. Poslovenil - —. SI. T. 52. 1884. — Same zapreke Gluma v jednem dejanju. Po Friedrichu poslovenil — —. SI. T. 52. 1884. — Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po Friedrichu poslovenil — —. S'. T. 35. 1876 — Končan Frano. Oče so rekli, da le. Gluma s petjem v jednem dejanju. .Spisala G. pl. Moser in A. L. Arronge. Poslovenil — —. SI. T. 52. 188-1. — Trnje in lav or ali Neznani umotvor. Drama v dveh dejanjih. Po Lefortu poslovenil--. SI. T. 38. 1874. — Poslovenil jc Fr. Končan še več burk s petjem, ki so sc igrale pa nc natisnile. (Anton Trstenjak, Slov. Glcd. 126.) — Krlžman Josip. Antigona. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio Alficri. Posl. — —. Maribor 1876. Tiskarna Pajk. — Filip. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal — . Poslovenil--. Trst. Dolenec 1886. 8". 71. - Križaj Jernej (Severjcv). Frančiška z Rimini. (Zora 1873). - Tomaž Mor. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Silvio Pcllico. Celovec. Na svetlo dalo uredništvo .Slovenskega Glasnika". 1866. — Levee Anton. Ko varstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščanskega življenja v petih dejanjih. Po Schillcrjevi tragediji: Cabale und Liebe. Poslovenil Zv. 27. 1874. — Malovrh Miroslav. Francosko- pruska vojska. Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil — —. SI T. 31. 1882. — Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem dejanju s petjem. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil — .SI. T. 61. 1882. — Marklč M. J a n ko i n Metka. Bajna igra v treh dejanjih. Zložila Adelaide Wette. Uglasbil Kngelbert Humperding. Poslovenil - —. Izdalo in založilo »Dramatično društvo" v Ljubljani. Narodna Tiskarna. 1895. 12" 51. — Mandelo Val. Bog V a s s p r i m i! Kdaj p o j d c t c d o m u ? Veseloigra v jednem dejanju Poslovenil — -. SI. T. 4. 18(58 - Doktor Robin. Igra v jednem dejanju. Po francoski »Le doctcur Robin", comedic-vaudeville, en un aete par Jules des Premaray. Poslovenil — —. SI T. 38. 1877. — Gospod Zamuda ali kako hitro mine čas. Igra v jednem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil--. SI. T. 46. i879. — Išče s c odgojnik. Igra v dveh dejanjih. Po francoski „On demande un gou-verneur", comedie cn deux acts par A. Decourcele et Jaime tils Poslovenil — —. SI. T. 13. 1870. — Klobuk. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem E. dc Girardina poslovenil----. SI. T. 12. 1860. — Lornjon. Igra v jednem dejanju. Po francoski „Lc lorgnon", comedic-vaudcvillc en un aete par E. Scribe. Poslovenil----. SI. T. 23. 1872. — Moja zvezda. Igra v jednem dejanju. Spisal M. 10. Scribe. Poslovenil---. SI, T. 45. 1879. — Na kosilu bom pri svoji materi. Igra v jednem dejanju. Po fran- coski :Je dine ehez ma mere, comddie en un acte par A. Decourcelle et L. Thibaut. Poslovenil — —. SI. T. 25. 1875. — Pesek v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski „La poudre aux yeux." Poslovenil--. SI. T. 39. 1877. - Št ! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. St. Scribe. Poslovenil--. SI. T. 48. 1880. — Ženski j ok. Igra v jednem dejanju. Po francoski »Les femmes qui pleurent", par Siraudin et Thibaut. Poslovenil--. SI. T. 45. 1879. — Marn Franjo. In ser at, ali išče se nevesta. Veseloigra v treh dejanjih. Češki spisal K. Sabina. — Ultra. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal Fr. Šamberk. Poslovenil — -. — Mohorčič Ivan. Ona me ljubi! Veseloigra v dveh dejanjih. Češki spisal G. Pfleger - Moravsky. Poslovenil — -. Zv. 17. 1870. — Poglavje I., II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. Pfleger-Moravsky. Poslovenil--. Zv. 15. £70. — Preložil je J. Mohorčič tudi igri: „Polu sedmih" in „Pič ali Robert Hudič". (Glej Lj. Zv. 1893). — M. F. Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal Fr. Šamberk. Zv. 2. 1807. — Nolli Josip. Gluh mora biti! Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega »Les deux sourds", odJ.Moinaxa v nemški Eirichovi prestavi »Taub muss er scin." SI. T. 30.1875. — Grajščak in oskrbnik. Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski spisal B. Kraszewski. Poslovenil --. SI. T. 9. 1869. — Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Po A. Bergcrjcvi „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin". — V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. .Spisal Julij Rosen. Poslovenil — —. SI. T. 26 1874. — V njegovem prevodu se je predstavljalo nekaj drugih iger, ki pa niso natisnjene; izdal je za glcdališčne igralce delo »Priročna knjiga za gledališke diletante". Ljubljana 18r8. — Ogrineo Josip. Zapravljivec. Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Rajmundu poslovenil — —. SI. T. 22. 1871. — Na O s o j a h. Narodni igrokaz v petih dejanjih. (Der Sonnenwendhof po Mosenthalu.) SI. T. 51. 1882. Natisnjene so igre: Hiša slabega glasu; Na kmetih, spisal Megcrle, uglasbila V. Valcnta in A. Stockcl; Pojdimo na Dunaj ; Sv. večer. — R. P. (Rajko Perušck.) Gospoda Kodelja pridige izza gardi n. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal G. pl. Moser. Poslovenil--. SI. 24. 1873. — Ženska borb a. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfcrsovi nemški prestavi E. Scribovcga dela poslovenil--. SI. T. 31. 1875.— Pesjakovka Lujiza. Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski „Mon premier" (N. Fournicr et G-Bondon). SI. T. 33.1873. Zabavljica Veseloigra v jednem dejanju. Nemški spisal M- A. Grandjean. Poslovenil--. SI. T. 14. 1870.— 0 o 3 PintarLuka. Ton i ca. Drama v treh dejanjih. Spisal Kfirner. Poslovenil ----. SI. T. 48. 1880. — Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal J. Rosen. Posl.--. SI. T. 133. 1886. — Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal K. Gorlitz. Preložil <> » 0. SI. T. 54. 1888. — Prijetno iznenadenje. Burka v jednem dejanju. Spisal Frerking. Preložil # o 3. SI. T. 53. 1886. — P. M. (Pleterinlk Makso.) Ali plavaj ali utoni. V italijanščini spisal Leo di Castclnuovo. Poslovenil---. SI. T. 48. 1880. — Podmllšak (Andrcjčckov Jože). Pamoklcjev meč. Gluma v jednem dejanju. Spisal G. Putlitz. Poslovenil —. SI. T. 51. 1881. — Sam ne vč, kaj dela. Spisal Herrmann. Poslovenil--. SI.T. 16.1871. — Umetnost in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju. Poslovenil--. SI. T. 21. 1870. — Več gledališčnih iger, ki niso natisnjene, je priredil po Jos. Stolbi, V. Tylu in drugih. — Rebec Fr. Na mostu. Gluma v jednem dejanju. Iz češkega po Klicperi poslovenil--. SI. T. 2. 1867. — Resman Ivan (Ameriški). Sreč je odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. Sie hat ihr Herz entdeckt. Wolfgang Mtiller von Koenigswinter. Poslovenil--. SI. T. 35. 1876. — Resman Ivan in Nolli. Gospod režiser Šaljiv prizor. Češki spisal J. J. Stankovsky. Poslovenila----. SI. T. 17. 1870. — Rogački B. T i č n i k. Kratkočasna spevoigra v jednem dejanju Poslovenil — —. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavic. SI. T. 12. 1869. — Stare Josip. Blaznica v prvem nadstropju. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. F. Šamberk. Poslovenil--. SI. T. 48. — Gospod Č a p e k, ali Kaj me nihče ne pozna? Veseloigra v jednem dejanju Poljski spisal grof Aleks. Fredro Poslovenil--. SI. T. 6. — Ljubljanski postopač. Češki spisal J. K. Tyl. Poslovenil--. Naprej, mati.— Požigalčeva hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spisal J. K Tyl Poslovenil — —. SI. T. 20. 1871. — Stara mestu mlade. Veseloigra v jednem dejanju. Poljski spisal Korzenowski Poslovenil--. SI. T. 42. 1878. — Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal Ptlcger. Poslovenil--. SI. T. 16. 1870. — Ženin od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal J. Neruda. Poslovenil —. .SI. T. 7. 1868. — Trnovec Bogdan. William Ratcliffe. Žaloigra v jednem dejanju. Heinrich Heine. Poslovenil--- SI. T. 30. 1875. — Trstenjak Anton. Sveti nova hči. Igrokaz v treh dejanjih. Adolf Wildbrad. Poslovenil — -. Vesel Ivan. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal N V. Gogolj. Preložil--. SI. T. 52. 1884. - Prevedene so šc te-lc igre: Brati nc zna (M. A. Grandjcan). SI. T. 28. 1874. — Dobro jutro (iz češkega). SI. T. 4. 1867 — Dva zeta (iz nemškega). SI. T. 44. 1879. - Prepozno (iz nemškega). SI. T. 53. 1886. -Srečno novo leto (iz srbskega). SI. T. 50. '881. — V rokopisih sc nahaja mnogo iger poslovenjenih, ki so last narodnih društev po Slovenskem. (Ant. Trstenjak, Slov. Glcd. 85 itd.) Pripovedništvo. a) Almanahi. Urban Ivan Zadravski. Lada. Almanah za leto 1864. Maribor. 8". 124 - Fr. Celestin. Slovenska Vila. Ljubljana 1865. - Josip Stritar in Josip Jurčič. Mladik a. Izdala in založila--- —. Prvo leto. Ljubljana 1868. 12". 223. — Ralč Vekoslav. Pomladansko Cvetje. Zal. in na svetlo dal —, urednik „Primorca ". Trst 1871 8". 243. — RadivoJ Poznik. Slavjanski Almanah. Na Dunaju 1879. 8". 339. (Knjiga obsega ruske, maloruske, češke, slovaške, hrvatske, srbske in bolgarske spise. b) Pripovedni spisi sa omikance. Alojzij Lukovlč Zadnji dnevi v Ogleju. Izvirni roman iz petega stoletja. (Ponatis iz Slovenca). Ljubljana 1876 8°. 172. — Str. 98. Josip Podmiliak (Andrejčkov Jože). Spisi Andrcjčkovega Jožeta. (Narodna biblioteka). Novo mesto. J. Krajcc. 1891. — Str. 99-110. Josip Jurčič. Listki. Uredil in izdal--, urednik »Slov NarodaMaribor in Ljubljana. I. zv. 1872. 8°. 121; II. zv. 1873. 8° 155; III. zv. 1873. 8°. 109; IV. zv. 1873. 8°. 140; V. zv. 8°. 287; VI. zv. 1873. 104; VII zv. 1874. 344; VIII. zv. 1874. — Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, povestij, dram izvirnih in iz drugih literatur na slovenski jezik preloženih. Izdaje--. Ljubljana 1816—1880.--in Janko Kersnik. Rokovnjači. Historični roman. Spisala--in--. Ponatis iz »Ljublj. Zvona" 1882. 8°. 133. — Josipa Jurčiča Zbrani spisi. Založila in na svetlo dala »Narodna Tiskarna". Uredil Fr. Leveč. Ljubljana I—XI. zv. — Str. 111 117. Janko Kersnik. Na Žerinjah. Izvirni roman. Spisal — —. V Ljubljani. »Narodna Tiskarna." 1876. 8°. 188. (4. zv. »Slov. knjižnice'.) - Str. 120-126. Dr. Ivan Tavčar. Povesti. Založil--. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg. 1896—1900. IV. z v. — N e v c s c k d o. 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dOb. Po vzorih dr. Ničmaha; napisal--. Ponatis iz »Lj. Zvona." V Ljubljani 1891. Založil pisatelj. — Str. 126—129. Anton Koder. Marjetica. Spisal--. 1877. 11. izd. Založil in prodaja Ant. Turk, knjigovezec. Ljubljana 1894. 12°. 246. — Pavlina Pajkovka"). Zbrani spisi. S sliko in življenjepisom pisateljice. Celje. I. zv. 1893; II zv. 1895. 8° 228. Tiskal in založil Dragotin Hribar. — Iz spisov Pavline Pajkove. »Slovenska knjižnica" 30. Gabršček. 1894. — Str. 130. Dr. Fr. Detela. Prihajač. Povest. Spisal F. Dolinar. (Zab. knjiž. Mat. Slov.) Ljubljana 1888. 8". 104. - Pegam in Lamberger. Poycst. Spisal--. (Zab. knjiž Mat. Slov.) Ljubljana 1891.8". 187 — Str. 139. Ivo Trošt. Temni oblaki. (Zabavna knjižnica Mat. Slov.) Ljubljana 1895. - Dr. Valentina Zamika Zbrani spisi. I. zv. Pripovedni spisi. Uredil J. Železnikar. »Narodna Tiskarna." Ljubljana 1888. 8". 154. — Dr. Josip Vošnjak *♦). P ob r a tirni. (Narodna knjižnica). Roman. Ljubljana. »Narodna Tiskarna." 1888 8". 231. - Jakob Bedenek. Od p 1 u g a d o k r o n c. Zgod. roman. Spisal--. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg. 1891. 8". 270. — Solnce in senca. Povest. Novo mesto 1891. J. Krajec. — Fr. Kočevar. Mlinarjev Janez. II. izdaja Celje. Dragotin Hribar. 1892. 8". 150. — Lamurskij MatveJ Andrejevič. Kitica p o ve stic. Po raznih vrtih spletcl — —. Trst. Tiskom tiskarne Dolenčeve. (V cirilici.) 1892. 12". 36. — Basnigoj. Zaroka v polnoči. Novela. Spisal--. Novo mesto. J. Krajec. (Nar. bibl. 57). 1894. 16". 94. * c) Pripovedni spisi sa preprosto ljudstvo. Jakob Alešoveo (1842, iz Skaručinc na Kranjskem). Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska povest iz preteklih časov. Spisal__. Ljubljana 1869 8". 80. II. izd. 1880; III. 1880. — Brcncclj _ * o) K spisom P. Pajkovke str. 131- 135. prideni šc: »Očetov tovariš", Kr. 1883; »Najgotovejša dota", Več. 1884; »Dora", Več. 1885; »Domačija nad vse", Več. 1889; »Prijateljev sin", Dom in Svet 1890; »Igra s srečo", Hribarjev Kol. 1894; »Dušne borbe", Lj. Z v. 1896; »Judit", Dom in Svet 1895. Manjše povesti Vošnjakovc so v knjigah „I)ruSbe sv. Mohorja": »Trojno češčenje" 1884; »Dva soseda" 1888; »Obsojen" 1889; »Ti očeta do praga, sin tebe črez prag"; »1'rvi poljub" (Slov. Nar. 1873); »Na črni zemlji" (Ibid.); »O prikaznih in duhovih" 1881. v koledar j evi obliki. Spisal--. Ljubljana 1870. 8°. 79. - Ričet iz Žabjeka, kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjo. Skuhal in osolil — —. Ljubljana 1873. 8°. 56. — Iz sodnijskega življenja. Mikavne povesti iz življenja hudodelnikov. Po spominu starega pravnika. Spisuje--. Ponatis iz „Novic." I. zv. Ljubljana. Založil pisatelj. Blaznikovi dediči. 1875. 8". 80. — Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. (Popravljen ponatis iz »Slovenca".) Ljubljana. Založil pisatelj. Blaznikovi nasledniki. 1879. 12°. 265. — Petelinov Janez. Po- vestica iz nc še preteklih časov. Spisal--. (Ponatis iz „Slovencau.) Založil pisatelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Ljubljana 1880. 12°. 160. — Kako sem se likal. Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Spisal--. Založil pisatelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Ljubljana 1884. 12". II. izdaja 1886. — Nc v Ameriko! Povest Slovencem v poduk. Po resničnih do- godbah sestavil in spisal--. Založil pisatelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Ljubljana 1883. Ku. 231. — Jama nad Dobrušo, ali dobri in hudobni grajščaki. Pravljica iz starodavnih časov. Zvedel in za preprosto ljudstvo spisal---. Zal. in prodaja J. Giontini. Natisnila Kleinmayr in Fed. Bamberg. Ljubljana 1894. II. nat. 8". 89. - Filip Haderlap. Pod turškim jarmom. Ponatis iz vojske Grkov zoper Turke. Poslovenil — -. J. Giontini. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1882. 8°. 82. — Eno leto med Indijanci. Povest. Poslovenil--.J. Giontini. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1882. 8". 82. — Č r n i bratje. Povest. Poslovenil--. J. Giontini. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1882. 8", 82. — Nikolaj Z r i n s k i, hrvatski junak. Po raznih spisih sestavil--. J. Giontini. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1883. 8". II. izdaja 1893. - Koroške bukvice, slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas. Izdaja in zaklada —. Rudolfovo. Krajec. — Tisoč in ena noč. Pravljica iz jutrovih dežel. Za slovensko ljudstvo priredil--. Rudolfovo. Krajec. — Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s podobami. Spisal — —. Natisnil in založil J. Krajec. Novo mesto 1880. — Zbirka ljubimskih in ženitovanjskih pisem. Po raznih zgledih sestavil---. V Ljubljani 1882. 8°. 80. IV. izd. 1893. - Ivan Zamik. J u r i j Štrkclj najde zaklad. Domača povest. Spisal--. Zal. Franc Kcbcr, bukvovez v Kamniku. Maribor 1872. 8". 24. - Pijelik Dragoslav. Roza Jelodvorska. Lepa poučna in kratkočasna prigovest za mlade in odrasle ljudi. Poslovenil--. II. natis. Ljubljana 1872. 12". 156.— Deset krajcarjev cesarja Jožefa. Poučna povest iz narodnega življenja. Ponatis iz »Vrtca". Ljubljana 1873. 8". 25. — Podšavniški. Slovenske pripovedke i z M o t n i k a. Nabral in v izvirnem jeziku napisal —. Celovec 1874. 8". 16. — A. O. Narodne pripovedke v Soških dolinah.0) »Iz naroda za narod", zbral in napisal--. Gor. 1894. 12". — Hrizogon Majar, glej Zgod. slov. slovstva IV. 301- 302. — T. St. Ribičev sin. Pravljica. Za slovenski narod prosto predelal — —. Poleg narodne pripovedke, zapisane v »Sloveniji" 1848. leta **) Opomba. Tiskal in založil jc Kleinmayr v Ljubljani 1879. leta tc-lc pravljice v posebnih knjižicah: »Pepelka", »Snegulčica", „Trnjeva rožica", „Pravljica o obutem mačku", »Pravljica o rudeči kapici", »Dežela lenuhov", »Robinson-, »Pritlikovcc" id. po Lovru Pintarju. Natisnil M. Šeber v Postojini. Zal. in prodaja J. Giontini. Ljubljana 1884. 8°. 36. C e r k v i c a n a s k a 1 i ali zveza z hudičem. Pravljica. Za slovenski narod prosto predelal — —. Založil Giontini. Ljubljana 1885. 8°. — S. S. Brdskl. Plačilo sveta ali žalostna usoda umetnika. Slovenskemu ljudstvu zapisal--. Založil J. Giontini. Ljubljana 1885. 8°.— F. Komer — M. Kramar. He d vika, banditova nevesta. Povest iz sedemnajstega stoletja. Za prosto ljudstvo po T. K. igrokazu predelal--. Tiskal L. Kordeš v Mariboru. Založil Ant. Turk, knjigovezec. Ljubljana 1868. 8". 78. — Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja. IV. natis. J. Giontini. Ljubljana 1886. 8°. 41. — D. Močni baron R a v b a r. Povest iz slovenske zgodovine. .Sestavil -. Ljubljana. J. Giontini. 1886. 8°. 98. — L. Dolinar. Izidor, pobožen kmet. Bukvice ljubim kmetom na korist. Iz nemščine preložil--. II. natis Ljubljana. Natisnili in založili Blaznikovi nasledniki. 1886. 12°. 81. — W. Freyer — J. Urbaneo. Pečarjeva hči ali ubeg nedolžnikov iz državne ječe v Benetkah. Izvirnik--; poleg nemškega prosto poslovenil--. Nat. in zal. W. Blanke v Ptuju. 1880. 12°. 50. -Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodovinska povest. Iz nemškega preložil--. Ljubljana 1889. 8". 80. — H. O. Dijak v luni. Satirična noveleta. Zagreb 1871. 8". 103. — Lažnjivi Kljukec, kako se mu je na morju, na suhem in v vojski godilo. Ljubljana. J. Giontini. 1872. 16°. 118. II izd. 1885; 111. izd. 1893. - H Martelanc. Različne burke. Zlata knjiga za veselo slovensko ljudstvo. Spisal in založil--. Trst 1872. 8°. 32. — Nemški P a v 1 i h a v slovenski obleki. Knjižica polna smešnih povestij za kratek čas. Založil J. Giontini. Ljubljana. — Anton Bre-zovnik. .Šaljivi Slovcnec id. Glej »Vzgojeslovje" 307. — Lovro Stepišnlk. Ž c n i t n c ali svatebne navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenje-bistcrškcga okraja na Štajerskem. Zapisal--. Maribor 1884. — Vcnčck ve žilnih daril id. III. natis. Ljubljana 1886. 80. — Bastiančlo Dragotin Godčcvski katekizem. Ženitne ali svatbene navade in napitnice, smešniec in narodne zastavice. Zbral — — v Slov. Gradcu. Založil in nat. K. Blanke v Ptuju. 1892. 8°. 67. — Knjiga pisem razne vrste in voščil. Trst 1871. — Umek Ivan. Slovenski plcsalcc id. Trst. Dolcncc. 1893. 31 podob. — Mali vscznalcc ali zbirka izpeljivih poskusov iz fizike id. Tisk. K. Blanke v Ptuju. 1890. — Razne pravljico in povesti. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. Ljubljana 1888. 8". 54. — Razne povesti. Zaloga Blaznikovih naslednikov. Ljubljana 1888. 8". 39 — Proatoslav S. Sekolov. Narodne pripovedke in pravljic c. Zbral — - . Ljubljana. Založil in izdaja M. Gcrbcr. 1889. 8". 81. I) v c č u d a p o 1 n i pravljici za slovenski narod. 1. Peter Krunov, rešitelj treh zakletih vitezov; II. Okamenjeni na Blejskem gradu. Ljubljana. J. Giontini. 1890. Tisk. W. Blanke v Ptuju. — Zveličana Hildegarda, dvakrat po nedolžnem v smrt obsojena cesarica. Sveta povest, vnovič prepisana in natisnjena v poduk in zabavo slovenskemu ljudstvu. J. Giontini. Tisk Ig. pl. Kleinmayr. Ljubljana 1889. 8". 69. - Ignaoij Hladnik. Na valovih južnega morja. Pravljica. Prosto poslovenil --. Ljubljana 1883. 8". 56. J. Giontini. Natisnil M. Šeber v Postojini. — Roparsko ž i v 1 j e n j c. Povest. Prosto poslovenil — —. Ljubljana. 270 J. Giontini. 1884. 8°. 86. - Car in tesar ali Saardamska ladjetesalnica. Zgodovinska pripovedka. Posl. H. Podkrajšek. Založil J. Giontini. 1886. 8°. — 0 0 0 Doma in na ptujem. Povest iz preteklega stoletja. Spisal o ° «• Založil J. Giontini. Natisnil Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1889. 8°. 58. — Ivan Tkaleo. Tiun-Lin, kitajski pomorski razbojnik. Iz nemškega prosto poslovenil--. Ljubljana. J. Giontini. >890. 8°. 70. — Andrej Kalan. Glej str. 297. — Clgler Janez. Kortonica, koroška deklica. II. natis. Celovec 1893. 8°. 63. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov. — Žaljski (dr. Zbašnik). Na krivih potih Povest preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal--. Slov. Več. 1893. 8°. 144. — S. Hervojič. Princ Eu g en, saksonski slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest Slovenskemu ljudstvu spisal--. Ljubljana. Ant. Turk. 1893. 8". 78 d) Prevodi*) Prevodi is slovanskih jesikov. 1. Iz srbo-hrvaščine. Bočie Ferdo — Medvešček. Zaobljuba. Hrvatski spisal--. Poslovenil--. »Slov. knjižnica" 20-23. 1894. 12". 244.— Ksaver Šandor GJalskl — Kosec. Iz s e 1 a. Hrvatski spisal--. Poslovenil--. »Slovenska knjižnica" 34. 1895. — Kumičič Evg. -- A. J. Lovanski. Preko morja. Hrvatski spisal--, poslovenil--. »Slov. knjižnica" 50—51.— Mijatovič Čeda. - Podravski. I k o n i j a. Srbski spisal--, poslovenil Podravski. »Slovanska knjižnica" 44. — Mrazovič Milena Minka V—č. I. A 1 b a ; II. O nepravem času. Hrvatski spisala--, posl.--. »Slov. knjiž." Gabršček. 34. zv. 1895. — Lepušlč Ivan — Ivan Cestimir. Kazančiči. Povest iz življenja Bošnjakov. Hrvatski spisal —, poslovenil --. »Slov. knjiž." Gabršček. 85. zv. 1895. — Miljkovič M. Velja — Ivan Siveo. Čarovnica. Novela. Spisal--, poslovenil--. »Slovanska knjiž." Gabršček. 24. zv. 1891. — Novak Večeslav. Lotarijka. Izgubljeni sin. (»Srbski Putnik" 1862.)— Mrtvaška srajca (»Putnik" 1862.) Vse tri poslovenil Simon Oregorčič ml. »Slov. knjižnica." Gabršček. 26. zv. 1894. — Senoa Avgust — Peter Medvešček. Turo pol j ski t o p. Hrvatski spisal — —, poslovenil — —. »Slov. knjižnica." Gabršček 16. zv. 1894. ~ J. Trnski — Ivan Lapajne. Učitelj I) o b r u š i n. Po hrvatskem izvirniku posl.---. Tisck J M. Pajkovc tiskarne. 1879. 8°. 28. — Trstenjak Davorin — Bož. Flegerič. V delu jc rešitev. Hrvatski spisal — —, prosto posl — —. V Ljubljani. Založil in prodajaj. Gionitini. 1894. 8°. 128. Tu so navedeni samo tisti prevodi, ki so izšli v samostalnih knjigah. Prevodi v vzgojcslovncm slovstvu sc nc navajajo tu, da bi sc nc ponavljali naslovi istih knjig; pisatelji in prelagatelj i takih knjig pa bodo navedeni v splošnem kazalu. — Dve kratki potczici naznanjate, da velja ime na zadnje imenovan'ega pisatelja šc naprej. — Vseh nemških prevodov nismo navedli, ker bi spis postal preobširen, - Imena pisateljev sc vrst<5 v abecednem redu. 2. Iz č e š č i n e. Benez-Tfebizsky Pošasti. Povest. Češki spisal--. Poslovenil Z. Ž. (»Slovanska knjižnica" 19.) G. 1894. 12° 75. Tiskala in založila »G. t." <*) Andr. Gabršček. - Čekal — S. Gregorčič ml. (Jan Kratky v Kaliforniji.) Preskušnja in rešitev ali doma najbolje. Češki spisal — —, poslovenil --. (»Slovanska knjižnica" 27.) Gorica 1894. — Čech Svatopluk — J. Skalar. Med knjigami in ljudmi. „Narodna tiskarna." V Ljubljani 1891. 145. — Frankovskl. Dvoboj. Iz zapiskov prijateljevih. Spisal--. Poslovenil--. »Slov. knjižnica." Gabršček 10°. 1894. — Viteslav Halek — Anonym. G o d č e v s k a Lizika. Pripovedka. Češki spisal — —, poslovenil --. »Slov. knjižnica" 37. Gorica 1895. — Herold E. — J. FaganelJ. Slike iz Prage. Češki spisal — —. Poslovenil---. »Slov. knjižnica" 31. Gorica 1894. 12°. (14. — Holeček Josip — Fran Gestrin. Kako sem izpovedoval Turke Češki spisal--, poslovenil — 4—. »Slovanska knjižnica." Gabršček. — Jan Janša - Anonym. Olga Žil in ska. Slika iz borbe Slovakov za svoj narodni obstanek. Spisal--, poslovenil--. »Slovanska knjižnica" 37. Gorica 1895. — Jelinšek E. — Podvilovski. Ukrajinske dume. Češki spisal--, poslovenil--. Ponatis iz »Slovenskega Naroda." 1888. 8". 84. — Jlrasek Alojzij — A. Benkovič. Gardist. Češki spisal--, poslovenil--. »Slov. knjižnica." Gabršček. Gorica 1895. 12°. 78. — D. Konrad - Vek. Benkovič. Mali Z lat k o. Češki spisal--, poslovenil--. »Slov. knjižnica" 8°. 1894. — El. Krasno- horska — H. Podkrajšek. Pripovedka o vetru. Češka narodna pravljica. Spisala--, z dovoljenjem pisatcljičinim posl.--.S sedmimi podobami. Založila »Narodna šola«. Klein in Kovač. Ljubljana 1887. 8". 60. — J a r o m i 1. Češka narodna pravljica. Posl. H. Podkrajšek. Zal J. Giontini. 1886. — V. Kredba — H. Podkrajšek. Izdajalec domovine. Povest. Poslovenil in za slovensko ljudstvo priredil — —. Založil J. Giontini. Natisnila Kleinmayr in Bamberg. V Ljubljani 1889. 8". 91. — Kosmaka Vaelava Izbrani spisi I., II. »Slov. knjižnica" 17,18. Gorica 1894. 12". 63+6i. — Božena Nemeova — Petrovič. V gradu in pod gradom. Češki spisala--, posl.--. »Slov. knjižnica." Gabršček. 36. Gorica 1895. 12". 124. — France Cegnar. Babica. Obrazi iz življenja na kmetih. Češki spisala — —, poslovenil--. Novo mesto. Tiskal in zal. J Krajec. (Narodna biblioteka XIII—XVI). II. natis. — Neruda Janez — I«. Furlanl. Malo- stranske pripovedke. Spisal češki--, poslovenil — —. (Priloga k „ Edinosti".) Trst. Tiskarna V. Dolenc. 188«. 8. — Pravda Fr. (Vojteh Hllnka) — Simon Pomolov. Nc bodimo lipov les. Češki spisal--, poslovenil — —. ».Slov. knjižnica." Gabršček. — Prelssova Gabrijela — Fr. Gestrin. Stric Marti nek. Češki spisal — —, poslovenil — —. »Slovanska knjižnica." Gabršček. 10. 1894. 12". 68 - Sabina Dragotin — Radoslav Knaflič. Os vet a. Povest o razmerah v človeški družbi v petnajstem stoletju. Češki spisal--, poslovenil--. »Slov. knjiž." 10. 1890. - Karollna Svetla — Fr. Tomšič. Kontorčica. Češki spisala--, °) G. t. ■= Goriška tiskarna posl.--. Ljubljana 1874. 16°. 344. (VII. zv. Jurčičevih Listkov.) — Tyl Kajetan — A. Petrič. Blazni goslar. Češki spisal — —, posl.--. „Slov. knjižnica." Gabršček. Gorica 1894. 12°. 64. - Jan Vavra — Petrovič. Ratmir. Češki spisal--, posl.--. Dodan zgodovinski vir o dObr povesti. »Slovanska knjižnica." Gabršček. Gorica. — Vrhlicky Jaroslav — J. Skalar. Barvaste črepinje Zbirka povestij in pesmij. Češki spisal --, posl.--. Ljubljana. Založil in prodaja J. Giontini. Tiskal W. Blanke v Ptuju. 1893. 8°. 85. - Dostavi: J a r o m i 1. Češka narodna pravljica. Poslovenil H. Podkrajšek. Ljubljana 1886. 8°. 3. Iz s 1 o v a š č i n e. Podjavorinska Ljudmila — Anonym. Pro t i v j a. Slovaški spisala --, posl. — —. Dodatek o Slovakih in pisateljici. »Slov. knjiž." 42 -43. Gabršček. Gorica 1895. 12°. 176. — Za negotovimi težnjami. Vaška povest. Slovaški spisala — —, posl.--. »Slov. knjiž." Gabršček. 42-43. Gorica. 4. Iz lužičko-srbščinc. I. Cesarja jc bil šel gledat. — II. Pravda. — III. Pre-vžitkar. Iz luž. poslovenil Simon Gregorčič ml. »Slovanska knjižnica." Gabršček. 5. 5. Iz poljščine. Grabowski Mihal — Fr. Cegnar. Kol išči na in stepe. Spisal v poljščini--, poslovenil--. Novo mesto. Natisnil in založil J. Krajec. (Nar. bibl. X.) 1884. — Kraszewski Jo«. Ign. — L. Podgoriiki. Koča za vasjo. Poljski spisal--, posl.--. Ljubljana 1886 — 1887. (Matica Slovenska.) 2 zv. — Morzkowska Valerija — Pohorski. Žalostna svatba. Poljski spisala--, poslovenil — —. »Slov. knjiž." 9. Gorica. — E. Orzeszkowa — Vek. Benkovič. Stara Romar k a. Poljski spisala --, poslovenil--. »Slov. knjiž." 6 —7. — Slenkiewioz Henrik — Petrovič. Pojdimo za njim. Poljski spisal — —, poslovenil--. »Slov. knjižnica" Gabršček. 2. zv. — Fr. Gestrin. Angel. Poljski spisal --, poslovenil — —. »Slov. knjižnica." Gabršček. — Za kruhom. Poljski spisal — —, posl. P. Miklavcc. Novo mesto. Tisk in zal J. Krajec. (Nar. biblioteka. XI.) 1884. 46. 120 — Podravski. Z ognjem in mečem. Povest iz davnih časov. Poljski spisal--, posl.--, Novo mesto 1892 — 1893. IV. zv. J. Krajec. — M. M. Z ognjem in mečem. Povest iz davnih časov. Iz poljščine preložil--. Ilustroval Viktor Oliva. Založila in na svetlo izdala »Matica Slovenska." V Ljubljani. Štirje deli. 1892. 4". 232 244. Tatomlr Luoljan — S. Tugomil. Gorjupa naša kupa. Obrazek iz zgodovine nadlabskih Slovanov v desetem stoletju. Poljski spisal — —, priredil--. »Slov. knjižnica." 3>. Gorica 1895. — Edvard Zorjan — Podravski. Iz križarskih bojev na Poljskem. Poljski spisal--, posl. — —. (Koledar za goriško nadškotijo. 1896. A. Gabršček.) 6. Iz ruščine. M. Bojan — J.Štefanov. Doktor Holm an. Ruski spisal--> preložil — -. Ponatis iz »Slov. Naroda " Samozaložba. Ljubljana 1891. — Dostojewsklj Th. M. — J. KogeJ. Bele noči. Sentimentalni roman- Iz spominov sanjalca. Ruski spisal--, poslovenil--. »Slov. knjižnica." Gabršček. 1895. - Gogolj Nlk. Vas. - L. Podgoriški. Mrtve duše. Poema. Ruski spisal — —, preložil — —. Ljubljana. Zabavna knjižnica. Mat. Slov. 1886- 1887. — J. J. Jasinskl — J. Kogej. Amerikanci. Ruski spisal - —, poslovenil---. »Slovenska knjižnica." Gabršček. 2. — M. Lermontov — J. P. Junak našega časa. Roman. (Ponatisnjeni listki iz »Slov. Naroda.") V Ljubljani 1883. Natisnila in založila »Narodna Tiskarna." 8°. 264. — A. J. Makslmov — J. P. Za dragocenim korenom. (Iz življenja kitajskih pogozdnikov.) Povest. Poslovenil--. (Ponatisnjeni listki iz »Slov. Naroda.") V Ljubljani 1885. Natisnila in založila »Narodna tiskarna." 8°. .141. — Nekrasov -- Ivan Vesel Vesnin. Pesem obsojencev. Ruski spisal--, poslovenil--. »Slovanska knjižnica." Gabršček. 8. — P. N. PolevoJ — J. J. Kogej. Pogumnim Bog pomaga. Božična povest. Ruski spisal — —, poslovenil--. »Slovanska knjižnica." Gabršček. 8. 1891. — A. S. Puikin*) — J. P. 1) u brow ski. Povest (Ponatis iz »Slov Naroda.") Natisnila in založila »Narodna tiskarna " Ljubljana 1883. 8". 122. — J. K.(ogej). R a k v a r. Ruski spisal--, poslovenil — —. »Slov, knjižnica." 15. Gorica. Tiskal A Gabršček. 1894. — — Semen Semenovič. Kapitanova hči. Ruski spisal — —, poslovenil --. »Slov. knjiž." 55-56. Gabršček. Gorica. — L. N. Tolstoj «) — J. P. Knez Serebrijani. Ruski spisal — —, poslovenil — —. (Ponatis iz »Slov. Naroda") Ljubljana 1884. 8". 609.---P. M. Podravski. Rodbinska sreča, Ruski spisal--, poslovenil - —. Založil in izdaja J. Giontini. Natisnil M Šeber v Postojni. 1889. 8°. 173.--P. M. Podravski. Tri smrti. Pripovedka grofa--. Iz ruščine poslovenil--. »Slov. knjižnica." 24 1894.--Adolf Pahor. Kjer je ljubezen, tam je Bog. Ruski spisal--, poslovenil---. »Slov. knjižnica." 15. — Ivan Turgrenjev — U. Sameo. Dim. Boman. Ruski spisal — —, posl. — —. *>) V Slovencih so prevajali posamezne pesmi Puškinove: Ivan Vesel-Koscski, Fran Levstik, Ivan Vesel, Mat. Trnovec (Lamurski), Anton Medved in Anton Aškerc. Prvi prevod imamo od Ivana Vesela, dekana v Trnovem pri Ilirski Bistrici, ki je v »Glasniku" 1865. leta objavil prevod »Kavkaza", potem jc nadaljeval prevajanje v »Letopisu Mat. Slovenske" (»Obrekovalcem Rusyc", »Prorok", »Morju", »Gvadalkvivir", »Gruzinska pesem", »Elegija".; V »Zori" 1873. (»Krokarja", »Zimski večer", »Besi8, »Črna megla ") Trnovec je pesem »Črna šal" prevedel dvakrat, 1877. 1. po Stanko Vrazovem prevodu, 1891. 1. po izvirniku. Pesem »Rusalka" jc izdal v latinici in cirilici z ruskim izvirnikom v »Slov. Svetu"; istotam se nahajajo njegovi drugi prevodi. Anton Medved jc v »Slovenki" 1898. 1. objavil prevode pesmi: »Črna šal" in »Talisman"; Ant. Aškerc v »Vcčernicah" »Ribič in zlata ribica". Lj. Zv. 1899. — Krasnemu jeziku Ivana Vesela se vidi, da se je pisatelj z velikim pridom bavil z ruščino. Tu navajamo nekatere prevode iz podlistkov: L. N. Tolstoj — M. V. Pripovedka za narod. SI. 1889, 208 — 258. — Tolstoj — P. N-T. Spokorjeni grešnik. S. 1888, 13. - Tolstoj — Vinko. Nedolžen. SI. Nar. 1888, 128-130. V Gradcu 1870. 8°. 270. - Pomladanski valovi. Roman. Ljubljana. Tisk in zal. »Narodne Tiskarne." 1876. 16°. 269.--J P. Nesrečnica. Ruski spisal--, poslovenil--. Novo mesto Natisnil in zal. J. Krajec. (Narod. bibl. VIII. in IX. zv. 1883. 16°. 147.--Ivan Gornik. Otci in sinovi. Roman. Ruski spisal--, poslovenil--. (Ponatis iz »Slovenskega Naroda.") Natisnila »Nar. tiskarna.'- 1888. 8°, 359.--Aleks. Hudo- vernik. Sen ilia. Poezije v prozi. 1885 — M. Malovrh. Nov. Roman. Spisal--, preložil--. Tiskala in založila »Nar. Tiskarna." 1882. 8". 489. 7. Prevodi iz drugihjczikov. Viktor Gherbouliez — Dav Hostnik. Meta H o ldc ni s. Roman francoski. Poslovenil--. Ljubljana 1872. 8°. 287. (V. zv. Jurčičevih Listkov.) — E. Guenot — Fr. Jaroslav. H a n a n i ali poslednje (!) dni v Jeruzalemu. Spisal — poslovenil--.V Ljubljani. Založilo upravništvo »Slovenca." Tisk Blaznikovih dcd'čev. 1875. 8°. 170. - Rene Lefebre — 0 * Stat nominis umbra. Pariz v Ameriki. Francoski spisal--, posl.--. V Ljubljani 1885. Natisnila in založila »Nar. Tiskarna." 8". 535. — Charles Nodler — J. Kržišnlk. Ivan Žbogar. Zgodovinski roman. (Ponatis iz »Slov. Naroda ") V Ljubljani 1886. Natisnila in založila »Narodna tiskarna." 8". H)8 — Emile Souvestre. Vilinski brodnik (Ponatis iz »Slovenskega Naroda.") V Ljubljani 1887. Natisnila in založila »Narodna tiskarna." 8". 178. - Halevy Ludovik - Vinko. Dnevnik. (Ponatis iz »Slovenskega Naroda.") Natisnila in založila »Nar. tiskarna." Ljubljana 1886. 8°. 198. — Theariet Andre - Vinko. U n d i n a. Natisnila in založila »Narodna tiskarna." Ljubljana 1887. 8°. 14H. — Leo Tax>l - Žlltir Martin Iz poved a nj a bivšega p r o s t o m i s 1 e c a. Iz francoščine preložil — —. Ljubljana. »Katol. tiskarna." 1890. 8°. 281. — Bret Harte — P. M. (Ple-teršnik Makso) Kalifornske povesti. Angleški spisal--, poslovenil —. (Jurčičeva »Slov. knjižnica.") 1876. — Oliver Goldsmith — Janez Jesenko Ž u^p n i k \V a k e f i e 1 d s k i Iz angleščine poslovenil--.V Ljubljani. »Nar tiskarna." 1876. 16". 84. — Miss. M. Cummins — J. Jesenko. P o ž i g a 1 c c. Roman V angleškem spisala — —, poslovenil--. Prvi del. ,V Ljubljani 1877. Natisnila Narodna tiskarna." Založil J Jesenko. 12". 508. Miss M. Cummins — Jesenko. Mabel V a u g h a n. Roman v dveh zvezkih. V Ljubljani 1887. (I. 410, 11.434.) Zal. Jesenko. - Wiseman — Steska. Večna luč. Angleški spisal . Iz nemščine prevel V.Steska. Ljubljana. »Katoliška tiskarna" 1895. 16". 52. — Cabalero — Parapat. Družina Alvaredova. Povest iz kmetskega življenja. Spisal--, poslovenil • ---. Iz španskega. Celovcc 18(54. 12°. 163. — Robinson starejši, njegove vožnje in čudežne dogodbe. Poslovenil — - . Z dovoljenjem krškega knezoškofijstva. Cel. 187(5. 8". 140. Elizabetha Berthet — Ant. Suinlk. Darinka, mala Črnogorka, ali učenke v petih delih sveta. Spisala — —, prevel —. Založil J. Giontini. Ljubljana 1886. 8°. 75. — Spisal pa jc Sušnik tudi izvirno delo „Posavčekh, slika iz življenja v polpretekli dAbi. Gorica 1895. »Slov. knjižnica." 40.°) *>) Opomba. Jako zanimivo in koristno bi bilo, da bi mi Slovenci imeli natančno zabeležene vse prevode iz ptujih jezikov, priobčcnc v Zgodovina in zemljepisje. a) Spisi v besedilu navedenih pisateljev. Str. 157. Parapat. Turški boji v XV. in XVI. stoletju, s posebnim ozirom na Slovence. Izdala »Matica Slovenska". V Ljubljani 1871. ■8°. 159. (Ponatis iz Letopisa.) — Str. 159. Janez Jesenko. A. Zemljepisne knjige: 1. Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke. Gorica 1868. — 2. Občni zemljepis. Spisal in založil--. Ljubljana 187:1 8°. 480. — 3. Prirodoznanski zemljepis. Spisal — —, profesor pri c. kr. državni gimnaziji v Trstu. Ljubljana 1874. 8°. 399. — 4. Mali občni zemljepis za meščanske šole. Spisal in založil--. Gorica 1876. — 5. Zemljepis za prvi razred srednjih šol. Spisal in zal. - —. Ljubljana. »Nar. tiskarna." 1882. 8". 116. II. izdaja (popravljeni in skrajšani natis. Ljubljana 1890. »Nar. tiskarna." 8". 88. - 6. Z e m 1 j e p i s za dr ugi in tretji razred srednjih šol. Ljubljana. »Nar. tiskarna." 1883. 8". 205. - 7. A v s t r i j s k o - o g e r s k a monarhija ali domoznanstvo. Spisal---za četrti razred srednjih šol. Ljubljana. „Nar. tiskarna." 1885. 8". — li. Zgodovinske knjige: 8. Občna zgodovina za nižje razrede srednjih šol (stari vek.) Trst 1871. 8°. II. izd. Ljubljana 1883. 8". 126. - 9. Občna zgodovina (srednji vek). Spisal in zal--. Ljubljana 1878. II. izd. Ljubljana 1886. — 10. Občna zgodovina (novi vek). Spisal in založil--. Ljubljana. »Nar. tiskarna " 1881. 8°. 178. II. izd. Ljubljana 1886. — Str. 160. Matija Sila. Trst in okolica. Zgodovinska slika. Založilo upravništvo »Edinosti«. Tiskal Franc Huala. V Trstu 1882. 8". 162. — Str. 160. Franoe Zmazek. F a r a sv. Petra pri Mariboru. Krajc-pisno - zgodovinske črticc Spisal — —, kapelan pri sv. Petru. S podobo sedanjega župnika in zlatomašnika Marka Glaserja. Založil pisatelj. Tiskal J. M. Pajk. Maribor 1879. 8". 56. — Str. 161. Matej Slekoveo. Statistično poročilo občne bolnišnice in blaznice »Usmiljenih bratov" v Gorici na Primorskem. V Gorici 1883. Tiskal Seitz. Zal. zavod. - Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. Krajepisno-zgodovinske črtice. Spisal--. Maribor. Tisk J. Leonove tiskarne. 1885. 8°. 135. - Škofija in nadduhovnija v Ptuj i. Zgodovinska črtica. Spisal — —. Ponatis iz »Slov. Gospodarja." Maribor. V lastni zalogi. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1889. Mala 8". 196. — Sckelji.0) Rodoslovna in životopisna razprava. Spisal --. Ponatis iz »Slovenca." Ljubljana. Samozaložba. Tisk »Katol. tiskarne." raznih naših časnikih in njih podlistkih. Tega pa ne more izvršiti jedna oseba, nego več delavcev, ki bi v arhivih in uredništvih na Dunaju, v Gradcu, v Ljubljani, v Gorici id. id. vestno in polagoma iz dotičnih časnikov pobrali dotično tvarino. Pisatelj si ne upa trditi, da bi mu ne bil ušel kakšen prevod, vendar misli, da tukaj podani pregled koristi Slovencem in ostalim Slovanom, ki se brigajo za naše slovstvo. °) Die Szckcly oder Zekcl von Kcvcnt, Frciherren von Friedau. Gcneo-logischc und biographische Skizzc, verfasst von — - . Sonderabdruck von der Zcitschrift »SUdsteirische Post. Verlag des Verfassers. Marburg 1893.8°. 66. 1893. 8°. 49. — Polidor p 1. Montagnana. Življenjepisna črtica. Spisal --. Ponatis iz »Zgod. Zbornika." Založil pisatelj. Ljubljana 1895. 8°. 18. — Vurberg. Krajepisno - zgodovinska črtica. Spisal— —. Ponatis iz »Slovenskega Gospodarja " S podobo Vurberga. Založil pisatelj. Maribor 1895. 8°. 40. — Str. 164. Simon Butar. Zgodovina Tolminskega, to je zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno z njih prirodoznanskim in statističnim opisom. Spisal--, profesor na c. kr. gimnaziji V Spljetu. Na svetlo dal Josip Devetak, deželni poslanec in župan tolminski. Gorica. Natisnila Hilarijanska tiskarna. 1882. 8". 320. — Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske za meščanske šole in učiteljišča. Spisal--. Na Dunaju v c. kr. založbi šolskih knjig. 1882. 8°. 124. — Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. I. del. Prirodo-znanski, statistični in kulturni opis. Spisal — -, c. kr. profesor. Ljubljana 1892. 8°. 110. Izdala »Matica Slov." 22 podob. — Str. 167. Ivan Vrhoveo. Lj u b 1 j a n s k i m e š č a n j e v m i n o 1 i h s to le tj i h. Kulturno-historične študije, zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. Izdala in založila »Slov. Matica." 1886. 8°. 283. — Zgodovina Novega Mesta. Zal. »Slov. Matica." 1891. 8°. 308 — Str. 167. Josip Apih. Slovenci in leto 1848. Založila »Matica Slov." Ljubljana 1888. VIII. 8°. 302. — Josip Stare. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo Spisal--. Natisnila tiskarna »Družbe sv. Mohorja." 1874. — Kitajci in Japonci. Spisal — - . Izdala in založila »Družba sv. Mohorja." Celovec 1893. h°. 143. - Str. 168. Dr. Frano Kos. Spomenica o tisoč letnici Mctodij eve smrti. Natisnila in izdala »Matica Slov." Ljubljana 1885. 8°. 174. — Doneski k zgodovini Š k o f j c Loke in njenega okraja. Spisal--. Izdala in založila »Matica Slov." Ljubljana 1894. Vl+286. — Vzgojeslovje. Spisal--. Zal. in izdala »Matica Slov." 1890. 8°. 144. — Str. 170. Frano Orožen. Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol. I. del. S trinajstimi slikami. Ljubljana 1893. 8". 78. II. nat. 1897. 11 del. Z osmimi slikami. 1894. III. del. S šestimi slikami. 1896. — Metodika zemljepisnega pouka. Z dvanajstimi slikami. Ljubljana. I. natis 1891. II. natis 1898. — Str. 171. Ivan Vrhovnik. Zgodovina N A k e 1 s k c, I) u p 1 j a n s k e in Goriške fare. Ljubljana 1886. 8°. 190. (II. zvezek Koblarjeve Zgodovine.) —Janez C igle r, slovenski pisatelj. V spomin stoletnice njegovega rojstva. Spisal — —, župnik trnovski v Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Mctodija." 1892. 8°. 54. — Str. 171. Anton Koblar. Historia cathedra lis ccclcsiac Labaccnsis auetorc Joanne Gregorio Thalnitschcro. J. I J. 1). Labaci anno M.D.CCI. Labaci 1882. 4". 91. S sedmimi tablami. — Zgodovina sorške in preške fare. — Str. 172. Lavrenčld Ivan. Anton Alojz Wolf, knezoškof ljubljanski. V spomin stoletnice njegovega rojstva. 1882. Spisal--. Ponatis iz »Novic." Založil pisatelj. 1882. 8". f)8. — Zgodovina Cerkljanske fare. <*) Wurmbcrg. Topographisch - historisehe Skizze. Von — , Pfarrcr in St. Marxcn bei Pettau. Aus dem Slovcnischen von J M. Sondcrabdruck aus der Zeitschrift »Stldstcirische Post." Mit ciner Abbildung. Selbstverlag des Vcrfasscrs Marburg 1896. 8°. 82. Spisal — —. Založil Anton Golobic. Ljubljana 1890. 8°. 158. — Andrej baron Winkler, deželni predsednik. V spomin desetletnice njegovega predsedništva. Spisal--. Ponatis iz »Drobtinic." Ljubljana 1890. 8°. 13. — Str. 173. Ivan SaielJ. Zgodovina šempeterske fare pri Novem mestu. Spisal--, župnik v Adlešičah. Ljubljana. Klein in Kovač. 1886. 8". bi. — Zgodovina A d 1 e š i č k e fare na Belokranjskem. Spisal--, administrator. Ljubljana. Klein in Kovač. 1887. 8°. 43. — Volčič Janez, glej^str. 278. — Lesjak Anton, glej str. 286. — Skuhala Ivan, glej str. 276. — Žlogar Anton, glej str. 270. — Sattler J., župnik. Slike sv. Križa pri Mariboru, razložene v osemnajstih govorih. Spisal — -. Maribor 1890. 8°. 139. Lastna založba. i b) Rasni sgodovinski spisi. Janko Krsnik. Zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije, za srednje šole in učiteljišča izobraževališča. Spisal Janko Krsnik. Izdala in založila »Matica Slovenska" v Ljubljani. 1874. 8°. — M. V. Vojska med Francozi in Ncinci leta 1870. in 1871. Spisal — V Gorici 1875. 8°. 102. - Jakob Alešoveo. Kustoca in Vis. Kratek popis vojske na Laškem leta 1866. Po verjetnih virih spisal--. Ljubljana 1867. 8". 48. — Vojska na Turškem od 1. 1875. do konca 1878. Obsega začetek ustaje v Hercegovini, vojske Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, slednjič zasedbo Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. Za preprosto ljudstvo spisal — —. S podobami. Ljubljana 1878. 8°. 104. — Volkov Jaromlr. Delo sv. Cirila in Metoda. V spomin 5. julija 1881., z ozirom na današnje razmere. Spisal--. Založil pisatelj. Tisk Fr. Huala v Trstu. 1881. 8°. S8. — Rakusa Fran, glej str. 339. — Rakež Jožef. Slovensko a k a d c m i č n o društvo »Triglav" v XV. letu svojega obstanka. Spominski listi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave. S sodelovanjem Fr. Mohoriča, Fr. Tominška in Žolgarja uredil--. Ljubljana. Založilo akad. društvo »Triglav". »Narodna tiskarna." 8°. 26. — Veneajz Janko. Spomenica o p c ti n d v aj s e 11 e t n i c i akad društva ».Slovenije" na Dunaju. Sestavil--• Ljubljana 1804. Izdalo in založilo akademično društvo »Slovenija" na Dunaju Natisnila „Nar. tiskarna." 8". 162. — Erbeu-Rebeo. Voj vodstvo Kranjsko, Koroško. Izd. »Matica Slov." Ljubljana. Glej »Slovanstvo." X Župnija in božja pot Device Marije v Puščavi. Krajcpisno zgodovinske črtice. (Ponatis iz »Slov. Gospodarja.") V Mariboru 1881. Založil župnijski urad v Puščavi. Tiskal Janez Leon. Mala 8°. 20. X Spomenik o šcststolctnici začetka habsburške vlade. Izdala in založila »Matica Slov." Ljubljana 1883. V. X Prvo desetletje Matice Slovenske. Ljubljana 1874. 4". 4. — Albin Arko. Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. Spisal--. Ljubljana 1875. 8". 25. - Kari In D. Kratka zgodovina c. kr. nižje gimnazije v Kranju. Spisal--. Letopis Matice Slovenske 1887. — Evgen Lah. Pctindvajsetlctnica »Sokola" Ležeči križ pomeni, da za njim navedena knjiga ni od pisatelja, imenovanega pred križem, nego, da spada sem samo po vsebini. 1863—1888. Spisal--. Ljubljana 1888. 8°. 52. — P. pl. Radical) Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani. Po naročilu deželnega odbora kranjskega sestavil — —. Založil deželni odbor kranjski. Ljubljana 1887. 8°. 81. — Gabršek Ivan. Dogodki iz župnije Vranske. Ob dvajsetletnici uvrstitve Vranskega med cesarske trge. Spisal — —, okrajni tajnik na Vranskem. Založil pisatelj. Tiskarna sv. Cirila in Metodija. 1888. Maribor. 8°. 67. — Anton Peterlin. Drobtinice iz zgodovine župnije Šmihelske. Spisal —, župnik. Novo mesto 1889. 8°. 28. — Ivan Streleo. Zgodovinske črtice o narodni čitalnici v Ptuju. Ob petindvajsetletnici sestavil — —, učitelj. Samozaložba. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1889. 8°. 27. — Vodušek Božidar. Narodna čitalnica v Kranju. Tridesetletnica »Narodne čitalnice" v Kranju 1863 - 1893. Sestavil--. Ljubljana 1893. Samozaložba. Tisek »Nar. tiskarne.'' 16°. 50. — Ernest Klavžar. Pred 125 leti. Zanimivosti iz prve dObe c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Nabral in o priliki kmetijske in gozdarske razstave v Gorici svojim rojakom posvetil. Tiskala Hilarijanska tiskarna v Gorici. 1891. 8°. 34. — Kaspret Anton. Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. Po arhivih spisal — —, c. kr. profesor višje gimnazije v Ljubljani. Založila c. kr. kmetijska družba. Tisk Blaznikovih naslednikov. 1893. 8". 31. — Zgodovina starega veka Po Fr. Mayerjevi knjigi za nižje razrede priredil — —. c. kr. profesor višje gimnazije v Ljubljani. Z 52 podobami. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1894.8". 115. X Krajna imena v tržaškej okolici. (Iz »Edinosti.") V Trstu založilo upravništvo »Edinosti." 1870. 12". 32. X Odgovori na pitanja društva za jugoslovansko poviestnico i starine: od Jurja Humara, župnika; od Gaspara Križnika; od Josipa Potcpana-Skerljeva, kmeta u Zemonu kod Slovenske Bistrice. Arhiv za poviestnieu jugoslovensku. Knjiga XI. U Zagrebu 1872. 8". str 234, 254, 261. — Zbirka rimskih novcev. Nabral na Dernovcm pri Leskovcu Franjo Jarc, župnik na Mirni. Založil pisatelj. Tisk »Katoliške tiskarne" v Ljubljani. 1883. 8". 30. X Znamenitosti rimskih bazilik in nekaterih drugih cerkvi rimskega mesta. Trst Tisk. Dolenc 1898. 15, X Majhna afrikanska knjižnica. Kratkočasnc in podučne stvari v pospeševanje zanimanja in ljubezni do naših ubogih črnih bratov. Izdaja Lekš Halka. Št. 1. 12". 36. c) Življenjepisi. Tomšič Anton. H a v 1 i č c k Bo r o v s k y. Životopis in pol. nazori. Maribor 186!». 8". 39. — Skuhala Ivan. J o ž. R o z m a n. Izgled pravega id. Maribor 1874. 8". 01. — V11J. UrbaB Dr. E. H. C os ta. Spisal---. Za- Radics je pisal v nemških' in slovenskih časnikih o slovstvenih razmerah n. pr je opisal Vodnika (Trig. 1865), llrena (Trigl. 1869), Primca (Kres 1883), zemljcpisca Ortclja (Lj. Zv. 1886); navel »Stare beležbe o slovenščini na propovcdnici" (Slovan 1887), pisal o »Slovenščini v besedi in pismu v šolah in uradih (Ltp. SI. Mat. 1879), o »Zgodovini cesarskih ukazov v slovenskem jeziku (Kres 1884), je objavil slovensko prisego udanosti goriških stanov nadvojvodi Karolu 1564.1. (Soča 1883) in prvo slovensko listino Kranjske (Lj. Zvon 1886) id. id.; vendar mu je pa njegove slovenske spise prevedel kdo iz nemškega izvirnika; Levstik ga ni čislal visoko. ložila in izdala »Matica Slov." v Ljubljani. 1877. 89. 126. — Praprotnik. Dr. L. To m an. Spisal--. Založila in izdala »Matica Slov." v Ljubljani 1876. 8". 180. — Einspieler - zlatomašnik. 1887. Glej Andr. Kalan, str. 29r\ — Flegerič Božidar. Štefan Modrinjak. Spisal--. Založil Maks Robič. Cel. 1881. 8". 16. - Doktor Štefan Kočevar, rodoljub in pisatelj slovenski. Spisal in založil---. Ljubljana 1890. 8°. 63. — Raid Božidar. Slavnostni govor pri svečanosti Štefana Modrinjak a, govoril--v Dravskem Središču na 25. dan meseca septembra 1881. Založil --. Ljubljana 1881. — Fr. Jaroslav. D. Ignacij Knoblehar, apost. provikar v osrednji Afriki. Za slovensko ljudstvo spisal--. Celovec 1881. 8". 96. — Vatroslav Holz. Spomini na znamenite može slovenske. Čital--dne 7. aprila 1892.1. v čitalnici v Trstu. Zal. Makso Cotič. Tiskarna Dolenec. Trst 1892. 12°. 128. — Ravnikar Jernej, glej str. 340. — Žirovnik Janko. Blaž Potočnik. Spomenica ob petindvajsetletnici čitalnice v Šent Vidu nad Ljubljano. Sestavil--. Ljubljana 1891. 8". 16. — Josip Marn, vitez Fran-Josipovcga reda. V spomin 4. oktobra 1892. častitim prijateljem in dragim nekdanjim učencem Ponatis po »Slovencu." V lastni zal. »Katoliške tiskarne." Ljubljana 1892. — Karol Klun. Kramar Fr. K saver, po-slcdnjič korar v Ljubljani Njegovo življenje in delovanje, popisano od njega samega. Po njegovi smrti na svetlo dal in dopolnil--, stolni kanonik id. V Ljubljani. Natisnila »Katol. tiskarna." 1893. 8". 181. - Orožen Ignacij. KaČiČcv-Orožnov rod. Spisal J. O., stolni prošt v Mariboru. 1895. Tisk tiskarne sv. Cirila in Metoda v Mariboru. 8". 40. — A. Marušič. E p i z o d a iz kulturne zgodovine goriške ali košček zgodovine goriškega gimnazija Spisal — —, častni kanonik prvostolnega kapiteljna goriškega, knezoškotijski konsistorijalni svetovalcc in višji šolski nadzornik za verouk. Lastnik častnega križa »Pro Ecclesia ct Pontifice", ud c. kr. dežel, šolskega sveta, gimn. veroučitelj in c. kr. profesor. V Gorici. Nat. in založila »Goriška tiskarna.« A. Gabršček. 1895. 15. d) Potopisi. Potovanje v sveto deželo. (Glej L Jeran, Zgod. slovenskega slovstva, III. zvezek. 266.) — France Kadilnlk. Potovanje na Veliki Zvonik. Ljubljana 1872. 4°. 4. — Potovanje na Triglav. Ljubljana 1878. 8". 4. — Jeruzalemski romar. (Glej Fr. Lampe, Zgod. slovenskega slovstva, IV. 230.) — Jakob Oomllšak. Potovanje v Rim. Spisal — —. Z dovoljenjem preč. krškega knezoškofijstva. »Slov. Vcčernicc" XXXIII. 1878. 8". 176 - Jules Verne — Davorin Hostnik. Potovanje okolo s v e t a v 80 dneh. Francoski spisal--, posl.--. Ljubljana 1878. 8*. 145. — Vekoslav VakaJ. Jugoslovani v zlati Pragi in v slavnem Velehradu. Potopisne črticc, svojim sopotnikom spisal--. Maribor 1886. 8°. 126. — Fr. Orožen. Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V Ljubljani 1892. 12". 122 — Anton Aikero. Izlet v Carigrad. Potopisne črticc. Spisal--. (Ponatis iz »Slov. Naroda.") Ljubljana 1893. 16°. — Vinko Bregar. Potovanje v Liliput. Poslovenil--. Ljubljana 1894. 12". 80. e) Zemljevidi, krajepisne knjige. A tla nt. Vrezal in na kamen tiskal Fr. Kocke na Dunaju. (Mat. SI.) — Slovanstvo. Spisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raič. Tisk Blaznikov v Ljubljani 1875. 8°. 354. — F. Stegnar. Vojvodina Kranjska. Zemljevid za ljudske šole. Risal in založil--. Kamnotisk Egerjev v Ljubljani. Imp. Fol. 1:3000. 1871. — Črno morje in svet blizu njega in dalje od njega. (Pogled od zgoraj doli.) Zemljevid. Doklada »Novic" leta 1871. — C. F. Bauer-jev zemljevid Kranjskega na štirih mapah. Založil Ed. Holzl na Dunaju. 1879. — Voj vodstvo Kranjsko. Narisal C. F. Bauer. Založil Ed. Holzcl na Dunaju (okoli 1886. 1.) Zemljevid z nemško-slovenskimi imeni. — Jahnz Emilij in Genzio pl. Ferd. Občni * zemljevid Kranjske; po uradnem gradivu z označenjem okrajnih glavarstev in davkarskih okrajev ter razvrstitve ljubljanske škofije izdala in narisala--. Merilo 1:300.000. Ljubljana 1892. Komisijsko založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg. Kamnotiskarnica Julija HUbna v Zagrebu. — Vodopiveo. Zemljevid poknežene grofije goriške in gradišč an s k e. Risal — —. Založil deželni odbor goriški. (Brez letnice; naveden v Ltp. Mat. Slov. 1876.) X Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega štetja od 1869 1., po c. kr. statistični komisiji. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg. 1874. 8". 140. — Lapajne Ivan. Domoznanstvo, glej str. 329. X Okrajno poglavarstvo Ljubljana. Imp. Fol. Zemljevid v meri 1:1000. 1870. — Kamniški okraj. Narisal Valentin Bernik, nadučitelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Izdal in založil e. kr. okrajni šolski svet v Kamniku. (Brez letnice.) — Tomšič Štefan in IvanoFrano. Kočevsko okrajno glavarstvo. Zcmljcpisno-zgodovinski opis. Sč sodelovanjem nekaterih učiteljev kočevskega okraja opisala-- in--učitelja. Založila in izdala okrajna učiteljska knjižnica v Kočevju. Ljubljana 1888. 8°. 108. X Postojnsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Spisali in izdali učitelji v okraju. Postojna 1889. 8". 238. — Logaško okrajno glavarstvo. Glej Ribnikar Vojt. X Kopališče v Radcncih. Radenska slatina imajoča v sebi jako obilo nutrija in litija. (Štajerski Vichy.) Ljubljana 1874. 16" 32. II. izd. 1883. 8". 31. X Kopališče in Kncippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem. Z ilustracijami kopališča in okolice kamniške. Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Ljubljana 1893. 12°. 34. X Ljubljansko barje. Prirodopisna črtica s petimi prilogami. Spisal Ivan Šubic. Natisnila Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V Ljubljani 1886 8". 19. X Postojna in sloveča postonjska jama na Kranjskem. Z črtežem vseh razdelkov jame. Postojna. Šcbcr. 1880. II. izd. 1888. 111. 1893. X Pro Sla via sc imenuje list, ki so ga 1.1886. izdali italijanski pisatelji slovenskega rodu v Starem mestu, njim na čelu Silvio Rcfatti, da bi nekoliko pomogli Slovencem v Šcnt-Pcterskcm okraju ob Nadiži, grozno zadetim po povodnji dnč 8. julija 1886. Med drugimi pisatelji poveličava G. C 1 o d i g z živo besedo njihove lepe pokrajine, priproste šege in navade; Giovanni Tri n ko opisuje po S.Rutarjevih spisih gospodarske napredke italijanskih Slovencev; Vogrig priobčujc nekaj slovenskih pregovorov v italijanskem jeziku; tudi Slovencem znani D. Po d rek a jc zložil eno pesmico. Jezikoslovje. a) Knjige v besedilu navedenih pisateljev. Str. 185. Valentin Kermavner. Vadbe v sklanji latinski. I. del za tretji gimnazijski razred. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1882. 8". 113. — Latinska slovnica. Spisal--, c. kr. gimn. profesor. Ljubljana 1885. 8°. 241. — Str. 185. Josip Šuman. Slovenska slovnica po Miklošičevej primerjalni. Spisal — —. Založila in izdala „Matica Slovenska" v Ljubljani. 1882. 8". 380. — Slovenska slovnica za srednje šole. Spisal---, c. kr. profesor na akademični gimnaziji na Dunaju. Tiskala in založila tiskarna »Družba sv. Mohorja." Celovec 1884. 8°. VIII. 278. — Die S1 o v c n c n. Von--. Wien und Teschen 1884. 8". VIII. 208. — Str. 186. Maks Pleteršnik. Slovensko-nemški slovar. Izdan na stroške rajnega knezoškofa Antona Alojzija Wolfa. Uredil--.V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Tisk »Katol tiskarne." Vel. 8°. 2 zv. — Str. 187. Franjo Marn. Slovnica češkega jczika z berilom. Spisal --. Založila »Matica Slov." V Pragi 1867. 8°. 152. Tiskarna D. Gregrova. — Hrvatska slovnica za Slovence. Spisal--.V Zagrebu 1879. 8". 168. Tiskom dioničke tiskarc. — Str. 188. Fr. Wiesthaler. Pesmi Valentina Vodnika. Uredil---. (Knjižnica »Družbe sv. Cirila in Metoda.") Na svetlo daje in zalaga družba. V Ljubljani 1891. Tisk tiskarne J. Blaznikovih nasled. 8°. 62. — Valentina Vodnika izbrani spisi. Uredil--.V Ljubljani. Zal. „Slov. Matica" 1890. 8°. XXXIII. 318. — Latinske vadbe. Sestavil--. Ljubljana 1885. 8°. — K d o j e mojster in kdo — skaza. Odgovor »Slovcnčevcmu" podlistkarju. Zal.--. »Nar. tiskarna." Ljubljana 1884. 8°. 8. — Str. 189. Dr. Jakob Sket. C v e t n i k. II. del. Berilo za slovensko mladino. Spisal Anton Janežič Tretji popravljeni natis oskrbel--. 8°. 166. V Celovcu 1887. Tiskarna »Družbe sv. Mohorja." — Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol. Sestavil in izdal--, c. kr. profesor . 1. zv. V Celovcu 1889. Tiskala in zal. tiskarna »Družbe sv. Mohorja." 8°. 184. — Slovenska čitanka za drugi razred id. 1891. 8°. 200. — Slovenska čitanka za tretji razred id. 1893. 8°. 184. — Slovenska čitanka za četrti razred id. — Čitanka za peti in šesti razred srednjih šol id. 1889. 8°- 369, _ Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1893. 8°. 411. Cena 1 gld. 50 kr. — Staro slo venska čitanka za višje razrede srednjih šol. Mehko vez. po 1 gld. 50 kr. (3 K). Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1894.8°. 178. — J a n c ž i č e v a slovenska slovnica. Za srednje šole priredil in predelal--, c. kr. profesor. Šesta predelana izdaja. V Celovcu 1889. Tiskala in založila tiskarna »Družbe sv. Mohorja" v Celovcu. — S1 o v e n i s c h c s S p r a c h - und Uebungsbuch. Nebst Chresto-mathic und slovcnisch-dcutschcm und deutseh-slovcnischem Worterverzeichnis. FUr den ersten Untcrricht bearbcitct von--, k. k. Professor am Staats- Obcrgymnasium in Klagenfurt. Vierte veriindcrte Aullagc. Druck und Verlag der St. llcrmagoras-Buchdruckerei. Klagenfurt 1888. 8". 294. — Grundriss der slovenischen Grammatik mit llebungsbeispielen, Gesprachen und deutsch - slovenischem Worterverzeichniss. Von--, k. k. Professor. Druck und Verlag des St. Hermagoras-Buchdruckerei. Klagenfurt 1888. 8°. 184. — Str. 190. Josip Lendovšek. Slovenisches Elementarbuch fur Mittclschulen und Lehrer-Bildungsanstalten. Von--, k. k Professor am Staatsgymnasium in Villach. Wien. Im k. k. Schulbiiche'r-Verlag. 1890. 8°. VIII. 228. — Str. 192. Davorin Hostnik, glej »Dramatsko pesništvo" in »Pripovedništvo". — Str. 192. Dr.K. Strekelj Morphologic desGorzer Mittelkarstdialectes mit besonderer Berucksichtigung der Betonungs-verhiiltnisse. Wien 1887. 8°. 122. (Sitzungsberichte der k. k. Akademie der Wissenschaften.) C.XIII. B. d. — Slovenske narodne pesmi. Uredil --. Izdala in založila »Slovenska Matica." V Ljubljani 1898. Natisnila tiskarna Rud. Milica. — Str. 194, Dr. Matija Murko.«) Miklošič in Hrvati. Poslanica hrvatskemu akadem. društvu »Zvonimir" v Beču. Napisal --, t. č. predsednik akad. društva »Slovenija" na Dunaju. (Ponatisnjeno iz »Slov. Naroda.") Ljubljana. Založil Bož. Raič. 1883. 8°. 35. — Jan K o 11 a r. Napisal--. (Ponatis iz Ltp. Mat. Slovenske 1894.) — Str. 195. Dr. Vatroslav Oblak. ZurGeschichtc der nominalen Declination im Slovenischen. (Separatabdruck aus dem Archiv fUr slav. Philologie, Leipzig 1890. 8°. 247. — Str. 200. Dr. Janko Pajk.«*) Izbrane narodne srbske pesmi z dodatkom iz Smrti Smail-Age Čengiča. S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo. V Ljubljani 1864. Mala 8". Druga izdaja 1881. — J. Pajka izbrani spisi. Prvi zvezek. Politični, narodno-gospodarstveni, naučni spisi. Uredil in izdal--. Maribor 1872. 8°. 201. — Gregorčičevim kritikom v odgovor in pouk. Založil--. Ljubljana 1882. 8". 27. — Zora (glej »Časniki in časnikarstvo.") — Str 202. Dr. Fran Celestin. Slovenska Vila (glej Almanahe; bibl.) — Rus s land seitAufhebung derLcibeigenschaft. Laibach. Kleinmayr, 1875. — France Prešeren. Napisao--. Sa Prešcrnovom slikom. (Prestampano iz »Vienca.") 1881. U Zagrebu. Nakladom piščevim. 1882. 8". 75. - Str. 204. Dr. Jožef Pajek. Leopold Volk mer, veseli pesnik Slovenskih Goric. 1741 — 181(5. Objavil in založil--. (Ponatis iz »Popotnika.") Maribor. Natisnila tiskarna sv. Cirila. 1885. 8". 6(5. — Črticc iz duševnega žitka štajerskih Slovcnccv. Sestavil — —. Založila in na svetlo dala »Matica Slovenska." Ljubljana 1884. 8°. 298. — Dr. Karol Glaser.000) °) Murkotov spis v »Ljublj. Zvonu" »Iz provincijc na Ruskem" je izšel tudi v posebnem natisu; tcndcnci spisa sc jc odločno uprl »Slovanski Svet." °°) Pajkovi nemški spisi modroslovne vsebine so: Principicn der Ne\v-tonsehen Forschungsmcthodc. Brtlnn 1882. — Grundsiitze der wisscnschaft-lichen Forschung. Brilnn 1882. — IJebcr cinige psychologische Elemente der Piidagogik. Brilnn 1885. - Zum Propacdcutikuntcrrichte. Wien 1886. — Zur Theorie der menschlichcn Nachahmungcn. Psycholog. Studie. Brilnn 1887. — Platon's Metaphysik im Grundriss. Wien 1888. — Zur Gymnasialreform. Wien 1890. — Sallust als Ethikcr. Wien 1896. — Praktische Philosophic. Wien 189(5. *>00) (i laserje vi nemški spisi so: IJebcr BAna's PArvatiparinaya-nataka. Sitzungsberichte der k. k. Akademie der Wissenschaften in Wien. 1883. 8". 92. — PArvatl's Hochzcit. Ein indisches Schausjflcl zum Zgodovina slovenskega slovstva. Spisal--. Izdala in zal. »Matica Slovenska." 1894—1899. 4 zv. — Str. 207. Dr. Frano Simonič. Dr. Gregor Jožef P1 o h e 1, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in njegov rod v hanjkovcih. Spisala Jakob Meško, župnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, in--, skriptor c. kr. vseučiliščne knjižnice v Beču. Z osmimi slikami in dvema rodoslovnicama. V Beču tiskali Rudolf Brezowsky in sinovi; založil--. 1888. 8°. 154. — Str. 207. Fran Leveo.~) Paulus, Valentin Stanič. V Gorici 1872. 8°. 51. (Ponatis iz »Soče".) — Pravda o slovenskem šestomeru Odgovor mariborskemu šesto- mercu Janku Pajku. Spisal--. Ljubljana. »Narodna tiskarna." 1878. 8°. 46. Glej Erjavec, Levstik, Jurčič. (Zgodovina slov. slovstva III.) — Str. 211. Jul. pl. Kleinmayr. Spisek nekaterih delavcev na slovstvenem polju. (1800—1874.) Sestavil--. Celovec 1874. — Pripomoček k zgodovini slov. slovstva. 1850 — 1880. Spisal--, c. kr. profesor. Tiskala »Družba sv. Mohorja" v Celovcu. 1879. 16°. 32. — Zgodovina slovenskega slovstva. Spisal--. Celovec 1880. 8°. — Anton Janežič — Jurij pl Kleinmayr. Slovensko-nemški slovar. Popravil in pomnožil--. II. natis. Celovec 1874. 12°. 615. — Str. 212. Andrej Fekonja. Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj. O petdesetletnici njegovega književnega delovanja. Spisal--. Izdal in založil Anton Trstenjak. Nat. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1887. 8°. 3i. — Str. 215. Sohelnigg J. Narodne pesmi koroških Slovencev. Izbral in na svetlo dal — —, c, kr. gimn. profesor v Celovcu. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 1889. 8°. ^66. b) Prevodi in jezikoslovni spisi. Str. 199. Andrej Kragelj. Odiseja. Povest slovenski mladini. Prosto po Homeru spisal--. (»Slov. knjižnica." 11—14.) Gorica 1894. 12°. 237.— Str. 199. Koprlvšek Lavoslav. Grška mythologija. Po nemški mythologiji Grkov in Latincev H. W. Stolla posl.--, c. kr. gimnazijski profesor. Novo mesto 1890. Nat. in založil J. Krajec. (Nar. biblioteka.) — Rimska mythologija. Po nemški mythologiji Grkov in Latincev II. W. Stolla poslovenil--. Novo mesto 1890. Natisnil in založil J. Krajec. (Nar. biblioteka.) — Latinsko-slovenska frazeologija k prvi knjigi Cezarjevih komentarjev de bcllo Gallico. Progr. gimn. novomeške 1891. — Str. 199. Bajko Perušek. Kranjska Čebelica. (Nar. biblioteka.) J. Krajec. Novo mesto 1883. — Zloženke v no vej slovenščini. (Ponatis iz progr. novomeške gimnazije za 1890. 1. Novo mesto 1890. 8°. 42. O trošku pisateljevem. — Sofoklejev Edip na Kolon u. Životopis ersten Male in's Deutsche Ubersctzt Triest 1886. 8°. 42. (Ponatis iz progr. tržaške gimnazije. — Alois VaniČck. Biographische Skizzc. Carl Koncgen. Selbst-vcrlag. Wien 1885. 8". 64. Levčevi nemški spisi: Die Einfalle der Tilrkcn in Krain und Istricn. Progr. der k. k. Oberrealschule in I^ibach. 1891. (Ponatis.) — Die Sprache in Trubar's M a 11 h a u s. Programm der k. k. Oberrcalschulc in Laibach. 1878. (Ponatis.) Sofoklejev in uvod napisal, dramo prevel in opomnje dodal--.V Novem mestu. Natisnil in založil J. Krajec. 1892. (Nar. biblioteka. 43.) — Str. 199. Brežnik Fr. O Sokratov i metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona o pojmu. Gimn. progr. novomeški. 1879—1880. — Marka F a b i j a Kvintilijana govorniški pouk. Spisal uvod in komentar — —, c. kr. profesor v Rudolfovem. Zal. upravništvo »Popotnika" v Novem mestu 1889. — J. Baudouin de Gourtenay. Nektere opazke ruskega profesorja. Spisal--. (Ponatis iz »Soče" 1872—1873. 1 ) Gorica 1873 8°. 75. --, professore nelle university di Kasan e Dorpat: II catechism o r e s i a n o. Con una prefazione del Dott. Giuseppe Losch. Udinc. Tipografia del patronato. 1894. 113. 8°. — A. Klodič. O narečjih beneških Slovenccv. Posebni natis iz izvestij imperatorske akademije nauk. Soči- nenije--. Sanktpeterburg. Tipografija imperatorskej akademii nauk. 1878. 8°. 27. (Naslov knjigi jc ruski in slovenski, knjiga jc pisana slovenski.) — J. C. Mitterrutzner. Slovenci v iztočni P u s t e r s k i dolini na Tirolskem. Nemški spisal dr.--, poslovenil Miroslav Malovrh. Novo mesto. Tiskal in založil J. Krajec. — Matvej Andrejevič Lamurskij. Č u v a j m o svoje prosta me. Zabeležil — —. Trst. Tiskom in nakladoj Dolenčeve tiskarne. 1895. 8". 02. — Obnarodiinoše nekaj. Trst 1896. Dr. Ivan Trtnlk. O jeziku Prešernovem. Progr. marib. gimnazije. c) Slovarji. Latinsko-slovenske vaje. Novo mesto 1875. Glej Scb. Žcpič. — Slovar k latinskim vajam. Novo mesto 1875. Glej Seb. Žcpič. — Latinska slovnica. Novo mesto 1874. Glej L. Hrovat — Deutsch-s 1 o v c n i s c h e s W o r t e r b u c h z u Prof. K. A. Madeira id. glej Šolar. — L a t i n s k o - s 1 o v c n s k i s 1 o v n i k za tretji in četrti gimnazijski razred; izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka. Tiskala in založila Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V Ljubljani 1882. 8°. 446. (Spisali so ta slovar: Valentin Kermavner, Maks Pleteršnik, Matej Vodušek, Fran Wicsthaler in Miroslav Žakclj.) — Deutsch-slovcnischcs W i) r t c r - V e r z c i c h n i s zu Prosch und Wtedenhofers dcutschcm Lesebuche. ftlr die 1. Classc der Gymnasien und verwandter Lchranstalten. Vcrfasst von J. Fon, k. k. Gymna-siallehrer. Wien. Carl Graeser. 1890 8". 1V.+U9. — Anton Bartel. Janc-žičev nemško -slovenski slovar — Deutseh-slovenischcs W o r t c r b u c h von A n t o n J a n e ž i č. I )ritte vollstiindig umgearbcitete und vermehrte Auflage bearbeitet von---, k. k. Gymnasial-Lchrcr in Laibach, unter Mitwirkung der Collcgcn A. Kaspret, M. Petelin, J. Pichler, L. Pintar, M. Suhač, A. Tavčar. Druck und Vcrlag der Buchdruckerei der St. Hcrma-gora's-Bruderschaft. Klagenfurt 1889. 8". 842. — Aut. Janežlč — Fr. Hubad. SI o vensko-nemški slovar. III. natis. Predelal in pomnožil — —, c. kr. profesor. Celovec 1803. 8". 900. X Slovarček za p o t o v a 1 c e na Nemško, iz katerega sc nauči lahko nemškega jezika brez učitelja v kratkem Času. Ponatisek prepovedan. Ljubljana 1894 Založil in prodaja Josip Paulin v Ljubljani. Tiskal Dragotin Hribar v Celju 12" 104. — Slovarček na pomoč narodnemu dnhovništvu, glej B. Raič. Zgod. slovenskega slovstva 111. zv. 392. d) Slovnice in fravo-pisje. Čuček Rajmund, profesor c. kr. učiteljišča v Kopru. Početnica nemškega jezika. Za prvi in drugi razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil--. Kopar 1888 8°. 183. Tisek Bambergov v Ljubljani. — Pečnik Karl Jos. Praktisches Lehrbuch der slovenischen Sprache fiir den Selbstunterricht. Kurzgefasste theoretiseh - praktisehe Anleitung die slovenische .Sprache in kiirzester Zeit durch Selbstunterricht leicht zu erlernen. Wien. Pest. Leipzig. H. Hartlebens Verlag. 8\ 191. — Andrej Komel. Kurzgefasste praktisehe Gramma t i k der slovenischen Sprache fur Deutsche. Mit besonderer Beriicksichtigung der MilitSr-Terminologie. Zum speciellen Gebrauche in den Militiirschulen und fur jene Militars, welche in ihrem Berufe die slovenische Sprache erlernen wollen. Verfasst und verlegt von--, k. k. Hauptmann im Linien-Inftr.-Regiment Baron Maroičič Nr. 7. Klagenfurt 1876. Druck der St. Hermagoras-Druckerei. — Jeram Peter Josip. Slovensko-angleška slovnica. Založila in tiskala tiskarna „Amerikanskega Slovenca". 1895. Tower. Minn U. S. Amerika. 8". 177. — Angleščina brez učitelja. Domača knjiga za izseljence. S podobami vseh kovinskih denarjev Zjedinjenih držav .Severne Amerike v pravi velikosti. Ponatis prepovedan. V Ljubljani 1895. Založil in prodaja Jos. Paulin v Ljubljani. Tisk. Drag. Hribar v Celju. Mala 8". — Hrvatska slovnica za S1 o v c n c e. Glej Fr. Marn. Češka slovnic a. Ibidem. — Josip Križman. Slovnica italijanskega jezika. Izd. in zal. „Mat. Slov." Ljubljana 1889. 8". — Francoska slovnica. Pisatelj te knjige ima v rokopisu slovenski prevod Ploetzove slovnice francoskega jezika. — Jan Lego. V. Mluvnice slovinskeho jazi k a Sepsal--. Druhe dopolnčnc vydanf. V Praze Otto. 1893.8". 118, — Hrovat P. Ladislav. Pravila za pisavo. (11. natis z dodatki.) Spisal--. Novo mesto 1891. Založil — —. Tiskal J. Krajcc. 8". 24. — Eljsin Aleksander Iljič-Jenko. Rusko pravo p i sanje za učeče se. Spisal--, poslovenil--. — Agustlch Imre. Navuk vogrskoga Jezika. Za zacsetnikc. Piszao je — •--. Budapest '876. 8". 78. Zaradi popolnosti bodi omenjena šc jedna, pa starejša slovnica. — Szalay Imrea. Kratki Navuk V o g rrs z k o g a J e z i k a za Z a c s c t n i k c, vodani od Goszpona--. Na Vandalszka Wtlszta prenesseni po Kossics Joseli, Gornyo- Szinicskom Plcbanosi. Sztroskom Plemenite Seleznoga Vdrmegycva Obcsine vostampani v' Gradczi 1833. Papir ino Natiszkanyc od Leykam Andrasa. 8". XX4-187. Prirodoslovje. P r i r o d o p i s rudnin s tv a. Glej Fr. Erjaveo. (Zgod. slovenskega slovstva 111.) — S c h o c d 1 c r j c v a knjiga p r i r o d e 1875. Glej Tušek in Erjavec. (Zgod. slov. slovstva III.) — Anton Urbas. Magnetizem, elektrika, toplota in s v i 11 o b a. Filozofično-fizikalen načrt. Spisal --, stolni korar v Ljubljani. Samozaložba skladateljeva. Tisk J. Blaznikovih dedičev. 8". 31. — Str. 218. Dr. Simon Šubio. Kaj so hudourni vrtinci? Zagreb 1861. (Ponatis iz IV. knjige Rada.) — Svet in duh 2S* človeški. Spisal--. Zagreb 1871. 8°. 27. (Ponatis iz XIV. knjige Rada id.) — Mehanična teorija o toploti. (Ponatis iz XIX knjige Rada id.) Zagreb 1872. — Telegrafija. Zgodovina njena in današnji njen stan. Spisal--, profesor na universiteti v Gradcu. 1875. 57. in XI. tabl. (Ponatis iz Letop. Mat. Slov. 1875.) — Str. 220. Matej Voduiek. Bestimmung der Zeit, des Meridians und der gcographischen Breite eines Ortes. Laibach 1878. 80 str. — N e u e e x a c t e M e t h o d e fur die Bahnbestimmung der Planeten und Cometen. Laibach 1883. V+162 str. — G r u n d z li g e der t h e o r c -t i s c h e n Astronomi e. Laibach 1890. VI. 377.') — Str. 220. Dr. Jožef Križan. Logika. Prijateljem modroslovja spisal — —, kr. gimnazijski profesor v Varaždinu. (Ponatis iz »Popotnika.*) Tisk Tiskarne sv. Cirila in Metodija. 1887. 8". 1892 J) — Str. 221. Jakob Čebular. Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča. Spisal in založil--, c. kr. višje realke profesor v Gorici. Gorica 1882. 8". 90. II del, str. 91—211. — Str. 221. J. Celestlna. Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vit. Močnik. Po 20. nat. poslovenil--. I. del. Ljubljana. Tiskala in zal. Ign. pl. Kleinmayr in Fed Bamberg. 1882. 8". 191. II. del. 1883. — Geometrija za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vit Močnik. Po 14. nat. poslovenil--. Natisnil in založil Kleinmayr in Bamberg. 1884. 8". 98. — L. Lavtar. Geometrij a za učiteljišča. Po Močnikovi sestavil--, c. kr. profesor v Mariboru. Založila in na svetlo dala »Matica Slov." 1881. 8°. II. natis 1894. 8°. 115. — Fr Hauptman. Fizika v nižjih šolah. Metodična razprava. Spisal--. (Ponatis iz »Popotnika.") Zal. M. Nerat. Maribor 1884. 8". 26. — Str. 223. Andrej Senekovič. Fizika za nižje razrede srednjih šol. ') V izvestjih goriške gimnazije: »V določevanju časa, poldnevnika in zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih" (1876.) Popravki in dostavki k lanskemu spisu »O določevanji" id. (1877.) — V izvestjih ljublj. gimnazije: Neue Methode fUr die Bcrechnung der Sonnen- und Mondcs - Parallaxc aus PlanetenUbergiingen und Sonnenfinsternissen. 1879. — Beitriigc zur prakti-schen Astronomie. 1880. — Die geodatisehe Linie. 1893 Die astronomisehe Strahlenbrcchung. 1895. — Neue Theoric der Mondbcvvcgung. 1899. *) Spisi v hrvatskem jesiku. »Dužnost matematike na gimnazijama za više naobraženje i njezina važnost u prirodoslovnimi znanostima"; »Vriednost i korist dušeslovja za praktičan život i njegov upliv za umjetnost i druge znanosti." Izvestjc gimnazije požeške 1868 in 1869. „() najnovijim stečevinama u akustici i analogija, med zvokom i svijatlom"; »Ljubav, brak i obitelj s filosofičkog gledišča"; »Važnost i poraba spektralne analize"; »Da li je fizika za više naobraženje na gimnazijama potrebita?" Izvcstje varaždinskc gimnazije v raznih letih. — »Medjusobno delovanje duše i tjcla"; »Vzduh i njegova analiza"; »Osjcčanjc", »Vienac" 1871; „0 varkama očyu kod vida", »Vienac" 1872; »Što vriedi putovanje za na-obrazbu?" »Naprcdak i svrha prirodoslovnih znanosti"; »Kolanjc vode", »Na-predak" 1876, 1877, 1887. — »Duševne bolesti", »Blijcsak i grom", »Govor čovjeka", »Hrvatski Učitelj" 1884, 1886. »Nauk o čuvstvima." 1885. (Posebna knjižica.) Spisal — —, c. kr. profesor v Ljubljani. V Ljubljani. Tiskala in založila Ign- pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1883. 8°. 238. Z 200 slikami. — Str. 224. Seldl Ferdinand. Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal --. Pretiskane iz »Glasila" hrv. naravoslov. društva. (Societas historico- naturalis Croatica.) Tisk. zavod »Nar. Novine" v Zagrebu 1887. 8°. 49. — Martin Cilenšek Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal--. Izdala iz založila »Družba sv. Mohorja." Celovec 1892 — 1894. — Schreiner Henrik. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu. Spisal--. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja." Celovec 1891.8".— Naše domače živali (dvanajst ličnih barvanih slik na trdem papirju.) Izdal J. Giontini. (Ltp. Mat. Slov. 1892. 233.) A. Narodno gospodarstvo. Str. 225. Dr. Janko Sernec. Nauk o gospodinjstvu. Slovenskim gospodinjam spisal--.V Celovcu. Založila in izdala »Družba sv. Mohorja." Celovec 1871. — Str. 226. Matija Rant. Opis naj na -vadncjih sadje reji škodljivih mrčcsov. Sadjerejccm v pouk in domačo porabo. Spisal— učitelj na Preinu. Ljubljana. Zal. »Kmetijska družba." 1883. 8". 57.— Str. 226. Dr. Josip Vošnjak. Umno kletarstvo. Slovenskim vinorejcem v pouk. Spisal--.Z dvanajstimi podobami. 1873. 8". VIII. 168. — Poročilo o kmetijski enketi dnč 17. in 18. aprila 1884. V Ljubljani. Uredil — —, deželni odbornik. Založil in na svetlo dal odbor kranjski. »Narodna tiskarna." Ljubljana 1884. 8". 72. — Str. 227. Rihard Doleno. Na vod, kak6 se naj češpljc sušč in slivovec kuha; spisal za »Naznanila družbe kmetijske kranjske" in s podobami dveh razjasnil za najboljše pripoznanih Lukasovih sušilnic. Ljubljana 1872. — Nauk, kako je zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. Po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal — —, vodja deželne, vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. V pojasnilo več slik. Založil deželni odbor kranjski. Natisnila »Nar. tiskarna." V Ljubljani 1888. 8". 34. — Drugi po najnovejših skušnjah popolncni natis. V pojasnilo več slik. V Rudolfovem. 1891. Založil deželni odbor kranjski. Nat.J. Krajec. 8". 54. — Sadjarstvo ali ovočarstvo. 1. del. Navod k umnemu izgojevanju lepega krepkega sadnega drevja, s posebnim ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. Spisal — —, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. Tiskal in založil J. Krajec. Rudolfovo. 1887. 8". 71. Tri table. — Str. 228. Gustav Piro. Mlekarstvo. Spisal--, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko. V berilu je natisnjenih petdeset podob. Zal. in izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. 1884. 8". 60. — Str. 229. Fran Povše. Kratki navod k v z reji domaČih s v i 1 o p r e j k po profesorju Frid. Uabcrlandu, učitelju c. kr. svilorejskega poskuševališča v Gorici. 1871. Prevel--.V Gorici. Založba c. kr. sviloprejskcga poskuševališča. 1871. 8". 16. — Umni k meto valeč ali občni pouk, kako obdelovati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v pouk spisuje --, vo^ja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svetlo dala »Družba sv. Mohorja" v Celovcu. I. snopič 1875 8". 112. — Str. 229. Franjo Kuralt. Umni sadjerejec. Slovenskim kmetom v pouk spisal — —, profesor deželne kmetijske šole v Gorici. Natisnila tiskarna »Družbe sv. Mohorja" v Celovcu 1878. 8". 142.') — Str. 230. Rohrman Viljem. Kmetijsko gospodarstvo. Učna knjiga za kmetijske šole, ob jednem priročna knjiga za praktične gospodarje. Spisal--, pristav deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu Celje 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 8°. VII-)- 29. — Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljšati rejo goveje živine. Spisal — —, pristav deželne kmetijske šole na Grmu. Založila podružnica c. kr. kmetijskega društva v Novem mestu. Tiskal J. Krajec. 1894. 8°. 61. — Deset zapovedij za poljedelca. Dunaj. Zal. Franceta Frauendorferja (Karola Gerolda sin.) 1893. 8°. 13. — V. R. Kako se varovati pred nakupom sleparskega de te lj-nega semena. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 8". 14. 1894. — Str. 230. Ernest Kramar. Uzorni načrt kmetijskih stavb na Kranjskem. I. list s posebnim ozirom na Bohinj. Zložil — —. Izdala c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. Založil Viljem Trček, c. kr. dvorni knjigotržec na Dunaju. I. Graben. 27. 1883. 4". Dve prilogi. — Kmetijsko berilo. Knjiga za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po nalogu visokega c. kr. kmetijskega ministerstva spisal — —, ravnatelj deželne kmetijske šole v Gorici. S 83 podobami. Založil in tiskal V. Dolenc v Trstu. 1887. 8". 245 — Str. 231. Franoe Šolmajer. Poročilo o dunajskej svetovnej razstavi 1873. Spisal — —, odbornik c. kr. kmetijske družbe Kranjske. V Ljubljani. Blaznik. 1873. 8". 69. — Str 231. Fr. Jančar. Umni gospodar ali gospodarsko berilo. Spisal — —. Ljubljana. 1869. 8". 212. B Splošni spisi. Drag. Ferd. Ripšl. Knjižica za k m c t a. I. Sadje rej a. Peti tavžent. Cena 10 kr. — Kratki n a u k i z a s a d j c r c j o Po lastnih skušnjah in najboljših virih spisal —. Na svetlo dal in slovenskim kmetom v prid nameril Ludovik pl. Gutmansthal-Benvcnutti. V Ljubljani. J. Lerchcr. »Narodna tiskarna." 1874. 8". 41 X Slovenskim kmetom v pouk in prevdarek. Poleg drja. Ingwcra za Slovence priredil M. T. 18!)5. Založil in prodaja Rok Drofenik v Celju. Tiskal J. Rakusch v Celju. 31. 8". — Ivan Beleo. Kmetom v p o m o č. Narodno-gospodarska razprava. Spisal — —. V Ljubljani 1885. Tisk »Katol. tiskarne." 8". 72. — Gabero Simon. Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal ') Hrvatski spisi Kuraltovi: T r s n a u š. (Phylloxera vastatrix.) Zagreb 1881. — Voda rs t v o za puk. Zagreb 1882. Izdala »Družba sv. Jeronima." — Vinogradarstvo za puk. Zagreb 1882. Izd. »Družba sv. Jeronima." — Pouka u g o s p o d a r s t v u za preparandije I dio (poljedelstvo). Zagreb. 8". 194. — II. dio (vinogradstvo id.) Zagreb 1889. 8". 800. Izdala kr. zcmaljska vlada. — Izvješčc o put o vanju po vinorodnih predjcllh Francuzke, u svrhu proučavanja rada proti trsnoj uši. Izdalo hrvatsko slav. gosp. društvo, — Gospodarski i vinograd ski koledar. Urejuje tajnik--. Izdaja tiskara Kugli i Dcutsch. --, župnik framski. S šestimi podobami. M. 1895. V zalogi pisatelja. Tisk sv. Cirila. 8". 17. — J. L. Starogorskl. Od Francozov se učimo umno gospodariti. Narodno-gospodarstvena študija. (Ponatis iz »Slovenskega Naroda.") Ljubljana. 1880. 12°. 5'/4 pole. X N a z n a n'i 1 a. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba na Kranjskem. I. 1874. 8". 105 in dalje. C. Različni spisi iz posameznih strok . Ferdinand Auohmann Poglavitni nauki kletarstva ali umnega ravnanja z vinom. Za prosto ljudstvo razložil--, narejavec šampanjca v Mariboru. 1874. 8° 20. X O vinskih družbah. Iz Verhandlungen der Weinbau-Enquette in Wien. 1873. Po ukazu slavnega c. kr. poljedelskega ministerstva. Poseben iztisek iz »Naznanil" c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 1874. 8°. 15. X Kako ravnati z bolnim vinom, da ozdravi, in kako z novim ali moštom, da se bolezni ovarje. (Posneto iz po-učnika zagrebačkega gospodarskega lista in iz »Slov. Gospodarja ") Izdalo »Katol. tiskovno društvo" v Mariboru meseca decembra 1871. Snopič III. V Mariboru, 8°. 16. — Dr. Lav. Gregorec. Trtna u š. Z dvema tablicama barvanih podob. Gradec. 1881. — Poučeni konjerejec. Tiskal J. Leon. Maribor. 1884. — Kratek pouk, kako goveda plemeniti, jim polagati in streči. Tiskal Leykam v Gradcu. 1885. — ArminiJ Goethe. Trtna u š. Poljudno razlaganje o tem, kakšne lastnosti ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal —, ravnatelj deželne in vinorejske šole pri Mariboru. Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradcu. Z dvema tablicama barvanih podob. Zaloga društva v Oradcu. Natisnil Leykam-Josefsthal. 1881. 8°. 60. -B 1 a c k - K o t ali črna rja (trtna bolezen). Objavilo c. kr. kmet. ministerstvo. Dunaj 1891. Iz c. kr. dvome in državne tiskarne. 8". — Iz biologičnega trtorejskega poskušališča od Hermana Goetheja v Badenu pri Dunaju. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Prevod je preskrbelo c. kr. kmet. društvo v Gorici Z štirimi barvanimi podobami. Zal. društvo za varstvo avstr. vinoreje. Tiskal Paternolli v Gorici. 1891. 8". 34 str. — Beleo Ivan. Trtna u š. Navod, kako seje mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. Po najnovejših skušnjah spisal učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Celje 1893. Tiskal in založil Drag. Hribar. 8". 116. — Janez Sumper. Slovenski Bučclarček, Začetnikom bučelarije spisal---. Ljubljana 1871. 8". — Franjo J3gilč. Poduk, kako se med in vosek koristno rabita. Spisal — —. Založilo »Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko." 8". 65. — L. Porenta. Novi kranjski panj po Dzicrzonovi osnovi. Spisal — —, župnik in čebelar v Bohinju. (Ponatis iz »Novic.") Ljubljana. Tisk Blaznikov. 1876. 8" 82. — Čeme Jernej. Umno čebelarstvo. Spisal — —. S 47 podobami. V Ljubljani 1895. Založila c. kr. kmetijska družba kranjska. Nat. J. Hlaznika nasledniki. 8". 70. - Svilorcja umevno in v podobah razlagana za male svilorejcc. Ljubljana. 1869. 1 pola. — Naprave svilo d-nega semena po celičnem načinu. (Spisal profesor Haberlandt.) V Gorici. Založilo c. kr. svilorejsko poskuševališče. 4". 8. — Janez Bole. Kratek navod, kako razumno izrejati sviloprejke. Spisal--, vodja c. kr. po- skuševališča za sviloprejo in vinarstvo v Gorici. V Gorici natisnil in založil Paternolli. 1882. 8". 19. — France Govekar Umni živonorejec s posebnim ozirom na govedje. Za prosto slovensko ljudstvo po najnovejših in boljših virih spisal---, višji učitelj. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja" 1. 1872. Celovec. 8°. 96 Več. XXVII. X Poučeni konjerejec. Knjižica izdana in darovana od štajerskega konjerejskega društva svojim društvenikom. Založilo štajersko konjercjsko društvo. Tiskal lan Leon. Maribor 1884. 8°. 18ti9. X Kratki poduki o uspešni konjereji in v zvezi stoječim gospodarstvom. Izdalo konjerejsko društvo štajersko. V Gradcu. Typ. Styria. 1893. 8°. 50. — Folakovskt Artur. Prašičja kuga ali rdečica, kako se odvrača in kako se zdravi. Po najnovejših preiskavah in izkušnjah. Spisal--, c. kr. živinozdravnik za ljubljansko okolico in odbornik c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. Tisk J Blaznika nasled. 1893. 8°. 26. — Vablč Fran. Učenci, varujte naše koristne ptice glada in mraza in nastavljajte jim valilnice. Prošnja in opomin do šolske mladeži z navodom, kako pripravljati ptičja krmilišča in valilnice S 24 podobami Sestavil--, nadučitelj. Rumcč blizu Ormuža. (Friedau.) V lastni založbi. Tiskal Drag. Hribar. Celje. 12". 22. X Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne, s posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po II. natisu Viljema Schleicherja. Ljubljana. 1870. 8°. 35. — Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati. Glej Janez Bleiweis. (Zgod. slov. slovstva 111.) — Dejanski nauki o kopitnem p o d k o v s t v u. S podobami. V angleškem jeziku spisal William Miles Esq. V slovenskem jeziku z novčno podporo c. kr. poljedelskega ministerstva na svetlo dala kranjska deželna komisija za konjstvo. V Ljubljani. Klein in Kovač. 1879. 8". 40. - Avgust Tsohinkel. Navod o pridelovanji sladkorne pese in cikorijcvc korenine. Spisala sinova--. Ljubljana 1874. — Ivan Salzer. Kratek popis smrekovega lubadarja s podukom njegovega pokončavanja. Vslcd naloge visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo. Spisal--, c. kr. gozdni nadzornik. Ljubljana 1876. 8°. 11. — Andrej Plskar. Navod za pridelovanje lanu in prediva po Belgijskem načinu. Spisal — —. (Ponatis iz »Novic.") Ljubljana. Tisk Blaznikov. 1876. 8". 54. — Hausen- blohler. Nauk o hmelj ere j i. Spisal--. Tiskala »Narodna tiskarna." Založil pisatelj. Ljubljana 1882. 8". 20. — Franjo Witscliel. Navod, kako naj Ac napravljajo vodnjaki in kapnicc, in pouk, kako naj sc nabira, hrani in čisti pitna voda. Po rokopisu Petra Kozlerja uredil--. V Ljubljani 1879. Tisk Blaznikovih naslednikov. 8". 27. — Ivan Franke. Umetno r i b a r- stvo. Spisal---. Ljubljana. Tiskala in založila Ign. pl. Kleinmayr in Bamberg. 1886. 8". 50. — Nekoliko besedi o ribarstvu na Kranjskem, kaj ga ovira in kako bi se dalo povzdigniti. Izdalo ribarsko društvo. Natisnila Klein in Kovač. V Ljubljani 188!). 8". 12. X Zgodovina in lastnosti pravih g manj ski h g noje v. Spisal I. P. Nesbit v Londonu. Ud društev za zemljevjc in kemijo, dopisovajoči ud narodne in osrednje družbe za poljedelstvo na Francoskem id. S pisateljevim dovoljenjem prestavljeno iz angleškega. V Londonu pri Rogersonu in Taxfordu. V Hamburgu 1862. Tiskarnica avst. Lloyda v Trstu. 8". 47. — Črm ali vrani čni prisad, njegovi vzroki, kako se spozna in kako se pred njim obvarovati. V Gradcu, 28. septembra 1868. 8°. 8. — Poduk, kako se dela žganje vsake baže, mrzlo in gorko in brez posebnih naprav. Ozira se na navadne pijače, likčre, kuhanje sladkorja in barvanje blaga. Za krčmarje in tiste, ki sami kuhajo in mešajo pijače, je ta knjižica neobhodno potrebna. II. natis. V Ljubljani 1879. 1. Zal. J. Giontini. Natisnila „Nar. tiskarna." 8°. 42. X Planšarstvo, po dr. Wilhemovi nemški knjigi poslovenjeno. Izdala in založila c. kr. kmetijska družba Goriška s podporo c. kr. kmetijskega ministerstva. V Gorici 1871. 8°. 43. (Ponatisnjeno iz „Gosp. lista.")— Jožef Zelen. Zboljšanje gospodarstva na planinah. Po nemški knjigi Adolfa Trientlna prosto poslovenil — —, prvomestnik podružnice kmetijske in župan Seno-žeški. Izdala in založila iz državne subvencije c. kr. družba kranjska 1872. V Ljubljani. 8°. 53. — MauriciJ Scheyer, Tablice, iz katerih se izvč, kako se obsežek lesa v kubične mere prerajta. Sestavil — —, nadlogar. V Ljubljani. J. Giontini. 1872. 8°. 59. X Kazala za določenje telesnine okroglega obtesanega in rezanega lesa, potem oglarskih kop v metrični meri. Za upotrebljenje pri lesoterštvu izdelana v pisarni gozdarskega nadzorništva Hiittenberškega društva za pridelovanje železnih tvarin v Celovcu. Izdajatelj koroško gozdarsko društvo. V Celovcu 1876. Tisk koroške tiskarne Bcrtschingcr in Heyne. U samozaložbi društva. 8°. 108. X Vesoljno znanstvo. Kazgernitcv korenine, v kateri se vse znanstvene vejice zedinijo, in dokaz, kako vejica vejico podpira. Zapopadajoč: 1. Temeljite ugovore proti marsikteri doslej o znanstvu veljavnih teorij (znanstvenih naukov) in 2. Znajdbo novih imenitnih resnic na mesto zavrženih in sicer oboje narveč v naravoznanstvu, kakor n. pr. o teku zcmlju krog solnca, o potresu, o vulkanih, o severni zarji, o toči, o streli, o skrivnosti raznih moči (elektricija, magnetizem) itd. Spisal za bistroumne Slovence Jožef Kregan v Gorici 1873. Kamnotisk. 8". I. 1-16. Bibliografij n modroslovja, bogoslovja, cerkvene umetnosti in cerkvene glasbe se nahaja na strani 187 — 303. Vzgojeslovje. Str. 325. Anton Klodič. Z naslovom „P o j a s n i 1 a" omenjene knjige so: Erliiuterungen zu den LehrplSnen ftlr die allgemeincn Volks- und Btirgcrschulcn des KUstcnlandcs in dcutscher, italicnischer, slovenischcr und kroatiseher Sprachc. Verofientlicht in Folgc des Erlasses des Presidiums der k. k. Schulbchorden ftlr das KUstcnland vom 10. August 1888., Z. 7303 cx 1887) II. Aullagc VVicn. Im kaiserlich konigl. SchulbUchervcrlagc, 1806. 8". 412. — Str. 326. Peter Končnik. Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Spisal--. Dunaj. Založba šolskih knjig. 1883. 8". 268. Povesti s a mladino. Pljelik Dragoslav. Koza jelod vorska. Lepa podučilna in kratko- časna pripovest za mlade in odrašene ljudi. Posl.--.11. natis. Ljubljana 1872. Ničman. 12". 156. — Pepel k a. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. Ti.sk in založba Ign. pl. Kleinmayrja in Fed. Bamberga. 1879. 4°. (Z barvanimi podobami.) X Rože in koprive za šolo in dom. I. Dva dijaka, trije šolarji in še marsikaj druzega. Na svitlo daje Svitoslav. V korist dijaški kuhinji. V Ljubljani 1882. X Naš cesar 1848 - 1888. .Spomeniški spis za slovensko mladino, priredil učitelj. Tiskala in založila Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V Ljubljani 1888 8". 32. — Povesti Krištofa Š m i d a so razun na str. 282. omenjenega Flor. Hrovata prevajali tudi Hug. Sattner, Ad. Mayr in F. M. Iv. Tomšič zalagal je s prevodi drugih nemških povestij J. Giontinija in je osnoval tudi J. Giontinijevo knjižnico za otroke 1890. Ta izhaja v mali obliki in obsega v jednem zvezku dvanajst drobnih povestic, ki je vsaka za se zopet drobna knjižica ilustrovana s šestimi podobami. — O. Markič. Pripovedke za mladino. Poslovenil--. Založil in izdal M. Gerber v Ljubljani Tisk »Narodne tiskarne" 1887. 8°. 68. Knjižica obsega v lepem jeziku 12 mičnih Grim-movih pravljic. — Vakaj Alojzij. Božič, pridnim otrokom, slovenski mladini poklonil--. Leto prvo. Izdal in založil pisatelj. Maribor. Tiskarna sv. Cirila in Metoda. Maribor 1890. 8". 48. - J. L. — K. J. N a š d o m. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimosti i. dr. Zbira-----. I. snopič. Celje. Drag. Hribar. 1891. 12°. 48. — Bog pomaga. Povest. Spisal (nemški) Frančišek Hoffman. S štirimi jcklorezi. Ljubljana. »Narodna tiskarna". J. Giontini. 1892. 12". 80. »Kako vzgaja usoda." »Kar Bog stori, vse prav stori." »Peter Prostak." — Josip Matejev. Ljubezen do mamice. Povest za mladino. Spisal--. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. 1894. X Veseli otroci. Založil J. Giontini v Ljubljani. Podobe s pesmami. Učila. AnatomiČne table za nagledni poduk v ljudskih in srednjih šolah. Vsled povoda c. kr. ministerstva za nauk in bogočastje sestavil in razjasnil dr. Janez Kundrat, asistent pri patologično-anatomičnej stolici na Dunaju. V barvotisku izdelal in izdal artistični zavod Antona Hartingcrja in sina, c. kr. dvornih hromolitografov. Pet tabel v velikem folio, katere obsegajo: 1. kostjak, 2 mišicc, 3. drobljc, 4. žile in nerve, 5. čutila in možgane. Na Dunaju. V ces. kr. založbi šolskih bukev. 1873. 8". 65. — Hitra pomoč pri računanji cene po stari meri in vagi v ceno po novi in narobe. V Ljubljani. Tiskala »Nar. tiskarna". Založil II. Ničman. 1876. 24". 37. — Hitri računa r z ozirom na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. 7. popolnoma predelani in popravljeni natis. V Ljubljani 1880. 367. — Najnovejši hitri računa r, v katerem se iznesek vsakoršne kupčije že izračunjen najde. V Mariboru 1884. Andrej Znidarild. Ključ za poštevanjc, razčitavanjc inmctričnomcro. Sestavil--, c. kr. šolski nadzornik in vikar v Banjšieah pri Kanalu. Lastnina pisateljeva. Gorica 1873. 12". 2 str. — Pojasnilo »Ključa". Gorica 1873. 12". 4. - Abccednica s podobami za čitanje in štetje. Risal in pisal--, vikar pa c. kr. okrajni šolski nadzornik tominski na Banjšieah sv. Duha pri Kanalu. Celovec. Tiskarna družbe sv. Mohorja. Založil pisatelj. 1873. X. 24. — Z. P. Ognjeslav. U zaje m na abeceda od--. Tisk in zaloga Blaz- nikove tiskarne. Ljubljana 1875. 4°. 2. — Kari Presohern. Slovensko-nemški abecednik za občne ljudske šole. Slovenisch-deutsche Fiebel fiir allgemeine Volksschulen. Von — —. Im k. k. Schulbiicherverlag. Wien 1888. 8°. 156 X Navod k naučenju italjanskega jezika za slovenske ljudske šole. I. del. Dunaj. C. kr. založba šolskih knjig. 8". 100. (Ltp. Mat. SI. 1888. str. 232. — Luka Lavtar. Nekaj o načrtu za prirodoslovje v srednej stopnji ljudske šole. Spisal — —. (Ponatis iz Učit. Tov.) Ljubljana 1880. — Prirodopis v podobah. Živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku. Založil Karl Till. Ljubljana. Fol- 23. (Ltp. Mat. SI. 1892.) — Gustav Plro. Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Po naročilu c. kr. kmetijskega ministerstva spisal --, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske. S 180. podobami. Založila kmetijska družba. Ljubljana 1888. 8". 147. — Vrhoveo Ivan. Zgodovinske povesti za meščanske šole. II. Stopnja. Sestavil — —, c. kr. profesor. Ljubljana 1894 8". 84. III. stopnja. 1894. 8". 90. Blasnik. — Anton Nedved. Sla v če k. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil--, c. kr. učitelj godbe. II. stopnja. II. natis. Ljubljana 1885. Lastna založba. 8°. 40. III. stopnja. 1886. — Janez Zima. Telovadba v ljudske j šoli. Knjižica za našo šolsko mladino. Spisal--, učitelj v Ljubljani. R. Milic. 1872. (Posnetek iz Veselega knjige za telovadbo.) — Heinz dr. Fr. Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Izdal po naročilu c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dr.--, c. kr. okrajni komisar. (Slovensko in nemško.) Druck und Verlag von Ign. v. Kleinmayr und Fed. Bamberg. 8°. 790. Časniki in Časnikarstvo. Str. 365. Ivan Železnikar. Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, poljskih in ruskih pesnij. Ljubljana 1889. 12". 304. — Str. 366,. Anton Trstenjak — Fr. Kocbek. Pregovori, prilike in reki. Ljubljana 1887. — Narodna knjižnica. Ljubljana 1887. I. zvezek. (Obsega Vošnjakov roman »Pobratimi".)— Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. S četirimi slikami. Izdalo in založilo »Dram. društvo". Ljubljana 1892. 8". 198. — Trstenjak in Anton Slatnar. Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani. Založil »Slavec". Ljubljana 1894. 8". 32. — Str. 366. Fran Podgornlk. Delavski prijatelj. Nauki, ki so potrebni delavcem v sedanji d6bi. Novo mesto 1886. 8". 52. Pravo- in državoznanstvo, deželna uprava, denarstvene razmere, raznoterosti. 1. Pravosnanstvo. Pravnik Slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje. Leto 1. lzdavatclj in urednik dr. J. R. Razlag, odvetnik v Ljubljani 1870. 8°, 244. Natisnil J. R. Milic. Kazalo obsega: Imenik naročnikov. Budnim pravica. Vigilantibus jura. Leto II. 1871. 8°. 384. — Leto III. 1872. 8°. 384. — Slovenski Pravnik. Izdajal in uredoval dr. Alfons Mosche. Tiskala »Nar. tiskarna." V Ljubljani 1881—1883, 1888. - Slovenski Pravnik. Izdaja društvo »Pravnik" v Ljubljani. Izhaja vsak mesec na dveh polah od 1889. leta naprej. Uredniki: dr. D. Majaron (do 1892), dr. V. Supan in dr. Piro (do 1897) in od 1898. 1 naprej dr. Majaron. Tiska »Nar. tiskarna" v Ljubljani. — Slovenski Pravnik. Poduk o najpotrebnejših zakonih. Spisal dr. Ivan Tavčar v Ljubljani. Izdala in zal. »Družba sv. Mohorja" v Celovcu. I. del 1883, II del 1888. — Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja vsako leto v 4" obliki in v obsežku po 400- 600 str. Glej pobliže str. 375-377, 1890. 1. XXXIX. tečaj. — Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko v 4". V Ljubljani. V nemškem in slovenskem tekstu. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. Najprej je slovensko besedilo urejeval profesor Valentin Konšek, od l88l. 1. dalje je urednik slovenskega dela Fr. Levee. X Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. (Ročna izdaja.) I. zv. III. natis. Uredil Josip Pfeifer, deželni tajnik. Ljubljana 1889. Klein in Kovač. 8". 92+92 (v nemškem in slovenskem jeziku.) II. zv. II. nat. 8°. 138. — Zakoni in ukazi za Kranjsko. (V mali obliki.) Ljubljana. 2 zv. 1868. 12°. 638; 1873. 16°. 88. — Občinski red za kranjsko vojvodino z dotičnitni dodatki. V mali obliki na svetlo dani. Klein in Kovač v Ljubljani 1876. 12". 67. Orešek Josip. Abecedno in stvarno urejeni register k deželnim zakonikom za vojvodino Kranjsko. Sestavil — —, c. kr. okrajni komisar. Ljubljana. Založil J. Giontini. Tiskal R. Milic. 1895. 8°. 32. — Zakonik in ukaz ni k za avstrijsko - ilirsko Primorje. Začel je izhajati i860. 1., mnogo let ga jc urejeval Fr. Cegnar, kar sc tiče zakonov za Trst in okolico pa Istro; tisti zakoni in ukazi, ki se tičejo Goriške in Gradiščanskc grofije, prelagajo sc v Gorici in tiskajo v Trstu. XXX. tečaj 1890. — Deželne postave za Goriško. Izdava Ernest Klavžar. V Gorici. III. snopič. (Gospodarstvcne zadeve.) 1876. — Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradcu. Tiskarje Leykam. L. 1885. in 1886. jc prevod oskrboval prof. A. Kasprct. — Izhaja v nedoločenih obrokih. — Kratko in lahkoumno pojasnilo nove vojne postave, V Ljubljani. Kleinmayr. 1869. 8° 29. — Priročna zbirka postav o ljudskih šolah za pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko. Na Dunaju. 1872. 8°. 104. V c. kr. zal. šolskih bukev. — Postave od dne 29. aprila 1873, od 9. marcija 1879 in 2. majnika 1883 (šolski zakon.) V Ljubljani. R. Milic. 1883. — Občni sodni red. Patent dne 1. maja 1781. št. j. 22. V Ljubljani 1S84. Založnik dr. Alf. Moschč. Tiskala »Narodna tiskarna" v Ljubljani. 8°. 219. — Postava od 15. septembra 1881. zadevajoča red o požarnej policyi in o gasilnih stražah za vojvodino Kranjsko brez Ljubljane. Z dodatkom: Načrt pravil in službenega reda za osnovo prostovoljnih požarnih straž. Ljubljana 1886. Natisnila in založila Klein in Kovač. 8". 28. (V nemškem in slovenskem jeziku.) — Bogdan Trnoveo. Sodni obraze Sestavil--, c. kr. sodeč v Sežani. Vtlačil in založil Viktor Dolenc v Trstu. — Anton Leveo. Zbirka obrazccv za slovensko uradovanje pri sodiščih. Sestavil in izdal — —, c. kr. sodni pristav v Ljubljani. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu. V Ljubljani 1889. „Nar. tiskarna." Založil pisatelj. — Albin Poznik. Poklic in naloga notarja. Sestavil in zal.--, c. kr. notar v Novomestu. (!) 2. Državoznanstvo. Dr. Jožef Šuc. Konkordat, cerkev, šola. Spisal, založil in na svetlo dal — —, duhoven lavantinske škofije. Ljubljana. 1868. 8°. 38. — Slovenci ! Snujte si katoliško-slovenska politična društva. .Spisal — —. Lastnik in založnik I. Jamnik. Ljubljana. 1870. 8°. 34. — O p o m b i c e zastran občnega cerkvenega zbora v K i mu 1869. leta ali knjižica, v kateri se povč, zakaj so Pij IX. poklicali škofe v Rim na zbor. Spisal in založil - —, doktor bogoslovja, kaplan pri sv. Rupertu v .Slov. goricah. V Mariboru 1870. 8". 48. — P i j IX. Sveti oče oropani ali Laški kralj papežev strahonja in sv. Akve posilni grob. Napisal — —. Gradec. Moser. 1871. 8°. 45. — Stara in nova šola. Za prosto ljudstvo pojasnil--. Gradec. Moser. l87i. 8°. 56. — Dr. Lavoslav Gregoree. Opomb ice zastran občnega cerkvenega zbora v Rimu 1869. leta. 8U. 42 str. Tiskal E. Janežič v Mariboru 1869. — Pij IX. sv. Oče oropani. Tiskal Ulrih Moser v Gradcu 1871. — Naša šola. Tiskal Ulrik Moser v Gradcu 1872. — Prvi splošni shod avstrijskih katoličanov na Dunaju 1877. 1. Tiskal J. Pajk v Mariboru. 1878. — Dr. Josip Vošnjak. Slovenci, kaj čem o? Ljubljana 1869. — Slovenski tabori. Maribor 1870 8". 15. — Politični listi. Volitve v državni zbor in slovenski shod v Celju. Izdaja slovenski ccntralni odbor v Celju. — Slovenci in državni zbor leta 1873. in 1874. »Vse za narod, omiko in svobodo." Ljubljana. Založil--. „Nar. tiskarna " 1874. 8" 96. — Socijalni problemi in kmetski stan. Spisal--. Posebni iztis iz »Letop. Mat. Slov." Ljubljana. Založil--. 1885. 8". 93. 3. Posamezni spisi. Tabor pri Šcmpasu 18. oktobra 1868. »Zložimo sc." V Gorici 1868. 8". 4!>. — Osnovne državljanske pravice, razglašene s postavo od 21. dec. 1867. Nekaj besedi za slovensko ljudstvo. V Ljubljani. Kleinmayr. 1869. 8". 35. — Čujte! Čujte! Kaj slovenski jezik tirja? Za prosto slovensko ljudstvo spisal P. JankoviČ. Na Dunaju. Založil Janko Pajk. 1869. 8". 39. - Čujte. koroški Slovenci. V Celovcu 1871. Fol. 4 str. Izdala »Trdnjava", politično društvo v Celovcu. — Notranjci, pozor! Spisal Fr. Padar v Postojni. (Ponatis iz »Novic.") V Ljubljani. Blaznik. 1874. 8°. 7. — Kake ustave jc Avstriji treba? Politični razgovori slovenskemu narodu v poduk. Snopič I. Mcscca aprila. Maribor l87l. 8°. 53. — Osnova političnega programa za državnopravno stranko v Avstriji V Celovcu 1892. Fol. 2. — M. Hotsohevar. Knj i žica o volitvi v državni zbor. V Gradcu. Zal.--. 1872. 16". 11. — Odgovor, to je opravičenje poslanca Anton Černeta na nezaupnico, katero jc podpisalo 51, ki sc imenujejo volilci. V Tomaju, mcscca aprila 1872. V Trstu. Anton Černe, izdajatelj. 1872 8". 16. — V Gorici se je osnovalo slovensko narodno-politično društvo »Gorica"; delovanje tega društva se razvidi iz teh-le spisov: Pravila. Natisnil Seitz, založil Josip dr. Tonkli, odvetnik v Gorici. 1873. 8°. 4. —Javne knjige ali zemljiščne bukve na Goriškem. (Ponatis iz »Glasa".) V Gorici. Seitz. Založil dr. Tonkli, predsednik društva »Gorica." 1874. 12. 31. — Tri peticije do visokega c. kr. ministerstva slov. narodno-političnega društva »Gorica" po sklepu občnega zbora od 20 febr. 1874. V Gorici. Seitz. Zal. dr. Tonkli, predsednik društva »Gorica." 1874. 12". 31. — Poročilo II. rednega občnega zbora slov. narodno - političnega društva »Gorica". V Gorici dne 28. maja 1874. (Ponatis iz »Glasa".) Seitz. Založil dr. Tonkli, predsednik društva »Gorica". 1874. 12° 23. — Govori poslanca dr. E. H. Gosta v osmi in deveti seji deželnega zbora kranjskega 1873, 1. 4". 8". Nat pl. Kleinmayr in Bamberg. Zal. dr. E. H. Costa. — Govor poslanca Hermana v zbornici poslancev pri razpravi o državnem proračunu za leto 1878. Ponatis iz »Novic". V Ljubljani. Založili in natisnili J. Blaznikovi dediči. 1875. 8". 20. - Adolf Obreza. Svojim v o 1 i 1 c em o svojem delovanju v zborovanju državnega zbora na Dunaju 1.1880—1881. Poroča — , poslanec deželnih občin notranjskih. Založil poročevalec. Tisk J. Blaznikov. V Ljubljani 1881 - 1882 — 1883. — Filip Haderlap. Zlati ključ za srečne volitve. Na svetlo dal in založil --. Natisnila »Družba sv. Mohorja" Celovec 1884. 8". 3S. — DesternUkl. Nemški Schulvercin. Ljubljenim Slovencem v pouk in svarilo spisal — —. (Ponatis iz »Slov. Gospodarja".) Založilo »Slov. društvo." J. Leon. Maribor 1884 8". 23. Pavlica Josip dr. Poslanica Slovencem. I. Slovenci na katol. shodu v Ljubljani 30. in 31. avgusta. Gorica 1892. 8" 8. — Bleiwels Trsteniskt dr. Karol vitez. Shod zaupnih mož v Ljubljani. Narodna stranka na Kranjskem Izdal —. Ponatis iz »SI. Naroda". V Ljubljani. Tisk in zal »Nar tiskarna." 189"). 1868. — Socijalni detno-kratje, novi kmečki prijatelji. Kmetsko vprašanje zlasti z ozirom na knjižnico ..Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek." Ponatis iz »Slovenskega Gospodarja". Maribor 1895, Založila in izdala tiskarna sv. Cirila. 8". 31. — Sovran J. Črne bukve kmečkega stanu Jedro kmečkega vprašanja. Ponatis iz »Slovenca". Ljubljana. Samozaložba. Tiskala »Katoliška tiskarna". 1890. 8°. 265. 4. Deielna uprava. Obravnave deželnega zbora Kranjskega, zalaga in izdaja deželni odbor Kranjski. Leta 1868. 4°. 604 — 1869. 4". 25, 254, 407. - 1870. 4°. 38; 4". 17, 85, 2l3. - 1871. 4". 16, 61, 616. • 1872. 4". XXXV, 168, 572. — 1874. 4". XIV XV. 177, 506; 202, 47«», 256,846. 1876. 196, 4i0. - 1878. 848, 410. — 1879. 824, 8l9. — 1881. 28-, 621. — 1882. 252, 360, 193. — 1884. 4". 284, 368, 139. — 1883. 237, 8U8, 165. — 1885.426,608, 189, - 1887. 337, 571, 161. — 1888. 340, 630, i67. 1889. 11, 14; 296, 453, 185. — 1890. 4d6, 461, 197. Opravilni red deželnemu zboru vojvodstva Kranjskega, Laibach 1869. 8" 15. — (J 1 a v n i register stenogratičnim zapisnikom kranjskega deželnega zbora od začetka leta 1861. do vštetega leta 1872. Sestavil deželni koncipist Josip Pfeifer. V Ljubljani. Založil deželni odbor. 1873. 4°. 58. - Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiščanske o tem, kar je odbor opravljal od zadnje sejne dObe do konca avgusta 1871. V Gorici. 4°. XL. — 1872. 4°. 30. XL. 5. Denarstvene razmere, raznoterosti. E. žl. J. Dobri sveti in razlaganje zastran novega dobro-voljnega posojila ali zajma s posebnim pogledom na kmetovske soseske in na kmetovsko ljudstvo. Posebno se priporočujejo te bukvice duhovnim gospodom na kmetih, županom, notarjem, davkarjem in njim, ki živč na kmetih. Spisal--. Na Dunaju. Iz tiskarnice Mehitaristov. 1854. 8". 28. — Zakaj plačujemo toliko štibre? Izdano od graškega društva za izobraževanje ljudstva. V Gradcu 1870. 8°. — Lukanus. Državna pomoč in predelska železnica. Gorica 1874.8". 29. — Hajko Šinete. Neposredni davki za vse v dunajskem državnem zboru zastopane dežele avstrijske-ogerske monarhije. Sestavil — —, c. kr. davkar v Malem Lošinju (Lussin - piccolo) v Istri. Založil pisatelj. Natisnila Hilarijanska tiskarna v Gorici., 1885. 8". 144. — Ivan Beleo. Obresti v socijalnem obziru. .Samozaložba. Ljubljana. 1889. 1(5". 71. — Ernest Klaviar. Občinsko gospodarstvo na Goriškem. Založil pisatelj. Nat. Anton Obizzi v Gorici. 1892 8". 47. — J. P. O slovenski trgovini na jugu. (Ponatis iz »Slov. Nar.") 1875. 16". 81. Raznoterosti. a) Brzopisje. Anton Bezeniek. Spominek Besede, katero so napravili slovenski dijaki v Žalcu 1874. 1. Celovec 1874. — Petindvajsetletnica Besede slovenskih dijakov in prvi shod slovenskih stenografov v Žalcu dne 13. avgusta 1899. Celje 1900. — J u g o s 1 a v j a n s k i s t e n o g r a f I., II. in III. letnik v (slovenskem in hrvatskem jeziku). Zagreb 1*76 1878; IV. in V. letnik v slovenskem, hrvatskem in bolgarskem jeziku. Sofija 18*2 1883; VI. in VII. letnik v slovenskem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku. Plovdiv 1895 — 1806 —Jugoslavjanski Glasnik v slov., hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku. Plovdiv. 1895. - Bolgarija in Srbija v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in narodno - gospodarstvenem obziru. Izdala družba sv. Mohora v Celovcu. 1807. — Pisma iz Pariza o svetovnej razstavi 1. 1889. Ljubljana 1890.l) Bolgarski. Etika ali nravoučenje za VII. razred gimnazije. Plovdiv 1894. — Spanje in sanje Dve predavanji v »Učitcjjskej družbi" v Plovdivu 1897. — Kn a jp o ve knjižice. Plovdiv 1H97. -Nemška slovnica. I. del, etimologija. Plovdiv 1889; II. del, sintaksa. Celje 1894. — Nemška čitanka. ') Svečanosti o priliki sedemdesetletnice dr. Janeza Bleiweisa dnč 19. novembra 1878. Po stenografskih zapiskih sestavil Anton Bezenšek. Z uvodom dr. J. Celestina. Zagreb 1879. Izdalo uredništvo »Jugosl. Stenografa.„ 1879. 8". 95. Celje 1892. — Rokovodstvo za nemški jezik. Tretja izdaja. Celje 1898. — Slavnosten govor pri blagoslovljenju pevskega društva v Plovdivu 1897. — Marija L u i z a, životopis pokojne bolgarske kneginje (po dr. Rudolfu). Plovdiv 1900. — Nadgrobni govor kneginji Mariji Luizi v Plovdivu 1899. — Bolgarska stenografija. Dell. Četrta izdaja. Plovdiv 1900; Delil. Plovdiv 1889. — Stenografska čitanka. Plovdiv 1892. Hrvatski. Nauk o stenografiji hrvatskoj i slovenskoj. Dio I. Zagreb 1877. — Izvješče o stenografskih tečajih na kralj. vel. gimnaziji u Zagrebu 1874—1878. Francoski. La stčnographie chez les Slaves de Sud. (Yougoslaves). Paris 1890. Nemški. Beitriigc zur Gcschichtc der Stcnografie bci den SUdslaven. Berlin 1891. b) Vojaške znanosti. Andrej Komel. Polj na služba, raztrešeni red, nova puška, s 44 podobami. Na svitlo dal — , c. kr. nadporočnik pri 7. pešpolku baron Maroičičevem. Celovec 1872. — Bojna služba, raztrešeno vojevanje, nova puška in slovensko-ncmški ter nemško-slovenski slovarček. (S 4 podobami.) Spisal in založil---, c. kr. stotnik pri 7. pešpolku bar. Maroičiča. II. popravljeni in pomnoženi natis. Celovec 187:-!. 16°. 156. Ta knjiga sc jc zopet natisnila z naslovom: Službovnik, slovensko-nemški za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. II del. Bojna služba.) Sestavil --, c. kr. stotnik. Celovec 1878. 8". — Službovnik iz 1873. leta seje natisnil zopet 1889. 1. v Ljubljani. — Službovnik nem.-slovenski za cesarsko-kraljevo (!) vojsko. (Dienstrcglemcnt, dcutsch-slovcnisch). I. del. II. natis službovnika iz 1873.1. Samozaložba. Celovec 1889. 8". H4. — Službovnik za ces. in kralj, vojsko. III. del- Pehota in lovska četa. Ljubljana 1890. 16°. 86. Založil pisatelj. — Kratek poduk o z c m 1 j i š č u, c. kr. slovenskim vojakom v poduk (Auszug aus der Terrainlchrc zum Gcbrauchc fllr die Soldaten der slovenischcn Nationalist.) II. priloga knjigi »Bojna služba". Cclovcc 1874. 16°. 14. II. izd. 1884. — Nova puška. Kratki in lahko- umni id. id. Spisal in založil--. Cclovcc 1874. 16". 53. — .Službeni reglcincnt ali službeni pravilnik za ces. in kralj vojsko. Dell. Poslovenil s pomočjo c. kr. stotnika--Ignaey Robas, narednik c. kr. pešpolka baron Maroičič. Celovec 1875. 16°. 252. - II. del. Poslovenil--. Cclovcc 1876. 16°. 18. — Garnizonskain stražna služba, slovensko - nemška, ces. in kralj, vojakom v poduk. Po vprašanjih in odgovorih sestavil in založil--. Celovec 1879 — Osnova vojstva (Hecres - Organisation) ccs. in kralj, vojakom v poduk, v vprašanjih in odgovorih V Kromcrižu Tisk Sperlinga. Založba pisateljeva. 1884. 8". 88. — II izdaja 1890. v Celovcu. — V c ž b o v n i k. (Exercier-Rcglement) za ces. in kralj, peščete. Celovec 1890. 12", 63. — Puška repetirka. V vprašanjih in odgovorih id. id. Ljub- ljana 1891. 8°. 40. »Nar. tiskarna." - Prisega in vojni členi. Sestavil in založil — —. V slovenskem in nemškem jeziku. Celovec 1889. — Komel je spisal tudi slovnico s posebnim obzirom na vojaške izraze;, glej »Slovnice". Druge jednake knjige. Werndlova puška Kratko in lahkoumevno poučilo v orožji po vprašanjih in odgovorih. Za peštvo in lovsko četo cesarskega in kraljevskega vojstva. 29 strani. Kraj, tiskar, letnica in cena? — Kratko in lahkoumevno pojasnilo nove vojne postave. V Ljubljani. Kleinmayer 1869 8°. 29. — Pravila in službeni pravilnik perve družbe kranjskih vojaških doslužcncev (veteranov) nadvojvode Rainerja v Domžalah. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač. 1875. 8°. 30. — Jurij Mihallč. O veteranskih društvih Spisal - (Ponatis iz Novic.) Tisk Blasnikov v Ljubljani. 1880. 8°. 8. — c) Zdravilstvo. Blelwels dr. Karol. B 1 a z n i c e, kakeršnc morajo biti in kaj je njih namen. Spisal — —, primary deželne blaznicc kranjske. V pojasnilo našim županom, častiti duhovščini in v obče prijateljem človeštva. Ljubljana 1878 Založil deželni odbor Blasnikovi nasledniki. 8". 20. — Bleiweis Trsteniški vitez Dcmeter. Navod strežnikom in strežnicam, kako poslovati v deželni blaznici Prevel — —. Priredil po dr. Schaeferju za dež blaznico kranjsko primarij blaznicc. Založil dež. odbor kranjski. Nat. Klein in Kovač. (Ltp. SI. Mat. 189J. 278.) — Franjo Dular. Domači živinozdravnik za potrebe kmetskega stanu. Spisal--. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja" v Celovcu 1890. 8". 221. — Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk spisal — —, okrožni živinozdravnik. I. knjiga. Kako se domača živina zdrava ohrani; II. knjiga. O pasmah in umni reji domače živine Izdala in založila »Družba sv. Mohorja". Celovec 1895. — Alojzij Padar. Zakon in žena. Spisal--. Novo mesto. Krajcc. 1880. 8". 80. — J. Žnl- darilč. Oko in vid. Spisal - —. Založila in izdala »Matica Slovenska" 1880. 8°. 106. - Janez Volčič. Domači zdravnik. Glej »Bogoslovje" str. 297. — Dr. Alojzij Valenta. Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Spisal — —, c. kr. vladni svetnik id. id. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg. 1886.8". 1(5. — Dragotin Hribar. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil--. Tiskala »Nar. tiskarna" v Ljubljani 1888. 8°. 74. — Simon Strappl. Ž i v i n o z d r a v n i š t v o ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in znotranjih bolczn\j. Spisal — —. II. pomnoženi natis. Ljubljana 1885. 8°. — Janko Leban. Človek v pogledu id. Glej »Vzgojcslovjc" str. 333. Keesbaoher dr. Friedrloh, c. kr. vladni svetnik in zdravstveni poročcvalcc za Kranjsko. Egiptovska bolezen na očeh in sredstva, s katerimi jc moč boriti sc zoper njo. V Ljubljani 1890. Natisnila in založila Klein in Kovač. 8". 15. - Podgoro Valentin. Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kncippa. Za vsakdanje potrebe našega ljudstva. Sestavil--, duhovnik krške škofije. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja" v Celovcu 1892. Natisnila tiskarna „Družbe sv. Mohorja". 8". 170. X Občc-razumljivo poučilo o koleri in o odredbah zoper njo. Sestavljeno po naročilu c. kr. ministerstva za notranje stvari. Ljubljana 1891. Natisnila in založila Klein in Kovač. 8°. 50. — Simonič dr. Jurij. Kako postanemo stari. Vodilo, po katerem se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga in svetovalec za vsakega, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal --. Založil pisatelj v Bistrici-Lembach (Štajersko). Klein in Kovač. Ljubljana 1893. 16°. 222. o c"o Lipe Haderlap. Kuhnovei v Bosni. Nova pesem s podobami. Spisal - —. Natisnil in založil J. Krajec. Novo mesto 1879. 8° 8. — Fran Hlavka. Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kuhnovcga št. 17. v Ljubljani, dnč 26. in 27. novembra 1879. Uredil in založil--. »Narodna tiskarna". Ljubljana 1879. 8". 34. - Achtschin Albin. Službeni red in vadbeni predpisi za kranjska zavezna gasilna društva. Sestavil--. Ljubljana Založila kranjska deželna zaveza gasilnih društev. 1894. 8". 221 +(21) strani + 2 tabeli. (Nemški in slovenski.) X Statistično poročilo trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem za leto 1870. Ljubljana 1872. 8°. 404. X Nova obrtna postava iz 1883. leta obsegajoča ukaze zastran izvršbe pravila zadružbe, za pomagaške zbore, za bolniške dnarnice, za razsodnike. Obče razumljivo sestavljeno od Jos Jurik. Cena 25 nov. Maribor 1884. J. Leon — Frančišek vit. Halmerle-Funtek. Životopisni obrazci iz obsega obrta, umetnosti in industrije. Izdal--, preložil — Natisnila in založila Ign. pl. Kleinmayr in Bamberg. 1895. 99. — Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Suklje, Ivan Tavčar in profesor Fr. Wiesthaler. Ljubljana. 1876. 16°. 134. — Andrej Gabršček. Kažipot po pokneženi grofovini goriški in gradiščanski ter obmejnih krajev kranjskih. Uredil in izdal--. I. letnik 1894-1895. - II. let. 1895-1896. Gorica 1895. — Frano Novak. Sam o z na k i in okrajšave v slovenski stenografiji. Gimn. progr. novom. 1894. „J)ostavki in popravki."®) I. z v. Pisatelji. Primož Truber') sc jc 1508. 1. narodil v Rašici na Dolenjskem, njegov oče Mihael pa jc bil podložnik turjaške graščine, mlinar, tesar in cerkovnik domače šentjernejske ccrkve. Primož sc je šolal na Reki 1521. 1., v Saligradu <*) Opomba. Ker se pri nas Slovencih sodi vse ostreje, nego pri velikih narodih n. pr. v Nemcih in ker bi se kdo vtegnil izpodtikati nad obilnimi dodatki, omenjam, da ima druga izdaja velikega petrograSkega sanskrtslovarja, ki ga je v letih 1871J.— 1N89. izdelavalo v 7 zvezkih 39 učenjakov, v vsakem zvezku dodatke, v 7. zvezku 94 strani Generalindcx zu den Nachtragen in Se dodatke. Torej se mora potrpeti tudi pri nas. V teh dodatkih se je porabilo vse, kar se med izhajanjem »Zgodovine slovenskega slovstvu* posebno o protestantovski dftbi nedavno umrli Dr. Klze in drugi pisatelji ali novega spravili na dan ali stare podatke popravili in razSirili, ') Th. Elze, Truber's Briefe; Ttibingen 1897, str. 1 —15. in na Dunaju, kjer se je preživil s pisanjem in s podporami dobrotnikov. Tu je bil bržkone nanj opozorjen škof Peter Bonomo, ki je takrat upravljal dunajsko škofijo in ga pozneje vzel med svoje cerkvene pevce v Trstu ter ga vzgojil za duhovski stan. Postal je Truber kapelan pri sv. Maksimilijanu v Celju in pred 1533. 1. vikar v Laškem Trgu pri Celju ter je govoril proti praznim veram preprostega ljudstva ob Savinji in Savi. V tem smislu je govoril tudi 1831 1. počenši v ljubljanski stolnici; bil je tudi proti celibatu •duhovnikov. Ker mu je škof Raubar prepovedal v tem smislu govoriti v stolni cerkvi, je nadaljeval svoje govore v cerkvi sv. Elizabete. Vsled naporov njegovih nasprotnikov so ga prestavili 1540. 1. za župnika v Loko pod Zidanim mostom na Štajerskem V istem času 1540.—1541. 1. se je dosti bavil v Trstu pri svojem zaščitniku škofu Bonomu v Trstu; 1542. leta je postal župnik v Laškem Trgu. Ljubljanski škof Kacijanar gaje istega leta premestil za korarja v Ljubljano, da bi tam slovenski propovedoval. Kacijanarjev naslednik, Urban Tekstor, ki pa je navadno živel, odsoten svoji škofiji, na dvoru kralja Ferdinanda za dvornega propovednika in spovednika, ga je premestil v Šentjernej na Dolenjskem in jc pregovoril kralja, da so voditelji protestantovski bili pregnani iz dežele. Truber jc skozi Hrvatsko in čez Reko zbežal v Trst. Vsled priprošenj deželnih stanov kranjskih smel se je vrniti v Ljubljano s pogojem, da ne opravlja službenih poslov; a odvzeli so mu službo in ga izgnali iz dežele. Prišel jc v Norimberg in jc postal propovednik.v mestu Rotenburg na reki Tauber; nastopnega leta sc jc oženil z Barbaro N. Ker z živo besedo ni mogel delati za razširjevanjc protestantovske cerkve, je izdal 1550 leta {1.) katekizem in (II.) abecednik. Zelo so se njegovi pristaši na Kranjskem veselili teh knjig in želeli še drugih, pa stroški in uradni posli so zadrževali napredovanje na tem polju; tudi se jc Trubar 1553. 1 preselil v Kemptcn za župnika in je seboj vzel bolnega hrvatskega duhovnika Štefana Konzula, k mu jc pa pozneje provzročal mnogo britkosti. Meseca januarja 1555. 1. sc je sešel v Ulmu z Vcrgcrijcm, ki jc obetal denarno pomoč; vsled tega je Truber 1355. 1. izdal (III.) evangelij sv. Matevža, (IV.) abccednik in (V.) mali katekizem. Italijan Vergerij pa ni znal slovenski in jc hotel veljati za prvega delalca v tem slovstvenem podjetju; zato je Truber pretrgal vse zveze ž njim in jc izdal 1557. 1. (VI.) novi testament (prvi zvezek) in (VII.) postilo (Register 1860.1.) Poprej omenjeni Št. Konzul je začel 1557.1 Truberjevc knjige prirejati za hrvatski jezik, jc 1558.1. zapustil službo in sc pečal samo s slovstvenim delom; Trubcrja jc seznanil z Iv. pl. Ungnadom, ki je od 1559. leta živeč v Urahu, tu ustanovil slovansko tiskarno. Z 1500.1. se začne za Trubcrja jako živahna doba, ki traja štiri leta. Iz te dobe navaja Elze v svoji knjigi: „Truber's Briefe" 40 jako važnih listov. Prosil je kralja Maksimilijana dne 2. januarja iz Kemptena za podporo zastran slovenskih knjig in priložil poročilo: VI i it jumaril^er beridjt uitb ftjurtje erjelhuifl, luaa itt ainem jegclidjent min bijd)cn bitd) oon ^linto Irttbcio bij* auf bifc 1660 ifteu jaljr in trurfl) gegeben fur ncnibliri) goljanbclt nnb flrlftjvct lucrbct. Kralj Maksimilijan jc v tej stvari dvakrat odgovoril vojvodi Krištofu NVUrtcmbcrškemu in ta pa Trubcrju. V tistem letu je pisal šc dvakrat Maksimilijanu, dvakrat 1661. leta. Kralj Maksimilijan je dal knjige oceniti po Pavlu Skaliču; vsled tega jc vojvoda Krištof dovolil, da se smejo Trubarjeve knjige dalje natiskavati, kajti odrinjeni Vergerij je 29° Truberja začel sumničiti pri vojvodi. V istem letu so Truberja deželni stanovi imenovali deželnim propovednikom v Ljubljani. Odložil je svoje mesto in šel v januarju 1561.1. v Tubinge Med tem sta izšla dva snopiča (VIII. in IX.) novega testamenta (1560 in 1561); tu je našel Konzula bolnega in tiskarno v neredu. Nered v tiskarni je povzročil P. Skalič, nemiren človek z Vcrgerijem vred. Na pomoč je prišel Anton Dalmata, tih, pobožen in star človek, ki je vže zasebnik v Ljubljani sodeloval v Konzulovih spisih. Sedaj so stanovi poslali pisarja Stolzingerja po Truberja. Določilo se je, da Truber odrine na Kranjsko, tam nastopi službo in da se vrne na kratek dopust, da konečno uredi svoje stvari na W0rtemberškem. Sam popisuje jako živo svoje popotovanje. Do Kranja so mu jahali nasproti možje in ženske V bolnišniški cerkvi je prodekoval vsako nedeljo slovenski, vsak četrtek nemški; deset tednov je naporno opravljal službene posle, pridobil za pomagača Janeza Tulščaka in Jurja Dalmatina, dva grška popa. Uskoka je priskrbel za hrvatsko tiskarno v Urahu, ter je odrinil z njima meseca septembra na dogovorjeni dopust na Wiirtemberško, pa je tam doživel malo kaj veselega: častihlepni Konzul mu je odtujil Ungnada, in privedena Uskoka sta bila nezmožna. Ungnad mu jc zameril spis „Artikoli" (X.). Vojvoda Krištof ga je jako laskavo izpustil iz službe. Ncstrpljivo pričakovan je prišel sredi junija 1562. leta v Ljubljano. To je poročal škof pl. Secbach kralju Ferdinandu, ki je s pismom iz Podicbrada ukazal Truberju in drugim protestantskim voditeljem zapustiti deželo. .Stanovi so sc potegnili za Truberja. Ker sc pa niste ujemali poročili škofovi in stanovski, jc ukazal cesar iz Frankobroda dne 1. novembra 1562. 1. daje Trubarja dne 6. decembra škof izpraševal v navzočnosti mnogih gospodov iz kranjskih stanov in mestnih zastopnikov. Ta preiskava sc je vršila dvakrat, dnč 6. decembra o verskih rečeh, dne 20. decembra o drugih stvareh. Škof in stanovi so poročali o tem cesarju; postopalo sc sicer ni dalje proti Truberju, poostril sc je pa bil zelo spor med Ungnadom in Konzulom ter Tru-berjem na drugi strani; stanovi so mirno prenašali in milo sodili tc sitnosti; napredovala pa jc protestantovska stvar vender: Truber jc delal tudi na Goriškem. Med tem je Klombner, nemiren človek, ruval proti Truberju v protestantovskih knjigah, na VVllrtemberškem pa jc protestant Jakob Andrcii Truberja sumničil pri vojvodi Krištofu, ki jc ustavil natiskavanjc knjig za delj časa. Višji vojvoda Karol jc prepovedal Trubarjev (XI.) cerkveni red in Truberja samega 1564. 1 prognal iz vseh njemu podložnih dežel. Stanovi so dosegli samo toliko, da se jc izgon odložil do konca mcscca julija 1564. leta. Istega leta jc Truber postal župnik v Laufcnu na \Vllrtemberškem; tu je izdal Psalter (XII.); 1566. 1. preselil sc je na župnijo Dercndingcn, da bi bil bliže tiskarni in vseučilišču v Tllbcngah; tu jc ostal do smrti. Mnogo jc tu koristil rojakom s posredovanjem za njihovo stvar in marljivo jc pisateljeval: izdal jc 1507. leta jeden snopič novega zakona (XIII.), Ta celi katekizmus (XIV., pesmarica), drugo izdajo iste pesmarice XV. (1570. 1. ?), tretjo izdajo 1574. 1. (XVI.), v Zgod. slov. slov. pod številko XIV.; 1675.1. Try duhovske pesni (XVII.), v Zgod. slov. slovstva, I. del, str. 110; 1575. 1 Kat. z dvejma izlagama (XVIII.), v Zgod. slov. slovstva, I. del, št. 15, str. 105, 1577. 1. Novi testam. (konec.) (XIX.); 1577. 1. prvi psalter (XX.), v Zgod. si slovstva, I. del, str. 120; 1679. 1. četrto izdajo pesmarico (XXI.), v Zgod. slov. slovstva, I. del, \ / str. 120; 1581. 1. Formulo concordiae (XXII.), v Zgod. slov. slovstva, I, del, št. 10, str. 105; 1582. 1. Novi testament (XXIII), v Zgod. slov. slovstva, I. del, št. 18, str. 1U6; 1582. 1. Slovenski koledar (XXIV., v Zgod. slov. slovstva, 1. del, št 17, str. 105. Tri dni pred smrtjo, dne 29. junija 1586. 1., je dovršil Lutrovo postilo (XXV.), katero je izdal 1596. 1. njegov sin Felicijan. Izpuščena je v najnovejšem Elzejevem življenjepisu »Agenda", omenjena v Zgodovini slov. slovstva, 1. del, št. 19, str. 106. Pisatelj Zgod. slov. slovstva, I. dela, je navedel 10 knjig, Elze 25, ker je zadnji posebej štel vse posamezne snopiče Novega testamenta VI., VIII., IX., XIII., XIV. in ker je razne izdaje cerkvene pesmarice, v Zgod si. slov. navedene v drugem oddelku, tudi naštel pod posebnimi številkami. Pred njegovo smrtjo so mu umrle žena in dve hčerki; dva sina, Felicijan in Primus, ter hči Magdalena so ga preživeli. — Adam Bohoričl), bržkone iz Krškega, je 1546. 1. v Wittenbergu študiral pod Melanchthonom. Imel je na Krškem hišo, pristavo, njive, travnike in vinograde ter je vzgojeval sinove dolenjskih plemenitašev, pa je opustil ta posel 1563. leta. Bil je na glasu, da dobro pozna slovenski jezik, kajti Mat. Klombner mu je naložil, naj prevede „Psalter" na slovenski jezik in ga je skušal pridobiti za svoj proti Truberju naperjen slovstveni krog. Kranjski stanovi so ga 1566. 1. nastavili na svoji šoli z malo plačo, kar je njemu in stanovom delalo mnogo sitnosti v poznejših časih. Dobil je 50 gld. letne plače in je moral vzdržavati pomagača in plačati najemnino. Povišali so mu sicer pozneje plačo in določili plačo tudi součiteljema, pa vse preveč uborno. Poleg deželne šole je še bila nemška ljudska šola. Razne tožbe o šoli so deželne stanove dovedle do tega, da so nastavili šc dva učitelja in da so naročili štirim mestnim propovednikom, naj nadzorujejo šolo; določil se je tudi učni red. Štirim nadzornikom, Spind-lerju, Jurju Dalmatinu, H.'Schweigerju in Kašp. Kumpergerju so bili še pridejani za nadzornike: dr. P. Villingcr, deželni zdravnik Melhior Pantalcon, mestni pisar Gartner, mestni sodnik in Klement, mestni sovetnik. Skušali so ustanoviti tudi dijaško semenišče. Poleg svojih obilnih in sitnih poslov je bil Bohorič tudi slovstveno delaven; spisal jc: »Elcmentale Labaeense cum nomen-clatura trium linguarum" in izdal „Donatav; obe knjigi sta bili blizu 1578. 1. tiskani pri Manliu v Ljubljani. 1571. 1. so mu stanovi naložili, naj pregleda Juričičev slovenski prevod Spangcnbcrgove postile; svojemu prijatelju Dalmatinu jc pregledal slovenski prevod Pentatevha, Siraha, Salomonovih pri-povesti Bil jc Bohorič tudi poklican v komisijo bogoslovcev in jezikoslovcev, ki jc zborovala od 28. avgusta do 22. oktobra 1581. 1., da pregleduje Dalmatinov prevod sv. pisma. Soglasno so ga prosili vsi člani te komisije, naj svoje opombe združi v posebno knjigo. Nad 30 let jc Bohorič služboval za šolnika; postaral se je in poredna mladina mu je začc'a nagajati; zato so ga . (V glagolici): Vtubingi. 1561. 8°. 7 pol. — bJ Abecedarium ... v glagolici. ABE-CEDARlVM tmb bor qnniu* (£nted)ifjimts, one aufoleflunfl, iu ber (čtjrtilifdjen (!) Spvad). TVBINGAE M. D. LXI. 8°. 13 listov. — c) Katehifmuf... kros Antona Dalmatina, i Stepana Iftriana ... (1 5 vrstic v cirilici). (£ated)if}mu#, / Wit aiiftleflUltfl, in ber <5l)r» / tlifrfjcn ©prod). (V cirilici.) Vtubingi. 1561. 7 pol. — d) Abccedarium ... (11 vrstic v cirilici). ABECEDAR1VM, si?nb ber flatt« / |je (Satcrbifiutitd, one nufj / lefluug, itt ber ©t)rutfrl)ett ©prad). / (V cirilici.) Vtubingi. 1561. 11 listov v 8°. (Schnurrer 108). Dostavi 5e: — e) Catechismus Lutheri —^hrvatski z latinskimi črkami. V Tubingah. 1561. (Schnurrer 108.) — f) Katehizmus v bisjačkem narečju. Tak katekizem je Klombncr Ungnadu poslal dlič aH. julija 1563. 1. O katehizmih a) — f) govori Elze Jahrb. 1893. str. 89. Teh katekizmov se nahaja a) na Dunaju, v Berolinu, Mona-kovem, v DraJdanih, Ljubljani, Tilbingah in Stuttgartu; b) v Draždanih, Ttlbingab (v glag.); c) na Dunaju, v Monakovem, v Draždanih, v Ljubljani, v Tilbingah,. Upsali (v ciril.); d) v Draždanih, Ljubljani, v Petrogradu (v clril,); e) v DraZdanih. TEUSHA SDAI PERVIZH VTA / Slovenski Jefig preo- / bernen. E V ANGELI VM I). N. IESU I Christi. Authore Mattheo, nunc/primum verfum in linguam. / Schlauicam. / Lesores: Znamenje Ulr. Morhartove tiskarne: Zmagujoče jagnje na smaju) MATTH. XXI / Dabitur genti facienti fructus eius. / M. D. LV. 8°. 92 listov. — Za predgovorom je podpis: V. T - N. V. T. — (Dunaj.) — Ad 6. ENA / MOLI- / TOV KERS / zhenikou kir fo favolo te praue / Vere Viefufa Chriftufa / pregnani. /// ORATIONE DE PER-/ feguitati, e fo-rufciti per lo Euan- / gelio, e per Giefu / Chrifto. /// Ai Rom. 8.//Per tua cagione ogni di fiamo am-/tnazzati, e condotti come / pecore alia bcc- / caria. — To knjižico, obsegajočo 8 listov, je 1555.1. v Tiibingah tiskal Ulr. Morhart; na 4. listu je podpisan VERGERIVS. — (Dunaj, Benetke, Wolfenbtlttel.) — Ad 7. SVETIGA PAV- / LA LISTVVI, HTIM / EFESERIEM, FILIPERIEM / COLOSSERIEM, TESSALONIIIERlEM, TI- / moteu inu Filemonu, piffani, fdai per- / uizh vta Slouenfki Jefyk tolmazheni, inu / kratku faftopnu illosheni, skufi / Primosha Truberia / Crainza. / / $eiligen ^niili (Spiftclu, bic er an bi e/ (Spljefcr, s$I)ilippcr, (Jolloffcr Xfjeffalonidjcr, Semotljeum / Xitum uub SJMjileinonem ge» jdjribcn, junt er* / ftcn mat in bic SBiiibijcfje ©prod) »erbol / met^t, tmb mit tureen uerftiiitbi- / gat Slrgumenten tmb Sdjo/ltcn erflarot. // Essa. 52 Rom. 15 Quibus non est annuntiatum videbunt:/ Et qui non audierunt de eo intelligent. / IJTIBINGI / M. D. LVII. 4". 88 listov. (Vscučiliščna knjiž. v Gottingah; Elze Jahrb. 95.) — Ad S. str. 100. EN REGISHTER / TA KASHE, KEI TV NE- / DELSKI INV TIH DRVGIH PRASNI-/kou Euangclij, vtim Nouim Tcftamentu, fe/ imajo iskati inu naiti. Per tim ie tudi ena kratka Po / ftilla, Vti fe praui, kateri Nauuki inu Trosti vfa/kim Euangeliu fufeb, fe imaio nerbule / famer-kati inu oh- / raniti // JRegifter, loie bic ©ontfiglid&eu, bnb ber niibercu / fteftcu (Suau« gclicn, in bent nctvcit SBiitbijdjeu Xeftnmcnt jufudjeit / uit jufhtbcit jem. ©ainpt cincr Turiu'it ^oftill, »omili aiifftf einfaltiflft nitgcjeigt toiirt, iuaS fiir Sel)«: unb Xi-tfftungcu toil' in citicni I ictlid)cii (Suangelio fjabcit, ^ub luie mir berfelbi« / gen uit« gcbraudjcit jofleu j VTIBINGI. / Vtim Lcitu po Chriftufetiim Roiftuu. / M. I). LVII. Ta knjiga seje zopet natisnila 1558. 1.; po jeden izvod ie nahaja v Berolinu in Draždanih. Drugi del ima tale naslov: TA DRVGI DEI L TE /KRATKE SVMMARSKE/ POSTILLE, INV TIGA REGISTRA, ZHES / Euangelie, kir fe ob tih dneh oli Go/deh tih Suctnikou pridi / guio.///VTIBINGI// Vtim Leitu po Chriftu-fcuim Royl'tuu. M. D. LVII. 4". 81*/» pol- — S postilami so se bavili Matija Živčid, Janez Wcixler, in Janez Tulščak; njih dela pa niso prišla na svitlo, pač pa je Krcljevo (Zgod. slov. slovstva, I. del, 108) izdal Juričič 1507. 1., ker je istega leta umrl Krejj. Vsaka postila ima tri dele s tremi skoro jednako gla- — Truber je spisal nemške predgovore k hrvatskemu prevodu tc postile, ki se je izdala a) v glagolici in b) v cirilici, a) Postila. (H vrstic v Klagolici.) ®»rje nufjlcgung fiber bic ©uit« / tng« tmnb ber fflruembften T^cft (Suaiigelia / burd) ba« gnutj ftaljr, je&t erftlid) in (£tobntijd)cr ©prad) / mit obatifrfjen ©udtftabeu getrucft // Vtubingi. i8()3. 4". 233 listov. Ta postila se nahaja v Ljubljani, v Zagrebu, na Dunaju, v Petrogradu, v Monakovem, v Stuttgartu, v Tiibingah, v Draždanih, v Anna-bergu, v WolfcnbOttcIu, v Rotenburgu in v Londonu. — b) Postila ... (8 vrstic cirilski); nemiki naslov jednak, samo „ittit (StjrulifdjClt ©udjftobcit." Vtubingi 1863. Nemško in cirilsko posvečenje mejnemu grofu Albrehtu Braniborskemu na Pruskem; 359 listov besedila v dveh delih v 40. — Po jeden izvod te knjige se nahaja 11a Dunaju, v Draždanih, v Rotenburgu, v Tilhingah in v lierolinu. sečimi se naslovi. Elze trdi, da nobeden njemu znanih izvodov ni popoln: Stuttgartskemu nedostaja naslovnega lista in konca tretjega dela, Ljubljanskemu je pomanjkljiv drugi del, in goriški nima naslovnega lista prvega in tretjega dela in nekaj posameznih listov. Evo hrvatskega prevoda tu omenjene postile:1) Ob tej priliki podajamo nekaj novih vestij o Krelju. Porojen 1538. L v Vipavi, je pod Flaccijem študiral v Jeni in je šel ž njim 1561. 1. v Rcgens-burg in 1803. 1. v Ljubljano, kjer je postal poleg Truberja prvi propovednik in 1565. 1. njegov naslednik; tu je umrl na sušici 1567. 1. Poleg vže znanih spisov je izdal knjižico »Sebastian Krell's Christlich bedenken, / ob und in \vie fern ein/jglicher christ, die rotten und / seeten, auch allerlei offentliche ir-/ thumen und religionsstreite, beide von rechts / wegen, und auch mit der that, zu rich-/ten und zu anathemifiren, / schuldig sey // Sebastian Krell // Sampt einer vorrede in/Cyriaci Spangenberg. // Anno 1562. Gedruckt zu Eisleben, durch Urban Gaubisch wonhafftig auff dem / Graben 4". 40 listov." — Ta knjižica se nahaja v javni kraljevski knjižnici v Berolinu; Primož Truber je vanjo napisal te-le stihe: / Goti die ehr allein, Der kirchen lehr rein I)en gliiubigen Christi gnade gemein. Bržkone je knjižica bila kdaj lastnina Truberjeva. (Th. Elze, Trubcr's Briefe. 437.) — Ad 9 str. 100. TA DRVGI DEIL / TIGA NOVIGA TESTAMENTA,/v tim bosh imel vse listy ino pis / ma tih Jogrou, Skratkimi inu Sastopnimi Islaga/mi Sdei Peruizh is mnogoterih Jesikou vta Slo-/venski, skuli Primosha Truberia Crainza / fueisto preobernen. / ®er auber l>nlb Itjeil betf itL'jmn 2Binbi|d)en Jeftamenttf baruut luetbeu fciu atte j Gčpifleltt uimb ©ejrfpufleu ber •S>- 9lpoftclu mit Sutnina / tieit mib furjen Wuftlefiungctt. / RO. 10. PSA L /19 / Atqui in omnem terrain exiuit fonus eorum, et in tines / orbis terrarum uerba illorum. / VITIBINGI. I V tim Lcitu po Chriftufouuim Rojftuu./M. I). LX. NOVIGA/ TESTAMENTA / PVSLEDNI DEIL, SO S. / Paula h htim Judom, — S.Jacoba, Petra, Jan-/sha, Judesha listiuui, inu S. Juana Befodi-/uene (morda Bescdiuene), Skratkimi faftopnimi Iflagami / Druguzh popraulen inu prepiffan / fdai peruizh drukan, od Primosha Tru-/ beria.//Deut. 4. Pfal 110. Efai. 8. Apoe. 22./Si quis appofuerit ad haee vel diminuc- / rit de verbis libri Prophetiae huius, apponet / Dcus fuper ilium plagas scriptas in hoe li-/bro, et conferet partem cius e libro vitae et / cx urbe faneta. // lejjt Ifteil bc>J ueioen / Ic^tament«, in »uelcl)eitt befltiffen fiitb, bie / (£piftelu boji Ijciliflctt VCpoftel« "^ouli ju $>e« / bteeru, 3tcm, 3ocobt, ^ietvi, 3bt)iinui«, i11"1^1 DfV Dffenbaruufl, mit fucjteit Derftenbiflcu silu&»/ Icflungeit. / VT1BINGI. / M. D. LXXVII. 8". XXX. (štetih) in 5l0 (štetih) stranij in 20 (neštetih) listov. Knjigo je tiskal Gruppenbach, Morhartov naslednik. ') PARVI DEL / POSZT1LE / EVANGELIOV / KOISZE VSZAKU NEDILLU/ PO O BITS A YU OTSITO U CZRI-/ Kvi tstu, zatsanfsi od Adventa ili Priffafztva do/ Vazma, Po Gofzpodinu Jvanu Brcncziu tuma- / tseni i predikani./ Potle u llarvaczki va- / sik iz Latinlzkoga verno obrA- / chcni i fztuma-/ tseni:/PO / ANTONU DALMATINU. I / Sztipanu Ilztrianinu, / PSAL. XVIII. / Po vlzoi zemlli izaide glafznik. I. v koneze/okrugla zemlle ritsi nihove, / V' RATISPONI POLI IVANA / Burgara iTtam-pura, u godmehu. / M. D. I.XVUI. 4". Prvi del ima 207; drugi 277 str. (Regcnsburg.) cr aubcr l)alb tlji'il id. id. kakor poprej. Shtampan V Tubingi, 1.5.6. 3. Predgovor so podpisali Ant. Dalmata, St. Istrian in Jurij Jurlčič. II str, naslova in predgovora, dve abecedi, a pole, 4". (Schnurrer 93, Kopitar 444, Th. Elze Jahrb. >895.) — 1000 izvodov. — c) Prvi del Novog a T'efhtamenta — po Antonu Dalmatinu in Stipanu Jstrianu (11 vrstic cirilskih). Der crft Ijalb X()cil id. . mit / ffityntlifdjeit 93uct)ftabeii gctrucft. V Tubingi /1.5. 6. 3. — Dve abecedi, devet pol berila, osemnajst stranij naslova in predgovora, 4°. Nemški predgovor naslovljen 11a Wolfgangs, mejnega grofa renskega, so podpisali Truber, Dalmatin in Konzul; isti dopis sta pisala v glagolici pa samo Dalmatin in Konzul. — 1000 izvodov. d) Drugi del novega Tefhtamenta —sedem vrstic cirilskih. Ter aubcr id. . .. mit / (Sijniliirfjen ©ucttftabeu ge* / trucft: Shtampan v Tubingi. / 1. 5. 6. 3. I — Dve abecedi, pet pol in trije listi berila, 31 str. naslova in predgovora. — :ooo izvodov. —a) in b) se nahajata v Kraljevem Gradcu, v Londonu, Monakovem, v Kasselu, Stuttgartu, v Tiibingah, na Dunaju; samo a) v Draždanih, v Halle, v Ljubljani, Rotenburgu. — cJ in d) v Ljubljani, na Dunaju v Draždanih, Monakovem, v Birolinu, Stuttgartu, v Tiibingah; — samo c) v Petrogradu. (Elze, Jahrbuch 1895.) in obljublja, da ista knjiga v hrvatskem ') jeziku skoraj izide z glagolskimi in cirilskimi črkami. $atum iBrad) am 1. tog Wat) int M. D. LXII. ^ac. / (£. / Setertljfint« / ger ®iener / ^viiuuS Xru= / ber ber jeit / ^fartjcr ju / 93rad). / (Ljubljana, Olomuc, Tubinge, Dunaj.) — Ad 11 str. 104. [CERKOVNA ORDNINGA. Knjiga v kraljevski biblioteki v Draždanih (Litt. Belg. 16°.) ima naslov v glagolici, in pod njim nemški naslov: (Sin Sitnima etlidier ^prebigcn worn £mgel tmb sJSnt)olben / nu$ bent Seiitfdjen in bie crobntifrf>e ©prodi tevbolmetfdit / mtb mit croba^ tijdjen bncfyftaben gctrudt. 1563. liibingen. Pred tem naslovnim listom (na drugi strani zavitka) je pisano v latinici: Edna kratka Summa nykih prodigi od t tsche (toče) y od Scharnitz (?) Kefu predikane w ftolnom Warofhu WUrtembertzke zemli mifintza Augufta Ljuto (Ljeto?) po Roiftwa Gofpodina nafchega ilukrszta 15(52 i po Jurju Jurifitzu z Windola, Antonu Dalmatinu y Stepanu Istrianu iz Nemfzkoga Pifma w Chonvatszky jazik od ritschi do ritschi werno yftluma-tschenc y Chirwatszkimi Slowmi Stampane / w Tubingi 1568. vTo je povedano še potem v latinskem jeziku.) Zatem pride 14 listov tiskanih v glagolici, ki obsegajo omenjeno „Sumotf in na to z latinico v slovenskem jeziku „Ordo ') A r t i k u I i id. (v cirilici) sc glasi jednako s poprejšnjim. Dopis je naslovljen iz Uraha od 20. oktobra 1862. v nemškem in hrvatskem jeziku (v cirilici); na zvršetku knjige ni slik. Obe izdaji sta izšle po 1000 izvodov. (Annaberg, Beroiin, Ljubljana, lllm, Dunaj.) (F.lzc, Jahrbuch 1894.) — Spovid i fposnaine proja(!) krltianske vire id. . . . fada najprvo i Latinfkoga i Nimlhkoga jarika (! jazika) na Hrvatfki. po Antonu Dalmatinu: Stipanu Iftrijaninu illlmazhena etc. etc. V tubingi 1564. (glag.) 1 ta listo v j 400 izvodov. (Dunaj, v knjižnici menihov bosonogih.) (Th. Elze, Jahrbuch 1804).— Spoved etc. Ista knjiga tiskana v latinici. Ibid. 1 564. 400 izvodov. (Monakovo.) (Th. Elze, Jahrbuch 1804,) Prevodna hrvatski jezik: ARTICVLI ILI DELI PRAVE STA- / RE KRSTIASKE VERE id. (Šestnajst vrstic v glagolici; naslov je skoro dosloven s slovenskim, namestil: „Sdai peru'zh is Latinfkiga in Nemfhkiga" stoji: „Sada vnovja if Latinfkoga, Nemfhkoga i Krainfkoga") Confessio ober $)efanntliufj bos' / ©lauben«, bie bom ©co&medjtigiften 9tflmi» / fcffcn Sfat)fcr Parolo bent funjftcn etc. etc. turn etltcbeu «011 ©ott Ijortj- / erlciidjten (itjuifiirfteu, ftiirftcu, uit ©tetten, auff bent Neirfifjtng I Anno 30. in Wugtfpuig geljnlten, iiberaitlroort, aufj bcm Ua« / tein mib Seutjrf) in bii* (Srobatijdjc ©prad) ucibolnifljrlit, tm mit (Mlagolifdien ©uc^ftnben ge» trucft / V TVBINGI. Nemški dopis je naslovljen na Janeza Friderika Srednjega in, brata Viljema, in datovan iz Uraha dne 10. oktobra 1562. Podpisani so: Pr. Trubare Ant. Dalmata in Stefan Konsul; na zadnji strani knjige sta sliki Ant. Dalmata in Stef. Konsula. (Beroiin, Draždani, Ljubljana, London, Regcnsburg, Rini, Stuttgart, Ulm, Dunaj.) Prevodi na hrvatski jezik: EDNI KRAT j TI RASVMNI NAVC1 / NAIPOTREBNEI 1 PRVDNEI / Artikuli ili Deili, ilare praue Vere krili- anfke id. (devetnajst vrstic glag. besedila.) $>ie ffiruflmpften .frauplartifel / ttfyriftlidjer i!cl)rc / nufj bor lateinifdien, tetttjdien nub SlMiibifrficu ©pvnd) / in bio (Srobatijd)e jojjunb 511m / ciftcn utal Dorbolnictjd)t uub mit tSvo / batijd)on ^udjftabou ge- / trucft.// V TVBINGI,// M. D. LXII. Na naslovnem listu sta podpisana Anton Dalmatin / Stipan Istrian /; potem sledd trije listi brez stranskih številk; nato nemški dopis volilnemu knezu Augustu Saksonskemu iz Ljubljane z dne 22. julija 1 e,t">2. E. ©Utfiltftt. (Mllflbeil / 5yiibcrtl)iiiiigflc / $ieuer / $rimu* Sruber, ber (Iljriftlidjeit fcerrti / iiaubloutc Pitb ©tett bed Šilrftenlljuiub« / Grain uub bor anroinenber fimtb unub ver / fd)aften, Welling ^fleireidi mtb jflarft / 2Binbi)d)er tnib Seutfdjer ^rebiger / Antonius Dalmata / Ste-phanus Consul Histrianus. 144 str. (' — 3 uvod, 4—139 besedilo, 140—144 register. (Draždani, London, Monakovo, Radnitz, Regensburg, Rotenburg, Tilbinge, Dunaj.) — EDNI KRATKI / RASVMNI NAIJC1 / NAI- / POTREBNE! I PRVDNEI A RTI / kuli ili deli llare prave Vere krflianfke etc. (osemnajst vrstic v cirilici.) Nemški Ecclefiafticus", ki obsega 175 listov brez naslovnega lista. Na prvem listu je CERKOVNA / ORDNINGA (i. e. Ordo Ecclefiafticus) — (ta izraz je pisan). Druga stran 66. lista ima: TA DRVGI DEIL TE CERKOVNE / ORDNINGE OD TIGA PREDIGARSTVA, KATIRI / IN KOka ty Pridigary, Paftyri inu Parmoftri fe imaio fhegnati inu htimu Pridigarftuu odlozhiti inu poftauiti.1) List 100: TA KRATKI V VIRTEMBERSKI CATEHISMVS. (Fr. Vidic, »Ljubljanski Zv." 1896.) — Ad 12. sir. 104. TA Celi Psalter Dauidou / VTIM SO/ VSI SHLAHT VISSOKI BOSHY / Nauuki, Troshti, Pryleshi, Prerokovane Te Jelufue inu nega Svete Cerque Molytue, Pro / shene Huale inu Sachuale etc. Sdai peruizh vta / Slouenski Jesik Jstolmazhen inu kratku sastopnu Jsloshen, naslov jednak z glagolsko izdajo z neznatnimi spremembami, / V TVBINGI / LETO OD KRSTOVA ROISTVA. / M. D. I.X.II. 4°. iooo izvodov. Nemški dopis na kralja Maksimilijana iz Uraha z dne i. marcija 1562. (S. ®fin. 2JČ01). SBntertljantgfler (£aplan. ^rutiuž Xrubcr. (Sreiucr, ber $eit ^farljcv }U SSradj. — Trije listi hrvatskega predgovora; V TVBINGI XII. MART. etc. M.D.LX1I. ANTON DALMATIN. / STIPAN ISTRIAN. 147 listov; 1 —3 uvod; 4 — 8 register; q—13Q besedilo. Na koncu V TVBINGI / VI. FEBRARA. / M.D.LX1I. (Draždani," Halle, Ljubljana. Monakovo, Regensburg, Rottenburg na Tavberi, Stuttgart, Tiibinge, Th, Elze, Jahrbuch 1894, 138—130.) To so prevodi dela »Loci communes". Druge jednakc knjige: BRAM-/ BA AVGVSTAN- / SKE SPOVEDI // APOLOGIA 1- / MENOVANA. // Verno tlmazhena / is Lati 11 f koga jasi- / ka va Hrvatski, po Antonu / Dalmatinu i Stipanu / Iftrianinu // Pfalm. 1 iq. / J govarah od tvoih I fvidozhaf- / tvi pred Krali, i netti- / danfe (!) V TUBINGI. 1'. 5. 64. / 8°. 306. (Berolin, Dunaj Discalceati.) BRAMBA / AVGVSZTANSKE SZPOVEDl / APOLOYA IME /- NOVANA // VERNO TLMATSENA / IZ LATINSKOGA YAS1KA / *va Hrvatfki, po Antonu Dal- / matinu i Sztipanu Iftri / vami / PSZAL. // C.XIX. / J govorah od tvoih Ovidotsa (!) tftvi (!) pred / Kralli i netftiahBe (!) / V TUBINGI / M.D.L.XIIII. 8". 256 listov. (Berolin. Draždani.) — Te knjige so vplivale tudi na to-le italijansko delo: La CONFES- / fione, della Fede / data ali' Inuittiflimo / CAROI.O V. / nella Dieta di Augulta, del / M.D.XXX./ Nouamente uerfa dal Latino in lingua Italia- / ana, per alcuni fideli Chriitiani, ama- / tori d' Italia. // Aggiontovi la Defefa della i (te fa Confeflione / ET / La Confeffione / della dottrina delle Chiefe di Saf- fonia, lcritta del M.D.LII per dar- / la nel Concilio di Trento, j PSAL. 1 tq. / Et parlaua de' tuoi teilimonii al cofpetto de i Re. / et non era confuso /. STAMPATO IN TUBING A. I Anno M.D.LXII. 8°. 101 listi. (Berolin, Draždani, Tiibinge, Wolfen-bflttel.) — LA DEFE- / SA DELLA CON- / FESSIONE / DETTA APOLOGIA. / VERSA DAL LATINO / in lingua Italiana / reuilla et corretta / con diligenza, per Antonio / Dalmata et Stepha- / no Illriano. / PSAL. nq. / Et parlaua de tuoi Teilimonii al cofpetto de i Re. et non era confufo.//STAMPATA IN TVBINGA / L Anno M.D.LXIII. 8°. 232. (Beroliri, Draždani, Tiibinge) ') CZRIKVF.- I NI ORDINALICZ, KA- / kofse vpravoi Katolitsafskoi, Krfst-yanfs- / koi Czrikvi, Herczefstva Vvirtem- / berfskoga vfsc prave Bosje fslusbe opravliayu i / fsluse. / >zad naiprvo Vhrvatski yazik preobrachen i ftampan. // Siirtenibeiflijdic .Uirdjcmn-bmutfl, in bic / (£vabatifd)C ©prad) ucrticrt, bub / mit Sia-tciuijd)cu ^ud)ftn« / ben getrudt. / 1. KaKorint. 3 / Drugoga Fundamenta zaifstino niktore / ncmore polositi neg<» ov, ki polosen yefst / fskurfst. (!) J. prots. / V TVBINGI. I 1364. 02 listov. (Draždani. Th. Elze, Jahrbuch 1894.) — CRKVE- / NI ORD1NALIC I KAKOSE VPRAVOI KA- / toliiaski, Krstjanski Crkvi / Herczestva Virtemberskoga vse prave Boshje Slushbc opravljaju i / služe. // Sad najprvo V hrvatski jazik preobrafhzhen / i i'htampan. / SBurtembcrflifd^e ,Uiid)cuorbuuurt iit bie (£rnbntijd)c ©prad> uerticrt tmb / mit iSrnbatifdicit ^ud)jtnbcn fletrucfl. / KaKorint. i I Drugoga Fundamenta zaistino nikto- / re nemore poloshiti nego ov ki / poloshen jest iskrst. 1. proc. VTUBINGI / M.D.LXIII. 112 listov. Predgovor so podpisali Anton Dalmatin, Stipan Jstrian, Juraj Jurišič iz Vinodola. skusi PRIMO- / SHA TRVBERIA / Crainza. / $er gonj ^falter / in bic 3Bin/bif$e ©prarf) j'im ciften mat uerbolmetidjet uiuib mit fucjen uetjtanbigen 9Itgumenten/umib ©djolieu eiflčirt / PSALM. 68. Increpa verum arundinis eongregationem Tau- / rorum inter vitulos, populos, eonculeantes propter Argentum, Difsipa gentes, quae bella volunt. V T1BINGI. / M. I). LX. VI. (Knjiga se nahaja v Ljubljani, Olomucu in Stuttgartu.) — Ad 16. str. 105. F o r m u 1 a Co nco rdiae. V svojem dopisu Ludoviku vojvodi Wurtembcrškemu v prvi polovici druge izdaje »Novega zakona" (TUbinge 1582) navaja Truber med drugimi svojimi deli tudi Formulo concordiae. Tudi Jacob Andrea omenja v nagrobnem govoru po Truberju to Formulo. 1586 — Ad 18. str. 106. TA CELI NOVI/TESTAMENT NASHI-1 GA GOSPVDI 1NY ISVELI-/ zharie Jefufa Chriftufa, na dua maichina dcilla / resdilen, vtim je tiga ftariga Testamenta do / polnene Suma inu praua lslaga, druguzh pregledan inu vkupe drukan, skufi/Primofa Truberia Crain/za Rastzhizhe// ria. MATTH. XXIIII. Et predicabitur (dicit Chriftus) hoc Euange- / lium regni in vniverfo orbe in teftimonium om / nibus gentibus et tunc veniat finis.// nem Seftament uujeug $K'r»/reu uub ©ehg» mariier* ^eju (£()vifti, iu / jroett fleiti tljeil abgetljeilt, iu lucldjem bos? alten Ie»/ftamentt (SrfuHuiifl, ©umma uub red)te Slufjleguug begviffeu, jum auberu / mat ubcvjelieu uub ju« I famctt getvucft. // V T1B1NGI. // M. I). LXXXII. Drugi oddelek ima ta-le naslov: TA DRVGI / DEIL NOVIGA TE/STAMENTA VTIM SO VSA/ Pifma tih Jogrou / druguzh pregledan inu/vkupe drukan, od Primosha / Truberia. / Actor 1. / Huic Christo omnes l'rophetae testimonium / ferunt, quod re-miffionem peccatorum acceptu / rus fit per nomen eius, Quisquis erediderit in/eum. $er anbct Xeil be* tteiuett Xeftauieutft, in bent fiub alle $ejd)rifien / ber Slpoftel jum anbereu ubevjeljeu mtb / jufammeu gcbrurft. / Vigncta / V TIBINGI. / M. 1). LXXXII. — Ad 19. str. 106. AGENDA, / TV JE KOKV SE , TE 1MENITNISHE / BOSH1E SLVSHBE OPRAV-/lajo po Wirtemberfki Cer-/ kovni ordnungi, / Slovenfki / SBitleiubeigijdje Stirdjenngenb / SBiubifd) /1, Cor. 14 J Puftite, de sc ufe posh t en u / inu poredi rovna. M. I). LXXXV. 8". 24 list. DRVKANV V' BITEBERGI. Anno 1585. — Loci communes. Obširni predgovor k prvemu delu Novega zakona C1557) naslanjajoč sc na Melanch-thonove „Loci communes" jc izšel posebej z naslovom: TIGA NOVIGA TESTAMENTA ena dolga predguuor, vti so t)- nerpotrebnishi inu pridnishi artikuli ctc. — l*iu tange SHinDijrl) SBovreb iiber ba« Metu leftameut, bnrinit bie jeltg-ntrtdjenbeu ftauptarticlel be$ d)iiftlid)eu (Mlanbeutf etc. fiub eiugefut)i't. V TIBINGI. M. D. LVII.4°. 429(?) - Jurij Dalmatin. (Zgod. slov. slovstva. 1.lil).) JESVS SIRA H. / ALI NEGOVE BV-/quice (Latinski ECCLESI- / ASTICVS) sa vle schlacht ludy,/sufeb sa Kerfzhanske hishneOzhe/te inu Matere, v flouenski Jcsik ftolmazhene, suciftu pregledane, / inu s'red enim kratkim nuz-/nim regishtrom, sdai pcr-/uizh Drukane /3|efu« ©prad) Sinbt|'rt). / famptfur^cu flvgumeiitcu u-/ber alle (Sapitel, uu einem itu^>/li d)eu regiftev, jo out cub bi'«/bud)lein8 ju finbeit ift./DRVKANV VLVBLANI, Skusi Jotnnefk Mandlza. I M. I). LXXV. — Ad 3. str. 111. BIBLIE; /TV IE, VSIGA SVE / TIGA PISMA PERVI DELL, VKA-/TERIM SO TE PET MOSESSOVE BVQVE, sdai peruizh is drugih iesikou vta Slo-uenski suciftu ftolmazhene / sred kratkimi inu potrebnimi argumenti zhes vlak Capitul inu,/saftopnimi islagami nekoterih teshkeishih besed, inu seno,/potrebno Slouensko Predgouuorio, v kateri ie kratka / fumma prid inu nuzh / letih Buqui sapo- / paden, skufi Juria Dal- / matina // NA KONZI IE TVDI EN RE- / gishter, vkaterim fo, sa Harvatou inu drugih .Slouenou volo, / nekatere Kranske inu druge befsede vnih iesik ftol- / mazhene, de bodo lete inu druge nashe / Slouenske Buque bule saftopili. 35ie fiinff 23iid)cr SDiojiS / jatubt furjjen $lrgumenten onub notfjroeubigen ©dioiicn //Joan. o. Cap. // Praui GOSPVD inu odreishenik Chriftus: De bi vy Mo-/ sefsu verouali, taku bi vy guishnu tudi meni verouali. / Sakai on ie od mene pifsal. / DRVKANU VLVBLANI VTIM / leiti po Chriftufeuim Roiftuu skusi Joan-/nesa Mandelza/M. D. LXXVIII. Oblika je mali folio. 181 listov. — BIBLIA, / TV IE, VSE SVE-/TV PISMV, STAR IGA / inu noviga Teftamenta, Slo- / venski tolmazhena fkusi / I VRI A DALMATINA. // ©ibel, bad ift, bic gan / £ic Ijciligc ©rfjrift, 28utbi)d). (Mali nakit, obstoječ is treh listov.) ©cbrucft in ber E()urfurftlid)cn / Sad)jijd)cn Stabt SBittcm* berfl, / bitrd) $an3 ftrafftS (Srbcn. / ANNO. M D. LXXXIIII. II dela Fol. I. del 50 štetih in 334 neštetih listov in 147 lesorezov z lepimi začetnimi črkami. Na zvršetku predgovora je tiskano: SBittembcrg am Dieroen i^arStag beS eingcunben/ M. I). LXXXIIII. ^arž//G. % »ub (S. // Snbertljemger geljorjamet ftirdjenbiencr j I SJl. ©eorgtuS ©alnintinuS. — Prvi del obsega knjige starega zakona in se za-vršuje s Salomonovo Visoko pesmijo. Drugi del. brez glavnega naslova, se deli v dve polovici, vsako s posebnim naslovom in s posebnim številjenjem; prva polovica obsega preroke in apoknfc, druga polovica novi zakon. SVETI / PREROKI, I V SLOVENSKI / Jesik tolmazheni, / SKVSI // IVRIA DALMATINA / (Arabeska) // Actorum X. /Jesufu Criftulu prizhovanje dajo vfi Preroki, de/fkus njegovu Ime imajo vfi odpulzhanje grehou pre- / jeti, kateri v' njega verujo. IIVVITEBERGAE. / Anno M. D. LXXXIIII. 210 listov, 34 lesorezov. — NOVI TE- / ŠTAMENT: TV IE,/teh Svetih Evangeliftou inu / Apoftolou, Buqui inu / Lyftuvi: Slovcnfki. // SKVSI // IVRIA DALMATINA // (Arabeska) // IESA: XlI//Koku fo na Gorrah lubesnivc noge, teh pofianih, katc-/ri myr osnanujo: od dobriga predigujo, isvelizhanjc osna-/nujo, kateri pravio k' Zionu: Tvoj Bug jc Kraji.//VVITEBERGAE. Excudcbant haeredes Johannis Cratonis//Anno M. I). LXXXIIII. Ta polovica ima 151 štetih, 8 neštetih listov in 38 lesorezov.1) - Str. 1S2: Filip Repež. ROMARSKE / BVKVIZE / Nar-pred je en majhen vuk, koku ima en Romar fam na kratkem ta S. Krishou pot/objifkati; po tem jc tudi/12 PESMI,/Od manenge, od premifhluvanja, per Stationich, inu od enih in drusih odpustkou: fusebno od teh velizeh gnad, katere skasuje JESUS na Krishni gori tukai u'zerkvi S. Krisha, I u'ta Caefarski ') Popolno sv. pismo Dalmatinovo sc nahaja v Bautzcnu (v knjižnici Matice srbske), v Berolinu, v Draždanih, v Gothi, v Gorici (lic. knjiž.), v Trstu (semeniškn knjiž.), v Gradcu, v Ljubljani (lic. in muz. knjiž.), v Mariboru (gimn. knjižnica), v Pragi, v Olomucu, v Požunu (knjiž. evang, gimn.), na Dunaju, v WolfenbQttelu, v Halle, v Monakovem, v Londonu in zasebni posesti. V kranjskem deželnem arhivu se nahaja več zanimivih dopisov glede natisa Dalmatinovega prevoda sv. pisma, namreč: 1. prošnja Dalmatinova na kranjske stanove; 2. proračun tiskarja J. Man-delca o natisu; 3. zahvalno pismo Dalmatina in Bohoriča Ludoviku Wiirtem-berškemu; 4. zahvalno pismo istih pisateljev volilnemu knezu Saksonskemu; 5. spričevalo Dalmatinu in Bohoriču in tipografu Mravlji; 6. dopisovanje o razpošiljatvi v Avstrijci, in 7. Račun o stroških za Dalmatina, Bohoriča in Mravlja, ki so bivali v Witenbergu od 23. majnika do 26. decembra 1583. (A. Dimitz, Jahrb. d. Gcsell. filr die Gesch. des Prot. 1883.) Fari Loofh imenuvani. / Leti Romarji fo vezhkrat profili, de bi lete Peifmi radi imeli: na tu ta dva prczhaftiliva Gospuda Caplana tukai, Gospud Francisk Clempfhe inu Gofpud Codella fta sdei te bukvize skusi njih shpendanie drukat puftila inu na fvitlobo dala / 5" perpufheniam ter narvifokeifki gnadlive Duhovne Gospofhe / O. A. M. I). G. / Lete Bukvize inu Pefrni fo fturjene inu sloshene skusi Philip Jacoba Repesha, Organifta u' Looshi u'tem leiti 1757. Narsadei fem perlushu ene S. Molitve prutiJEsufu./inu Mariji./U. LVB-LANI. PcrAnne Elisabethe Reichhardtouke lldove. 1757. — Tajedini izvod prve Repeževe pesmarice je pisatelj te knjige našel v župnijski knjižnici v Dolini in ga poslal Matici Slovenski. — Profesor Funtek pa je pisatelja te knjige opozoril na izvod Repeževe pesmarice, ki se jc natisnila v Vidmu in ki ima ta-lc naslov: Romarsku / Drugu Blagu /Tu je: 25. S. Pesem, katere fe zhes zeilu Leitu tukaj na Krishni gori pojo, kir fo od vfe forte Materije JEsufoue, inu tudi v' enih le od vezh gnad vkupei, katire / fo Romarji tu sadobili. / Dc bi fe fhe vezhi zhalt Boshja, inu Andaht gmirala, fo sdei tele Peline od tiga Viklhiga tam naprei imenuvaniga Duhovnika Poglavarja na fvitlobo, inu drukat dane. Narsadei je fhe ena perloshena Pefcm, / inu ena potrebna Molitu ene / prave fcrzhne grevenge. / Letu vfe ukupei je sloshenu, inu fturjenu fkusi taiftega, katiri je popreid te perve/inu te druge Bukvize popifov. U' Vuidmu M. D. CCLXXV. / Po Brattih Murero. Antona Janshaja / Zefzarskiga Zhqb^llarja. / Popolnoma / Podvu-zhenje / sa Vssc Zhebellarje. / Na kaj sa eno visho taisti od svojeh / zhqbqll bres tgga, dc bi nj1. IX. 1790, 4 str. nemško-slovenski.) Zarad nemirov so bili nekateri priprti in pozneje pa po cesarju pomiloščeni; raztrosili pa so glas, da jih ni kaznoval in pomilostil cesar nego „Krasamti, duhouske inu dcsheuske Gosposke". Razglas sc upira tem govoricam. Resglaseine od tega Cefsarfkiga Kraloviga Gubernia u Stayerski de-shelli. U' febi fapopade tc poOaulenc Vishc inu Povcllc, kedirc poiihmau par Saldashkih Fuhrcngah, Quartireinu al noter polageinu teh Soldato; per Mar-shah, inu Prepelvainu fe imajo dershati. Filipp Graf od Welspcrg Raitenau. (Gradcc. 12. VII. 1797. 4 str. samo slovenski.) — Mi Fran z ta drugic skois Boshjo Miloft id. Procop Graf od I.azanski. Pracsident. Na Cacsarsko kralevo povcllc. Anton Fridrih Baron od Mayer. (Dunaj. 2. IX. 1708; razpisuje sc državno posojilo; samo slov. 4 str.) — Mi Franz ta drugi id. Aloysius Grof od Ugartc, Joseph Baron od tega Mark; Franz Grof od Woyna; Leopold Baron od Haan. (Dunaj 2. XII. 1803. proti „Vuherniji", 10 strani, 39 paragrafov samo slovenski.) — Mi Franz ta drugi id. id. isti podpisi kakor v poprejšnjem. (Dunaj 20. III. 1803; prcklicujejo sc petdesetaki iz 1800.1. 4 str.; samo slovenski.) — Podvuzhcnjc sa Shtibrcnc komilifke gra-lhinc inu gmajne (obzhine, 1'ofel'kc) k' naprejemanju poprednih del k' fhazingam gruntnega snefka sa ltalni katafter navukasan s' najvifhelhim patentom od 23tega Dezcmbra 1817tega leta. (Gradcc 0. aprila 1828. 14 str. slov.-ncmškega besedila in 24 str. slov.-nemških uzorccv.) Obzhinska napoved (Kurrcnda) zefarfko - kralovlkcga ladanltva fhtajarfke deshelc (Savolo na-Ooplcnja zcfarltva Njihove SJvetlofti Zefara Ferdinanda I. ino sa volo obhajila mcrtvashkcga po rajnem fvctlcm Zcfari Franzi I. (V Gradci 7. III. 1835. 3 str. samo slovensko.) Grof od Wiekcnburg, Vitcs od Nelslinger, Baron odjurizh. Pastirski list in slavospev. Pa rt irski list naj visoko vrednefhega gofpoda, gofpoda Romana Seba-rtiana £?hkofa Sekovfkega, Admirtratora £?hkofije Leobenfke, Firfhta Efterajh-fhkega Zefarftva, Doktora fvete Theologie ino Philosophic, na verne Sekovfke ino Leobenfke ^hkofije pri naftopi §ekovfkega Sedesha. V Gradzi, S' pifsmen-zami. I. A. Kienreicha. 1825. 4°. 29. — Č E Š E N J E, darovano Njihovi Knczoškofovski Milosti, prečastnemi, visokorojenimi Gospodi Gospodi ROMANI SEBASTIANI ZAENGERLE, Knezo-Škofi sekovske ino namestniki lubnišks škofije, Njihove c. k. Visosti velikega Vajvode toškanskega duhov-nemi, ino št. st. izbornemi svčtovavci, Doktori modro- ino sv. bogoslovja, itd. ittf. itd. o prešla vnem svčtkovanji .Svojega mešničkega Jubilea od Slovenskih Klerikov sekovske škofije. — Ta slavospev je zložil bogoslovec Jožef Tosi, ki je 1875. leta na Dunaju umrl profesor bogoslovja v 52. letu svoje dftbc. Narodil sc jc v Svičini. .Slovenskemu besedilu je pisatelj dodal nemški prevod. Natisnil ga je A. Leykam v Gradcu na desetih straneh velike 4" oblike. Eden izvod se nahaja v zasebni knjižnici gosp. Kranjca, c. in kr. polkovnika v Krakovcm. Dramatika. Predstavljanje Kristovega trpljenja, kakor se vrši na Bavarskem v Obcrammcrgau, se je vršilo in se vrši tudi še sedaj na Koroškem. Okolo 1810. 1. živel jc tam kmet Andrej Drabošnjak iz Šentjurja na Strmcu nad Vrbskim jezerom. Zložil jc igro: „Komcdija od zeliga grenkiga tcrplcnja ino fmerti Jesufa Kriftufa nafhiga ljubiga Gofpoda. Popifano od--, eniga pavra v Korutane iz nemfhkiga v Korofhko fhpraho v rajme napravljeno. V letu 1811." — Štiri prepise te igre je pokojni prof. Lendovšek na ogled in porabo poslal Ant. Trstenjaku v Ljubljano. 1. prepis je od Josipa Schofmana 1841; II. od kajžlarja Ant. Unikarja 1854; III. od Janeza Tepana na Gozdarjih iz 1881. 1.; IV. od Tom. Aichholzerja iz 1888. 1. Vsak je igre prepisal v svojem narečju. Igro, v kateri nastopa do petdeset oseb, so kmetje iz Gozdanj začeli predstavljati 1841. 1. in to se vrši vsako sedmo ali deseto leto. Od gozdanjske družbe se je ločil jeden del in se preselil v Lipško župnijo (Lend bei Vcldcn). Ti dve družbi delujete še dandanes za dobrodelne namene in dobite za vsako predstavo po 100—300 goldinarjev. „Mir" 1892.1., št. 11, poroča o predstavi v Tinjah, da so igralci jako dobro izvršili svojo nalogo. •— Drabošnjak jc zložil še »Trpljenje device Marije", „Bogati mož" (Der reichc Prasscr), „Pastirci ali rojstvo Kristusovo" in „Izgubljeni sin". Protestantovski pastorji na Kranjskem. V zadnjem snopiču zbornika „Jahrbuch der Gesellschaft /tir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreichu za 1900. 1. se nahaja prva polovica sestavka »Die evangelischcn Prediger Krain.s i m XVI. Jahrhundcrte", ki ga je spisal dnč 3. julija 1900 umrli Theodor K1 z c. Naj bodo pastorji navedeni tukaj po abecednem redu, nc da bi sc dalje spuščali v predmet radi pomanjkanja prostora. Filaletes Jur., Fašang Krištof, Fašang Gregor, Fašang Janez, Fašang Moric, Fašang Tomaž, Fašang Abel, Fašang Lenart, Folt Janez, Gergič Martin, Kočevar Janez, Hasiber David, Jagodič Tomaž, Juričič Jur., Knafel Bartol, Kosageta, Kovačič Štefan, Kum-precht Marko, Kupljenik Peter, Latomus Andrej, Lisec Jan., Lukič Peter, Matišič Miha, Maček Jur., Mertlič Lenart, Mravljinec Marko, KasparN. Krištof, Neapolitanec Ant, Prašnik Seb., Piroter Benedikt, Reja Andr., Rokcvec Kasp , Rues Karol, Savinec Andr., Simplicius Jernej, Sitarič Greg., Sladnič Marko, Slivec Krišt., Snoilšik Jan, Spindlcr Krišt., Steiner Fr., Stradiot Greg., Sub-tilič Vid, Trošt Mat., Živčič Mat., Železnik Mat.*) Popravki. II. zv., str. 24: L i t a n i j e Napoleonove Č. g. župnik Slekovec pravi, da jc čital jednake pa obširniše litanije v nemškem jeziku, in da jih je kaplan Zanin preložil na slovenski jezik in nc zložil sam. — Fr. Bileo jc umrl 1824. — Str. 84: P. Ješenak jc bil iz Slovenj, gradca. — Potočnik je umrl 1824. — Str. 173: Al. Perger je bil oskrbnik grajščinc na Na-ričkem, ne na Naričkem vrhu. — Str. 174: Gutm&n je bil rojen 1784.1. na P o trn i (Laafeld) pri Radgoni, nc v Zetinah. — Str. 175: Danjko je izdal tudi molitvenik „Jezus, Maria in Jožef" 1856. — Str. 181: Vido Rižner ni iz Ptuja, nego od sv. Marjete pod Ptujem; umrl je v Gradcu, nev Gnasu. — Str. 181: Anton Serf, iz Detinccv pri Radgoni, je izdal poleg imenovanih knjig še „Cvctnjak ali rožnjek cveteči mladosti vsajen." Prva gredica. Radgona 1839. 16". 64. — Str. 183: Šmigaveo je umrl 1829. 1 kot oskrbnik ptujskega grada, — Očitki g. Fekonje v „Dom in Svetu" glede III. zv. so neopravičeni gledč pisateljev Plač Javornika, Iv. Macuna, J. Marna in Matije Majarja, kar sc razvidi iz bibliografije; pesem „To zlato vinsko kapljico" po njegovem mnenju ni zložil Orožen, nego Novak. — IV. zv. str. 196: Pečnik ni Josip nego Jernej. — Str. 194: Murko ni iz Dostclc nego Dratele. — Str. 205'. namestu Agniwitra čitaj Agnimltra. — Str. 206 pod črto namesto Ponatis čitaj P&rvati'. — Str. 161. Slekovec ni Martin nego Matej. Str. 307: Brezovnik je iz Starega trga pri Slovenjem gradcu nc iz Starega trga na Kranjskem. — Na str. 7 jc omeniti zraven slovenskih akademičnih društev ,Slovenijau in „ Triglav" šc Slovensko katoliško akademiško društvo „Danicau, ki jc 1895. 1. začelo izdajati svoje glasilo „Zora." — Na str. 17, vrsta 5, popravi se letnica 1758 v 1857. — Na str. 37 jc pesnik Franjo Cimperman prišel po naključju v spis o pesniku bratu Josipu Cimpcrmanu. — Na str. 89, vrsta 9, namestu „se mu je", čitaj „Je nevesti". — Na str. 109, vrsta 6 od spodaj čitaj »Tratenjakovl" namesto ,,Poštenjakovi". Ta imena se nc nahajajo v imenikih, ker so ti bili uže stavljeni, ko je sestavek ,Protestantovski pastorji na Kranjskem" pisatelju te knjige prišel v roke. Pisatelj. Kazalo po strokah za Yse štiri zvezke. Abecedniki. Danjko II. 249; Debevec II. 226. — Jeran III. 269. — Koeiančič III. 274.; KUzmič 1. 199. — Majcen IV. 334; Metelko II. 241. Mercina-Koprivnik IV. 334. - Miklošič IV. 335; Musi III. 289. — Ognjeslav IV. 434. - l'ohlin I. 198.; Poklukar II. 251.; Praprotnik III. 258; Preschern IV. 434; Primic II. 225. — Ravnikar II. 280; Razinger IV. 340; Rozman III. 284. — Slomšek III, 280. — Truber I. 94, 98. — Vodnik II. 216. - Košan [ABC-Streit] II. 209. Almanahi. Celestin IV. 408. — Poznik IV. 408. — Raič IV. 408. — Stritar IV. 408. - Vijanski III. 306. — Zadravski IV. 408. Bogoslovje. 1. Dogmatika. Čebašek IV. 243. — Gregorec IV. 256. — Jeglič IV. 254. — Koscc IV. 257. — Lampč IV. 256. - Šuc IV. 256. — Ulaga IV. 256. — 2. K a t e k i z e m. Alič II. 244. — Čandik I. 173. — Danjko II. 250. - Einspieler III. 297. - Frelih III. 269. - Gutsman I. l9l. — Janežič III. 302; Japelj H. 210. — Kck II. 246; Klapšc I. 173; Kosan I. 174; KUzmič I. 200. — Lesar ill. 272. — Mikcc I. 173; Mraz III. 287. — Pekcc IV. 454; Poč IV. 260, 292. — Ravnikar II 220; Reja I. 178; Rozman 111.284. — Sever I. 201, 204; Stepan Istrianin IV. 446; Stritar Jan. III. 274. — Škofic-Volčič III. 269. — Tauffrer I. i74; Tcmlin I. 200; Truber I. 95, 98, 104, 105, 120 — 121, 122 do 123, 136; IV. 449. — Vcriti II. 2l7; Vilfan III. 275; Vončina III. 272. — Zamcjic III. 272; Zupančič IV. 291. - Razni katekizmi iz protestantovske dObe I. 109, 120—124. — Prvi katoliški I. 180. — Razni katekizmi v katoliški dObi I. 175, 204; glej dalje II. 2fi8. — Katekizem v ogersko - slovenskem narečju III. 3l4. — 3. Liturgika. Dalmatin Ant. IV. 449. — Jurik IV. 260. — Komljanec IV. 260. — Lesar III. 272. — Muršec III. 284. — Simonič IV. 260; Slomšek III. 281; Stepan Istr. IV. 449. — Truber (Cerkveni red) I. 104; IV. 449. (Agenda) I. 106; IV. 452. — Vončina III 272. - Zupan Sim. IV. 293. — Žnidaršič IV. 260. — 4. M o 1 i t v c n i k i. Albrecht II. 243; Andolšck III. 275. Baraga II. 245; Bastiančič 1. 182; Bedenčič II 245; Berdinek II. 259; Bo-rovnjak lil 313 — 315; Božič III. 308; Brizinski spomeniki I. 45; Burger II. 234. — Caf III. 291; Cigler II. 239. — Čebašek III 270. — Dalmatin Jur. L 113; Danjko 11.251; Dcbcvcc 11.225; Dolžan lil. 275. — Erankopan Katarina I. 214; Frelih lil. 268; Fučck IV. 446. — Glaser Marko II. 258; Golmaycr L 179; Gorjup I. 178; Gutsman I. 190. — Habdelič I 219; Masi III. 177; Hieinger III. 245; Hipolit I. 169; Hofman II. 237; Hrovat I. 180. - Japelj II. 211; Jarc III. 260; Jarnik I. 262; Jeran 111. 263. - Kafol III. 277; Kastclcc l 156; Kck II. 246; Klančnik III. 207; Koeiančič III. 278; Košar III. 286; Kosan I. 174; Kosmač III. 274; Krelj I. 108; Krempelj II. 254; Kuzmič I. 200. — Lah Ant. II. 181; Lah Val. III. 273. — Marušič III. 279; Medved III. 241; Metelko II. 241. - Nadazdy Magdalena I. 215; Nastran III. 275. — Oliban 111 303. — Paglovec I. 172; Pintar III. 247; Poklukar MI. 251; Pohlin I. 204; Potočnik II 234. — Ravnikar Matej (trž. škof) II. 220; Ravnikar Matej, Po-ženčan III. 68; Redeskini I. 181; Rižner II. 253; Rozman Jož. IV. 454. — Sever I. 201; Skalar 1. 172; Slomšek III. 280; Stanič 11. 263; Stojan lil. 283; Stritar Jan. II. 274. — Šerf II. 253; Škofic lil. 274; Šmajdek III. 275. — Torkar III. 116; Traven 11. 236; Truber I. 106; Tulščak I. 115. — Vergerij I, 99; IV. 447; Veriti II. 247; Veršič U. 28l; Volčič Jan. III. 269; Vončina HI. 272; Vole III. 266. - Zabukovšek II. 258; Zalokar II. 243; Zamejic III. 270. -5. Pridige. Ankerst IV. 267; Ažman IV. 267. — Basar 1. 161; Bernik IV. 271; Bezjak IV. 268; Bizavičar IV. 272; Bohinjec IV. 272. - Cvetko IV. 267. — Dolinar IV. 268. — Fcrčnik IV. 266. — Gabcrc IV. 268; Globočnik Jan. IV. 266; Gnjezda IV. 272; Gostiša IV. 267. - Hočevar IV. 267. — Japelj II. 217; Jeran III. 264. — Kafol III. 276; Kajtna IV. 268; Kalan IV. 270; Kandut IV. 267; Karlin IV. 272; Kerčon IV. 272; Klofutar IV. 267; Kobilica IV. 271; Košar IV. 268; Krempelj II. 254; Krstnik I. 158; Kržič IV. 269. — Lesar IV. 272. — Marinič IV. 266; Marn Jos. IV. 272; Mikš IV. 272. — Namre IV. 267; Napotnik IV. 293. — Pintar IV. 207; Podboj IV. 271; Po-gačar III. 208; Porenta IV. 271; Potočnik Anton, Potočnik Jan. IV. 272. — Rant II. 224; Resnik IV. 271; Rihar IV. 272; Rogerij I. 160; Rozman IV. 272; Kup IV. 266; Rutar Lovr., Rutar Tom. IV. 268. - Sattner IV. 272; Skrbinc Pask. II. 86; Sabar IV. 454: Slavec IV. 272; Stiebil III. 268; IV. 455; Stritar Jan. III. 274. - Serf II. 263; Šimencc IV. 272; Škofic IV. 267. - Torkar IV. 295, — Vales IV. 268; Veriti II 247; Vilfan II. 275; Vonča II. 224; Vozel IV. 268; Vrtovec 111. :4l. - Zupan Simon IV. 272; Zupan Tom. IV. 267. — Žitnik IV. 272; Žlogar IV. 270. — 0. S v- p i s m o. Burger II. 24!. — Dalmatin Ant. IV. 449; Dalmatin 1-1. 110-111, 115; IV. 452-453; Danjko II. 250. — Guts-man I. 191. — Hočevar III. 270; Hren I. 150. — Japelj II. 2l2; Jarnik II. 263; Javornik III. 200; Jeran III. 265. — Klančnik III. 267; Kuzmič I. 199. — Lesar III. 272. — Pintar III. 247. — Slomšek III. 280; Stepan Istr. IV 449. — Truber L 97 pass.; IV. 448-449, 452. — Vole 111. 266; Vončina III. 272. — Zamcjic III. 271. — 7. Evangeliji; evangeliji in listi: Burger II.242. — Dalmatin Anton IV. 448; Danjko II. 251. - Gutsman I. 191. — Hren I. 159. — Japelj II. 212;Jarnik II. 263.- Kemperle I. 174; Klofutar IV. 295; Kopitar II. 222; KUzmič I. 200. — Petrctič I. 216. — Skrinjar II. 218; .Stojan III. 283; Svctoivanski evangelij I. 65. — Truber I. 97; IV. 446. — Valjavec lil. 251. — Zamejic III. 271. — Brez imena pisateljev II. 268, 273. - 8. Zgodbe : Danjko II. 251. — Hočevar lil. 270. - Jarnik II. 201 — Lesar III. 272. - Ravnikar II. 220. — 9. Rituale : Tauffrer I. 170 177; 11. 266; III. 323-324.#) Časnikarstvo. I. Časniki : Amerikanski Slovenec 356; Angcljčck 357. — Besednik 359; Brcncelj 363; Brivec 363; Brus 868. — Carinthia 353; Carniolia 353; Cclskc Novine 354; Celjske Slovenske Novine 354; Cerkvena priloga 277; Cvetje iz domačih id. 359; Cvetje z vrtov sv. Frančiška 277. *) Opntnba. Ker 6. |[. Kunkovii izdii popolno ,Zgodovino botfoilorm'Kit »lovitv«*, m tukaj ni ■Ituiula do»mi pnpolhoit. — Čitavnica 360. — Delavec (Trst) 356; Delavec (Ljubljana) 356; Delavski list 356; Deželni zakonik 369; Dom in Svet 358; Domoljub 356; Domovina (Gorica) 354; Domovina (Celje) 356; Drobtinice 277; Državni zakonik 360. — Edinost 355. — Glas 355; Glasi 280; Glas Naroda 356; Glasnik (Ljubljana) 356; Glasnik (Celovec) 357; Glasnik (Maribor) 358; Gorica 363; Goriški Vfistnik 363; Gospodarski Glasnik 362; Gospodarski list 361. — Ilirski Primorjan 354; Izvestje muzejskega id. 361. — Jadranska Zarja 354; Jadranski Slavjan 354; Jugoslovanski Stenograf 360; Jugoslovanski Glasnik 360; Juri s pušo 363; južni Sokol 363. — Kmetijski list 362; Kmetovalec (Gorica) 362; Kmetovalec (Ljubljana) 362; Kmctski prijatelj 362; Knjižnica za mladino 357; Koroške bukvice 359; Kres 358; Krščanski detoljub 361. — Ljubljanski Časnik 354; Ljubljanski list 356; Ljubljanski Zvon 358; Ljudski glas 356; Ljudska knjižnica 359. — Mir 356; Muraszombat 356. — Naprej 354; Narodna Biblioteka 359; Naš Dom 359; Nova Soča 356; Novice kmetijske id. 353. — Obrtnik 362. — Pavliha 363; Petelinček 363; Planinski Vestnik 363; Pod lipo 359; Pomladni Glasi 357; Pomorstvo id. 362; Popotnik 361; Pravi Slovenec 358; Pravnik 360; Pravnik Slovenski 360; Prijatel 355; Primorec 355. — Resni glasovi 356; Rodoljub 356; Rogač 363. — Slavjan 360; Slavjanski Jug 360; Slobodni Slovenec 355; Sloga 356; Slovan 358; Slovanska knjižnica 359; Slovanska Lipa 355; Slovanski Svfit 356; Slovcnec (Celovec) 354; Slovenec (.Ljubljana) 355; Slovenska Bčela ali Čbela 357; Slovenska čebela 362; Slovenski čebelar in sadjerejec 362; Slovenski Dom 359; Slovenski Gospodar 354; Slovenska knjižnica (Ljubljana) 359; Slov. Narod 355; Slovenske Novinc 353; Slovenske Novice 354; Slovenski Pravnik 360; Slovenski Prijatelj 361; Slovenski Tednik (Ljubljana) 362; Slovenski Učitelj 361; „Soraw 353. — Škrat 368; Šola 36i; Šolski prijatelj 36i; Štajerski Gospodar 362; Štajerski kmet. — Torbica 359; Tržaški Ljudomil 354. — Vedež 367; Veselo poročilo id. 357; Vesna 369; Vestnik 360; Vrtec 357; Vrtnar 362. — Zadruga 3ti3; Zakonik in id. 360; Zgodnja Danica 277; Zgodovinski Zbornik 360; Zora (Maribor) 358; Zora (Dunaj) 359. — II. Časnikarji. Benkovič**) Al. 72. — Eržen 70. — Hlavka 69; Hribar 72. — Jesenko 72. - Krek 72; Kos 62; Križnik 7l. — Pukl 71. — Remec 69; Robič 69. — Sušnik 70. — Štiftcr 71. — Uredniki: Alešovcc 55, 62; Arinič 62. — Bezcnšek 60; Bežek 58; Biser 59; Bleiweis 53; Bremic 66; Buh 56. — Cigale 58; Cimperman 58; CotiČ 67. — Dimnik 61; Dolenc Rili. 62; Dolenc Viktor 66; Dolinar 65; Dominko 62; Drobnič 57; Drofenik 68. — Einšpicler 61. — Finžgar 57; Funtek 58. — Gabršček 55, 57; Glantschnig 62; Godina 58; Gole 53; Gregorčič 65; Gregorcc 55; Gršak (50. — Haderlap 55, 59; Hintcr-holzer 55; Hribar 56. - Imrc 56; Istvan 56. — Janežič Anton 57; janežič Ed. 66; Janežič Ivan 55; Janežič Simon 68; Jcnič 66; Jerič 55; Jurčič 51, 59. — Kalan 55; Kamuščic 63; Klarič 60; Klavžar 62; Klein 55; Klobučar 62; Koblar 61; Kociančič 55; Konšck 54; Kordeš 59; Koršič 56; Kravanja 55; Kržič 67; Kune 62; Kuralt 62. — Lahncr 55; Lampč 58; Lcvcc 58; Logar 50; Lopan 61. — Magolič 62; Majar 60; Majaron 55; Malavašič 58; Martclanc 54, 62; Marušič 54, 61; Mclzcr 54; Mlakar 55; Močnik 61; ♦) Kor »o časnikarji »ftvujnjo na «tr. 3B3 — 373, «o iivind okinjiianju navedeno mimo desotinko. Mosche 60. — Naglič 56; Navratil 57; Nolli 55. — Obizzi 56. — Pajk 60; Pevec 55; Piano 54; Pire Gust. 53, 62; Pire M. 60; Podgornik 66,435; Po-gačar 60; Potočnik 354; Povše 62; Praprotnik 61; Prelesnik57; Prelog 55; Pucihar 53. — Raič 54; Razlag 60; Rudmaš 53, 354. — Sakser 56; Semen 62; Sket 58; Slemenik 56; Stritar 58; Stroj 57; Suhadobnik 56. — Šimen 62; Šimnovec 56; Štrukelj 56; Šuklje 56. — Tavčar 58; Tekavčič 58; Toman Val. 55; Tomšič Ant. 65; Tomšič Iv. 57; Tomšič Lj. 58; Trstenjak Ant. 58, 66, 435; Trstenjak Dav. 60. - Ulaga 55; Umek 58 — Valentinič 55; Va-lentinčič 62; Veršec 63; Vilhar 54, 354; Vošnjak 55. Zbašnik 67. — Želez-nikar 62, 65, 435; Žitnik 67; Žumer 61; Žvab 55. Državoznanske (politlške) razmere. I3elec IV. 439; Bleiweis Janez III. 240; Bleiweis Karol IV. 438. — Costa IV. 438. — Desterniški IV. 438. — Einšpieler III. 298. — Gregorec IV. 437. — Haderlap IV. 438; Herman IV. 438; Hotschevar IV. 437. - Klavžar IV. 439; Košar III. 285; Kozlcr III. 261. -Lukanus IV. 439. — Malavašič III. 247; Marušič III. 278. — Obreza IV. 438. — Pavlica IV. 438. — Sovran IV. 438. — Šinek IV. 439; Šuc IV 437; Šuklje IV. 386. - Tonkli IV. 437. — Vošnjak IV. 437. Glasba. Adamič 350»); Aljaž 285. — Belar 350. — Dolinar 287. — Fajgcl 285, 351; Ferjančič '85; Forster 352. — Gaberc 286; Govekar 285, 317; Gnezda 285. — Hašnik 111.290; Hribar Ang 287. - Jakclj 285. — Karlin 285; Kokošar 286. — Lavtižar 286; Leban Aug. 351; Lesjak 286; Levičnik III. 259. — Majcen 334; Mantuani 285. - Rihar 285 • Sattner 286; Stegnar 342. — Tavčar 285; Tribnik 286. — Vavkcn 351; Volarič 351; Vraz 286. — Žirovnik 332. Humoristični spisi. Brezovnik IV. 307. — Gutman II. 248. — Mar-tclanc IV. 411. — Pohlin (Uganjke) I 196. — Stcpišnik IV. 411. Jezikoslovje. Bartcl VI. 426; Bežek IV. 197; Brcžnik IV. 199, 420; Baudouin de Courtcnay IV. 426. — Fon IV. 426. — Hostnik IV. 192; Hrovat IV. 426; Hubad IV. 426. - Janežič IV. 425, 426; Jarnik II. 261. - Kasprct IV. 426; Kcrmavncr IV. 185, 423, 426; Klodič IV. 426; Kopitar II. 221 ; Koprivšck IV. 199, 425; Kragelj IV. 199, 425; Kunšič IV. 199. — Lajh IV. 199; Lamurskij IV. 426; Lendovšek IV. 190, 424. — Marn IV. 187, 423; Miklošič III. 298; Mittcrrutzncr - Malovrh IV. 426; Murko IV. 194, *24. — Navratil III. 253. — Oblak IV. 195, 424. — Petelin IV. 426; Pcrušek IV. 199, 425; Pichlcr IV. 426; Plctcršnik IV. 186, 423, 426; Poljancc IV. 199. - Raič IV. 191, 426. - Suhač IV. 426. — Škrabec IV. 190; Šolar IV. 416; Štrckclj IV. 192, 424; Šuman IV. 185, 423. — Tavčar IV. 426; Trstenjak IU. 289; Trtnik IV. 426. - Valjavec III. 250; Vončina III. 272. — Wicsthalcr IV. 188, 426. — Zavadlal IV. 197. -Žakclj IV. 426; Žcpič IV. 426. Klasiki, latinski in grški. Homer (Koscski III. 67; Kcrmavncr IV. 185.) - Kscnofont (Hrovat 111. 301.) — Kvintilijan (Brežnik IV.) - Platon (Božič III. 306). — Sofoklcj (Valjavec 111. 301; Pcrušek IV. 425). — Virgiltf (Šubic 111. 301). *) lUzvoii IliUniku in Levii'nikn no vni tu imvedcni glasbeniki opisani v IV, /v. „/,goduvini> •lov. ilovKtyu"; zato ni poiobiio navedena Atovllku IV. Kmetijstvo in narodno gospodarstvo. Aleš III. 241; Auchmann IV. 431. — Belec IV. 430; Blehveis Jan. III. 239-240; IV. 432; Bole IV. 431. - Černe IV. 43l. — Danjko II. 249, 250; Dolenec IV. 227, 429. — Folakovski IV. 432; Franke IV. 432. — Gaberc IV. 430; Goličnik II. 230; Govekar IV. 432; Goethe IV. 431; Gregorec IV. 421. — Jančar IV. 231, 430; Janša II. 269: IV. 454; Jarnik II. 261; Javornik III. 266;* Jeglič IV. 431; Ješenak II. 224; Jonke II. 229. — Kramar IV. 230, 430; Kuralt IV. 229, 430. — Lapajne IV. 329. — Mencinger Lovro IU. 226; Mesar IV. 225; Musi III. 289. — Padar IV. 231; Pintar III. 247; Pire Fr. III. 242; Pire Gust. IV. 228, 429; Piskar IV. 432; Pohlin I. 195; Porenta IV. 431; Povše IV. 2*29, 429; Primic II. 224. — Kant IV. 226, 429; Ripšl IV. 430; Rohrman IV. 230, 430. - Salzer IV. 432; Sernec IV. 225, 429; Starogorski IV. 431; Sumper IV. 43l; Scheyer III. 233; IV. 433. - Solmayer IV. 231, 430. - Tomšič 111. 233; IV. 345; Tschinkel IV, 432. — Vabič IV. 432; Vošnjak IV. 225, 429; Vrtovec III. 241. — Witschel IV. 432. - Zalokar II. 169; Zelen IV. 433. Koledarji. Božič III. 308; Breznik II. 222. — Hicinger III. 248. — Janežič III. 302. — Krašna IV. 454. — Lenček III. 70. - Nerat 337. - Praprotnik III 258. — Truber I. 105. — Vitezovič I. 2l8; Vodnik II. 299; Vole III. 266. Modroslovje. Aleš 234. — Fabiani 45. — Grilanc 45. — Jurič 44; Jurinič 45. — Kragclj 45; Kralj 44; Krek 34; Križan 34, 428. — Lampč 34; Lassbacher 45. — Mahnič 34; Mlejnik 45. — Pajk 202; Pavlica Andr. 44; Pavlica Jos. 34. — Scdcj 45; .Svetina 4">. — Ušeničnik 34. Narodopis. Baraga-Kck (Indijanci) II. 246. — Pire III. 243. — Raič III. 292. Narodno blago. Nabiratclji III. 256-258. Obrt. Funtek IV. 3l2. - Lapajne IV. 330 (Posojilnice). - Romih IV. 341. Pesništvo. Lirika, a) posvetna: Ahacelj II. 260. — Bile III. 301. — Ccgnar III. 306; Cimperman Fr. IV. 38, 401; Cimperman Josip 37, 401. — Černcj IV. 50. — Danjko II. 175; Dobravčin IV. 402. - Frelih III. 286; Funtek IV. 44, 401. - Gangl IV. 49; Gestrin IV. 402; Goršič IV. 402; Gregorčič IV. 32, 401. — Hadcrlap IV. 402; Hašnik III. 290; Hribar IV. 402; Hudoklin IV. 48. —Jarnik II. 197; Jenko III. 304. — Knobel II. 2l9; Koseski III. 244; Krek III. 306; Kržišnik IV. 51. - Leban Janko IV. 402; Levstik lil. 311. — Malovrh IV. 402; Marica Strnadova IV. 5l; Medved dr. IV. 455; Meško IV. 52; Muršec IV. 402. — Orožen III. 90. - Pajk IV. 452; Pajkovka IV. 402; Pcsjakovka IV. 3l, 401; Peterlin IV. 52; Pire III. 243; Prešern 11. 150, 237; Prosten IV. 402. — Razlag III 194; Rcsman IV. 43; Robida IV. 51. — Stanič II. 163; Stritar IV. 16, 400; Strel IV. 455. — Terpljan 111. 312; Toman III. 248; Trinko IV. 46, 401; Turkuš IV. 402. — Ulrich IV. 46; Umck IU. 301. — Valjavcc III. 250; Vodnik 11. 216; Volkmcr II. 223; Vraz II. 185. — Zakrajski IV. 402. — b) pohotna. Barla III. 260; Bile III. 308. - Danjko III. 249; Dolinar 111. 105, 263. - Furlani IV. 402. - Gaberc IV. 280. - Japelj 11. 212. - Krek Iv. IV. 280; KUzmič 1. 200. — Lavrenčič 1. 186. — Majar lll. 296. — Opeka IV. 58. — Pcrnč IV. 57; Potočnik II. 239; Praprotnik III. 258; Purgaj IV. 281; Puštaj III. 315. — Rajčevič IV. 280; Redeskini I. 181; Repež 1. 182; IV. 453; Rupnik I. 180.— Stanič II. 264; Silvester IV. 56, 402; Skrbinc II. 229; Ster-žinar I. 181; Suhač IV. 57. — Šijarto I. 201, 205; Škvarča IV. 57. — Trubar I. 104, 117, 119-120; IV. 451. - Vesel IV. 53; Volkmer II 223. - Zarnik IV. 56. — Epika. Aškerc IV. 66, 403. — Bile III. 305. — Frankolski III. 301; Freuens-feld IV. 73. — Hribar Ant. IV. 74. - Jenko IV. 63, 403. - Krek III. 301. — Pagliaruzzi IV. 64, 403; Prelesnik IV. 75; Prešern II. 147. — Srečkovič IV. 403. — Trnovec IV. 60, 403; Turkuš IV. 62, 403. — Umek III. 304. — Vite-sovic 1.217. — Zrinski I. 213. — Zemlja IV. 455. — Dramatika, a) izvirna. Alešovec IV. 403. - Bile III. 187; IV. 403. — Celestin IV. 403. — Funtek IV. 404. — Jurčič IV. 403. — Klodič IV. 403. — Medved IV, 84. — Ogrinec IV. 403. — Pesjakovka IV. 403. — Rogački -Sotlan IV. 403. — Turkuš IV. 403. — Vilhar III. 249; Vošnjak IV. 404. - Zavrtnik IV. 403. — Pasijonske igre I. 144. — b) prevedena. Alešovec IV. 404. — Bedcnck IV. 404; BenkoviČ Vek. IV. 404; Bleiweis III. 239; IV. 404; Bole IV. 404. — Cegnar IV. 404; Cimperman IV. 404. — Dcbevec IV. 404; Drobnič III. 232. — Eržen IV. 404. — Funtek. IV. 405. - Gangl IV. 405; Gecelj IV. 405; Glaser IV. 405; Globočnik IV. 405. — Hochtl IV. 405,'; Hostnik IV. 405. — Kalan IV. 406; Končan IV. 406; Koseski III. 66; Križman IV. 406; Križaj IV. 406. - Lcvcc Ant. IV. 406; Linhart II. 2 4. - Malovrh IV. 406; Mandelc lil. 231; IV. 406; Markič IV. 406; Marn IV. 407; Mohorčič IV. 407. - Nolli IV. 407. — Ogrinec Jos. IV. 407,— Pcrušek IV. 407; Pesjakovka IV. 407; Pintar IV 407; Ple-teršnik IV. 407; Podmilšak IV. 407: Prclog III. 291.— Rebec IV. 408; Rcsman IV. 408; Rogački IV. 408. — Smole II. 233; Stare IV. 408. — Tomšič Bernard III. 230; Trnovec IV. 408; Trstenjak Ant. IV. 408. — Valjavec III 250; Vesel IV. 408; Vilhar III. 249. — Zepič III. 230. — Predstavljanje Kristovega trpljenja IV. 457. Potoplsje. Aškerc IV. 421. - Bregar IV. 421. - Cegnar IV. 177. -Dolcncc Anton in Dolenec Henrik IV. 178. — Erjavec III. 206. — Frankč IV. 177. — Gomilšak III 307. - Holz IV. 181.—Jcran III. 266. — Kadilnik IV. 179, 42l; Knoblehar III. 262. — Lah IV. 177; Lampč IV. 235; Levičnik IV. 177; Levstik III. 2i8. — Nolli IV. 180. - Orožen IV. 421. — Pire IV. 178; Potočnik IV. 177. — Ravnikar III. 244.— Stritar IV. 177; Svctck IV. 178. — Turner IV. 179. - Ukmar IV. 177. — Vak^j IV. 421; Vidmar IV. 177. Pravoalovje. Babnik IV. 392; Bežek IV. 395; Brumen IV. 396. -Cegnar IV. 436; Cigalč III. 252. - Dečko IV. 394; Defranccschi IV. 897. — Ferjančič IV. 389; Filipič IV. 39d. - Geigcr IV. 395; Geršak III. 153; Globočnik IV. 387. — Heinz IV. 435; HrašovecIV. 396; Hudovernik IV. 391.— Kasprct IV. 436; Kavčič IV. 383; Kavčnik IV. 395; Klavžar IV. 436; Kočcvar IV. 389; Konšek IV. 436; Kranjec III. 294. — Lcvcc Ant. IV. 399. 436; Leveč Fr. IV. 436. Majaron IV. 392; Mencinger III. 176; Moschc IV. 388. - Okretič IV. 896; Orešek IV. 436. — Pajk IV. 397; Papež IV. 390; Pfcifcr IV. 486; Pipuš IV. 397; Pire IV. 396; Pleško IV. 389; Poznik IV. 436. - Razlag 111. 295; IV. 435. — Serncc IV. 385; Sturm IV. 396; Supan IV. 394, 486; Svetcc III. 77. — Škofič V. 386. — Tavčar IV. 388, 436; Toman III. 76; Trnovec IV. 60, 436. - Višnikar IV. 390; Volčič !V. 390. — Zamik IV. 383; Zupane IV. 397. — Žmavc IV. 397. *) Pripovedništvo. Alešovec IV. 409. — Bartel IV. 149; Basnigoj IV. 409; Bedenek IV. 409; Bile III. 305; Brdski IV. 4U; Burger II. 241. — Cigler II. 238; IV. 412. — Debevee II. 226; Detela IV. 409. — Funtek IV. 46. — Globočnik II. 259; Govekar IV. 137. — Haderlap IV. 410; Hervojič IV. 412. — Jaklič IV. 142; Jeran III. 265; Jurčič IV. 99, 409. — Kalan IV. 4l2; Koeiančič III. 277; Kočevar Ferd. III. 305; IV. 409; Koder IV. 126—129, 409; Kosmač II. 236; Kramar IV. 411; Krsnik IV. Ill, 409. — Lamurskij IV. 409; Lukovič W. 408. — Majar IV. 410; Malavašič III. 249; Marica Nadi. IV. 135; Murnik IV. 138. — Pajkovka IV. 131,409; Pesjakovka IV. 32; Pijclik IV. 4l0; Podmilšak IV. 408; Podšavniški IV. 410. — Ravnikar II. 220. — Sokolov IV. 410; Sket IV. 148; Starč IV. 117; Stritar IV. 16. - Šamperl II. 258 — Tavčar IV. 120, 409; Trošt IV. 139. — Volkmer II. 223; Vošnjak IV. 149, 409. — Zamik Iv. IV. 409; Zarnik Val. IV. 373; Zbašnik IV. 412. Prirodoslovje. Borštner 221. — Celestina 221, 428; Cilenšek IV. 3l0, 429. — Čebular IV. 221, 428. - Erjavec III. 302, 309 - 3l0. — Fleišman III. 243. — Govekar IV. 316. — Hauptman IV. 223, 428. — Klemenčič IV. 223; Koprivnik IV. 307; Križan IV. 220. — Lavtar IV. 222, 428. — Ogrinec IV. 222. — Porekar IV. 337. - Robida III. 296. — Samec IV. 221; Seidl IV. 224, 429; Senekovič IV. 223, 428; Schreiner IV. 343, 429. — Šubic Iv. IV. 223; Šubic Sim. 218, 427. — Tomšič IV. 344 — 345; Tonejec IV. 222; Tušek III.'302; IV. 427. - Urbas IV. 427. — Vodušek IV. 220, 428; Vrtovec III. 241. Računstvo in zemljemerstvo. Bezlaj IV. 307. — Metelko II. 241. Pohlin I. 195. — Tomšič IV. 846; Tušek III. 308-309. — ZnidaršiČ IV. 434. Raznoterosti. Achtschin IV. 442. — Funtek IV. 442. — Gabršček Andr. IV. 442 ~ Haderlap IV. 442; Hlavka IV. 442. — Novak Fr. IV. 442. — Šukljc IV. 442. — Tavčar Iv. IV. 442. — Wiesthaler IV. 442. Stavbarstvo. Avsec IV. 284. — Flis IV. 283. — Sitar IV. 284. — Smrckar IV. 284; Stcska IV. 284. Slovarji. Slovensko-nemški in nemško-slovenski. Bartel IV. 426; Bczjak IV. 305. — Cigalč III. 253. — Fon IV. 426. — Guts-man I. 191. — Habdelič I. 219. - Janežič III. 299; Jarnik II. 261. - Kck II. 245; Kumerdcj II. 209. — Murko II. 257. — Plcteršnik IV. 423. — Raič III. 25)2. — Šolar III. 308 — Vodnik II. 2)9. — N c m š k o - i 1 i r. - i t a 1. Megiser 1. 127, 169. — Lat.-ili r. Bclostcnec 1. 214. -- Latinsko-ncmško-slo venski. Hipolit I. 167. — Pohlin I. 192. — 11 al.-si o v. Somaripa I. 161. — 11 i r. - n c m š k o - i t a 1 j. Drobnič 111. 232. — S1 o v. - n e m š k o italj. Drobnič III. 232. — S t a r o s 1 o v. -1 a t. Miklošič III. 298. Slovnioe a) s 1 o v c n sk c g a j e zika. a) V slovenskem jeziku. JancžiČ III. 299. — Lesar III. 272. — Malavašič III. 247; Majar III. 296; Muršcc III. 284. — Praprotnik III. 259. — Skct IV. 423. — Šuman IV. 423. — Vodnik II. ♦) Opomttja. Sem ho »mojo Moti tudi: Vino|frndiiki zakon I. 09. — Pristno: kotorlbika I. 146; ljuliljanxko I. 44; urudlAk« 1 114; tožno pitmo I. 14Ii; /.akoniko pravo (Likar) III. 24l>; (Hi-cIiikoi) lil. 845. — „Inatrvm«iiUlbuch" I. »7«. — Zakonolajstro II. »0— »3. 217. — p) Vnemškem jeziku. Costa III. 262. — Danjko II. 249. - Debevec II. 227. — Gutsmann I. 190. — Janežič III. 299; Japelj II. 2l2; Jarnik II. 162. — Komel IV. 427; Kopitar II. 79. — Lendovšek IV. 429; Levstik IV. 311. — Metelko II. 240; Murko II. 257. — Pečnik IV. 427; Pohlin I. 192; Potočnik II. 235. — Sket IV. 423. — Šmigavec II. 254. - Zagajšek II. 224. — 7) V češkemjeziku : Lego IV. 427. — 5) V latinskem jeziku: Bohorič I. 113. — Hipolit I. 168. — e) V laškem jeziku: Weissenthurm II. 225. — b) sta rosloven s kcga jezika: Miklošič III. 298; Marn III. 302. — c) hrvatskega jezika: Macun III. 294; Majar III. 296; Marn IV. 427. — d) češkega jezika: Marn IV. 423. — e) ruskega jezika: Majar III. 297. — Raič 272 — /) v s e h s 1 o v a n s k i h j e z i k o v : a) v slovenskem jeziku: Majar III. 296. — p) v nemškem jeziku: Miklošič III. 298. — g) nemškega jezika: Čuček IV. 427. — Macun III. 293. - Praprotnik 111. 259. — Slomšek III. 280. — h) laškega jezika: Križman IV. 427; dostavi Premru HI. 276. — i) francoskega jezika: Vodnik II. 217. — j) angleškega jezika: Jeram IV. 427. — k) oger-skega jezika : Imre IV. 427. — /) latinskegajezika: Hrovat III. 309. — m) grškega jezika: Macun III. 293. Slovstvena zgodovina. Bcnkovič IV. 215. — Celestin IV. 202. — Čop - Šafafik II. 142. — Fekonja IV. 212, 425. — Glaser IV. 205. — Hubad IV. 212. — Jereb IV. 211. — Kalan (Jezičnik) IV. 271; Kleinmayer IV. 211, 425; Krek III. 306. — Leban IV. 333; Lckše IV. 216; Lenček III. 262; Leveč IV. 207, 425. — Macun III. 293. — Marn III. 177. — Pajek IV. 204, 424; Pajk IV. 200; Pohlin l. 194 (Bibliothcca). — Simonič IV. 207, 425; Schcinigg IV. 215. — Tomšič IV. 346 (Bibliogralija). — Žvab 214. * Vojaške znanosti. Komel IV. 400, 440. Uradni spisi. II. 91—93; IV. 456—457; v začetku in na koncu III. zv. Vzgojeslovje. Bezlaj IV. 305. — Caf III. 291; Ciperle IV. 309. — Dimnik IV. 311. — Gabcršek IV. 313. - Jamšek IV. 320; Janežič lil. 300; Jeglič IV. 290; Jcran III 265. - Kamuščič (Vrtnarica) IV. 322; Klodič IV. 312; Kociančič III. 277; Koprivnik IV. 327; KUzmič I. 199. — Lapajne IV. 329. — Praprotnik III. 258. — Ravnikar IV. 340; Rozman III. 285. — Schreincr IV. 305; Slomšek III. 280-282; Stumpfi IV 344. - Tomšič IV. 146. — Vodušck III. 283. — Zupančič IV. 292. — Berila in čitanke. Jarnik (Zbcr) II. 261. - Končnik IV. 327. — Miklošič IV. 836. - Primic II. 224. — Razingcr-Žumcr IV. 340. - Mladinski spisi. Brezovnik IV. 307 - 808. — Dimnik IV. 311. - Freuensfcld IV. 312. — Funtek IV. 3l2. — Gangl IV. 3l5. -Hubad IV. 318. — Koprivnik IV. 327; Kosi IV. 328. — Leban Jan. IV. 332 do 333. - Matejev 434; Markič 434; Miklavčič IV. 334. — Nedeljko IV. 335-386. - Pijclik 483. — Tomšič IV. 344-346. — Vakaj IV. 488. — Patriotic ni spisi. Ciperle IV. 309. — Dimnik IV. 311. — Hubad IV. 319. - Nedeljko IV. 886. - Tomšič IV. 346 - 347. — Razna učila. Lavtar IV. 435. — Ncdved IV. 436. — Pire IV. 435. — Vrhovcc IV. 486. Zdravilstvo. Bleiweis Jan. III. 239; Bleiweis Karol IV. 239, 441. — Dular IV. 401. — Fanton dc Brun II. 232. - Hribar Drag. IV. 441. — Kces- bacher IV. 44l; Kern II. 231; Kočevar III. 290. - Matošek-Vodnik II. 218. — Padar IV. 441; Potočnik II. 144. - Robida III. 295. — Simonič.Jur. IV. 442; Stojan III. 283; Struppi IV. 441. — Valenta IV. 441; Valentin IV. 441; Volčič III. 270; IV. 441. — Wollstein-Linhart II. 231. — Znidaršič IV. 441. Zemljepisje, zemljevidi. Bauer IV. 422; Bernik IV. 422; Bradaška III. 262. — Cigalč III. 252. — Emilij - Genzič IV. 422. — Freyer III. 260. — Hicinger 111. 71. — Kek II. 246; Kocbek IV. 323; Kozler III. 261. — Lapajne IV. 329. — Majciger (Slovanstvo) III. 292; Močnik III. 260. — Stegnar IV. 422. — Tomšič IV. 422. — Vodopivec IV. 422. — Opis nekaterih okrajnih po-glavarstev na Kranjskem, kopališč id. id. IV. 4->2. Zgodovina. Alešovec IV. 419; Apih IV. 167, 418; Arko IV. 419. — Bleiweis III. 240. — Črnologar IV. 175. - Gaberšek IV. 420; Godina III. 276. — Hicinger III. 245. — Jarnik II 200; Jesenko IV. 159, 417. — Karlin IV. 419; Kaspret IV. 420; Kavčič IV. 174; Klavžar IV. 420; Koblar IV. 171, 418; Koeiančič III. 277; Kos IV. 168, 418; Krempelj II. 254; Krsnik IV. 419. — Lah IV. 419; Lapajne IV. 329; Lavrenčič IV. 172, 418; Levee IV. 176; Levičnik III. 260; Linhart II. 214. — Majar IU. 296; Marn III. 302; Megiser I. 128; Miklošič III. 299. — Orožen Fr. IV- 178, 408; Orožen Ign. III. 287. - Parapat IV. 157, 417; Pcčnik IV. 176; Peterlin IV. 420. — Radics IV. 420; Rakež IV. 419; Rakuša IV. 419; Ravnikar III. 68; Rutar IV. 164, 418. — Sila IV. 160, 417; Slekovec IV. 161, 4l7; Stcklasa IV. 162; Strelec IV. 420. — Šašelj IV. 173, 419; Štrukelj IV. 158. — Trdina III. 306; Trstenjak III. 288. — Ulaga 111. 285. — Vcneajz IV. 419; Vcrnč III. 242; Vitezovič I. 218; Vodnik II. 72; Vodušek IV. 420; Vogrin III. 284; Volčič III. 270; Volkov IV. 419; Vramec 1. 126; Vrhovcc IV. 167-418; Vrhovnik IV- 171, 418. — Zmazek IV. 160, 4l7. Žlvotoplsje ») Baraga III. 272. — Costa III. 262. — Einspieler IV. 296. — Ilavličck IV. 420. — Knoblehar IV. 421; Kočevar IV. 421; Kopitar III. 303; Kramar IV. 421. — Marušič IV. 421; Modrinjak IV. 421. — Orožen IV. 421. — Pire IV. 303; Potočnik IV. 421. — Ravnikar IV. 421; Rozman IV. 420. — Slomšek lil. 285. — Toman III. 259. — Valjavec 111. 250; Vodnik lil. 262; Volkmcr IV. 424. — Dostavi: Životopisni obrazci (Funtek) IV. 312. ♦) Nitvodonu so imenu opisanih mož, no pisatolji življenjepisov. Imenik za 4. zvezek. A. Adamič . . . 350 Alešovec 403, 404 409 Ankerst 267 Anonym 413, 414 Apih . . 167, 418 Aškerc 65, 403, 420 Auchman 431 Ažman . 269 li. Babnik . 392 Barlč . . . 175 Bartel . 275, 426 Basnigoj 409 Bastiančič . 441 Baš .... 379 Bedenek 404, 409 Belar . . . 3*0 Belec 430, 431, 438 Benkovič Jos. . 215 Benkovič Vekosl. 404 413- -414 Bcrnik . 177, 271 Bezenšek 398, 489 Bezjak Fr. . . 275 Bezjak Jan. 805 Bezlaj . . . 305 Bežek Rup. . 395 Bežek Viki. 197 Bile .... 403 Bizavičar 272 Blciweis Jon. . 432 Blciweis Karol 438 Bohinjec . 143, 275 Bohorič Ad . 405 Bolč . . 404, 431 BorŠtner . . 221 BoštjanČiČ . . 308 Brencč . . . 129 Brezovnik 307, 411 Brežnik . 199, 426 Brumen . . 396 Brdski . . . 411 Baudouin de Courtenay . 426 C. Cegnar 377,382,404 413—414,436 Celestin 202,403,408 Celcstina . 211,428 Cestimir . . 412 Cigal* . . . 375 Cigler ... 412 Cilenšek 309, 429 Cimperman Fr. 38 402 Cimperman Jos. 37 401, 404 Ciperle . . . 308 Costa . . . 438 & ČebaSek . . 283 Cebular . 221, 428 Černe Ant. . 438 Černe Jern. . 431 Černej . 50, 310 Čigon . . . 274 Črnologar . . 175 črv ... . 277 Čuček ... 427 D. Debevec Dečko . . Defranceschi DesterniŠki Detela Dimnik . DobravČin Dolenc Mat Dolenc Rih. Dular . Erjavec Eržen Faganelj Fajgelj . Fekonja . Fei jančič Filipič . Finžgar . Flegerič Folakovski Fon . . Foerster 130. 404 397 397 438 409 . 310 . 402 . 375 227, 429 . 441 427 404 413 351 425 381 396 81 412 432 426 351 212, Franke . . . 432 Frankovski . 413 Freuensfeld 73, 312 Fuček . . . 446 Funtek 45, 312, 400 404, 405 G. Gaberc . 268, 430 Gabršek . . 313 Gabršček Andr. 442 Gangl . 49, 405 Gecelj . . 405 Geiger . . . 395 Gei tscher . . 381 Geršak . . . 379 Gestrin . . 48, 401 413, 414 Glaser 205, 405 Globočnik Ant. 387 Globočnik Jan. 266 405 Gnjezda . . 272 Gogola . . . 381 Gorenjec . . 33 Gornik . . . 416 Goršič . . 402 Gostič , . . 267 Govekar Fr. 316,432 Govekar F r. (sin) 137 Goethe . . . 431 Gradišnik . . 318 Gregorec 256, 431 437 Gregorčič 32 272,401 Gregorčič Simon mlajši , . 412,413 Grilanc . . . 245 G ros . . 318 II. Haderlap 402, 410 Hauptman 223, 428 llnusenbichler . 432 Heinz . . . 435 Hervojič 412 Herman 438 Hladnik . . 411 Hlavka . . . 442 Hočevar 267 Hotschevar 437 Hole . . . 181 Hostnik 192,405, 416 Hochtl . . . 405 HraŠovec 395 Hren 380 Hribar Ant. 74 Hribar Drag. . 441 Hribar Iv. 372, 402 Hrovat . 426, 427 Hubad 212, 318, 426 Hudoklin . . 48 Hudovernik 416 I. IljiČ .... 427 Irnre 427 J. Jaklič . . . 143 Jamšek . . . 319 Jančar . 231, 430 Jankovič(Pajk?) 437 Janežič . . . 426 Jarc .... 276 Jaroslav (Štrukelj) 416 Jeglič Ant. . . 254 Jeglič Fr. . . 431 Jenko . 63, 403 J era m . . . 427 Jereb ... 211 Jeriša . . . 376 Jesenko Jon. 159,416 Josin . . . 322 Jurčič 81,99,403,409 JuriČ . . . 244 JuriniČ . 245 K. Knfol ... 268 Kalan Andr. . 270 Kalan Iv. . 405 Kamuščič . 322 Karlin . 272 Kaspret . 420, 426 436 Kaš . . . 145 Kavčič Frid . 174 Kavčič J. . 388 KavČnik . 395 Kelc . . . 322 Keesbacher . 441 Kerčon . . 274 Kermavner 185, 426 Klavžar 383, 436, 439 Kleinmayer 211, 425 Klemenčič Ign. 223 Klemenčič Jan. 324 KlodiČ 88, 324, 403 426, 433 Knallič . . . 322 Kobilica . 271 Koblar . . . 171 Kocbek . 323, 435 Kočevar Ferd. . 409 Kočevar Fr. . 389 Koder 126, 409 Kogej 414, 415 Komel 400 •127, 110 Končan . 326, 406 Končnik . 326, 483 Konšek . 382, 436 Kopač . . 876 Koprivnik 327, 425 Koprivšek . . 199 Kos . . 168, 418 Kosec 257, 412 Kosi . . 327 Kostanjevec . 828 Ki ogel j . 199, 425 Kralj . . 244 Kramar K. 240, 430 Kramar M. . 411 Kranjec . . . 376 Križaj . . 406 Križan . 220, 428 Križanič . . 275 Križman 406, 407 Kryl . Krsnik. . Kržič . KrŽiŠnik Kukelj . KunŠiČ . Kuralt Lah . . Lajh Lampč . Lapajne Lasbacher Lavrenčič . 328 III, 409 . 268 51, 416 . 272 . 199 229, 433 . 174 . 199 . 234 328, 412 . 245 . 172 Lavtar 223, 428, 435 330 351 402 427 375 379 210 403 272 406 436 307, 382 Leban Ant. Leban Aug. Leban Jan. 330, Lego Lehman Leitmaier LekŠe Lendovšek Lesar Leveč Ant. 294, Leveč Fr. Leveč Vlad. Lopan Lo van ski Lukanus LukoviČ M. 425 171 334 412 489 408 M. M. ... 414 Mahnič ... 238 Majar . 277, 409 Majaron 392, 436 Majcen . . . 334 MalavaŠiČ . . 877 Malovrh . 402, 400 41(5 Manddc .. . Maresic . Marica I (Nadli- Škova) MariniČ . Markič Marn Fr 400, 187, Marn Jos. Martelanc Matejev . Mažgon Medvešček Medved Ant Medved An Mencinger Mercina Mesar Meško Mežnai ič Mihalič . Miklavčič Miklošič MikŠ MohorČiČ Mosebe . Mraz . Murko . Murnik . MutŠec . dr. 135 266 434 407 427 272 411 434 374 412 455 84 226 334 225 52 240 441 334 323 272 407 388 435 260, 267 . . 194 . 139 377, 402 Orešek Orožen 436 170 381, N Napotnik Nedeljko Nerat Nolli Novak Fr. O Oblak . Obreza . Ognjeslav Ogrinec Jos Ogrinec Vil OkretiČ . Opeka . 180, 95, 262 865 336 407 442 172 438 484 403 407 222 895 58 P. P. M. = (Ple- teršnik Maks) 416 Padar . 231, 437 Pagliaruzzi 61, 403 Pahor . 337, 4i5 Pajk 200, 397, 402 Pajkovka 131, 402 409 Pajek ... 204 Papež . 381, 390 Parapat 157, 410 Pavlica Andr. . 244 Pavlica Jos. 244, 438 PeČnik ... 427 Pernč . . 57, 337 Perpar ... 260 Perušek . 147, 199 407, 425 Pesjakovka 31, 401 403, 407 Petelin ... 426 Peterlin . . 52 Petrič . . . 411 Petrovič 413, 414 Pfeifer . 383, 436 Pileger ... 373 Pichler ... 426 Pijelik . 410, 433 Pinter Jož. . . 337 Pinter Luk. . 407 Pipuš . . . 397 Pire Alf. . . 144 Pire Fr. . . 402 Pire Gust. 228, 429 435 Pire Makso 395, 436 Piskar ... 432 Plete.šnik 186, 407 426 Podboj . . . 271 Podgorc . .441 Podgoriški 414, 415 Podgornilc . . 435 Podkrajšek 337, 413 Podlimbarski . 47 Podmilšak 98, 407 408 Podravski = Mi- klavec 412,414,415 Podšavniški = Križnik . 410 Podvidovski 413 Pohorski 414 Poljanec 199 Pomolov 413 Porekar 337 Porenta . 272, 431 Potočnik Ant. . 272 Potočnik Jan. . 272 Povše . 229, 429 Poznik . 408, 436 Prapfotnik Andr. 338 Praprotnik Fran - 338 Predika 388 Preschern . 434 Preširen 380 Prosten 402 R. Raič Bož. . . 426 Raič Ant. . . 191 Raič Vek. . . -108 Rakuia . 888 Rant . 226, 429 Ravnikar 339 Razinger 340 Razlag 377, 379, 435 Rebec 408 Resnik . 271 Resman . . 43, 408 Ribnikar 344 Rihar . . . 272 RipŠl . . . 430 Robas . . . 440 Robič . . . 218 Robida . 51 Rogački = Len- dovšek . 275, 281 408 Romih . 341 Rohrman 230, 430 Rotnar . . . 272 S. Salzer 432 Samec 221, 415 Sattler . 272 Sedej 264 Seidl . 224, 429 Sekolov 411 Senekovič 223, 428 Sernec . 385, 429 Sila . . 160 Sivec m 412 SimoniČ 47, 425 Silvester 56, 403 Skalar . 413, 414 Skedl . 376 Sket 148, 189 Skvarča 57 Skuhala m 276 Slanec . 272 Slatnar . 435 Slekovec 161 Smrekar 277 Sotlan = 1 en- dovŠek 403 Sovran . # 438 Srečkovič 4<>8 Starč 117, 408 Starogorski 431 Stat nominis umbra t 416 Stegnar . 342 Steklasa i b2 StepiŠnik 411 Steska . 4 (i Stiasny 343 Stritar 16, 382, 400 408 Stumpfi 344 Sturm . 896 Suhač . 57, 426 Sum per 431 Supan . TlT 436 SuŠnik . 416 Svetec . . , 376 Svetina . . . 245 Š. Šašelj ... 143 Scheinigg 215, 425 Šimenec . . 272 Sinek ... 439 ŠkofiČ Fr. . . 388 Škofič Jos. . . 272 Škrabec ... 190 Škrbinc ... 266 Škufca ... 271 Šmuc . . . 276 Šolar ... 426 Šolmayer 231, 430 Schreiner 348, 429 Štefanov . . 414 Štrekelj . 192, 382 Šubic Iv. . . 223 Šubic Simon . 218 427 Šuc . . 256, 437 Šuklje . 386, 442 Šuman . 185, 423 T. Tavčar A. . . 426 Tavčar Iv. 120, 888 409, 436 TekavČiČ . . 379 Tkalec . . . 412 Tomšič Anton . 365 Tomšič Fr. . 413 Tomšič Iv. . . 344 Tonkli . . . 438 Trinko . 46, 401 Trošt 139, 348, 409 Trnovec . 60, 403 408, 409,426, 436 Trtnik . . . 426 Trstenjak 408, 435 Turkuš 62, 402, 403 Tugomil . . Ill TuŠek . . 427 Ulrich ... 46 Umek ... 411 Urbanec . . 411 Urbas . . . 427 Ušeničnik . . 243 V. VabiČ ... 432 Vakaj ... 434 Valenčak . . 300 Valenta . . 441 Vales ... 268 Vavken . . . 351 Venedig . . 277 Vencajz . . 381 Vergerij . . 446 Vesel 53, 402, 408 415 Vidic ... 382 Vinko = Benkovič Vek. 415,416 ViSnikar . . 390 Vodopivec . . 422 Vodušek 220, 426 428 Voh ... . 276 Volarič ... 351 Vole ... 267 Volčič Ed. . . 390 Volčič Ivan . 274 Volkov ... 419 Voinjak 82, 149,226 404,409,429,437 Vrhovec . 167,435 Vrhovnik . . 171 W. Wiesthaler 188, 426 Witschel . . 432 Z Zadravski . . 408 Zakotnik . . 446 Zakrajski . . 402 Zarnik Iv. 56, 402 409, 410 Zarnik Val. . 383 Zavrtnik . . 403 Zbašnik . 277, 412 Zelen ... 433 Zima . . . 435 Zupan Sim. . 272 Zupan Tomo 267, 348 Zupančič Ant. . 259 Zupančič Jan. . 274 Zupanec . . 317 Ž. Žakelj . . . 426 Železnikar 62,65, 435 Žepič ... 426 Žgur ... 276 Žiltir ... 416 Žirovnik . . 348 Žitnik ... 272 Žlogar ... 270 Žmavc . . . 397 ŽnidarŠiČ . . 434 Žumer . . . 348 Imenik za vse štiri zvezke *) Adamič IV. 350. - Achtschin IV. 442. - Ahacclj II. 131, 196; III. 255. — Ahačič dr. III. 19, 27, 34. — Ajlec III. 257. — Albrecht II. 133, 243. — Aleš III. 35, 60. — Alešovec IV. 55, 62, 403 — 404, 409. — Alič II. 46—47, 133, 171, 244. - Alijančič III. 159. — Ambrož III. 18, 48, 65, 243. — Andreaš II. 174. — Andolšck III. 275. — Angelar I. 35. — Ankerst III. 51; IV. 267. — Anonymus IV. 413—414. - Apih IV. 107, 418. — Arko Alb. IV. 419. — Arko Jcr. III. 35. 65, 243. — Armič IV. 362. — Aškerc IV. 66, 403, 420. — Auchman IV. 431. - Ažman IV. 269. Babnik IV. 392. — Balant Jož. II. 14-15, 54. — Balič I. 158. - Baraga II. 133, 171, 244. — Barbo I. 76. — Barla II. 195, 260. — Barlč IV. 175. — Barsov I. 25. — Bartel IV. 275, 426. — Bartol IV. 275. — Basar I. 160. — Basnigoj IV. 409. — Bastiančič I. 182; IV. 424. - Baš IV. 379. — Bazilij I. 30. — Bedenčič II. 133, 172, 245. — Bcdcnek IV. 404, 409. — Bedckovic I. 126. — Bclar IV. - Belec IV. 430, 431, 438. — Bernik IV. 177, 271. — Bczcnšck III. 256; IV. 398, 439. — Bezjak Fr. IV. 275. — Bezjak Jan. IV. 305. — Bezlaj IV. 305. — Bežek Rup. IV. 395. — Bežek Vik. IV. 197. — Bevk lil. 36, 66, 243. — Bilbasov I. 24. — Bile Fr. II. 38, 82, 86, 201, 209; IV. 457. — Bile Jan. III. 187. — Bevk Jan. I. 26; III. 39, 167, 175, 187, 257, 304; IV. 403. — Bily I. 24. — Biser IV. 359. - Biščanin I. 49. - Bizavičar IV. 272. — Bleiweis Jan. I. 74; II. 50-51; III. 14 16, 19, 29, 47, 55-59, 74, 123, 134, 202, 214, 237; IV 432. — Bleiweis Karol IV. 438, 441. - Bočič I. 79. — Bodjanskij I. 23-24. — Bohinc Andr. II. 172. - Bohinjec Pet. IV. 143, 275. — Bohorič I. 74, 89, 91-92,113-114, 121; II. 44, 56; IV. 445. - Bolč IV. 404, 431. — Borivoj knez 1. 33. — Boriz knez I. 35. — Borštncr IV. 221. — Borut knez I. 11. — Baudouin de Courtenay 1. 47, 55, 60.— Bonač III. 116.— Boštjančič IV. 388. — Božič III. 174, 201, 301. — Bračko II. 43. — Bradaška III. 104, 193, 262. — Bratuša II. 131. - Brcgar IV. 421. — Bremic IV. 56. - Brcncč Jan. III. 23, 98. 259; IV. 129. - Brezimcnik (Anonymus) 1. 23. — Breznik II. 99, 288. — Brezovnik IV. 307, 411. - Brežnik IV. 199, 426. — Bril III. 203. — Broz I. 25 et pass. — Brumcn IV. 396. — Bučič I. 89, 125. — Bučar III. 27. - Budina I. 74. - Buh IV. 278. - Bunc 111. 257. - Burger dr. III. 16. — Burger Jož. 47, 54, 81, 132-133, 169, 241-242. — Burja lil. 50, 110. ♦) l>ol)do tiakaiia številke kažejo na ino*to, kjer ko citajo življenjepisi podatki. Caf II. 51, 77, 185, 192; III. 15, 18—19, 40, 69, 130, 143-144, 163, 172 — 173, 256, 290. — Ccgnar III. 27, 38, 42, 78, 151, 168, 170, 173 — 174, 179 — 181, 301, 303; IV. 377, 382, 404, 413 - 414, 436. — Cemikas I. 14. — Celestin III. 230; IV. 202, 403, 408. — Celestina IV. 211, 428. — Cene II. 185. — Cerer II. 53; III. 32. — Cestimir IV. 412. — Cigalč III. 41, 46, 48, 69, 87, 252; IV. 375. - Cigler II. 49, 130, 160, 239; III. 34, 39, 54, 216; IV. 412. — Cimperman Fr. 38, 402. — Cimperman Jos. II. 157; III. 30, 213, 231; IV. 37, 401, 404. — Ciperle IV. 308. - Ciril sv. I. 23-38. — Ciringer III. 130, 134. — Cizej III. 34, 130. - Codelli II. 16. — Cokl II. 11. — Cojz Ant. III. 237. — Cojz Žiga II. 31, 36 — 37, 43, 61, 164, 209; III. 56. - Del Cott in. 16. - Costa III. 48, 104, 262; IV. 438. - Cvetko II. 42, 45, 82, 131, 189, 193, 260; III. 51. Čandlk I. 136, 173. - Čebašek I. 24; III. 50, III, 115; IV. 283. -Čebul II. 25. — Čebular IV. 221, 428. — Čelakovsky II. 127, 188. - Černe Ant. III. 18; IV. 438. - Černe Jer IV. 431. - Černej IV. 56, 310. - Čigon IV. 274. - Čolnik III. 35, 338. - Čop II. 48, 81, 129-130, 140 - 143, 149, 155, 165, 233. — Črnologar IV. 175. - Črv IV. 277. - Čuček IV. 427. Dalmatin Ant. I. 78, 82, 85; IV. 448, 449. - Dalmatin Jur. I. 74-75, 91-92, 105, 110 -113, 119, 121; II. 44, 53; IV. 452. - Danjko II. 31, 41, 45 do 46, 49, 50, 87, 130, 133, 173, 175-181, 248-252; IV. 457. - Debeljak II. 148. - Debcvec Jan. II. 41, 54, 86, 225; III. 248. - Debcvec Josip IV. 404. — Dečko III. 235; IV. 397. - Defranceschi IV. 397. — Delak II. 15. — Demšcr III. 32. — Dcrnjač III 40. — Desterniški IV. 438. — Detela IV. 103, 409. — Dežman III. 17, 28, 76, 203, 248, 256. — Dev I. 143; II. 60. - Dcsselprunner II. 58. — Dimnik IV. 310. — Dobner I. 38. — Dobravčin IV. 402. — Do-brovsky I. 23 id. id. — Doksov 1. 38. — Dolar II. 15. — Dolenec Jak. IV. 276, 300. - Dolenc Mat. IV. 375. — Dolcnec Rihard III. 18; IV. 227, 429. -Dolinar Ivan IV. — Dolinar Luk III. 105, 263. — Dolinar Tom. II. 15; IV. 373. - Doljak III. 14, 28. — Doljanskij I. 76. — Domai\jko III. 23. — Do-micclj I. 26; III. 256. — Dominkuš Andr. 111. 18. — Dominkuš Ferd. III. 338. — Dolžan III. 49, 50, 110. — Drenovački I. 79. - Drobnič II. 43; III. 23, 29, 31, 43, 101, 128, 142, 173—174, 201.— Dragolic I. 75, 93. — Drinov I. 25. — Dular IV. 441. Edllng grof I. 139; II. 12, 41, 52. — Einšpicler III. 14, 16, 52, 157, 170, 173, 297. - Elze I. 73, 75, 104-105, 107, 110, 113-114, 117-118, 122, 127 et pass. — Erberg I. 140. - Erjavec II. 54, 149, 169, 174, 202, 203, 301 do 302. 309; IV. 427. — Erkcr II. 130. - Eržen IV. 404. Fabljančič I. 76. - Faganelj IV. 413. - Fajgelj IV. 351. — Fanton dc Brun II. 232. - Farkaš III. 38. — Fašing I. 75. — Fckonja I. 21 id. id.; III. 257; IV. 212, 425. - Ferčnik I. 18; III. 51, 53, 158, 173. — Ferjančič IV. 381. — Filaret I. 24. — Filipič IV. ,396. — Finžgar IV. 31. — Flcgerič III. 207, 301; IV. 412. — Flcišman Andr. III. 27, 33, 44, 65, 243. - Flcišman Jurij III. 76. — Folakovski IV. 432. — Fon IV. 426. - Fonovski III. 257. — Forštnerič III. 38. - Foerster IV. 351. — Franke Ivan I. 55; IV. 432. — Frankolski III. 38, 109, 207, 301. — Frankovski IV. 413. — Frankopan Katarina I. 214. - Frelih III. 114, 173, 268. - Freyer III. 44, 100, 260. — Freuensfeld III. 257; IV. 73, 312. — Funtek IV. 45, 312, 400, 404, 405. — Furlani Jos. III. 120, 277. O. Malica III. 37. — Gaberc IV. 268, 430. - Gabršek IV. 313. — Gaj II. 23, 50, 123, 203, 229. — Gale II. 27. — Gangl IV. 49, 405. - Garble I. 73. — Garzarollovka II. 58. — Gasparšič HI. 274. — Gecelj IV. 405. - Geiger IV. 395. — Geitler I. 39 id. id. — Gerbelj Vasitf. II 159. - Geršak III. 36,49, 147,153, 379. — Gertscher IV. 381. — Gestrin IV. 48, 401, 413, 414. - Gjorčič II. 188. — Gjurgjevic 1. 216. - Glaser Karol IV. 205, 405- - Glaser Marko II. 189, 257; III. 49. - Glavar Pet. I. 166-167; II. 20. - Globočnik Ant. III. 11. 312; IV. 387. — Globočnik Fel. II. 193; III. 14. 128, 130. — Globočnik Jan. III. 49,51, 69, 114, 268; IV. 266, 405. — Gmeiner II. 17. — Gnjezda IV. 272. — Godina III. 14, 35, 119, 171, 276. - Gogola IV. 381. — Goličnik 11. 230. - Gollmayer II. 75; 111. 34. — Golob II. 13. — Goedel II. 185. — Gomilšak III. 54, 195, 256, 307. — Gorazd I. 11, 33, 135. — Gorenjec IV. 33. — Gorjup Ant. III. 18. — Gorjup Fr. I. 178. — Gornik IV. 416. — Gorskij I. 25. — Goršič IV. 402. - Gostič IV. 267. - Govekar Fr. IV. 316, 432. — Govekar Fr. (sin) IV. 137. — Goethe IV. 431. — Grabič III. 38. — Grabnar II. 145, 235; III. 50, 111. — Grabrijan III. 22, 237. - Gradišnik IV. 318. — Graf III. 45. — Gregorec IV. 256, 431, 437. — Gregorčič Sim. III. 168; IV. 32, 272, 401. — Gregorčič Sim. mlajši IV. 412, 413. - Grilanc IV. 245. — Gros III. 257; IV. 318. — Gundulid II. 118. — Gusic II. 52. — Gutman II. 174, 248; IV. 457. — Guttman III. 16. — Gutsman I. 138, 189—192. Haan dr. III. 26. - Habdclič I. 218. — Haderlap IV. 402, 410, 438. — Ilanka II. 122. — Harman II. 46. — Hasl I. 154, 177; II 45. - Hašnik II. 131; III. 33, 142, 290. — Hauptman IV. 223, 428. — Hausman Fani III. 37, 141, 289. — Heglar IV. 281. - Heinz IV. 438. - Herman IV. 438. -Hrvojič IV. 412. — Hicinger I. 21; III. 19, 34, 38, 41, 44, 50, 111, 167, 214, 244, 255. - Hilferding I. 24. - Hipolit I. 138; II. 44. - Hladnik Fr. II. 15, 38, 148, 210. — Hladnik Ign. IV. 411. - Hladnik III. 11, 14, 56, 72. — Hlej I. 76, 79. — Hočevar Štef. III. 50, 111, 115, 245, 270. — Hočevar Mat. IV. 267. - Hotschevar IV. 4:17. - Hofman II. 227. - Hohenwart in. 16. — Hole IV. 181, 421. — Holzapfel II. 146, 236. - Hombcrger I. 92. - Hostnik IV. 192, 405, 416. — HOchtcl IV. 405. — Hotimir knez I. 11. — Hraber menih I. 36. — Hradecky III. 26. — Hrašovec I. 52. — Hrašovec Juro IV. 395. - Hren Jak. IV. 380. — Hren (Chron) Tom. I. 133, 147-152. — Hribar Ant. IV. 74. - Hribar Drag. IV. 441. - Hribar Iv. IV. 372, 407. - Hrovat III. 43, 169, 174, 199, 307; IV. 426, 427. — Hubad I. 84; IV. 212, 318, 426. — llubcr III. 36. — Hudoklin IV. 48. - Hudovcrnik III. 258; IV. 416. -1 lucbcr IU. 43, 245. I1J16 IV. 427. - Imre IV. 427. — Ingo knez I. 14. — Istrianin IV. 4, 48, 449. — Ivan eksarh I. 36. — Ivankovič III. 1. Ja&id I. 3, 18, 25, 35, 37, 40-42 id. id. - Jaklič IV. 143. - Jaklin II. 45, 131; III. 31. — lakopič III. 34. - Jalen III. 33. - Jamšek IV. 319. — Jančar III. 35, 54; IV. 231, 430. - Janežič Anton I. 93; II. 166; III. 23—24, 62, 91, 170, 171, 256, 299, 302. — Janežič Balant III. 172, 175. — Janežič-IIubad IV. 426. — Janežič Jakob III. 34. - Jarc III. 256. - Janša IV. 454. - Jaro-slav (Štrukelj) IV. 416. — Javornik III. 50, III, 130, 266, 281. — Jeglič Anton IV. 254. - Jeglič Fr. IV. 431. — Jenko Ivan IV. 63, 403. - Jenko Simon III. 168, 174, 184-185, 203, 304. - Jeram IV. 427. - Jeran III. 9, 23, 38, 49, 51, 105-111, 263—266. — Jereb Greg. IV. 211. — Jereb Jur. III. 34. - Jeriša III. 39, 173, 182, 304; IV. 376. — Jerovšek II. 47. - Jesenko IV. 159, 416. - Ješenak II. 43, 84 - 85, 134, 224; IV. 457. — Jevnikar II. 53. - Jonke II. 134, 229; III. 34. — Josin IV. 322. — Jungman II. 120. — Jurčič II. 144. III. 54, 140, 168, 174, 302; IV. 81, 99, 403, 409. - JuriČ IV. 244. - Juričic I. 75, 83, 116. — Jurinič IV. 245. — Juvančič 192, 259. Kadllnlk IV. 421. — Kafol Jak. III. 120, 276-277; IV. 268. - Kalaj-dovic I. 24. — Kalan Andr. IV. 270. - Kalister II. 15, 71, 76, 118. — Ka-muščič IV. 322. - Kanduč II. 24. - Kandut III. 51. - Kardoš III. 50. — Karlin Andr. IV. 272. — Karlin D. IV. 419. — Kaspret IV. 420, 426, 436. — Kastelec Mat. II. 71, 129, 143, 185; III. 255. - Kaš IV. 145. — Kavčič dr. III. 15, 18. — Kavčič Frid. IV. 274. — Kavčič Jak. IV. 388. — Kavčnik IV. 395. — Kcesbacher IV. 441. — Kelc IV. 322. — Kemperlc I. 136. — Kerčelič I. 126. - Kerčon IV. 274. — Kcrmavner III. 203; IV. 185, 426. — Kern II. 231. — Kersnik Janez II. 15; III. 168. — Kersnik Janko IV. Ill, 409. — Khlombncr I. 78. 116. — Klajžar II. 131. - Klančnik III. 51, 267. - Klandcr II. 13. — Klapše I. 137, 173. — Klavžar IV. 386, 436, 439. — Kleinmayr III. 256; IV. 211. - Klemenčič Jan. IV. 324. — Klemenčič Ign. IV. 223. — Klement I. 35. -Klinec I. 104. - Klinjarjev I. 54. — Klodič I. 60; IV. 88, 324, 403, 426, 433. — Klofutar IV. 267, 295. — Klun III. 105, 262; IV. 421. - Knall I. 175. — Knaflič IV. 322. - Knobel II, 67, 219. — Kobal I. 54. — Kobe II. 127; lil. 9, 41, 43, 92, 149, 172, 253. - Kobilica IV. 271. — Koblar I. 106, 141; IV. 172. — Kocbek IV 326, 435. — Kocelj knez I. 29. — Koeiančič II. 133; III. 20, 50, 53, 69, 121, 130, 277. - Kočevar Ferdo III. 54, 171, 174, 190, 305. — Kočevar Mat. 111. 50. - Kočevar Štefan III. 12, 18, 142. - KočubinskU I. 25. - Koder IV. 126, 409. — Koderman III. 32. — Kogej IV. 414-415. — Kollcr III. 33. — Komel IV. 400, 427, 440. — Končan IV. 320, 406. — Končnik Mart. III. 274. — Končnik Pet. IV. 316, 433. — Konšek III. 18, 24, 382. Kopač dr. III. 27, 47; IV. 376. — Kopitar Andr. II. 13. - Kopitar Jer. I. 24, 41, 45, 93 id.; II. 42-43, 46 -47, 51, 76-77, 86, 164, 221-223; III. 100, 160. - Koprivnik IV. 327, 425. ~ Kordeš III. 28. - Korš II. 159. - Kos Ant. III. 40, 43, 256. - Kos Fr. I. 15, 35; IV. 168, 418. — Kosan I. 136. — Košar III. 18, 22, 50, 53, 128, 135. - Kosec Fr. IV. 257, 412. — Koscski 111. 14, 18, 38, 66, 123, 167, 171, 244. — Kosi IV. 327. - Kosmač lil. 170, 274. — Ko-strenčid I. 75 id. id. - Košan II. 209. - Košar II. 185. - Košič II. 195, 260. - Kovač III. 256. - Kovačič II. 147, 237; III. 52. - Kozlcr III. II, 44, 101, 201. - Kragclj IV. 199, 425. — Krajačič I. 79. — Kralj IV 244. — Kramar E. IV. 240, 430. — Kramar Mat. IV. 411. - Kranjec III. 18, 27, 46 89,150, 294; IV. 376. - Krašna IV. 454. - Krek Greg. 1. 1-3 id.; II. 48; III. 168, 193 do 195, 256, 301, 306. - Krek Iv. IV. 234. - Kre\j I. 74-75, 105, 108; II. 44; IV. 448. — Krempelj II. 45-46, 51, 134, 173, 183, 254. — Krištof WUrtem-berški I. 73 id. id. - Križaj Jan. III. 40, 66, 187, 243, 302. — Križaj Jer. IV. 406. - Križan IV. 220, 428. — Križanič III. 53; IV. 275. — Križman IV. 406. do 407. — Križnik III. 257; IV. — Kryl IV. 328. — Krstnik Janez I. 138, 158 — 160. - Kržič IV. 268. — Kržišnik IV. 51, 416. — Kukelj IV. 272. — Kukuljevic I. 24, 49. — Kumerdej II. 10, 12, 42, 52, 54, 57, 62; III. 130. — Kunšič IV. 199. — Kup^jenik I. 75. — Kuralt Fr. IV. 229, 433. — Kuralt Mart. II. 54, 273. — Kurnik III. 82,172, 249, 256. — Klizmič Miki. I. 199-200. — Ktizmič Štef. ibidem. Lah Ant. II. 181, 253. — Lah Evg. IV. 174, 419. - Lah Val. III. 50, 117, 275. — Lajh IV. 179. — Lampč IV. 234. — Lapajrie IV. 328, 412. — Lassbacher IV. 245. — Lavrenčič I. 138, 186; IV. 172. — Lavrič dr. III. 33 do 35, 117, 275. - Lavrovskij I. 23 - 24. — Lavtar IV. 223, 428, 435. — Laufenstein pl. III. 18. — Leban Anton IV. 330. — Leban Avg. IV. 861. — Leban Jan. IV. 320, 402, 441. — Leciejewski 1. 47. — Ledinski III. 38. — Leger I. 24. — Lego IV. 427. — Lehman III. 26. IV. 375. — Leitmeier IV. 379. — Lekše IV. 216. — Lenček I. 112. — Lendovšek IV. 190, 424. — Lesar III. 50-51, 111, 116; IV. 272. — Lesjak III. 52, 173. — Leskovec III. 35, 60, 241. — Levee Ant. IV. 294, 406, 436. — Levee Fr. II. i5; III. 168; IV. 207, 382, 425. — Lcvec Jan. III. 20. — Leveč Vlad. IV. 174. — Levičnik Jern. II. 130, 147, 237. — Levičnik Jos. III. 98. — Levičnik Jur. III. 11, 40. — Levstik I. 69, 93; II. 63, 66, 7lf 152, 163; III. 46, 8l, 89, 168-170, 173, 180, 205, 311 do 312. — Lichtcnstein Ulrih vitez I. 64. — Ličen III. 32. - Likar III. 33, 83, 249. — Linhart II. 28, 36, 41, 58-59, 61, 213—214. — Linhartovka II. 59. — Lipež III. 337. — Lipič IV. 455. — Lipoid II. 130, 192, 259. - Lopan IV. 334. — Lotrič III. 146. — Lovanski IV. 412. — Ljubid I. 126 id. — Ljubomir (Slomšek) I. 25. — Ljudmila I. 33. — Lukanus IV. 439. -- Lukovič I. 54; IV. 408. M. M. IV. 414. — Macun I. 93; II. 43, 160; III. 19, 24, 14^ 293. — Magajna II. 15. — Magdalenid I. 205. — Magdic II. 43. - Mahnič IV. 238. -Majar Hriz. IV. 277, 409. - Majar Mat. I. 24, 26; II. 51, 127, 202; III. 16,18, 25, 38, 41, 52, 54, 126, 128, 154-157, 172-173, 235, 296. - Marčičeva 111.37, — Majaron IV. 392, 436. — Majcen IV. 334. — Majciger I. 24, 64; III. 149—150, 257, 292. — Makovec dr. 1. 206. — Makušev 1. 47. — Malavašič II. 60, 166; III. 27, 39, 41—42, 74—76, 246; IV. 377. — Maleševid I. 48. — Malid II. 25. — Malovrh IV. 402, 406, 416. — Malševskij I. 25. — Mandelc I. 78; II. 29, 30, 169, 263, 231. — Marešič III. 273; IV. 246. — Marn Fr. IV. 187, 407, 427. — Marn Jos. III. 51, 111, 176 — 179, 302; IV. 272. — Martelanc IV. 411. — Martinov I. 23. — Marica Nadliškova IV. 135. — Marinič IV. 266. — Markič IV. 406, 434. — Marušič III. 24, 35, 122-124, 279, 287. — Maček Kam. III. 27. — Matejev IV. 434. — Matjašič II. 131; III. 286. — Mažgon III. 26, 89; IV. 374—376. — Medved Ant. IV. 94. — Medved Anton, dr. IV. 455. — Medved Jern. 111. 45, 60, 241. - Mefodijevsktf 1. 25. — Megiser I. 90, 127. — Megušer III. 88. — Mcjač III. 257. — Melzer IU. 104. — Mencinger Jan. 111.35, 49, 174, 196. — Mencinger Lov. IV. 226. — Mcrcina IV. 334. — Mcrčerič I. 120. — Mcrtlic I. 75, 93. — Metelko I. 23 id.; II. 43, 47, 51, 74, 76, 130, 164, 203, 240—241; 111. 24, 41, 51, 71, 111, 172. — Metodij sv. I. 23—36. — Mesar IV. 225. — Mcško IV. 52. — Mežnarec III. 51, 111. — Mcžnarič IV. 246. — Mihalič IV. 441. — Mikcc I. 136, 173. - Miklavčič II. 54. - Miklavčič Janja IV. 334. — Miklošič Fr. I. 24-25, 35, 4l id.; II. 76, 82, 127, 131, 185-186 id.; III. 11, 18, 48, 91, 160, 217, 298. — Miklošič Iv. IV. 323. — Mikš IV. 272. — Milaš dr. I. 25. — Miller Or. I. 25. - Močnik Fr. III. 119, 276. - Močnik Mat. II. 99, 260. — Modrinjak Štef. II. 45, 84, 131, 189, 223. — Mojmir knez I. 16. — Mohorčič IV. 407. — Mosche III. 151; IV. 381, 388, 405. — Mraz III. 28; IV. 260, 267. - Murko Ant. II. 48-49, 83, 132, 185, 189, 257; III. 172. — Murko Matija IV. 194, 458. - Mumik IV. 139. — Muršec II. 127, 166, 185; III. 11, 15, 18—19,,50, 71, 89, 127, 132, 142, 163-164, 171-172, 284; IV. 377, 402. - Musi III. 35, 142, 289. - Miihleisen III. 16. Naglič II. 54; III. 256. — Namre III 114, 268. — Napotnik IV. 262. — Narat II. 45. — Nastran IV. 275. — Navratil III. 41, 46, 89, 90-92, 164, 171, 173,253, 255. - Naum I. 35. — Nedeljko IV. 355. - Nemanič III. 257. - Nerat III. 336. — Nestor I. 24. — Nolli IV. 180, 407. -- Novak III. 86, 251; IV. 458. Obalo I. 54, 68. — Obalovič III. 257—258. — Oblak Fr. III. 257. — Oblak Vatr. I. 34. et pass.; III. 258; IV. 195-197. — Oblakova Alojz. III. 37. -Obreza IV. 438. — Ogi\jcslav IV. 434. — Ogradi III. 256. — Ogrinec J. III. 170; IV- 95-97; IV. 403. - Ogrinec Vilj. IV. 222. — Okretič IV. 395. — Oliban III. 41, 173, 179, 303. - Opeka IV. 58. — Orel dr. III. 16, 18, 20, 62, 242. — Orešek IV. 436. — Orešnik IV. 455. — Orožen Fr. IV. 170. — Orožen Ign. I. 93; III. 13, 18, 287, 287. — Orožen Val. II. l3l, 197, 142, 290. P. M. IV. 416. — Padar IV. 231, 437, 441. - Pagliaruzzi IV. 61, 403. Paglavec I. 171-172. - Pahencker I. 90, 136. - Pahor IV. 337, 4l5. - Pajk Janko IV. 200, 397, 402. - Pajk Jur. III. 35, 60, 241, 257. - Pajkovka IV. 131, 402, 409. — Paihel III. 273. - Pajek III. 258; IV. 204. - Palacky II. 123. — Papež IV. 381, 390. — Parapat I. 131; III. 34; IV. 157, 400. — Pavlica Andr. IV. 244. — Pavlica Jos. IV. 244, 438. — Pavlinovič I. 25. — Pečnik IV. 427, 458. — Pekec IV. 454. - Pcnižek II. 158. — Pcrgcr II. 134, 173, 248; IV. 457. — Pergošič I. 126. - Pernč IV. 57, 337. - Pcrpar IV. 260. — Perušek IV. 147, 199, 407, 425. — Pesjak II. 24. — Pesjakovka III. 22—23; IV. 31, 403. — Petelin IV. 426. — Peterlin III. 41,256; IV. 52. — Peternel III. 41, 65, 243. - Pctretič I. 216—217. — Petrič IV. 411. — Petrovič IV. 413-414. — Pfeifer IV. 383, 436. — Ptieger IV. 373. — Pichlcr IV. 426. - Pyelik IV. 410, 433. —. Piki III. 130, 134. - Piller dr. It. 59. — Pintar Ant. III. 76, 111, 246. — Pintar Jož. IV. 337. — Pintar Luk. III. 43, 103, 111, 261; IV. 407. — Pipuš IV. 397. — Pire Alf. IV. 144. - Pire Fr. III. 32, 35, 64, 242; IV. 402. — Pire Gust. IV. 228, 429, 435. - Pire Makso IV. 395, 436. — Pirnat III. 36, 73. — Piščanc III. 258. — Pleiweis III. 16. — Plemcl III. 32. — Pleteršnik III. 202, 292, 302; IV. 186, 407. - Plohi III. 256. - Poč IV. 260, 292. — Podboj IV. 271. - Podgorc IV. 441. — Podgoričan III. 144, 301. — Podgoriški III. 257. - Podgornik IV. 435. — Podgorski III. 173, 257. - Podgoršek 111. 230. — Podkrajšek I. 49; IV. 337, 413. — Podlimbarski IV. 47. — Podmilšak III. 54; IV. 98, 407-408. — Podravski IV. 412, 4i4 —4l5. — Podreka III. 50, 125, 279. — Podšavniški IV. 4l0. — Podvidovski IV. 4l3. — Pogačar III. 18, 50, 52, lil, 112, 218, 267. — Pogačnik II. 11. — Pogodin I. 24-25. - Pohlin I. 110, 139-141, 158, 192—196; II. 43, 52, 61. — Pohorski III. 257; IV. 414. — Poklukar Jos. III. 87, 251. — Po\janec IV. 199. — Pomolov IV. 413. — Popovič Mat. I. 78. - Popovič Ziga I. 139, 187; II. 45. — Poreka IV. 337. — Porenta IV. 272, 431. — Potočnik Ant. IV. 272. — Potočnik Blaž II. 45, 47, 81, 130, 144, 233—235; III. 41, 51, 111; IV. 457. — Potočnik Jan. IV. 272. — Povoden II. 190. — Povše III. 36, 54; IV. 229, 429. — Poznik IV. 408, 436. - Praprotnik Andr. III. 20, 95, 202, 258; IV. 328. - Praprotnik Fr. IV. 338. - Prašnikar III. 130. - Predika IV. 338. - Prelog II. 185; III. 31, 52, 143, 290. — Premrl III. 23, 119, 276. — Preradovič II. 158. — Prešern II. 48, 51, 81, 129-130, 147—162, 185; III. 49, 56, 66, 147, 255. — Preschern IV. 434. -Preširen Valentin IV. 380. - Pfibislav I. '14. - Prosten IV. 402. — Pypin-Spasovič I. 125 id.; II. 159 id. - Pusztaj III. 315, 319. R. Klara III. 57. — Rački I. 24—25. — Radics I. 66 id. — Radonievič III. 20, 149. - Raič Ant. I. 150; IV. 191. — Raič Bož. III. 25, 41, 144,149. — Raič Vek. IV. 408. — Rak 111. 18. — Rakovec I. 75. — Rakuša IV. 338. — Rant Fel. II. 133, 171, 244. — Rant Mat. IV. 226, 429. - Rastislav knez I. 26, 42. - Ravnikar, škof II. 14-15, 43, 47, 74-76, 81, 130, 133, 165, 220-221. - Ravnikar, župnik III. 38, 41, 44, 51, 54, 68-69, 111, 131, 167, 244, 256. -Ravnikar, učitelj IV. 339. - Razinger IV. 340. - Razlag III. 34, 49, 151, 173 do 174, 299; IV. 377, 379, 435. — Rebec IV. 408. — Recelj I. 90. — Recher dr. III. 16. - Redeskini I. 138, 181. — Reja I. 148. — Repež I. 182; IV. 453. — Repič dr. III. 59. — Resman IV. 43, 408. — Resnik IV. 271. — Rettel I. 24. — Ribnikar IV. 344. - Rihar Fr. IV. 272. - Rihar J. II. 54, 57, 213. — Rižner #H. 181; IV. 458. — Robas IV. 440. — Robič III. 34; IV. 218. — Robida Karol III. 35, 45, 52, 154, 173, 295. - Robida Jan. IV. 51. — Roblek IV. 28l. — Rogač III. 59. — Rogački (= Lendovšek Mih.) Ill 256-257; IV. 275, 281, 408. - Rogcrij I. 160. — Rohrman IV. 230, 430. - Rojic III. 24. — Rojko II. 17. — Romih IV. 341. — Rotnar IV. 272. — Rottman II. 43. — Rozman dr. II. 24. — Rozman Jos. III. 22, 49-50, 52, 134, 284, 454. - Rubesa III. 33. — Rudež II. 38, 185, 209. — Rudmaš II. 49; III. 14, 23, 148, 154, 295. - Rudolf III. 16. -RuliC HI. 18. — Rupnik I. 179. — Rutar Lavr. IV. 268. — Rutar Sim. I. 20 do 21; IV. 164, 418. Sabar IV. 454. — Sabic II. 160. — Sajovic III. 34 — Salzer IV. 432. — Samasa HI. 32. — Samec IV. 222, 415. — Samhaber II. 160. — Sava sv. I. 35. — Savinšek II. 25. - Sedej IV. 264. - Seidl IV. 224, 429. — Sekolov IV. 4ll. — Scmrajc III. 11, 76, 247. — Senekovič IV. 223, 428. — Sernec IV. 385, 429. — Sever I. 201. — Scvcrjev I. 36. — Sila IV. 160. - Silvester 111. 31; IV. 56, 408. — Simeon car I. 35. — SimoniČ Fr. II. 101. — SimoniČ Fr., dr. I. 71, 144; IV. 47, 425. - SimoniČ Jur. IV. 442. — Sirku I. 25. — Sitar IV. 279. — Sivcc IV. 412. — Skalar Ad. 1. 172. — Skalar J. IV. 413-414. — Skarbina II. 87. - Skcdl III. 27, 47; IV. 376. - Skrbinc II. 87, 227. - Sket IV. 148, 189. — Skubic II. 43. — Skuhala III. 53. — Skvarča IV. 57. — Slanec IV. 272. — Slatnar IV. 435. — SlavecIV. 272. — Slekovec I. 144; IV. 161, 458. — Slemenik III. 54, 256. - Slomšek II. 46-49, 51, 165, 197, 201, 203; III. 16, 18, 38, 49, 79, 125-163, 279 -281. — Smičiklas I. 25. - Smole II. 71, 130, 143, 233. — Smrekar IV. 277. - Snoilšik I. 92. - Sodevski I. 25. - Soldatič II. 185. -Somaripa I. 138, l6l; II. 44. — Somcr III. 152, 59.— Sorčan II. 53.— Sorčič III. 131. - Sotlan — Lendovšek IV. 403. — Sovran IV. 438. — Spindlcr I. 92. — Sporcr III. 14, 26 — Srcčkovid I. 25; IV. 403. — Srcznevskij I. 42. — Stadion grof I. 20. — Stanič II. 49, 204, 263-264. — Starž IV. 117, 408. — Staro-gorski IV. 431. — Stat nominis umbra IV. 416. — Stegnar IV. 342. - Steklasa IV. 162, — Stelč III. 31. — Stelin I. 55. — Stepišnik III. 256, 258; IV. 411. — Steska IV. 4l6. — Stiasny IV. 343. — Stiebil II. 133; IV. 455. — Stojan II. 51; III. 33, 130, 132, 283. — Stojmir knez I. 14. — Stradiot I. 76. — Strašek II. 197. — Strel III. 36; IV. 455. — Strelec IV. 419. — Stritar Jan. III. 274. — Stritar Jos. II. 152; III. 89, 171, 203, 220; IV. 16, 382, 400, 408. — Struppi III. 16, 52; IV. 441. — Stumpfi IV. 344. - Sturm IV. 396. - Suhač IV. 57, 426. — Sumper III. 69, 130, 171; IV. 431. — Supan IV. 394, 436. — Sušnik IV. 416. - Svetec III. 48, 79, 89, 151; IV. 376. — Svetličič III. 38, 73, 240. -Svetina IV. 245. — Svctopolk knez I. 29. Šafarlk I. 23-24 id. id.; II. 122, 203 id. — Šamperl II. 189, 191, 258; III. 39, 257. — Šašelj III. 257; IV. 143. — Schcinigg I. 60; III. 257; IV. 215, 425. — Scheyer III. 233. — Šerf II. 133, 173,181, 253; IV. 458. - Šijarto I. 20l. — Šinek IV. 439. — Škofic III. 51, 114, 274. - Skrinjar II. 54, 57, 168, 213; III. 171. - Škufca III. 53. - Šlakar II. 76. — Šmajdek III. 51, 274. — Schmidt III. 34, 45, 59, 203, 240. — Šmigavec II. 42, 45, 183, 254; III. 172; IV. 458. -Šmuc IV. 276. — Šolar III. 23, 200, 202, 307; IV. 426. — Šolmayer III. 36; IV. 231, 430. — Schonlebcn I. 152. — Šparavec II. 185; III. 11. — Šraj II. 54, 57, 213. — Schreiner III. 54; IV. 343. — Šrol III. 149. — Štefan III. 33, 36.— Štefanov IV. 414.. — Štrekelj III. 255, 257—258; IV. 192, 382. - Šubic Josip III. 33, 40, 43, 45, 65, 174, 243, 301. — Šubic Sim. III. 45; IV, 218, 427. — Šuc III. 33; IV. 256, 437. — Šuklje IV. 386. — Šuman I. 59; IV. 185, 423. — Šumi I. 93. — Švajger I. 57, 105. — Švcgelj Andr. III. 105, 263. — Švegclj J. Ill 86, 251. Tavčar A. IV. 426. — Tavčar Ivan III. 54; IV. 120, 388, 409, 436. — Tauftrer Fr. I. 136. - TaufTrer Inoc. I. 176. — Tekavčič Drag. III. 49; IV. 379. — Temlin I. 137, 201. — Tiffcrnus I. 74. — Tkalec IV. 452. — Toman HI. 21, 34, 78, 167, 173, 248, 256. — Tomin II. 43. — Tomšič Ant. III. 218; IV. 365. -Tomšič Fr. IV. 413. - Tomšič Iv. III. 35, 54, 233, 257; IV. 344. - Tonkli I. 26; IV. 438. — Torkar III. 50 -51, 53, 116, 273. — Traven Ant. II. 54, 57, 213.— Traven Jan. II. 133, 146, 236. — Trinko III. 257; IV. 46, 401. — Trošt IV. 139, 348, 409. — Trdina III. 25, 43, 173, 192. - Trnovec III. 256; IV. 60, 403, 408-409, 426, 486. — Trnski II. 159. — Trpine III. 236. — Trpljan III. 312. — Trstenjak Ant. IV. 408, 435. - Trstenjak Dav. 1. 18, 26; II. 60, 127, 185-186. 189; III. 18, 29, 31, 38, 41, 136, 167, 173—174, 255, 288. — Truber Fel. 1. 92, 114. - Truber Prim. I. 74-78, 89, 92 -107, 124; II. 44; IV. 446. — Tugomil IV. 414. — Tulščak i. 74-75, 92, 115. — Turner III. 35; IV. 179. — Turnogradska Jos. III. 37, 82, 249. — Tušek Ivan III. 34, 46, 149, 170, 201, 203, 257, 302. Ulaga III. 50, 52-63, 69, l3l, 135,.285. - Ulcpič dr. 18. - Ulrich IV. 46. — Umck I. 36; III. 109, 108, 183-184, 301; IV. 411. - IJngnad 1.77. Urbanec IV. 411. Urbas Viljem I. 49; 111. 86; IV. 427. — Uršič III. 19, 86, 72, 245. — Ušcničnik IV. 243. Vabifi IV. 432. — Vakaj IV. 434. — Valcnčak I. 93; IV. 300. - Va-lenta IV. 401. — Valentin II. 25. — Vales IV. 268. — Valhun knez I. 11. — Valjavec Jan. III. 116. - Valjavec Mat. I. 60; III. 27, 38, 83, 168, 172, 174, 190, 214, 250, 255, 302. — Valvasor I. 93, 162. — Varga II. 185. - Vari III. 73, 245. - Vavken IV. 351. — Venedig IV. 277. — Vencajz IV. 381. — Verdinek IV. 193, 259. - Vergerij I. 77, 84 — 88; IV. 445. — Veriti II. 49, 133, 172, 246. — Verni III. 18, 63; 108, 242. — Veršič II. 181, 253. — Vesel (= Vesnin) III. 168, 301; IV. 53, 402, 408, 415. — Vičičeva III. 37. — Vidic IV. 382. -Vidovič II. 43. — Vijanski III. 34, 40, 43, 191, 306. — Vinko (= Benkovič Vek.) IV. 415 - 416. — Vyhlidal I. 25. — Vilfan III. 52, 275. — Vinkovič II. 43. - Vinšek II. 13. — Virk III. 112, 267. — Višnikar IV. 390. — Vitezovic I. 217. — Vlačic I. 73, 75, 78. — Vlahovid I. 75, 79, 110. - Vodnik Marc. II. 61. — Vodnik Val. II. 13, 28, 31-32, 36, 40 — 41, 43, 54, 61- 74, 86, 127, 203, 215-219, 228-229, 55. - Vodovnik III. 142. — Vodopivec IV. 422. — Vodušck Matej IV. 220, 426, 428. — Vodušek Matija II. 197; III. 49, 130, 283. — Vogrin I. 24; III. 49, 132, 284. — Voh IV. 276. — Volarič IV. 351. — Vole III. 50-51, 110, 266; IV. 267. — Volčič Ed. IV. 390. — Volčič Jan. III. 41, 94, 115, 254, 269; IV. 274, 441. - Volkov I. 25; IV. 419. - Vonča II. 133, 171, 244. - Vončina III. 50, 116, 271. — Vondrak I. 23 id. id. — Voronov I. 25. — Vošnjak Jos. III. 21, 54, 127, 152, 256; IV. 82, 149, 226, 404, 409, 429, 437. -Vovk III. 22. — Vramcc I. 78, 126. — Vraz II. 50-51, 127, 131, 158, 185 do 189, 225; III. 9, 11, 56,100, 148, 255, 257. — Vrečko III. 17. — Vrhovec IV. 167, 435. — Vrhovnik IV. 171. — Vrhovski III. 256. — Vršič I. 76. — Vrtovec III. 18 — 19, 32, 45, 51, 60, 241. — Vuk Stefanovid II. 130. Welkaler I. 75. — Weissenthurm II. 42, 60, 86, 225. - Wester III. 202. - Wider I. 143. — Wiener I. 75, 93. - Wicry III. 51. - Wiesthaler IV. 188, 426. — Winkler III. J18, 276. — Witschel IV. 432. - Wolf Ant. Al. II. 50, 57, 101, 142, 170, 236. — Wolf Mat. 58, 213. — Wurncr III. 202. Zabnkoveo III. 29. — Zabukovšek II. 191, 258; III. 19. - Zadravski IV. 408. - Zagajšek II. 84, 224; III. 130. — Zakrajšek I. 60; III. 43, 54. — Zakrjyski IV. 402. — Zalokar II. 47, 5l, 81, 133, 169, 242-243; III. 33, 41. — Zamejic III. 50 - 51, 111, 115. — Zanin II. 24. — Zarnik Iv. III. 152; IV. 56, 402, 410. - Zarnik Val. IV. 383, 409. — Zavrtnik IV. 403. — Zbašnik IV. 277, 412. — Zelen IV. 433. — Zelišar III. 19. — Zelnik III. 12 — Zima IV. 435. — Zorčič III. 53. — Zrinski Jur. I. 125. - Zrinski Pet. I. 212. — Zupan Gregor II. 53. — Zupan Jaka, učitelj I. 144. — Zupan Jaka, dr. II. 39, 47 — 48, 86, 129-130, 135-139, 232. - Zupan Jur. III. 87. — Zupan Scb. II. 53. — Zupan Sim. IV. 272. — Zupan Tomo IV. 267, 348. — Zupančič Ant. III. 170; IV. 259. - Zupančič I. A. II. 39. - Zupanec IV. 317. - ZveČid I. 76, 79, 116. Ž&kelJ III. 9, 20, 72, 245; IV. 426. — Žan III. 33. - Žavčanin III. 43. -Szbllll III. 313. — Žclcznikar III. 19; IV. 62, 65, 365, 435. — Žemlja IV. 455. — Žepič III. 29; IV. 426. - Žgur III. 34; IV. 276. — Žiltir IV. 416. — Žirovnik IV. 348. — Žitnik IV. 272. — Živčič I. 76, 116. — Žižka III. 313. - Žlogar I. 24; IV. 270. — Žmavc IV. 397. — Žnidaršič IV. 434, 441. - Žolgar III. 150, 256. — Žumer IV. 348. — Žurman III. 256 -257. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000420GG7 1 9. VII. 1946