PRIMORSKI DNEVNIK ^Struna plačana v Eotovi.nl /"> Abb- postaje 1 gruppo tiCOS 5U llT Leto XXIII. St. 61 (6645) TRST, torek, 14. marca 1967 HUD UDAREC ZA GOLIZEM NA NEDELJSKIH VOLITVAH v Se vedno sporen izid v volilnem sedežu na Korziki ki daje golistom absolutno večino v zbornici Močno napredovanje komunistov in združene levice in nazadovanje golistov Francija se je razdelila v goliste in antigoliste - Komentar agencije Tass PARIZ, 13. — Pri nedeljskih volitvah v Franciji je dobil S&lizem hud udarec. Po uradnih podatkih se je golistom posre-Cl'o dobiti absolutno večino v poslanski zbornici, toda samo 24 en glas in še ta je še vedno sporen. Notranji minister Roger Frey govoril nocoj po televiziji in Wočil izid volitev. Izjavil je, bo 485 sedežev (sedež za P°linezijo bo določen v nedeljo) ‘izdeljenih takole: komunistič-“a stranka 73 (v prejšnji zbor-blci 41), skrajna levica 5 (5), iVeZa levice 116 (89), razne levi-;arske skupine 5 (9), golisti 244 2“2), razni zmerni 15 (16), demokratični center 27 (38). Pet j^sžev je bilo na novo ustanov- J^ey je izjavil, da bo v novi po-anski zbornici 158 novih posla n-lV' Zatem je Frey izjavil, da so risovi pri drugem delu volitev v ““Hotkih takole razdeljeni: komu-?Hična stranka 21.37 odst., skraj-a levica 0.93, zveza levice 24.08, “usti 42.60, razni 3.73, demokratič-' center 7.10, skrajna desnica 0.15. Ja razdelitev se nanaša na 485 e(Ježev. Manjka še rezultat enega volilnega okrožja v Polineziji, kjer bodo volitve prihodnjo nedeljo. Po volitvah leta 1962 je bilo stanje v poslanski zbornici naslednje: golisti 265, komunisti 41, socialisti 66, radikali in njih zavezniki 38, ljudski republikanci in neodvisni 54, razni 18. Pri poznejših spremembah v sestavi parlamentarnih skupin pa je bilo stanje naslednje: golisti 282, zveza levice 103, komunisti 41, demokratični center 38, razni 18. Že ponoči je minister za informacije objavil izjavo, v kateri je trdil, da je «peta republika* dobila 244 sedežev in s tem absolutno večino, čeprav niso bili še znani izidi enega volilnega okrožja v Bastii na_ Korziki, kjer so med sinočnjim štetjem glasovnic nastali incidenti. Zaradi, spora, ki je nastal, so vse zapisnike in glasovnice postavili pod nadzorstvo orožnikov, še prej se je skupina ljudi polastila volilne žare. Hoteli so jo vreči v morje. Policajem General de Gaulle zapušča volilno kabino r^uinniinummuMiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuioniiiuiiiiiiiuiiiiiiiHitiiiiiiiii.iimiiiiiiiiiiiii Italijanski komentarji JttM, 13. — Volilni izidi v Franciji L'ogično sprožili val polemik in Jhontarjev tudi v Italiji, kjer ob tlačne skupine skušajo v*he izkoristiti. jih na razne Ju zasedanju izvršnega odbora ) uvodoi h in so tajniku S >«?“ fttl Sr, so uvodoma govorili tudi o teh 'ah in so nato poslali general-SFIO Molletu brzo-kateri čestitajo k veliki lahko prišli komunisti na oblast. Tudi Malagodi je mnenja, da je de Gaulle okrepil komuniste, tako številčno kot glede njih povezave z demokratično levico. Glede nadaljnje politike Francije o evropskih vprašanjih pa pravi, da si ne smejo delati iluzij. J^gi proti «osebni obiasti, ki od-a krizo pete republike ter od-pot k uveljavljanju demokra-i vrednot v francoskem življi- Ajnik KPI Longo je poudaril, k, Qdpira odlični uspeh združene koCe m veliki uspeh francoske tjJbUnistične stranke nove perspek-za Francijo in za vso Evropo, notrv iiamf.ii.v1in. izreden DO- jT* enotnosti "in še zlasti poudaril,. Potrpežljivo, vztrajno in dosledni, Politiko enotnosti francoske ko-JJHstične stranke, s čimer se Šilarja nov položaj vseh levih ti1,’, zlasti glede" odnosov med solisti m komunisti. V tej zvezi poudarja dejstvo, da sci vojn izredno disciplinirano oddali Js°ve za kandidate in da stranke kal0 Prejele samo seštevka glasov, tj. Priča, da je enotnost pritegnila 8f neopredeljene. 11onfnvl ia ‘to ugotavlja Longo, da je fran-loj** Primer tudi nauk za naš po- levi center že v kro- tlijff- ko je ji,;1*1 krizi, in da ta primer potr-!>? istanje v drugih evropskih dr-ko' je prišlo na Finskem do k:elovanja s komunisti v vladi, til v treh evropskih, državah (Bel-C\ Holandska in Avstrija) pa do ikjtja koalicije levega centra, do K?enanja sodelovanja med socia-1 in demokristjani. (Ja voce republikanas piše, iti Jre za neuspeh de Gaulla th?!egove politike. Posledica v no-Cjtem življenju bo v ponovnem %f?obju krize in negotovosti, v ti J ph ji politiki pa bodo posledice oJHivne, saj bo laže rešiti tri (lt‘0vna evropska vprašanja: vklju-bjsev Velike Britanije v EGS, pod-ouPogodbe proti širjenju atomske tve in zaustavil se bo pro-r?loči nacionalizem. 4 (w®fnoikristJanski «11 Popolo« v u-d^niku nredvsem ugotavlja napre-C komunistov in omejen uspeh lofi^kratičnega centra. V bistvu se Predvsem zaradi uspeha ko-ith, st°v, češ da se ponavlja igra tridesetih let, ko Je bila v tretji ustanovljena ljudska fron-stuja-to ,pa v tipično antikomuni-\ Hem duhu list dela perspektive tgA^rihodnjost, češ kaj se lahko Voh?1'1 4e se leta 1972. že na prvih Hah levica združil in bi torej BAZEL, 13. — Angleška banka je sporočila, da je bil dosežen spo razum o obnovitvi mednarodne finančne podpore funta šterlinga, ki je bila določena 14. junija lani in pri katerem sodeluje enajst bank. Sporazum za podpiranje funta šter-llnga, ki se nanaša na skupno milijardo dolarjev, določa, da za 900 milijonov dolarjev jamčijo centralne banke desetih držav (Zahodna Nemčija, Avstrija, Belgija, Kanada, ZDA, Italija, Japonska, Ni zozemska, Švedska in Švica), za 100 milijonov dolarjev pa jamčita fran coska in angleška banka. se je zadnji trenutek posrečilo to preprečiti. Prav zaradi tega so vse zapisnike in glasovnice izročili v varstvo orožništvu. Poleg tega so odložili razglasitev izidov, ker so ugotovili, da je na nekem volilnem sedežu bilo 200 glasovnic več kakor vpisanih volivcev. Pozneje je notranje ministrstvo javilo, da je bila zadeva pojasnjena ter da je bil izvoljen golist. To je izzvalo precejšnje presenečenje, ker se je zvedelo, da je ponoči bil kandidat leve opozicije za 700 glasov pred golističnim kandidatom, ko je bilo treba prešteti še kakih 1000 glasovnic. Štetje in ponovno pregledovanje glasovnic se je nadaljevalo danes ves dan in šele ob 19.30 so uradno javili, da je bil izvoljen golistični (andidat. Takoj nato je kandidat zveze levice Zuccarelli sporočil, da bo vložil priziv na ustavni svet in zahteval razveljavljenje volitev. Se pred razglasitvijo Izida je prispel z letalom v Ajaccio predsednik zveze levice Frangois Mitterrand. Danes popoldne je več tisoč demonstrantov demonstriralo po ulicah Bastie ob prepevanju marseljeze. V Bastlo so v teku dneva poslali tudi ojačenja orožnikov, ker so se bali neredov. Medtem ko je bila v Bastii demonstracija, je imel Mitterrand v Ajacciu tiskovno konferenco. Izjavil je, da je prispel v Ajaccio z željo, da na kraju samem pregleda stanje, ki je nastalo zaradi hudih incidentov v Bastii. Obtožil je goliste volilnih sleparij. Mitterrand je sporočil, da bo kandidat zveze levice zahteval razveljavljenje volitev in je poudaril nevarnost, da se na Korziki ustvari vedno bolj napeto ozračje in ki bi utegnilo postati nevarno za javni red. Takoj po tiskovni konferenci je Mitterrand odpotoval v Pariz. V nasprotju s pričakovanjem so bile tudi včerajšnje volitve zelo «vroče» in bitka je bila zelo ostra. «Combat» piše, da je golizem doživel včeraj svoj prvi hud poraz v devetih letih. «Aurore» piše, da je stranka na oblasti napravila zgrešene račune. List dodaja, da je Franclja sedaj razdeljena na dvoje, toda ugotovilo se je tudi, da so številni pristaši centra na koncu glasovali proti režimu. Ugotavlja se, da so se francoski volivci pri svoji odločitvi držali bolj kakor tradicionalne razlike med desnico in levico, razlike med go lizmom in antigolizmom. V mnogih krajih, kjer sta tekmovala predstavnika levice in centra, je zanimivo, da so golistični volivci pri ponovitvi volitev glasovali za levičarskega kandidata. Veliki zmagovalci na francoskih volitvah so na vsak način leve skupine, v prvi vrsti pa komunisti, ki so poskočili od 41 na 73 poslancev, zveza levice, ki je pridobila 26 poslancev, enotna socialistična stranka, ki jo bodo zastopali štirje poslanci, med katerimi bivši predsednik vlade Mendes France. Nobenega dvoma ni, da je enotnost levih sil dobro delovala. Ko munistična stranka, ki je leta 1958 imela samo deset poslancev, je danes parlamentarna skupina, ki jo številčno presegata samo golistična, skupina in zveza levice. «Pariz Jour» piše, da de Gaulle prav gotovo ne bo izral svoje vlade zunaj svoje skupine. Tudi ni ver jetno, da bi vlada dobila v poslanski zbornici nezaupnico, čeprav bo v zbornici večina zelo skrčena. Nedvomno bo velike važnosti stališče, ki ga bo zavzela Lecanuetova centri-stična skupina,in prav tako tudi skupina, neodvisnega republikanca Giscarda D’Estainga. Prvi so sedaj v opoziciji, drugi pa so združeni z večino. Toda Giscard D’Esteaing je pri volitvah pridobil, njegova skupina je od 34 poslancev narasla na 44, golisti pa so zgubil okoli 40 poslancev. Zato bo odločilne važnosti tudi stališče te skupine. V večini predstavlja ta skupina desno krilo in zato bi utegnila ovirati predsednika republike, če bi hotel sprejeti take pobude, ki ne bi bile všeč gospodarskim krogom. «Le Fi-garo» komentira, da bo opozicija nedvomno poudarjala dejstvo, da parlamentarna večina ne predstavlja večine v deželi. Predstavniki treh največjih, sindikatov so objavili enake izjave, s katerimi izražajo zadovoljstvo zaradi hudega udarca peti republiki in zaradi možnosti sodelovanja, ki se odpira v okviru levice. «Le Monden komentira nocoj izide volitev in pravi med drugim, da je pri prvem delu predsedniških volitev približno deset milijonov in pol glasov izvolilo generala de Gaulla. Toda približno 13 milijonov in pol volivcev je pokazalo, da želijo, naj zapusti svoje mesto, ali pa so vsaj zahtevali, naj temeljito menja svojo politiko. Pri prvem delu zakonodajnih volitev pa je bilo na eni strani 14 milijonov glasov, na drugi strani pa 8 milijonov in pol. Igra volilnih zakonov, disciplina levičarskih skupin in nedvomno naveličanost in razočaranje zmernih volivcev so povzročili presenečenje pri drugem delu volitev in resno ogrožali parlamentarno večino. ((Kljub temu, nadaljuje list, ni golistična oblast obsojena. Predsednik republike bo nedvomno lahko sestavil svojo vlado, ne da bi se bal nezaupnice, seveda če sam ne misli na nove volitve v kratkem času.» Sovjetska agencija Tass izraža v svojem komentarju zadovoljstvo za. radi uspeha levice pri drugem delu francoskih volitev. «S svojim glasom, piše agencija, so hoteli volivci pokazati naraščajoče nezadovoljstvo za zmanjšanje proizvodnje na številnih sektorjih industrije, zaradi nevarnosti brezposelnosti, zaradi zmanjšanja kupne moči delavskega razreda, zaradi krize v gradbeništvu in v šolstvu. Golisti in leva opozicija, nadaljuje Tass, imajo isto zunanjo politiko, tako da včerajšnji izid volitev ne postavlja v ospredje direktiv predsednika na tem sektorju. To potrjuje dejstvo, da je bila edina skupina — demokratični center — ki je pridigala atlantizem in evro-peizem, hudo poražena. Agencija zaključuje z ugotovitvijo, da je prvikrat po 30 letih, ko so se leve sile povezale v volilno zavezništvo in za neko politiko. Njih, uspeh kaže realnost preokre-ta, ki lahko pripelje levico na oblast v Franciji v bližnji prihodnosti. Predstavnik bonske vlade Ahlers je na tiskovni konferenci izjavil, da je po mnenju njegove vlade izid francoskih volitev «dobra podlaga« za nadaljevanje sodelovanja s Parizom. Razvrednoten argentinski pezos SKLEP LJUDSKEGA KONGRESA Sukarnu so odvzeli vse predsedniške pravice Gen. Suharto bo začasno vodil predsedniške posle do volitev - S Sukarnom bodo ravnali «kakor s predsednikom zaradi njegovega slabega zdravja* BUENOS AIRES, 13. — Argentinska vlada je sklenila razvrednotiti pezos. Nova pariteta je bila določena na 350 pezosov za ameriški dolar. Do sedaj je bila pariteta med 245 in 255 pezosov za dolar. Današnje razvrednotenje pezosa je najmočnejše v argentinski zgodovini. Lanskega novembra je bil pezos že razvrednoten za 14,5 odstotka in zamenjava je bila določena na 245 za dolar. Vendar pa je v torek pred zaključkom borznih operacij znašal tečaj dolarja 251,40 pazosov. Od aprila 1964 do lanskega novembra je bil pezos devetkrat razvrednoten. Z današnjim razvrednotenjem hočejo odpraviti iičmo borzo«. Nov u-radni tečaj dolarja namreč presega tečaj na «čmi borzi«, ki je včeraj znašal 320 pezosov za dolar. MOSKVA, 13. — Tass javlja, da so danes izstrelili v Moskvi satelit «Kozmos 147». Vsi aparati redno delujejo. iniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiiMiiiiiiuMiiiimiaiiiiiiiii NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA PSU Socialisti so odobrili zaključke sestanka med strankami levega centra Ameriški delegat na razorožitveni konferenci Poster v Rimu - Združenje sodnikov vztraja na pravici do stavke ■ Potrjenih več stavk DŽAKARTA, 13. — Indonezijski začasni ljudski posvetovalni kongres je včeraj sklenil, da prenese vse predsedniške pravice dosedanjega predsednika Sukarna na generala Suharta, ki je imenovan za vršilca dolžnosti predsednika repu. bilke do volitev, ki bodo leta 1968. S tem je dejansko odstavljen prvi predsednik indonezijske republike, ki je pred 22 leti proglasil neodvisnost Indonezije in imel v svojih rokah oblast ves ta čas brez prekinitve. Sklenjeno je tudi bilo, da se predsedniku Sukarnu odvzame naziv «velikega voditelja revolucije«. General Suharto je govoril danes po radiu. Izjavil je, da je Sukamo slabega zdravja. Pripomnil je, da bodo z njim ravnali kot s predsednikom, ki nima več nobene oblasti in nobenega opravka s političnimi zadevami v življenju države’ ali v zunanji politiki. Da se zajamči dobro izvajanje vladnega programa, bodo morali «za sedaj« ravnati s Sukarnom kakor s predsednikom. Glede Sukarnovega zdravja je izjavil: «Kakor so izjavili predsednikovi zdravniki, je njegovo zdravje tako slabo, da je potrebno, da mi kot narod ravnamo z njim v skladu z njegovim zdravstvenem stanjem.« Zatem je Suharto izjavil, da odobrene resolucije ne govorijo o odstavitvi Sukama in da mora sedaj vlada ((uresničiti željo ljudstva in zlasti poskrbeti za hrano in oblačila, ki jih potrebuje«. «Naša naloga še zdaleč ni končana,« je dodal Suharto, pa je po mnenju italijanske vlade protiustavno. Šele dopoldne so uradno potrdili, da so sodne oblasti privolile v aretacijo 25 letne Line Steger, ki jo dolže sodelovanja pri teroristični organizaciji. Vse ostale osumljence pa so izpustili. Indira Gandi sestavila vlado NOVI DELHI, 13. - Člani parlamentarne skupine indijskega kongresa so včeraj izvolili Indiro Gandi za svojo voditeljico, kar pomeni, da je bila izvoljena tudi za predsednico vlade. Danes je nova vlada, ki jo je Indira Gandi sestavila, prisegla predsedniku republike. Za podpredsednika vlade je bil imenovan Desai, ki je prvotno tudi kandidiral za predsednika vlade, a je to kandidaturo nato umaknil. V novi vladi ima Desai tudi finančno ministrstvo. Ministrstva za notranje zadeve, za zunanje zadeve in za o-brambo so obdržali prejšnji ministri, in sicer notranje ministrstvo Čavan, zunanje ministrstvo Čagla, ministrstvo za obrambo pa Sing. Rim, 13. — Zaključki razgovorov med vladnimi strankami so sedaj prišli na obravnavo strankinih vodstev. Danes se je sestal izvršni odbor PSU, ki je z večino glasov odobril resolucijo, ki v bistvu ponavlja stališče Nennija. &a zasedanju je namreč o sestan- ku na «vrhu» leve večine poročal Nenni, ki se je skliceval na zaključke zasedanja od 23. februarja ter dejal, da so bili sprejeti trije o-snovni predlogi: programiranje, petletni načrt in sredstva za izvajanje načrta, vključno dežele, so bili sprejeti kot prvenstvena obveznost levega centra in vlade. Poudarjena so bila najvažnejša vprašanja programa, pri čemer pa se je prepustilo vladi, da od primera do primera odredi prednost, in pri čemer se prepušča parlamentu, da sprejema ustrezne zakonske u-krepe. Nenni je bil mnenja, da je v celoti v skladu z obveznostmi levega centra, da se vključi vprašanje u-stanovitve dežel v okvir splošne demokratične reforme države in da sc v tej zvezi izvedejo deželne volitve istočasno z upravnimi v jeseni 1969 in da se takoj predloži parlamentu ustrezni zakon. Tako se o-mogoči v sedanji poslovni dobi razprava o deželnih zakonih in tudi razprava o drugih važnih zakonih šolskega značaja, glede bolnišnic in urbanizma. Glede kmetijskih vprašanj je bil Nenni mnenja, da so napravili v zadnjih dneh pomembne korake naprej in da je bilo rešeno vprašanje odkupov, tako da se uvede popolno nadzorstvo računskega sedišča. Ni bil pa dosežen sporazum glede strukture kmetijskih konzorcijev in se glede tega nadaljujejo stiki med SO; cialističnimi in demokristjanskimi strokovnjaki. O tem vprašanju se v zaključni resoluciji nekoliko ostreje ugotavlja, da socialisti vztrajajo na svojem stališču in da so sicer pripravljeni na razgovor z demokristjani, vendar pa so se pripravljeni sklicevati tudi na javno mnenje in predvsem na zainteresirane kmeto- ................................................... LETALSKA NESREČA V JUŽNI AFRIKI Potniško letalo padlo v morje 25 potnikov zgubilo življenje EAST LONDON (Južna Afrika),, ki je njegovega brata Thomasa ob- i mogel nikoli več uporabljati nog in 13. — Danes je padlo v morje le-1 sodilo na 15 let zapora. Tudi Tho-talo ((Viscount«, ki je pripadalo mas je odsoten. Obsojena sta bila družbi ((Afričan Airways». V leta-1 zaradi organiziranja upora v Kisan lu je bilo 20 potnikov in pet članov posadke, ki so vsi zgubili življenje. Letalo je padlo v morje 48 kilometrov od East Londona, kakih 20 kilometrov od obale. Na kraj nesreče so takoj odšle reševalne skupine, ki so do poznih večernih ur našle 15 trupel. Letalo je odletelo iz Port Elizabetha. V trenutku nesreče je bilo vreme zelo slabo. Čombc obsojen na smrt KINŠASA, 13. — Moise Čombe, ki živi sedaj v Madridu, je bil obsojen danes na smrt v odsotnosti. Obsodilo ga je posebno vojaško sodišče. ganiju. Na smrt sta bila obsojena tudi polkovnik Ferdinando Cimpola, ki je poveljeval katanškim žandar-jem, ko so se uprli, ter kapetan Kalenda Moanda, ki je odgovoren za smrt polkovnika Čošija, ki je pripadal visokemu vojaškemu povelj stvu. Druga dva častnika sta bila obsojena na 20 let zapora in prav za smrt polkovnika čašija, ki je bil lani junija v stiku s Čombejem v Parizu. Cimina zaslišujejo RIM, 13. — Ciminovo zdravstveno stanje se boljša, čeprav ne bo bo ostal paraliziran. Zdravniki so mu lahko odstranili cevko z grla, tako da so ga lahko tudi prvikrat zaslišali. Preiskovalni sodnik Del Basso in namestnik javnega tožilca Santoloci sta ga zasliševala eno uro, čeprav je bilo prvotno določe no, da bo zasliševanje trajalo samo tri četrt ure. Ni znano, kaj je povedal, razen da je bil pripravljen govoriti in da je menda povedal zanimive stvari, ki bodo prispevale k nadaljni preiskavi. Paola Časa pa so danes prepeljali iz Ancone v sodne zapore v Cam-pobasso. Čakala ga je množica nekaj tisoč ljudi. Nad tristo karabinjerjem in agentom javne varno sti je s težavo uspelo preprečiti linčanje. Caso je ves v strahu pro sil podčastnika, naj ga brani. valce. Praktično to pomeni, da je bil dosežen delen sporazum, glede ostalega pa bo ostalo vse pri starem in bodo socialisti glede tega vprašanja napadali demokristjane, čeprav menijo, da ne gre za stvari, ki bi zahtevale razbitje sodelovanja na splošno. V razpravi so predstavniki levice kritizirali celoten potek razgovorov na «vrhu», češ da ni bilo nič doseženega. Lombardi je ugotovil, da so se dejansko odpovedali deželam, ker bo o finančnih zakonih razpravljala nova vlada po parlamentarnih volitvah. Glede Federconsorzi pa je ugotovil, da stvari stoje še slabše zlasti pred bližnjo razpravo v parlamentu, ko bodo socialisti v težavah in bi v primeru glasovanja o zaupnici bili mordo prisiljeni izglasovati zaupnico Bo-nomiju. V Rim je prispel stalni ameriški delegat pri konferenci za razorožitev v Ženevi William Foster, ki je na letališču dejal novinarjem, da je že obiskal Zahodno Nemčijo in da se bo sedaj pogovarjal z italijanskimi predstavniki o raznih vprašanjih, ki so povezana s pogodbo o neširjenju atomske oborožitve. Nato je obrazložil pomen te pogodbe za preprečevanje vojne nevarnost. Foster je imel daljši pogovor z zunanjim ministrom Fan-fanijem in se je sestal najprej s predsednikom vlade Morom, nato pa s podpredsednikom vlade Nen-nijem. i Jutri prispe v Rim na uraden j obisk k predsedniku republike švedski kralj Gustav Adolf, katerega spremlja zunanji minister Torsten Nilsson. švedski kralj vrača obisk Saragatu, ki je bil na švedskem junija lani. Predsednik komisije za finance in zaklad poslanske zbornice je razdelil poročilo o zakonu o uvedbi progresivnega davka na delnice. Glede člena 6, ki se nanaša na neplačanje davkov za nekatere dobrodelne u-stanove, je mnenja, da mora člen ostati in je treba vprašanje odnosov z Vatikanom rešiti s posebnim sporazumom, ki ga bo posebej proučila zbornica. Gre namreč za sedaj veljavni sistem, ko Vatikan ne plačuje davkov na svoje delnice in čemer se čujejo številne obtožbe. Istočasno pa se čujejo tudi vesti o bojazni, da bi Vatikan razprodal svoje delnice, kar bi lahko povzročilo paniko na borzi. Izvršni odbor vsedržavnega združenja sodnikov je s 15 glasovi proti 12 osvojil resolucijo, v kateri se sklicujejo na sklepe od 29. januarja, ko so sklenili proglasiti stavko, če ne bi bila urejena pereča vprašanja sodstva in med drugim tudi vprašanje materialnega stanja sodnikov. To stališče, ki sta ga zastopali dve struji, je v bistvu dokaj ostro polemično s stališčem predsednika republike Saragata, ki je zanikal mož nost stavke sodnikov. Minister za pošto Spagnolli je sklical za jutri, 14. marca ob 19. uri sindikalne predstavnike uslužbencev pošte, telegrafa in telefona. Sindikati pa so danes potrdili stavko, ki bo v četrtek, 16. marca, če seveda ne bo prišlo na jutrišnjem sestanku do bistvenih novosti. Potrjena je tudi stavka tekstilnih delavcev, ki bo v sredo, 15. in v sredo, 22. marca. Končno so sindikalne organizacije tudi potrdile stavko uslužbencev avtobusnih prog s koncesijami, ki bo od 23. do 24. marca Novo bombardiranje področij Hanoja HANOJ, 13. — Severni Vietnam je izročil mednarodni nadzorstveni komisiji protest proti današnjemu bombardiranju nekaterih področij Hanoja. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo tudi izjavo, v kateri pravi, da so ZDA s priznanjem tega, kar so skušale do sedaj skrivati, tj. da uporabljajo letalska oporišča na Tajskem za bombardiranje Severnega Vietnama, hotele pripraviti javno mnenje na še večjo uporabo teh oporišč z namenom, da še bolj razširijo vojno. Ameriška letala so izvršila danes skupno 128 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirala so tudi nekatera področja zelo blizu Hanoja. Osvobodilne sile pa so obstreljevale z možnarji mesto Kontum 800 km severovzhodno od Sajgona. Volkspartei razpravlja o «paketu» predlogov BOČEN, 13. — Danes se je sestal izvršni odbor Volkspartei, ki je zasedal dopoldne in popoldne. Razprave niso zaključili in jo bodo nadaljevali jutri. Neuradno so sporočili, da so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so povezana z rešitvijo spora po zadnjih sestankih v Innsbrucku. Predsednik dr. Magnago je dejal novinarjem, da so pričeli zelo resno delati. Obravnavajo vsako vprašanje podrobno in zato se bo razprava nadaljevala še jutri. Posl. Dieti, ki prisostvuje kot parlamentarec, izvoljen na listi stranke in ne več kot podpredsednik, pa je izjavil, da meni, da je malo verjetno sklicanje izrednega kongresa stranke že po jutrišnjem sestanku, in je tudi on dodal, da bo verjetno potreben še en sestanek. Podobnega mnenja je tudi podpredsednik Volgger, ki je rekel, da gre za probleme, ki jih ni mogoče rešiti v nekaj urah. Po nekaterih vesteh iz dobro obveščenih krogov so ostala sporna še naslednja vprašanja: pristojnost glede ustanovitve industrijskih obratov, ki naj bi prešla z dežele na pokrajino: tako imenovani «etnični odnos*, odnosno kriterij pri zaposlovanju državnega osebja na osnovi določenega odstotka domačinov, kar «Gastarbeiter» BONN, 13. — število tujih delavcev (Gasterbeiter) v Zahodni Nem-ičji, ki je lanskega leta znašalo milijon 330 tisoč, je padlo sedaj na milijon in 68 tisoč Zvezni urad za brezposelnost in za nameščevanje delovne sile je namreč zahteval, naj se novim delavcem dovoli vizum, samo če se ne bo med nemškimi ali tujimi brezposelnimi našel nihče, ki bi lahko opravljal njihovo delo. V Zahodni Nemčiji je sedaj brezposelnih 31.800 tujih delavcev, od katerih 10 tisoč Italijanov in 5.800 Grkov. Zanje traja zavarovanje proti brezposelnosti, ki Je sorazmerno s trajanjem zaposlitve, manj kakor za Nemce. Tuji delavci namreč pogosteje menjavajo delo kakor Nemci. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiimuiiiiiiiriiiitHiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiii Svetlana Stalin v Švici kot navadna turistka Dobila je dovoljenje za trimesečno bivanje, kiji ga bodo lahko podaljšali ŽENEVA, 13. — Načelnik departmaja za policijo in pravosodje Lud-wig Von Moos je na tiskovni konferenci sporočil, da je Svetlana Ali-lujeva (Stalini dobila dovoljenje za bivanje v Švici kot turistka za dobo treh mesecev. Izjavil je tudi, da je Stalinova hči sklenila, da se ne bo vrnila v domovino, ko je bila v Novem Delhiju. Tedaj je zaprosila za dovoljenje, da bi mogla ostati v indijski prestolnici, toda njene prošnje niso mogli sprejeti «iz razlogov, ki mi niso znani«. Ameriško poslaništvo, na katero se je obrnila, je nato organiziralo njen odhod iz indijske prestolnice. Spremili so jo v Rim, kjer je stopila v stik s švicarskim poslaništvom in to je poročalo svoji vladi. Zvezni svet je proučil zadevo na svoji seji, ki je bila v petek. Dal je nato navodila svojemu poslaništvu v Rimu. V petek je Stalinova hči zaprosila za vizum, ki so ji ga dali. Njeno potovanje je organizirala neka oseba, ki jo je spremljala v letalu. Pripomnil je, da Švica ni imela razloga zavrniti njene prošnje za bivanje na švicarskem ozemlju iz naslednjih razlogov: Predvsem ni vodila nobene politične dejavnosti. Poleg tega so bili njeni potni dokumenti v redu. Za švicarske oblasti gre torej za normalno turistko, ki pa je kljub temu zaradi svoje lastne želje spričo svojega imena dobila zaščito zveznih oblasti. Moos je nato izjavil, da Svetlana Stalin lahko gre, kamor hoče in da si je svoje sedanje bivanje svobodno izbrala. Ce želi, gre lahko v Basel ali Ziirich in se lahko sestane s tiskom. Poudaril je, d^ ne gre za nobeno nadzorstvo nad njo, temveč samo za zaščito, ki ga jo je sama zaprosila, ker je prišla v Švico samo zaradi tega, da se odpočije. Na vprašanje, kam bo šla, ko bo poteklo dovoljenje za njeno bivanje, je minister odgovoril, da tega ni dolžan vedeti. Pripomnil je, da je dovoljenje veljavno za tri mesece, toda bi ga lahko podaljšali za daljši čas. Na številna vprašanja časnikarjev, ali ima Svetlana Stalin sredstva za bivanje v Švici, je minister odgovoril, da jih ima in da ima tudi prijatelje, ki ji bodo verjetno pomagali. Potrdil je tudi, da je Svetlano spremljal v Švico neki moški, ki je nato zopet odpotoval. Na številna vprašanja je minister odgovoril, da ne more povedati, kje je sedaj Stalinova hči, in je poudaril, da je ne varujejo iz političnih razlogov, ali pa da bi ji preprečili kakršno koli dejavnost, temveč da jo varujejo, ker je potrebna počitka. V Indiji je Davendra Bahri, pri komur je Stalinova hči živela v Alahabadu 26. in 27. februarja, izjavil, da je Svetlana želela stalno ostati v Indiji blizu kraja, kjer so pepel njenega moža Briješa Singa nedavno raztrosili v reko Ganges. Domnevajo, da je indijska vlada svetovala Svetlani, naj ne skuša o-stati v Indiji spričo škodljivih po sledic, ki bi jih to imelo za indij-sko-sovjetske odnose. V Londonu Je laburistične poslanka Margaret Mckay izjavila, da bo predložila v spodnji zbornici resolucijo, s katero bo pozvala zunanje- * c,Er“J J® i ga ministra Browna, naj dovoli1 morje letalo s 25 osebami, ki Svetlani Stalin politično zatočišče, vse izgubile življenje. Ni nobenega dvoma, da je de Gaulle doživel v nedeljo svoj prvi hud poraz v devetih letih. Ne glede na večinski volilni sistem je dejstvo, da je okrog 10 milijonov in pol volivcev oddalo glasove zanj, proti njemu pa 13 in pol. Teden prej pa je bilo razmerje 14 proti 8 in pel milijonov glasov. Odslej bo — na podlagi volilnega sistema — od 485 poslancev: 244 golistov (prej 282), zveza levice 116 (89), komunisti 73 (41), demokratični center 27 (38), razni zmerni 15 (16), skrajna levica 5 (5), razne levičarske skupine 5 (9), pet sedežev pa je novih. Veliki zmagovalci so torej na vsak način leve skupine, med njimi pa v prvi vrsti komunisti. Golisti imajo samo en glas večine in še tisti je bil — na Korziki — sporen in kandidat Zveze levice je vložil na Korziki zahtevo, da se volitve razveljavijo ter obtožil goliste volilnih sleparij. Na Korziki je zaradi tega prišlo skoraj do neredov. De Gaulle pa bo kljub vsemu lahko sestavil novo vlado, ker se mu ni bati nezaupnice, seveda če sam ne misli na nove volitve v kratkem času. — Ves svetovni tisk seveda obširno komentira nedeljske volilne izide. V Tasovem komentarju je med drugim rečeno, da imajo golisti in leva opozicija isto zunanjo politiko, tako da izidi ne postavljajo v ospredje direktiv de Gaulla na tem področju. Za uspeh levice pa v Moskvi poudarjajo, da gre za realnost preokreta, ki lahko pripelje levico na oblast v bližnji prihodnosti. V Bonnu pa pravijo, da je izid «dobra podlaga* za nadaljevanje sodelovanja s Parizom. Nič manj kot 128 bombnih napadov je bilo včeraj opravljenih nad Severnim Vietnamom, katerega vlada je nadzorstveni komisiji poslala ponovno še en protest proti bombardiranju nekaterih področij Ha-hoja Hanojska vlada v posebni izjavi poudarja tudi, da so ZDA a priznanjem uporabljanja oporišča na Tajskem, hotele pripraviti javno mnenje na še večjo uporabo teh oporišč in s tem še bolj razširiti vojno. Indonezijski začasni parlament je sklenil, da prenese vse predsedniške pravice s Sukarna na generala Suharta, ki je Imenovan hkrati za vršilca dolžnosti predsednika republike do volitev, ki bodo leta 1968. Combeja, ki živi sedaj v Madridu, so v glavnem mestu Konga obsodili včeraj na smrt v odsotnosti. Včeraj je padlo v Južni Afriki v so Vreme včeraj: naj višja ra 13 stopim j, najnlija 8.4, ob 18. umi 11 stopinj, zračni tlak 1008.2 severovzhodnik, vlaga 52 odst., veter 20 km na uro, nebo 5 desetink poobla-teno, morje razburkamo, temperatura morja 10.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 14. mar« Matilda u Sonce vzide ob 6.21 m zatone 18.08. Dolžina dneva 11.47. Luna de ob 7.42 In zatone ob 21.33. Jutri, SREDA, 15. marca Klemen GOTOVČEV «ER0 Z ONEGA SVETA* V NAŠEM KULTURNEM DOMU Z zmagoslavnim nedeljskim nastopom zaključeno tridnevno gostovanje reške Opere Občinstvo, ki je do kraja natrpalo dvorana, je s frenetičnim ploskanjem izsililo ponovitev zaključnega kola - Družabna zakuska na Repentabru Po zadnji predstavi je Slovensko gledališče povabilo ves ansambel reške Opere na zakusko v Furlanovo gostilno na Repentabru. Na sliki ravnatelj reškega gledališča Oluič (na desni) odgovarja na pozdrav upravnika S G Rauberja Z nedeljsko popoldansko uprizoritvijo Gotovčeve opere «Ero z onega sv etan je reška Opera zaključila svoje tridnevno gostovanje v Trstu. Reči, da je bilo to prvo gostovanje tega ansambla pri nas in sploh njegovo prvo v inozemstvu, uspešno je mnogo premalo. Bilo je naravnost triumfalno. Kajti če je bil prvi nastop pred premiersko publiko dostojanstven s prisotnostjo predstavnikov oblasti, in sobotni sproščeno topel ob prekipevajočem zadovoljstvu občinstva, se je nedeljski spremenil v nedopovedljivo manijestacl. jo navdušenega občinstva, ki je ponovno do poslednjega kotička napolnilo parter in balkon Kulturnega doma. Opisati to navdušenje je tetko, če ne skoraj nemogoče, saj podobnega v Kulturnem domu še nismo doživeli. Takoj ko se je razgrnil zastor, se je sprožil aplavz, ki je trajal nekaj minut in začetni akordni orkestra in zbora so se kar zgubili v njem. A to je bil šele začetek, ki pa je očitno potegnil za seboj tudi izvajalce in ustvaril tisti kontakt med njimi in občinstvom, ki je tako potreben tudi poklicnemu ansamblu in izkušenim solistom za njihovo največjo sprostitev. In v tej sprostitvi, v tem ozračju čudovitega prepletanja entuziasma med nastopajočimi in publiko, se je potem odvijala celotna uprizoritev. Po vsakem dejanju so se morali solisti po nekajkrat vračati pred zaveso, ljudje pa so ploskali do utrujenosti. Vse to je napovedovalo edinstven zaključek in ko je balet, tokrat še posebno ubran v skladnosti gibov in ritma, odplesal zaključno kolo v stopnjujočem se tempu do frenetič-nega finala, se je iz avditorija spro. stil kot nezadržen plaz oglušujoč aplavz in se zlival z vzkliki navdu- tli n imi mm iiiiiiin n imiiiiiiiiiHiiin im n mn iiiiiiiii Umrl je msgr. Kjuder f V.< 23M... 1 ' M V soboto je v bolnišnici v Sežani umrl znani in dolgoletni tomajski župnik msgr. Albin Kjuder, ki je bil od julija 1961 do julija 1964 tudi apostolski administrator v Kopru za slovenski del tržaško-kopr-ske škofije in slovenski del reške škofije. Msgr. Albin Kjuder se Je rodil v kmečki družini v Dutovljah 25. februarja 1893. Ko je dovršil gimnazijo v Trstu, se Je odločil za duhovniški stan in odšel v semenišče v Gorici, toda zaradi vojne vihre Je moral nadaljevati študije v semenišču v Ljubljani. Novo mašo je imel 2. julija 1916 ln Je nastopil prvo službeno mesto kot kaplan v Barkovljah, kjer je bil župnik njegov stric msgr. Anton Kjuder. Iz Barkovelj je bil premeščen k Staremu sv. Antonu, kjer je služboval dobrih pet let. Zaradi slovenskih pridig so mu fašisti grozili, da ga bodo kar v cerkvi ustrelili. Od Starega sv. Antona je bil premeščen v glavno bolnišnico, kjer je ostal do leta 1924, ko je nastopil službo v Tomaju, kjer je ostal 43 let. Poleg svojega dolgoletnega pastirskega delovanja v Tomaju je pokojni msgr. Kjuder marljivo zbiral zgodovinsko gradivo o Krasu ter veliko pripomogel, da ima to-majsko župnišče zelo bogat ln zanimiv arhiv ter knjižnico. Napisal je tudi zgodovino tomajske fare in življenjepise raznih župnikov. Precej časa je bolehal na srcu in zaradi tega je tudi zaprosil, naj bi ga razrešili dolžnosti apostolskega administratorja. Zadnje čase se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in je moral v bolnišnico v Sežani, kjer se je zdravil dobre tri tedne, toda vsa zdravniška oskrba je bila zaman. Danes bo 15. url bo v Tomaju pogreb , .. . . Naj počiva v miru v svoji rodni, kraški zemlji. šenega odobravanja. Veliki lestenec in reflektorji so vrgli svetlobo na oder in na občinstvo, zavesa se je ponovno razgrnila in ob viharnem odobravanju so prihajali v ospredje najprej plesalci s solistoma, nato zbor in potem solisti pa zopet plesalci, zbor in solisti in končno dirigent Vladimir Benič, ki je ta zadnji nastop vodil še s posebnim dirigentskim zanosom. Toda aplavz se ni in ni umiril in vzklikanje se je stopnjevalo, ljudje so vstajali toda ne zato. da bi odšli, temveč da bi stoje dali več prepričevalne moči svojemu navdušenju. In dosegli so, kar so hoteli. Ugašajoči veliki lestenec je zatemnil dvorano, dirigent se je znova pojavil za svojim pultom in zastor se je razgrnil s plesalci, pripravljenimi za ponovitev zaključnega kola, ki so ga odplesali ob neprestanem ploskanju. Koliko časa je trajala to zaključno navdušenje? Kdo ve, kdo bi gledal na uro in štel minute, ko pa je imel opravka z lastno vzhičenost, jo, z lastnim globoko podoživlje-nim zadovoljstvom, ki je mnogim zvabilo tudi solze v oči. Reški operni ansambel je našim ljudem pripravil res veličastno doživetje, ki bo ostalo v spominu, kot je ostal še vedno živ «Ero» izpred tridesetih let v gledališču Rossetti. In če je ob teh spominih oživljala preteklost naša starejša generacija, se je nova, srednja in mlajša nanovo oplajala ob bogastvu nam tako domače ljudske melodike bratskega naroda v mojstrski obdelavi Jakova Gotovca, ob pestrosti folklornih elementov in prevzemajoči moči ritma. Oplajala se je s čustvi bratske povezanosti naših narodov in že samo to dejstvo je, tudi mimo zgolj umetniške ravni tega gostovanja, tako pomembno, da mu gre res prvo mesto med vsemi gostovanji iz matične dežele v zadnjih letih. O izvajalski plati «Era» bi bilo treba spregovoriti posebej, a je treba vendarle tudi že kar seda) povedati, da je bila kvalitetno na zavidljivi ravni, ki dela čast reški Operi, njenemu umetniškemu vodstvu in njenemu ansamblu v celoti, to je orkestru, zboru in baletu, pa seveda vsem solistom, tako domačim reškim kot onim iz zagrebške Opere, ki so peli v altemaciji. Naši ljudje zlepa ne bodo pozabili na očarljivo milino in medolično nežnost glasu Djule Zorke V/oljove, ali na tehnično dognano petje Mirke Klarič (pri drugi predstavi), na prodoren junaški tenor takorekoč «klasičnega« Era Ljubomira Strgačiča, ki nam je šele med zadnjo predstavo posredoval svoje pomembne vokalne sposobnosti, ali na lirično obarvan tenor Josipa Suteja (pri drugi predstavi), na glasovno in igralsko izredno učinkovito Domo izvrstne altistke Blanke Zgc (pri drugi predstavi je to vlogo pela Nevenka Tomašič), na igralsko izvrstnega in pevsko inteligentnega Mar- ka Franje Godca ali na pevsko suverenega Tomislava Neraliča z njegovim globokim in barvitim basom (pri drugi predstavi), na basista Tugomira Alaupoviča, ki je bujo vlogo mlinarja Sime podal z nenavadno pristnostjo v petju in igri, ali na basista Milivoja Kučiča, ki je to vlogo pel pri zadnji predstavi in ki je zadovoljil zlasti s svojo igro. pa še na simpatično pojava pastirčka Darinke Segote - Ziger ter na obe solistični baletni kopiji Vere Vasiljevič in Mustafe Zubiča ter Vere Bogdanovič in Jože Komlje-noviča. Dirigent Vladimir Benič je vse tri predstave dirigiral z vso potrebno oknjevitostjo, in ritmično zanesljivostjo, ki jo narekuje zahtevna partitura in manjše neskladnosti med orkestrom in zborom je treba pripisati le novemu ambientu, ki se je sicer pokazal za dovolj akustičnega, vendar z določenimi pomanjkljivostmi glede akustike zlasti v prostoru za orkester in na nekaterih točkah avditorija. Po zaključeni nedeljski predstavi je Slovensko gledališče priredilo celotnemu gostujočemu ansamblu zakusko v znanem lokalu na Repentabru. V na moč prijetnem domačem vzdušju in v odličnem razpoloženju, ki ga je ustvaril pri vseh članih ansambla in njegovega vodstva do solistov in poslednjega čla- na zbora, baleta in tehničnega osebja kakor tudi pri gostiteljih, prodoren uspeh tega gostovanja, je kratko družabno snidenje še enkrat potrdilo, da so bile med reško operno hišo in med nami v teh kratkih toda doživljajsko in umetniško tako polnih dneh ustvarjene bratske vezi, ki jih moramo ohraniti tudi v bodoče. To misel sta v svojem nagovoru med zakusko poudarila tudi ravnatelj SG prof. Rado Rauber in ravnatelj Narodnega gledališča z Reke Vlado Oluič. Oba sta tudi izrekla zahvalo in priznanje tako našemu občinstvu kot zlasti še ansamblu, ki je v težkih pogojih tako častno opravil svojo nalogo. Težko je bilo slovo od teh simpatičnih reških gostov, od tega u-branega umetniškega ansambla, a vendarle prijetno ob zavesti, da so s svojimi tremi nastopi v našem Kulturnem domu napolnile z radostjo srca naših ljudi, začel novo obdobje naših medsebojnih stikov in upajmo tudi stikov na tisti ravni, ko se bo vendarle tudi Trst, kot še posebej poklican, vključil v kulturno izmenjavo med sosednima državama in njihovimi narodi. Prisotnost tolikšnega števila uglednih italijanskih someščanov na teh treh predstavah lahko tako upanje samo še utrjuje. , j. k. STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE SeStailPk Odbora za slovensko šolo Povečan pomorski promet v primeri z lanskim januarjem Letos v januarju je dosegel promet 571.464 ton, lani pa 451.603 tone Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je objavil končne uradne podatke o blagovnem prometu v pristanišču v preteklem januarju. Iz teh podatkov je razvidno, da je bla govni promet po morju dosegel 571 tisoč 464 ton (od tega 397.809 ton v dovozu ter 173.655 ton v odvozu), medtem ko je znašal v lanskem januarju 451.603 tone, v januarju 1965 437.726 ter v januarju 1964 482.736 ton. Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo letos na tem področju zabeležili znaten napredek v primerjavi z januarjem 1966, saj se je promet povečal za okoli 120.000 ton, in sicer je bil letos promet znatno večji bodisi v smeri proti Trstu (397.809 ton, lani 340.281 ton), kakor tudi v nasprotni smeri (173 tisoč 655 ton, lani 111.322 ton). V dovozu je kakor običajno prevladoval surovi petrolej, ki je dal sam 219.577 ton prometa: pri gorilnem olju so zabeležili 51.474 ton, pri premogu 39.637 ton, pri pesku 10.960 ton itd. Dovoz surovega bombaža je znašal 7524 ton, dovoz agrumov 6613, kave 4648, vina 3955, jute 2518, surovega tobaka 1783, lesa pa 794 ton. Dovoz eksotičnega lesa je bil, kakor je razvidno iz pravkar navedega podatka, zelo nizek, in sicer smo večji del blaga uvozili iz Združenih ameriških držav (366 ton), na drugem mestu pa je med dobaviteljicami bila Slonokoščena obala (204 tone) itd. V NEDELJO V GREGORČIČEVI DVORANI Občni zbor Kmetijske zadruge dokazal veliko zanimanje za kmetijstvo Zanimivo poročilo predsednika zadruge o delovanju v lanskem letu - Cisti dobiček je znašal 182.955 lir V Gregorčičevi dvorani je bil v nedeljo dopoldne občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu, na katerem so člani odobrili delovanje in obračun zadruge, potrdili dosedanji odbor ter v diskusiji nakazali smernice za njeno nadaljnje delovanje. V diskusiji so se člani dotaknili raznih vprašanj, ki se tičejo delovanja zadruge in sploh kmetijstva na Tržaškem. Tudi na tem občnem zboru je bilo razvidno, da se naši kmetje vedno bolj zanimajo za probleme kmetijstva. Občnega zbora so se udeležili tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, predsednik Zveze malih posestnikov Dušan Kodrič in tajnik Marij Grbec, ki so tudi člani odbora zadruge. Predsednik Alojz Markovič je imel na občnem zboru naslednje poročilo: Preden začnemo obravnavati bilanco, je važno, da se občni zbor seznani z nekaterim: glavnimi dejavnostmi in iniciativami naše zadruge v poslovnem letu 1966. Najprej moramo omeniti izlet na Kmetijski velesejem v Veroni, ki Je bil poučnega značaja za naše kmetovalce. i V dogovoru z dvema kmetijskima sindikalnima organizacijama smo tudi organizirali izlet na mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Organizirali smo, čeprav v nasprotju s sklepi prejšnjega občnega zbora, Kmečki tabor na Opčinah. To pa i I Pogled na udeležence občnega zbora Z ZADNJE SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Poročilo odbornika Dassovicha o gospodarskih perspektivah Trsta Poročilo je bilo sestavljeno na osnovi podatkov, ki jih je zbral pokrajinski urad za študijo in na osnovi prvih izidov ankete deželnega odbora Na zadnji seji pokrajinskega odbora Je odbornik za proračun dr. Dassovich podal obširno poročilo o vlogi Trsta v gospodarskem razvoju dežele. Poročilo Je bilo sestavljeno na osnovi podatkov, ki Jih je zbral urad za študije tržaške pokrajinske uprave, ter na osnovi prvih izsledkov ankete deželnega odbora. Dr. Dassovich je poudaril, da je razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine najtesneje povezan s čimprejšnjo uresničitvijo vsedržavnega načrta za gospodarski razvoj, in še posebno z nadaljevanjem vsedržavne politike, ki stremi za premostitvijo velikih področnih neravnovesij v državi. V tej perspektivi so koristi Trsta in dežele povezane z razširitvijo italijanskega gospodarskega obzorja: to pomeni, da Italija ne more omejiti svojih perspektiv v krogu Evropske gospodarske skupnosti, marveč mora Iskati poti, da bo igrala svojo vlogo v gospodarskem razvoju v Sredozemlju, se pravi z vrednotenjem vloge Jadrana in s pospeševanjem ter gradnjo proizvajalnih središč vzdolž celotne obale od Trsta do Brindlslja. Odbornik Dassovich Je nadalje dejal, da bi bile lahko negativne posledice periferičnega položaja, v katerem sta Se doslej nahajala Trst ln dežela, premosteni v daljši perspektivi, če bi prišlo do liberalizacij« trgovinskih izmenjav z dr- žavami srednje ln vzhodne Evrope ter z vedno večjim gospodarskim razvojem omenjenih držav. Trst in področje Tržiča, je nadaljeval odbornik Dassovich, bi lahko igrala prvenstveno vlogo v pospeševanju vloge dežele Furlanlje-Julljske krajine. Na našem področju imamo na razpolago mnogo izredno kvalificirane delovne sile ln energetskih virov, hkrati pa je njun položaj ob morju primeren za gradnjo velikih industrij. Zato se postavlja torej v prioritarnih značilnostih, v okviru deželnega razvojnega načrta, dokončna uresničitev vseh del na tržaškem industrijskem področju, kakor tudi uresničitev glavnih del na področju Tržiča. Hitra uresničitev teh del na tržaškem industrijskem področju, ki bo kmalu zasičeno, zavzema izredno ugoden značaj v zvezi z že uresničenimi javnimi naložbami. Zato bi morala biti zemljišča, ki bi Jih namenili na industrijskem področju med Tržičem in Staranza-nom na razpolago za srednja ln velika podjetja, medtem ko bi lahko tnala podjetja gradili na ronškem področju. Potem ko je odbornik Dassovich omenil veliko važnost čimprejšnje zgraditve avto ceste kot tudi razširitve drugih pokrajinskih ln državnih cest, ter ureditev ostalih prometnih zvez, je poudaril, da pri proučitvi perspektiv tržaškega pri- stanišča se je treba spoprijeti z vprašanjem konkurence tujih pristanišč na področju boljših naprav, organizacije dela, ter cestnih in železniških povezav. Poleg tega pa da Je treba proučiti boljše izkoriščanje pristaniških pomolov tudi v zvezi z razvojem prometa s kon-tajnerji. Ob zaključku poročila je odbornik Dassovich, potem ko Je omenil vlogo ronskega letališča v zvezi z razvojem turizma na našem področju ter poudaril, da deželni urbanistični načrt narekuje določene omejitve v zaščito naravnega okolja, poudaril, da je treba biti pozorni zlasti na področje tržaške obalne ceste in na področja Krasa, kjer preti nevarnost gradbene špekulacije. Stavka zdravnikov ONMI Od jutri dalje bo po vsej državi stavka zdravnikov Vsedržavne ustanove za matere in otroke. Ukinjeni bodo vsi posvetovalni pregledi ln brez zdravstvene oskrbe ostanejo vsi zavodi ustanove (domovi za matere in otroke, otroške jasli itd.). Zdravniki zahtevajo s stavko, da se jim zvišajo prejemki, ker imajo mnogo nižje kot zdravniki pri drugih ustanovah (INAM, ENPAS itd.). smo naredili zaradi velikega povpraševanja Opencev in posebno zaradi članov ondotnega Prosvetnega društva, ki nam je veliko pomagalo, saj je prevzelo del priprav. Tabor je v celoti uspel. Kljub temu ostane še odprto vprašanje časa in moči, ki jih taka prireditev zahteva, kar je nedvomno težko breme zadruge. Naša zadruga se je tudi udeležila raznih razstav vina in živine. Bili smo prisotni tudi na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani s samostojnim standom; nismo pa imeli nikake prodaje razstavljenega blaga zaradi negativnih izkušenj prejšnjega leta. Glavni namen naše udeležbe je bil, da napravimo propagando v privatnem sektorju; to se pravi med samimi kmetovalci. V tem smo u-speli in beležimo že prve rezultate. Udeležili smo se zagrebškega velesejma s kmetijskimi stroji, tovarn, za katere imamo zastopstvo. Naši stiki z dvema sindikalnima organizacijama kmetovalcev so povsem prisrčni: morali pa jih bomo še Izboljšati, posebno kar se tiče organiziranja tečajev, izletov, itd. Dobri in plodni so tudi naši stiki z drugimi kmetijskimi zadrugami v deželi. Upravni odbor se je pozanimal pri deželni upravi, da bi lahko dobili prispevek v skladu z novim deželnim zakonom. Na žalost pa nismo dosegli pozitivnega rezultata. Predložili smo novo prošnjo za letošnje leto v upanju, da bo rezultat boljši. Z zadovoljstvom pa lahko sporočimo, da sipo skoraj dokončali z ureditvenim delom v centralni prodajalni v Ulici Foscolo. Urediti moramo samo še higienske prostore In urad. S tem smo uresničili V odvozu po morju so v januarju prevladovala umetna gnojila (18.369 ton), nato gorilna olja (17.221), petrolej in druga goriva (14.891), surovo mineralno olje (11.816), železarski izdelki (10.167), železo v palicah (9088), bencin (8702), cement (7877), papir (6727), železne cevi (6654) itd. Odvoz lesa po morju je znašal v januarju 6484 ton, in sicer je tega blaga šlo največ v Anglijo in Irsko, nato v Grčijo, Saudovo A-rabijo, Južno arabsko zvezo, Libijo. Jordanijo in druge čezmorske dežele. Blagovni promet po železnici je v preteklem januarju dosegel v obe smeri 163.294 ton, ter je bil za spoznanje višji od prometa v januarju lani (150.476 ton), ki je zopet predstavljal napredek v primerjavi s prejšnjim letom (jan. 1965: 126.486 ton), še vedno pa se ni povzpel na višino, ki jo je dosegel v jVnuarju 1964, ko so v okviru te postavke zabeležili 250.941 ton prometa. V dovozu sc v januarju prevladovali kemični proizvodi, železarski izdelki in nekatere druge blagovne vrste. Dovoz lesa je dosegel 6568 ton (27 ton iz notranjosti Italije, 3356 ton iz Avstrije, 1650 iz Češkoslovaške ter 1535 iz Jugoslavije). Kar se tiče deleža, ki so ga imele posamezne zaledne države pri železniškem prometu, pa naj omenimo, da je dala Avstrija v tem okviru 60.999 ton, Zahodna Nemčija 16.947 ton, Češkoslovaška 16.828 ton, Jugoslavija 9866 ton, Madžarska 8832 ton, Švica 4931 ton prometa. V Tržiču splavitev prve podmornice V tržiškem obratu «Italcantieri» so v nedeljo dopoldne splavili prvo podmornico, zgrajeno po drugi svetovni vojni za italijansko vojno mornarico. Bojna enota je prva v seriji štirih enakih ladij, ki jih je mornarica naročila v tem obratu. V tržiški ladjedelnici, imajo v tem pogledu bogate izkušnje, saj so tamkaj od svojega početka do danes zgradili že 73 velikih in malih podmornic, in zaradi tega se je vojna mornarica sklenila ponovno zateči k tej ladjedelnici za uresničitev prvega dela svojega obnovitvenega načrta, ki predvideva med drugim tudi izgradnjo in nakup nekaterih podmornic. Podmornico, ki je zdrsela v morje v nedeljo dopoldne, so krstili za «Enrico Toti», ostale tri iz iste serije pa bodo nosile Imena «Ba-gnolini«, «Dandolo»i in «Mocenigo». Pri tej seriji gre za enote naslednjih značilnosti: 46 m dolžine in 4,75 m širine, odriv 500 ton, ki bodo o-premljene z dvema pogonskima strojema, od katerih bo eden na gorilni plin, drugi pa na električne akumulatorje. Upravljanje podmornic se bo vršilo s pomočjo elektronskega stroja, tako da bo na vsaki ladji zadostovala posadka 18 mož. Te podmornice so posebej zamišljene za boj proti površinskim ladjam in proti drugim podmornicam. Vsaka bo imela štiri cevi za izstrelitev torpedov. Splavitvi v Tržiču so v nedeljo dopoldne prisostvovali najvišji predstavniki civilnih in vojaških o-blasti z našega področja, med njimi predsednik deželnega sveta dr. De Rinaldini, predsednik «Italcan-tieri» Tupini, delegirani upravnik dr. Cortesi, glavna direktorja De Rosa in Fanfani, generalni vladni komisar dr. Car. sl lini, tržaški župan ing. Spaccin., tržiški župan dr. Romano, ter številne druge osebnosti. Vlado je na slovesnosti predstavljal podtajnik na ministrstvu za obrambo Guadalupi. Trije ranjeni v prevrnjenem avtu pri Boljuncu Na pokrajinski cesti blizu Boljun-ca se je včeraj okrog 18.30 pripeti-sklep, sprejet na zadnjem občnem huda prometna nesreča, pri ka- 8 . ... , , . teri so se ranili trije enaindvajset- Upravni odbor je posloval redno,....................... - - - saj so se odborniki sestajali vsak mesec. Vsi trgovski posli so se vršili v tesnem sodelovanju z našim službenim osebjem, kateremu je treba izreči pohvalo za dobro opravljeno delo. Bilanca za poslovno leto, zaključeno 31.12.1966, izkazuje sledeče stanje: Aktiva Lit. 30,018.672 Pasiva Lit. 29,835.717 Čisti dobiček Lit. 182.955 Vabimo vas, da odobrite obračun in da potrdite prenos čistega dobička v legalni rezervni sklad. Stališče industrijcev do praznika sv. Jožefa Ker bo 19. t. m. cvetna nedelja, bo Cerkev praznovala sv. Jožefa v soboto 18. t. m. Zato je nastalo vprašanje, ali naj se šteje tudi sobota za prazničen dan, in sicer kar se tiče civilnih posledic. O tem bo odločila vlada danes. Zveza industrijcev pa je s svoje strani poslala svojim članom okrožnico, po kateri se sobota, kar se plač tiče, ne šteje za praznik ter se plačilo nedelje ravna po predpisih delovne pogodbe, ko sovpadajo prazniki z nedeljami. V teh primerih je treba plačiti uslužbencem eno dnevnico. Predavanje v Podlonjerju Drevi ob 20.15 uri bo v kulturnem krožku «Stella» v Podlonjerju predavanje o temi: «Predlogi komunistov za reformo socialnega zavarovanja«. Predavala bo Pina Toma-selli. Za predavanje je dala pobudo sekcija KPI iz Podlonjerja. PREDAVANJE V DOLINI Slovenska srednja šola »Simon Gregorčič« v Dolini priredi danes, v torek 14. marca ob 20.30 večer, na katerem bodo obravnavali fantovska vprašanja. Na večeru bosta govorila prof. Ivan Theuerschuh in dr. Mirko Salvi. letniki, od katerih eden zelo hudo Ob tisti uri je strugar Guido Fere sin iz Ul. De Amicis 7 proti Bo-ljuncu vozil fiat 850 TS 75502, v katerem sta se peljala še mehanik Al-vino Braiuca iz Ul. Forti 28 in strugar Daribor Peric iz Štivana št. 22-a. Približno 150 metrov pred križiščem, blizu boljunškega pokopališča, je Feresin zaradi velike hitrosti izgubil oblast nad avtom. Vozilo je zapeljalo s ceste, treščilo v tri drevesa in jih podrlo ter končno zapeljalo spet na cestišče, kjer se je prevrnilo. Med divjo vožnjo avta so se odprla vrata in potnike je vrglo na cestišče. Najhuje se je ranil Feresin, ki se je pobil po glavi in si verjetno prebil lobanjo, Braiuca se je tudi pobil po glavi in se ranil po desnem sencu, čelu in nosu, Peric pa je zadobil udarce po glavi in tilniku ter se ranil po čelu in sencih. Prva dva so prepeljali v bolnišnico v zasebnem avtu. Perica pa v policijskem. Vse tri ponesrečence so pridržali na nevroki rurškem oddelku, kjer se bo moral Braiuca zdraviti od 8 do 15 dni, Peric 8 dni, za Feresina, ki je bil v predsmrtni nezavesti, pa so si zdravniki pridržali prognozo. Z odra je padel Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 30-letni specializirani delavec Luciano Furlan s Proseka 16, ki Je zaposlen pri podjetju Navarra iz Ul. della Zonta 1. Furlan je okrog 13. ure v novi tovarni «Don Baxter» v žavljah opravljal neko delo in se je za to moral povzpeti na zidarski oder. Ko je delo končal, je stopal z odra, toda mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in strmoglavil z višine približno treh metrov. Pri padcu se Je Furlan hudo pobil po desni strani čela z verjetnimi kostnimi poškodbami ter si verjetno poškodoval desno oko. Ponesrečenca so hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. Na pobudo Sindikata slovenske šole v Trstu se je dne 13. 3. 1967 sestal Odbor za slovensko šolo, ki je proučeval različna pereča vprašanja slovenske šole. Predvsem je razpravljal o poučevanju latinščine v drugem razredu srednje šole. Odbor za slovensko šolo je zavzel enotno stališče, da se pouk latinščine v drugem razredu srednje šole, in to iz pravnih, pedagoških in didaktičnih razlogov, lahko veže samo s poukom slovenščine. Odbor za slovensko šolo Vsi absolventi, profesorji in dijaki 5. letnika Slovenske trgovske akademije v Trstu so vabljeni na DRUŽABNO SREČANJE ki bo v četrtek, 16. marca ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma Na tem srečanju bodo absolventi praznovali 20-letnico obstoja šole in ustanovili svoje združenje. Absolventi, ki iz kakršnega koli razloga niso prejeli po pošti vabila, so naprošeni, da svojo udeležbo najavijo na telefonsko št. 35-907 v uradnih urah. Prosimo za točnosti PRIPRAVLJALNI ODBOR Gledališča Verdi Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za prvo predstavo Julije ln Romea za abonma A za vse rede, ki bo v petek ob 20.30, Pri blagajni sprejemajo tudi abonmaje za pomladno simfonično sezono, ki se začne 6. aprila In bo štela 14 koncertov. Abonenti prejšnje sezone lahko obnovijo svoj abonma do 22. t.m. Teatro Štabne Drevi ob 20.30 nastopi v Avditoriju gledališka skupina Randoni-Naldi z igro L. Pirandella «11 piacere dell’0-nestaii. V naslovni vlogi nastopi Salvo Randone, v drugih vlogah pa njegova žena Neda Naldi, Aldo Barbe. rito, Diego Michelotti, Antonietta Ferlani. Anny Girola, Enrieo Fartiloro in Gabriella Giacobbe. Pri osrednji blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Abonenti imajo 20 odst. popusta, če predložijo odrezek št. 3. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 30. aprila fn 1. maja dvodnevni izlet na Cerkniško jezero, v Kočevje, Kočevski rog, Dolenjske toplice, Novo mesto, Videm, Krško, Zi. dani most, Laško, Celje, Ljubljano, Trst. Vpisovanje v nedeljo od 10. do 12. ure in vsak večer od 20.30 do 22. ure na sedežu društva. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v soboto, 18. marca izlet v Ljubljano na «kmečko ohcet«. Vabimo vse vaščane, da se polnoštevilno udeleže izleta in tako prisostvujejo največji turistični manifestaciji v Sloveniji. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. in 13. marca 1967 se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 57-letni Ugo Glavina, 70-letna Maria Cressevioh por. Boni-facio, 84-letm Andrea Ceroici, 34-let-ni Santo Vattovani, 85-letni Gtulio Giulluzzi, 76-letna Francesca lelaete vd. Skerlavaj, 76-letna Francesca Stoje vd. Minozzi, 77-letna Melania Rosa Mayer, 71_letna Maria Mezgec vd. Debelli, 77-letnl Eugenio Natali, 61-letna Santa Fonn, 66-letna Maria Marzari por. Cassio, 69-letna Amalia Stoka vd. Starc, 45-letni Nlcola Nor-rito, 84-letni Umberto Venutl, 53-let-ni Pietro Carlet, 79-letni Gilberto Te-slnelll, 63-letna Noelia Giordano por. Franco, 69-letna Maria Dambrosl por. Moratto. Danes, 14. t. m. ob 20.30 bo nastopil v Slovenskem klubu pevski zbor «Jacobus Gallus« pod vodstvom prof. Ubald8 Vrabca. Vljudno vabljeni! Dramska skupina PD «IVAN CANKAR« Na željo občinstva bo v sred • 15. marca ob 21. uri v dvoran p. d. Ivan Cankar — Ul. M°n tecchi 6/IV ponovitev predstave Sergej Verč KOCKE V KOCKI drama v dveh dejanjih Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč Nastopajo: Jurij Kufersin. sta jan Colja, Ivan Verč, Vojka h vrenčič, Mara Rogelja, . Gombač, Ana Mikulus in 3 gej Verč. Esmmmm0 2i v k Naziouale 14.30. 21.»5 «11 dottorBorisJ go« Metrocolor iz roman« ^ Pasternaka Geraldlne ChaP1 lec Uuimie.s Omar Sharif Trinajsti teden. M-iveb1 Excelsior 15.30 »Fantasta« hiaj f, Walt Disneyjev film. Technk Fenice 16.00 «Ridera ; Alabarda 15.45 «11 Duono, U “'gast' 11 cattlvo« Colorscope. Clint ■ wood. Prepovedano mladini P letom. Filodrammatlco 15.30 «La di Algeri« Nagrajen Prepovedano mladini pod tom. batta«1'* Bel „ c ff1 dia« Technicolor. Dana Wimter. Robert Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L- ed,il širn bo imel v sredo, 15. t.m. " -sestanek rih ljeni tudi nečlani. :anek od 19. do 20. ure v Pr??aD. kluba, Ul. dei Montecchl «• TRŽAŠKA KNJIGARN Tml - Ul. str. Frančišk11 ! t lclti n «1-7«* Novost: Kožik: ,if NAJ VEG JI PIEROT 1.950 » DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali'Alabarda, Istrska ul 7; Al Ga-leno Ul. S. Čili no 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan. Trg Venezia 2. nočna služba LEKAHN (od 19.30 do 8 30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Vlelmettl, Borzni trg 12; G. Papo. Ul. Felluga 46. Mali oglasi ORIGINALNI nadomestni deli za gospodinjske stroje. Via Mantegna št. 3 — tel. 734221, skladišče. Sporočamo žalostno vest, d8 je za vedno zapustila naša drftS + alostni „ __ ------ -jpustilt ___ Zofija Lupine por. šMj Pogreb pokojne bo danes, l4-ob 14.30 v Ljubljani. 2ulujoči: brat Alojz. *eS jr Marija, Leopolda, lval1 drugo sorodstvo o Praprot, Ljubljana, 14. maP®8 Sporočamo žalostno vest, da je po dolg: in mučni bolezni umrla naša mama, nona in pranona FRANCKA KALC roj. G0JČA Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 14. t. m. ob l®30 iz hiše žalosti na domače pokopališče. žalujoči sinovi, hčerke z družinam* Gropada, 14 marca 1967 in 1 ropa policijskim oblastem.1 il .Jc poznal napadalca, se je orne-v, na splošne grožnje: «Ko ,,'Sel čas, boš plačal svoj dolg.s \ to je le ;.a govoričenje in ne lik tonične grožnje, ki bi jim sle-Vitojanja 'l l^tojšnja obravnava je potekla V/ecej neprepričljiv način. Mla-iJ';' sta sicer priznala, da sta u-Nesichu omenjeni vsoto, brali, to sta se na vse kriplje obtož-sta pri tem uporabila silo. 1 . Nesich (verjetno zato, ker je tajjptoj precej vinjen) ni spoznal Vj napadalcev. Rekel je samo, r'1 je nekdo zgrabil za vrat. Ve ■i-to ni povedati, koliko denarja ;VU zlikovci odnesli i.i niti če so modna vrata zaprta ali odpr- ia^ehevo pričevanje je bilo zvez krvodajalcev iz Italije. Manifestacije se bodo udeležili tudi zastopniki zveze vojnih žrtev iz Koroške ter predstavniki krvodajalskih zvez iz Ljubljane, z Reke, iz Pule ter voditelji tranfsuzijskega središča Slovenije iz Ljubljane. Udeležencem bodo razdelili medalje; zlato medaljo bodo podelili članu, ki je dal kri kar 75-krat. Nadalje bodo razdelili 8 srebrnih medalj in 14 bronastih ter 34 prh znanj. Po zaključku manifestacije, na kateri bodo podelili štipendije nekaterim otrokom članov, bodo odšli na skupno kosilo Proizvodna nagrada za tekstilne delavce Delavci podgorske tekstilne tovarne bodo prejeli za veliko noč 8.000 lir proizvodne nagrade za leto 1967. Naprejščino so dobili na včerajšnjem sestanku predstavnikov CGIL, CISL in UIL na sedežu Cčljivo, saj je predsednik po-SP** sodišča ’ ' ” J- ;~ '■(nj nekoliko "C1/ če je dobil vtis, da je vinjen. Zato ga je včeraj zjutraj pil. z «ne». Pred- Skl Je odgovorila •iiJK ga je nato še vprašal, če bo 4 šel pit. Prizadeti je odvrnil, i n'uh ne pije več. «Na večer ro-je še pripomnil Nesich — ^itomo malo pil.» Zdi pa se, po Vanju drugih oseb, da je tisti T^. spil kar dva litra vina. • -j11 preteklost obeh napadalcev iljtoej zapletena. Ljuba hodi že tUtosa po krivih poteh ter se °bnaša kot človek, ki so ga i toe nezgode že prekalile. Mar-'i LJh je precej mlajši, se obnaša t ^?v'lih današnjih mladincev ter V1' da mu strogi ceremonialni Ctok pred porotnim sodiščem Vf ne more do živega. H , tojšnji obravnavi je predsedo-',L?''nik dr. Corsi, ki je zamenjal !4‘®8a prednika dr. Rossija. Po dokaznega postopka je i, ijjOvoril javni tožilec dr. Tavel-I J Je predvsem zahteval, da ne /%ton sodniki milostno ravnati z V^tocemr. «Tudi Leonardo Cimi-'ijn Je dejal tožilec — je začel J s Kriminalno dejavnost potem, V’mu sodniki odpustili prejšnje 1 t^j.Ke. Vi pa, je nadaljeval jav-mec, govoreč porotnim sodni- V nedeljo je bila pri Sv. Soboti na sedežu sekcije PSU skupščina socialističnih žena, na kateri so tudi proslavili 8. marec, mednarodni praznik žena. Na sliki vidimo Nadjo Pahor med njenim govorom iiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiimmiiiimmmimiiiiiiiimiimiuiiimiiiiiim im imuni mmmiim iiii Miiiimiiiimiiiiimm mn imiiinmi STRAŠNA NESREČA NA PAŠTNU V ZGORNJEM ROCOLU Deček je zdrsnil v vodnjak in utonil ker se mu je udrla zemlja pod nogami Mrtvega dečka je prinesel iz vodnjaka šele po daljšem času in velikem trudu potapljač, ker je bila voda globoka okrog sedem metrov Na Goriškem pripravljajo proslave stoletnice taborov in čitalnic V času preporoda je goriški človek stopil kot aktivni dejavnik v sodobno zgodovino Na nekem paštnu v zgornjem Ro-1 groze. Trajalo je nekaj minut, pre-colu na koncu Ul. delTEremo se je den sta se zavedla, stekla na cesto ........... in začela klicati na pomoč. Nekaj minut kasneje so že brneli telefoni v nedeljo popoldne pripetila strašna nesreča, pri kateri je izgubil živ-12-letni šolar Domenico Va- ljenje lenzano iz Ul. delTEremo 175. Deček je pri igri padel v približno 15 metrov globok zapuščen vodnjak, kjer sta ga zasula kamenje in zemlja, ter utonil. V nedeljo je sijalo pravo pomladansko sonce in koj po kosilu je Valenzano odšel z doma in se v družbi dveh prijateljev, 12-letnega Giovannija Gentilija in 12-letnega Renata Persija oba iz Ul. delTEremo 175/9, odpravil na neko zemljišče na strani Lovca blizu hiš IACP. Pri tem so se dečki začeli igrati in se med igro približali staremu zapuščenemu vodnjaku, ki se odpira pod nekim paštnom približno 60 metrov pod cesto. Okoli vodnjaka ni nasipa, ker se je v teku let razsul zaradi vremenskih neprilik, toda v notranjosti vodnjaka je bila še vedno voda, ki je bila približno 7 metrov globoka. Na robu vodnjaka so dečki začeli pobirati kamenje in ga lučati v vodnjak ter poslušali pljuskanje motne vode v globini. Ko so se tako igrali, se je pripetilo nepričakovano. Valenzano je stal na robu vodnjaka in nenadoma se je pod njegovimi nogami udrla od dežja premočena zemlja, da je deček, še preden se je utegnil oprijeti, zgrmel v temen vodnjak, nanj pa se je usul cel kup kamenja in zemlje. Gentili in Persi sta onemela od Kino «iki$» phonku ja danes, 14. t. m. ob 19.30 Technicolor film: DRACULA, PRINCIPE DELLE TENEBRE (Drakula, princ mrakov) Izvrstno delo o volkodlaku CHRISTOPHER LEE, BARBARA SHELLEY in drugi Mladini pod 18. letom vstop prepovedan in ob 14.40 so v Ul. delTEremo že prihiteli gasilci z vso potrebno opremo, rešilni avto RK in agenti letečega oddelka. Ob prihodu prvih reševalcev sta Gentili in Persi vsa objokana stala pri vodnjaku in pravila, kaj se je pripetilo. Gasilec si je okrog pasu privezal vrv in se spustil v vodnjak, ki ima 3,5 metra premera. Dolgo časa je gledal v motno vodo, toda o nesrečnem Va lenzanu ni bilo nobenega sledu. Gasilski podčastnik memplenizza je zato dal pripeljati črpalko in poklicati potapljača. Gasilci so tako pričeli s črpanjem vode iz vodnjaka in jo izčrpali nad 45 kubičnih metrov. Šele potem se je potapljač spustil v vodnjak in v še meter in pol globoki vodi našel truplo nesrečnega dečka, ki je bilo stisnjeno pod kupom kamenja, preperelega vejevja in zemlje. Po velikem trudu je potapljač pri nesel truplo iz vodnjaka^ in ga položil na travo. Tam je že stilT Va-lenzanov oče Giuseppe, ki je jokal od neutolažljive žalosti in sledil delu gasilcev. Šele nekaj minut pred 17. uro je sodni zdravnik opravil svoje nehvaležno delo. Ugotovil je smrt nesrečnega dečka, nakar je namestnik državnega pravdništva dr. Ballarini izdal potrebno dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Strašna nesreča je bridko odjeknila v Rocolu, kjer je mali Valenzano imel mnogo prijateljev. Neutolažljivo ga objokujejo oče, mati Angela in 11 letna sestra Etta. Preiskovalni organi so o nesreči obvestili pristojne občinske oblasti, da zavarujejo kraj in ogradijo vodnjak, ki še vedno predstavlja resno nevarnost. zgodovino bo danes ob 11. uri v avli «Ferrero» stare univerze v Ul. Universita 7 prof. Piero Treves, docent grške zgodovine na florentinski univerzi, predaval o zgodovinskem delu Michela Rostovtzeffa, in sicer ob priliki prevoda njegove «So cialne in gospodarske zgodovine helenističnega sveta» v italijanščino Letos in hleti bodo na Goriškem počastili stoto obletnico preporoda, ki ga je zaznamovala vrsta taborov in čitalnic. Goriška se je sicer nekoliko zapoznelo, vendar pa zelo navdušeno vključila v slovensko narodno prebujenje. Kronike opozarjajo, da so se v vseh pomembnejših središčih od srede šestdesetih let vrstile številne manifestacije prebujene narodne zavesti, ki so dobile svoj odraz tudi v političnem življenju tedanje dobe. Da bi pomembno obdobje goriške zgodovine čimbolj dostojno proslavili, so v Novi Gorici ustanovili poseben pripravljalni odbor, katerega naloga bo predvsem usklajevanje dela posameznih odborov v raznih krajih, jfjer bodo proslave. Ponekod se na proslave že pripravljajo. Tako bodo v Solkanu, Braniku in Kanalu počastili s pestrimi sporedi stoto obletnico ustanovitve tamkajšnjih čitalnic. Podobno bodo imeli proslave tudi v drugih krajih, čeprav z nekoliko zamude. Tako se bodo spomnili leta 1364, ko so dobili prve čitalnice v Ajdovščini, Vipavi, Tolminu, Idriji, Skopem na Krasu in v Ilirski Bistrici. Prihodnje leto pa bodo slavili stoto obletnico čitalnic še v Vipavskem Križu, Podnanosu in Podragi. Zakaj dajejo na Goriškem tolikšno pomembnost čitalnicam? Čitalnice so bile osnova, iz katere se je budila narodna zavest. S tem da so se ljudje v njih izobraževali, se jim je razvijala tudi politična zavest. Tako so bili prav v čitalnicah prvi zametki poznejšega širokega taborniškega gibanja, ki je zajelo vso severno Primorsko. Tabori so dobivali že izrazito politično obeležje. Z njimi lahko rečemo, je goriški človek stopil kot aktivni dejavnik v sodobno zgodovino. Na Goriškem se vključujejo v proslavljanje pomembnih dni preteklosti vse kulturno-prosvetne organizacije in društva. Tako bo Goriško gledališče pripravilo tako imenovano «besedo» ali neke vrste veselico, s katero bo nastopilo v številnih krajih po Primorski. «Bese-do» bodo v gledališču uprizorili kot prvo premiero v prihodnji sezoni in bo nosila pečat prireditev pred sto leti. Goriški muzej bo pripravil razstavo zgodovine 19. stoletja; več- jo razstavo o slovenski knjigi v preteklem stoletju pa bo pripravila tudi Goriška knjižnica. V Novi Gorici razmišljajo končno tudi o izdaji posebne publikacije, posvečene zgodovini primorskega človeka. Proslave pa naj bi ne bile obrnjene samo v preteklost. Prosvetna društva in druge inštitucije naj bi poskrbele tudi za ureditev knjižnic, zbirališč za kulturno udejstvovanje ter sploh osveščanje ljudi. Pripravljalni odbor si je skratka zadal te žavno, a hvale vredno nalogo. V prepiru z materjo se je ranil s steklom Prejšnji večer okrog 18.30 so nudili prvo pomoč v. goriški civilni bolnišnici 31-letnemu Benitu Fumia. tu iz Gorice, Riva del Como 6. Ko se je malo prej vrnil domov, ga je mati nekaj oštela in on se je tako razburil, da je s pestjo udaril v steklo neke kredence, ki se je razbilo ter ga ranilo v roko. Okreval bo v nekaj dneh. Na ovinku je padel z mopeda Včeraj zjutraj ob 2.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 28-let-nega Umberta Kovačiča iz Standre- iii iiii ii iiiiuiii iiiii ii ii iii iiiii iiii ii iii ii iiiniiii n iiniiiiiiiii il iiiiiiii n mn im iiiii iiii ii m mi n mili iiiiiiniiiHiiiii Vrsta prometnih nesreč PREDAVANJE NA STARI UNIVERZI Na pobudo inštituta za antično Policiji in karabinjerji so v nedeljo imeli precej dela, na naših cestah se je pripetila vrsta prometnih nesreč in deset oseb se je moralo zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč. 30-letni Aldo Medeot iz Drev. R. Sanzio 34 se je okrog poldne v avtu peljal z Opčin proti kamnolomu Faccanoni. Približno kilometer pred velikim ovinkom pod kamnolomom, je izgubil oblast nad avtom, zavozil na levo, treščil v zid in se prevrnil. Medeot se je ranil po glavi in se bo moral zdraviti 10 dni. Na obalni cesti pod Križem je 20-letna Fiorella Perovini iz Ul. Ce-reria 6 z avtom treščila v avtomobil, ki jo je pravkar prehitel in potem pred njo zavrl. Pri nesreči se je ranil tudi njen 53-letni oče Pie-tro Perovini In oba sta se morala zateči v bolnišnico. Perovini se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni, njegovi hčeri pa so dali prvo pomoč in bo ozdravela v tednu dni. Dve prijateljici sta se ranili pri trčenju avtov v Ul. Ghega. 40-letna Jolanda Valich vd. Crismani iz Ul. Buonarroti 52 je proti Trgu Dal-mazia vozila avto, v katerem se je peljala njena 52-letna prijateljica Jolanda Bressevich Jacovelli iz Ul. Chiberti 6. Pri trčenju v nasproti vozeči avto, sta se obe prijateljici ranili. Valicheva se bo morala zdraviti 10 dni, Bressevicheva pa samo 5 dni. ža, Kraška ulica št. 259. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si Je Kovačič zlomil desno nogo v gležnju ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Ponesrečenec je povedal, da se je malo prej peljal z mopedom po Ul. Crispi, in ko je zavijal v Ul. Morelli, je padel z mopedom vred ter se poškodoval. VEČERI OB SREDAH Filibert Benedetič o svoji drami Jutri, v sredo 15. marca ob 20.30 bo v klubu «Simcm Gregorčiču v Gorici, Verdijev korzo 13 govoril Filibert Benedetič o temi: Ob krstni uprizoritvi moje drame. Drama ima naslov «Ne vedno kakor lastovke» ter je bila pred nedavnim na programu Slovenskega gledališča v Trstu. Ker posega v današnje življenje, je popolnoma ra zumljivo, da so si bile kritike zelo nasprotujoče. Kljub temu je zelo pomembno, da nastajajo tudi med našo skupnostjo umetniška odrska dela. Avtor bo jutri povedal marsikaj zanimivega, kar je v zvezi z igro. •lltllllMIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllHIIIllllllltlllllllllllliltllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NA POBUDO KMEČKE ZVEZE V GORICI Nadvse uspel izlet velesejem v Verono na Izletniki so se zanimali za stroje, ki jih je bilo predvsem pretek na Na vogalu Ul. Gatteri in Ginna-stica je v nedeljo ponoči prišlo do trčenja dveh avtov. Pri nesreči se je ranil 19-letni Franco Celli iz Drev. Čampi Elisi 40. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti teden dni. Ko se je v nedeljo ponoči 21-letni Ervino Bonifacio iz Ul. Ci-sternone 79 navzgor po Ul. Rosset-fci peljal na lambreti, je blizu vo jašnice zavrl, toda zdrsel je na mokrem asfaltu in se prevrnil. Sele v nedeljo popoldne je zaprosil za zdravniško pomoč in se bo moral zdraviti mesec dni zaradi verjetnih kostnih poškodb desne rame. 53-letna Antonia Sorgo iz Ul. Stu-parich 17 je predvčerajšnjim pred cerkvijo v Ul. Rossetti prečkala cesto. Ko je bila sredi cestišča jo je podrl avtomobilist. Pri nesreči se je Sorgova pobila po glavi in se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni. Na cesti med Bazovico in Padri-čami sta se predvčerajšnjim zvečer prevrnila z motorja 52-letni Francesco Sergas z Lonjerske ceste 175/3 in 45-letna Agnese Cupin por. Kuret. Da bi se izognil nekemu avtu, ki je privozil s stranske ceste, je Sergas zavil in izgubil oblast nad motorjem. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so Sergasa sprejeli ha nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, ženski pa so dali prvo pomoč in bo ozdravela v 6 dneh. Izlet na velesejem kmetijskih strojev v Verono, ki ga je Kmečka zveza tudi letos priredila, Je zelo dobro uspel. Udeleženci, ki so se peljali že zgodaj zjutraj proti Veroni, so imeli priliko prisostvovati uradni otvoritvi velesejma in slišati govor vladnega predsednika, ki je sejem otvoril. Vendar bolj kot otvoritev sama je naše kmete zanimalo izredno veliko število najmodernejših strojev in pripomočkov, s katerimi se kmetijstvo iz leta v leto bolj modernizira in racionalizira. Bilo je na pretek vseh mogočih strojev, od traktorjev in plugov, sejalnic in kosilnic pa do najmodernejših škropilnic in kombajnov za žito in koruzo. Vsak se je najbolj zanimal za stroje, s ka terimi še lahko opremi svojo kmetijo ter svoje primerjal z razstavljenimi. Za mnoge je bil ta izlet le informativnega značaja, saj si na svojih malih posestvih ne morejo dovoliti sorazmerno zelo dragih strojev. Na razstavi so bili še konji, največ iz Jugoslavije, pa tudi iz Poljske in Sovjetske zveze, perutnina in kunci. Mnogi so se tudi zanimali za paviljone, kjer je bilo mogoče pokusiti francoska, madžarska, španska in tipična italijanska vina ter tipične Jedi. Nekateri udeleženci izleta so bili prav v enem izmed teh paviljonov prijetno presenečeni, ko Jih je predsednik vlade Moro, med ogledom razstave, vljudno pozdravil in se z njimi rokoval. Ob povratku so izletniki imeli še priliko videti lepo urejene sadne nasade, ki jih je mnogo v okolici Verone. M. P. Padla je na pečico m se opekla Včeraj okrog poldne so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 75-letno Attilijo Parussi-ni vdovo Copola iz Tržiča, Ul. Nove Giugno 48, ki so Ji ugotovili opekline prve in druge stopnje po desni nogi in roki. 2enica živi sama v svojem stanovanju ter Ji je postalo nenadoma slabo blizu zakurjene peči. Padla je na vročo peč in se ni mogla odmakniti. Na njeno klicanje so prihiteli sosedi na pomoč ter poskrbeli za njen prevoz v bolnišnico. Gorica VERDI. 17.15: «11 diavolo in cor-po», G. Phibppe in M. Prešle. Francoski film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «L’uomo del ban-co dei pegni», Rod Steiger in Brock Peters, ameriški film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 16.30-22.30: «Se sel vivo špara«, T. Milian in M. To-lo; italijanski barvni kinemaskop-ski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. Danes zaprto. Jutri ob 17.15: «1 sette ladri«, E. Robinson in J. Collins. Kinemaskopski film. VITTORIA. 17.00: «Questa ragazza č di tutti«, Natalie Wood in Robert Ratford. 1'rxif AZZURRO. 17.30—22: «Johnny West il mancino«, D. Palmer in D. Gar. son. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30-22: «L’uomo del banco del pegni«. Rod Steiger. EXCELSIOR. 16-22: «11 boia scar latto«, M. Hargitay. Ameriški barvni film. S. MICHELE. 14—22: «1 due san-culotti«, C. Ingrassia in F, Fran-chi, kinemaskopski film v barvah. (ton ko EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «11 gigante della roccia del falco«, Stanley Baker in Juliet Prowse, v kinemaskopu in barvah. Slovenske žene z Goriškega so se v nedeljo popoldne zbrale v Prosvetni dvorani v Gorici, da bi proslavile mednarodni praznik žena 8. marec. Ob določeni uri je bila vsa dvorana zasedena in med občinstvom smo opazili tudi precej moških, ki so hoteli praznovati skupaj z ženskim delom njihovih družin. Na prireditev so kot gostje prišle tudi predstavnice italijanske1 zveze žena (UDI) med katerimi smo opazili njihovo pokrajinsko predsednico Tomadinovo in pokrajinsko svetovalko Marijo Selič. Predstavnica slovenskih žena Erika Pavlinova je zbranim govorila o pomenu tega praznika in o vlogi žene v javnosti ter o njeni borbi za svoje pravice. Poudarila je zlasti prizadevanje žena za odpravo vojne in utrditve miru na svetu. Govoreč o vojni v Vietnamu je poudarila potrebo, da se sklene pravičen mir ob upoštevanju ljudske volje: vojna ni in ne more rešiti takih sporov in prinaša samo nove krivice in gorja. Omenila je nadalje lep napredek, ki so ga žene dosegle v državah s socialistično ureditvijo, napredek po dosegi volilne pravice v Italiji ter naštela nekatere probleme, ki bi jih bilo treba rešiti pri nas. Poleg skupnih problemov vseh žena, je poudarila govornica, pa imamo me slovenske žene v zamejstvu še naše posebne probleme in naloge, za obrambo nase etnične in kulturne celovitosti, za naš prostor na sonci, in enakopravnost z drugimi državljani. Zla.,ti imajo naše žene nadvse važno nalogo pri vzgoji naših otrok, katerim moramo že od samega začetka vcepljati v kri ljubezen do svojega naroda, do njegovega jezika in kulture, ljubezen do vsega lepega in pravičnega, da bodo postali vredni sinovi našega naroda in človeške družbe. Njena izvajanja je občinstvo sprejelo s ploskanjem. Sledil je kulturni del programa, pri katerem so nastopili gojpnci nižje glasbene šole iz Šempetra pod vodstvom Marjana Koniča. Nastopili so s/ilisti pri klavirju, s harmoniko, pozavno, violino in violo. Celoten orkester pa je pod vodstvom dirigenta Marjana Koniča lepo izvedel Sibeliusov «Valse triste* in venček narodnih motivov. V drugem delu programa pa so učenci osemletke iz Šempetra predvajali narodne pesmi, recitacije in baletne plese po narulnih motivih. Posrečeni so bili med drugim vložki iz krajevnih primorskih narečij, med katerimi so bili vložki s Tolminskega, Krasa in iz Idrije. Vmes je Vižintin Lilijana iz Ronk recitirala Borov «Vrnitev», Dornik Ne-da pa Kosovelovo «Materi». Pri sestavi in izvajanju tega drugega dela Sl. sodelovale Anamarija Jug, Mija Bratož, Nada Križmančič in Saveta Princ.o. Ob koncu programa so predstavnice goriških žena poklonile dirigentu, Prinčičevi in Križmančičevi lepo šope nageljnov ob živahnem ploskanju občinstva, kateremu so so za zaključek še enkrat predstavili vsi nastopajo . Prosta zabava se je potem nadaljevala ob pogrnjenih mizah. V soboto zvečer pa so podobno proslavo priredilo tudi žene in dekleta iz Števerjana v prostorih prosvetnega društva < I riški grič* na Valerišču, kjer se je zbralo lepo število domačinov, ki so napolnili dvoranico. Mladinka iz Števerjana je v uvodu govorila o pomenu praznika 8. marca, ki na ta dan povezuje vse žene sveta v skupni borbi za mir, napredek i.i enakopravnost. Briške žene hočejo ob tej priliki še enkrat izpričati svojo odločnost, da se uveljavijo tiste smernice in cilji, ki so si jih zastavile v osvobodilni vojni. Navedla je nekaj dosežkov v zadnjih letih in več problemov, ki jih bo z nadaljnjo skupno borbo vseh žena še potrebno rešiti. Med temi je tudi uveljavljenje vseh manjšinskih pravic do popolne enakopravnosti slovenske skupnosti z drugimi državljani na vsei področjih. To bo naše vodilo za bodoče delo, je zaključila govornica ob splošnem odobravanj, prisotnih. Sledil je kulturni del programa, pri katerem je nastopil domači pevski zbor, gojenci domače glasbene šole s harmoniko in z drugimi glasbili in vrne, je bilo tudi nekaj lepih deklamacij. Prireditev sa je zaključila s prisrčnim kramljanjem ob kozarcu pijače in prigrizku, ki so ga pripravile domač1' žene in dekleta. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244, tel. 35-38. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti St. 50 — tel. 72701. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «AlTAn-gelo» dr S. Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 72-393. Z novim predsednikom in novo ustavo Brazilija stopa proti vojaški diktaturi Novi predsednik Brazilije, Costa e Silva, bo prevzel svojo dolžnost 15. marca, t.j. jutri. Tega dne bo stopila v veljavo tudi nova u-stava, en dan prej, torej danes, pa novi tiskovni zakon. Vsi ti trije dogodki obeležujejo uzakonitev novega obdobja vojaške diktature v Braziliji, ki se je začelo z zrušitvijo predsednika Goularta 31. marca 1964. Za avtoritativno vladavino Coste e Silve je bilo vse zelo skrbno pripravljeno. Njegov predhodnik Castelo Branco je prizadevno opravil svoj posel in s tem svojemu nasledniku omogočil, da bo lahko v «ustavnih okvirih* uresničeval cilje vojaške revolucije iz leta 1964. Če bo Costa e Silva prišel v brazilsko zgodovino kot maršal, ki si je na najmanj boleč način osvojil predsedniški stolček, pa bo Castelo Branco v njej gotovo zapisan kot »največji proizvajalec zakonov med brazilskimi vojaškimi diktatorji*. V manj kot treh letih je namreč, ne izbirajoč sredstva, skoval in uveljavil nad 800 zakonskih tekstov. Ta nenavadni rekord si je bil zagotovil posebno v zadnjem letu svoje vladavine, ko je brezkompromisno rušil sleherno opozicijo, ki se mu je bila postavljala po robu. Odstranil je vse politike, ki jih je smatral za nevarne, odvzel je politične pravice svojim nasprotnikom in »temeljito očistil parlament*, spremenivši ga v navaden poslušen stroj za izglasovanje zakonov. Razpustil je vse politične stranke in dovolil delovanje samo dvema: vladni zvezi nacionalne obnove-Arena in pa brazilskemu demokratičnemu gibanju (MDB) ki je vanj stlačil vso preostalo pestro opozicijo od desnice in centra do levih skupin. S to nasilno metodo je predsedniku Brancu v rekodnem času šestih tednov uspelo, da je parlament sprejel tako novo ustavo kot tudi nova zakona o tisku in nacionalni varnosti. S tem je zagotovil vojaškemu režimu dolgo centralistično in avtoritativno oblast. Bistvo nove brazilske ustave — pete, odkar obstaja Brazilija kot republika (1. 1889) — je v uveljavitvi okrepljenega predsedniškega sistema, v katerem ima poglavar države široka pooblastila in odločilno vlogo, vtem ko se zakono-dajalna telesa (parlament) in pravosodje spremene v njegove pomožne organe. Po besedah opozicije, je z novo ustavo v resnici bila uzakonjena politika sile in železne diktature. To je razvidno tudi iz novega zakona o tisku: novinarjem je odvzeta svoboda pisanja, predsedniku republike pa se omogoča, da katerega si bodi novinarja lahko obtoži za klevetanje in laž. Temu sledi za novinarja avtomatična kazen, ker pač sodišče ne sme sprejeti nobenega obrambnega dokaza. Vojaška vlada bo popolnoma nadzorovala tudi policijo, ker bodo z novim zakonom mnoga pooblastila, ki so jih prej imele posamezne brazilske države, zdaj prenesena na osrednjo vlado. «S tern,* je pred kratkim zapisal neki brazilski dnevnik, «je bila zagotovljena tudi popolna osebna negotovost*. Centralistična oblika vladavine se izraža nadalje tudi v novem uradnem nazivu države, ki se kratko glasi Brazilija in ne več Združene države Brazilije. Centralna vlada bo imela zdaj številna pooblastila za intervencijo v poslih in politiki posameznih držav, in sicer na osnovi predsedniških dekretov, ki predstavljajo v resnici temeljne zakone dežele, katere parlament samo potrjuje. Za odpravo teh predsedniških dekretov ali spremembo ustave je potrebna dvetretjinska večina v obeh domovih, a vladna stranka Arena si je, zahvaljujoč »temeljiti čistki* Castela Branca, zagotovila kar 277 od skupnih 409 poslanskih mest v novoizvoljenem kongresu. Pravijo, da je Castelo Branco napravil več, kot so vojaški voditelji od njega pričakovali. Sicer pa novi predsednik Costa e Silva meni, tako se zdi, da mu ne dolguje nobene zahvale. Niti enega od Brancovih ministrov in varovancev ni bil, namreč imenoval v svojo novo vlado, pač pa je vanjo vključil kar devet poklicnih vojakov. O svoji bodoči politiki se novi predsednik doslej še ni bil izrazil. Vendar bo ta, sodeč po sestavi njegove vlade, očitno militaristična in skrajno desničarska. Opazovalci v Braziliji poudarjajo, da bo Costa e Silva kot poklicni vojak (45 let službe v armadi) izvajal politiko vojaških voditeljev, ob najširši podpori brazilske industrijske in veleposestniške oligarhije. Imenovanje Magalhaesa Pinta, BENCINSKE ČRPALKE V NEMČIJI Ne v Berlinu, temveč v Hamburgu imajo v ZR Nemčiji največje število črpalk. V Hamburgu posluje nič manj ko 846 bencinskih črpalk, kar pomeni, da prihaja tam nekaj več kakor 400 strank na vsak servis. Najbolj obiskovane pa so v vsej Nemčiji črpalke v Stuttgartu, kjer se na eni izmed njih zbira skoraj 550 vozil. Glavno mesto Bonn je po tej plati precej v ozadju, saj šteje vsega 61 servisov za okrog 510 strank pri vsakem. bogatega bankirja in bivšega guvernerja države Minas Garais, za zunanjega ministra, tolmačijo kot željo predsednika Costa e Silve, da bi razširil gospodarske zveze z inozemstvom, predvsem z ZDA, od katerih pričakuje pomoč in kredite. To je bilo razvidno tudi ob priložnosti lanskoletne njegove turneje po ZDA in nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah, brž potem, ko je bil izvoljen za predsednika in prej kot je prevzel novo dolžnost. V Braziliji so mnenja, da bodo tudi novemu predsedniku gospodarske težkoče povzročale največ glavobolov. Zakaj bitko proti političnim nasprotnikom je Castelo Branco ob uporabi sile lahko dobil, vendar pa se z inflacijo še sploh ni utegnil spoprijeti. M. HIRAL »Naša taktika je enostavna,* pravijo ameriški oficirji v Vietnamu. «Gre za to, da gverilce gonimo noč in dan. Nekega dne se bodo že utrudili.* V resnici je veliko vprašanje, kdo se bo prej utrudil. Na sliki vidimo ameriške vojake v delti Mekonga, ki jih morajo oskrbovati s helikopterji. KULTURNO VANDALSTVO V SARAJEVU VLOM IN ŠKODA V STARI SVRZOVI HIŠI Kulturni spomenik, ki so si gu želeli ogleduti vsi tuji in domuči turist Nučin življenju premožne trgovske sturobosenske obiteiji pred dve0 stoletjemu - Ogorčeno juvnost in ukrepi varnostnik orgunov njih pred davni' V Sarajevu so nedolgo tega vlomili v znano Svrzovo hišo, ki predstavlja eno najznačilnejših poslopij starega Sarajeva, pa je zaradi tega že dalj časa bila spremenjena v svojevrsten muzej sta-robosenske arhitekture in je bila odprta izključno turistom, ljubiteljem starin in folklore. Neznani vlomilci (obstaja mnenje, da jih je bilo več) so v to staro poslopje, v Ulici Jovana Krčiča, ki se nahaja v starem Sarajevu, nedaleč od znane Baš-čaršije, vdrli ponoči. Že takoj, ko so v hišo vlomili, so poškodovali nekatere prostore, ki so od starosti bili že precej izrabljeni in prav spričo tega skrbno varovani. Iz stavbe so odnesli mnogo primerkov starega, originalnega in dragocenega posodja: pozlačene servise, izrezljano in izgravirano posodje iz bakra, stare originalne svečnike, zbirko originalnih in redkih kozarcev za vodo in sladke napitke, znane pod orientalskim nazivom »čabenske maštrafe* in drugo. Seznam odnesenih dragocenosti ni kratek, škoda pa je toliko večja, ker je med njimi precej dejansko zelo redkih posod iz bakra, okrašenih z gravurami in arabeskami. Uprava muzeja mesta Sarajeva se je takoj po ugotovljenem vlomu obrnila na varnostne organe .katerim je posredovala tudi seznam vseh ukradenih predmetov. Škoda je zares velika tudi kar zadeva prostore stavbe, ki so uili še vedno originalno opremljeni kot v času, ko je v ..j,,. v— ... mi leti prebival hišni lastnik, ri sarajevski trgovec Svrzo. ^ milci so pri svojem delu raz« tudi vse ključavnice, p°škod°v ^ vhodna vrata in še vrsto dr V predmetov. Vlom je prva °P ,.a Bedra Svrzo, potomka !®s ^ stare hiše, ki stanuje v njen1 žini. Ni je bilo turistične skupine 1 tudi ne posameznika, še PraV ^ sebno kar se tiče onih iz 1002 iložnosti «J stva, ki bi si ob pril «iMiiiiaiMaiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiciatiiiiviiaiif imiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiifdif iaiiiiilliiiiiiiaifliiiiiiiiiii,Mill1,iliii,tii,initt]i, n, ■l|l|lllinl,I|,iuli; f,illiiiillil,lillill,,l,iIi,i,,,llil,lill,,ii,i,ii, mm, vinniaiiiiiiiiiKiiimiiaii iiiihi,, umi POPOTOVANJE PO DEŽELI DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA Študentski literarni večeri v kavarnicah Mladeniči so večidel oblečeni zelo preprosto. Kavbojke predstavljajo modni Parnas, posebej še, če so uvožene. »Sie vvuenschen?* je prijazno povprr^Ja natakarica. Starejša. Strežejo starejši ljudje. »Pivo!* sem poprosil. Vljudno je pojasnila, da piva žal ne točijo. Pač pa le brezalkoholne pijače. Čokoladni koktail, oranžado, limonado in kakao. Vse po reklamnih cenah. Domačinki, h katerima smo prisedli, smo povprašali, če prirejajo v lokalu tudi plesne prireditve. Dekleti sta istočasno prikimali. «Pravijo pa,» je še dodala ena, »da bodo pripravili tudi literarne nastope naših mladih literatov!* Ideja! Preudarna in pametna! Pomislil sem, da bi tudi pri nas lahko odprli takšne mladinske kavarnice. Mladi bi se gotovo raje zadrževali v njih. Pa tudi odstotek delinkventov bi se prav gotovo zmanjšal. Že doma sem preračunal, da bom nekje na Češkoslovaškem prisiljen zamenjati olje v avtomobilu. Zato sem iz preventivnih razlogov kupil v Mariboru tri kilograme Shellovega olja. Prav go- tovo bi se pošteno kesal, če bi tega ne storil. V Pravi sem se ustavil pri prvi bencinski črpalki in povprašal, kje menjajo olje. Prodajalec je nevedno zmajal z rameni. «Samo v servisni, vendar so zdaj že vsi zaprti. Saj je vendar že pol štirih!* Na, ta je pa lepa, sem glasno pomislil. «Kaj pa olje, imate Shel-lovo olje?* «Ne!» se je široko nasmehnil prodajalec bencina. »Premoremo samo domače olje!* Brezuspešno semnobiskal še nekaj črpalk. Slednjič sem se napotil še k črpalki v bližini Hrad-čanov. Starejši možak mi je tod dobrohotno razložil, da nima uvoženega olja. «Saj ga imam s seboj!* sem takoj pojasnil. «Nič ne pomaga,* se je spet nasmehnil možak, »menjam le domače olje!* Jasno mi je bilo, da je vsakršna nadaljnja' fVbšnja že vnaprej obsojena na neuspeh. Saj je kazalec na zapestni uri kazal že precej čez dve. Pobaral sem ga torej, kje bi mi takoj zamenjali olje. Nekaj časa je premišljal, potem pa mi svetoval, naj se obrnem na glavni servis, ki ima svoje prostore v bližini Vaclavskih na- V javnih lokalih, ki jih obiskuje mladina, običajno ne točijo alkoholnih pijač - Inozemske znamke avtomobilskega motornega olja samo za devizna sredstva mesti. Resnično, tokrat sem imel več sreče. Po trudapolnem beganju sem končno le našel omenjeni servis. Obratovodjo sem seznanil s svojo veliko željo. Seveda pa sem kar takoj povedal, da sem olje pripeljal s seboj. «No, no, saj imamo tudi pri nas uvožena olja!* je rekel prepričevalno. «Vendar samo za devize!* Čeprav mi ni tega podrobneje razložil, sem razumel, da ima v mislih konvertibilno valuto. Dinar torej ni sodil med ta valutna sredstva. «Pustite avto tu, pa pridite jutri!* mi je blagohotno svetoval šef servisa in zapeljal avto v pralnico. Mladina na Češkem se resda zbira na plesiščih in v raznih kavarnicah, ustavlja pa se rada tudi pred knjigarnami, kjer si z velikim zanimanjem ogleduje najnovejša knjižna dela, kot je razvidno iz gornje slike. Na tak prizor lahko naletiš po vseh čeških mestih. g i V///SSJ 2 V//////. /ssssrssss. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Igra duo Russo-Safred - 17.20 Italijanščina po radiu - 17.35 Glasba za vaš transistornik - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Klarinetist Giorgio Brezigar, pri klavirju Bruno Bidussi - 18.55 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo - 20.00 Šport - 20.35 Riccardo Zandonai: »Zlati ptiček* - 22.25 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 Jazzovska revija. Trst 12.05 Mali ansambli: »I Draghi* - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.45 Klavičembalistka Blan-dine Verlet - 14.45 Franco Russo in njegov ansambel. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 11.15 Nove pesmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 12.45 Lahka glasba - 13.40 Operna panorama - 14.40 Zabavna glasba - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 Slov. narodne pesmi - 16.00 Mladim poslušalcem - 16.20 Skladatelj Jože Kalčič - 17.15 Prijetna glasba - 17.40 Današnji pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Les Brovvn - 22.35 Glasba za lahko noč. TOREK, 14. MARCA Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranja glasba -9.10 Paganini, Anonimo, Rodgers itd. - 10.05_ Operetna giasba - 10.30 Radijska šola - 11.30 Operna antologija - 14.40 Zibaldone italiano - 16.30 Nove francoske plošče - 17.00 Oddaja za delavce - 17.15 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Lahka glasba - 20.20 Enrico Vai-me: «Ma voi capirete* - 22.00 Simfonični koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 11.00 Filmske novosti - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.15 Veliki koncertisti: duo Enrico Mainardi-Carlo Zecchi - 16.00 Rapsodija - 17.05 Italijanske pesmi - 17.35 Enrico Bassano: «La grande nave* - 18.35 Enotni razred - 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 New Orleans - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Vitaliano Brancati: «11 cavaliere* - 21.00 Glasbene improvizacije - 22.30 Nove knjige. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Ženski vokalni kvartet - 9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Iz Verdijevih oper - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Kalejdoskop plesnih zvokov - 12.10 Veseli planšarji in ansambel Boruta Lesjaka - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pianist Sergej Dorenski in violinist Viktor Pikaizen - 13.10 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... -14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Orkester RTV Ljubljana - 18.50 Na mednarodnih križpotjih - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije -20.20 Radijska igra - 21.20 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke radia Koper - 22.10 Glasbena medigra -22.15 Skupni program JRT - 23.05 Igra orkester Larry Elgart. Ital. televizija Od 8.50 do 11.50 Šola - 12.20 Prihod švedskega kralja Gustava VI. v Rim - 17.45 Program za mladino - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Film «11 dia-volo* - 22.50 Pojdimo v kino - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Poljudna znanost - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Sprint - 22.00 L’approdo - 22.30 Beethovnove skladbe. Jug. televizija 18.35 Poročila - 18.40 Ansambel Pavleta Kosca - 19.00 Svet na za slonu - 19.40 TV obzornik - 20.00 Ločitve ne bo — poljski film 21.30 Kulturna panorama . 22.10 Poročila. _ Tu se je zataknilo. Najprej, stanoval sera na Smichowu, deset kilometrov iz centra in niti najmanj nisem nameraval tavati po praških cestah. Poleg tega pa, saj vam pri nas zamenjajo olje v borih desetih minutah. Tu pa je bilo treba čakati ves dan! Slednjič sem le preprosil obratovodjo, da je velel nemudoma opraviti to storitev. Nanjo sem potem čakal poldrugo uro. Še dobro, da je zamenjava olja potrebna le vsakih štiri tisoč kilometrov. Gotovo bi ne bilo slabo in mnogo živčnosti bi prihranili, če bi si tudr pri njih omislili na vsaki črpalki avtomate za sesanje izrabljenega olja. Na obeh straneh asfaltnega traku od Prage pa vse do zdraviliškega in «filmskega» mesta Kar-lovyh Varov, smo videli čudovite hmeljne nasade. Zanimivo je, da so oporniki skoro vseskozi betonski, le redko smo opazili tudi lesene. Karlovy Vary so prijetno mesto s starimi gosposkimi vilami ter številnimi lepo urejenimi parki. Podobne parke sem videl pred leti le še v Bolgariji, kjer pa domujejo svetovno znani vrtnarji. V tem prijaznem zdraviliškem mestu, kjer je bilo tudi tokrat mnogo tujcev najrazličnejših narodnosti, sem prvič opazil zbirateljsko strast mladih Čehov. Gnetli so se skoraj pred vsakim kioskom in glasno zamenjavali značke. Nemalo smo se veselili poti v Plzen. Nekaj že zato, ker je tod rojstno mesto zelo kvalitetnega piva. Zato tudi razočaranje ni bilo majhno, ko smo izvedeli, da v Plznu ni mogoče dobiti steklenice plzenčana. Samo točeno pivo je na _ voljo iz domače pivovarne. Pač pa so nam v treh prodajalnah povedali, da bomo dobili izbrano plzensko pivo v Avstriji. (Mimogrede, v Fuschu pod Gross-glocknerjem smo si resnično pogasili žejo s pivom iz plznske pivovarne). V Plznu si nismo mogli kaj, da bi ne pogledali tudi trgovine s kristalom in porcelanom. Trgovine so lepo opremljene, vendar ne preveč založene. Nasploh pa so nudili več porcelana kot kristalnih predmetov. «Ja,» je povedala prodajalka v neki trgovini, »več kristala imajo v hotelskih recepcijah.* Obiskali smo torej recepcije, vendar tudi brezuspešno. Menda v sezoni pokupijo vse boljše predmete že bližnji Avstrijci. In še ena cvetka iz Plzna. Okoli našega avtomobila se je precej časa vrtel starejši mož. Slednjič se je le ojunačil in nekaj zamrmral. Ko je ponovil, smo ga razumeli. Kupoval je kakao in čokolado. «Seveda,» sem prikimal, «dva kilograma kakaa imam pa res!* In ker smo bili namenjeni domov, sem mu odstopil ta kakao. V roko mi je stisnil stodvajset kron in se že izgubil med sprehajalci. Kasneje smo opazili, da prodajajo pri njih kakao po oseminosemdeset kron kilogram. No ja, menjava je bila za oba ugodna. Tudi_ zame, sej sem kasneje kupil v športni trgovini prav za ta denar imeniten ležalnik. V čeških Budjejovicah smo poslednjič prespali. In ker slovijo Budjejovice tudi kot švejkovo mestece, smo si seveda tod obvezno nakupili Švejka iz blaga. češkoslovaška je prijetna dežela in ljudje so resnično gostoljubni. Tudi jedo dobro, pa ne drago, češka ima tudi cel kup znamenitosti in sodi zato med turistične dežele. Verjemite, prijeten občutek ima človek, ki je, čeprav laično, prepotoval to srednjeevropsko državo. JOSIP JESIH KONEC. KDO JE BIL PRED GAGARINOM V VESOLJU? Proučevanje koščkov človeške kože Zgodba se je začela leta 1960. V tem času so potekale mrzlične priprave za prvi človekov polet v vesolje. V tem ko so se Gagarin in tovariši morali podvreči zelo težkim in napornim vajam, so se učenjaki ukvarjali s številnimi poizkusi, da bi tveganje ob priložnosti poleta v vesolje čimbolj zmanjšali. V vrsti bioloških poskusov so posebno mesto zavzemali poleti živali. Psi so prvi poizkusili breztežnostno stanje, učinke žarče-nja, siloviti pritisk in vibracije ob izstrelitvi, s čimer so utirali pot človeku v vesolje. Še prav posebno je učenjake zanimalo in hkrati tudi skrbelo vprašanje, kako bo v vesoljskem prostranstvu neposredno na človeka in njegovo kožo delovalo vesoljsko žarčenje. ju <•. Da bi to mogli proučiti so se odločili, da pošljejo v vesolje koščke človeške kože, katere so po njihovi vrnitvi iz vesolja ponovno prenesli na človeško telo. Kdo bo prvi, ki bo tvegal »pokukati*, pa čeprav samo s koščkom svoje kože, v črno neskončno brezno vesolja? Prijavilo se jih je mnogo, toda prednost so imeli oni, ki so bili načrt izdelali. Bili so to sodelavci Inštituta za eksperimentalno biologijo Akademije medicinskih znanosti SZ, profesorji Kapičnikov, Riba-kov, Novikov in drugi. Nekega vročega dne meseca avgusta je bila v prostrani operacijski dvorani izvršena na prvi pogled povsem običajna operacija. Kapičnikovu, Novikovu in Ribakovu so bili odrezali manjše koščke kože s hrbta in beder. Naslednjega dne so majhne steklene posodice s koščki njihove kože že bile na kozmodromu. De- vetnajstega avgusta leta 1960 je bil v vesolje izstreljen drug satelit. Poleg ostalih bioloških objektov so se na obeh bočnih straneh vesoljske ladje nahajali tudi koščki kože prostovoljnih dajalcev. Kontrolni koščki — vsak dajalec je odstopil po dva primerka — so bili shranjeni v laboratoriju s temperaturo plus tri stopinje Celzija. 22. avgusta 1960 se je vesoljska ladja vrnila na Zemljo in koščki kože so ponovno bili preneseni na še ne zarasle-rane dajalcev. Od tega dne so ti bili pod stalnim nadzorstvom. Zanimivo je, da so vsi koščkr znova prirasli na telo, le da so oni, ki so bili v vesolju, bili nekoliko Otečeni in rdečkasti. Skrbna in natančna raziskovanja.,’V jdiničnih laboratorijih so pokazala, da učinkovanje kozmičnih žarkov na človeka v vesoljski ladji ni škodljivo za njegovo tkivo. Tako je bil storjen še en korak naprej na poti človekovega prvega poleta v vesolje. Skupaj z omenjenimi predmeti so v vesolje bili poslani tudi mikroskopsko majhni delci žive materije, primerki dezoksiribonukle-inske kisline in pa nekatere nenevarne' bakterije, na katerih naj bi se proučevale dednostne spremembe, povzročene po radiaciji. Kasneje so v vesolje poslali še mnoge druge biološke primerke. Vendar bo poizkus z drugo vesoljsko ladjo oziroma satelitom o-menjenim trem profesorjem zagotovo ostal v spominu vse življenje. Na to jih bodo vedno spominjali koščki lastne kože, ki so jo bili poslali na «ogled» v vesolje, nakar so se nepoškodovani vrnili in se ponovno prirasli na telo. UGNALA JE CENZURO smatrajo bitko pri El Ala^ade' kakor tudi vaše vodstvo al'Ljef važno za zmago,* poudarja v svojem odgovoru. ,p Predsednik Naser je n?^jg(W štaba egiptovske armade že zg ukaz, da pripravi vse potre0 .. _ _ Montgomeryjev obisk. Poleg ^riso iraškemu veleposlaništvu ^ft donu, ki zastopa interese (ker med Veliko Britanijo 10 sj), ne obstajajo diplomatski °° gabila posredovana tudi ustrezj1^ tgi>' potila za izdajo vizumov m meryjevi skupini. «E1 Ahram* javlja, da b° -a in gomery prišel v Kairo 4. m®J f. da se bo s predsednikom ^ g. jem razgovarjal o različni0 šanjih. ■ ......... .........................MMIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllll..UH,,,muli«'"" OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dokonč- ------------------- ' - — no se bo razčistil neki nesporazum. Posvetite del svojega časa socialnim vprašanjem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Žrtve, ki ste jih storili za dosego nekega smotra, še niso zadostne. Pazite, da ne zapravite nekega iskrenega prijateljstva. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite bolj vztrajni v svojem delu. Zadovoljni boste, ker boste prejeli pričakovano vabilo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite pripravljeni na neko presenečenje. Skušajte popraviti neko v naglici izrečeno sodbo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Morali bi posredovati svojo resnost tudi so- Marisa Mell, avstrijska igralka, nastopa v filmu «Le dolci signore* z Uršulo Andress, Vimo Lisi in Claudine Auger. V omenjenem filmu se posebno mojstrsko odreže v prizoru slačenja, ki ga izvede tako, da onemogoči sleherno možnost cenzure. ^ snemanje 1 te. jega obiska v Sarajevu ne ^ ogledali tudi Svrzovo hišo. ^ najoriginalnejši primerek stare a. govske hiše iz dobe turške o cije. Po načinu, kako je hu® zidana in opremljena, po faZ jj„ih ditvi prostorov, pohištvu, štev gospodinjskih predmetih iPd'' ^ je sleherni obiskovalec, ob P°. vodiča, lahko pričaral takratm čin življenja neke ugledne. možnejše starobosenske 0 pred dvema stoletjema in ^ Svrzova hiša je s svojimi Preirneli ti, ki so tudi posamezno , veliko muzejsko vrednost, V stavljala originalen folkl°rn._, hitektonski objekt, služil tudi za si------------ folklornih oddaj jugoslovanske levizije. . •„ zel° Prebivalstvo Sarajeva J* ^ ogorčeno nad vlomom. PoS®, [avd, so zaskrbljeni turistični °e ker je do tega prišlo nepos j. pred obiskom številnih tujih ^ stov, v katerih programu 0 na. ložnosti obiska v Sarajevu s ^ haja tudi ogled Svrzove hiše. pida, ki je kot posledica vlo®1^ bi la storjena na poslopju same ' ^ se še dala pravočasno P^L^ti-vprašanje pa je, kako nadoIy0ost ti odnešene predmete. Vsa )a zatorej z največjim žanim® () spremlja delo varnostnih oT~^ct ki si prizadevajo, da bi v*° čimprej izsledili. ,, Montgomeryjev obisk v Alameinu lun®* Britanskemu narodnemu J maršalu Montgomeryju je ska vlada pred kratkim voljenje, da ob priložnosti , g) niče njegove velike zmage P j. Alameinu, ki bo letos maj® ca, lahko obišče to mesto. Kairski časopis »El Ahram* je pred kratkim objavil nj<: tri pisma, v katerih je Montg® ^ izrazil željo, da bi obiskal E ^ mein. Pisma je naslovil n® ? sednika Naserja, ki je njeg prošnji tudi ustregel. ^ «Kot oficir, bosto gotovo r?utjl meli zadovoljstvo, ki ga bo*®' ^ ob tem obisku,* je pisal N g\y mery Naserju. V pismih lojenem tudi zaprosil za dva a'Lstv0> bila, enega oficirja za spre .m, ki obvlada angleščino, ih e. -rji ki bi pazil, da bi se mu novl preveč ne približali. ,err Skupaj z maršalom Montg0 ^je-jem bo v ZAR prišlo še Pe govih vojnih tovarišev, P’®e ttfd* Ahram*, ki hkrati objavil® y odgovor predsednika Nase1?"’ ^ katerem le-ta pravi: «Drag°. ^8' da vas bom skupaj z vašim1 ^ riši lahko pozdravil v Ka*1’11. |jU' tov sem. da bo našim ljude bo, da boste v času gost, ne glede na politične ° ^ tu eio°' d\ med našima vladama. M|l0a HOROSKOP delavcem. Ne dramatizirajte neke čustvene zadeve. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslovnem pogledu se vam napoveduje srečna bodočnost. Ljubljena oseba vam bo omogočila vrsto odličnih idej. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne delajte vedno očitkov neki osebi, zelo vam bo za to hvaležna. Ogibajte se pesimizma. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Izkoristite sleherno priložnost za dosego smotra, ki ste si ga posta vili. Niso vsi vredni vašeg® upanja. u) STRELEC (od 22.11. do. 2%eH Bodite bolj pogumni, zakaj [jo problem ni nerešljiv. Utrdil® neka čustvena zveza. . pg- KOZOROG (od 21.12. do.20.1^, nes bo na delu dokajšnja z prebodite ves čas zelo previdm-hodna črnogledost. . gto- VODNAR (od 21.1. do p-2'/-, konte vse, da bi se vaš delov' gje"1 lektiv ne razbil, ker je to v jjub' interesu. Manjši nesporazum ljeno osebo. 7Paot°' RIBI (od 20.2. do 20.3.) faBanje vite si čimprej polno sode1 hogt® svojih družabnikov. Pomaga0 prijatelju z dobrim nasvetom- ČRN DAN NOGOMETNIH ENAJSTERIC BREGA Rosandra Zerial uklonila moštvo Brega z 2:1 (0:0) Mladinci so si zapravili drugo mesto , Obe enajsterici Brega sta včeraj doživeli poraz. Mladinci so v odrini tekmi za drugo mesto klonili ekipi ORDA z 2-1, medtem ko je “Va ekipa z istim rezultatom izgubila s prvo na lestvici Rosandro ■erial. Tekma ni bila lepa, igra je bila precej raztrgana in živčna in smo zelo malo lepih akcij. Rosandra Zerial je nekoliko grobo ,*rala, kar je bilo včasih nepotrebno. Pozitivna nota je bil zare6 od-sodnik, zbežal mu ni noben prekršek, vendar je ta njegova stro-lost večkrat pretrgala akcije in tekma je bila tako precej enolična. III. KATEGORIJA &ftEG — ROSANDRA ZERIAL 1-2 (0-0) BREG: Baloš; Kozina, Zocohi; Švara, Maver, Bertesina; Raiča, Bubnlch, Klabjan, Grahonja in Žerjal. Rosandra ZERIAL: Karliček; Orahonja, Kocjančič; Vignali, Oiovannini, Lombardo; Bazzara, Bertola, Santelli, Ceppa, Vascot-to. Kot JE: 6-2 za Breg. strelci; v 2' santelli, v 32. Orahonja (R.Z.), v 37’ Klabjan. Od sredine prvega polčasa je bil Poškodovan Grahonja (R.Z.), ki Je nato igral na krilu. Opomin-Jeni 4 igralci: trije od R. Zerial, 1 od Brega. Gledalcev: 600. .Začetek tekme je bil zelo hiter J1 Breg je takoj spravil v zagato ^sprotnike z Ralco, ki je v 3’ po-0ai iz ugodnega položaja z glavo v ■ Tekma se je nato uravnovesi- ’’ vendar se Je igra večinoma od-‘Jala na sredini igrišča z lahko /einočjo Brega. V 22’ so Brežani ^edii nevarno akcijo in Giovan-1®! bi kmalu zakrivil avtogol, ko / Poslal žogo v kot. Napadi so se ^aljevali in Raiča je v 29’ poslal U Kazenskim strelom žogo tik pri „1 ven. R. Zerial je pričela prekovati na sredini igrišča, vendar t Se njeni napadi razbili ob precej 'jni obrambi Brega. V 42’ je izve-Bubnlch silovit strel iz daljave. j®di ta je končal v outu. t ^fugl polčas je bil v začetku v k Kah Rosandre, ki je v 2’ izvedla 5lvarno akcijo. Ceppa je silovito vreljal, žoga se je odbila od droga j^Je, kjer jo je dobil Santelli, ki ; * ostrim strelom premagal Ba- r. Gol la snnrihnriH' Rrp^inriP In r.- Gol je spodbudil Brežane in j?ahonji k,arUček je ubranil. V 9’ Je Bub- bonja je v 8’ močno streljal, ia Poslal ponovno v out ugodno °žnost. Forcing Brega je bil ne- 5?Pešen in velika netočnost v za- ^Jučc vanju napadov je prišla do nunca v 23’ ko je Klabjan z gla- vo poslal ven. Nasprotno pa so bili točni napadalci Rosandre Zerial. V 32’ je Bertesina okleval z žogo v kazenskem prostoru, odvzel mu jo je Ceppa, ki Jo Je podal poškodovanemu Grahonji, ki je bi! sam pred Balošem in je brez težav realiziral. Ponovna napaka obrambe Je razkačila napad, ki Je v 37’ s Klabjanom, ki je prisebno izkoristil kot Raiče, znižal rezultat. Le 3’ kasneje je sodnik razveljavil gol Grahonje, kar Je seveda zbudilo proteste v vrstah Brega, toda sodnik gola vseeno ni priznal zaradi predhodnega prekrška Bubnicha. V zadnjih minutah so Brežani besno napadali, a vse je bilo zaman. Na igrišču je bil pri Bregu najboljši Grahonja, dobro je zaigral tudi Švara, ostali, zlasti Bubnlch so zaigrali pod nivojem. Pri Ro-sandri zadovoljiva obramba z Gio-vannlnijem, napad pa je bil prepočasen. MLADINCI CRDA — BREG 2-1 (1-1) BREG: Rapotec; Komar, Hrvatič; Rodella, Metlika, Lovriha. Samec, Mikuš, Veljak, Petaros, čuk. CRDA: Stefani: Giacomelli, Fer-ro, Punis, Cauz, Cotterle; Da-pretto, Gallinotti, Piccione, Faganel, Rauber. KOTJE: 6-2 za ORDA. Po nedeljskem porazu s CRDA je drugo mesto za Brežane verjetno že nedosegljivo. V nedeljo jih namreč čaka tekma s Ponziano in trenutna forma plavih Je zelo slaba. Breg pa je ostal vseeno v borbi za tretje mesto. y ijedelj^i tekmi so plavi zagrešili veliko napak, najhujša je bila velika statičnost vseh‘igralcev, kar je hitri in/dobr! ekipi, kot je CRDA, prav prišlo Prvi polčas je bil precej enakovreden in Breg bi lahko visoko povedel po 22’, ko je po zelo lepi akciji Veljak - Samec - Veljak zadnji v voleju poslal žogo v mrežo. Po za- detku se je ORDA zmedla in Brežani so sl zapravili nekaj ugodnih priložnosti. V 29’ je bil podrt v kazenskem prostoru Rodella, a sodnik prekrška ni videl. CRDA se je polagoma ovedla in v 32' je Da-pretto izkoristil oklevanje obrambe plavih ter izenačil. V drugem polčasu sl je Veljak že v 1’ zapravil ugodno priložnost, ko je bil sam pred vratarjem. Le 2’ kasneje je sodnik na nepotrebno roko Metlike dosodil 11-metrovko. Streljal je Punis, a Rapotec mu je v skoku odbil v kot. V 10’ je Rapotec z lepim skokom rešil v kot po močnem strelu Faganela. Kot je streljal Punis, žogo Je prestregel Dapretto '.n jo poslal neubranljivo v mrežo. Brežani so poskušali izenačiti a sreča se Jim ni nasmehnila in tekma se je tako končala z zmago CRDA, ki je znala bolje izkoristiti svoje priložnosti za gol. Najboljši pn Bregu je bil vratar Rapotec, dober tudi Lovrha. K. V. MOGOČE NEPOTREBEN PORAZ Aurisina z 2:1 odvzela zmago (1:0) Vesni VESNA: Cah, Sulčlč D., Picchie-ri, Finotto, Canazza, Rener, Košuta Z., Michelini, Raimondo, De Michele, Sulčlč S. AURISINA: Canciani, Olenlk, Hrvatič, Marchesan, Zoch, Mar-gero, Palmiotti, Bravin, Bonetti, Venier, Senlch. SODNIK: Rosolen iz Trsta. KOTJE: 7-3. številni gledalci, ki so se zbrali v nedeljo popoldne na igrišču V Nabrežini, so bili priče napeti, razburljivi ter v trenutkih na. visoki tehnični ravni odvijajoči se teknil med kriško Vesno in Aurisino. Začetni udarec je pripadal Vesni, ki pa dalj od obrambe gostov ni mogla. V 5’ resni napad Aurisl-ne, ki si je izsilila kot, ki pa je ostal neizkoriščen. V protinapadu Vesna prodre obrambo gostov, toda skrajni branilec pošlje žogo v kot, ki ga Vesna ne izkoristi. V 17’ hladna prha za kriške navijače. Obramba gostov se otrese pritiska Vesne in sproži protinapad žogo dobi Palmiotti, ki z roba kazenskega prostora pošlje silovit strel, žoga se odbije od droga v hrbet Cahu, kateri se je pognal za njo, ter se zakotali v mrežo. Od- S TREMI GOLI VERGINELLE ''UiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinnimiiiuiiiiiiiiiimiuiiiiiiMiiiiiiiimiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiv Primorje Tecnof erramenta 3 1 Sardoč, Pertot, PRIMORJE: Scheriani, Babudri, Delise, Stinco Živec, Milič, Bartole, Verginella, Bukavec. TECNOFERRAMENTA: Mora, Vouk, Lo Pinto; Bacer, Gogliolo, Barducci, Monica, Čemeča, Bocio, Zudich, Ivancich. STRELCI: 7., 11. in 34. minuti p.p. Verginella v 17. minuti d.p. Boico. _ KOTJE: 5:3 za Tecnoferramen ta. Sodnik Bossi iz Trsta. Po dveh tednih je Primorje spet prišlo do celotnega izkupička. Zma- ga Primorja je zelo pomembna, če pomislimo, da je bil nasprotnik Tecnoferramenti, ki se je vedno dobro odrezala proti vsaki enajste- Primorje je moralo tudi v nede- ljo na igrišče v nepopolni postavi, >lr ’ ---------- J-------i UNION-DOM BOSCO 1:2 (1:1) k dvanajsti poraz Uniona BNion: Furlan, Morablto, 'Ca- P, Devescovi. ,^ON assa f.( Cafi, Maver, Camassa A. :hi, Nadlišek, Crevatin, Falco- BOSOO: Pellis, Debernar-’ Klego, Tamburin, Kiren, Ros- i!611. Petronio, Degrassi, lob, Vat- 1 Casalanguida. ,5,sTRELCI: p.p. v 36’ Petronio, v Crevatin; d.p. v 12’ Flego. k* Peti povratni tekmi je Union ■j dvanajstič podlegel nasprotniku. (j°*rat si ga je privoščil šibki Don v.08co, ki pa je popolnoma zasluže-I® zmagal. Salezijanci so se mnogo 18r Potrudili, predvsem pa so za- ]5all organizirano, kar pa je manj- . 'lo rtvvionln la frro. C"-1 Podlonjercem. Omeniti je tre-jg da sta bila odsotna Gombač in J®Ulli, ki mnogo pomenita v mo-cvd. Pohvaliti pa Je treba brata Zmassa, Crevatina in Nadliška, 1 K^tem ko je popolnoma razočaral bonetti. ^krno začne Don Bosco, ki takoj v napad, a naleti na budno Kmbo Uniona. V 2’ tolče Camas-A, a močan veter spremeni ne-žogi smer in Pellis Je tako h. h. Nanad Don Bosca je zelo Liaren in v 7’ strelja lob z glavo, r5a Furlan zlahka ujame. Takoj poda Petronio na sredo lobu, je Pk si žogo zastrelja. V napadu ftato Flego, toda Camassa A. ga !Jvlada v direktnem spopadu prav Sed vrati. Union gre v protinapad, * ■ Hjdira Falconetti, žogo dobi Nad-J* in strelja visoko. Potem pa -• žogo prestreže Tamburin. Obe sta brezuspešno v napadu, /K je slaba in nezanimiva. V 16’ črnost .'Je za Don Bosca. Pellis oa- utl1 hoče tolči z glavo, toda De- ifc^S Je Si' _ nekoliko hitrejši, ga ftiti ter tako reši nevaren polo- t,-' žogo ima Degrassi, poda Vatti, strelja ob drogu ven. Nasled- % Pet minut pritiska Union naj z Nadiiškom, ki preigra na- K ''M Č^no zaključi. Devescovi polziš nato srečo od daleč, in Pellis k°ra intervenirati s skokom, žogo v4a Potem še Falconetti, poda Cre- >, -”u, ta dvigne čez Tamburina v' Nadliška, ki hoče streljati. Toda lri’tar Pellis se mu vrže pod noge Takoj nato pa Crevatin za las zgreši cilj ter zadene prečko tako silovito, da se žoga odbije čez polovico igrišča. Pellis pa je moral gledati na tleh. V 36’ pride zaradi napake Unionove obrambe do gola. Petronio se je pognal za odbito žogo in Jo z močnim strelom z desne poslal v levi gornji kot vrat. Furlan se je pognal za njo, toda nič ni pomagalo. Po prejetem golu se Union zgane in preide v odločnejši napad. Najprej odbije Kiren močan strel Camasse A., nato pa streljata Cač in Nadlišek ven. V 45’ tolče Crevatin kazenski strel in pretrese mrežo. Toda sodnik razveljavi gol in ukaže ponovitev. Strelja znova Crevatin in žoga se znajde zopet v mreži. Prvi polčas se tako konča neodločeno. V odmoru pa je prišlo v Unionovi slačilnici do res nešportnega'dejanja. Na opazko navijača je neki igralec reagiral. Toda ne z besedami, pač pa s pestmi-. Le odločen poseg prisotnih je preprečil pretep V drugem polčasu je Union takoj začel napadati. Po dobri akciji je Falconetti podal Morabitu, ta naprej, Crevatin pride prepozno in Pellis zlahka ujame. V 8’ zopet deluje tandem Crevatin - Nadlišek. pridruži se Jima Cač, ki zaključi visoko čez vrata. Nato je na vrsti Camassa A., toda strelja naravnost v vratarja. V 12’ tolče Flego kazenski strel v sredo vrat, Furlan je prepočasen in mora drugič pobrati žogo iz mreže. V 19’ bi Union lahko izenačil; Crevatin Je tolkel proti vratom, obramba je odbila do Čača. ki silovito strelja. Pellis je že pa tolčen, toda prav na črti reši Fle go. Po tej akciji igra Union v desetih, ker je moral Cač zapustiti igrišče. Vseeno pa so Podlonjerci stalno v napadu, kjer se odlikujeta Crevatin in Nadlišek. V 25’ zadnja akcija Don Bosca, ko lob zadene prečko. Nato pa se mora stalno braniti pred vedno hujšimi napadi Uniona. V 32’ Je v napadu Mačehi, poda Falconettiju, ta izgubi takoj žogo, Nadlišku jo uspe zopet dobiti, strelja in obramba Don Bosca reši še enkrat prav na črti. V 37’ Pellis s težavo reši Crevati-nov strel v kot. Od tu strelja Falconetti, poda Crevatinu, ki pošlje a nastopilo Je s trdo voljo do zrna. ge. In to ji Je tudi uspelo. Zasluga gre predvsem Verginelli, ki je bil s tremi zadetki junak dneva. Po Verginelli naj omenimo še Sche-rianija, ki je s par izrednimi posegi rešil nevarne situacije. Igra Primorja pa nas je zadovoljila le v prvem delu, v drugem delu pa je Primorje nekoliko popustilo, predvsem zaradi poškodb Babude-I rlja in Pertota. O rezultatu lahko rečemo, da je popolnoma točen ter da priča o j stanju na igrišču I Kronika: Prva nevarna akcija je I za Primorje, ki v 5’ izsili kot. Dve minuti kasneje gre Primorje v vodstvo. Prosti strel za Prosečane; pri žogi je Milič, ki poda v sredino, kjer Verginella brez oklevanja pošlje usnje v mrežo 1:0. V 11’ spet akcija za Primorje. Začnejo Bartole, Vouk pogreši ter tako da možnost Bukavcu, da predloži v sredino, kjer Verginella z glavo drugič >retrese mrežo negotovega vratar-a gostov. V 15’ pa pridemo do prvega neljubega dogodka. Bacer udari Verginello. Sodnik je tam blizu ter izključi Bacerja. Zdi se nam, da se je sodnik vsekakor nekoliko prenaglo odločil za izključitev. V 20’ spet kombinirana akcija Bukavec-Verginella, ki jo Bartole za las zastrelja. Protinapad Tecno-ferramenta z Boicom, ki odpravi Stinka ter se predstavi sam pred Scherianiiem, ki z izrednim pose-Ibije kratko njegpv strel do V 17’ pride Tecnoferramenta do častnega gola. Prosti strel, pri žogi je Cernecca, ki visoko predloži v sredino, Boico je najvišji ter z glavo neubranljivo pošlje usnje v mrežo 3:1. Eno minuto kasneje pa pridemo do drugega neljubega dogodka. Zudich s komolcem udari Bartoleja, ki reagira. Kratek prepir na igrišču, potem pa solidni Bossi pošlje v slačilnico oba. Nešportni dogodek, ki je bil prav kaznovan. V 33’ spet prilika za Primorje. Verginella v sprintu prehiti vso obrambo Tecnoferramente, a tik pred kazenskim prostorom ga Barducci z rokami ustavi. Prosti strel se konča brez uspeha. Eno minuto kasneje pa ima Babudri priliko za povišanje rezultata, a bolečina mu ne dovoli več kot toliko in vratar gostov z lahkoto reši. Tik pred koncem zadnja prilika za Tecnoferramento. Cernecca strelja iz razdalje, prečka odbije žogo, k njej pride Ivancich, ki ob popolnoma praznih vratih nekaj okleva in Scheriani s parado reši tik pred belo črto. B. R. govor Vesne je bil silovit in Miohe-iini je poslal čez prečko. V 25’ po skupni akciji napada se Raimondo spusti v prodor, toda branilec ga zruši, tako da se Raimondo močno udari v glavo. V 32’ skupna akcija napada Michelini do Sulčiča S. Ta je lepo podal na sredino, kjer se je znašel Rener, toda njegov strel je Raimondo nehote ustavil, štiri minute nato prosti strel Ca-nazze, žoga je. ostala v rokah branilcev, toda sodnik ni videl. V 38’ je De Michele na podajo Renerja ukanil vratarja, ki mu je stekel nasproti, toda žoga se je zakotalila tik mimo droga. Dve minuti nato kot za Vesno, ki ga je streljal Košuta Z. Na žogo je skočil Rener, ki jo je preusmeril v vrata, toda Canciani je z lepim skokom ubranil. Koj v začetku drugega polčasa je Vesna navalila na vrata Auri-sine ter si izsilila kot. V 5’ krasna akcija napada: Michelini do De Michelija ter do Sulčiča S., ki žogo vrne, toda vratar se je rešil v skrajnem trenutku z izpadom. V 10’ skupna akcija napada: pri žogi se je znašel Rener, ki je z glavo poslal žogo proti vratom, toda budni Canciani je žogo izboksal v kot. Tri minute nato je Aurisina sprožila protinapad in končni strel Bonettija je Cah ubranil. V 15’ akcija celega napada Vesne, ki je prinesla izenačenje, žoga je romala od igralca do Igralca ter na desno do Raimonda, ki je krasno podal na sredo, pri žogi se je znašel Košuta Z., ki je prisebno realiziral s prizemnim strelom. Aurisina je odgovorila s protinapadom. V 18’ akcija Vesne z De Michelljem do Mi-chelinija, toda obramba je bila na mestu. V 25’ je Aurisina v protinapadu izsilila kot. V odgovor Je Vesna v 30’ sprožila hitro akcijo Rener — Košuta Z. Ta je lepo podal na sredo do De Michelija, toda obramba se ni pustila ukaniti. V 33’ ponovna hitra akcija Križanov: Michelini — Raimondo, ki je poslal žogo skozi vso obrambo do Košute Z., ta pa je z ugodnega položaja spravil žogo v mrežo gostov. Medtem ko je bila Vesna vsa v upanju na zmago, jc Aurisina spro žila hiter protinapad in po nespo razumu- obrambe Vesne prišla do zmagovitega gola. Vesna Je ponovno odgovorila s številnimi napadi, todk ni mogla več prodreti obrambe Aurisine. Zadnja priložnost Vesne z De Michelejem tik pred zaključnim žvižgom, toda njegov strel je Canciani ubranil. K.K. V sredo v Tržiču CRDA-Koper Tržiško moštvo CRDA bo v sredo, 15. t. m. ob 15.30 odigralo prijateljsko tekmo z nogometnim klubom Koper. Na tej tekmi bo trener Zelesnich preskusil razne igralce pr<;d odhodom v Como. OMIKA S poti v Emilijo so se borovke vrnile z dvema porazoma Po dveh zaporednih porazih prve ženske ekipš Bora se je možnost obstanka slovenskih odbojkaric v najvišji italijanski ligi še znatno zmanjšala. Borova ekipa je odigrala dve tekmi, in sicer v soboto proti Panini iz Modene, v nedeljo pa proti državnim prvakinjam Max Mare iz Reggio Emilla. Nedvomno je dvodnevno gostovanje v Emiliji zelo slabo vplivalo na Borove atletinje, ki so morale predvsem zaradi slabe kondicije kloniti domačinkam s tako razliko v setih. Sobotna tekma je bila gotovo boljša od nedeljske. Ekipa Panlni-ja Iz Modene je lepo in inteligentno zaigrala. Sicer pa je večina slovenskih odbojkaric zašla v slab dan, tako da niso imele domačinke posebnih težav za osvojitev treh setov. V prvem nizu so borovke še vzdržale zlasti po zaslugi Pavleti-čeve, ki je bila gotovo kos nasprotnicam. toda ni imela posebnega sodelovanja od ostalih igralk. Set se je tako zaključil s 15:8 v korist domačink. Igralke Paninija pa so v drugem setu še poostrile ritem igre in tako pustile Borove predstavnice na 4 točkah. Tudi v tretjem setu je bila premoč Paninija več kot očitna. Servisi in tolčene žoge Pavletičeve niso dosti pomagale, domačinke so bile premočne in tudi v tem setu borovke niso mogle preko 10 točk. Rezultat tretjega niza 15:7 v korist Paninija. Panini (Modena) — Bor 3:0 (15:8, 15:4, 157). BOR: Pavletič (k), Zavadlal, Ba tista, Miot, Hmeljak in Kenda. Sodnik: Reverberi iz R. Emllia. Državne prvakinje Max Mare iz Reggio Emilia so sicer premagale borovke, toda niso povsem navdušile. Gotovo je bila tekma s Pant-nljem zanimivejša in tehnično bolj kvalitetna. Dejstvo pa je, da so Pavletičeva in druge proti državnim prvakinjam bolje zaigrale. Predvsem se je na mreži skupno s kapetanko Bora uveljavila tudi Zavadlal in celotna ekipa je tako dobila večjo učinkovitost, sigurnost. Tudi Sonja Barej, ki se je za to tekmo pridružila borovkam, je precej dobro zaigrala, škoda pa, da so tudi v tem srečanju skoro popolnoma odpovedale P($ij,jačiee.i„( ... , Vsekakor pa se je skozi celo srečanje otipljivo odražala tehnična in atletska preteč, ^ dorp^čink, il pa so popolnoma' prevladale nad plaviml le v drugem setu, Max Mara (R. Emilia) — Bor 3:0 (15:9, 15:4, 15:11), BOR: Pavletič, švab, Batista, Miot, Kenda. Hmeljak, Barej S„ Zavadlal in Barej L. Sodnik: Begliomini iz Firenc. Boy lige si je Kras iz zgoniške občine osvojil prvi dve točki. Tokrat so bili Krašovci gostje šesterke Tor-riane iz Gradiške, ki je ena slabših ekip tega prvenstva, vendar je kljub temu precej žilava in zna z borbenostjo nadoknaditi tehnične pomanjkljivosti ter zna izrabiti trenutno krizo nasprotnika. To se je zgodilo tudi proti Krasu, ko so domačini osvojili dva seta ne toliko po svoji izrecni zaslugi kot pa zaradi trenutne običajne krize, ki je zajela Krasovo vrsto. Naj omenimo le četrti set, ko so krasovci gladko povedli in vodili 9-2, ob tem stanju pa so morda začeli podcenjevati nasprotnika, ki je nanizal nekaj točk in bolj kot se Je nasprotnik bližal izenačenju, večja zmeda Je nastajala na Igrišču. Ob stanju 14-9 za Torriano pa je Kras iztrgal servis in dosegel trinajsto točko, nato pa je moral zaradi usodnega naključja prepustiti servis nasprotniku, ki je izkoristil set-žogo. Na splošno pa je Kras pokazal znaten napredek v primerjavi s prejšnjima nastopoma: edina hiba je bila morda v tem, da je bila ekipa zaradi prejšnjih neuspehov psihološko na tleh, vendar pa mislimo, da bo nedeljska zmaga odpravila tudi to napako. Naj le omenimo, da je Kras, ki je zaigral mirno in sproščeno, razpolagal z nasprotnikom kot je hotel. Kljub tesnemu končnemu izidu ni bita zmaga slovenskih predstavnikov nikoli v dvomu, čeprav so si igralci tu pa tam privoščili trenutek oddiha in rahlo popustili; to pa predvsem zaradi slabe ambientacije. Tekma se je namreč odvijala na prostem in močno sonce, ki je včasih posijalo izza oblakov, je slepilo in uspavalo igralce ter igro. Vendar so se krasovci pravočasno «zbudili» in pospravili celoten izkupiček. Začetek tekme Je dobro obetal za Krasove barve in kljub zagrizenosti niso domačini presegli ceset točk. Drugi set se je v začetku odvijal po tirih prvega, le da je prišlo pri Krasu v zaključnih fazah tega niza do nesporazumov, kar je Torriana hitro izkoristila. Tretji set ne potrebuje komentarja, saj so krasovci hitro močno povedli in gladko zmagali. V četrtem setu pa, ko je kazalo, da se tekma nagiba h koncu, so domačini ob bučnem bodrenju nešportnega občinstva zopet izenačili stanje. Vse je bilo torej odvisno od zadnjega seta. Krasovci so se zavedali svoje premoči in so zaigrali umirjeno; tedaj pa nasprotnika skoraj več ni btlo na igrišču. Videti je torej, da bo Kras kmalu prebredel krizo, v katero je zašel v začetku letošnjega prvenstva. Nedeljska izboljšana igra je gotovo jamstvo, da se tudi za Kras oiižaio boljši dnevi. Končno naj pohvalimo zgledno sodnikovo sojenje (bil je isti kot v Gorici, vendar je od takrat veliko «napredoval»), čigar odločitve so bile neoporečne. Postavi: TORRIANA: Butttgnon, Cergna, Covini, Giraldl, Morgendorfer, Mo-ner, Pettarin in Puntar. KRAS: Morpurgo, živec, Budin, Škrk, Gruden, Milič Z. in B„ Si-moneta. Izid: Torriana - Kras 2-3 (10-15, 15-13, 4-15, 15-13, 5-15). —bs — um iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um Druga zmaga Brega v ženski B ligi PROTI TORRIANI V GRADIŠKI Prva zmaga za Kras Na svojem drugem gostovanju odbojkarskega prvenstva deželne C PORZIO — BREG 2:3 (4:15, 9:15, 15:13, 15:13, 9:15) ~ BREG: Cuk, Racnr^n, Bandi, Kri. ščak, Sedmak, Glavina, Foraus, Slavec D., Slavec N io.,fra „El’luSa:. Casaleggi. Gorasso, Boen, Baron, Baldissera, Coluatti, Modestini. Po zelo napeti in izenačeni tekmi je Breg v nedeljo v Vidmu proti Porziu osvojil o) % točki in se tako vsidral na prvo mesto lestvice. Brežanke so zaigrale zelo lepo zlasti v prvih dveh setih, ko so z dobrim podajanjem in tolčenjem popolnoma nadvladale nasprotnice. V tretjem setu pa je Breg izvedel nekaj menjav, ki so kljub temu, da so zadovoljile, vnesle v vrste plavih zmedo, kar je izkoristil Porzio, ki se je po začetnem presenečenju polagoma opomogel, ter pri stanju 13:7 za plave najprej izenačil ter nato zmagal. Tudi četrti set je za- .............""....""...............mn,.....».,»»,.................................................................... SOVODNJE-SAN ROCCHESE 2:2 cormonese-juventina 3:1 (1:0) Sovodenjcizadovoljili Juventina je klonila samo prvih 15 minut gom odi ___ Zudicha, Scheriani s’ parado pod noge spet reši. V 23’ Verginella zastrelja visoko prosti strel. Tudi Živec v 24’ nima sreče. Mora je na mestu. Med tem se Tecnoferramenta organizira ter v 25’ izsili dva ko. ta. Tecnoferramenta vztraja v na. padu in v 28’ Scheriani odbije v kot močan strel Boica. V 31’ spet Scheriani reši s posegom Monice. V 43’ gre Primorje v napad z Bar-tolejem, ki odpre na levo proti Bukavcu, kateri predloži v sredino Verginelli, ki je spet na mestu; Mora je že tretjič premagan. V drugem polčasu mora trener Fragiacomo preobrniti celo moštvo zaradi poškodb. Babudri mora igrati desno krilo, v obrambo gre Bartole, tudi Pertot zaradi udarca v glavo težko igra, zato mora Milič skočiti na pomoč obrambi. Vsekakor prva nevarna akcija nosi podpis Primorja z Miličem in Verginello, ki Morov strel odbije v kot. V 9’ izredna prilika za Prosečane. Delise gre v napad ter predloži Bu-kavču, ki v sprintu prehiti Vouka, a tik pred kazenskim prostorom ga Earducci zruši na tla. V 12’ aplavzi za Scherianija, ki je z akrobatskim posegom rešil lastna vrata. v zadnjem trenutku ujame žo-1 pod prečko, toda tu Jo z roko usta l(j v 30’ akcija Don Bosca z lobom, vi Debemardl in tako reši pred go ^ Prodira naprej, pa neuspešno, - ,;eth napada Petronio, poda Ros- ^'Ju, ki prisili Furlana na prave C°bacije, da reši. V 32’ strelja iz J* Crevatin, žogo prestreže Fal-h^bti, poda Nadlišku, ki lepo stre- pr Proti mreži, toda mu ne uspe lagati nasprotnega vratarja. lom. Sodnik pa noče dosoditi 11-metrovke. V 44’ prodre Crevatin po krasni osebni akciji do vrat, tu pa ga ustavi Tamburin. Takoj nato hoče Nadlišek streljati na Cre-vatlnovo podajo, toda sodnik žvižga konec minuto prej. Radi — 1. Martorel 1 2. Tweed II 2 — I. Anatra 2 2. Polo 2 — 1. Opus Jet X 2. Imari 1 — L Iagar 1 2. Accanilo 1 — 1. Lussy X 2. Venturiero 2 — 1. Avicenna 1 2. Anfione 2 KVOTE: 12 — 3.145.010 lir 11 — 94.350 lir 10 — 5.911 lir SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Fajt, Devetak R., Cotič, Černe, Marinič, Ferfolja B., Ferfolja A., Cijak in Sfiligoj. SAN ROCCHESE: Biancuzzi, Co-letti, Prodorelli, Piacentini, Pecora-ri, Eremondi, Spongia, Bazzarelli, Thomann, Dl Pasquall. Vreme jasno in toplo, igrišče dobro, gledalcev stotina. Kotje 6-5 za Sovodnje. Nedeljska derby-tekma med So-vodnjami in San Rocchese ni bila kdove kako borbena. Sovodenjci so sicer takoj v začetku sijajno zaigrali in že v prvi minuti ogrožali nasprotnika s sijajnim strelom Devetaka, ki ga je dobri vratar odbil v kot. Minuto kasneje je vratar S. R. ubranil silovit strel Černeta. Protinapade gostov pa je obramba pridno odbila. V 6' je nepričakovano a povsem zasluženo prišel prvi gol za Sovodenjce, ki so tokrat zaigrali v vijoličastem dresu, medtem ko so gostje imeli bel dres z zeleno črto. Zadetek je prišel na predlo-žek Sfiligoja Ferfolji A, ki je streljal. Vratar je odbil žogo že Izza bele črte, vendar Je branilec nehote poslal žogo v mrežo. Nekaj minut kasneje se je vratar S.R. ponovno izkazal in ubranil »ilovit strel Sfiligoja. Ni pa ubranil lepe-ga in nenadnega strela Branka Fer-folje, ki je povečal rezultat na 2:0. Po tem golu so Sovodenjci, gotovi zmage, popustili. To so izrabili gostje, ki so izsilili kot. V voleju strelja Spongia, Devetak preusmeri, Kuzmin vseeno ubrani skoraj na črti vrat. Nekaj minut kasneje so gostje na strel Eremondija šli mimo gola, budni Ferfolja S. pa je mojstrsko odbil v kot. V 33’ pade gol za goste. Černe okleva z žogo, dokler mu nasprotnik ni odvzel žoge, ki je podal Eremondiju, ta pa je izmenjal s Spongio, ki Je streljal v levi kot in tako prevaril Fer-foljo. Prt stanju 2:1 za domačine se je zaključil prvi polčas. V drugem polčasu smo videli v napadu goste, vendar se ooramba Sovodenjcev, ki je to tekmo igrala brez prostega branilca, ni dala prevarati, čeprav je zagrešila precej prekrškov. V tem drugem polčasu do gola ni bilo ničesar, kar bi bilo vredno omembe. Gol, s katerim so gostje remizirali, je prišel po strelu s kota, ki ga je Spongia usmeril v vrata; strel je bil nenaden in silovit. Po tem golu so se Sovodenjci Zaradi pomanjkanja prostora pridejo ostale vesti o domačih športnih dogodkih na vrsto jutri. prebudili, a bilo je že prepozno. Strel Devetaka Je zadel zgornji kot vrat. V 41’ so Sovodenjci šil spet mimo zmage: Sfiligoj je kroslral vendar Je Marinič streljal visoko nad vrati, pa čeprav le z nekaj metrov. Kmalu nato je sodnik odžviž^ gal konec tekme, ki ni zadovoljila domače publike. Delno je zadovoljila obramba, medtem ko je napad popolnoma razočaral. Naslednja tekma bo čez tri tedne. J. V. 9mhW(ffSm i.£ -g E Ataianta—Lecco (1-0) 1 Bologna—Roma (2-0) 1 Foggia Inc.—Milan (0-1) 2 Inter—Torino (1-2) 2 Juventus—Spni (2-1) 1 L. Vicenza—Fiorentina (3-1) 1 Lazio—Napoli (0-0) X Mantova—Brescia (0-0) X Venezia—Cagiiarl (1-1) X Genoa—Sampdoria (1-0) 1 Potenza—Modena (1-0) 1 Biellese—Como (0-0) X Anconitana—Perugia (1-1) X KVOTE: 13 — 4.454.400 lir 12 — 134.400 lir prvi na lestvici CORMONESE: Stecchina, D’Osvaldo, Klicez, Tuzzi, Malero, Bian-cuzzi, Mauro, Zamaro, Galatto, De Rossi, Todone. JUVENTINA: Tomasin, Ožbot, Paškulin, Montico, Costelli, Nanut, Tabaj Miloš, Batttstič, Klaučič, Petejan, Tabaj Edi. STRELCI: 44’ Mauro (C), d.p. 20’ Gaiatto (C); 22’ Galatto (C), 25' Petejan (J). KOTJE: 5-3 za Cormonese. SODNIK: Mian iz Cervignana. Juventina, ki Je v zadnjih tekmah letošnjega kola pokazala, da se je končno naučila igrati s celotnim moštvom, je tokrat popolnoma pozabila na ekipno igro, ki jo zahteva njen trener Marson in je doživela popolnoma zaslužen poraz, žalostno je, da se Je z nedeljsko izgubo nevarno približala repu lestvice in da sta sedaj za njo le še Buttrio in Serenissima, sicer v veliki razdalji. S prejšnjimi tekmami se je bila dvignila v sredo lestvice, sedaj pa že nekaj nedelj sedi na pridobljenih petnajstih točkah in avtomatično leze navzdol. Nobeden izmed gledalcev, ki so sledili moštvu v Krmin, sl ne zna razložiti, kakšne namene so imeli igralci Juventine, ko so vsak po svoje tekali po igrišču, puščali brez nadzorstva prisojene jim nasprotnike in začenjali posamezne akcije brez -podpore soigralcev, ki so bile tako obsojene na neuspeh. Res, da Je Oormonese dobra ekipa, toda z resnejšo in smortnejšo igro bi Ji morda bili Standrežcl le kljubovali, vsaj do izenačenja. Prve minute Srečanja niso pokazale nič posebnega. V 8' je Costelli izvedel kazenski strel, ki pa Je zadel točno v noge nasprotnega branilca. V 10’ in 11’ se je Krmin pognal v napad in poizkušal kaj doseči z dolgimi streli, toda obakrat je Tomasin z gotovostjo nevtraliziral. V 15’ je Juventina poizkušala lepo akcijo z leve strani, ki si jo je zamislil Nanut, podal žogo Klaučiču; ta je streljal, a za las mimo vratnice. Koj nato Je Klaučič spet poizkušal realizacijo z nizkim strelom tik ob tleh, a mu ni uspel, kajti vratar je bil buden. Krmin se je spravil v napad, ki ga Je vodil št. 11 Todone, a ci-Ij ni bil dosežen, ker je žoga letela precej mimo vrat, in to v 18’. Minuto kasneje je isti igralec spet streljal, a Tomasin je gladko prestregel žogo. Igra se je nadaljevala lagodno, brez posebnih podvigov, do 30’, ko je Miloš Tabaj premalo odločno streljal. Med 40’ in 42’ se Je Cormonese nekoliko zbrala, toda streli so bili prestreženi aii pa so šli mimo vrat. V 43’ sta se Nanut in Klaučič sporazumela za skupno akcijo, toda strel Klaučiča je vratar ubranil. V 44' se je Cormonese pognala v protinapad, z lahkoto izigrala obrambo Standreža in desno krilo Mauro Je dosegel gol: 1-0 za domače. V 4’ d.p. Je Tomasin skoraj neverjetno branil Maurov kazenski strel. V 8' je Nanut izvršil cross, podal Klaučiču, ta je oddal z glavo in za las zgrešil. V 20’ je dobila Cormonese kot, srednji napadalec Galatto ga je izvedel in dvignil rezultat na 2-0. Juventina je popolnoma popustila in je dve minuti pozneje dovolila istemu igralcu nov gol. Rezultat se je tako dvignil na 3-0 za Krmin. Zgleda, da je ta sramoten položaj predramil gostujočo enajsterico, ki je zbrala zadnje sile in napadla. Costelli se je pognal s tri četrt igrišča, podal Mon-tiku, ki se je medtem premaknil na levo krilo in oddal žogo Peteja-nu. Ta se je izognil trem krmin-skim branilcem in zmanjšal razdaljo na 3:1. Juventina se Je še prav do konca igre skušala nekoliko dvigniti, enkrat s Costelli jem in dvakrat s Klaučičem, a bilo Je prepozno. Izid je tako ostal enak do konca. D.R. radi slabih servisov in podajanja pripadel Videmčankam. V petem pa je zapihal drugačen veter, Brežanke so se umirile, zaigrale kot v prvih dveh setih ter gladko odpravile nasprotnice. S to tekmo so se Brežanke precej naučile: predvsem vzdržati tudi naporne in uravnovešene tekme do kraja. Ta izkušnja jim bo brez dvo. ma koristila v nadaljevanju turnirja. Igralke so vse zadovoljile, najbolj pa Racman. Pri Porziu pa je zaigrala najbolje Casaleggi. K. V. Poraz s sodnikovo pomočjo za Bor B V svojem prvem nastopu na prvenstvu je mlada ženska šesterka Bora okusila grenak poraz in to ne sodeč po rezultatu, ampak po prikazani igri. Slovenske predstavnice si niso zaslužile poraza Njihova igra je bila dobro grajena in večkrat smo bili priča dobri o-brambi z odlično podajo in takojšnjim tolčenjem. Skoda Je le ta, da Bor ne razpolaga vsaj z eno izrazito tolkačico, kar se je precej poznalo. Dejstvo pa, da je v vrstah Fari nastopila nekdanja igralka Ca. se della Lampada (dvakratnega italijanskega prvaka) Noriš Tomasi je bilo odločilne važnosti. Vsakokrat, ko je ta igralka prišla na mrežo, je pošiljala na nasprotno stran dobro tolčene žoge in večkrat zadela v črno. Borovke so se branile, kakor so znale in mogle in prav v tem delu igre smo prisostvovali najboljši igri slovenskih igralk. Izid: V prvem setu je bila igra zelo izenačena in živčno napeta. Ekipi sta bili v vodstvu po eno ali dve točki, nato pa ponovno izenačenje. Pri stanju 14:14 pa je sodnik piskal borovkam nošeno žogo, ki je ne bi dosodili niti v prvi italijanski ligi. Sodnik je tudi v nadaljevanju igre večkrat pripomogel nasprotnicam, da so nadoknadile razliko. Pri nošenih žogah igralk FARI je samo zmajal z glavo, medtem ko je na Borovi strani spustil le dve ali tri. Pri stanju 15:14 so se tako borovke v prvem nizu podale. V naslednjem dobro začele, a obilica zgrešenih servisov je pripomogla, da so nasprotnice najprej dohitele, nato pa s Tomasijevo na mreži prehitele in odvzele tako še drugi set. Sledil je niz, v katerem so borovke diktirale igro in to umirjeno in z dobrimi servisi. Tudi v četrtem setu so borovke dobro začele in že vodile z 10:6. Tu pa se je nekaj zataknilo in nasprotnice so nadoknadile zamuieno, kar jim je tudi dovolil sodnik, in tako osvojile še dve točki za splošno lestvico. FARI (Trst) — BOR B: 3:1 (16:14, 15:8, 9:15, 15:12). Postavi: BOR: Pernarčič Silva, Pernarčič Sonja, Bandelj, Rauber, Pahor, Rogelja in Bezeljak. FARI: Avgiletta, Besaner, Degrassi, Elia, Hack, Motka, Polla, Saina, Sanzim, Tomasi, Zorani. Sodnik: Marcon (Trst). f. *. IZIDI •Atalanta — Lecco •Bologna — Roma Milan — ‘Foggia Torino — ‘Inter •Juventus — Spal •L. Vicenza — Fiorentina •Lazio — Napoli •Mantova — Brescia •Venezia — Cagliari IZIDI 1- 0 2- 0 1-0 2-1 2-1 3-1 0-0 0-0 1-1 •Alessandria — Arezzo 2-0 •Genoa — Sampdoria 1-0 •Livorno — Reggina 2-1 •Messina — Piša 1-1 •Novara — Reggiana 3-0 Varese — ‘Padova 2-0 •Palermo — Salernitana 4-0 •Potenza — Modena 1-0 •Savona — Catanzaro 2-0 •Verona — Catania 2-0 LESTVICA LESTVICA fnter Juventus Napoli Bologna Cagliari Fiorentina Milan Torino Roma Mantova Atalanta Brescia Lazio L. Vicenza Spal Venezia Foggia Lecco 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 14 11 w 20 12 24 H 20 25 17 32 28 23 32 26 38 42 37 37 35 31 31 30 29 28 26 24 24 23 21 20 19 16 14 11 10 Sampdoria 25 11 12 2 32 15 34 Varese 25 13 8 4 29 13 34 Potenza 25 10 t 6 23 19 29 Catanzaro 25 10 8 7 30 29 28 Palermo 25 9 9 7 21 16 27 Messina 25 9 9 7 29 25 27 Modena 25 9 9 7 30 31 27 Reggina 25 8 10 7 :r> 18 26 Livorno 25 9 8 X 23 23 26 Novara 25 9 7 !l 21 21 27 Reggiana 25 9 7 9 23 26 25 Padova 25 0 12 7 19 21 24 Verona 25 6 11 X 20 23 23 Genoa 25 7 X 10 18 20 22 Savona 25 9 4 12 30 33 32 Catania 25 7 X 10 18 23 22 Salernitana 25 8 6 11 20 30 22 Piša 25 S 11 9 14 19 21 Arezzo 25 6 6 13 26 33 18 Alessandria 25 5 8 12 24 36 18 Prihodnje tekme (19. marca) Prihodnje tekme (19. marca) Atalanta - L. Vicenza; Cagliari -Juventus; Fiorentina - Foggia; Mantova - Venezia; Milan - Brescia; Napoli - Bologna; Roma -inter; Spal - Lazio; Torino - Lecco Arezzo - Padova; Catania - Livorno; Catanzaro • Novara; Palermo - Modena; Piša Potenza; Reggiana - Alessandria; Reggina -Genoa; Sampdoria - Salernitana; Savona - Messina; Varese - Verona V PROMOCIJSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Lepa zmaga borovcev v Tržiču proti peterki POM (66:53) Še vedno nekaj pomanjkljivosti v vrstah Bora - lS to zmago odločilen korak za končno osvojitev drugega mesta v splošni lestvici BOR: Savo Spacal 15, Ambrožič, Cergolet 5, Fabjan, Rudež 9, Zavadlav 7, Carli, BaJbuder, Cesar in Lakovič 30. POM (Tržič): Romani 2, Dovi 13, Ardessl, Pacor 7, Coprivez 12, Sori 10, Pirrottina 9, Arrighi in Gregori. SODNIKA: Illusig in Montaga-na (Tržič). Borovci so v nedeljo zmagali s 13 točkami proti POM iz Tržiča, in sicer 66:53. Zaključili pa bi lahko to srečanje z večjo razliko, če ne bi v prvem polčasu zagrešili ne-Kaj začetniških napak, predvsem v podajah. Borovci so namreč vodili v 15’ s 27:13, toda so se nato (kot običajno za nekaj minut) zmedli, kar so seveda izkoristili domačini, da so najprej izenačili stanje 29:29 in nato celo povedli v vodstvo 31 30; s tem rezultatom se je zaključil prvi polčas. Mislimo, da je bila v tem največja hiba slovenskih košarkarjev, sicer pa je celotna ekipa plavih pokazala solidno formo in nedvomno žela zasluženo zmago. Predvsem fliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiumiiiiimmiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimimntiiii ČETRTA ZMAGA TRIESTINE Nedeljski rezultat 2:0 še ni kak velik uspeli TRIESTINA: Colovatti, Martinelli, Da Rold, Sadar, Kuk, Ferrara, Ridolfl, Scala. Ive, Beorchia, Gentili. CREMONESE: Bellardi, Manganati, Gallini, Ottani, Vecchi, Rava-ni, Rossi, Bartolomei, Marmiroli, Bellom, Sarchi. SODNIK: Cappelutti (Bari). STRELCA; V 35' Scala, v 79, Ridolfl. KOTOV je bilo 12:2 (9:2) v korist Triestine. Približno 3000 gledalcev. Igra Je bila korektna in brez hujših poškodb. — Po zadnjih negotovih nastopih Je Triestina zabeležila pomembno zmago, ki pa zaradi izredne slabosti nasprotnika ne sme povzročati prevelikega optimizma. V resnici so rdeči tudi tokrat razočarali, saj je posebno v prvem delu igra potekala zelo medlo m sta obe moštvi zagrešili več kot eno napako. Zmaga je na vsak način zaslužena, ker je Cremonese bila stalno v obram bi in ni pokazala nič posebnega. Triestina Je še enkrat ponovila iste napake. Kljub temu da sta sedaj Ridolfi in Ive s sedmimi goli pri vrhu lestvice strelcev, manjka tržaškemu napadu element, ki bi znal izrabiti pozitivno vse delo napadalcev. Ridolfi, Gentili in Ferrara, v drugem polčasu pa tudi Scala, so izvedli ogromno število prodorov, večkrat ukanili šibko obrambo gostov, toda pred vratml se nikakor niso znašli. To je povzročila predvsem zmedenost Iveja, ki je po nekaterih lepih tekmah znova popustil. črna pika Triestine je bil Beorchia. S tem igralcem očitno nekaj ni prav. že celo vrsto tekem je zaigral popolnoma v senci, brez potrebne požrtvovalnosti in pazljivosti. Vsi njegovi predlogi so bili zgrešeni, v direktnih spopadih pa sploh ni prišel do besede. Na žalost nima trener pravega namestnika, vsekakor pa bi bilo primerno poizkusiti s kakšnim novim igralcem, ker je delež Beorchia pri igri celotnega moštva sedaj neznaten. Nasprotno se je tudi tokrat Izkazal Ferrara, ki je bil pravi motor Triestine na sredini igrišča. Odlično je tokrat zaigral tudi Martinelli, kateremu takoj sledi Da Rold. Tudi Sadar, ki se je po tolikem času vrnil pred domačo publiko, je dal iz sebe vse, kar je mogel. Kuk je o-pravil svoje delo brez napak. Colovatti pa je bil zelo zanesjjiv. Sodnik Cappelutti je bil prav tako pozitiven, čeprav je njegovo sojenje v nekaj primerih razburilo goste. Gre predvsem za prvi gol Triestine, ki Je bil brez dvoma poglavje zase. V 35' je namreč vratar gostov odbil žogo proti napadalcem, toda pri tem je stopil čez črto kazenskega prostora, zaradi česar je sodnik žvižgal prosti strel. Scala je žogo takoj postavil na pravo mesto, in takoj streljal v mrežo, ko vratai še sploh ni prišel do svojega mesta. Poleg tega je bil Gentili še na tleh in to v offside poziciji. Vsako prigovarjanje nasprotnikov je bilo zaman in Cappelutti je gol priznal. Do tedaj je tekma potekala v popolni premoči Triestine in že v 12’ je imel Ridolfi lepo priložnost, toda Bellardi je rešil z nogo. V 27’ se je tržaško desno jerno znova znašlo samo nekaj metrov od vrat, toda tudi tokrat Je vratar gostov hladnokrvno branil. Po zadetku so gostje švignili v napad, toda Triestina Je polagoma znova vzela vajeti igre v svoje roke. V 40’ bi lahko Ive povečal naskok: Ridolfi je spretno preigrat nasprotnika in streljal v vrata, Bellardi žoge ni ustavil, tako da Je imel Ive vso možnost spraviti jo v mrežo. Srednji napadalec pa se je toliko obotavljal, da ga je branilec prehitel. V drugem delu je Triestina še naprej gospodarila, gostje pa so le tu pa tam prehajali v napad. V 9’ je Gentili izvedel lep prodor in sijajen strel, katerega je Bellardi z lepim skokom odbil v komer. V 13’ je prišlo do kritičnega in ira-matičnega trenutka pred vralmi Triestine. Neodločnost Kuka in Da Rolda je povzročila zmedo pred Colovattijem in Bellom je ukanil tržaškega vratarja s točnim strelom. Sodnik gola ni priznal zaradi prekrška z roko. Ta dogodek je pogasil še zadnja’‘»panja gostov. Tako je Triestina v 34’ povečala naskok, tokrat s krasnim golom. Martinem je izvedel prosti strel, Ive je z glavo podal Ridolfiju, ta pa je silovito streljal v zgornji Kotiček in presenetil odličnega Bellardiia. Tržaški napadalci so se tedaj trudili še za tretji gol, še posebno ker so gostje popolnoma propadli, toda nespretnost napada je povzročila, da se rezultat ni več spremenil. uk v protinapadih so si borovci zagotovili celo vrsto košev in gotovo so prav s tem orožjem dokončno strli odpor domačinov, ki atletsko zares niso mogli konkurirati z borovci. Precej pomanjkljivi pa so bili plavi v strelih, saj je dala statistična tabela precej skromne rezultate. V strelih so plavi dosegli skromno povprečje 32 odst. (71 strelov — 23 zadetkov). Posamezniki: Lakovič 50 odst. (22 strelov — 11 zadetkov), Savo Spacal 29 odst. (24:7), Gergo-let 5 odst. (4:1). Se kar v redu s prostimi streli, 55 odst. (36 strelov, 20 zadetkov). Na odbitih žogah je bil Savo Spacal 8-krat uspešen, Rudež 7-krat. V napadu 5 odbitih žog sta ujela Rudež in Gergolet. Kot vidimo, statistika ni ravno med najsijajnejšimi. Torej so bili domačini slabi? Ne. Borovci so prišli do uspeha, ker so znali v odločilnih trenutkih dati igri zaželen ritem, presenetiti nasprotnike z uspešnimi protinapadi, zaigrati bolj zagrizeno v obrambi, skratka, vse kaže, da so slovenski košarkarji končno dobili nekaj osebnosti, kar jim bo nedvomno služilo v bodočih srečanjih. Vsekakor pa ne moremo pozabiti tistih začetniških napak, ki so jih tudi v nedeljo borovci za nekaj minut neverjetno ponavljali. Kaj se pravzaprav v teh primerih zgodi z Borom? Na kratko to: ekipa precej vodi (10 točk npr.), vsak igralec dobi neko sigurnost v samega sebe in zato meče na koš, ne da bi pri tem pomislil na možno podajo ali ka.i drugega (prodor itd.), in pri tern seveda zgreši. Nasprotniki pa medtem izrabijo napako plavih in navadno realizirajo. To se ponavlja trikrat, petkrat. Nasprotnik tako izenači, prevzame vodstvo. Nato pa skuša vsak borovec sam poravnati stanje in pretirano meče, napaka se nadaljuje. To je v bistvu kriza, ki jo borovci praktično doživljajo v vsaki tekmi od začetka prvenstva, in ki sicer traja le nekaj minut (5' največ 7’), toda večkrat odločilno negativno vpliva na končni rezultat. In ta kriza je tudi v nedeljo zajela plave. Kronika. Prva peterka Bora (v obrambi cona 2-3): Spacal, Ambrožič in Rudež (zadaj), Zavadlal in Lakovič (spredaj). Uvodne minute so bile odločno v korist plavih, ki so se predvsem v obrambi hitro in razumno premikali in nato s hitrimi protinapadi presenečali domačine. Tržiški košarkarji so v obrambi igrali cono 2-1-2, v napadu pa so se posluževali le enega centra, in prav ta način igre je seveda znatno zmanjšal napadalno učinkovitost domačinov, ki so morali le z A SKUPINA C! m = Ir IZIDI •Biellese — Como 0-0 •Entella — Solbiatese 0-0 •Legnano — Treviso 4-1 •Marzotto — Rapallo 0-0 Pro Patria — *Mestrina 2-0 •Monza — Verbania 2-0 Udinese — ‘Piacenza 2-1 •Triestina — Cremonese 2-0 •CRDA Monf. — Trevigliese 1-0 Prihodnje tekme (19. marca) Como - CRDA Monf.; Pro Patria-Biellese; Cremonese - Piacenza; Rapallo - Monza; Solbiatese -Marzotto; Trevigliese ■ Entella; Treviso - Triestina; Udinese - Me-strina; Verbania - Legnano LESTVICA Monza Como Treviso Udinese Verbania Legnano Rapallo Biellese Entella CRDA M. Pro Patria Trevigliese Piazenca Triestina Marzotto Solbiatese Mestrina Cremonese 24 15 24 13 24 12 24 10 24 10 24 10 24 24 24 24 24 23 23 24 24 24 24 24 8 10 9 8 7 10 6 11 9 8 3 36 10 3 37 14 4 27 24 5 34 25 7 26 21 8 41 31 6 20 15 7 24 25 7 18 19 7 14 21 4 11 29 33 4 11 28 29 7 6 10 20 24 4 12 8 17 29 6 7 11 19 27 5 7 12 14 21 4 9 11 12 21 4 4 16 19 46 Piacenza in Trevigliese s tekmo manj. meti iz razdalje presenečati Borovo obrambo. Serija rezultatov prvega polčasa: POM — Bor (po 2’) 0:1, 3:3, 3:8, 5:11, 7:17, 7:19, 13:25, 19:29, 25:29, 31:30. V drugem delu igre je Borov trener zamenjal Ambrožiča z Gergoletom. Uvodne minute so bile kot v prvem polčasu v korist borovcev, ki so se dokončno oddaljili od domačinov in tako ostali v vodstvu do konca tekme. Po tej zmagi imajo borovci realne možnosti, da zasedejo končno drugo mesto na lestvici. —edson— JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Olimpija zopet poražena Maribor pa še brez poraza Sarajevo s petimi točkami pred Partizanom Tudi v drugem kolu pomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva se v prvi ligi ni zgodilo nič nepričakovanega. Vodeče moštvo Sarajevo je s solidnim rezultatom premagalo domačega rivala (Željezničar) ter se še bolj utrdilo na prvem mestu, ker je Partizan na Reki dosegel samo eno točko. Dinamo pa Je moral pustiti obe točki v Novem Sadu. Olimpija pa se je s porazom v Zagrebu nevarno približala dnu lestvice, saj sta za njo le dve ekipi. Maribor nadaljuje svojo zmagovito pot v zahodni skupini druge lige. Svojega direktnega nasprotni- ka — če je Sloboda iz Tuzle z 8 točkami zaostanka sploh lahko še bila nasprotnik v tekmi za osvojitev prvega mesta — je premagal doma pred rekordnim številom gledalcev. Drugo mesto sta prevzela Lokomotiva in Šibenik, ki pa sta še vedno 9 točk za Mariborom. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Zagreb — Olimpija 3-2 (1-1) Radnički — Hajduk 1-0 (1-0) Rijeka — Partizan 1-1 (0-0) Sarajevo — željezničar 2-0 (1-0) Crvena zv. — Sutjeska 2-2 (2-2) Beograd — Čelik 2-0 (2-0) Vojvodina — Dinamo 2-0 (1-0) Vardar — Velež 1-1 (0-0) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHtUllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIinilllllllllHIIIIIIIIII ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO A LIGE Splugen Brdu presenetljivo premagal Candy (93:75) Pomembna zmaga Cassere nad AlFOnesta - Lombardi ogroža Moeja (Petrarea) v lestvici najboljših strelcev SPLUGEN BRAU — CANDY 93-75 (49-37) SPLUGEN BRAU: Medeot 20, Turra 12, Rossi 5, Ponton 17, Krainer 17, Tomasi 9, Pozzecco 11, Bosi-nl 2, Green. CANDY: Giomo 3, Pellanera 10, Lombardi 35, Rundo 2, Borghetti 3, Mills 3, Raffaele 11, Cosmelli 8. Zares je malokdo upal v zmago goriške peterke Splugen Briiua, in to iz dveh razlogov: predvsem, ker je bil nedeljski nasprotnik Goričanov Candy in nato, ker je morala domača peterka nastopiti brez lastnega občinstva (znano je namreč, da je federacija diskvalificirala go-riško igrišče do konca prvenstva). Goričani pa so presegli sami sebe. Premagali so Bolonjce s tako razliko (93:75), ki jasno dokazuje premoč Zorzijeve peterke. Ta zmaga pa je še tembolj presenetljiva, kajti domačini so nastopili brez svojega najboljšega predstavnika In strelca Američana Greena, ki zaradi poškodbe na gležnju skoraj ni igral. Sicer je Green stopil na igrišče, ostal pa je le eno minuto, več ni mogel vzdržati. Zmaga Goričanov je torej tembolj zaslužena. In s to zmago je Spliigen Brau napravil odločilen korak proti rešitvi. Morda bodo tako Goričani ostali v najvišji ligi, pa čeprav so morali v tem prvenstvu prebresti nešteto, preveč ovir. Nedeljska tekma je jasno dokazala, da ima goriška košarka še pomembno vlogo v italijanskem krogu. Medeot, Krainer, Pozzecco in Ponton so s fantastično in otoentm razumno igro premagali eno izmed najmočnejših italijanskih ekip, Can-dy, v kateri nastopa imenitni Lombardi. In tudi temu, čeprav je dosegel povsem zavidljiv osebni izkupiček 35 točk, ni uspelo streti živahnosti Goričanov, ki so že v prvem polčasu jasno dokazali, da mislijo na zmago. Prvi del Igre ge Je namreč zaključil z 49:37 v Korist Splugen Briiua. V drugem polčasu pa so domačini nadaljevali svojo sijajno pot in tako popolnoma nadvladali nasprotnike, ki so se le sporadično upirali domačinom z Lombardijevimi strel,. Zaman, Splugen Brau je zmagal s 93:75. IGNIS — PETRARCA 71-58 (25-33) IGNIS: Flaborea 19, Bufalini 7, Cescutti 16, Vittori 4, Gergati P. 5, Bovone, Villetti 4, McKenzie 16. PETRARCA: Boe 27, Jessi 3, To-niolo 1, Formentl 4, Tonztg 5, Stefa-nelli 8, Peroni 8, Bonetto 2. ORANSODA — ARAMIS 98-74 (41-37) ORANSODA: Burgess 10, Merla ti 2, Recalcati 29, Sarti 25, De Simone 13, Frigerio 15, D’Aquila 4. ARAMIS: Nightingale 19, Casta-gnetti 4, Pizzichemi 13, Fattori, Ovi 18, Polzot 6, Tarantino 6, Macora-ti 4, Calvino 4. CASSERA — ALL’ONESTA’ 70-64 (27-40) CASSERA: Orsi, Orlandi 11, Ber-gonzonj 8. Granuccl 16, Andrevvs 16, Sardagna 15, Angelini 4, Bruni. ALL'ONESTA’: Vatteroni 15, Ma-socco 4, Gallettl 2, Bulgheroni 2, Zanatta, Vescovo 9, Gatti 12, Isaac 16, Dal Pozzo 4, Mfturi. SIMMENTIIAL — BUTANGAS 111-79 (58-27) SIMMENTHAL Iellini 13, Via-nello 14, Pieri 15, Mašini 31, Rimi-nucci 14, Ongaro 4, Binda 2, Chu-bin 18. BUTANGAS: Bertini 2, Marchio-netti 10, Lesa 2, Scrocco, Paolini 14, Pulln 13, Cavallini 2, Werner 36. NOALEX — FARGAS 73-61 (35-26) NOALEX: Cedolini 11, Calebot-ta 14. Guadagnino, Vaccher 6, Bot-tan 16, Ferro, Lessana 4, Albonico 4, Djuric 18. FARGAS: Pozzilli 1, Marcacc] 2, Chirlco 2, Natalini 12, Andreo 10, Allen 21, Baronclni 4, Cempini 5, Guantini 4. LESTVICA Simmenthal 18 17 1 1535 1286 34 18 15 18 10 18 10 18 9 Ignis AirOnestš, Noalex Oransoda Candy Butangas Petrarea Splugen Brau 18 Cassera 18 Fargas 18 Aramis 18 18 18 18 3 1466 1209 30 8 1284 J 274 20 8 1217 1215 20 9 1302 1265 18 9 9 1319 1370 18 8 10 1189 1325 16 7 11 1119 1117 14 6 12 1189 1234 12 6 12 1185 1270 12 6 12 1119 1242 12 5 13 1182 1300 10 PRIHODNJE TEKME Ignis — Simmenthal AlTOnestš — Petrarea Noalex — Aramis Fargas — Butangas Splugen Brau — Oransoda Candy — Cassera NAJBOLJŠI STRELCI 459 Moe (Petrarea) 447 Lombardi 431 Mac Kenzie 388 Chubin; 387 Djuric; 361 Mašini; 351 Isaac; 339 Werner; 323 Green; 305 Andew in Ovi; 304 Vianello; 297 Gatti; 293 Recalcati; 262 Cedollini; 261 Nightingale; 249 Allen. Sarajevo Partizan Dinamo Crvena zv. željeznčiar Vojvodina Vardar Hajduk Velež Beograd Rijeka Zagreb Olimpija Sutjeska Čelik II. LESTVICA 17 12 4 1 17 9 8 7 9 6 8 '7 5 4 4 5 5 3 2 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 2 10 5 9 3 12 29:12 30:21 22:13 30:26 21:19 25:21 29:29 28:12 19:20 17:21 19:25 20:34 18:25 16:36 9:26 28 23 22 20 20 1» 19 18 15 13 13 13 12 11 3 LIGA (ZAHOD) 1-0 Sloboda 0-1 2-0 1-1 2-2 1-1 0-1 2-2 4-1 (1-0) (0-D (1-0) (0-D (1-0) (0-0) (0-0) (Id) (2-1) Maribor Aluminij — Trešnjevka Segesta — Slavonija Rudar — Bosna Famos — Leotar BSK — Bratstvo Istra — Varteks Šibenik — Borovo Lokomotiva — Borac LESTVICA 32:9 37:25 34:24 29:13 20:20 25:16 33:29 32:28 28:25 20:27 27:28 27:31 20:19 23:31 22:33 23:39 16:28 15:34 Pari prihodnjega kola: ®°??fro. Lokomotiva; Borac - Šibenik; ® . vo - Istra; Varteks - BSK; ® f. stvo - Famos; Leotar -Sloboda - Segesta; Slavonija -minij; Trešnjevka - Rudar ... Maribor 19 14 5 0 Lokomotiva 19 10 4 5 Šibenik 19 10 4 5 Sloboda 19 10 3 6 Rudar 19 8 7 4 Trešnjevka 19 8 6 5 Segesta 19 8 4 7 BSK 19 8 4 7 Slavonija 19 8 4 7 Aluminij 19 7 4 8 Borovo 19 4 9 6 Famos 19 5 7 7 Varteks 19 4 8 7 Leotar 19 4 8 7 Bratstvo 19 3 8 X Borac 19 5 3 11 Bosna 19 2 8 19 Istra 19 2 6 11 iiiiiaiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiniiuiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiMiiiiiuii'1111 MOŠKA KOŠARKARSKA B LIGA Lloyd Adriatico je sijajno zmagal LLOYD ADRIATICO — ALGOR 86-71 (40-32) Ko so Marinijevi fantje v formi in igrajo na lastnem igrišču, zares le malo ekip v B ligi lahko konkurira z njjmi. Tako so morali v nedeljo tudi močni košarkarji Al-gorja iz Vareseja kloniti Brumatti-ju in drugim, ki so zaključili srečanje kar s 15 točkami razlike. Poleg zmage je zelo pomembno dejstvo, da je celotna ekipa zopet dobila nekdanjo formo in učinkovitost predvsem v napadu, kajti obramba je še vedno najšibkejša točka moštva. K obilni zmagi je tokrat v največji meri pripomogel prav Schergat, katerega je Marini pred tednom pustil izven igrišča zaradi disciplinskih ukrepov. Nedvomno je ta ukrep «zdravllno» vplival na Schergata, ki se je hotel tako v nedeljo oddolžiti trenerju in občinstvu s sijajnim nastopom. Toda tudi Brumatti, uspešen kot vedno v metih, in Fortunati, nevaren v prodorih in v metih iz velike razdalje, sta v nedeljo zares zaigrala kot malokdaj. Naj pripomnimo še, da je tudi Bianco imel uspešen dan, pa si lahko ustvarimo sliko Lloyda in si lahko povsem upravičeno razlagamo zmago tudi proti tako močnemu nasprotniku. Domačini so začeli z zelo h’, tempom in tako popolnoma PJ® „ netili nasprotnike, ki so si seje iker polovici prvega dela igre kr®PjV^j ■ .i0yd Tržačanom. Vseeno pa je opomogli in se dostojno Pr jj0yd Tržačanom. Vseeno pa je ** jn zmagovito zaključil prvi P014 ___- on „ _______ ,1pIU sicer z 40:32. V drugem de|u „o pa so Schergat in drugi enost® |j zbesneli in popolnoma PreV\Ljo-nad nasprotniki s celo vrsto P*^. rov in protinapadov. Končni r tat Lloyd — Algor 86:71. REZULTATI B LIGE .5 •Faema — Ramazzotti 5 ‘ Fides — ‘Italsider •Lloyd Adriatico — Algor Elettroplaid — *Smeg •Becchi — Benati Snaidero je počival LESTVICA 57-59 »6-7J 64-63 72-57 Becchi Forli 15 12 3 1158 Ramazzotti 14 11 3 920 Fides Bol. 14 9 5 972 Algor Var. 14 8 e »65 Lloyd Adr. 15 7 8 1077 Snaidero 13 7 6 870 Faema C.M. 15 7 X 964 Italsider 14 6 8 848 Benati 15 5 10 897 Smeg R.E. 14 4 10 937 Elettroplaid 15 3 12 817 976 f 787 f 864 J® »ii 5 104° \\ 890 J’ 1043 813 1085 > 952 980 6 CARLO LEVI malem je Iz svojih prihrankov nabrala tri tisoč dolarjev, ki so bili potrebni za potovanje, da bi se lahko vrnila in spet videla svojo mater in svojo deželo, a so ji ukradli teh tri tisoč dolarjev medtem ko je zapuščala banko. Dogodek je ganil ameriško javno mnenje in javna nabiralna akcija ji je omogočila, da je lahko prišla in spet našla davne kretnje na letališču Bocca di Falco.) Zdaj smo brzeli po cestah med otroki, po dolgih predmestjih in vstopili skozi normanska vrata v čudoviti Palermo. Tam je rumena katedrala in grobovi svevskih kraljev *) in vrtovi, ki so začarani od palm. V nekem kotu vrta smo videli v krogu stisnjeno skupino ljudi, ki je poslušala in pozorno sledila besedam nekega moškega, ki je sedel na nizkem stolčku in pripovedoval. V rokah je imel belkasto palico in z njo ritmično udarjal po tleh, kakor je pač tekla njegova pripoved: pripovedoval je z zaprtimi očmi, obraz je imel bel, usta trpeča in oblečen je bil v beraška, zakrpana oblačila. Zdelo se je, da je slepec, slepi pevec: bil je potujoči pevec. Pripovedoval je o Ruggeru in o strašno dolgi zgodbi njegovih ljubezni, o obupu lepotice, ki se je čutila izdana in zapuščena in o tem, kako jo je Ruggero ugrabil in osvobodil, o tem, kako sta bila obkoljena v sovražnem mestu in kako se jima je posrečiio uiti mimo vrat; pripovedoval je strašno dolgo pripoved brez kraja; in ljudje so jo krog in krog sede poslušali molče, bili so podeželski ljudje starčki in otroci in pazili so, da bi jim ne ušel niti en sam zlog niti ena sama kretnja te proze, ki ji je ritem dajala palica niti eno trpkih in vzvišenih znamenj na obrazu v monotonem pogovoru nekakšne arhaične in epične govorice. Toda na vratih so se prikazali sovražni vojščaki, dvignili so orožje in pričela se je bitka med bliskanjem mečev: in proza je počasi, korak za korakom, postala poezija in pripoved se je spremenila v mero in poudarek, besede so se pričele lomiti po padanju in naglasih kakor metrična pesem antične poeme. To je bil povsem drugačen jezik, ritmični jezik orožja, ki je BESEDE SO IIAMM Ta pozdrav med materjo in hčerko je imel tako zame isto srce trgajočo moč pogrebnih naricaljk, prav tako zame kakor tudi za druge potnike, ki so se ustavili ob tem prizoru in obenem se nam je porajal, skupaj s smehljajem nekakšen vozel tesnobe in hkrati so prihajale na trepalnice nezaželene solze. Potem ko se je hčerka še vedno držala in dotikala matere, ta pa ji ni spustila rok in ni odvrnile pogleda od nje, so se pričeli po nekakšni hierarhični lestvici pozdravi sorodnikov in postopno ponovno spoznavanje slehernega posebej. Morda so bili to bratje in sestre, nečaki in nečakinje, ki jih do sedaj sploh ni poznala, dalje bratranci, botri, sorodniki in njihovi otroci, rojeni kasneje in vse te so potiskali drugega za drugim v njen objem; tako so enako veliki in mali sredi solza vzbujali iskrenje nekakšne prikupne nežnosti. In spet se je pričela znova srce trgajoča predstava materinega objemanja. Američanka se je vrnila, kdove po koliko časa, v svoj rojstni kraj. Neki črnec, na dolgo prislonjen na podboj vrat, oblečen v sinje, s fotografskim aparatom okoli vratu in drobnimi brčicami nad mesnato ustnico, je opazoval ta prizor z oddaljenim in vzvišenim pogledom, ki je imel videz nečesa barbarskega. Preden sem se odločil zapustiti letališče je tako morda minilo pol ure. (ženska, ki so jo 'sprejeli s takimi, v srce segajočimi čustvi, ni bila skoraj več kot trideset let na Siciliji in se je še povsem mlada izselila. S težavo in po- ____________________———— ■ —■■■■■, .....■— — —— i —..................... ..-......—.....—...................I .................. ,,, ------- ----------- , .............. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnap Za četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — SFRJ: AD1T, D2S,' Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Na— -’ni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali ogla«: 40 lir beseda — Oglasi srža®* goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh Pubblicltk I ta liana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst bil vse bolj razgiban, nagel in zdrobljen od stihoslovja udarcev in križanja mečev, bliskanja orožja, obrambe, navideznega napada, ran in smrti kakor posvečeni ali bojni ples, bil je čudovito odkritje preteklega časa. Vse hitreje in vse bolj blestečo so tekle zdrobljene besede po udarcih naglasov, vse bolj in bolj so dolžine zasledovale kračine, dokler Ruggero ni ostal sam in zmagovit; potem pa je pevec utihnil in odprl svoje bajne oči iz črnega žameta. črni žamet oči mi je sledil vsepovsod po ulicah Palerma. To so bile prve oči, oči tega potujočega pevca, ki so se odprle samo ob koncu njegove ritmične pesmi, ko je bil vstal, da bi stopil okoli s krožnikom in tako slekel s sebe videz starodavnega slepega pesnika. Toda koliko drugih oči, oči moških in žena sem po teh videl vsepovsod, črnih oči, ki so bile podobne skupnemu črnemu žametu in ki so bile blestečega, brez tiste temne sence joka in neskončnega bedenja, ki daje pogledom lukanskih kmetov videz vzvišenosti in zemelj skosti, tu pa so nasprotno te oči polne nekakšnega ognja, nekakšnega črnega, lesketajočega se ognja, to so bile oči, ki so bile hkrati nežne in divje, medle, bajne in dramatične, polne nečesa, kar je bilo več kot izraz in občutje, polne nekakšne življenjske sile, zahtev, vlažne živalske ustaljenosti, bile so mehke nedostopne oči, ki so utripale kakor zvezda Večernica na črnem nebu. Ti pogledi, ki so izhajali iz teh peklenskih ali nebeških kovačnic so se vsepovsod po gomazečih ulicah križali, s spremenljivo silovitostjo, ki nekaj velja in vzbuja spoštovanje, tako da, če sem površno pogledal nisem videl drugega kot tisoče in tisoče teh oči in v njih tisto znamenje, vabilo, divjo trmo in tisto zdaj odkrito, zdaj spet skrito silovito lepoto, ki jo pogled razsvetljuje in skriva v isti temni globini žametnega krila nočnega neba istega neba, ki ljubosumno prekriva razsvetljeno mesto. Danes je bilo v zraku nekaj nenavadnega, prazničnega, kar dekliške poglede ožarja še z večjo sladkosjo: to je bil velik večer, tisti večer, ko lahko dekleta gredo iz hiše v novi obleki in ostanejo zunaj pozno v noč. Delavci so Presa, hali obešati grozde rumenih in rdečih svetilk na obešati ognjene pomaranče in limone, cvetne kite in p a čez ceste in po palačah in s prihodom noči se je nenado^ prižgalo vse mesto. Blestela je glavna cesta Via Madue f ki prečka Palermo, blestela je Via Ruggero Settimo ka ,j. nekončen, obokan hodnik luči, blestel je Drevored deli® bertk kakor lesketajoči se oranžni nasad: če si opazoval ^ to od daleč, iz tesnih uličic, ki so drevored nadaljeval®-ti je vse to zdelo, kakor ogromna razsežnost, ki se vzp®a j kvišku in je pokrita z neštevilno množico ali kot S°r j,. travnik, ali pa kot neizmerno, poševno obzidje, ki se vZ jj guje samo zato, da bi se dotaknilo neba. Blestele so tujfl stranske ulice; mestni trg Quatro Canti s svojimi kip1 ^ štukaturami je bil kot kuliserija blestečega renesančnega S dališča. Vse ljudstvo je s svojimi neštevilnimi očmi n10 jf) krožilo v tej kopeli luči, prihajalo je izza palač princev^ baronov in iz stranskih uličic ter se mešalo po cestah- g okrogle kupole mošeje v senci romanskega zvonika, bar® cerkve in neoklasicističnega gledališča Bellini, so rdeče str® ^ v nebo. Pred ruševinami starodavne palače, nekoč sedejlfl fašistične stranke in neskončnostjo apnenčastih zidov za drn 0 pročeljem, je v belih, razprostrtih oblačilih in kosih b®leL ometa, ki so se prav tako zdeli kot oblačila sama, stal Trgu Bologna, ves bel v svojem marmornatem ogrodju SP menik, posvečen Karlu V. Hassiaco (Saxonico) German* (Hispanico Gallico) Africano Turcico (Mexicano Peruano , lucense) Imperatori (Ter Maximo), temu beraškemu kra J ' oprtem na palico, in metal svojo senco na pisano in ra g6 dajoče pročelje cesarskega bivališča in na ruševine. Tu gg je bil ustavil tudi Garibaldi (in občutek imaš, kot da je povsod ustavil). Na nekem velikem kamnu je bil nap •) Svevski kralji Hohenstanfi. (op. prev.) (Nadaljevanje sledi)