hv|>:' k (K rdi;% /$ D LO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.RI. Obnovljena izdaja • L«-to XIV - štev. 1 (569) '> čju programiranja gospodarske politike. Tudi to je izredno važno za Trst, za njegovo industrijo, trgovino in promet. Prav tako pa bo morala nova vlada voditi politiko, ki ho v skladu z demo- . « in tu tatvuj ]. kracljo in z avtonomijo kra- vrnili domov. Vzpostavitev prijateljskih odnosov med naso federacijo in ZKS bo omogočila nadaljnje preučevanje jugoslovanske stvarnosti V četrtek popoldne se je vrnila v Trst delegacija Avtono- črpen, saj ga zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče po- nine tržaške federacije, ki je drobneje razčleniti. Op. uredn.) bila tri dni na obisku v Ljud- ” ~ ski republiki Sloveniji, kot gost Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Čeprav objavljamo na drugem mestu skupno poročilo, ki je bilo sestavljeno ob zaključku razgovorov in diskusij, sm > smatrali za umestno, da o Tržaška delegacija ki so jo sestavljali italijanski in slovenski tovariši in jo je vodil tovariš Vidali, je prispela v Ljubljano v ponedeljek dopoldne. Na poti so jo spremljali tovariši : Ribičič in Jakopič, ki sta člana Izvršnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ter jevnih ustanov, kar pomeni: ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, v kateri morajo Slovenci dobiti vse tiste pravice, ki jim pripadajo; ustanovitev proste cone v Trstu. Izhajajoč iz vseh teh čini-tel jev, bo tudi naše mesto lahko izreklo svojo sodbo o novi vladi. Trst je mnogo pretrpel in še nadalje trpi zaradi zgrešene in protiljud ske politike, nasprotne splošnemu razvoju. Tržačani, Italijani in Slovenci potrebuje- (Naš sestavek seveda ni iz- . - usmeritev na levo ter o ak- jo novo politiko in zato se bo- tualnih tržaških problemih. ri jo tudi delavci ladjedelnic in pristaniški delavci, 'skupno z vsemi demokratičnimi silami, pod vodstvom naše partije. PAOLO SEMA tem obisku nekoliko obširne- Gorjan. Okrog 11. ure je je poročamo v naši današnji kila delegacija uradno spreje-številki. Zato smo imeli s to- ta na sedežu CK ZKS. Pozdra-varši, ki so sestavljali delega- Vl1 jJ ie. generalni sekretar cije, kratko izmenjavo mnenj ^KS tovariš Miha Marinko (ki in to takoj potem, ko so se J®- kot je znano, tudi predsed- I nik Ljudske republike Slove-i ni je). Sprejemu so prisostvovali tudi drugi visoki pred- j stavniki Zveze komunistov Slo. ! venije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, kot je razvidno tudi iz skupnega zaključnega poročila. Tovariš Miha Marinko je izrekel prisrčno dobrodošlico tržaškim tovarišem, orisal bistvene in splošne poteze jugoslovanske ir. slovenske stvarnosti še .posebej, delovanje ter razvojno pot socialistične stvarnosti. V imenu tržaške delegacije je od-j govoril tovariš Vidali, ki se je zahvalil slovenskim tovarišem za gostoljubje in za topel sprejem. Tovariš Vidali se je šc posebej zahvalil tovarišu Marinku za njegovo obrazložitev. Naš tovariš je nato orisal naloge delegacije med bivanjem v Sloveniji in podčrtal, da ima ta Zborovanje KPI v »Arcobaleno" V nedeljo 11. februarja ob 10,39 bo v tržaškem kinu «Ar-cobaifciio» javno zborovanje, ki ga prireja naša federacija. Na njem bo govoril tovariš Paolo Sema. Obravnaval bo vprašanja o sedanji vladni krizi, o borbi za pre- zlasti o borbah, ki jih vodijo pristaniški in ladjedelni-ski delavci. Tov. Vidali, ki bo predsedoval, pa bo poročal o obisku delegacije naše federacije v Sloveniji. Skupno poročilo o obisku v Sloveniji Delegacija Avtonomne tr- nije in doprinaša k boljšemu i času svojega obiska, tako v žaške federacije KP Italije medsebojnemu spoznavanju Ljubljani kakor tudi v Mari-i- v- rwn r.n ■; n« 7 in razumevanju problemov, boru, je spoznala gospodar- Poudarjeno je bilo, da so ti I sko in družbeno stvarnost kontakti lahko aktiven pri- Slovenije, aktivnost komun spevek k razvoju in boljšim in delavskih svetov, zna-odnosom med narodi Jugo- čilnosti jugoslovanske po-s Javi je In Italije. Taki kon- ! ti v socializem, vlogo, ki jo takti tudi prispevajo k učvr- ! ima ZK Jugoslavije in Socia-stitvi sodelovanja med dve-1 listična zveza delovnega ma deželama, ki med seboj ljudstva, sindikati in druge družbene organizacije pri Poudarjeno je bilo, da je je v dneh od 5. do 7. februarja bila gost Zveze komunistov Slovenije. Delegacijo so sestavljali naslednji tovariši: Vittorio Vidali, Marija Bernetič, Giuseppe Burlo, .... , , - Mario Colli, Giordano Pacco, crocili so ga demokristjani j Lucian Padovan, Davide Peto njihovi zavezniki, ki so | scatori in Alojz Pirc teUi popolno prosinosi veli-. Delegacijo je sprejel se- mejita Mto monopolom, da so se1 kretar CK ZK Slovenije to-P°lastili neomejene oblasti. I variš Miha Marinko v pri-tot in vsa dežela sta drago ' sotnosti tovarišev: Alberta teačala delovanje teh mono- Jakopiča, Borisa Kraigherja, IXrlov. Trstu se še vedno negira Zgodovinska vloga, ki jo ima, ^dnosno bi jo moral imeti, ztoto se tu nadaljuje izselje-tonje zaradi nejasnih per-sPekliv, brezposelnosti, ome-tevanja demokracije in za-‘adi diskriminacij, ki zade-ajo zlasti slovensko prebi-valstvo, ki ne uživa pravic, te'-'dvidenih v republiški u-' a'd in v mednarodnih spo- tozumih. Ivana Regenta, Mitje Ribičiča, Vide Tomšič, Marije Vilfan in Boga Gorjana. Razprave in razgovori so potekali v prisrčnem tonu. b°rt~ proti [ izboljšanje odnosov zlasti ; savlJI pomembno za področje, na ] Delegacija Avtonomne tr-katerem žive Italijani in Slo- žaške federacije KPI je po-venci in da to sodelovanje vabila delegacijo ZK Slove-odgovarja pozitivni tradiciji, nije. da obišče Trst kot gost ki je bila učvrščena v času te federacije. Ljubljana 7. feb. 1962. Podčrtan je bil pomen kontaktov med Avtonomno tržaško federacijo KPI in Zvezo komunistov Slovenije in pomen nadaljnjih izmenjav V svojem tridnevnem obisku v Sloveniji je delegacija Avtonomne tržaške federacije KPI obiskala nekaj indu- različnih delegacij, kar Vse , sirijskih objektov, kmetijsko prispeva k razvoju prijatelj- posestvo, Visoko šolo za po-skih zvez med prebivalstvom | litične vede in nekatera dru-Tržaškega področja in Slove- j ga podjetja ter skupnosti. V prijateljske odnose, člani tržaške delegacije so nato vprašali za pojasnila o raznih problemih. Na razna vprašanja so izčrpno odgovarjali tovariši Marinko, Vida Tomšič, Marija Vilfan, Boris Kraigher in Albert Jakopič. Nato so voditelji ZKS povabili delegacijo na kosilo, ki je potekalo v prisrčnem ozračju. Popoldne si je naša delegacija ogledala Ljubljano. Obiskala je tudi muzej osvobodilne borbe delegacija namen : Z velikim zanimanjem si je o-vzpostaviti z voditelji, tovariši gledala skrbno urejene doku-m ljudstvom Slovenije trajne I mente, slike, grafikone itd., ki zelo prepričljivo prikazujejo velikanski delež, ki ga je dalo slovensko ljudstvo v borbi pro-J fašizmu in nacizmu. Ob zaključku ogleda tega muzeja (in ta epizoda potrjuje v kakšnem duhu so se vršile naše konverzacije) je tovariš Vidali pripomnil, da bi bilo prav, Liko bi na razstavi dokumentirali dva aspekta borbe Slovencev proti fašizmu in sicer borbo Slovencev' pred jn po fašističnem pohodu na Rim ter delež, ki so ga dali slovenski borci v španski državljanski vojni. Voditelji muzeja so, razumevajoč smisel pripombe, izrazili željo, naj bi to pripombo zapisali v spominsko knjigo, v katero se podpisujejo obiskovalci. 6. februarja je naša delegacija obiskala Maribor, kjer so Jo sprejeli na sedežu okrajnega komiteja ZKS. V Mariboru je naša delegacija obiskala tovarno avtomobilov «TAM», ki izdeluje kamjone in avtobuse. Po bežnem obisku raznih oddelkov te tovarne so se naši Tovariši dalj časa zadržali v pogovorih z voditelji ZKS, ki delajo v tem podjetju, s predstavniki delavskega sveta in sindikatov. Razvila se je živahna diskusija. Naši tovariši so postavljali razna vprašanja, na katera so dobili izčrpne odogovore. Diskusija ni bila 'protokolarnega značaja ampak je potekala v luči objasnjevanja konkretnih primerov vsakodnevnega življenja, razvojnega procesa proizvodnje, delavskega samouprav- Izgradnji socializma v Jugo- Ijanja, formiranja delavskih svetov v oddelkih (ki obstajajo poleg osrednjega tovarniškega odbora), vloge sindikatov, vloge ZKS v tovarni, odnosov med tovarno in komuno itd., itd. Tovarna «TAM» zaposluje sedaj 4.200 delavcev in se stalno širi. Po osvoboditvi je iz lastnih sredstev zgradila 1.430 stanovanj za delavce, ki so v njej zaposleni. Med kosilom na Pohorju (ki je znana turistična točka, do katere se povzpne z vzpenjačo), kakor tudi po kosilu se je delegacija razgovarjala z voditelji komune Maribor-center (Maribor je namreč razdeljen v tri občine) o komunalnem u-stroju, o oblikah demokracije, o odnosih med tovarnami hf komuno, o vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva, o organizaciji mladine in žena in o raznih drugih problemih, ki so v zvezi z življenjem komune in z izgradnjo jugoslovanske poti v socializem. V imenu naše delegacije sta se mariborskim tovarišem zahvalila tovariša Marina in Burlo. Proti večeru so naši tovariši obiskali drugo veliko industrijsko podjetje, tovarno aluminija «Boris Kidrič» v Kidričevem, ki se nahaja v bližini Ptuja. Ta tovarna dobiva surovine po večini iz Dalmacije. Po ogledu raznih oddelkov iu zlasti velike hale, se je delegacija razgovarjala s predsednikom delavskega sveta in z direktorjem podjetja, ki sta o, risala razne faze razvoja podjetja, ki proizvaja 20 tisoč ton aluminija in 55 tisoč ton aluminijevega oksida na leto. To vama je še v fazi razvoja in jo neprestano širijo. Danes je v njej zaposlenih 1.700 delavcev. Zvečer je delegacija obiskala veliko ptujsko vinsko klet katere zmogljivost znaša 401* tisoč litrov. Ta klet izvaža sortirana štajerska vina tudi v tujino. 7. februarja je naša delegacija obiskala veliko kmetijsko podjetje «Agrokombinat», ki se nahaja v bližini Ljubljane. To (Nadaljevanje na 8. strani) 0 stanju V partiji Ustvarimo množično partijo Na osnovi nodatkov o do- vi Centralni komite in Centralna kontrolna komisija KPI sta na svojem zadnjem skupnem zasedanju razpravljala o stanju v partiji. Poročilo je podal tov. Berlinguer. Na zasedanju je bila spi-ejeta resolucija. Izvleček te resolucije objavljamo na tem mestu. CK in CKK KPI sta odobrila dokument tajništva partije o sklepih, ki jih je sprejel in o problemih, ki jih je načel XXII. kongres KP Iz resolucije, ki sta jo sprejela CK in CKK KPI družbene organe. Te perspektive nudijo nov dokaz velikih možnosti za razvoj socializma v sedanjem zgodovinskem obdobju, za katerega je značilen po eni strani zaton kapitalizma in propad kolonializma, po drugi strani pa naraščajoča sila socialističnega sistema, kj no treba pospešiti obnovo in okrepitev partije. Potrebno je, da se iz bojev množic, ki se bodo samostojno razvijale na različnih področjih in iz razprave o programih in problemih, ki jih morajo sprožiti komuni- Na osnovi .podatkov o: dosedanjem poteku kampanje za včlanjevanje, danes lahko že naredimo konkretne zaključke. Številne sekcije so včlanjevanje za leto 1962 že opravile. V mnogih sekcijah so bile članske izkaznice že razdeljene. Druge sekcije so že blizu cilja in le malo je tistih, k zaostajajo v tem pogledu. Sekcije, ki so do sedaj stoodstotno obnovile članske Nekaj podatkov o včlanjevanju za leto 1962 razprave med tovariši in med osnovnimi organizacijami, v vrstah delavskega vjetske zveze. sti s člani drugih političnih! izkaznice za leto 1962, so na-| formacij m vsem javnim s]ednje. Križ Devin> Bolju-_3n splosno, po- - > j li lično gibanje za novo via- ! fùrn!-CnmZv]?aC1 sud?šča st I I Na ta način je tesno poudarjena medsebojna odvi- in demokratičnega gibanja. measenojna odvi- la dokument je med dru-1 f osl'. k] obstoJ,l med J darskim napredkom, udelež- gim omogočil zavrnitev na-| naprea“m.' udelez- padov na ZSSR in na komu- I g°T' nistično gibanje, ki so ga1 va m socialistične de- sprožilt nasprotniki. Razpra- kaTr ?° C,UJ^Z,g°' ve so omogočile boljše po- d°^S,ko p[evlad° le nad ka-znavanie in raznmevnnie 1 teroko11 obliko meščanske sovjetskega programa o pre- j konlressa^KP SZ^daieh^1' hodu v komunizem, dale so : k° n^ ^ if^V il '1 t0’ vzpodbudo za preučevanje i KpT kl-.J0 ^Sn?Jni.h_yPi'?ŠanLn,aše .d°- tei' koncepciji o itlbjanS! poti v socializem. do. za usmeritev, ki so za- ; kovlje- Sv' ,rvan' Roco1' Ba' dela velike monopole da se ( nera> Elizejske poljane, Sv. zajančijo svoboščine delav-1 A,0.iz> Milje, Rojan, Prosek-skim množicam, dvigne nji j Kontovel in ženska celica v hovo življenjsko raven in ; Ricmanjih. be, ki se nanašajo na boj proti imperializmu, na miroljubno sožitje, na nova pota, ki bodo omogočila napredovanje v smeri socializma, na obsodbo kulta osebnosti in napak, do katerih je prišlo v preteklosti. Kot pravilna in učinkovita se je pokazala metoda vzpodbujanja k razpravam, obravnavanje nesoglasij in različnih mnenj. Te metode je potrebno nadaljevati, še nadalje poglabljati preučevanja in raziskovanja novih vprašanj, ki se pojavljajo. Skrbeti je treba, da se pojasni in odstrani razloge za dvoumnost in nesoglasja, ki bi še lahko bila. CK in CKK KPI sta še en-grat poudarila nujnost, da vsaka komunistična partija popolnoma samostojno in s polnim čutom odgovornosti izdela lastno politično akcijo. Izhajajoč iz samostojnega načrta za politično akcijo je mogoče doseči širšo mednarodno enotnost. Toda širina in raznolikost postavljata nove probleme in zahtevata širšo razčlenitev v akcijah komunističnih partij in v delavskih ljudskih organizacijah. Razprave, ki jih je organizirala naša partija, so se u-deleževali člani partije in javno mnenje. Te so razblinile domneve o neki dozdevni krizi po XXII. kongresu. Partija se je prekalila v odprtih razpravah in je pridobila na ugledu. Enotnost in politična sposobnost partijskih organizacij sta se okrepili in razširili. Novi sloji delavcev in demokratov so spoznali pravo stran naše partije, seznanili so se z njeno linijo in s cilji njene borbe. CK in CKK pozitivno o-cenjujeta način kako je bila vodena razprava in njeno vsebino. Treba pa je priznati, da ta razprava ni bila povsod dovolj široka in poglobljena. V nekaterih primerih je bila razprava izmikajoča, včasih preučevanje problemov, ki jih je nakazala kritika Stalinove osebnosti ni bilo posavljeno v okvir pozitivnih ocen zgodovinskih dosežkov socialistične družbe in razvoja v smeri komunizma. CK in CKK sta še enkrat poudarila pomen in važnost sklepov, ki jih je sprejel XXII. kongres KP SZ, da bi zagotovil vzporedno z graditvijo materialnih osnov komunizma nadaljevanje demokratičnega razvoja sovjetskih ustanov in preobrazbo diktature proletariata v državo vsega ljudstva in v perpektivi na postopen prenos državnih funkcij na CK in CKK KPI sta še enkrat poudarila, da obstaja j boj za mir, za pogajanja o ! Nemčiji, za začetek pogajanj o razorožitvi in prepoved atomskega orožja najnujnejša naloga. Mednarodna napetost je še vedno zelo velika ZDA in zahodne sile niso začele resnih pogajanj s SZ. LR Kitajska še vedno ni bila sprejeta v OZN. Od Konga pa do Alžirije se skušajo obdržati na nogah najbrutalnejše oblike kolonializma in napredek neokolonializma. S pomočjo takoimenovane atomske NA TO se skuša dati nuklear no orožje Bonnski Nemčiji. Razprava, ki jo je sprožil XXII. kongres KP SZ je treba razširiti na vsa vprašanja našega delovanja pri kritičnem in samokritičnem iskanju kaj je pomanjkljivega in zapoznelega v naših akcijah, v zavesti, da je nuj.. njihovo politično težo. V smeri tega cilja je treba hitro mobilizirati vso partijo s pozitivno akcijo in kritiko, boreč se proti manevrom, s katerimi se hoče razdvojiti delavsko gibanje in povezujoč se s pomočjo pobude za enotnost z vsemi silami, ki želijo obnovo, da hi dosegle resnični preokret na levo. Prijatelj, ki na volitvah voliš za komunistično listo, ali si pomislil kdaj, da bi tudi ti lahko postal član komunistične partije? * * * Vpiši se v partijo in tako boš podprl njene borbe! K tem sekcijam moramo prišteti še nekatere tovarniške celice in celice raznih strok, ki so stoodstotno obnovile članske izkaznice. Sem spadajo celice sledečih podjetij ali strok : Tržaški arzenal, ILVA, ACEGAT, Tovarna strojev, Orion, Splošna skladišča, Aquila in ladjedelnica Sv. Roka. Tudi ristaniščniki, ki dčlajo na kopnem in tesarji so že zaključili včlanjevanje. Na novo vpisanih članov je do sedaj skupno 135. Ako primerjamo te podatke s podatki iz leta 1961, iv gotovimo, da je bilo včlanjevanje v celotni federaciji izpolnjeno za 80%. Tu naj navedemo še podatke iz nekaterih sekcij na podeželju. V sekcijah, ki jib navajamo je položaj sledeč: Opčine 95%, Trebče 95%. Repentabor 95%, Nabrežina 70%, MaČkolje 50%, Log 60%. Iz drugih sekcij še ni točnih podatkov. Na splošno so dosedanji rezultati pozitivni, zlasti še, ako poštevamo dejstvo, da vitvi izkaznice poravna celoletna članarina in nabavi tudi podporna značka. Kljub temu, da predstavlja to dejstvo večje finančno breme za mnoge tovariše, ni zavr-lo rednega poteka kampanje za včlanjevanje. Nujno je, da se v najkrai šem času zaključi obnavljanje članskih izkaznic v vseh sekcijah. To je naloga, ki se postavlja zlasti tistim sekcijam, ki niso še blizu cilja. Ko bo to delo zaključeno, se morajo vse sekcije lotiti nalog druge faze letošnje kampanje, to je vpisovanja novih tovarišev, tako v partijo kot v organizacijo komunistične mladine. Pogoji za delovanje na tem področju so ugodni. Naša partija potrebuje novih mladih moči. To velja za mesto in za podeželje. V našo partijo moramo pritegniti večje število mladine in žena, medvsem delavcev in delavk, več obrtnikov in malih trgovcev. Le ako bomo o storili, bomo lažje in u-spešneje izpolnjevali politične naloge med vsemi sloji prebivalstva; le tako bodo uspešnejše naše borbe za mir, za ustanovitev dežele, za gospodarski razvoj, za narodnostne pravice Slovencev in za preusmeritev italijanskega političnega položaja na levo. Potrebno je, da organiziramo večji del naših volilcev, :aterih število se je v zadnjih letih povečalo tudi na našem ozemlju. Vzporedno s povečanjem števila volil cev za KPI se more povečati tudi število članov naše par- j je bil letos uveden sistem, j tije. Jasno pa je, da to tega j po katerem se že ob obno-| ie more priti samo od sebe. za dosego tega cilja so potrebne politične in idejne ter skrbno pripravljene akcije sekcij in celic. Zato je potreben poseben načrt za re-krutacijo, ki mora biti izdelan na osnovi sedanjega organizacijskega stanja sekcije, pogojev, v katerih ta de-uje, možnosti, k: obstajajo rajonu, vasi ali tovarni. U-poštevati je treba potrebo, da se sekcije številčno razširijo, aj ti le tako bodo lahko prisotne v vseh conah svoje pri-1 stoj nos ti, v vseh kategorijah prebivalstva, med Slovenci in med Italijani. Načrt mora imeti točen cilj, katerega je treba doseči v letu 1962. Potrebno je torej, da se vse etape dela, vse pobude in vsi ukrepi resno izpolnjujejo. Tak načrt je treba periodično preučiti in kontrolirati njegovo izpoljnjevanje. Le tako se bo mogla razviti kampanja za rekrutacijo in le tako bo ta kampanja rodila rezultate, ki si jih postavlja naša federacija v letu 1962, zato, da bo postala tudi pri nas v resnici mno žična partija. DAVIDE PESCATORI Posl. Vidali je interveniral za slovenske šolnike Pred vsedržavno konferenco komunističnih žena V teku so priprave na tretjo vsedržavno konferenco komunističnih žena. Na tej konferenci bodo, žene razpravljale o problemih, ki jih v prvi vrsti zanimajo. To bodo storile na osnovi temeljite analize položaja, v katerem se nahajajo ženske množice, na osnovi sprememb, ki so nastale tudi na področju gospodarskega, socialnega in političnega u-s troj a. Tudi tržaške komunistke se pripravljajo na to konferenco. Nanjo se pripravljajo s temeljitim preučevanjem položaja na našem ozemlju. V zadnjih letih so nastale značilne spremembe tudi pri nas. Značilnost tega obdobja je v zaposlitvi ženske delovne sile. Odstotek žena v proizvodnji na vsedržavni ravni se je povečal od 24% na 27%. V Trstu je ta odstotek nižji, saj znaša udeležba žena v proizvodnji še vedno 24%. To je pripisati kritičnemu gospodarskega položaju, ki obstaja na Tržaškem ozemlju. Na industrijskem podro-čju se je ženska delovna si- la bolj povečala kot pa moška delovna sila. V kmetijstvu na splošno prevladujejo žene ter nadomeščajo moške, ki iščejo zaposlitve v industriji. Kapitalisti se poslužujejo ženske delovne sile ker je ta primernejša za sodobno tehniko in je seveda manj plačana. Toda dejstvo, da so žene primorane, da večji del časa prebijejo v proizvodnji, postavlja nove probleme delovnega časa, u-reditve gospodinjskega dela, šole' in vzgoje otrok itd. Povečanje števila ženske delovne sile v proizvodnji sili žene v borbo za svojo emancipacijo. Akcija naše partije na tem področju je prisilila drage stranke da so se začele zanimati za ta problem. Ni se pa vzporedno s tem razvilo tudi politično življenje in ne borba za demokracijo. V našem mestu obstajajo določene kategorije, ki zaposlujejo v glavnem žensko delovno silo. Danes je pri nas zaposlenih več žena nego moških n. pr. v kovinarski industriji, kljub temu, da so prav velike kovinarske tovarne dejanska hrbtenica žinskih dolžnosti, v večji me-tukajšnjega delavskega giba- > ri udeleževale bojev za splo-nja. Tudi zaradi tega je po- | šne cilje partije in to prek trebno, da še bolj poglobimo' svojih diferenciranih aktiv-probleme ženske delovne i nosti ter izhajajoč iz téme sRe. ženske emancipacije, ki se Ker je žena primorana, da povezujejo s strukturnimi re-prebije večji del časa v pro- formami in z demokratič-izvodnji se postavljajo, to- nim ter ekonomskim razvo- rej, novi problemi, o katerih sem zgoraj bežno spregovorila. In to so problemi, o katerih sedaj razpravljajo tržaške komunistke. V borbah proti ofenzivi monopolov — na škodo ze-na-delavk —, v borbah proti politiki krščansko demokratske stranke, ki ni spremenila svojih političnih in socialnih struktur, je naloga naše partije, da razvije svoje akcije in da nudi velik delež v naporih, da bi ženske množice povečale svojo politično in ideološko zavest ter se v večji meri zavedle svojih pravic. V tem pravcu je treba tolmačiti pobude naše partije tudi na območju naše federacije. Doseči je treba to, da se bodo naše žene, ne da bi zanemarjale svojih dru- jem. V vseh teh akcijah mora naša partija stopiti ven iz ozkega kroga. Ustvariti se mora nova politična enotnost, zato se je treba obrniti tudi do katoliških žena in do drugih političnih gibanj. Iniciative žena in naše partije morajo imeti sledeče bistve-vene cilje: Zaposlitev in plače ženskih množic, žensko delo in organizacija šole ter socialnih uslug; moralni problemi družin in bistveni problem borbe za mir, zakaj samo mir lahko zajamči uresničitev teh ciljev. Tu so nakazani poglavitni politični in socialni problemi o katerih mora naša partija v sedanjem času razpravljati v vseh svojih organizmih. MARIJA BERNETIC Poslanec Vidali je naslovil pismeno vlogo ministru za javno vzgojo, v katerem ga vprašuje, ali bo raztegnil predpise o natečajih za di-| daktično usposabljanje, Id veljajo na šolah z italijanskim učnim jezikom, tudi o» šolnike, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom. Kot je znano so se slovenski profesorji doslej lahko udeleževali natečajev samC za poučevanje na šolah z italijanskim učnim jezikom Zato niso imele šole s sle venskim učnim jezikom tega jamstva o kvaliteti šolnikov. Zaradi tega se je naš po slanec obrnil na ministra h1 ga vprašal ali bo razpisal tudi natečaje v slovenščini z* usposabljanje slovenskih šol’ nikov za pouk raznih predmetov na šolah s slovenskim učnim jezikom. Intervencija za radio Trst A Poslanec Vidali je vpraša1 tudi ministra za državne U deležbe in za turizem, ai> mislita kaj ukreniti, da s1 zagotovi polno delovanje re dijske postaje Trst A, iti oddaja v slovenskem jeziku Zato bi morali ponovno nakazati iste vsote, kot so bil* nakazane pred zadnjim sW čenjem izdatkov. Le tako s* bo lahko zagotovil neokrnjed program omenjene radijsk* I postaje. -o & & Mz? Z, a'% £ > VTISI S KUBE Luis Filipi» Angeli je svojevrsten lik perujskega pisatelja, novinarja in diplomatu. Povsod, kjer je deloval, je pustil za seboj sledi svojega osebnega sloga. Kot stalni predstavnik perujske republike pri Organizaciji združenih narodov (to mesto je zapustil v znak protesta proti perujski vladi, zaradi žalitve outriotskih čustev), kot pisec knjige «Obljubljena dežela» (ki mu je prinesla leta 1959 najvišjo perujsko nacionalno književno nagrado) in kot novinar je znal na prepričljiv, humorističen način bičati socialne krivice, ki se godijo izkoriščanim in zatiranim, Luis Filipe Angeli se je že kot urednik lista «Li-bertad», ki je glasilo perujskega naprednega socialnega giban ja, odločno zavzemal za stvar kubanske revolucije. Da bi s v še večji meri posvetil stvari te revolucije je zapustil Ust in sedaj sodeluje pri uradni kubanski tiskovni agenciji ter piše za list «Prensa Latina». Kubanska revolucija je kot neukrotljiva reka, ki izboljšuje Ameriko. Nihče ne bo mogel ustaviti njenega toka, saj Kuba m sama... j ruševinah barikad, ki so jih ’ prej ločevale. Kubanska žena je našla skupno mesto v j borbi z možem, kubanski narod je zopet pridobil to, kar je bilo nekoč njegovo, ne da hi bil tisto uničil ; kubanski otroci so deležni oskrbe in vzgoje; prebujene so bile etične in moralne vrline s kolektivnimi oblikami, ki si jih niti ne moremo predstavljati. Zato se prijetno počuti ! vsakdor, ki pride na Kubo I Vse kar vidimo na Kubi, ; vzbuja občudovanje in presenečenje. Tu vidimo pet- «Prvi vtis, ki sem ga dobil, ko sem stopil v stik s kubansko revolucijo — in ^načilno je, da tak vtis dobijo vsi latinskoameriški o-biskovalci Kube — je bil ta, da se na Kubi uresničuje Pravi čudeš. Vse kar vidimo na Kubi — tako nadaljuje Luis Filipe Angeli kolektivne kme-Kie, oborožene vojake, to varne, organizacije itd., nas sproščuje in naravnost oma-tnlja. Zdi se nam, da sanja-[Po o uresničitvi naših upov *n problemov na socialnem, ekonomskem in političnem torišču, to je o problemih, ki potiskajo naša ljudstva v zaostalost in bedo. Cilci, Bolivijci, Argentinci, Panamci in drugi latinskoameriški obiskovalci Kube so soglasni v ugotavljanju ene-Sa in istega zla: privilegijev, .. 50 jih deležne krajevne o-bgarhije, podprte od vojske m klera in ki le tako lahko ohranjajo svoje jankerske Položaje ter so deležne var-nosti v zameno za osovraže-n°st. Vse to pa dovaja po-vsod do enakih posledic, ki so: beda, neomikanost, otročka umrljivost, lakota, ne-c “veški pogoji življenja in splošna obupanost. Toda vs» to. sili množice k politiza-t-tJt, k združevanju ljudskih oj e v ter k odločnemu skle-Pu' da se napravi enkrat za vselej konec fevdalnim si stemom kapitalizma. Zaradi tega so narodi Latinske Amerike na strani kubanske revolucije. V tej afi-Jiaciji, ki je po eni strani tbtuitivna, je treba iskati so-tOdnost problemov, ki jih je •soba rešila z revolucijo. olj kot up, je danes Kuba stvar bodočnosti. A Kjì;(eri koli obiskovalec iz ezel Latinske Amerike ki Pride na Kubo, bi povedal ono m isto stvar. Družba, kakršna je naša, v kateri so indje anahronistično ločeni P? spolu, verskem prepričanju ali socialnem položaju, nam zdi kot prava mora, Ko vidimo kako so na Kubi Pobrateni belokožci s črno-in mulati, ko se ugoto-L kako so se vsi povezali na nam jo daje zgodovina, Naše so bile njene težave, naši so bili njeni mučeniki, zato morajo biti naše tudi njene zmage in njene izkušnje. Toda Kuba ni več otok. Z j njo se spajajo kot mostovi pogledi in misli vseh svobodnih ljudi in vseh tistih, ki želijo biti svobodni. In spet se moje misli vračajo v mojo domovino, v Peru, ki ima to žalostno prvenstvo, da je med najbolj zaostalimi deželami Amerike, in je še vedno fevd maloštevilnih samozvanih izvoljen- Kubanska revolucija je kot neukrotljiva reka, ki fer-tilizira. Ameriko. Tako je zapisal perujski pisatelj, Angeli v članku, ki ga objavljamo. Kuba ne izvaša svoje revolucije in niti nima tega namena. Toda njen duh se širi po latinskoameriških državah, kjer vlada tiranija. Množice zatiranih narodov gledajo v kubanski revoluciji izhodišče k rešitvi, k osvoboditvi. Zato je gibanje Fideia Castra deležno zelo velikih simpatij. Medtem, ko se je vršila konferenca ameriških držav v Punta del Este je prišlo do velikih manifestacij za Kubo tudi v Boliviji. Gornja slika kaže nastop policije v mestu La Paz proti manife-stantom za Kubo. najstletnega miličnika, ki ' cev kateri predstavljajo le stoji z blestečo brzostrelko žalost za široke ljudske mno-na straži in se zaveda svoje žice. V Peruju so teptane socialne odgovornosti, de- vse pravice in se povzročajo lavca, ki dialektično brani vse mogoče krivice. Pred-svojo revolucijo, kmeta, ki sednik vrhovnega perujske-poje med setvijo v rado- ga sodišča je v nekem go stnem pričakovanju, da mu bo bogato obrodila. Kubanski narod si je postavil nalogo, da se zgodovinsko dvigne, da nadoknadi izgubljeni čas, ter uživa srečo, ki mu zgodovinsko pripada. Kuba je v celoti zrevolucio-nirana in je nepremagljiva. Ko sem vse to videl, sem pomislil na perujske Indijance, ki so še vedno zatirani. Ko sem obiskoval kubanske šole sem se spomnil na perujske otroke, ki tavajo voru dejal, da zaradi čudnih okoliščin ni v zadnjih tridesetih letih niti en Indijanec zmagal na procesu. Perujski Indijanci niso nikoli i-meli prav in to ne zaradi ozke pristranosti ali podkupljivosti sodnikov — kar je tudi ena izmed bolečih ran — marveč zato, ker so zakoni taki, da siromakom (uporabljam to poniževalno besedo iz slovarja zahodne demokracije) ne priznavajo pravice, da bi protestirali. zapuščeni po cestah, ker ni Za Indijance ni dela ne šo zavodov zanje; spomnil sem in ne bolnišnic. Zanje ni pra se na razcapane in sestradane človeške okostnjake, ki po ulicah perujskih mest prodajajo loterijske listke in ponujajo časopise ali čistijo čevlje, ker drugega ne znajo delati in ker jim nihče ni dal nikoli knjige v roke, da bi se iz nje kaj naučili. Kubanska revolucija je kot neukroljiva reka, ki fer-tilizira Ameriko. Mi ne moremo biti le nemi opazovalci na bregovih te reke. Potrebno je, da skočimo v njene valove, ako hočemo biti ,£U11Lt. .VC0C1JtI deležni njenega herojskega , pričakovanja? toka, zakaj Kuba ne izvaža svoje revolucije in niti ne zahteva pravice, da bi jo izvažala. Revolucija je naša, do nje imamo pravico, saj vice, ne usmiljenja. Vendar pa je Peru «demokratična» država, kjer se vršijo volitve in kjer se poveličuje domovina v imenu ljudstva in za ljudstvo. Toda ko perujski kmet protestira, ga «čuvarji javnega reda» ubijejo, če perujski delavec reklamira, ga vržejo v ječo in obsodijo z utemeljitvijo, da so ga komunisti za to z zlatom plačali. Kako bi, torej, ne mogli videti na Kubi izredne mešanice veselja in zavestnega (Povzeto iz informacijske revije ki jo izdaja veleposlaništvo Kube v Rimu). f zadnjem carni sc, zapel mnogo govori in piše o Kubi. 1‘roblem Kube je takore.koi na dnevnem redu politične pozornice. Kot je znano je lanski protirevolucionarni napad na ta otok zelo neslavno propadel, četudi ga je podpirala vsa združena reakcija in v prvi vrsti ameriški impenalisti ter njihovi priveski. Zato so pristopili k snovanju drugih metod sovražnih akcij proti Kuhi. Cilj vseh teh akcij je: zadušiti zmagovito kubansko revolucijo, ki hoče zgraditi socializem v deželi. Cilj je zatreti duh kubanske revolucije, ki se vedno bolj uveljavlja zlasti v malih državah Srednje in Južne Amerike. Pred kratkim je bila v Punta del Este konferenca predstavnikov držav ameriškega kontinenta. Združene države Amerike so računale s tern. da bodo na tej konferenci odločno prevladale in vsilile svojo voljo vsem ostalim ameriškim državam. Toda to se ni zgodilo. Več latinskoameriških držav se je postavilo po robu tem nameram. Med temi so tudi velike države, kot n. pr. Brazilija in Mehika. Zaradi tega so morale ZDA napraviti korak nazaj, čeravno niso bile povsem premagane. Argentina, ki se je postavila na strun tistih držav, zagovo-nic Kuhe, se je sedaj znašla v notranjem kritičnem položaju. Kljub temu pa se nekaj hudega pripravi ju. Postavlja se vprašanje, kaj hočejo doseči ZDA z organiziranjem blokade okrog male kubanske republike? Trdijo sicer, da hočejo preprečiti dovažali je orožju na ta otok. orožja, ki naj hi prihajalo iz dežel socialističnega taboru in ki naj bi bilo namenjeno tudi upornikom v drugih latinskoameriških državah. Toda govori se tudi o ojačenju vojaškega oporišču, ki ga imajo ZDA na Kubi. Du bi ZDA to opravičile pred svetovnim javnim mnenjem se zaganjajo proti dozdevnim oporiščem, ki naj bi jih imele na Kubi dežele socialističnega tabora. Toda teh oporišč, kot je znano, pa na Kubi ni. To je slovesno potrdil tudi kubanski predstavnik v OZN, ki je podčrtal, da je edino tuje vojaško oporišče na Kubi tisto, ki ga imajo ZDA. Toda v zadnjem času skušajo ZDA mobilizirati proti Kubi celo NATO. kar pa je seveda zelo resna zadeva. Zato je povsem upravičena velika zaskrbljenost vsega miroljubnega svetu. Kdo je Adolf Heusinger Pri pregledovanju dokumentov, ki so jih našli v vojaških arhivih nacistične Nemčije, ji* prišlo na dan. da je Adolf Heu. singer, bivši operativni komandant generalnega glavnega stana kopnih sil nacistične Nemčije, zagrešil zločine, zaradi katerih bi moral biti obsojen. Najdeni dokumenti neizpodbitno dokazujejo, da je Heusinger, ko je poveljeval hitlerjevski Wehr. maeht. neposredo sodeloval pri pripravljanju in uresničitvi h-gresije proti Sovjetski zvezi. Veliki Britaniji, Jugoslaviji, Fran eijl, Grčiji in proti drugim evropskim državam. Neposredno je sodeloval tudi pri elahora-ciji načrtov za zasedbo Švice. Na temelju določil o mednarodnih zločinih, ki veljajo za ves svet, ta dejstva predstavljajo zločin proti miru. Heusinger je povzročil posebno hude zločine proti sovjetskemu ljudstvu. Ugotovljeno je, da je od avgusta 1942 vodil ka. zenske operacije na sovjetskem ozemlju. Organiziral je krvave represalije nad civilnim prebi-vastvom. Na ukaz Heusingerja so kazenske ekspedicije množično ubijale vojne ujetnike, streljale talee, vštevši žene. o-troke in starčke in do tal podirale cele vasi. 26. julija 1940 je bil Heu-singer pooblaščen, da izdela načrt za napad na Veliko Britanijo. Načrt za zasedbo Velike Britanije je bil izdelan že 30. avgusta istega leta. En mesec kasneje je Heusinger predložil glavnemu stanu poročilo o pripravah za izkrcanje na britan-skih otokih. Istočasno so bila izdelana podrobna navodila za vojaške enote, ki naj bi se udeležile agresije. Med drugim je bil izdelan načrt, po katerem naj bi v Veliki Britaniji postavili na oblast teroristični režim. ki naj bi zatrl odporniško gibanje. Izdelan je bil celo o-snutek apela, ki je bil name njen britanskemu prebivalstvu, v katerem je med drugim rečeno: «Britansko ozemlje, zasede- no po nemških oboroženih silah. spada pod nemško vojaško upravo». V osnutku apela je tudi opomin britanskemu prebi. valstvu, v katerem je med drugim rečeno: «Sleherno nepremišljeno dejanje, vsaka oblika sabotaže, kakršen koli aktiven ali pasiven odpor proti nemškim oboroženim silam bo zadel na najostrejšo represalijo... Hovzročitelji teh dejanj bodo neusmiljeno kaznovani s smr-tjo». Ta opomin je napisal sam Heusinger. Priprave na vojno proti Sov- Kot sodelavec Hitlerja je osebno delal agresivne načrte in zagrešil zločine proti človeštvu in proti miru. Danes je v službi NATO jetski zvezi so preprečFe hitle-rjaneem, 11a bi uresničili načrt, ki ga je izdelal Heusinger leta 1940. Kljub temu pa je Heusinger vztrajal v svojih poskusih, da bi dobil privoljenje za uresničitev načrtov za podjarmljenje Velike Britanije. Maja [941 je predložil še druge načrte za liapad na Veliko Britanijo s francoske in norveške obale. Heusinger je izdelal tudi zloglasen načrt za invazijo na ne* zasedeni del Francije in 10. decembra 1940 je ta načrt preložil v odobritev vrhovnemu poveljstvu. Iz dokumenlov, ki so jih na. šli v nacističnem glavnem stanu je jasno razvidno, da je hitlerjevska Nemčija imela namen zasesti tudi nevtralno Švico. Te. ga načrta ni uresničila zaradi napada na Sovjetsko zvezo. Izdelava načrta za napad na Švico je bila poverjena prav Heu-singerju. Ta načrt je predvideval med drugim naslednje: Na določeni dan bo dvanajsta armada na dolgi črti istočasno prekoračila švicarske meje in z bliskovito naglico premagala švicersko vojsko. Zasedla bo glavno mesto, vsa okoliška in. dustrijska središča, središče voj. ue industrije pri Solothurnu in Luzernu, industrijska področja v okolici Zurihn in druga važna področja. Operacije bodo morale bili tako izpeljane, da bo- do preprečile morebiten umik švicarske vojske na gorata področja dežele«. 4. oktobra 1940 je poveljstvo armad «C» poročalo o načrtu operacij imenovanih «Tannen-baum». V tem poročilu je med drugim rečeno, da bo «nemški napad povsem presenetil Švico in zagotovil nagel poraz njene vojske, ker se bo Nemčija po-služila velike sile». 27. marca 1941 je Hitler skli-eal posebno konferenco, na kateri so govorili o položaju v Jugoslaviji. Te konference se je deležil tudi Heusinger. Na njej je Hitlei tako poročal: «S političnega vidika je zlasti važno, da se napad na Jugoslavijo izvede z največjo krutostjo in da se to državo porazi z bliskovito naglico. S tem bomo ustrašili tudi Turčijo in omogočili ka. snejše operacije proti Grčiji». Zločini, ki so jih hitlerjevei zagrešili v Jugoslaviji in Grčiji so zelo dobro znani. Številni avtentični dokumenti, kot n.pr. Hitlerjev ukaz št. 25 z dne 25. marea 1941 za invazijo na Jugoslavijo, brzojavka generalnega glavnega stana, ki je vodil operacije O.K.W. z dne 31. marca istega leta in razni ukazi po-trjujejo, da je Heusinger osebno pripravljal načrte za napad na Jugoslavijo in Grčijo. Heusinger je imel važno vliv go tudi pri izdelovanju načrtol za napad na Sovjetsko zvezo. To nič nič čudnega, saj je bil zelo tesno povezan s Hitlerjem in je bil deležen njegovega zaupanja. Avgusta 1940 je bil Heusinger povabljen na neko razpravo o takoimenovanem «ruskem vprašanju» in septembra istege leta se je lotil pripravljanja na Črtov za razporeditev oborože nih sil ob sovjetski meji. Proti koncu 1940 in v začetku 1941 je pripravljal direktive za vojaške enote, ki so bile na meji s Sovjetsko zvezo. Osebno j« nadzoroval izvajanje teh direktiv. Kot smo že omenili vse gori navedeno potrjujejo številni do kumenti, ki so jih ob porazi nacistične Nemčije našli v nemškem generalnem glavnem stanu. Kljub temu pa, da je Heusinger zagrešil toliko zločinov proti miru in proti človeštvu; zaradi česar bi moral biti obsojen in strogo kaznovan, ima sedaj visoko in odgovorno mesto v sklopu NATO. Takih lju. di se torej poslužujejo imperialisti ! (Povzeto iz gradiva, ki ga je objavila sovjetska vlada dne 12. dec. 1961.) 60-letnica zgodovinske ie stavke v Trstu iplošm Stavka je bila zadušena v krvi, končno je le zmagal proletariat Te dni poteka 60 let od pr- dališču veliko zborovanje ve velike delavske manife- ^ stavkajočih. Sklicala ga je stacije v Trstu. 60 let od pr- j Socialistična stranka. Po zbo- ve splošne stavke, med katero je prišlo tudi do prelivanja krvi. V našem listu smo že večkrat pisali o tem dogodku, vendar se nam je zdelo umestno, da se teh dogodkov spomnemo tudi ob priliki današnje zaokrožene obletnice. Kot delavski razred na splošno so tudi ladijski kurjači Tržaškega Lloyda tedaj pogojih. Delovni čas je bil rova ni u se je razvila po mestu velika delavska povorka. To povorko sta na več mestih zavirala policija in vojaštvo. Na Borznem trgu je množica premagala policijske in vojaške kordone in tedaj se je začel pretep. Na surovo ravnanje policije in vojaštva so delavci odločno reagirali. V onemoglem besu je nahujskana policija zače-živeli in delali v težkih j 1a streljati. Na tlaku je ob-' ležalo 14 mrtvih in nad 40 daljši od današnjega in če- j ranjenih. Med ranjenimi je zumo delo ni bilo posebej 1 bilo tudi nekaj žena. Da ni- plačano. Prizadeti delavci so sicer protestirali proti krivicam, ki so se jim godite in proti prekomernemu izkori- so vojaki namenoma streljali v zrak, bi bilo žrtev še več. Zaradi krvavih dogodkov ščanju, toda njihovo stro- ' je zavladalo v mestu zelo na-kovno gibanje je bilo tedaj peto ozračje. Oblast je okli-se tako šibko, da ni piišlo ca]a obsedno stanje ter poda prave veljave. Zato so nji- j^ijoaia v mesto vojaška oja- . bovi nastopi večkrat bili za- ( £enja jz drugih mest. 6b- lavske zavesti in močnega man. Delodajalci so s pomo-: se-ino stanje le trajalo več delavskega gibanja v Trstu.) čjo oblasti in organov javne- ! tednov MIRKO KAPELJ j ga reda zatrli sleherno mezd- Žrtve policijskih napadov so pokopali na mestnem pokopališču. Njih pogreb se je spremenil v veličastno delavsko manifestacijo. Padli delavci so bili pokopani na občinske stroške. Žal je borba tržaških delavcev terjala žrtve, toda vendar ni bila zaman. Delavci so zmagali. Uprava j Lloyda je morala popustiti j in sprejeti delavske zahteve. Socialistična stranka je te-, daj objavila proglas, v katerem je bilo med drugim Tepeno: «Zmaga naših bratov in tovarišev, je zmaga solidarnosti vsega zavednega proletariata Trsta, ki je dal vzvišen dokaz internaciona-lističnega bratstva. Naj živi mednarodni socializem!». Kljub temu, da je stranka z omenjenim proglasom povabila delavce, naj se vrnejo na delo. je oblast prepovedala nalepljenje lepaka z po mestnih zidovih. Prav velike februarske borbe tržaškega proletariata so pomenile zarodek velike de- Tri slike iv. leta 1902. Spodaj: dva prizora iz like splošne stavke, ko sta policija in vojska postav. Ijali kordone na raznih «strateških» točkah mesta z namenom, da bi preprečili delavske povorke. Na gornji sliki : delavska manifestacija na dan prvega maja istega leta, ki potrjuje, da se je tržaški proletariat močno okrepil po trdih in težkih februarskih borbah. po gibanje. V začetku 1902 so se ku-1 rjači Tržaškega Lloyda po-s lavili po robu temu čezmernemu izkoriščanju in ker so bile nj ihove upravičene za- ‘ hteve odbite, ker je tudi te- : danji cesarski namestnik v ' Trstu zavrnil delavce, ki so ga naprosili, naj posreduje pri Lloydovi upravi, je bila oklicana stavka. V stavko je stopilo 300 kurjačev. Iz solidarnosti do njih je stopilo v stavko še drugih 400 kurjačev na ladjah, ki so bile tedaj zasidrane v tržaškem pristanišču. Lloydova uprava se je tedaj skušala posluži-ti stavkokazov, kar pa se ni obneslo, saj so se na novo najeti kurjači, večinoma tujci, takoj pridružili stavkajo- ! čim. Ker so bila vsa prizadeva-1 nja delavcev zaman, je bilal proglašena v mestu splošna j stavka. Stavka je uspela. 12 | februarja je bil Trst, prvič i v svoji zgodovini, kot izumrlo mesto. Vse tovarne, ladjedelnice in skoraj vse trgovine so bile zaprte. Niti tramvaj ni vozil. Stavkajoči delavci so se zbrali v središču mesta. To ni bilo po godu oblastem, zato je poslala policijo na ulice z nalogo, da jih razpodi. Toda to je povzročilo nerede. Delavske množice so na naskok policije odgovorile s protinapadom. Začelo je leteti kamenje. Ker policija ni bila kos močnemu odporu delavcev, je oblast poslala na ulice tudi vojaške edinice. Vendar pa prvi dan splošne stavke ni prišlo do hujšega. Delavci so se še vedno hoteli pogoditi z Lloydovo upravo. Tej so postavili sledeče zahteve: 1. znižanje delovnega časa na 10 ur ako je ladja zasidrana in na 8 ur ako je ladja na plovbi: 2) plačanje čezurnega dela, bodisi med vožnjo, bodisi ako je ladja zasidrana; 3) ureditev in skrajšanje nočne straže na ladjah. 13. februarja so množice delavcev v povorki prišle na Veliki trg. Zvečer istega dne je bilo v Rossettijevem gle- Angolsko vprašanje pred OZN Obsodba portugalskega kolonializ-ki se zvija v poslednjih krčih ma, Kolonializem je na zatonu. V zadnjih letih so se mnogi narodi v Aziji in A-friko osvobodili izpod njegovega zatiralnega jarma. Nastale so številne neodvisne države. Seveda se kolonializem tu pa tam skuša obdržati še na površju, četudi pod drugačno firmo. Krčevito se drži na oblasti in se poslužuje vseh mogočih sredstev zato da bi se še nadalje ohranil. Počastimo spomin delavcev, ki so padli pod policijskimi streli 1.1902 v Trstu. Spominska proslava, ki jo organizira CGIL, bo jutri ob 11. uri na trgu pred tržaškim pokopališčem. Z najkrutejšim terorjem skuša zatreti narodno osvobodilna gibanja. V tem pogledu prednjači zlasti portugalski kolonializem. Angola nam daje zelo jasen primer. Pred kratkim je razpravljala o angolskem vprašanju celo glavna skupščina OZN. Po več ali manj burnih sejah - na katerih so razni delegati na eni strani zagovarjali pravico angolskega ljudstva, predstavniki držav, prijateljic kolonialistične Portugalske pa so branili njene umazane interese - je bila izglasovana posebna resolucija. Ta dokument pravi, da: — priznava angleškemu ljudstvu pravico do samoodločbe in neodvisnosti, obsoja portugalske vojaške akcije in represalije proti angolskemu ljudstvu ter zahteva, naj portugalske oblasti spuste na svobodo vse politične jetnike; — zahteva, naj poseben pododbor OZN za Angolo nadaljuje z delom, vse članice OZN pa naj ne nudijo pod- pore in pomoči, ki bi jo Portugalska utegnila izkoristiti za povečanje pritiska na angolski narod. Za to resolucijo, ki so jo predložile azijsko-afriške države, je glasovalo 45 držav-članic OZN. Med razpravo o angolskem vprašanju sta predložili svojo resolucijo tudi Bolgarska in Poljska. Ta resolucija je zahtevala sankcije, ki bi prisilile Portugalsko, da spremeni svojo politiko do Angole. Toda ta resolucija ni bila sprejeta. Sprejeta resolucija zajema najmanj, kar je mogoče v tem trenutku in v obstoječih pogojih zahtevati. Toda ta «najmanj» je za države, ki podpirajo kolonializem «preveč». Ta resolucija je nekak kompromis, ki pa ne daje nobenega prepričljivega jamstva, da ga bo Portugalska upoštevala. Zato prevladuje mnenje, da bo zaenkrat vse ostalo pri. starem. Zato bo moralo angolsko ljudstvo še nadalje voditi svoj najodloč-nejši boj za svobodo. In v tej borbi so na njegovi strani vse dompkratične in svobodoljubne sile sveta. Izjava tov. Vidalija ki jo je objavilo ljubljansko „Delo“ Ljubljana, 7. februarja Ob koncu tridnevnega obiska delegacije avtonomne federacije KP Italije iz Trsta je njen vodja,. član CK KP Italije Vittorio Vidali izjavil sodelovalen DELA, da se je delegacija zanimala zlasti za u- naj bi zgradili na zemljišču, ki je deloma last tržaške obline. Ta vest je zelo razburila zlasti kmetovalce iz Padrič-Ti so bili namreč že zelo prizadeti zaradi zgraditve ta- reditev naših komun in delav- j borišča, ki zaenkrat služi i-skega samoupravljanja. Dele- strskim izseljencem in ki je gači ja je obiskala TAM, Tovar-1 bilo zgrajeno že za časa biv-no aluminija v Kidričevem, vi- še anglo-ameriške vojaške šjo politično šolo v Ljubljani ter kmetijski kombinat v bli- uprave. že tedaj so namreč d razlastili številne kmete iz n žini Ljubljane. «Obisk je- bit j Padrie Končno bi bilo novo n cer kratek, toda zelo poučen», , u .w , .. , ie dejal Vittorio Vidali ter na- taborišče v polnem protislo daljcval, da je delegacija zelo j viu z toliko opevanimi na-1 zadovoljna, da je prišla na o- i meni valorizacije Krasa, bisk in videla, kakšna je stvar- I V mestnem občinskem sve-nost v Jugoslaviji. Dejal je: tu je svetovalec dr. Dekleva že postavil tozadevno vprašanje. Naš poslanec tov. Vidah je zadevo predočil pri-ministrskemu u- Prepričani smo, da gre Jugoslavija naprej. Opazili smo tudi navdušenje, s katerim delajo ljudje v Jugoslaviji». Na vprašanje, kaj je na de-'egacijo napravilo največji vtis, ;e Vittorio Vidali navedel delavsko samoupravljanje, zlasti i stojnemu neposredno samoupravljanje, način, kako funkcionirajo komune in vloga, ki jo imajo Zveza komunistov, SZDL, sindikati in druge organizacije v •■sem razvoju. Predvidevajo, da bi v prihodnje prišlo v Jugoslavijo še več delegacij žena, delavcev in mladincev, da bi se lahko pobliže seznanili z vsem, kar je videla ta delegacija. Vittorio Vidali je nadalje o-menil željo da bi še bolj študirali jugoslovansko stvarnost in da bi o njej dobili še bolj precizirane vtise. Dejal je, da gre v jugoslovanski stvarnosti -a nove eksperimente, ki zahtevajo poglobljenega študija 'n spoznavanja. Ob koncu svoje izjave je radu in zahteval, naj se nameravani načrt ovrže. Te dni je vodja komuni- stične skupine v tržaškem š občinskem svetu, tov. dr- v Pogassi, prejel daljše pismo, «] ki so ga poslali prebivalci P iz Padrič, Gropade, Trebč in n Bazovice. V njem je med P drugim rečeno : P «Vest, da nameravajo zgraditi pri Padričah novo tabo-rišče za begunce iz vzhodnih držav, nas je zelo vznemiri- ® la. Čudimo se dejstvu, da v 16 let po končani vojni pristojni organi niso poskrbeli , za rešitev tega vprašanja na drugačen način. Toda še Vittorio Vidali ponovno pouda-;naselja na ril, da je delegacija zelo zado- J 1 olina s sprejemom, ki ga je doživela v Sloveniji, bodisi pri voditeljih Zveze komunistov Slovenije in Socialistične zve-re delovnega ljudstva, bodisi nri vodstvih raznih kolektivov, ki so bili vedno na razpolago ■ vsemi infomacijami, ki jih je delegacija želela. bolj se čudimo temu, da so nekateri prišli do sklepa, d3 bi to vprašanje rešili z zgra- ° ditvijo novega begunskega Sl tistem po- y dročju našega Krasa, ki jr __ Protest iz Padrič znan po svoji favmi in fio ri, ki sta po zakonu zaščite; ni. Ce že hočejo preskrbeti s za begunce ustreznejše pro ^ store, potem naj se jih po- ? išče v krajih, ki so za to mno go bolj primerni in so po' , trebni bonifikacije, ni kako! ‘ pa ne na našem skopeif kraškem področju». Podpisniki pisma prosijo ^ načelnika skupine naših oh ^ činskih svetovalcev, naj po- sreduje na pristojnem me'^ stu, zato, da bo zadevni n3' Pred kratkim je bila objav- i črt razveljavljen. Podobne ^ Ijena vest, da nameravajo I vloge so prizadeti poslali tu-zgraditi v bližini Padrič no- ; di vladnemu komisarju, tf- ^ yo naselje za begunce iz j žaškemu županu in raznim ^ vzhodnih držav. To naselje političnim strankam v Trstu- Ivan Meštrovič : WKWBIIfllIIRIIIIIlIBllllHBllìHilllllllIIIIIÌHIIflIllllllliinilllIHW! Ivan Meštrovič, svetovno «nani jugoslovanski kipar, kj je mnogo let živel v Ameriki je dne 17. januarja letos u mrl. Njegove posmrtne o-stanke so iz Amerike prepeljali v Jugoslavijo in jih dne 24. januarja pokopali v družinsko grobnico v vasi Ota-vice na Hrvaškem. Pogreba so se udeležili njegovi naj-bližji sorodniki, številni domačini ter predstavniki ljudske oblasti in Hrvaške izseljeniške matice. Meštrovič se je rodil v hrvaškem Vrhpolju 15. avgusta 1883, Bil je sin siromašnih kmetov. Že kot otrok je kazal velik talent za rezbarjenje. Ko je bil star komaj štiri leta, je izdelal prve rezba-•i je na lesu. S petnajstim letom je kot samouk začel delati v neki klesarski delavnici v Splitu. Njegovi starši niso imeli denarja, da bi ga bili poslali v šole. Kot umet-nik-samouk se je hitro uveljavil, kar mu je omogočilo, rta je odšel na Dunaj, kjer se je izpopolnjeval na umet-biški akademiji. Ko je bil star 25 let, je bil že znan daleč po svetu kot velik in 5 svojevrsten umetnik. Leta 1911 je opremil srb- * ski paviljon na svetovni raz- • stavi v Rimu. Za časa prve J Svetovne vojne je živel v c-" migraciji in je bil član Jugo-^ slovanskega odbora. Po usta- - novitvi Jugoslavije se je vr-' nil v domovino, kjer je mno-3 go delal. Svoja umetniška - rtela je razstavljal v številčnih evropskih in ameriških 3 mestih. Leta 1941 so ga za-k Pili, kasneje pa se je izse-14 lil v Ameriko, kjer se je za stalno nastanil, dasi je ostal rtuhovno povezan s svojo do 3 movino, katero je vedno lju-' bil in jo tudi pred nedavnim k obiskal. Med njegova najbolj zna- Umetnik svetovnega slovesa je po zadnji vojni živel v Ameriki, a je os*al zvest svoji rodni domovini na dela spadajo: spomenik Neznanemu vojaku na Avali v Beogradu, Njegošev mavzolej na Lovcenu v Črni gori, Umetniški paviljon (sedaj Muzej ljudske revolucije) v Zagrebu, spomenik Grgurju Ninskemu v Splitu, Stross-marjev kip. Indiane} v Chicagu in pa rodbinska grobnica v vasi Otavice, kjer je sedaj tudi sam pokopan. Malo dni pred Meštroviče. vo smrtjo je Hrvatska matica izdala njegovo izbrano monografijo. Kritiki menijo, da spada to delo med najbolj dovršena dela kar jih je izdala omenjena ustanova. Monografija je tiskana v srbohrvaščini, ruščini, angle ščini, francoščini in nemščini. Študijo o umetniku je napisal Željko Grum. V monografiji je tudi 122 posnetkov umetnikovih del. Poglavja iz bojev za socializem Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla tretja knjiga z naslovom ^Poglavja iz bojev za sociali-ližem». Avtor dela je tov. Ivan Regent. V tej knjigi so zbrani njegovi članki in govori iz časa po drugi svetovni vojni. V prvi knjigi omenjene zbirke je avtor objavil izr bor člankov, ki so bili napisani za razne revije od 1906 do 1934. Med drugim so v njej številni članki, ki so bili objavljeni v starem tržaškem a Delu». V drugi knjigi so objavljeni članki, ki jih je tov. Regent napisal v letih Tretje internacionale, ki je obstajala od 1919 do 1943. Nekaj podatkov o prebivalstvu po svetu Danes živi na svetu več kot tri milijarde ljudi. Povsem točnega števila, seveda, ni mogoče ugotoviti, Demografski letopis Organizacije združenih narodov, Po zadnjem demografskem letopisu OZN živi na svetu nad tri milijarde ljudi ki je izšel leta 1961 tako-le porazdeljuje prebivalstvo: Azija.................... 1612,3 milijonov Evropa (brez Sov. zveze) 421,3 milijonov Sovjetska zveza (*) Severna Amerika . Južna Amerika . . Afrika ............ Oceanija . . . . Skupno . . . Smrt mladega poljskega režiserja Andrej Munk, eden izmed vodilnih mladih poljskih filmkih režiserjev je pred nekaj meseci izgubil življenje pri neki avtomobilski nesreči. Z njim je poljska kinematografska umetnost izgubila odličnega ustvarjalca, ki je| odločilno pripomogel k uveljavitvi poljske filmske u-metnosti v tej povojni dobi. MEŠTROVIČE VA UMET. NOST: DEKLE Z LUTNJO. DELO JE IZ LETA 1919 210,5 milijonov 259.7 milijonov 136,0 milijonov 246.7 milijonov 15,4 milijonov 2901,9 milijonov Najbolj redko naseljeni sta oceanska in afriška celina. Tako ima n. pr. v Afrika, ki je petkrat večja kot Evropa (brez Sov. zveze), skoraj za polovico manj prebivalcev kot Evropa. Strokovnjaki menijo, da so v A-friki vsi pogoji za mnogo večjo obljudenost. Da se tamkajšnje prebivalstva ni množilo tako, kot v drugih delih sveta, so krivi razni činitelji. Med te činitelje je šteti tudi nasilno izseljevanje sužnjev v prejšnjih stoletjih. Strokovnjaki menijo, da če ne bi bilo tega izseljevanja, bi imela Afrika danes okrog 95 milijonov več prebivalcev. Tudi kolonialni sistem in vse kar je bilo z njim združeno (beda, kužne bolezni, pokolji itd), je mnogo vplival na to, da se prebivalstvo te celine ni razvijalo v večji meri. V zadnjih 100 letih se je iz Evrope preselilo v Ameri. ko okrog 50 milijonov ljudi. Od teh jih je odšlo največ v ZDA (okrog 38 milijonov). Samo v času od 1850 do 1930 : -oooocx2>oooocxr>oooooo oooocxdoooooc>ooo<^DOOOOOooooc>pooooo < Dober dan, dober dan ! Vi i ste Preben, kajne? Prosim. v Vstopite! Tako je, torej, go-v -spa Hansen sprejela novega i Podnajemnika in ga dobesed-1 Po potegnila v vežo, kjer je 1 Nadaljevala: «Ali ste dobro Potovali? Ali ni bilo prevroče? Poglejte si svojo sobo.» i- «Hvala... da precej... kar j dobro. «Preben je hotel od- - ®0voriti naenkrat na vsa » 'Vprašanja, - *Tu boste torej stanovali.» j Hansen je odprla vrata do-3 1 oljene sole. «Sicer pa si u-3 'edite, kakor bi bili pri vas j doma.» j «Hvala lepa.» Preben si je r °gleda) svojo novo sobo. Po-3 stbno velika ni bila, vendar K«elo udobna. e «In sedaj, prosim, pridite r menoj, da vas seznanim z - družino i «Družina» je za enkrat ob-y Ma)ala samo iz fantka, ki je y ^edel na tleh in se igral s k kockami. k <• ('Pod k tebi in ti rekel : do-k beU dan.» - b “Dober dan, Jesper.» Pre- ' tj?n’.ki ni znal ravnati z o-3 ,) *' mu je nekoliko zme- - e31 ponudil roko. ■' iV(esPer ga je za trenutek 3 j ®Jedal, nato pa ga je s i- °cLo udaril po prstih. TAKSNI SO Kratek odlomek iz humorističnega romana, ki ga je napisal danski pisatelj Finn Soeborg «Au,» je kriknil Preben, smehljaje. «Zakaj si ne pustiš reči dober dan?» Sedaj je postal previden in mu obotavljaje zopet ponudil roko. «Ne smete ga siliti,» je rekla Hansen. «Otroka nikdar ne smemo siliti.» Preben je ubogljvo umaknil roko. «Tu je moj mož in pokimala gospodu, ki je ravnokar prihajal iz sosednje sobe. Preben mu je stopil naproti. Stisnila sta si roko, nakar ju je gospa povabila k mizi, kjer je že čakal obed Preben je z olajšanjem ugo tovil, da mu ne bo treba sedeti zraven Jesper j a, saj bi se v njegovi bližini neprije-no počutil. «Ali hočeš malo tega, Je sperček?» je Hansen vpraša la sina. «Ne,» je odvrnil otrok. «Čisto čisto malo?» «Ne ! sem rekel.» Hansen ni več vztrajala, pač pa je naložilo obema moškima. Jesper pa se je medtem začel nevarno igrati s praznim krožnikom. « Pozor !» je ne j evolj no vzklikni Preben, ko je krožnik lovil ravnotežje na robu mize. «Jezik za zobe!» je jezno zakričal Jesper. «Otroka ne smete strašiti,» je rekla gospa. Preben je zardel. «Tega zares nisem hotel. Bal sem se le, da bi krožnik padel na tla in se razbil. «Otrok mora sam priti do izkušenj,» je razlagal gospod Hansen. «če mu krožnik pade na tla in se razbije, se s tem nauči, da krožnika ne sme izpustiti na tla in ga razbiti. Drugič bo bolj pazil.» Preben je vljudno prikimal, čeprav se ni s tem strinjal. Kmalu zatem se je Jesperu ponudila prilika, da je sam prišel do «izkušnje». Krožnik je padel na tla in se razletel. Jesper je začel tuliti. «Hočem drug krožnik,» je kričal. «Tu imaš mojega,» je rekla gospa Hansen. In Jesper je nadaljeval svojo «igro» z njim... Jesper tudi slaščice ni maral, čeravno ga je mama silila, naj jo vzame. «Kaj naj storim?» je zaskrbljeno vprašala moža.» Nekaj vendar mora jesti!» Otrok pa je začel vpiti, da hoče kolač in Hansen je stekla v kuhinjo in mu ga prinesla, čeravno je bil napravljen za večerjo. Jesper ga je cmokaje pogoltnil. «Otrokom moramo dati je sti samo to, kar imajo ra di,» je razložil gospod Hansen. Če morajo jesti kaj takega, kar jim ne diši, se jim ne razvije dovolj sline in hrane seveda ne morejo dobro prebaviti. Mnogo ljudi s kroničnimi želodčnimi motnjami mora to pripisati o-kolnostim, da so jih kot o-troke silili jesti stvari, ki jim niso dišale.» Preben je premišljeval o tem, ali ne bi povzročilo izločanje sline, če bi mu jih dal po grbi, a rekel ni nič. Namesto tega je začel po-gover o čudovitem poletju, ki je po njegovem mnenju celo prelepo. «Vročina je neznosna,» je rekel gospod Hansen. «še umrla bom, če ne bo kmalu začelo deževati,» je dodala njegova žena. Jesper se je pri tem pogovoru dolgočasil. Opazilo se je, da nekaj premišljuje o nečem. «Kako grd nos ima ta-le mož,» je naenkrat vzkliknil. Preben je zardel. Bil je v zadregi, vendar pa te zadrege ni hotel pokazati. Mislil si je: «otroci so pač taki...» Toda Jesperjevim staršem ni niti na misel prišlo, da bi otroka opravičili. Nasprotno oba sta se do solz nasmejala. Mali Jesper pa je nadaljeval: «Pa tudi njegove oči so grde. In ušesa, in usta in lasje, in noge, in roke. Vse je grdo. «Tako je kričal opojen od uspeha. Hansenova sta se še vedno smejala. Mali Jesper pa je nadaljeval: «in kako grd trebuh ima — in ritko in...» Preben, ki se je bal imenovanja še bolj intimnih delov telesa, je z naglo kretnjo vrgel žlico na tla, hrupno odrinil svoj stol in vstal. Gospa Hansen, ki se je med tem od smeha vsa zasolzila, je vzkliknila: «Ali se vam ne zdi, da je Jesperček zares imeniten otrok?...» je odšlo v Ameriko: jz Ve like Britanije 15,4 milijonov ljudi, iz Italije 9,5 milijonov, iz Nemčije in bivše Austro ogrske po 4,5 milijona, iz Španije 4 milijone itd. Največje države na svetu so v Aziji. Na prvem mestu je seveda Kitajska, takoj za njo pa stoji Indija, sledita ja Ja ponska in Indonezija. Afrika nima velikih držav Nekatere so sicer po površini zelo razsežne, a po števi lu prebivalstva bolj skromne Naj večja država na tej celini je Nigerija, ki ima 33,7 milijonov prebivalcev, sledita ji Egipt s 25,4 milijoni in Etiopija z 21,8 milijoni prebivalcev. V Severni Ameriki so na prvem mestu ZDA, katerim sledita Mehika s 33,3 milijoni in Kanada. V Južni A meriki živi največ ljudi v Braziliji: 64,2 milijoni, sledi Argentina z 20,6 milijoni. V Evropi (brez SZ) je na prvem mesto (po številu prebivalstva) Zahodna Nemčija, ki ima (skupno z zahodnim delom Berlina) 55 mil. prebivalcev; sledijo: Velika Bri tanija z 52,2 milijona, Italija s 50 milijoni, Francija 45 milijoni, Španija z 29,9 mil. in Poljska z 29,3 miliioni. Jugoslavija spada na osmo mesto v Evropi (brez SZ) in na 25 mesto na svetu. Zelo značilno je dejstvo, da živi največ prebivalstva v mestih v Avstraliji in sicer 78,9%; v Evropi živi v mestih največ prebivalcev v Angliji (80,8%) in v Zahodni Nemčiji (71,7%). V tem pogledu je Jugoslavija na zadnjem mestu v Evropi, saj ži vi tam le 18,5% breb. v mestih. Celo v mah Albaniji živi 28,8% preb. v mestih. V Italiji živi v mestih 44,6% prebivalcev, v Sovjetski zvezi 47,9%, v ZDA 64%. In še nekaj podatkov o številu nepismenih ljudi: Nepismenost je največja v Afriki, saj je tam več kot tri četrtine domačinov nepisme. nih. To so sadovi zloglasne kolonialne politike. V nesrečni Alžiriji 92,3% domačinov ne zna ne pisati in ne brati, v Angoli 97%, v Mozambiku 87,8%, v Gvineji 98,9%. Nepismenost je največja v de-želah pod portugalsko obla stjo. Azija je zelo malo na boljšem v tem pogledu. V Indiji je še vedno nad 80% nepismenih ljudi, v Pakistanu 81%, podatkov o Kitajski pa ni. Najmanjša nepismenost v Aziji je v Izraelu (6,2 odst.). Še vedno zelo velika je nepismenost tudi v Južni Ameriki (skoraj 50% preb.) v Severni Ameriki pa znaša nepismenost okrog 2,2% preb. V Evropi je nepismenost največja v Turčiji (tu pnde v poštev tisti del, ki spada pod Evropo); sledita pa ji Portugalska in Albanija. Najmanj nepismenih ljudi ima jo na Švedskem (0,1%), v Sloveniji pa je nepismenih le okrog 2,9% preb. (*) Podatke o Sov. zvezi objavljamo ločeno zato ker se ta država nahaja na ozemlju, ki zemljepisno pripada Evropi in na ozemlju, ki pripada Aziji. Vse za človeka Z začetkom leta 1962 se je začelo četrto leto sovjetskega sedemletnega načrta Če bi vprašali katerega koli sovjetskega delavca, kmeta ali katerokoli sovjetsko ženo, kakšna je po njihovem mnenju značilnost treh minulih let, bi nam brez obotavljanja odgovorili, da je značilnost v neprestanem višanju življenjske ravni sovjetske družbe, po čemer stremi tudi sovjetska vlada. Kratek odgovor, torej, ki pa kljub vsemu izraža temeljni zakon sovjetskega gospodarstva in cilj socialistične proizvodnje. In to je odgovor, ki ga sugerira samo Podatki o zvišanju življenjske ravni sovjetskega ljudstva v prvih treh letih sedanjega sedemletnega načrta 26%, kar je torej več kot je bilo prvotno predvideno. Socialistični režim je tak da čim višji je narodni dohodek tem višja je življenjska raven prebivalstva. V de želi, kjer ne obstaja izkoriščanje človeka po človeku, pripadajo vsa bogastva družbi in se ves narodni dohodek potrosi za ljudstvo. Ni ti enega rublja ne spravijo v žep parasitski elementi Število delavcev in uradnikov (v milijonih življenje sovjetskega državljana, člana družbe, v kateri ni izkoriščanja človeka po človeku in kjer sleherno gospodarsko področje obstaja in se razvija za človeka in za dobrobit človeka. Kaj se je" spremenilo v zadnjih treh letih — 1959, 1960, 1961 — v življenju sovjetskih državljanov? Kako je rasla življenjska raven, kako je bilo zadoščeno naraščajočim potrebam sovjetskih državljanov? O vsem tem potrjujejo sledeči grafikoni in komentarji. Povečanje narodnega dohodka v Sovjetski zvezi (v odstotkih v primerjavi z letom 1958) Govori se, da je narodni dohodek zrcalo gospodarskega razvoja neke dežele. Nedvomno je tako. Narodni dohodek je najbolj jasen indeks ritma razvoja materialne proizvodnje, ki je najvažnejši sektor človeškega življenja. Narodni dohodek se ustvarja z industrijo, kmetijstvom, gradnjami, prometom. Izkupiček čiste proizvodnje vseh teh sektorjev gospodarstva je element, ki določa mero narodnega dohodka. Največji del narodnega dohodka v ZSSR prihaja iz industrijske proizvodnje. Zakon socializma je: neprestan razvoj vseh sektorjev socialne proizvodnje. Ta razvoj jamči neprestano na raščanje narodnega dohodka. Leta 1913 je znašal n-' :rodni dohodek v Rusiji 21 milijard rubljev. Tik pred d,,.: jzbruhom druge svetovne vojne, upoštevajoč drugačno vrednost rublja, je bil zabeležen šestkratni porast in ob koncu leta 1961 je bil narodni dohodek 29 krat višji Predvideno je pa, da se bo . prav ta dohodek v letih 1959-1965 povečal za 62-65,% v primerjavi z letom 1958; V pr vi h freh lei ih sedanjega sedemletnega načrta še je narodni dohodek povečal za Tri četrtine narodnega do hodka se uporablja za zadostitev potreb delovnih ljudi, ostala četrtina pa se porabi listični sistem ne pozna brezposelnosti. V ZSSR se ne govori zaman, da «delo išče človeka». Pravico do dela jamči ustava. Načelo socializma je: vsakdo naj dela po svojih sposobnostih in naj prejme po svojih potrebah. V prvih treh letih sedemletnega načrta se je število delavcev in uradnikov zaposlenih v gospodarstvu povečalo za 11,6 milijonov enot. Neprestano večanje družinskih dohodkov (V odstotkih v primerjavi z letom 1958) Narodni dohodek na osebo se v ZSSR mnogo bolj naglo viša nego v kapitalističnih deželah. To je razvidno iz povečanja dohodkov prebivalstva. V prvih treh letih sedanjega sedemletnega načrta so se dejanski dohodki delavcev in uradnikov povečali povprečno za 15% na o-sebo. V tem obdobju je bil skrčen delovni urnik na šest-sedem ur, minimalna raven mezd pa se je povišala. Občutno finančno ugodnost za delavce in uradnike predstavljajo razni ukrepi in u- stvu, zdravniško oskrbo, socialno zavarovanje itd. S socialnimi skladi, ki jih finansira država, z dohodki oodjetij in kolkozov, s skladi socialnih organizacij kot so sindikati in potrošne zadruge, se vzdržuje nad 20 milijonov upokojencev, o-krog 4 milijone študentov, katerim so zagotovljene državne plače in brezplačna stanovanja, nad 600.000 gojencev raznih zavodov, letovanje v domovih počitka, zdravljenje v zdraviliščih itd. Nad 7 milijonov delavcev, uradnikov, kolhoznikov in njihovih otrok je deležno teh ugodnosti. Okrog 7 milijonov mater dobiva državno podporo. Leta 1965 se bodo socialni skladi povečali za 4 milijarde rubljev. Naglo večanje potrošnih dobrin (V odstotkih v primerjavi z letom 1958) V zadnjih letih se je v ZSSR zelo povečala proizvodnja potrošnih dobrin. Na stotine novih modernih podjetij lahke industrije je začelo obratovati. Zaradi tega so v prvih treh letih sedemletnega načrta izdelali eno milijardo metrov tekstila in 70 milijonov parov čevljev zeč kot pa je bilo v načrtu. V nadaljnjih letih bo sovjetska vlada dodelila okrog 2,5 milijard rubljev za razvoj tekstilne in obuvalne industrije. Ob koncu sedemtelne-aa načrta bo sama ZSSR proizvajala več tekstilnega blaga ih obuvala kot pa Anglija, j Francija in Zahodna Nem čija skupaj. Socialni skladi (v milijardah) za povečanje socialne proiz vodnje in za druge potrebe socialistične države. Polna zaposlitev: delo je zagotovljeno vsem (Število delavcev in uradnikov - v mili jonih enot) Prebivalstvo ZSSR naglo narašča. Iz srednjih šol, teh ničnih inštitutov, višjih in-šlilulov in univerz prihaja vsako leto na stotisoče mladih absolventov. Že več kot trideset let ni v ZSSR brezposelnosti socia- kinitev obdavčenja prebivalstva. Socialni skladi (V odstotkih in v primerjavi z letom 1958) Dejanski dohodki sovjetskih družin ne izhajajo samo iz mezd delavcev in u-radnikov ter od dohodkov / denarju ali v kmečkih pridelkih. Sovjetski državljani dobivajo vedno več materialnih in kulturnih dobrin tudi iz socialnih skladov. Tu naj omenimo brezplačno šol- Visoka nabavna zmogljivost (Trgovina na drobno v odstotkih in v primerjavi z letom 1958) » .»« «« Zgoraj: Porast narodnega dohodka (v odstotkih) Spodaj: Porast družinskih dohodkov (v odstotkih) I< v N tem pa ne smemo pozabiti, | v ZSSR zgradili več hiš kot ' v da je v ZSSR poleg dveh ve-1 prejšnjih 15 letih. Okrog 50 likih «tvrdk» t. j. državne ' milijonov ljudi, t. j. okrog k in zadružne, še cela vrsta četrtina vsega prebivalstva- r< trgovin, da je nad 9000 kol- j ima stanovanje, ki je o P hoznih tržnic, v katerih kmo- ! premlieno z vsemi moderni' /s tje neposredno prodajajo, mi pritiklinami. P svoje pridelke. I V prihodnjih štirih letihs; it U ol Neprestano večanje dohodkov prebivalstva zagotavlja visoko nabavno zmogljivost prebivalcev mest in podeželja. V prvih treh letih sedanjega sedemletnega načrta se je celokupna notranja trgovina povečala za 26% in je prekoračila načrt, ki je bil prvotno predviden. Sovjetski državljani kupujejo vedno več mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sladkorja m vseh vrst slaščic. Povečala se je prodaja o-blek, obuvala, pohištva, radijskih in televizijskih sprejemnikov, hladilnikov, fotografskih aparatov, ur in mnogih drugih potrebščin. Dnevno se proda v samih državnih ali zadružnih trgovinah za nad 22 milijonov rubljev raznega blaga. Pri Nabavna zmogljivost (v odstotkih) Velikanski nlštva razvoj gradbe- Po veličini in ritmu razvoja gradbeništva je Sovjetska zveza na prvem mestu na bodo samo v delavskih ntf stih in vaseh zazidali okra ^ 400 milijonov kvadratnih metrov obljudene površin^ Nad 4 milijone hiš hod0 svetu. Danes se gradi okrog Radili na kmečkem pode ^ 14 stanovanj na vsakih 1000 ...... , nrebivalcev. kar ie še en oo\jetski državljani ne V prebivalcev, kar je še en krat toliko kot ZDA in Franciji in mnogo več kot v Angliji in v Italiji. V zadnjih petih letih so da imajo stanovanja, ki opremljena z vsemi model nimi pritiklinami in so b' rnj la zgrajena na račun drŽ^ 'Jc ve, temveč plačujejo naju' ^ žjo najemnino na svetu, n? jemnino, ki > & do 5% plače. ne presega Predsedstvo zgodovinskega XXII. kongresa KPSZ Prepričljiv indeks živi j eni ^ ske ravni (Deponirane hri žg nilne vloge — v milijardi rubljev) ^ V prvih treh letih sedeU’ ni letnega načrta, to je od ^ 1)0 četka 1959 do konca 19^ so se deponirane vloge ] Poraznih sovjetskih hranile1 ^9 cah povečale za okrog tl Sc milijarde rubljev. Sovjets* -!e državljani ne vlagajo den* < c rja v hranilnice iz strab' ^ pred temnimi časi. V deže‘lla socializma je bodočnost bf ' skrbna. Delo je vedno zag( ^I] tovljeno in v primeru in V- ___________________________> vl; (Nadaljevanje na 7. str*^ ^ t O štetju prebivalstva V zadružništvu je rešitev po občevalnem jeziku tržaškega kmetijstva Odgovor na vprašanja, ki jih je postavil poslanec Vittorio Vidali Popis prebivalstva po narodnosti je vsa slovenska skupnost na Tržaškem ože-jualju odločno odklonila. Pro-d temu popisu so se izrekle ; ludi vse napredne politične stranke. Naša partija je po temeljiti preučitvi objavila Posebno resolucijo, s katero jje zavrnila popis ki nikakor be more biti objektiven spričo dejstva, da se vrši v neprimernem času in v nepo-| voljnih okoliščinah ter po-'tem, ko je fašizem skozi j d va j set let izvajal nasilno raznarodovanje slovanskega Prebivalstva v Julijski krajini. Skratka: proti popisu \Po narodnosti se je na Tržaškem izrekla velika veči-; na demokratov obeh narod-■ nosti. Naš poslanec, tov. Vidali, te napravil potrebne korake v Rimu zato, da bi sklep o Popisu prebivalstva «poobče-v valnem jeziku v družinah» J razveljavili. Razne ministre ? 1° opozoril tudi na nekatè-i re netočnosti v zvezi s pri-y bravami na tak popis. Opo-i- ^>nl jih je na to, da je po-Pis kot tak celo nezakonit, 1 saj ni predviden v obstoječi , 'talijanski zakonodaji. Poleg luga je bil razglas o popisu objavljen z zamudo v uradnem vestniku vladnega ge Peralnega komisariata v Tr slu. In še več: tudi, sicc zakasnela, objava razglasa m Predvidevala posebnih obral cev za popis prebivalstva po občevalnem jeziku, kar je še bolj podkrepilo tezo o nezakonitosti popisa po narodnosti. rokovalo tudi dejstvo, da so jugoslovanske oblasti na področju bivše cone B izvedle že prej podoben popis prebivalstva, kjer niso ugotavljali samo občevalnega jezika marveč tudi narodnostno pripadnost. Da pa se je popis po «občevalnem jeziku šil samo na področju tržaške pokrajine, tako je zatrjeval podtajnik predsed stva vlade, je treba pripisati posebnemu upravnemu položaju in posebni ureditvi, ki obstajata na Tržaškem o-zemlju. Podtajnik je nadalje zatrdil, da so bile natiskane tudi popisne pole v slovenščini in da so jih raznašalci izročili tistim družinam, ki so jih zahtevale. Prav tako je zatrdil, da so raznašalci noi, ki so bili dodeljeni za podeželje, obvladali tudi slovenski jezik. Podtajnik predsedstva vlade je nadalje vedel povedati, da so župani objavili razglase tudi v slovenščini in da je take razglase dal nalepiti po okoliških vaseh, ki spadajo pod tržaško občino, Spremembe v repentabrski občinski upravi Repentabrski občinski odbornik Veljko Guštin ter dva namestnika odbornikov v isti občinski upravi, Josip Lazar in Ferdinand Križman so pred kratkim odstopili. Nadalje je naš poslanec , zato je občinski svet na svo-^Prašal pristojne ministre za-! jj rejni seji) ki je bila predaj ni n .pr. tržaški župan ob- teklo sob0to, izvolil novega Javil razglasov o ljudskem štetju tudi v slovenščini, saj je to dolžan storiti na tcme-,u določil londonskega sporazuma, ki predvideva, da JForajo biti vsi razglasi v krajih, kjer živi večje števi-, 'u slovenskega prebivalstva [ Pisani tudi v slovenskem je-; ziku. : Prav tako je naš poslanec odbornika in dve nova namestnika. Za odbornika je bil izvoljen Maks Guštin, za namestnika pa sta bila izvoljena Jože Škamperle in Ivan Purič. Na isti seji sta bila potrjena za nova občinska svetovalca Alojz Milič in Branko Lupine, ki pripada manjšinski listi t.j. SDZ. Do sedaj sta bila na tistem mestu E-dvard Guštin in Ljubo Štok. la dokaza, da sta pismena, je njuna izvolitev propadla. Čudni akoni, kaj? Tembolj še, ako pomislimo, da živimo v takoimenovani a-tomski dobi. Vse J jJPrašal, zakaj raznašalci pol, ’ a* S° bili dodeljeni za po-Jočja na deželi niso obvla-1 Ker ”nist7”pravočas"no poda-' 'vr c 1 s ovenskega jezika? ]a (ìojjaxa sta nismena. 1 , .j a vsa ta vprašanja, ki so ( jia naslovljena raznim mt-i ftistrom je šele pred kratkim t Odgovoril podtajnik pred-t sedstva vlade. Iz njegovega ' dolgega in izmikajočega od-f govora povzemamo nasle-! dnje : | Popis prebivalstva po «ob-i Jjuvalnem jeziku» so na Tr-| 2aškem izvršili zato, da bi dobi]] «ustreznejšo sliko o dejanskem etničnem sta 1 Riu». Ti podatki naj bi izpo ! binili druge podatke z go sPodarskega in socialnega ; Področja. Zato, tako ie po | Odaril podtajnik v svojem odgovoru na vprašanja, ki jih !e postavil naš poslanec, bo ! do ti podatki služili izključ j o je v tehnično-statistične ditene ter ne bodo na škodovali slovenski etnični sku j Pnosti. Tak popis je po mnenju ade, kot je skušal tolma-1 omenjeni podtajnik, na- (Nadaljevanje s 6. strani) | lidnosti ali za stara leta sovjetski državljani prejemajo i pokojnino, ki jo daje drža-I va ali kolhoz. Več deset mi-1 lijonov sovjetskih družin 1-ma možnost, da brez -ečjih žrtev lahko nabavi klavir, televizor, hladilnik, avtomobil td. * * * C Program KP/SZ, ki je bil odobren na XXII. kongresu partije predvideva, da bo sovjetsko ljudstvo doseglo Uidi tržaški župan. Na ugotovitev, da je bil razglas o ljudskem štetju objavljen z zamudo v vestniku vladnega generalnega komisariata pa je podtajnik od govoril izmikajoče, trdeč nekako, da velja tisto, kar velja za vso Italijo. O vsebini odgovorov na vsa ta vprašanja bi imeli marsikaj pripomniti in podčrtati. Omejili se bomo le na nekatere ugotovitve, saj za nas velja to, kar smo že pred štetjem samim izjavili, marveč, da ne bomo pripisovali nobene veljave takemu popisu po občevalnem jeziku v družinah. Tako je poudarila tudi naša federacija. Zelo čudno se nam zdi, da je podtajnik pri predsedstvu vlade trdil, da so bili tudi po vaseh tržaške občine razglasi pisani v slovenščini. Tako pravi on, ki živi v Rimu, toda mi ki živimo tu, vemo, da takih razglasov, pisanih v slovenščini, nismo videli in smo zaradi tega tržaškega župana tudi javno kritizirali. Kar se tiče slovenskih popisnih pol pa naj povemo le .o: Znana stvar je, da niso bile omenjene pole v začetku xazdeljevanja pisane v slovenščini in da smo zaradi tega ostro protestirali. Tudi zaradi tega je naš poslanec napravil potrebne korake v Umu. Šele potem so jih na hitro dali tiskati in jih začeli razdeljevati. Poudariti moramo še, da »e nikakor ne strinjamo z odgovori, ki jih je dal pod-lainik predsedstva vlade. Na tem mestu bi hoteli še nekaj podčrtati. Kot je bilo rečeno, naj bi popis prebivalstva po občevalnem jeziku v družinah veljal samo v •tehnično-statistične namene». Toda vprašujemo se: kakšni so ti «tehnično-stati-stični nameni»? Ali obstaja sploh kakšno jamstvo, da ne bodo šovinisti teh «tehnično-statističnih» podatkov uporabljali na škodo slovenske etnične skupnosti? In če so že hoteli dobiti tako «popolno» sliko o etničnem stanju, zakaj niso potem popisovali prebivalstva — četudi po «občevalnem jeziku» — tudi v goriški in videmski pokrajini? Neizpodbitno dejstvo je, da tudi v obeh sosednih pokrajnah, prav tako kot na Tržaškem, že stoletja in stoletja živi slovenska etnična manjšina ! človeka naj višjo življenjsko raven na svetu. Prva tri leta sedanjega sedemletnega načrta prepričljivo potrjujejo, da se v tem smislu uspešno napreduje. Sovjetsko ljudstvo z gotovostjo koraka naproti materialni in duhovni blaginji in ni več daleč dan, ko bo načelo komunizma, po katerem naj vsakdo daje po svojih sposobnostih in prejema po svojih potrebah, postalo stvarnost. (Sovinformbureau - Rim) 0 vprašanjih kmetijstva na Tržaškem se je že mnogo govorilo in pisalo. Vendar ne še dovolj, saj je to vprašanje zelo važno in pereče. Kmetijstvo na Tržaškem se nahaja v krizi. To je splošna ugotovitev. To krizo povzročajo številni činitelji. Kmetijstvo je takorekoč prepuščeno samemu sebi. Ni ustreznih zakonskih o-dredb, ki bi ščitile kmetijstvo pri nas. To, kar velja n. pr. za rodovitna področja v ravninah, kjer ne manjka zemlje in ne vode, ne velja pri nas. Tu obstajajo posebni pogoji. Zlasti kra-ška zemlja je skopa in za to, da rodi je potrebno mnogo žrtev in naporov. Monopoli, tuja konkurenem, preveliko obdavčenje itd. se elementi, ki moreče vplivajo na naše kmetijstvo. Podpore, ki jih nudita ministrstvo za kmetijstvo in pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nikakor ne zadostujejo. Sicer pa bi lahko nar pravili marsikatero pikro opazko na račun teh podpor, saj slišimo številne pritožbe s strani prizadetih kmetov. Ako gledamo na vprašanja kmetijstva v tej luči, moramo ugotoviti, da ni nič čudnega, ako se tudi pri nas, kljub hudim krizam na drugih gospodarskih področjih, kmetijstvo ved- no bolj zanemarja. Ne moremo se niti čuditi temu, da toliko kmečkega prebivalstva zapušča svoja posestva in išče zaposlitev v mestu. Zlasti mlada pokolenja ne kažejo pravega veselja do kmetijstva. Povsem drugače bi bilo, če bi naši kmetje imeli jasno perspek. tivo pred seboj, če bi naše kmetijstvo bilo zaščiteno s posebnimi odgovarjajočimi zakoni. Ven. dar pa naši kmetje ne smejo pričakovati vse samo od zakonov. Marsikaj lahko sami ukrenejo zato, (la rešijo kmetijstvo pred nadaljnjim propadanjem. Ena izmed takih rešitev je v zadružništvu. .Ni sicer rečeno, da bi morali sedaj vse spraviti pod zadružništvo. Toda nekaj bi se lahko naredilo. Tu pride v poštev predvsem področje živinoreje in kar je z njo tesno zdru-no mlekarstvo. To je problem, ki ga predo-čamo našim kmetom s priporočilom, da o njem resno in čim-prej razmislijo ter da napravijo ustrezne korake v tem smislu. Zlasti prodaja mleka postaja problem, ki je takorekoč na dnevnem redu. Kakšno stališče ima do tega vprašanja n. pr. tržaška Kmetijska zadruga, nam pove v svoji izjavi, ki jo tu spodaj objavljamo : Problem mlekarstva Stališče Kmetijske zadruge «Posebnosti kmetijstva na Tržaškem zahtev mnogo večji razmah zadružništva. To ni po. trebno samo zaradi razvoja, marveč zaradi nadaljnjega obstoja sploh. Vodstvo Kmetijske zadruge v Trstu se tega popolnoma zaveda. Zato se tudi trudi, da bi svojim članom in kmetovalcem na splošno nudilo vedno več uslug. Pri tem pa čuti svojo dolžnost, da vso javnost, zlasti pa kmete in tiste, ki se zanimajo za kmetijske probleme, opozori na nujnost krepitve zadružništva. Tukajšnji kmetovalci so že davno čutili pomen zadružni« stva. To so potrdili s tem, da so že pred več desetletji v taki meri razvili zadruge, ki so u-spešno delovale dokler jih ni fašizem uničil. Danes so razmere nekoliko drugačne. Zadruge imajo mnogo možnosti, da se razvijejo. Zalo je potrebno, da kmetje resneje pomislijo nanje, da se združijo, da razpravljajo in na zadružni osnovi rešujejo probleme, ki se jim postavljajo. Le tako bo kmetijstvo obstalo In se razvijalo. V zadnjem času postaja vedno bolj pereče vprašanje živino-zeje in s tem v zvezi tudi prodaja mleka. Važnosti tega vprašanja se zavedajo kmetijske ustanove in organizacije. Nekatere ustanove in organizacije so naklonjene kmetovalcem, druge pa jim več ali manj prikrito nasprotujejo in to tem-belj tudi zato, ker so kmetje ha Tržaškem po veliki večini Slovenci. Tudi iz tega sledijo razne pobude nekaterih organizacij, ki bi hotele tudi ekonomsko navezati naše tukajšnje kmetovalce in jih postopoma potujčiti. «Zeleni načrt)) predvideva znatno finančno pomoč kmetij- stvu in v prvi vrsti pridejo V poštev pobude zadružnega značaja, kar lahko v večji meri pripomore k razvoju in izboljšanju kmetijskega gospodarstva, saj samo zadružništvo lahko o-inogoči malim posestnikom, u-spešno tekmovanje z veleposestniki ter obrambo pred monopoli in veletrgovci. Tudi na Tržaškem ozemlju bo «zeleni načrt» lahko poma, gal pri izboljšanju kmetijstva in to v toliki meri v kolikor bodo kmetje znali izkoristiti ugodnosti, ki jih omenjeni načrt predvideva. Zato je nujno potrebno, da kmetje in njihove strokovne organizacije preu. čijo vse možnosti in se usmerijo na pot zadružništva. Tu nimamo namena naštejviati raznih oblik zadružništva in pobud, ki bi koristile kmetom na Tržaškem. Kmetje sami in njihove strokovne organizacije naj preučijo to vprašanje. Omenili pa bi le vprašanje prodaje mleka in razvoj živinoreje, ki je danes takorekoč na dnevnem redu. Govori se o nekih pobudah za mlekarno in sirarno. Mnenja smo, da bo prej ali slej zadružna mlekarna neizbežno iz. hodisče za naše kmete in to ne samo iz higienskega marveč predvsem iz ekonomskega vidika. Nepravilno bi bilo, da bi nam neprijatelji našega kmeta in nakega življa vsili mlekarno, ki bi jo zgradili z denarjem, ki ga država daje za razvoj kmetijstva. Mlekarno naj zgradijo naši kmetje v zadružni obliki in z državno podporo, da bodo sami gosporaji ustanove, ne pa da jim bo «Ente Rinascita A-gricola» nudila kot miloščino posvetovalno mesto pri upravlja nju tiste mlekarne, ki bi jo ho-teli zgraditi z državnim denarjem. Zelo koristno bi bilo, da bi se čimprej sestale vse ustano- ve, ki so zainteresirane pri problemih našega kmetijstva in tisti, ki jim je ’ pri srcu obstoj našega kmetijstva in slovenskega življa na našem področju ter cfa bi to vprašanje temeljto preučili.» Obvestila za kmete Posojila Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da lahko dobijo pri Federaciji kmetijskih konzorcijev, pri Federalnem zavodu hranilnic in Narodni banki dela obratovno posojilo (prestito di conduzione) po 3% obrestni meri. Kmetovalci, ki bi to posojilo potrebovali, se lahko obrnejo na gornje zavode, za vsa potrebna pojasnila pa na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu ~ ulica Ghega, štev. 6/1. Prispevki za nakup gladio! Obveščamo zainteresrane cvetličarje, da Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo r Trstu, ul. Ghega, štev. 6/1. sprejema naročila za nakup čebulic gladiol-mečkov vzgojenih na Holandskem po znižani ceni. Naročila se bodo sprejemala dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Naročiti je treba najmanj 250 čebulic, ob naročilu pa mora cvetličar plačati na račun 10 lir za vsako čebulico. Obveščamo tudi zainteresirane kmetovalce, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo sprejemati naročila za nakup semena večne detelje (lucerne), triletne detelje in semen travne mešanice. Nadzorništvo bo nudilo prispevek v znesku 30% nakupne cene. Prispevki za nakup strojev Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da bo sprejemalo prošnje za prejem prispevka za nakup poljedelskih strojev še do 19. februarja. Naročila en dan starih piščet Vskladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošjereje, bo tukajšnje Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo tudi letos, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem : Plymouth bela, New Hanpshire, Rhode Island Parmenter in bela livome-ška. Kokošjerejci, ki so nameravajo poslužiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzrej ičš, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu - ul. Ghe ga 6, najmanj 25 piščet iste pasme a ne več kot dve pasmi. Naročila se bodo zaključila v ponedeljek 26. februarja, vsekakor se bodo naročila zaključila ko bo izčrpana razpoložljiva vsota. Piščeta se bodo razdeljevala v mesecih marec in april. Solidarnost s stavkajočimi delavci se vedno bolj širi Borbe delavcev so obenem borbe za gospodarski razvoj Trsta Pristaniški delavci v Trstu že dalj časa vodijo zelo razgibano stavkovno gibanje. Že prejšnji teden so za več dni oklicali stavko. Krajše protestne stavke so bile tudi kasneje. Tudi včeraj so stavkali v pristanišču. Toda, zakaj stavkajo? Tako vprašanje bi utegnil zastaviti človek, ki ni o borbi pristaniščnikov dovolj poučen. Evo odgovor, kratek a jedrnat odgovor: Pristaniščniki stavkajo zato, ker zahtevajo take pravice kot jih imajo že več let njihovi kolegi v drugih italijanskih pristaniščih. Gre, torej, za zahteve po izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev. Toda odgovorni krogi teh pravičnih zah- ci že pred več kot šestimi meseci postavili zahteve po novih tarifah. Tudi v tržaških ladjedelnicah se vodi stavkovno gibanje. Ladjedelniški delavci prav tako kot pristaniščniki zahtevajo izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Poleg tega pa ladjedelniški delavci protestirajo tudi proti načrtom, ki predvidevajo občutno okrnitev tržaške ladjedelniške indù-1 'ovn*h Uuc*'- velike stavke. Toda, kako o-blasti odgovarjajo na vse te stavke, nam je.pokazal brutalen napad policije, do katerega je prišlo v Tržiču pretekli teden. Kljub vsem napadom so morala, borbenost in odločnost delavcev zelo visoke. Solidarnost s stavkajočimi se vedno bolj širi. Nič čudnega, saj je borba pristaniških delavcev in la-djedelniških delavcev obenem borba za gospodarski razvoj Trsta in za izboljšanje življenjskih pogojev vseh de- strije. Ta okrnitev bi prizadela zlasti ladjedelnico Sv. Marka. Tudi v Tržiču so v teku Skrajni čas je, da oblasti spregledajo in da spremenijo svojo politiko na gospodarskem področju! Tržaška občina zanemarja vasi v gornji okolici Tržaška demokristj anska občinska uprava zelo rada pozablja na okoliške vasi. To je znana stvar in o njej smo tudi v našem listu že mnogokrat pisali. To trditev potrjujejo tudi številne intervencije naših občinskih svetovalcev v mestnem svetu. Toda to trditev potrjuje tudi zunanje lice naših vasi, ki je v marsikaterem pogledu precej drugačno od onega, ga vidimo v vaseh, ki spadajo pod druge občine. Že same ceste zelo zgovorno pričajo o nezanimanju mestne občine. Tako so n. pr. v vaseh, ki spadajo pod tržaško občino samo glavne ceste asfaltirane. V nekaterih primerih pa niti tev tržaških pristaniščnikov nočejo sprejeti. Namesto, da bi priznali pravice, ki jih delavci zahtevajo, klevetajo delavce. To delajo, seveda, tudi zato, da bi zakrili tistega, ki je zagrešil križe, v kateri se nahaja tržaški promet. In ta krivec je rimska vlada. Razumljivo je, da je dolgo stavkovno gibanje privedlo do velikega zastoja v tržaškem pristanišču. Natovorjene ladje morajo čakati več dni v pristanišču. Več ladij je moralo odpljuti dalje, ne da bi bili iz njih raztovorili blago, druge pa so odšle iz Trsta popolnoma prazne. Kljub temu pa odgovorni krogi vztrajajo v svoji trmi in nočejo popustiti, kar je vse obsodbe vredno. Prav zaradi trme omenjenih krogov je tržaško gospodarstvo, ki že itak preživlja hudo krizo, utrpelo veliko škodo Zadržanje omenjenih krogov pa je tem bolj obsodbe vredno, ker so pristaniški delav- A. Černigoj: Štanjelski grad , te niso asfaltirane. N. pr. v ‘ Gropadi. Vse ostale poti in ulice v notranjosti vasi so v zelo slaben stanju. Kanalizacija ni skoraj nikjer urejena. V nobeni vasi ni pokritih čakalnic na avtobusnih postajališčih. Nasprotno pa te čakalnice obstajajo skoraj po vseh drugih vaseh, ki spadajo pod manjše občine. Tudi cestna razsvetljava po okoliških vaseh, ki spadajo pod tržaško občino je zelo slaba. Tudi nekatere ceste, ki niso namenjene samo za domače prebivalstvo so v zelo slabem stanju. Med take ceste spada zlasti tista, ki vodi iz Padrič proti Gropadi in ona, ki iz Gropade vodi proti Bazovici. In vendar je na omenjenih cestah mnogo prometa. Z naštevanjem takih in podobnih problemov bi lahko nadaljevali. Toda že ti problemi, ki smo jlii omenili, dajejo tržaški občinski upravi zelo slabo spričevalo. Nič čudnega, torej, da imajo prebivalci naših vasi zelo slabo mnenje o demokristj anski občinski u-pravi in da ji očitajo, da jih pozna samo, ko gre za terjanje davkov. O, tako pravijo naši okoličani, ko gre za davke pa tržaška občina ne pozablja na nas! Sedaj je v teku razpravljanje o tržaškem občinskem proračunu. Občinski svet bi moral nujno upoštevati velike potrebe okoliških vasi. Obiščite razstavo slike v baru «Tivoli» v Trstu Prešernova proslava v Avditoriju Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo 11. februarja ob 17. uri v tržaškem Avditoriju, Prešernovo proslavo. Na njej bodo sodelovali : Združeni moški zbori z Goriškega, mešana zbora iz Padrič in Boršta, združeni moški zbori s Tržaškega, moški zbori s Tržaškega in z Goriškega, folklorna skupina z Opčin in tamburaški zbor s Proseka-Kontovela. Vstopnice dobite v Tržaški knjigarni (ul. sv. Frančiška 20) ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin Obisk naše delegacije v LRS (Nadaljevanje s J. strani) Občni zbor Dijaške matice podjetje se udejstvuje na treh sektorjih: s proizvodnjo mleka (krije vse potrebe mesta Ljubljane in ga celo izvaža), z gojenjem plemenske prašičjereje za izvoz v Anglijo, s kokošje-rejo in z vzrejo telet za klanje. Da si bodo bralci ustvarili jasnejšo sliko o pomenu tega podjetja, navajamo nekaj pod-takov: Podjetje ima 1200 krav-mlekaric, iz njega pa izvozijo 30 tisoč prašičev na leto. V «Agrokombinatu» je zaposlenih 1.000 delavcev. Je to nedvomno največje kmetijsko podjetje v Sloveniji. mi inštituti v tujini, med ka-, stov Slovenije nad obnovitvijo terimi so tudi Inštitut Gramsci I prisrčnih odnosov in se pridru-"'■v žil skupni želji, da bi se ti stiki še povečali in se učvrstili. Ti koncepti in te želje so po v Italiji in visoke politične šole na Poljskem, Švedskem in v Franciji. Ljubljanska Visoka šola za politične vede je pred nedavnim izmenjala delegacije z omenjenimi šolami v tujini. Toda to ni partijska šola, marveč javni inštitut, ki je bil u-stanovljen s posebnim odlokom Ljudske skupščine slovenske republike. Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni oljčni zbor v torek, dne 13. februarja t. 1. ob 20.30. v Gregorčičevi dvorani v ulici Ceppa štev. 9/II. Odbor Naši tovariši so nato obiskali Visoko šolo za politične vede. Ta šola je še nova in nekateri sektorji so šele v gradnji. Šola, ki se nahaja v predmestju Ljubljane, ima stopnjo univerze, toda je avtonomna in ni torej organsko povezana z univerzo. Voditelji šole so orisali naši delegaciji kriterije, po katerih je možno študirati v tej šoli, kako so organizirani tečaji (ki trajajo štiri leta), značilnosti pouka in bistvene poteze študijskega programa. Ta šola ima stike s sorodnimi šolami v drugih jugoslovanskih republikah in tudi s podobni- Za zaključek je naša delegacija imela razgovore z voditelji ZKS, s katerimi se je srečala takoj po prihodu v Ljubljano. Med razgovori je prišlo do izmenjave mnenj o tridnevnem obisku v Sloveniji. Tovariš Vidah je podčrtal pomen in važnost tega obiska, važnost ob- drugi strani sintetizirani tudi v skupnem zaključnem poročilu, ki ga objavljamo na drugem mestu, v raznih izjavah, ki jih je dal tovariš Vidah za ljubljanski in mariborski tisk (objavljamo tudi članek, ki ga je objavilo ljubljansko «Delo» v četrtek) in za radio Koper. Delegacija se je med povratkom iz Ljubljane ustavila le nekaj ur tudi v Kopru, kjer se je srečala z voditelji Okrajnega odbora ZKS in s predstavniki sindikatov. Med kratkim obiskom je bila podčrtana važnost nadaljnjih stikov, novitve prijateljskih stikov \zlas^ med prebivalstvom kra- med ZKS in našo federacijo, med prebivalstvom našega O-zemlja in ljudstvom Slovenije. V diskusiji so sodelovali vsi člani naše delegacije ter poudarili uspeh tega obiska, koristnost izkušenj, s katerimi so se spoznali, čeprav v tako kratkem času, koristnost nadaljnjih stikov in nadaljnjega preučevanja jugoslovanske socialistične stvarnosti. Tovariš Miha Marinko je izrazil zadovolj- jev od tu in onstran meje. Izmenjane so bile tudi nekatere misli, ki se tičejo zlasti problemov narodnih manjšin. Delegacija se je vrnila v Trst v četrtek pozno popoldne. O vtisih, o rezultatih in o izkušnjah obiska naših tovarišev bomo seveda še pisali. Obisk v Sloveniji je politični činitelj velikega pomena, ki je sprožil veliko zanimanje v ob vojašnici itd., so proble« mi, ki nujno terjajo rešitev! Vse te zahteve so postavilil vaščani sami. Tozadevno pijl smo je podpisalo 46 vašči | nov. Stanovanjski problemi na Opčinah C l Stanovanjski problem Opčinah je zelo občuten. Tr žaška občina ni še nič poskf bela za zgraditev novih zdravih stanovanj za tam/ kajšnje prebivalce. In venK dar ni to problem od včeSl1 raj. Zahteve po novih stano®« vanjih so bile že večkrat poudarjene. ri(: Pred kratkim smo v na?1 šem listu pisali tudi o teiy( problemu. Omenili smo et^ primer. (Nikakor nismo ho. teli prizadeti lastnika hišC;, kot je to skušal nekdo tolma čiti ! ) Toda takih primero' je mnogo. Zato tudi dane:, ponavljamo našo zahtevo^ V Italiji velja nek zakon odpravi nezdravih stanovanji (legge sui tuguri!) Zakaj sf s ta zakon ne izvaja tudi pt(1| nas? Te zahteve naj upoštev'^, tržaška občinska uprava daj, ko je v teku razprava novem proračunu- Diskriminacija ju V Šolali št: Zahteve Trebencev stvo voditeljev Zveze komuni- javnem mnenju. Pretekli teden je naš svetovalec tov. Padovan postavil vprašanje cest v Trebčah. Pristojnega občinskega odbornika je vprašal, ali namerava sprejeti potrebne u-krepe za to, da bi stranske ceste v Trebčah tlakovali ali asfaltirali. Poudaril je, da je to zelo potrebno in pripomnil, da se cest ne poslužujejo samo domačini marveč tudi številni tržaški izletniki. Zato je ureditev notranjih ulic potrebna tudi s turističnega vidika. Banovski problemi Iz Trebč prihajajo še dth : ge pritožbe. Gre za probR me, ki zanimajo šolo. Pr<;‘ kratkim je občinski ekono mat, sicer po dolgem zavD čevanju, končno preskrbi primernejše šolske sklopi. 'T* klopi niso nove, a so še upo rabne, četudi ne povsem V strežne. Toda Trebenci vprJ ! šujejo, zakaj ni ekonoma preskrbel tudi šolskih tabel ker so obstoječe zelo slabč skoraj neuporabne? Prav tako je slišati pritoi be zaradi šolske kuhinji Gre za diskriminacijo fl1 škodo slovenske šole — p' škodo domačinov. Italija!* ska šola je privilegirana tem pogledu. Odstotek otrdi» ki obiskujejo italijansko šoj d Isti svetovalec se je zavzel tudi za razne probleme iz Banov. Gre za probleme, ki so jih postavili tamkajšnji domačini. Ti zahtevajo, naj občinska uprava poskrbi za ureditev kanalizacije v vasi in za razširitev nekaterih cest, ki ne odgovarjajo današnjim potrebam. Prav tako zahtevajo ureditev razsvetljave na nadvozu, ki vodi proti Opčinam. Ta razsvetljava je nujno pa trebna zlasti voznikom motornih vozil, saj jih razsvetljava na spodnji cesti močno slepi. Banovci nadalje zahtevajo tudi ureditev ograje ob nadvozu, kar je zlasti važno zaradi varnosti živine. Tudi ureditev trga sredi vasi, odstranitev ovire, ki jo predstavlja vaški vodnjak, ureditev odtočnih naprav lo in prejemajo kosilo v š' li, je mnogo višji od odstoj ka otrok, ki obiskujejo sW vensko šolo. Zakaj, torej, d diskriminacija? Slične pritožbe prihajaj* tudi iz nekaterih drugih v? si, zlasti s P ro s e k a- Ko n to vč la. Zato pozivamo p ri s to j C1 organe, naj napravijo red n tem področju! Za prizadete po potresu Komunisti sekcije Dolina S*' organizirali nabiralno akciji za prizadete po potresu v DO1 maciji,Rezultat je sledeč: D» S.150 lir, Ricmanje 41.050, BP1 40.700, Zabrežec 12.750, Jezel* 2.700, Mačkolje 13.000, Bolj)* nec 40.850 in Domjo 37.950 l'f DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACiJE K.Pf Uredništvo in uprava sta v / stu, ul. Capitolina 3, telet. 44-0?, in 44-047. Odgovo ni urednik J .Anton Mirko Kapelj. Tiska '1" - Trst