lJ 17. haja vsak četrtek. Cona mu je a K n« loto. (Za Nemčijo 4 K. na A mori k o in druge t nje države fl K.) — Posmnor.no Atovilko no prodajajo ——— po 10 vinarjov. . S prilogama: ,HaJ kmečki dom" m „Haša gospodinja". Spisi in dopisi so po&iljaio: Uredništvu .Domoljuba" Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina reklamacije in in-Korati pa: Upravništvu „I>omoljuha*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Štev. 35. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1914. Leto XXVII. i!: '#»< Sv. Oče papež Pij X. CW teh težkih vojskinih časih je Bogu, Vsemogoč nemu dopadlo naložiti v Njegovi neskončni Previdnosti katoliškemu svetu novo breme preizkušenj: Sv. Oče papež Pij X. dvestooseminpetdeseti naslednik sv. P tra, je dne 20. t m. zjutraj ob 1 uri 20 minut umrl. Skoraj nam pod težo dogodkov ki se vrste drug za drugim nad nami, zastaja pero, da bi pisali dalje. Klonimo se globoko potrti pred neskončno Previdnostjo: Tvoja, volja Vsemogočni, je bila, da je odšel od nas v dvanajstem letu svojega papeževanja vidni Tvoj namestnik na zemlji, ki si je postavil za veliko nalogo vzvišenega svojega poklica „Vse prenoviti v Kristusu". Ravno v tem mesecu pred enajstimi leti 4. avgusta je beneški patrijarh Sarto, vprašan od odposlance kardinalov, kardinala Oreglia, če sprejme izvolitev za papeža, v globoki svoji ponižnosti odgovoril: ,.Če ne more ta kelih iti mimo mene, ne da bi ga izpil, naj se zgodi Gospodova volja". In dote-daj svetu malo poznani beneški patrijarh Sarto je postal papež in si dal ime Pij X. t. j. pobožni. V dveh mesecih se danes v drugo odeva naš list v žalno obleko, da tudi na zunaj pokaže žalost, ki nas je pretresla in nas še pretresa ob izgubi treh, ki smo jih tako ljubili, ki so tudi drug drugega tako ljubili. Za prestolonaslednikom Ferdinandom in njegovo soprogo Zofijo žalujemo danes za poglavarjem sv. Cerkve papežem Pijem X. Res, čudovita so pota, ki jih vidišGospodlBojnigrom se razlega po širnem svetu, povsod kjer vlada katoliška cerkev. In v tem času je postala ta naša Cerkev vdova, ker je izgubila svojega vidnega poglavarja. On, apostelj miru in ljubezni! Še so nam globoko y spominu besede, ki jih 'e Sv. Oče poslal vesoljnim katoliškim narodom, ko je izbruhnil svetovne vojske: »V tako težkih slis';ah dobro čutimo in razumemo, da ljubezen Očetova in apostolsko zvane zahtevata od nas, da dvignemo srce k Njemu, od kogar edinega more priti pomoč, h Kristusu, začetku miru in najmogočnejšemu posredovalcu ljudi pred Bogom.« Danes pa ne bije več srce, ki je tako hrcnenelo po miru in ljubezni, ki naj bi zavladala med narodi, da bi se moglo čim-preje uremičiti zvanje: Vse prenoviti v Kristusu. Umrl je svetnik! Miljone in miljor.e je vodil Njegov glas k tabernakelinu. Evharistični papež. Kako e skrbel v veliki svoji previdnosti za češčenje presv. Evharistije. S koliko ljubeznijo je podpiral evharisticne kongrese. Preosnovatelj notranjega cerkvenega življenja. Pod njegovim prednikom Leonom je bila katoliška cerkev podobno mogočnemu drevesu, ki je raztegalo svoje veje širom celega sveta. Skrb Pija pa je bila, da so korenine lega drevesa prodrle globokejše in notranje ojačile deblo in veje, Vojščak za resnico. Z vso odločnostjo se je zoperstavljal zmotam moderne dobe, okuženega novega ča;a. Ljudem, ki so tajili v okviru katoliške cerkve nadnaravni značaj krščanstva in hoteli razlagati vero samo kot čustvo, je mogočno zaklical: Stojte! in s tem zajezil prodiranje pogubonosnih naukov. Vojščak za svobo d'o sv. Cerkve. V živem spominu nam je njegov nastop proti poizkusu francoske framazonske vlade zasužnjiti in udušiti katoliško Cerkev na Francoskem. Gospodar in delavec. Koliko smisla je imel pokojni papež za gospodarski in socialni napredek katoliškega ljudstva, o tem pričajo njegove mnogoštevilne okrožnice. Vse so pisane in namenjene v to, da bi ljudstvu gospodarska ln socialna blaginja služila v pravi, časni in dušni blagor. Tudi katoliškemu časopisju je bil pokojni papež zelo naklonjen in je želel, da bi se katoliški tisk vsepovsodi razširil. To vse so samo nekatere najbolj značilne poteze iz delovanja tega izrednega moža, ki ga je Božja Previdnost vodila od mesta preprostega kaplana na prestol svojega vidnega namestnika tu na zemlii. Pri-8el bo čas, ko bomo mogli v miru zbrati bisere iz njegovega trpljenja in dela bogatega življenja in jih zbrane v venec najlepših čednosti podati v spomin in zgled na-iemu ljudstvu. Danes ni čas za to. Krvavi nam srce nad prizadetim udarcem. Polni nemira nad težavnimi časi, ki so prišli nad nas, ne znamo drugega, nego da klonimo evojega duha pred Njim, ki je dopustil vse to, kličemo pomoči od Njega, da bi mogli vse to junaško prenesti. Da bi moglo ju-•1 naško prenesti katoliško ljudstvo in katoliška Cerkev. »Ti Peter, pa si skala...!« Naj bi Ti bilo dano, sv. Cerkev, da kmalu dobiš naslednika Piju X., ki bo nadaljeval pričeto delo: Vse prenoviti v Kristusu! Skozi svetovni bojni vihar gre to delo. Nai bi bil ta vihar očiščujoč, prenavljajoč. To želimo iz srca ob mrtvaškem odru Sv. Očeta papeža Pija X. ŽIVLJENJE PAPEŽA PIJA X. oveti Oče papež Pij X,, je bil rojen 2. junija 1835 v mali vasi Riese v Zgornji Italiji. Rojstni kraj Svetega Očeta leži v rodovitni pokrajini med Vicenzo in Trevi-som na Benečanskem. Oče Pija X. je bil Ivan Krstnik Sarto, občinski sluga in pis-monoša, mati Marjeta, rojena Šanson, je bila šivilja. Delala je z možem vred ponoči in podnevi, da sta mogla pošteno preživeti svojo veliko družino. Med devetimi otroci je bil Pij najstarejši. Krščen je bil mladi Sarto 3. junija 1835 na ime Jožef Melhijor. Mladi Beppo, kakor so ga nazivali, je bil zelo nadarjen deček. Prvi njegov učitelje Geherle je kmalu opazil ,da ima Beppo jako bistro glavo in da bo še kaj iz n.ega. O Veliki noči 1856 je prejel Jožef prvo sv. obhajilo. V Riesu žive še '.ekate-ri stari ljudje, ki so bili z rajnim Sv. Očetom Pijem X. skupaj pri njegovem prvem svetem obhajilu. Ko je Jožef Melhijor Sarto dovršil dva razreda ljudske šole v Riesu, so ga poslali študirat na gimnazijo v Kastelfrancu. Starši so si morali zelo pritrgovati, da so mogli sina šolati. Tudi Jožef in njegov brat Angelo, ki je šel za njim na gimnazijo, sta študirala tako, kakor je to usojeno sinovom revnih staršev. Ko je umrl oče Sarto, star šele 59 let, dne 4. majnika 1852, se je njegov sin Jožef že nahajal v semenišču v Padovi. Rieški župnik je priporočil mladega Jožefa takratnemu benečanskemu patriarhu, ki je bil tudi v Riesu rojen, in ta je preskrbel svojemu rojaku brezplačno mesto v padovan-skem semenišču. Pač ni Jožefov dobrotnik slutil, da podpira tistega svojega nadarjenega rojaka, ki ne bo zasedel le prestola benečanskih patriarhov, marveč ga bo še venčala veličastna krona papeška. V semenišču se je mladi Sarto odlikoval in je bil med 39 učenci prvi. Škof Antonio Farina v Kastelfrancu je podelil dne 18. septembra 1858 Jožefu Melhioru Sartu sv. zakrament mašni-škega posvečenja. Drugi dan je že daroval novomašnik Jožef Melhijor Sarto v Riesu svojo prvo sv. mašo v veliko veselje in radost svojcev. Novomašnika Jožefa Melhijorja Sarta so imenovali kmalu za kaplana v Tombolu. Njegov prvi župnik Konstantini je bil zelo zgleden duhovnik in dober pastir v Gospodovem vinogradu. Rajni papež je nato deloval kot župnik v Saljanu, kjer je zapustil trajne sledove svoiega dela. Ustanovil je rajfajznov-ko in je bil osobito za društveno organizacijo vnet. Blagodejno delo župnika Sarta ni ostalo neopaženo. Njegov škof Zinelli v Trevisu je cenil njegov trud za blagor ljudstva in ga imenoval 1. 1875. ?a kanonika katedralskcga kapitla in za sodnika duhovnega sodišča; pozneje pa za semeniške-ga duhovnega ravnatelja, nato za škofijskega kanclerja in konečno za svojega generalnega vikarja. Kanclcr ie ostal tudi pri obeh Zinellijevih naslednikih, dokler ga ni papež Leon XIII. dne 10. novembra 1884 imenoval za škofa v Mantovi V Mantovi je čakalo škofa Jožefa Melhijorja Sarta obširno in težavno delo. Man-tova je pripadla šele leta 1866. Italiji Škof Sarto, ki ga j v škofa posvetil kardin.il Parocchi, je predvsem delal na to, da jc svojo duhovščino v znanstvenem in verskem oziru dvignil. V devetih letih, ko je bil man-tovski škof, je dvakrat obiskal vseh 153 župnij svoje škofije. Septembra 1888 je sklical sinodo, ki so se je skoro vsi duhovniki udeležili. Bila je to prva sinoda čez 200 let. Škof Sarto je v javnosti veliko deloval. Osebno ;e bil brezmejno radodaren in je na shodih in v društvih deloval na zmanjšanje socialne bede. Mantovski škof si je znal pridobili udanost in ljubezen svoje duhovščine in ljudsta, zato je bilo vse z tlo žalostno, ko je Mantovo zapustil. Papež Leon XIII. je imenoval škofa Sarta 12. julija 1893 za kardinala, tri mesece pozneje pa za kardinala-patriarha v Benetkah. Novega benečanskega patriarha so Benečani sijajno sprejeli, a le verniki so ga sprejeli z veseljem. Ko je došel patriarh Sarto 24. novembra 1893 v Benetke, je videl, da so okna mestne hiše nalašč zaprli, ker je svobodomiselni benečanski mestni svet odklonil, da se palriarhovega sprejema udeleži. Tekom deset let, ko jc bil patriarh Sarto v Benetkah, se mu je posrečilo, da se je položaj za Cerkev v Benetkah popolnoma izpremenil. Kakor v Mantovi, je tudi v benečanskemu patriar-hatu dvigni! ugled duhovščine, pridno obis-kaval župniie, podpiral zgradbe cerkvi in sklical sinodo, sploh storil vse, da dvigne cerkveno življenje. Predvsem je bil vnet za katoliško časopisje in za katoliška društva. Ko se je bilo bati, da propade največji katoliški list »Difesa«, je patriarh na javnem shodu izjavil, da ne bodo zanj nobene žrtve prevelike, da list vzdrži in, če bo potrebno, proda za list celo svojo škofovsko pastirsko palico. Za gmotni blagor ljudstva je delal na to, da so se ustanavljale kmečke posojilnice, pogajal se je ob stavkah z delavci in z delodajalci, pospeševal je Ljudsko banko in delavske blagajne. Oprt na društva se je ob volitvah z liberalci uspešno boril. Patriarh je bil duša lige, v kateri so se zvezali katoličani in zmerni liberalci proti (skrajnemu svobodomiselstvu. Prva zmaga se je izvoievala leta 1895. ob volitvah v provincialni svet, druga leta 1901. ob volitvah v mestni svet. S kraljem Umbertom I. in s sedanjim laškim kraljem Vikter Ema-nuelom III. je kot patriarh tudi osebno občeval. Svoj velikanski vpliv si je pridobil predvsem s svojo veliko radodarnostjo, ki je bila večja kakor njegovi dohodki. Kot visok cerkven knez se ni nikdar sramoval, da je sin liudstva, Njegove tri sestre, ki so mu gospodinjile, so priprosto oblečene mo- rale vsak dan na trgu preskrbeti kuhinjske potrebščine. Ko je njegova stara mati prišla |. s|avnostnemu vhodu v Benetke, si je za slavnost mestni klobuk izposodila. Patriarh oa ni trpel tega nenavadnega pokrivala in jo je preprosil, da je vzela svojo navadno rUl< Mati je umrla eno leto potem, ko je Sarto postal benečanski patriarh. Obili nosli so povzročili, da ni mogel patriarh k pogrebu svoje matere, ki jo je prisrčno ''UblLeon XIII. je umrl leta 1903. Takoj po njegovi smrti se je zbral kardinalski svet, da izvoli naslednika. Patriarh Sarto se je globoko ginjen ločil od Benetk: »Živ ali mrtev upam, da vas zopet vidim? medtem pa molite zame in za zborovanje kardinalov,« je rekel, ko se je od svojih vernikov poslovil. A niti mislil ni, da bi bil za papeža izvoljen in je kupil zase in za -svoje spremljevalca celo povratni železniški vožni listek, katerega je pozneje, kakor so listi poročali, daroval nabiralcu redkih dragocenosti grškemu kralju, ki je bil, kakor znano, v Solunu lani umorjen. Ko se je od zunan:ega sveta popolnoma ločeni konklave zbral, je Sarto prestrašen opazil, da se pogledi kardinalov vedno bolj nanj obračajo. Prijateljem, ki so mu prigovarjali, naj izvolitev sprejme, se jc dolgo upiral. Ko je dejal, da sebi izreče smrtno obsodbo, če sprejme izvolitev, mu je milanski kardinal Ferrari odgovoril: Obrnite v tem slučaju nase besede Kaj-fove: »Dobro je, da eden za blagor vseh umre.« Nato se je udal. V torek, 4. avgusta 1903 je bil izvoljen. Kardinal dekan Oreglia ga je vprašal, če sprejme volitev, nakar je Sarto globoko ginjen z Zveličarje-vimi besedami na Oljski gori odgovoril: >Če ne more ta kelih iti mimo mene, ne da bi ga izpil, naj se zgodi Gospodova volja.« Sarto si je nadel ime Pij X., t. j. pobožni, ker je globoko spoštoval papeže, ki so si to ime nadevali. Izvolitev Pija X. je vzbudila v vseh katoliških deželah zadovoljnost. Izven Italije so o novem papežu le malo vedeli, dejstvo, da se je povzpel iz navadnega kaplana na najvišje mesto, in poročilo o njegovem vnetem delovanju v Benetkah mu je takoj pridobila ljubezen katoliškega sveta. Pij X. je bil v 69. letu svoje starosti, ko je bil za papeža izvoljen. Moč delavnosti, ki ga je celo življenje prešinjala, je šc vedno v njem živela. Dasi je bil zelo utrujen, je takoj po izvolitvi svoje visoko mesto nastopil. V sredo, 4. avgusta 1903 je že podelil v cerkvi sv. Petra zbranim vernikom apostolski blagoslov, v nedeljo, 9. avgusta, se je pustil kronati za papeža v cerkvi sv. Petra. Rimskim revežem je podaril 100.000 frankov in je kot papež razdelil velikanske vsote med reveže. Svoje delovanje je pričel Pij X. z poslanico 4. oktobra 1903. Za svoj glavni smoter smatra, tu, kakor prej, geslo: Obnovite vse v Kristusu!« Predvsem naglaša, naj se njegovi čisti nameni ne tolmačijo kakor svetna stremljenja in nameni strank. Nauki Lerkve o svetosti zakona, o krščanski vzgoji otrok, o lastnini in porabi premože-nia, o dolžnostih nasproti oblastem zadobe vedno večjo veljavo. Med zahtevami raz- nih stanov se mora ustvariti po krščanski nravnosti in krščanski postavi sprava. Duhovščina na višku, vstrajen verski pouk, veC krščanske ljubezni in primerno delovanje katoliških društev bo ta smoter doseglo. Rimskega vprašanja se je novi papež v svoji prvi okrožnici le kratko dotaknil, ne da bi bil obrnil močnejšo ost proti tistim, ki so svojčas apostolsko stolico oropali njene moči in ki papeža še danes silijo, da živi kot jetnik v Vatikanu. Pij X. je predvsem delal na to, da se preosnuje notranje cerkveno življenje, cerkvena ustava in uprava. Glavne zasluge si je pridobil njegov prednik Leon XIII. brezpogojno na cerkveno-političnem polju, dasi je tudi izboljšal notranje cerkvene razmere, V tem oziru se je naselil s Pijem X, gotovo nov duh v Vatikan. Veliko predlogov in veliko brošur, ki so se pečale s pre-osnovami in ki so gotovo s tajno odobritvijo papeža izšle, ni bilo mogoče izvesti. Ni -se posrečilo omejiti število laških škofij in tako izvesti boljše in enotnejše pastirstvo, A marsikaj je le prodrlo in ostane gotovo slaven list v cerkveni povesti, ZADNJE URE SV. OČETA. Ker je vedel ves katoliški svet, da zdravstveno stanje Sv. Očeta ni ni posebno trdno, ga poročila o bolezni papeževi niso posebno vznemirila. Mislilo se je, da se gre za prehlajenje. Dne 19. t. m. je prišlo iz Rima naslednje poročilo: Papež boleha že tri dni na lahkem katarnem napadu, ki pa pojenjuje in je vsaka bojazen izključena. Sv, oče je odredil, naj se tudi v sedanjih nenavadnih razmerah nadaljuje delo pri zgradbah cerkva, šol in drugih stavb v Rimu in rimskih predmestjih. Papež želi, naj se ta dela nadaljujejo toliko časa, dokler je mogoče, da se olajša beda delavskih slojev. Papeževa zdravnika pa sta izdala isti dan tole poročilo: Papež boleha že štiri dni na pljučnem kataru. Danes se je njegovo stanje vsled razširjenja katara in vsled shujšane mrzlice poslabšalo. Istega dne so prišla iz Rima še naslednja poročila: Ko so dognali pri bolniku nevarnost, je podelil zakristan monsignor Zampini zakramente za umirajoče. Navzoči so bili kardinali: državni tajnik Meri del Vel, Gaspari, Cacignano, Bisleti Ferrata in bolnikova sestra Ana. Na trgu sv. Petra in po rimskih cerkvah, kjer je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo, ie molilo veliko vernikov za Sv. Očeta. Generalni vikar je namreč odredil, da se opravljajo molitve za papeževo zdravje po vseh cerkvah v Rimu. Danes doooldne so se zbrali v Vatikanu kardinali: Frata, Gaspari, Bil-lot in Bisletti. Presenetila jih je nenavadna barva bolnikovega obraza in pa začasno prenehanje bitja žile. O težavah, ki jo je provzročil naoad slabosti, so obvestili vse kardinale v Rimu. Prišli so v Vatikan takoj nato še: kardinal Granito di Belmonte in Gotti, papeževa sestra in nečakinja. Bratu Sv. Očeta so brzojavili. Zadnji obiskovalci papeža pravijo, da je okoli 4. ure popoldne pri Sv. Očetu nastopilo zboljšanje. Sv, Oče se je večkrat nasmehnil in hotel s tem pokazati, da se čuti krepkejšega. Zahteval je, naj mu dajo okrepčila za srce. Prosesor Marchiafava mu je dal eno žlico gorke kave, nakar je papež dal Znamenje, da mu je olajšano. Kralj Viktor Emanuel si je dal včeraj ob 11, uri 50 minut dopoldne poročati o bolezni sv. očeta. Kralj in kraljica sta se živahno zanimala za Sv. Očeta in naročila ministrskemu predsedniku, naj jima vsak čas poroča o bolniku. Ministrski predsednik je po uradnikih, ki so bili z Vatikanom v službeni zvezi, neprestano povpraševal, kako je s Sv. Očetom, ter določil vse potrebno za vsalc slučaj. Poročila naslednjega dne se glase: Ko je zdravnik Sv. Očeta Marchiafava včeraj ob 11. uri dopoldne podal Sv. Očetu vdihavanje kisika, sklonil se je nad Sv. Očetom in ga prosil z ljubeznjivimi besedami, naj poizkusi nekoliko zakašljati. Sv. Oče je pogledal zdravnika, preko obraza mu j« šinil lahen usmev, kakor da bi hotel izraziti, da je sedaj vse končano. Končno je Sv. Oče z naporom nekoliko poizkusil zakašljati ter je nekoliko izpljunil. Ko je msgr. Zampini Sv. Očetu podelil sv. olje, sc je Sv. Oče popolnoma zavedel pomena tega trenutka. Poizkušal je premikati ustnice, da bi molil. Izraz na obrazu Sv. Očeta je ohranil vzvišeno pobožnost. Nato je zaprl Sv. Oče oči in zašepetal z umirajočim glasom: »Volja Gospodova naj se zgodi. Jas mislim, zdaj gre h koncu.« Okoli 1 ure 10 minut zjutraj so potrdili zdravniki, da j« Sv. Oče v zadnjih zdihljajih. Obvestili so kardinala državnega tajnika Meri del Vala, msgr. Mizziatellija in kardinala Bislettija, ki je v Vatikanu prenočeval. Ko sta došla kardinal Meri del Val in msgr. Mizziatelli sta dobila Sv. Očeta že mrtvega. Ko je Sv. Oče izročil Bogu svojo dušo, so bili okoli smrtne postelje zdravniki, njegova sestra in nečakinja. Kardinal Bisletti je stopil v sobo kmalu po smrti Sv. Očeta. Poročilo, ki je bilo na to izdano a« glasi: Rim, 20. avgusta. Sv. Oče Pij X. je danes zjutraj ob 1. uri umrl. PAPEŽ IN SEDANJA VOJSKA. Listi poročajo, da se je neka odlična oseba iz Vatikana izrazila o papeževi smrti sledeče: sedanja vojska je rajnega papeža bolela silno in ni eden zadnjih vzrokov, ki so povzročili njegovo smrt. Papež se j« nasproti tej osebi izrazil: kako bi rad vojsko preprečil! Jaz kot papež in katoličan se tresem pred vojsko in njeno grozo. —> Pri teh besedah so stale papežu n prištevata lahko svojim prijateljem. Gotovo je, da bo do odločilnih bojev prišlo med nemško-avstrijsko armado na francoskem in avstrijsko-nemško armado na Ruskem. Na teh bojiščih bo padla odlo-c'tev, ki bo zasukala celo stvar v odločilno smer. Zato je tudi glavna moč nemške ar- made združena proti Francozom, glavna moč avstrijske armade pa proti Rusom. V toliko je sedaj o teh bojih jasneje. Jasni se v tem oziru, da imamo odprt pogled, da lažje zasledujemo vse stvari. Naj bi bila v tej jasnosti svetla pot naši in nemški armadi do zmag! V naslednjem poročamo na kratko kako stoje stvari v posameznih državah. Samo na kratko, Čas in prostor ne pripuščata mnogih premišljevanj, ko bi nam tudi nič ne koristila. Dogodki vsak dan so premočni, presilni, da bi mogli več kot bilježiti, kar se zgodi. AVSTRIJI PRIJAZNE DRŽAVE. Nemčija. Splošno se sodi, da je Nemčija za vojskini čas z denarjem izvrstno preskrbljena. Nemško ljudstvo ima po bankah in hranilnicah naloženih 30 tisoč milijonov mark prihrankov. Država jc dobila doma 5000 milijonov posojila za vojsko. Nemški trgovci so sklenili, da odslej pri Rusih, Francozih in Angležih ne bodo ničesar kupovali. — Nemški vojni stan se je preselil iz Berolina. Nemški cesar se je podal k armadi, ki se bori proti Francozom. — V Berolinu se je osnovala za čas voske pomožna banka s 100 milijonami markami. Sploh imajo v Nemčiji pomožno akcijo izvrstno organizirano. Dne 18. t. m. se je sporočilo, da se v nemških vodah ne nahaja nobena sovražna ladja. — Nemški cesar je dovolil vsem dezerterjem in vsem, ki so prekršili brambno dolžnost, pomiloščenje, če se zglasijo do 12. novembra. — Žetev se v Nemčiji vrši ob najlepšem vremenu. Vspeh žetve je tako izboren, da je Nemčija preskrbljena za eno leto naprej in se more sama preživljati. — Nemčija je pozvala pod orožje pretekli teden tudi črno vojsko. Italija. Laška vlada je izjavila, da poročila listov, kakor bi bila Italija Nemčiji in Avstriji nasprotna, niso resnična. — Anglija in Francija snubite Italijo za se. — Listi iz Nemčije poročajo, da je Anglija očividno pritisnila na Italijo, da je ostala mirna, četudi bi bila njena zavezniška dolžnost, da sedaj nastopi. Umljivo je, Italijo skrbi njeno brodovje in njene obali, če si nakoplje Anglijo na glavo. Ko je Italija proglasila svojo nevtralnost, so se čutili milijoni razočarani nad laškim prijateljem, Ampak bodimo pravični! Pomislimo, da leže tri četrtine Italije na odprtem morju, da so njene železnice na severu in jugu, vzhodu in zahodu silno izpostavljene. Pomislimo, da so vse te železnice nezadostno zavarovane, in da je Italija izročena na milost in nemilost angleški in francoski mornarici. Pravijo, da nevtralnost Italije za Avstrijo in Nemčijo ni majhnega pomena. Tako pišejo listi iz Nemčije. — V Rimu so prejšnji teden pričakovali italijanskih poslanikov iz Berolina, Peterburga in Londona, da se bodo posvetovali o položaju. — Italijanska vlada je po-milostila vse železničarje, ki so bili radi udeležbe pri štrajku odpuščeni ali drugače kaznovani, — Italija neutrudno dela na to, da bo posredovala za mir med vojskujočimi se državami, — Italija izda v kratkem za 350 milijonov državnih nakaznic. — Banke in hranilnice so omejile denarno poslovanje. Vpeljan je tudi moratorij. — Konec koncev glede Italije je pa ta, da je Italija: 1. za vojsko popolnoma nepripravljena, 2, se boji nemirov doma, ker je ljudstvo vsled slabega državnega gospodarstva skrajno nezadovoljno, 3. se boji Italija za Tripolis, 4. ima mnogo domačinov, ki na tihem drže s Francozi. Zaradi vsega tega se morate Avstrija in Nemčija sami boriti. POLJAKI. Nemško Poljska. Na Poljake na Nemškem je vplivalo zelo navduševalno, ker so razglasili mobilizacijo tudi v poljskem jeziku. Nemško zborno poveljstvo je izdalo tudi poljski oklic na ljudstvo, med poljske vojake v nemški armadi pa so razdelili poljske molitvenike. Avstrijsko Poljska. Načelnik »Poljskega kola« dr. Leo dela na to, da 'Se ustanovi splošna enotna poljska organizacija. Organizacija dežele, ki bo tvorila bojišče, se prepusti prebivalstvu tam. Na ljudstvo se je izdal oklic, ki se nanaša na ustanovitev enotne javne narodne organizacije in pa poljskih legij ob avstro-ogrski mejL Poljski judje v Krakovu so darovali za narodne vojaške namene 140.000 K. Ob priliki zaprisege domačega polka v Krakovu so se vršile velike manifestacije. Vojaki so nosili na prsih pripete podobe Matere Božje, na puškah pa avstrijske in poljske zastave. Tudi v Galiciji vlada veliko navdušenje za avstrijsko armado. Kmetje se prostovoljno oglašajo v vojsko. Rusko Poljska. Dne 3. t. m. se je ustanovila v Varšavi narodna vlada, ki je poverila poveljstvo poljskih odelkov meščanu Jožefu Pilsnajskemu. Poveljstvo te narodne vlade je izdalo na ljudstvo navduše-valen oklic. Poljsko prebivalstvo zelo pazi na ruske špijone ter jih izroča avstrijski oblasti. Poroča se, da je začasna poljska narodna vlada v Varšavi zbrala že zadostno število prostovoljnih čet proti Rusiji in napovedala ruski vladi vojsko. Velik del teh popolnoma urejenih čet je začel nastopati proti ruski vojski skupno z avstrijsko in nemško armado. Po zadnjih poročilih Rusi Varšave še niso popolnoma zapustili. Ukrajinci (Rusini). Ukrajinci so se popolnoma vprli Rusom. Kozaki dezertirajo iz ruske armade in se pridružujejo avstrijski. Ukrajinska revolucijonarna stranka poživlja ljudstvo na vstajo proti Rusiji, da rešijo Ukrajino izpod ruskega jarma. V vseh krajih Galicije, kjer prebivajo Ukrajinci, je ukrajinski vojni nabor prilepil oklic, ki poziva vse Ukrajince, ki ne pripadajo avstroogrski armadi, da naj pristopijo zboru ukrajinskih prostovoljcev. • AVSTRIJI SOVRAŽNE DRŽAVE. Rusija. Blizu češke meje so zaplenili neki ruski avtomobil, ki je vozil mnogo denarja za Rusijo, — Med v Nemčiji pridržanimi ruskimi častniki jih je veliko z visokimi saržami, med njimi bivši poveljnik ruskega črnomorskega brodovja in biv§i ge-neraln guverner v Moskvi. Kako se čuje, je 23 generalov in višjih častnikov zaprtih v samotnih celicah. — Trdnjavski poveljnik v Viborgu je radi defravdacij izvršil samomor. — Ruske čete so povsod, kjer so skušale prestopiti nemško mejo, požigale in plenile. S tem so Rusi kršili mednarodno D1 pravo. Nemška vlada pravi, da če bo tako postopanje poostrilo način bojevanja, mora edinole Rusija nosito vso odgovornost. —-Rusija od Turčije zahteva, da naj ruski vojni mornarici otvori prevoz skozi Darda-nele. Tudi zahteva, da naj Turčija zadrži nemške ladje, ki se nahajajo v turških vodah. — V Nemčiji je krog 45.000 ruskih poljedelskih delavcev, katere Nemčija ne pusti v Rusijo. Ti delavci so takoj po 'sarajevskem umoru dobili od ruske vlade poziv-nice. Pozivnice se glase na vojaške vaja. S temi pozivnicami je Rusija upala, da proti Avstriji lahko prej mobilizira, predno se Nemčija o mobilizaciji uradno obvesti, — Rusi zelo lažejo. Tako pripovedujejo, da •bo vsak čas padel Dunaj Rusom v roke in da je v Berolinu revolucija. — Ruski car ■e je z družino preselil v Moskvo. — V Rusiji je odrejen dvomesečni moratorij. — Rusi so F;nsko ravnotako kot Rusko Poljsko zapustili. Ruske čete so se maknile iz Finske in niso niti poizkušale, da uvrste rezerviste in novince v rusko vojsko. Kakor v Ruski Poljski, tako tudi na Finskem ruska mobilizacija ni uspela. Preie nego so ruske čete odšle, so zažgale in uničile stražnice in skladišča. (Finsko so Rusi pred 200 leti ugrabili Švedom.). — Reko Vislo so Rusi zastrupili. — Prvi avstrnski vojak, ki je prekoračil rusko meio, ■Poljak Stanislav Vabijan, ki je vodil ftko avstrijsko ulansko patruljo. — Pravijo, da ie ruskega carja pregovoril do vojske ruski notranji minister Maklakov. Lagal mu je, da je rusko ljudstvo za voisko. Vsi frezneiši vladni krogi, med njimi posebno poliedelski minister, so bili proti vojski. — Ruskega velikega kneza Konstantina so v Nemčiji vjeli in ga ne puste domov, ker je vojak. Pojavi revolucije na Ruskem. V ruskem Kavkazu so izbruhnili nemiri, pri katerih so bili ubiti 4 častniki in 80 mož. V Seba-stopolu in Jalki je zelo žalostno. Nek ruski parnik, ki je prevažal vojake, je zadel ob mino in se potopil. Municija in 4000 vojakov se je potopilo. Vstaja na Kavkazu se vedno bolj razširja. Vstaši so razstrelili most čez reko Aras, ki je edini železniški most, ki veže Rusiio s Perzijo. Ruski vojaki beže z orožjem in prtljago na turško mejo. 17. t. m. je veliko ruskih vojakov pobegnilo v Turčijo. V mestu Baku diviajo krvavi poulični boji. Postavljena je revolucionarna vlada. (Mesto Baku leži ob Kaspiškem morju. Šteje nad 200.000 prebivalcev in sicer Tatarov, Armencev, Perzijancev in Rusov. V okolici mesta so veliki petrolejski vrelci, ki preskrbujejo '3: petrolejem celo Rusijo.) — Iz Odese se poroča, da so se mornarji neke ruske vojne ladje uprli. Odrekli so pokorščino in začeli prepevati re-▼olucijske pesmi. Tudi na več drugih ladiah »o mornarji napadli častnike. Na parniku »Jeostazij« je izbruhnil upor. Kapitan je tjmorjen. V Odesi so veliki nemiri, katerih •e udeležujejo vojaki in mornarji. Uporniki grade ob pristanišču barikade. — V Odesi »o se uprli mornarji in razorožili časnike. V cerkev so vrgli bombo. Mornarji črno-morskega ruskega brodovja bombardirajo Odeso, ki je v plamenu. Francija. V znano Kneipovo zdravilišče Worishofen so se nedavno prišle zdra-61 vit štiri francoske nune, ki so vsak dan prejemale sv. obhajilo. Vendar pa je njihovo obnašanje vzbudilo sum, vsled česar so jih aretirali in preiskali. Kaj se je pokazalo? Nune so bili francoski častniki, ki so prišli v V/orishofen vohunit. Vohune so po nagli sodbi v Tiirkheimu ustrelili. — O v Nemčijo prignanih francoskih vjetnikih se poroča: Če je vsa francoska armada v takem stanu kot -so ti ujetniki, potem so bile obtožbe francoskega poslanca Humberta upravičene: raztrgani čevlji raznih vrst: elegantni lakasti čevlji, čižme, škonri itd., to so njihova obuvala. Mnogo jih je bilo brez vojaške bluze in so nosili čez srajco kar plašč. Patrone so dobili zavite v papir in so jih nosili na traku okoli vratu obešene. Uietniki pripovedujejo o hudih bojih pri Milhausnu. Nemška armada je nenadoma navalila na Francoze. Šele ko so Nemci prišli v neposredno bližino — okoli 100 m — so jih Francozi opazili. Sive uniforme napravijo vojake skoro nevidne. — Poroča se, da ie zelo verietno, da pride v Franciji do revoluciie. Ljudstvo je z voisko in z dosedanjimi uspehi nezadovoljno, kljub temu, da so mu bile vesti o dosedaniih porazih zataiene. Francoska vlada taii položaj na bojišču, ker ve, da bi pri prvi novici o porazu francoske vojske prišlo do revoluciie, ki bi mogla za celo državo imeti strašne posledice. Časonis:e se strogo nadzoruje, a vsi tuji čaisopisi, pa tudi oni zavezniških držav so prepovedani. — V Parizu se splošno boje, da izbruhne revoluciia. Po vseh večjih cestah so postavljene strojne puške, ki pričaio, da je vlada pripravljena na boj z ljudsko maso. Prostozidarski vladi se majaio temelji. Anglija. Na angleških voinih ladjah služi jako malo Angležev. Sedem osmink mornarjev angleške voine mornarice so Dalmatina', Italijani in Nemci. Angleški mornarji •služijo rajši v trgovski, kakor v vojni mornarici. •— Na Severnem morju je neka angleška križarica priiela 35 Nemcev, ki so se na nekem nizozemskem parniku vozili iz Lizbone domov. — V angleški zbornici je bil odpor proti voiski zelo močan. Naglaša-lo se je, da 'e težko nreživeti prebivalstvo in da se je bati revolucije. — Laški časopisi poročajo, da Anglija ne namerava nobene bitke na odprtem morili, temveč da hoče Nemčijo izstradati. — Ulsterska pokrajina je proglasila dne 18. t. m. popolno samostojnost in neodvisnost od Angliie. To je Ulster, za katerega so bili v zbornici angleških poslancev hudi boji in je delal ta prepir za samostojnost Angležem mnogo preglavic. — Angleško vlado je zelo vznemirilo, ker je Turčija najpreie odredila delno, potem pa splošno mobilizacijo svojih čet in se pričela pripravliati, da napade rusko vojsko skozi Armeniio. Zato je dobil carigrajski angleški poslanik nalog, naj porti naznani, da bo angleška mornarica v slučaju, ako Turčija ne ostane popolnoma nevtralna napadla Dardanele, jih bombardirala ravno tako tudi Carigrad in vse malo-azijske luke počenši pri Smirni. Ni še znano, kako je carigrajska vlada odgovorila na to angleško noto. — V Londonu se trdi, da se vrneti iz Indije nazaj na Angleško dve pehotni diviziii in ena kavalerijska brigada za vojno proti Nemčiji. Srbija. Iz Srbije poroča neko zasebno pismo: Srbska vlada kmetom še ni plačala niti dajatev iz leta 1912.—13., dasi je v ta namen najela posojilo;_ vsled tega se kmetje iz vseh sil branijo, dati za armado potrebna živila. Kmetje zakopavajo pridelke v zem. ljo, živino pa odganjajo v gore. Srbske čete morajo zato s silo iztirjavati potrebščine kakor v sovražni deželi in pride večkrat dc krvavih bojev. Med vojaštvom vlada grozna pobitost in obupnost. Edina nada so uspehi ruske armade, na katere težko čakajo dan za dnem. Pašič pa že danes dobro vč, da teh uspehov ne bo. — Medtem, ko se je dvorna uprava in dvorna pisarn;i preselila v Skoplie, se poroča, da je kralj Pe-ter dospel v Vranjo, na stari iužni meji in se ondi naselil. Tudi vse nadštevilne Iodo-ve, municijo itd. so iz Kragujevca prepeljali v Novo Srbijo, iz česar izhaja, da Srbi sami smatrajo Kraguievac za izgublien. Govori se, da je vjet srbski general Jankovič, znani predsednik »Narodne Obrane«. Narodna Obrana« je znano srbsko zarolniško društvo, ki je povzročilo umor našega prestolonaslednika. Znamenje »Narodne Obrane« je mrtvaška glava, pod njo dve prekrižani kosti. — Iz zanesliivega vira se poroča, da so srbskim četam, ki so bile od avstriiskih čet poražene, poveljevali ruski častniki, ki so prostovoljno vstonili v srbsko armado. — Včeraj so nripeliali v Rab na Ogrskem okoli 1400 Srbov, katere so vjeli pri Šabcu. Med vjetniki je veliko četa-šev in tudi žen, ki 'So streli-de na naše čete. — Pod vodstvom Ise Bolietinca je udrlo 10.000 Arnavtov v Novo Srbijo, ki so vrgli Srbe proti Skoolju. Srbi imajo velike izgube. — Ob srbsko-bolgarski meji, posebno med Pehčevom in Štipom se je zadn;i čas zbralo precei srbskih čet, ki so v hitrici napravile utrdbe. Obmeine garniziie so zelo pomnožili, ker te boje vnada bolgarskih čet. Ker so Skoplie zapustile vse rele. so oblasti ustanovile Hudsko milico. 7nnčilno ie, da ie ta sestavljena iz samih Grkov ic Španiolcev. BALKANSKE DRŽAVE. Turčija. Notranji turški minister in predsednik zbornice sta šla v Bukarešl, da se z rumunsko v'ado dogovorita radi otokov v Arhinelu. Prej še sta bila na Bolgarskem v Sofiii, — Turčija '"e izjavila, da bo branila Dardanele z orožiem. Ako bo Ru-•siia priliskala na odortie Dardanel, je vojska med Rusiio in Turčijo neizogibna. Šlo se bo za Carigrad. Ako se to zgodi, tudi Bolgariia in Romunija ne boste mogli ostati mirni. Vse kaže, da bo tako in da stoiimo pred novimi voiskami. — Trgovske ladje vseh držnv s"- _ V Carigradu se po vseh mošejah opravljajo molitve za zmago avstrijske in nemške armade. To je torej prvič, da Turki molijo za zmago krščanskega orožja. Da, časi se spreminjajo! — Zadnja poročila pravijo: Napetost med Turčijo in Rusijo se je tako poostrila in je položaj že tako resen, da politični krogi že dvomijo, če bo mogoče ohraniti med Turčijo in Rusijo mir. Bolgarija. V Budimpešto je prišlo poročilo, da je Bolgarija napovedala po svojem poslaniku v Srbiji Srbiji vojsko, Potrjeno to poročilo še ni. — Pri reki Strumnici je zbranih okoli 10.000 bolgarskih vstašev. Bolgarski general Šopov se pripravlja, da udre v Grčijo. — Srbi snubijo Bolgare, ki pa nočejo ničesar slišati o tem. — Vojni minister je odredil, da je pristanišče Burgas zaprto, V Varno smejo trgovske ladje samo po dnevi. Grška. Grška vlada dosedaj še ni mobilizirala, temveč samo za mobilizacijo pripravlja. — Grška vlada je zapovedaia, naj gresta proti bolgarski meji po ena divizija 3 in 4. armadnega zbora. — Na grško-srb-sko in bolgarsko grško mejo so odšli veliki oddelki grškega topništva. — Grški listi pišejo, da Grčija ne bo samo gledela od strani, če bo Srbija razdeljena. Pravijo, da bi bila močna Srbija za Grško bolj nevarna, kakor močna Avstrija. Grška bo zahtevala za se Bitolj, — Od druge strani se pa poroča, da je dala Grška srbski vojni upravi vse svoje avtomobile za prevoz vojnega materiala na razpolago. Poleg tega, je Srbom odstopila vse zaloge hranil, kar jih ima ■shranjenih v solunskih skladiščih. Tudi je postavila vse svoje ladje in želcznice v sthsko službo. Grške čete so v Macedo-niji zasedle celo srbsko-bolgarsko mejo, da preprečijo bolgarski napad. Rumunija. Pred nekaj dnevi je rumun-sla severni strani reke Prigel in južno od mazur-ske jezerske črte. O nadaljnih namerah nemške vzhodne armade se mora še molčati, da nasprotnik prezgodaj ne zve zanje. Na morju. Nemškemu brodovju se je v zadnjem času posrečilo, da je zaplenilo v svojih vodah več ruskih ladij. Ruski parnik »I^cniks« je bil zaplenjen na odprtem morju pri Kukehavenu. Ravno tisti dan sta bila zaplenje še dva druga parnika. Torpedni lov ,Schleipncr' (Šlajpner) je pripeljal v luko Kiel dva ruska parnika. Pomorska oblast v Hamburgu poroča, da je tamkaj naznanjen prihod nekega zaplenjenega ruskega parnika. — Pomorska bitka med nemškim in ruskim brodovjem jc bila pri otoku Lian d. Rusko brodovje je liilo vrženo nazaj v Finski zaliv. Nemci so zaplenili neko zelo poškodovano rusko križarico. Pojasnila. Mlava leži v ruskem okraju Plozk na križi-, iekznic: Marienburg—Mlava in Mlava—Var-: Mlava Šteje okrog 12.000 prebivalcev ter f 2 katoliški, 2 protestantski in 1 rusko cerkev ,m j jjdovsko molilnico. Prebivalstvo se zelo peča C.r|jovino z žitom, usnjem in oljem. ' Stalluponen (Stalupen) je vzhodno - prusko okrožno mesto, 11 km od ruske meje. Bitka se je torej vržila na nemSkih tleh. Mesto ima 5273 prebivalcev. večinoma katoličanov. Gumbinnen leži na nemSkih tleh ob železnici Berolin—Konigsberg—Eydtkuhnen v Peterburg. Mesto ima 14.500 prebivalcev. Nemčija - Francija. Četrtek, 20. avgusta 19H. Peto francosko kavalerijsko dlvt-djo je nemška kavalerija pri Prevezn, severno od Namnrja, vrgla nazaj. Francoske Izgube so težke. Bavarske in ba-denske čete so 55. francosko pehotno brigado, ki je prdrla do Weilerja (Vaj-ler), 15 km severozahodno od Schlett-itadta (Šlctštata), premagala, ji prizadela težke izgube in jo vrgla čez Voge-te nazaj. Sobota, 22. avgusta 1914. V bitkah med Metzom (Mec) ln V o-gezl so priborile čete nemških rodov pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika zmago. Sovražnik, ki je z močnimi silami vdrl v Lotrinško, je bil i težkimi izgubami na celi črti vržen nazaj. Več tisoč sovražnikov je vjetih ln tovražnikn vzetih veliko topov. Celoten uspeh se šo ne more pregledati, ker se 1» bojišče razprostiralo v večjem ozemlju kakor v bitkah vojske leta 1870. ln 1871. in se Jo Je udeležila cela nemška ondl nahajajoča se armada. Nemške čete, prevete po nevzdržljivl sili prodirati naprej, sovražnika zaslednjejo ln nadaljujejo tndi danes bitko. Glavni generalni štab naznanja: Med Metzom in Vogezi, premagane irancoske čete smo danes zasledovali. Umikanje Francozov se je spremenilo r beg. Do sedaj Je bilo njetih več kot 10.000 Francozov in osvojenih najmanj M topov. — Po zmagi pri Metza prodira nemška armada z velikansko silo » francosko ozemlje. Med Verdnnom In Na nci jem se neprestano vrše uspešni boji. Vzhodno ln zahodno od Dlenze w Nemci lzvojevali sijajne zmage. — Nemška armada Je lzborno razpolože-Da- Vojno poveljstvo dela z vso silo 08 to, da se bo francosko umikanje ipremenilo v vedno večji beg ln zmešnjavo. — Premagana francoska arma-da je štela nad 8 armadnih zborov. Na morja. Nemški križarici »Goeben« in »Bre-slau« gta se nahajali nekaj časa v izhodnem Sredozemskem morju z na-%o, da zavlačujeta prevoz 19. francoskega armadnega zbora iz Alžira v Francijo, dokler sc ne pojavijo angle- vojne ladje. Francozi imajo v Alži-™ y Afriki 56.000 vojakov, od katerih D1 Jih vsaj 40.000 radi spravili na Fran- cosko. Nemški križarici sta prodrli blokado, ki so jo vzdrževale angleške in francoske bojne ladje med Afriko in Sicilijo blizu morskih ožin pri Messini in pri Gibraltaru. Bombardirali sta celo pristanišče Bona ln Phlllpperlll (Fi-liperile), ki sta velike vojaške važnosti. Premoči angleških in francoskih vojnih ladij sta se končno umaknili in sta zasledovalcem ušli. — Ladje, ki prihajajo iz Alžira in Tunisa, poročajo, da je v francoskih kolonijah v Afriki odrejena mobilizacija. Francoske in angleške vojne ladje neprenehoma križarijo blizu obale in vsi važnejši kraji so zaprti z minami. Pojasnila. Metz (Mec) leži v severozahodni Lotarinški blizu irancoske meje, Vogezi so pa gorovje, ki se vleče od juga proti severu ob meji med Francijo in Alzacijo. Proti severu meji to gorovje Gornjo Alza-cijo in Lotarinški). Črta med Metzom in Vogezi je dolga približno 90 km in je že v francosko-nemški vojski leta 1870.1771 igrala veliko vlogo. Tudi takrat so Nem i — 18. avgusta 1870 — pod poveljstvom kralja Viljema po deveturni zelo hudi bitki porazili Francoze, jih potisnili proti Metzu ter onemogočili zvezo s Parizom. Verdun leži okoli 60 km zahodno od Metza in okoli 40 km oddaljen v notranjost Francije. Mesto Šteje okoli 21 000 prebivalcev in je moderno utrjeno. Jugovzhodno, kakih 70 km oddaljeno, leži francosko mesto Nancy ki je bilo nekdaj glavno mesto Vojvodine Lotarinške. Mesto šteje okoli 110.000 prebivalcev. Dienze je manjši kraj v nemški Lotarinški južno od Metza in kakih 15 km oddaljen od Irancoske meje. Nemčija • Angleška. Ponedeljek, 17. avgusta 1914. Velikanski nemški parnik Blucher (Bliher), ki obsega 12 tisoč ton, je od-plul iz Buenos Airesa v Hamburg. Med vožnjo je dobil po brezžičnem brzoja-vu navodila nemške vlade, na kar se jc pripravil za vojno službo. To je Angleže zelo vznemirilo, ker se boje za svoje trgovske ladje. Zato so odpustili svnjo vojne ladje, da zasledujejo nemški parnik. Sreda, 19. avgusta 1914. Dne 9. t. m. so potopile nemške vojne ladje nekega angleškega polagalca min. — Iz Londona prihajajo vesti, da je pretekli četrtek angleški vladni parnik »Ouindolin« (Kvindolin) zajel nem-mški vladni parnik »Von \Vissman« (Von Visman) v njaškem (Niassa) jezeru. To jezero leži v vzhodni Afriki. Razdejal je stroje in topove, kapitana in moštvo pa proglasil za vjetnike. Četrtek, 20. avgusta 1914. Naznanja se, da se je zadnje dni približalo mnogo podmorskih čolnov in drugih nemških vojnih ladij angleški in škotski obali ter da so neopaženo pripluli celo do Šetlandskih otokov. — Nemška vojska je na večih krajih zapustila svoja pristanišča ob afriški obali. Čete so odstranili, pristanišča pa zaprli s starimi ladjami, tako da so za druge ladje nerabna. To so navedli zategadelj, da bi preprečili morebiten napad Angležev v nemške kolonije v Afriki. Petek, 21. avgusta 1914. Mali nemški križarici »Strasburg« in »Stralsund« sta odplule zadnje dni v južni del Severnega morja. Ob tej priliki je zapazila križarica »Strasburg« ob angleški obali dva sovražna podmorska čolna, katerih enega je z nekaj streli potopila. »Stralsund« je prišla v boj z večimi angleškimi torpednimi ru-šilci. Dva rušilca sta bila poškodovana. — Iz Berolina se poroča, da so ob angleškem obrežja ruske ladje položile nad 2000 min. — Več pomorskih čolnov je odplulo proti angleški obali. Vrnil se ni en nemški podmorski čoln, ki je bil v boju z angleškimi ladjami uničen. Pojasnila. Podmorski čolni so za druge ladje zelo nevarni. Čoln se približa ladji, kntero namerava napasti, do bližine treh ali dveh milj, nato pa se skrije pod morsko gladino in tako pod vodo odda strel iz torpednega topa proti sovražni ladji. Streli iz torpednega topa niso enaki navadnim topovim strelom. Torpedov naboj je podolgovat in ima na sprednji strani ost. Če tak naboj prileti z veliko silo ob bok ladje, istega predre in ladja je, ako je torpedo dobro zadel, gotovo izgubljena, Tor-pedni čolni stanejo po 800.000 kron. Nemčija—Belgija. Ponedeljek, dne 17, avgusta 1914. Marsikdo se je čudil hitri zmagi nemške armade pri Litihu. Sedaj se pa poroča, da se je nemška armada pripeljala pred to belgijsko trdnjavo na 2000 avtomobilih. Posebno se je v tem boju odlikovala nemška mladinska bramba, ki je spredaj na utrdbah prenašala ranjence z bojišča in spremljala avtmobile z ranjenci v bolnišnice. Torek, dne 18. avgusta 1914. Iz Berolina se poroča, da so močne francoske čete vdrle v Belgiji nasproti nemški armadi. Francozi korakajo proti Gembloux (Žambluj. Petek, dne 21. avgusta 1914. Nemške čete so pri Tfelemontu zaplenile eno opijsko in eno težko baterijo ter eno zastavo. Ujele so 500 sovražnikov. Nemška kavalerija je vzela sovražniku pri Pervezu dva topova in dve strojni puški. — Nemške čete so dne 19. t. m. vkorakale ▼ Bruselj. En huzarski in en ulanski polk nemške armade sta dospela 20. avgusta zjutraj pred vrata mesta Bruselj. Župan se je podal ven k polkoma, da bi se ž njima dogovarjal. Popoldne so prispeli nemški častniki na avtomobilih ter so se podali v mestno hišo. Brzojavne postaje so zaprli. Nemški listi priobčujejo zasebna pisma iz Belgije dospelih Nemcev, iz katerih izhaja, da so francoske čete že začetkom minulega tedna dospele v Bruselj. Belgijci so jih seveda sprejeli z odprtimi rokami, jih gostili in nosili posamezne vojake na ramah, Nemci so temu veseljačenju v Bruslju temeljito napravili konec. Pojasnila. Gemblon* (Žambli) je mesto v bližini Char-Ieroi, leži na železnici, ki pelje iz Bruselja v trdnjavo Namur. Do mesta Namur imajo francoska čete blizu 20 km. Bruselj. Zadnji boji pri Gcmblouxu in Pervezu (severno od Namurja) so skoro gotovo krili nemško armado, da je nemoteno prodirala od Lfitticha severozahodno čez Tirlemont proti Bru-lelju. Bruselj je glavno mesto Belgije in leži sredi dežele. Od Lutticha je oddaljen severozahodno približno 90 km, od Namurja pa okoli 60 km. Belgijski kralj je gotovo ie naprej čutil, kaj se bo zgc-dilo, ker je ie pred časom zapustil Bruselj in se 82 podal v Autvverpen. Bruselj sam Iteje okoli 200 tisoč prebivalcev, predmestja pa okoli 500.000, skupno ima tedaj Bruselj blizu 800.000 prebivalcev. Prebivalci govore deloma francoski, deloma flam-ski jezik. Veliko pa jc tudi Nemcev. V zadnjih 25 letih se je Bruselj zelo povečal in tudi polcpSal, tako da (Ja imenujejo mali Pariz. Bruselj jc tudi sedež belgijskega kralja. Pomorski boj za Sredozemsko ozemlje. V tej vojski je obrnjena pozornost celega sveta tudi na morski boj, ki se bo bojeval med združenim avstrijskim in nemškim brodovjem ter združenim angleškim in francoskim brodovjem. Angleško in francosko brodovje v premoči nad nemškim in avstrijskim, vendar premoč sama v boju ne odločuje. Našemu in nemškemu brodovju bi sedaj pomoč Italije dobro služila. Važno za ta boj bo tudi, kako se bodo razvile razprtije med Rusijo in Turčijo. — Boji ~>o že pričeli in po dosedanjih poročilih sc jc naša mornarica izvrstno držala. Francosko brodovje je prišlo na pomoč Črni gori, katere ozemlje naše ladje blokirajo. Naši pogrešajo ladjo >>Zcnto«, o kateri se pa še ne ve, ali se je potopila, ali ušla pred sovražnimi ladjami. Značilno je to, da je v tem boju 16 manjših francoskih ladij in ena velika križarica streljala na en naš torpedni ruši-lec, ki je pa brez vsake poškodbe prišel na določeno mu mesto. Dom in svet. POZOR SADJEREJCI. Posestniki sadja zlasti češpelj, sliv in hrušk se opozarjajo naj nikar teh ne vku-havajo letos v žganje temveč štedijo s tem sadjem, ki se bo dalo na drug način boljše porabiti. Več o tem pove prihodnja številka »Domoljuba«. POZOR PRED SETVIJO. Radi deževnega leta je žito zelo ple-velno. Pred setvijo naj se rito na čistilnikih trijerjih očisti, da ne bodete drugo leto namesto žita želi plavel. Več prihodnjič. f Papež Pij X. Vest o smrti papeža je pretresla naše ljudstvo. Udarec za udarcem. — Molitvam za pokojnim prestolonaslednikom in njegovo soprogo, za vojake in srečen izid vojske so se pridružile še molitve za pokojnega papeža in za srečno izvolitev novega vladarja sv. Cerkve. Ljudstvo mnogo, mnogo moli. Prav tako! Saj je v molitvi mir, tolažba in moč. Mirno in pa močno pa prenaša naše ljudstvo težke, nenavadne čase. V delu in molitvi hiti čas, ki prinaša z vsakim dnem kaj novega. Naj bi bil konec teh težav srečen! Cesarjev rojstni dan se je praznoval po vsej Avstriji v torek prejšnjega tedna •na izredno slovesen način. Tudi Slovenci so pokazali zelo lepo svojo ljubezen do vladarja. V Ljubljani so prišli čestitat k deželnemu predsedniku: Presvitli knezo-škof, deželni glavar in zastopniki vseh naših organizacij. Na nagovore je njega ekscelenca gospod deželni predsednik izrazil, da je uprav čudovito, kako disciplinirano in domoljubno se je pokazalo kme-72 čko ljudstvo naše dežele. V naioddaljenej-| ših krajih so se možje in mladeniči takoj ; dvignili, da zadoste klicu najvišjega voj-nega gospoda, Kmečko ljudstvo naše de-! žele je podalo naravnost sijajen dokaz o j notranji moči naše države. V tej zvestobi I ljudstva je podano pa tudi že jamstvo za . zmago. Nadvovojde Fran Ferdinanda trg v ! Vipavi. Cesar je dovolil, da sme grajski ' trg v Vipavi nositi ime pokojnega pre-' stolonaslednika nadvojvode Fran Ferdi-1 nanda. Deželni glavar dr. Iv. šusteršič je bil pretekli teden na Dunaju in se je posveto-! val s finančnim ministrom o finančnih ' vprašanjih. Novi grobovi. Umrl je v Ljubljani dne ! 17. t. m. načelnik glavnega kolodvora i Franc Schusterschitz. Star je bil 54 let. — V Ljubljani je umrla gdčna. Elizabeta Oblak, ki je vedno požrtvovalno delovala za dobro stvar. — 1 Tisto noč kot Sv. Oče je umrl v Rimu je-i zuitski general p. Franc Ksaver ! W e r n z. — V Krškem je umrla gospa Alojzija Scheuer-Lavrinšek, posestnica hotela »Scheuer«, v starosti 76 let. Naš rojak g. dr. Zdeša? je bil koncem julija pri generalnem zborovanju misijonske družbe v Parizu. Ko je izbruhnila vojska, je nagloma zbežal na Špansko, da se j vkrca na ladjo. Poslej ni bilo tri tedne no-I benega sledu, kam je izginil. Šele zdaj je prišlo od misijonskega predstojništva obvestilo, da je dr. Zdešar s preč. g. Reeh, vizitatorjem avstr. misij, provincije, na varnem v Barceloni in da mu je vrnitev v domovino v sedanjih razmerah nemogoča. Prihodnje šolsko leto. Šolsko leto se radi vojske ne bo moglo začeti meseca septembra, zato je izdal naučni minister Hussarek odlok na vse deželne šolske oblasti, naj ob primernem času določijo začetek prihodnjega šolskega leta. To velja za ljudske in srednje šole. Izplačevanje kupnine za vojaške konje potom poštne hranilnice se je že pričelo in bo končano do 1. septembra. Tako se dela! Iz Višnjegore poročajo: Ker je pomanjkanje poljskih delavcev veliko, je sklenila dekliška Marijina družba dati hišam, katerih moški so v vojski, 160 brezplačnih delavcev. Zato se je vsaka članica zavezala iti en dan na delo, kamor jo pošlje vodnik. Solnce je mrknilo v petek 21. t. m. opoldne. Luna je pokrivala skoraj tri četrt ure solnčno površino. Pri nas se je mrk videl le deloma. Pričel se je ob 12. uri j 25 minut in končal ob 2. uri 49 minut popoldne. Izkazi izgub naše armade so bili dosedaj štirje poslani z Dunaja. Med dosedanjimi izgubami ni še nobenega Slovenca. V Kranju bode v soboto, dne 29. t. m., ob 9. uri dopoldne presvetli g. knezoškof dr. Jeglič blagoslovil novo sirotišnico in v njej lepo kapelo. Prazne reči. Veliko prorokovanja, bedastega, praznovernega, izmišljenega in lažnjivega govorjenja je ob času vojske med ljudmi. Večinoma je — razen nekaterih časnikarskih novosti — vse brez podlage. Tako se n. pr. tudi govori, da je takrat, ko so največji boji, rado hudo deževje. Tega seveda nismo zapisali zato, ker je bil v torek prejšnji teden tak naliv, ampak radi tega, da bi se po raznih govoricah ne dal nikdo begati in motiti. Lep zgled medsebojne pomoči v teh težkih dneh — slučajno smo ga zvedeli — so dali trije gospodarji v vasici Bodulje pri Škofji Loki. Ker je vse drugo moštvo odšlo v vojsko, so ti trije vrli možje, orjoč od zore do mraka, vsem sosedom izorali njive, tako da je vse o pravem času posejano. Tudi take novice — menimo — bi bile lep donesek k notranji zgodovini te svetovne vojne v naši domovini. Parlament kot častniška bolnišnica. Poslopje parlamenta se porabi kot bolnišnica za ranjene častnike. Tozadevna dela se prično v najkrajšem času. Pomiloščenje. Vse osebe, ki še pripadajo armadi in vojni mornarici in kojih vo-jnškosodna kazen ne presega dobo enega !.eta, so pomiloščene. Cesar je odredil dalje, da se ustavi vojaško kozensko postopanje proti vsem vojakom celokupne armade, mornarice in črne vojne, ki so zakrivili kaznjivo dejanje, za katero zakon ne določa kazen nad pet let. Veteranska in podobna društva mobilizirana za varnostno službo. Vsled mobilizacije bodo morala veteranska društva, meščanske garde, strelski kori kot črnovoj-ni zavezanci opravljati del varnostne službe. Za člane teh društev to ni prostovoljna služba, ampak so po črnovojnem in dežel-nobrambovskem zakonu dolžni to storiti. Žene pri sarajevskem tramvaju. Ker so skoro vsi uslužbenci električnega tramvaja v Sarajevu odšli k vojakom, so ženske prevzele službo tramvajskih uslužbencev. Z Reke se poroča: Tu je zavladalo velikansko razburjenje zavoljo ve-sti, da bodo Angleži naše mesto bombardirali. Guverner je dobil od ministrskega predsednika grofa Tisze zagotovilo, da ni najmanjšega razloga za vznemirjenje, ker imamo v vojnem pristanišču Pulju zadostno zaščito in se Reka kot odprto pristanišče (po mednarodnem pravu) ne sme bombardirati. Sv. Višarje. Župni urad v Žabnicah na Koroškem poroča: Odslej dalje do rož-nivenske nedelje bo na sv. Višarjih samo ob nedeljah in praznikih ob 7. uri ena sv. maša. V izrednih slučajih naj se pravočasno obrne na župni urad v Žabnicah in se bo radevolje z vsem postreglo. Nesreče. V Krškem je utonil pri kopanju 12 letni šolski učenec Alcjzij Caha-rija. — V vasi Krvava peč, župnija Rob, je preiekli teden nastal vsled krivde otrok strahovit požar, ki je vpepelil skoraj cclo vas. Škoda je cenjena nad 120.000 K, zavarovano pa je bilo le za nizke vsote. Pomoč je nujno potrebna, ker je nekaterim zgorelo prav vse. — V Sarajevu je utonil Slovenec Ivan Zaman iz Vodic na Gorenjskem. Pokojni je bil šele 9 mesecev ože-njen. — V Prevojah je udarila strela v šupo posestnika Frana Kvedra p. d. Lesarja. Škode je samo na mrvi krog 2000 K. — Dne 14. t. m. je na postaji Knitelfcld trčil vojaški vlak v lokomotivo. En mož je težko ranjen, drugi pa lahko, Ubit je tudi en konj. škoda je precejšna, — Županu Lorberju v Št, Petru pri Mariboru je zažgala strela gospodarsko poslopje. Hla-c ie zgorel, živino pa sc rešili. — Posest- Ivana Renko na Preniu je šla na polje ? pUStila doma osemmesečnega sinčka in ?1 letno hčerko. Sinček se je zadušil s trakom, s katerim je bil privezan v zibelki. 15. t. m, zvečer je treščilo v kozolec u Kneza s Sapote. Kozolec, ki je bil poln »ita in krme, je zgorel. — Dne 14. m. je skočil v Savo blizu postaje Zagorje krojaški pomočnik Janez Jurca, rojen leta 1886. v Polšnjeku. Truplo je izginilo v valovih jn ga dosedaj še niso našli. Vzrok samo-umora je neznan. 8, številka »Slovenskega Sadjarja« vsled raznih ovir ni bilo mogoče izdati o pravem času. Zato boste izšli 8. in 9. številka sredi septembra skupaj v enem zvezku. Sil ristek BliS ^H^/AVAVAVA\/AVAVAVAW^^^ Gorenjske slike in črtice. i. Kako se je Miha Romij iz Povelj vojajiom skrival. Nekateri stari možje iz okolice Kranja se še spominjajo na rdečeličnega moža, ki je hodil do pozne starosti, bilo mu je 87 let, ko jc umrl, tržne dneve v Kranj, vedno s pipo v ustih in steklenico v žepu. Temu možu so dejali Romij, pisal se je pa za Uraniča in bil rojen na Povljah, fare trste-niške pri Kranju, leta 1789. Če bi bil mož Je danes živel, bi bil star 125 let. Hiša Romijevih v Povljah je bila premožna hiša in slovela je daleč naokrog. Danes je gospodarstvo razkosano in v tujih rokah. Eden izmed vnukov Mihe Romija živi na Kokrici pri Kranju. V letih, ko se je Miha Romij rodil in rastel v fanta, še niso hodili fantini potom vojaškega nabora v vojake, temveč takrat so vojake »lovili«. Vsak okraj je imel predpisano, koliko vojakov mora dati vsako leto. Lov na fante je bil težaven za lovce in težaven za fante, ki so se na vse mogoče načine skušali odtegniti vojaški službi. Bili so takrat hudi vojskini časi in vojaška služba ni trajala kot sedaj po tri leta, temveč treba je bilo služiti celo fantovsko mladost, po štirinajst in več let. Ko je Miha Romij dorastel v fanta, začel vasovati in bil sprejet med fantine z vinskim krstom, je prišla pomlad in ž njo lov na fante. Od Kranja gor so prišli lovci na konjih in se utaborili na Povljah. V hiši starega Romija se je nastanil za ves čas °va poveljnik vojaških lovcev s svojim konjem in hlapcem. Srce fanta Mihca je bilo navezano na Povlje, domači dom in Pa na hišo konec vasi, na katere oknih je bilo vedno polno rdečih nageljnov, za najini pa deklina, ki je dopadla Mihcu bolj k°l vse druge na Povljah in daleč na-okrog. Ko je začel Miha premišljevati, da ®°rda štirinajst let in še delj, ali pa morda nikoli več ne bo videl rdečih nageljnov oknu hiše konec vasi, in ravno toliko °asa ne tistega rdečega obraza tam za na- geljni, mu je postalo težko pri srcu in za- i čel je premišljevati, kako in kaj. Ker je bil brihtne glave, je kmalu našel pravo. Še predno so prišli na Povlje vojaški lovci, je napravil Mihec nad hlevom majhno kajbico, ravno toliko veliko, da se je mogel Mihec v nji stegniti kolikor je bil dolg in širok. To kajbico je zadelal s senom, da je ni moglo iztakniti najbolj bistro oko. V strop hleva pa je napravil luknjo, toliko veliko, da je mogel lonec, v katerem so kuhali Romijeva mati južino, skozi. Tudi ta luknja je bila napravljena tako skrbno, da je vedel zanjo samo Mihec, njegov oče in njegova mati. Drugih oken ali vrat ta kajbica ni imela. Ko so prišli lovci na Povlje, Romije-vega Mihca ni bilo nikjer. Ga ni bilo mogoče dobiti in nihče ni vedel zanj. Šel je v prostovoljni zapor nad hlev. Ta zapor pa je bil hujši kot »ajneeln«, ki ga mora presedeti marsikateri gorenjskih fantov na »ljubljanskem Žabjaku« v sedanji novi, moderni justični palači. Tri mesce je trajal ta zapor in ves ta čas ni videl Mihec ne belega dne, ne zlatega solnca, ne rdečih nageljnov in ne dekleta, za katerega mu je bilo srce. V hlevu pod njim je stanoval hlapec in konj poveljnika lovcev na vojake. Poveljnik lovcev pa je gospodaril v hiši Romijevih. Enkrat je slišal Mihec iz hleva ta-le pogovor: »Romij, kje imaš fanta?« — Bil je to poveljnik lovcev, ki je izpraševal Romija. »Ne vem, pa ne vem,« je zatrjeval stari. »Ti dobro veš, samo povedati nočeš.« »Res ne vem, noč ga je vzela, nikomur ni nič povedal, kam gre.« »Gorje tebi in fantu, če ga dobimo pri hiši. Dobili pa ga bomo.« »Ne vem, pa ne vem, pa če me precej ustrelite.« Mihcu je bilo težko pri srcu, da bi se zjokal, če ne bi bil gorenjski fant. Ko je poveljnik odjezdil v vas, je prišla v hlev Mihčeva mati. Prinesla je poln škaf opmij za svinje. Skrbno se je ozirala naokrog in skrbno zaprla za seboj vrata hleva. Ko je stresla pomije svinjam, je ostal v škafu lonec. Poklicala je prav na tiho Mihca. Mihec je odprl votlino na stropu in spustil skozi njo vrv. Na to vrv je privezala mati lonec in Mihec ga je potegnil k sebi. Potem pa zopet skrbno zaprl odprtino. Tako je dobival Mihec tri mesece hrano. Gospodinje so imele tiste čase v kuhinjah lonce, katerih pokrovi so se dali na lonec tako naviti, da se ni mogla vsebina lonca stresti. V takem loncu, skritem v pomijah za svinjo, je nosila mati Mihcu hrano. Tri dolge mesece. Enkrat bi se pa Mihec kmalu izdal. V hlevu pod njim sta sedela poveljnikov hlapec in še nek drugi izmed vojaških lovcev. Ta drugi je imel pripet za klobukom rdeč nagelj, ki ga je videl Mihec skozi špranjo v stropu. Pogovarjala sta se. »Sinoči sem trkal pri nji, pa mi vražje dekle ni hotelo odpreti. Danes pa se mi je smejala, ko sem šel mimo hiše. Ko sem jo prosil za nagelj, mi ga je dala. O, moram jo dobiti!« Tako je šel pogovor naprej in Mihec nad hlevom je iz pogovora spoznal, da se | gre za tisto, ki mu je obljubila že sto večerov, da bo samo njegova in da cveto nageljni na njenem oknu samo za njega. Takrat je postalo Mihcu težko pri srcu kot še nikoli. Pa se ni zjokal, ampak pesti je skrčil v pest in zaklel, da bi se gotovo slišalo v hlev, akc ne bi ravno tisti čas nekaj pred hlevom zaropotalo in padlo s hruščem na tla. To je bila sreča za Mihca. Ona dva v hlevu sta šla pogledat in ostala potem zunaj. Mihec na hlevu pa je klel še dolgo. Ko so mu pa drugi dan prinesli mati lonec s hrano, jih je prosil, da naj gredo k Zaletelovim in naj rečejo Franci, »da naj bo pametna«. Nič drugega, nego da naj bo pametna. S tem je izdai Mihec svoje srce materi. Kako so mati opravili, jaz ne vem. Vem pa, da je bila Franca »pametna«, ker je postala čez leta, ko je stari Romij umrl, Mihčeva žena. Čez tri dolge mesece so lovci odšli iz Povelj in Mihec je bil prost. Miha Romij je potem še na stara leta večkrat pripovedoval, kako so leto za letom pri Romijevih »skrivali vojake«. Za 100, 200 in tudi 300 goldinarjev fanta. Takrat se je začel pri Romijevih »denar delat«. Kako je ta denar kopnel za časa Francozov in lakote, ki je gospodarila ravno sedaj pred 100 leti po naši deželi, to bom povedal prihodnjič. Slike in črtice z bojišč. i. Kaj pripeveduje Slovenec o bojih s Srbi. Gospod Pavel Cvenkel, znane ugledne rodbine Cvenkel na Gorenjskem, je bil kot rezervni poročnik ranjen v vojski s Srbi. Služi v 79. hrvaškem Jelačičevem polku. »Siovenčevemu« urednku, ki ga je obiskal, je o svojih doživljajih povedal tole: Pri gori * * so se začeli 12. t. m. boji s Srbi, Predvsem smo imeli krvav posel s srbskimi komitaši; to so prave divje, nečloveške drhali, pred katerih krutostjo bi se celo Hunci zgražali. Komitaši so civilno oblečeni, oboroženi s starimi ruskimi puškami, ki streljajo svinčene krog-lje, nekoliko debelejše kot palec; nekako take so, kakršne so izsti eljavale naše stare Werndlove puške. Pojavijo se na kakem mestu v malem ali večjem številu, da na ta način vznemirjajo in ustavljajo napredovanje naše vojske. Na odprtem vojnem polju se ne upajo stopiti pred svojega sovražnika, marveč se umikajo pred našo vojsko v visoke gore, kjer imajo zgrajene že od smrti našega prestolonaslednika in rajne vojvodinje Hohenbergove dobro utrjene utrdbe, ki so zgrajene celo iz betona. Kriti so tako, da gledajo le puške iz utrdb. Sovražnika iz njegovih postojank ni mogoče drugače prepoditi, kakor z junaškim jurišem. Boj ž njimi otežuje gosto grmovje in edina poljska rastlina koruza. Komitašem pomaga vse: staro in mlado, otroci in žene. V obraz so nam prijazni, njih hinavščina in zalirbtnost gresta celo tako daleč, da kličejo »živio« našemu cesarju, zahrbtno pa škrtajo z zobmi, nos koljejo in mečejo bombe. Tist* ročne bombe, ki so podobne našim električnim fi2 žarnicam, mečejo ponajveč ženske in ko-mitaši. Z eno besedo: Srb je neodkrito-srčen, zahrbten; njegova nekdanja hrabrost se pač pokaže najbolj v krutosti, ki jo kažejo na naših vojakih. Nekemu praporščaku Jelačičevega 79. pešpolka so Srbi prerezali trebuh, pustili v trebuhu zasajen bajonet, iztaknili mu oči in položili v očesni votlini malo kamenje. Nekemu drugemu našemu vojaku artiljeristu so iztaknili oči, odrezali mu nos in jezik in ga tako oneča-stili, kakor to ni čuti in čitati o divjakih. S sovražnikom je tak boj, če je v premoči, težak, a naši junaki se ga nič ne strašijo. Če pa sovražnik vidi, da so sile enake, pa beži, kar more in gleda samo, da reši topove in strojne puške; pusti pa ležati cele zaboje municije. V boju zasledujejo Srbi sledečo taktiko: Da bi spravili naše med več ognjev, se ne bore čelo proti čelu, marveč le tako, da sipljejo ogenj od vseh strani. Redna vojska pošiHa od svojih regimentov nalašč dezerterje k naši vojski, ki imajo očividno nalogo, da bi našo vojsko prevarili. Vedno opisujejo položaj drugače, kakršen je v resnici. Srbska redna vojska je docela izstradana, telečnjakov nimajo, v vrečah (Brod-sack) imajo polno patron. Ne nosijo s seboj kruha ali kake druge hrane. Dezer-terji, ubegli k naši vojski, so raztrgani, bledi, upadlih lic. V zadnjih balkanskih vojskah se je govorilo, da Srbi dobro streljajo, a to ni resnično. S puškami streljajo le slabo, s topovi pa jako dobro. Izmerjeno imajo namreč natančno kako točko, ki stoji na samem, na to točko se vsuje polno granat, kadar čez to točko naša vojska koraka. Naša vojska prodira neizprosno naprej. Zgodovina ne kaže slične hrabrosti, kakršno kažejo naši vojaki v tej vojski. Lzpodbujeni od zavratne smrti našega prestolonaslednika in njegove soproge vojvodinje Hohenberg narašča pogum in hrabrost naših vojakov do neizprosnega in neusmiljenega boja, ker ga podžiga še srd vsled strašnega krutega postopanja srbskih razbojniških tolp. Zaman ni zaslužil naš 79. Jelačičev polk pohvalo, kajti vsak naš mož od prvega do zadnjega želi in hoče, da maščuje svoje padle tovariše ne glede na svoje življenje. Bilo je to 16. t. m. Naša zapoved je bila, da zavzamemo grič, ki je ležal pred nami. Po trikratnem brezuspešnem jurišu smo rešili to nalogo. Ko smo prodirali naprej z griča v dolino in podili sovražnika pred seboj, smo prišli naenkrat v ogenj od vseh strani. Gromeli so topovi, obsipavale so nas karteče, šrapneli, strojne puške so ropotale in nad nami so žvižgale kroglje iz pušk. Seveda smo mi na ta ogenj, četudi v manjšini, na vse strani uspešno odgovarjali. Izgubili smo več mož, a sovražnik je izgubil trikrat toliko. Takoj pri prvem jarku me je zadela z leve strani kroglja na palec desnice, odgovoril sem napadalcu z dvema streloma iz armadnega samokresa. ,!Moj sovražnik se je mrtev zgrudil. V tem hipu začutim v hrbtu, bil sem namreč su-njen z bajonetom, udarec puškinega kopita na vratu, ki je končal moje prodiranje, ako Bog da, samo za kratko dobo. * ta Zavedel sem se šele, ko so me že nesli iz boja. Kakor so pripovedovali moji vo jaki soborilci, so me našli ležati nezavest nega z razprostrtima rokama z armadnim samokresom v desnici, s polovico odlom-ljene sablje v levici na dveh srbskih strojnih puškah. Ko so me odpeljali v bolnico, mi ni mogoče popisati ljubezni in težkega slovesa od svojih hrabrih Ličanov. Zadnje besede z moje strani: »Na skorajšnje svidenje!« od njih pa: »Gospodine, osvetit čemo tc kruto!« >(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0 (0(0(0(0(0(0(0(0(0 Gorenjske novice g Bohinjska Bistrica. Na bohinjskih vrhovih žare kresovi, vse v zastavah, po večernem slavnostnem zvonenju sijajna razsvetljava, pozno v noč se razlegajo domoljubne pesmi. Pri slovesni sv. maši navzoče tukajšnje vojaštvo, uradništvo in polno pobožnega ljudstva. Tako sijajno in polno navdušenja se še ni praznoval cesarjev rojstni dan v središču Bohinja. g Smlednik. (Večer pred rojstnim dnevom cesarjevim.) Gorenjci so hladni in počasni. Ali nocoj so pokazali, kako globoko čutijo s cesarjem. Kmalu po Ave Mariji zažareli so kresovi, zadoneli zvonovi kakor za največji praznik, okna se razsvetli, z višav cesarska in narodne pesmi zadone, samo nebo se bliska in votlo grmi: vse, vse, kakor bi pelo: Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo! Nazadnje pa v vsaki hiši rožnivenec za našo zmago. Hej, Slovenci! Živio cesar! Bojte se sovražniki! g Tržiške novice. Lepo in svečano je proslavil naš trg rojstni dan presvitlega cesarja. Že prej ta dan so plapolale zastave slovenske in cesarske raz vseh poslopij, zvečer so pokali topiči in vse hiše so zažarele v mnogobrojnih lučicah. V torek ob 8. je bila v župni cerkvi slovesna sv. maša, katere so se udeležili vsi uradi, požarna bramba z zastavo, mnogo vernikov in mladine, tako da je bila cerkev polna. Pri sv. maši je izborno pel domači cerkveni zbor, zahvalno pesem, cesarsko pesem ter Ave Marija solo sta spremljala na gosli abiturient Završnik in osmošolec K. Ahačič. — Za srečen izid vojske se bo vsak večer pred izpostavljenim Najsvetejšim molil sV. rožni venec in litanije. — O priliki smrti sv. Očeta vise raz mnogih hiš črne zastave. — Za »Rdeči križ« se je nabralo po Tržiču nad 1700 K, za krajevni odbor blizu 300 K. — V črevljarni Mally bodo delali delavci tudi samo tri dni na teden. d Litija. Ustanovila se je podružnica »Rdečega križa« za cel politični okraj; pristopile so vse občine, oziroma župani kot člani in tem so sledili drugi. Litijska šola se je priredila za vojaško bolnico za ranjence. Prebivalci Litije in Šmartna so darovali cele postelje z vso opravo. Do sedaj je pripravljenih okrog 60 postelj, Nad 50 dam se je priglasilo za pouk v strežbi ranjencev, ki se že dalj časa vrši v šoli po vojaškem zdravniku dr. Demšarju. Iz Litije in Šmartna se je konstituiral odbor podružnice Rdečega križa, ki je prevzel upravo bolnice. Svojo službo strežbi in skrbi ranjencev so ponudili, in sicer obvezno poleg dam, ki se udeležu-jejo zdravniškega pouka, tudi gasilna društva v Šmartnem in Litiji in še veliko drugih iz vseh stanov, sicer prej družabno tako različnih, sedaj pa vsi edini v delu in vnemi za samritansko službo. Samo v denarju se je nabralo v par dneh nad 800 K; darovi še vedno prihajajo; obljubljeno je pa tudi mnogo poljskih pridelkov. Tudi > Pomožna akcija« se je ustanovila, ki bo skrbela za revne rodbine. d Litija. Občinska mostna tehtnica poleg občinske hiše je izgotovljena in izročena prometu. Zraven te je pod eno streho tudi tehtnica za prešiče. V svojo korist naj se vsak v potrebi posluži teh tehtnic, osobito zato, ker drugod ni niliče upravičen tehtati in se bo tudi poskrbelo, da se postavno zabrani zasebno tehtanje v kupčijske svrhe. d Iz Radovice. Dasiravno je revno ljudstvo naše občine, vendar se je na prošnjo županstva nabralo za uboge ranjence za »Rdeči križ« 238 K 40 vin. kot prostovoljni dar. — Letina se je pri nas srednje obnesla. Namlatilo se bode voliko manj kakor lansko leto. Slive so dobro obrodile, hruške in jaboljka bolj srednje.. Koruza in krompir tudi slabše od lanskega obetata. Trta, kjer ni plesnobe, prav lepo kaže. — V nedeljo, dne 16. avgusta t. 1., ob četrt na 10. uro predpoldan se je zemlja udrla in pogreznila za kaka 2 do 3 m. Na razpokah se je udrla do 7 m v obsegu 37 m na vrtu Ivana Kramariča, župana; razpokuje in pogreza se še nadalje. Vrt je v bližini cerkve in drugih poslopij, oddaljen je 50 m. Dobro bi bilo, da bi stvar kak izvedenec od deželnega odbora pregledal, da se ne bi kaka nesreča zgodila. d Št. Peter pri Novem mestu. Vojni dogodki so nas objeli. Hvala Bogu, da je ljudstvo ostalo še dokaj hladnokrvno! Zasnoval se je krajevni odbor za podporo družin vpoklicanih domačinov-vojakov. V tej zadevi naj se obračajo ljudje na gosp. župnika, ki je načelnik krajevne podporne akcije. — Za »Rdeči križ« so darovali naši župljani 253 K 50 vin. Gotovo bodo prihiteli na pomoč tudi domačemu odboru. — V nedeljo smo imeli poučno predavanje o bojiščih ter o naših vojnih nasprotnikih. — Na Mali Šmaren bo na prijazni Trški gori — kakor vsako leto na ta dan — velik romarski shod. Cerkveno opravilo se prične že prejšnji dan popoldne. Romarji in blizu in daleč so prijazno vabljeni! Spovedovalo bo že na predvečer več duhovnikov. Letošnje leto še prav s posebno vnemo pohitimo k trškogorski Materi božji, da izprosi blagoslova nam, našim brambovcem in naši stiskani domovini! Notranjske novice n Košana. Ogenj je uničil dne 14. t. m. gospodarsko poslopje Ivane Medved, vdove na Ostrožnem brdu št. 4 pri Košani. Poslopje je bilo zelo razsežno, pogorelka jma škode do 13.000 K, ker je požar uničil vse žito, seno in gospodarsko orodje. Vdova je tembolj obžalovanja in podpore vredna, ker ima štiri še majhne otroke. n Št. Jošt pri Vrhniki. 18. avgusta nas jc zadela grozna nesreča. Razsajala je med 4 in 5. l,r0 zjutrai nevihta z gromom in bliskom. Med dežjem sc je vsula toča in nato sama toča, ki je šla skozi 20 minut ter uničila popolnoma vse; voda je z njiv odnesla krompir, zemljo, trgala plazove. Vihar je preobračal drevesa, podiral kozolce in barake. V nekatere hiše ob grabnu je vdrla voda skozi okna v hiše in hleve ter nanesla blata in sodre. V nekem hlevu je bilo nad 1 meter visoko nanešene toče. Toča je pobila ptiče, krte, miši. Take nevihte ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Uničeno je popolnoma vse. Nujna pomoč je neobhodno potrebna. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4"/«% brez kakega odbitka. 'Iradiie ure od 8. ziutrai do 1. popoldne. Gle) Inserat! V poduk ljudstvu. Posredovanje dela za časa vojske. Po cesarski naredbi se mora ustanovi pri vsakem okrajnem glavarstvu posredovalnica za delo, ki bo sprejemala naznanila, koliko v vsakem kraju manjka delavcih moči, oziroma, če jih je kaj odveč. 'e okrajne delavske posredovalnice bodo Podrejene deželni delavski posredovalni-o. ki bo od okrajnih posredovalnic sprejemala poročila o pomanjkanju ali preobilici Savskih moči. Na podlagi teh poročil bo 8M>ela, da se delavske moči v posamezen političnih okrajih dežela izravnajo. Ako se vidi, da je delavskih moči odveč da se jih potrebuje, se to naznani potom deželne posredovalnice osrednji de-■avskih posredovalnici na Dunaju. V Liubljani se je dne 21. t. m, pri dežel-le'n odboru ustanovila deželna posredo- valnica. V nji so zastopani: deželna vlada, deželni odbor, c. kr. kmetijska družba, Zadružna zveza in trgovska in obrtniška zbornica. Kdor torej išče delavskih moči ali kdor išče dela, naj se obrne na posredovalnico pri okrajnem glavarstvu, kamor spada. Deželna posredovalnica pri deželnem odboru bo posredovala med okrainimi posredovalnicami. Podrobna navodila o teh posredovalnicah bodo po občinah naznanila okrajna glavarstva. Državna in južna železnica sta obljubili, da bosta tiste delovne moči, ki se bodo izmenjavale po teh posredovalnicah, brezplačno prevažali. Novi mobilizacijski razglas. Pretekli teden je izdal cesar novi mobilizacijski razglas, glasom katerega imajo oditi v vojno službo: 1. Vsi rezervisti, nadomestni rezervisti in črni vojski zavezane osebe, katere so bile začasno odpuščene radi poljedelskih del domov. 2. Vsi v tem letu potrjeni, toda še ne uvrščeni voiaški novinci in nadomestni rezervisti. 3. Vse 421efne in mlajše črni vojski podvržene osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo in so služile v vojski, vojni mornarici ali deželni brambi, ali pri orožništvu in dosedaj še niso bile poklicane, ali pa so bile zaradi preštevil-nosti zopet odpuščene. 4. Za vojaško službo nesposobni in take, črni vojski podvržene osebe, katere niso služile, pa imajo na-membnice. 5. Za vojaško službo nesposobne in take, črni vojski podvržene osebe, katere niso služile, pa namembnice nimajo, imajo se tedaj javiti, ako bodo poklicane. Ukaz pravi tudi, da imajo vse dosedaj polnomoč-ne opustitve od vojaške službe za določen čas pravomoč. Skrb za letino v prihodnjem letu. Poljedelski minister je izdal oklic na vse kmetovalce Avstrije, v katerem pravi, da je letošnja letina v vseh delih naše domovine ugodna. Mora se pa že skrbeti za prihodnje leto. Gi"e za to, da mi letos to se-jemo, kar bomo prihodnje leto najbolj rabili, namreč pšenico, rž, krompir, sočivje kakor tudi ječmen, skrbeti moramo, da se bodo življenska sredstva izpopolnila tudi po živinoreji in mlekarstvu. Oklic konča: Kmetje, bodite si svesti svojih dolžnosti, vi, ki ste preživljajoči stan države, in vse ljudstvo vam bo hvaležno! Novi dvekronski bankovci. Te dni izdajo nove dvekronske bankovce. Novi »goldinarji« bodo nekoliko manjši, kakršni so desetaki. Ena stran je modra in vsebuje na desni strani nemško, na levi ogrsko označbo, v sredi je podoba ženske glave, podobna glavi na starih tisočakih, a brez mirovnih znamenj. Zadnja stran je zelenkasti; v sredi je risba, ki predstavlja srce, na desni in levi strani je natešnjena arabska številka 2. Novi dvekronski bankovec obsega tudi postavno besedilo, da ga mora Avstro-Ogrska banka vsak čas zamenjati s kovanim denirjem. Vojno stanje in dohodninski davek. Mirovanje vsega obrtnega prometa vsled vojske bo proVzročilo ne samo pri vpoklicanih, ampak tudi v širših krogih rnižanje odnosno popolni odpad vsakega dohodka. Za ta slučaj določa zakon o osebni dohod- nini v §§ 229. do 232. sledeče: 1. Službeni prejemki: Če se prejemki vsled znižanja ali pa popolnega odpadka gotovih službenih prejemkov tako znižajo, da znašajo prera-čunjeni na eno leto manj kot 1600 K, mora se osebna dohodarina za končni čas odpisati, in sicer od tega meseca naprej, ki sledi napovedi o znižanju službenih prejemkov. Zelo važno je, da se te napovedi takoj (koleka proste) predlože pristojni davčni oblasti, 2. Zmanjšanje vsakovrstnih drugih dohodkov se v tekočem letu le takrat vpošteva, če se skupen dohodek tako zniža, da znaša manj kot dve tretjini napovedanega, odnosno obdačenega skupnega dohodka. Če se tako zmanša-nje dohodkov naznani davčni oblasti in se prosi za primeren odpis davka, se to navadno zgodi, vendar pa le od tistega meseca naprej, ki sledi naznanilu. Kdor je torej v tem oziru pri dohodninskem davku udeležen, naj znižanje prejemkov takoj naznani davčni oblasti. To ie važno zlasti za obrtnike, ki so bili poklicani, ali katerim se je vsled vojske obratovanje skrčil, ali celo popolnoma prenehalo. Delo na deželi. Iz raznih krajev nam poročajo, da gre poljsko delo urno izpod rok. Ljudje pomagajo drug drugemu, sami in z živino. Za mlatev so posebne koristi nilatilni stroji z motorji. Želeti bi bilo, da bi oblast šla ljudem na roke in dovolila dobavo bencina,, kakor je v nekaterih slučajih že storila, ker s tem se delo pri mlatvi silno pospeši in čas pridobi za druga nujna dela, posebno za košnjo, ki z njo začenjajo že ta teden ob ugodnem vremenu. — Gotovo je hvalevreden namen onih, ki ponujajo iz mest brezposelne ljudi deželi za kmetska dela. Vendar skušnja uči, da ljudje iz mest splošno niso za kmetska dela in bi si marsikatera hiša napravila takimi delavci več škode nego koristi. Je pač kmet-sko delo druge vrste in zahteva vaje. Tudi v drugem oziru ne kaže ljudi iz mest vabiti na deželo, ker bi se med resne ljudi gnetli tudi pohajkovalci, ki bi bili občinam na deželi le v nadlego. — Slovenci bomo emeli sedaj veliko koristi, ker smo v zadnjem času skj-beli za vzgojo našega kmet-skega ženstva. Te vrste žene in dekleta primejo za vsako delo, tudi moško. Sploh' so pa vsled pomanjkanja delavnih moških že dosedaj po mnogih krajih ženske opravljale moška dela pri košnji, setvi itd. Gospodinjsko izobražene ženske pa bodo tudi sicer velike koristi pri gospodarstvu; v sedanjih razmerah treba varčevati v gospodinjstvu pri vsaki stvarci; ne varčevati tako, da bi družina ne dobila dovolj tečne' hrane, pač pa tako, da se vsaka stvar pri' hiši koristno vporabi. — Mi smo prepričani, da bode naše ženstvo organizirano po Marijinih družbah pokazalo, da trud za to delo ni bil zastonj. Zato tudi v teh hudih! časih polni zaupanja v božjo pomoč gledamo mirni v bodočnost. »Župan je kriv«, pravijo mnogi ljudje na deželi, ako je bil kdo poklican, da pomaga opravljati razna dela pri vojaštvu, če tudi ni bil nikdar vojak. Ne verjemite takemu govoričenju. Župani so v sedanjih časih itak pravi reveži. Mnogi nc ve, kje mu radi obilnih uradnih opravkov stoji glava. Postava o vojnih dajatvah jasno pravi, da 42 ima oblast pravico, poklicati vsakogar, če tudi ni bil vojak, da pomaga opravljati razna dela za vojaštvo, kakor nalaganje blaga itd. Župan stori torej samo to, kar mu je oblast ukazala. Prodaja živine. Oblastva so izvedela, da se zlasti na deželi pojavljajo osebe, ki skušajo z razširjanjem neresničnih vesti pripravljati kmete do tega, da bi jim za vreden denar odstopili svojo živino in druge gospodarske pridelke. Te osebe skušajo kmečko prebivalstvo ostrašiti z lažnjivimi podatki, zlasti s trditvijo, da se jim bo tako ali tako vse vzelo proč in da bodo morali svoje pridelke brezplačno dati na razpolago vojaški upravi za oskrbovanje čet. Opo-zaria se na to, da so seveda vse te trditve iz trte izvite. Samo ob sebi umevno ne more biti govora o tem, da bi se jemali kakršnikoli že predmeti brezplačno. Nasprotno bo vojaška uprava za vsako porabo zasebnega premoženja dala povračilo. Dolžnost prebivalstva je, da osebe, ki razširjajo take laži, naznanijo politični oblasti ali orožništvu, ki bodo vse potrebno ukrenili, da se tako, pod sedaniimi razmerami prav posebno zavržno goljufivo počenjanje z neizprosno strogostjo v kali zatre. Vprašanja in odgovori. J. M. t N. K. Obrnite se do »Gospodarske zveze v Ljubljani«. Ona bo gotovo svetovala pravo glede oddaje Vaših pridelkov. M. O. v M. Tje ne bo mogoče priti, domov pa mislimo, da lahko. Vedel bo najbolje mož sam, ako bo mogel domov. J. R.. Sp. K. V slučaju ki ga Vi navajate, je neobhodna dolžnost županstva, da ukrene vse potrebno. S podporo bi bilo malo pomagano, temveč treba je enega, ki bi vodil gospodarstvo in pa delavnih moči. Od fantov posestnikov seveda ne bo noben mogel priti domov. Obrnite se torej do županstva in pojasnite vse natančno, da se potrebno ukrene. Morda se bo dala dobiti za mladoletnega fanla-sorodnika tudi podpora. Fant sam ne more nič napraviti, ker je premlad. Treba je, da vzame vso stvar v roke odločen mož. A. B. Prav odkritosrčno, kakor nas prosite, Vam - emo, da vse skupaj ni prav nič res in ves vaš strah brez vsake podlage Ne verujte vendar vsega, kar Vam natrobijo. Verujte, kar citate v »Domoljubu«. Dobre knjige ^gggg^ssaPBašssBsgsggssssesgsssssEssrag&BSSsMffigfi^ Volitev novega papeža. Izredno zanimiv je red, po katerem se vrši volitev novega papeža. Po cerkvenih postavah se zberejo kardinali 10 dni po papeževi smrti v konklave in krisežejo, da se hočejo natančno ravnati po cerkvenih predpisih. Kako se vse to izvrši, nam je visok cerkveni dostojanstvenih napisal v knjižici »Od Leona do Pija«. Dogodki o zadnjih dneh papeža Leona XIII, in o začetku vlade Pija X, i— Ta izredno zanimiva knjižica, ki obsega poleg tega mnogo zanimivega o bolezni in smrti papeža Leona XIII, in vladaniu Pija X. velja samo 2 5vin, in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, Zemljevide v naša društva. Iz raznih Ikrajev poročajo, da so v naših izobraževal-32 nih društvih izobešeni zemljevidi in važnejši razglasi in odloki. Ljudstvu se poljudno razlaga dogodke in odloke. Tako bodi v vseh naših izobraževalnih društvih. Zemljevide se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Natančen zemljevid Srbije in drugih balkanskih držav, ki bo zelo dobro služil pri zasledovanju vojnih dogodkov med Avstrijo in Srbijo, dobi brezplačno kdor naroči krasno, z vsakovrstnimi vojnimi podobami bogato opremljeno, zelo zanimivo in poučno knjigo »Vojska na Balkanu«. Knjiga s priloženim velikim zemljevidom vred ima zelo nizko ceno in stane elegantno proši-rana 6 K 50 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Zemljevid sam za se pa stane 2 K, Razun tega so na razpolago še sledeči zemljevidi bojnega polja: Zemljevid Avstriisko-ruskega bojnega polja 1 : 1,000.000. Cena s poštnino vred 1 K 30 vin. Zemljevid Nemško-ruskega bojnega polja. 1 : 2,000.000. Cena s poštnino vred 90 vin. Zemljevid Nemško-irancoskega bojnega polja. 1 : 2,000.000. Cena s poštnino vred 90 vin. Zemljevid Evrope. 1 : 7,500.000. — Cena s poštnino 2 K 60 vin. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Smešnice. Slaba tolažba. Zavarovalni agent: »Torej včeraj, kakor pravite, je bil pri vrs nasprotnik naše zavarovalnice in vas nagovarjal, da se pri njem zavar-vate. Storite po svoji volji; vendar pa bo za vas bolje, če se zavarvate pri nas, kajti jaz stavim, da boste pri nas deset let prej umrli!« Izpuščen kaznjenec. Vodja kaznilnice; »Vi morate kaznilnico zapustiti s trdno voljo, da nikdar več ne pridete nazaj.« — Kaznjenec: »Trdno voljo že imam; toda — če me pa zopet primejo?« V vaški šoli. Učitelj: »Kdo je v šoli najbolj brihten?« — Učenci: »Kovačev Francelj; ta zna z jezikom in s prsti tleskati.:< SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 19. avgusta. 71, 53, 81, 46, 43 Gradec, 19. avgusta. 30, 63, 84, 79, 4 Line, 22. avgusta. 27, 56, 64, 11, 6. Kje je. vendar ostal moj gospod? Iz gorske rži se poSilja po povzetju v zavojih po 5 kg franko za K 3-75 »mi z dodatkom lepih platnenih brisaC, robcev itd. Iz tovarne Fran Saz, Moslovedv pri Smi- fitz, (Češko). Prosimo poskusite. KDPUjle V KfllOliSU Bukvami! Kuverte s firmo, - ■ pismo, - ■ - račune itd • izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Preklic. 26oO Jaz podpisani K rane Z m r z I i k a r, posestnik iz Kosez St. 7 obžalujem in preklieujem besede, ki sem jih dne 3. junija 1914 izrekel glede Miuevi« VerbiSa, posestnika iz Kosez, na cesti pred /upa-novo gostilno v Kosezah, in izjavljam, da so tiile dotične moje trditve neistinite in v naglici izgo- vorjene Franc Zmrzlikar. Prevara ali sugestija? 2o na lota se ponuja občinstvu razna ustna voda, ki je prav prijetno parlurnirana Občinstvo je vporablj/un hvali kot izvrstno, ker iina ilobor okus, ne tla bi bo p raj prepričalo če ima tudi kakšno medicinsko vrednost. Ako bi se o tem razmišljalo. ne bi se polagalo toliko važiiOstf samo na okufl. ampak tudi da sestavine, ki razkužuiejo, — Tudi ni vseeno, ako ustna voda neprijeten duh sumo zakrije, ampak ako ga tudi res odstrani. Pobra in učinkujoča ustna voda naj ne bo samo parlurnirana. an t ak mora tudi v«e nalezljiv« ln knine snovi uničiti, ne pri-jeten duh odstraniti in v k 11 it b temu osvežujoče u« m kovati. Po tem temeljnem pravilu jo sestavljen Lyaot ra, s poprovo meto, ki prokosi po znanstveni preiskavi v-ako doslej znano ustno vodo na učinku šestkratno. Zob jo postanejo beli. Kor so potrobu.ie za en kozarec ustno voda samo 10 kapljic. Lysotormas poprovo meto, se izhaja r. 1 Hte-klenico 3 mesece. Silno poccm in izdatno 1 originalna steklenica L.vnoforina s poprovo ineto stane K 1*00 v vseh lekarnah in drogerijah. Jnteresantno kniigo „Was ist die H.vgiene?* Vam po&ljem zastonj in podtnine prosto. A. C. HUBMANN, relerent Lysotormwerke, Dunaj XX, Potraschgftsse 4. 20* Dva vaienca = za kovaško obrt sprejme Franc Vrhovec, kovaški mojster, Bohoričeva ul. 8, LJubljana. 2597 Polni jarmenlklza žage in vseh vrst stroji za obdelovanje lesa najnovejše izborne kon strukcije in Izborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kol«- ^^^ ^ je, sodarje in tesar- Turbi je. '"e za vse vodne razmere. — Pracizii. re-oolatorll. Najbollia prloo-roSllslu in Inozemskih obratoT. TaCasno v dola: Turbinska naorava u l krm).deigl. elektrarno: 2 turbini pi 1600 kan]. HI.