30. številka
V Gorici, dno 24. jia 1902
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Setneniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba^ karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. lili dopoldne. Rokopisi sc ne vid-čil jo. Nehanltovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu /naša zn	celo	leto	•!	krone,
za	pol	leta	2	kroni.
Za m a n j premožne za	celo	leto	3	krone,
za	pol	leta	K	I 50.
/a Nemčijo je cena listu ,ri K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uiedništvo v <ioiJii. dvoii‘Ve v v llil.iiiia
Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici,
Vsaki človek, ki pošteno dela,'bodi preskrbljen vsaj za silo, če ponesreči,- če onemore ali se postara. Naj.-uihče: ne zmaja z rameni, da bo toMežko šlo, ker je množica prevelika. Če je Mio to mogoče za bogate, mora biti tudi za uboge, ako se resno hoče. če je množica velika, bo tudi mnogo zložila in zaslužila za svojo pokojnino, a pozabiti tudi ne smemo, da čuva nad množico On, ki živi ptice pod nebom. Kaj se bojite, maloverni !
Kaj imajo delavci storiti?
Delavci so nam vsi, ki trdo delajo, bodisi da služijo pri gospodarju, bodisi da sami sebi delajo. Njih beda vam je dobro znana.
1. Delavci morajo imeti svoje gospodarje za brate, ne zatrinoge in izkoriščevalce. Dolžnost delavčeva je torej: da vestno in točno opravi svoje delo, kakor se je dogovoril z gospodarjem, da varuje gospodarja škode na časti, na dobrem imenu, no zdravju in na blagu. Delavec mora imeti srce in roKo za gospodarja in mora skrbeti za napredek in uspeh gospodarjeve posesti ali obrti, brezvestni delavci uničijo gospodarja in sebe, kajti koristi poštenih krščanskih gospodarjev so tudi koristi poštenih delavcev.
Ogibati se morajo takih ljudij, ki vedno le hujskajo proti gospodarjem. Dandanes imajo delavci vse polno gorečih in glasnih prijateljev, kateri so vedno pripravljeni, govoriti in vpiti ter denar pobirati okoli delavcev, ali malo je pravih prijateljev, ki bi res pomagali delavcu trpinu. Zato slovenski delavci, varujte se krivih pro-rokov in slabih prijateljev. Če vam kdo ponuja pomoči in veste o njem, da ni pošten človek in sam delaven mož, ne verujte mu. Pohajači in zanikarniki nimajo biti vaši prijatelji, ampak le pridni, pošteni krščanski možje.
(Dalje pride.)
Stenje delavca, za njega poduk in napredek ; za dobra društva, za izpolnjevanje verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih. — Pazljivo bo gledal na delavce in delavke, da ne bodo zapravljali ali pohajali ali se pohujšljivo obnašali.
Krščanski gospodar bo skrben za zdravje svojih delavcev in svojih družin. Rad bo dal delavcu potrebnega počitka in ne bo vpregal v pretežki jarem ženske ali otroke.
Krščanski gospodar bo dal delavcu primerno plačilo, t. j. vsaj toliko, da po svojem stanu lahko preredi sebe in družino. Nikoli pa ne bo brezsrčno trgal ali pridržaval delavcem zaslužka.
Kaj pa, ako gospodar ne more dati delavcu tolikega plačila ali morda potrebnega počitka? Zgodi se namreč večkrat, da vsled tekmovanja blagu tak6 pade cena, da gospodar ne more primerno plačati delavca. Tedaj je dolžnost vseh gospodarjev, opozoriti na to okoliščino vlado, da preišče stvar in kolikor je sploh v njeni moči, reši in robrt,
To so dolžnosti krščanskih gospodarjev v obče. Posebe pa bi bilo želeti:
1. da bi se tudi gospodarji združili v zadruge in društva, a ne proti delavcem ampak za napredek domače obrti in trgovine in za izboljšanje žalostnega stanja svojih delavcev;
2. da bi osnovali s pomočjo vlade in samoupravnih oblastev društva za z i d a nj e prim ernih stanovanj za delavce;
3. da bi v dogovoru z vlado in samoupravnimi oblastvi delali na to, da bodi delavska pogodba uradniška, t. j. stalna in nepreklicna kakor pogodba države z uradnikom, ki je stalno nameščen in ima pravico do pokojnine, ko opeša. Zdaj je ravno to zelo hudo za delavca, da ni gotov svoje službe niti en mesec dni in da za stare dni nima zagotovljene pokojnine.
4. Dokler se to ne zgodi, je pa treba vpeljati vsaj zavarovanje za slučaj nezmožnosti in za starost, kakor so to že vpeljali na Nemškem.
vse hrustalo pod njim. 0'trtnjaki so debeli na obi t šivani čevlji, ki so vrh tega še po vsem podplatu gosto z žeblji nabiti.
Po ostrem kraškem kamenju so obrtnjaki neobhodno potrebni čevlji. Da ni špogal „Naš Lovrenc11 nogavic, si lahko vsakdo misli, služila sta mu v to slama in seno.
Kmalu privleč.e Lovrenc seneni voz iz skednja na borjač in ko ga napravlja se mu približajo stari oče ob palčiki rekoč: „Lovrenc, ali veš kako boš vozil? Po Dolu je nevarno in tam pod Hra-stičjem pri vrzelju je neki kamen odti-skavec, na katerega prav rado stopi kolo in voz se zvrne. Pazi dobro!“ „A — saj vem za tisti kamen11, odgovori Lovrenc, kolikokrat sem že vozil pod Hrastičjem in po Dolu“ ter stopi še po koret in južno t. j. kos domačega kruha, ki si ga je stlačil v prevezani rokav in hajd po vola, da ju vpreže. Mej tem so pa čakali stari oče še vedno pri vozu, da bi zopet posvarili Lovrenca, kako ima voziti; poznali so predobro njegovo trmo in neprevidnost, ki je hotel vedno povsod vse sam znati in vedeti.
«	/o. ,.
•X- u	^	/	Ts
Tv	J'
,.Veš Lovrenc", so djali, „tam okoli tistega kamena odtiskavca pod Hrastičjem goni najprej dobro k sebi: lčs — kazaje s palico kak6; potem pa od sebe: — čč ali čio, da ne zapelješ na kamen in —“
—	saj bom“ odgovori Lovrenc, napravi križ pred volama in gej sivec! gej plaveč! in rešil se je sitnega svetovalca, ki ga je neprestano nadlegoval s svojimi nauki.
Proti večeru pa, ko je bilo solnce že davno zatonilo in kc so doma čakali da bi pomagali seno spraviti, ni hotelo biti Lovrenca od nikoder. — Pozno v noč je že bilo, pa Lovrenca še ni bilo domov.
Tašča in nevesta sta že prav pridno ugibali, kaj bi se bilo utegnilo Lovrenca pripetiti: ,.Morda je zaspal, morda se mu je kolo strlo; saj naši ne dajo nikoli popraviti vozov11, pravi tašča. Nevesta pa: „Ne, ne, vi ne veste. Najbrže je zvrnil seno, saj je bil zvrnil celogrozdje na lepi cesti, ko je peljal iz vinograda; da bi vendar enkrat prišel — Bog pomagaj! tudi večerja bo mrzla1'. Stari oče pa, ki so vedeli kaj se je zgodilo, pokličejo trna, mladega go-
spo^rja, naj bi stopil Lovrencu naproti.
Mladi gospodar, četudi zel6 truden, vendar jo mahne brzo proti Dolu. Smilil se mu je namreč Lovrenc, kadarkoli se mu je kaka taka pripetila; — saj jih je bil pa tudi že več enakih napravil, — se v6 vse po neumnosti.
Lovrenc je bil sicer precej debel in okrogel, srca pa žlahtnega. Za svojega gospodarja bi bil skočil v ogenj, takd ga je spoštoval in ljubil. Pošten je bil tudi kot čisto zlato in sploh dober delavec, sosebno ko se je ravnal po nasvetih svojega gospodarja.
Ko je dospel gospodar do Hrastičja, je slišal že od daleč: „0 ti prekleti kamen, ti hudičev kamen, da bi te zlodi vzel“ in ko je prišel na lice mesta, reče: „Lo-vrenc, kaj si zvrnil ka-li ?!“ Lovrenc pa: „0 ti prekleti kamen, ti hudičev kamen, da bi te zlodi vzel! Sama spaka te je sčm postavila!“ „Kaj takč preklinjaš", ga posvari gospodar; „si moral poslušati starega očeta — viž — on te je prav učil: „Goni lčs — goni čič!1* Kak6 si gonil ?“ Lovrenc pa zopet: „0 ti prekleti kamen, ti hudičev kamen, itd. „Dobro
^irVi-C
A s?
W
Politični pregled.
Odstop ministra Kallaya. —
Minister za Bosno in Hercegovino K a 1-Iay namerava odstopiti in že se imenuje njegov naslednik. „Slowo Polskie11 ima z Dunaja vest, da bode naslednikom Kallaya imenovan bivši avstrijski finančni minister Bil inski. Prvotno seje mislilo na hrvaškega bana Khuen-IIedervary-ja, ker pa Madjari v zatiranju Hrvatov ne najdejo Hedervariju „vrednega“ naslednika, ostane isti še nadalje med Hrvati.
Turčija iu ('rnogora. — Na črno-gorsko-turSki meji se dogajajo krvavi izgredi navidezno v posestnih rečeh tamošnjih kmetov, ki pa imajo v sobi zares političen pomen. Pri Veliki vasi na Mokri planini so nedavno streljali Albanci in turški vojaki na Črnogorce in sta pri tem dva obležala mrtva, več pa je ranjenih. Nevarnost resnih spopadov je tem večja, ker se pri Plavi in Bugavi zbira turško vojaštvo in albanske čete v večjem številu. — Črnogorski poslanik v Carigradu se je vsled teh dogodkov pri turški vladi pritožil ter zapretil, ako Turčija ne da takoj napraviti miru da bodo Črnogorci jeli vračati milo za drago.
Francija. — Po vseh francoskih deželah pojavljajo se velikanske demonstracije proti brezverski vladi, kije ukazala zapreti redovne šole. Vlada se je zelo motila, če je mislila, da ji pojde v e gladko.
\ južni Afriki. — Iz Pretorije poročajo, da sta nastali med Buri dve stranki, ki se preganjata. Oni, ki so v boju vztrajali do konca, sovražijo one, ki so se udali med vojno. Nekaj jih je bilo bHje ustreljenih. Neizprosni in bojeviti Buri nosijo zelena znamenja, da se razločujejo od drugih, ki so med vojno prisegli Angliji zvestobo. Buri trdijo, da se svoji neodvisnosti niso odpovedali ter da so bili z lažnjivimi poročili zapeljani, odložiti orožje. Mnogim poveljnikom se očita izdajstvo. V Transvalu so Buri ne-zadovoljnejši kot v Oranju. Gotovo je, da Buri z mirom niso zadovoljni. Zakaj bo se burski poveljniki kar črez noč udali, to je še sedaj tajnost. Sicer pa bodo Angleži drago plačali svojo grabežljivost. Ne glede na ogromne vojne stroške morajo sedaj v Južni Afriki za stražo vzdrževati 50.000 mož.
Deželni zbori.
Goriški.
Seja dne 17. j ul i j a. — Dr. A. Gregorčič poroča o načrtu zakona o pogozdovanju Krasa v političnem okraju tolminskem in v nekaterih občinah kanalskega sodnega okraja. Zbornica je jednoglasno sprejela stavljene predloge.
Ti predlogi se glasijo :
I. Vladni načrt zakona zastran razširjenja veljave zakona z dne 9. dec. 1883
o	pogozdovanju Krasa na Goriškem na politični okraj tolminski ter na nekatere občine sodnega okraja kanalskega se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da popolni statistične podatke in poizvedbe, na podstavi katerih bo mogoče soditi o potrebi in umestnosti predloženega zakona in o obsežnosti, ki naj se mu d&, ter da poroča o tem v prihodnjem zasedanja.
II. C. k. vladi se naroča :
1.	da predloži deželnemu zboru načrt zakona, po katerem se uredi kozo-reja in kozja paša na Goriškem;
znaš kleti; da bi bil znal tako dobro voziti, bi ne bil zvrnilu, opomni gospodar. „E kaj ne: ti peklenski kamen, ti zlodjev kamen 1“
Naposled, dolgo v noč, je prišlo seno vendar-le domov; tam pa so že čakali stari oče na Lovrenca, in ko so ga ugledali, mu rečejo: „Lovrenc, kje si bil takO dolgo, kaj si zvrnil?! Ali ti nisem pravil, ali te nisem učil, kako imaš voziti?" Lovrenc pa je vedno mej tem mrmral: „Ti prekleti kamen, ti hudičev kamen, da bi te zlodi vzel“ itd.
Stari oče so zapustili Lovrenca kmalu, drugi pa potem, ko so seno spravili; tak6 je ves utrujen in pobit proti polnoči vsaj mirno povečerjal.
Drugo jutro pa na vse zgodaj je že klical kakor navadno mladi gospodar Lovrenca, da bi žival opravil. Toda zastonj; Lovrenca ni bilo.
Še-le čez nekaj časa priropota domov z debelim batom na hrbtu. Kje je vendar bil? Tisti hudičev kamen mu ni hotel iz glave, dokler ga ni bil šel razbit ia itolfi. Tak j« bil *Nai Lorr«oou.
2. da ukrene, kar treba, na pqgi obstoječih zakonov v prospeh gozdahi na Goriškem, z vodnim ozirom na i-nentno važnost živinoreje v tej dei;
3. da predloži deželnemu zboruU črt zakona, po katerem se odškoduo živinorejci /.a travnike in pašnike, kbi se morda odločili za gozdno kulturo,r da postavi v državni proračun potret zneske za neobhodno potrebno zboljšan travnikov, pašnikov in planin;
4. da se poprime z vso resnosti in odločnostjo uravnave hudournikovji rek v deželi;
5. da predloži načrt zakona za | gozdenje proda, lagun in močvirjev političnem okraju gradiškem; da prispe že zdaj v to svrho z enakim zneska kakor dežela;
(5 da ustanovi mesto c. k. gozdne čuvaja v svrho gozdne policije za ta okri
7. da odloči vsako leto primer* znesek za pogozdenje zemljišč v strug; Soče in Tera v namen uravnave teh rf
Poslanec B e r b u č poroča o n Črtu zakona, s katerim se vpelje da' ščina na pivo. Ta zakon se sprejme vseh treh branjih. Glede prispevanja gr, riške dežele za zgradbo bohinjske želez nice predlaga, naj se prej prašajo odboi drugih dežel, kake prispevke da so do volile v ta namen.
Dr. Verzegnassi predlaga, na; dežela dovoli za uravnavo reke Birsa iz deželnega zaloga predujem 25.000 K, ako bo tudi vlada v to svrho anticipirala tak znesek. Sprejeto.
O	dr. F a i d u 11 i j e v e m predlogu za podporo po toči poškodovanim Furlanom poroča tudi dr. Verzegnassi. Predlaga, naj se ta predlog reši s tem, da se naroči deželnemu odboru, naj gre na roke dotičnim občinam ali tudi posameznikom, ki bi od vlade prosili brezobrestnega posojila ali pa kake podpore bodisi v denarju ali pa za kaka javna dela, pri katerih bi imelo ljudstvo zaslužka.
Poslanec Grča prečita svojo interpelacijo do finančnega ministra glede pobiranja užitnine.
Poslanec Jakončič interpelira vlado glede „ramp“ na vipavski železnici, katere da so preozke in slabo zidane. Isti stavi interpelacijo do finančnega ministra, da zniža davščino pri žganju češpljevega luba. Predlaga tudi, naj
vlada izdelala in predložila, zdrav<tfv«nj zahonoM uacrt ter pomnožila po deželi
število lekarn.
Seja 1 8. ju I. — Najprvi dobi besedo dr.Treo, da utemelji svoj predlog gledč ustanovitve mesta učitelja za kmetijski pouk na moškem učiteljišču za Goriško ter da so uvede isti pouk na nadaljevalnih tečajih ljudskih šol.
Na to utemeljuje poslanec Holzer svoi predlog, vsled kterega naj se pozove vlada, da vpelje telefonsko zvezo med Trstom-Gorico in Korminom ter med drugimi glavnimi mesti in trgi v deželi ter naj vstopi v dogovor z italijansko vlado, da se ta zveza podaljša do Vidma. Predlog se je razpravljal nujnim potom in je bil tudi jednoglasno sprejet.
Posl. Lapanja utemeljeval je svoj predlog, ki meri na to, da bi dež. zbor dovolil 17.000 kron za uravnavo hudournika Šjak-a na Kobariškem s pogojem, da tudi vlada dovoli v ta namen jednak prispevek.
Oglasil se je k besedi dr. Gregorčič.
On pravi da so v zadnji seji dr. Marani, dr. Tuma in predlagatelj sam priznali, da je najnujnejše potrebno da se iztrebi struga Idrijce; seveda uravnava Šjaka je tudi neobhodno potrebna in se bode morala prej ko prej izvršiti. Ali ker je dr. Marani trdil da niso priprave za uravnavo Šjaka še dogotovljene, stavi govornik sledeči predlog:
Deželni zbor naj pooblasti deželni odbor, da dovoli po dogovoru s kobariškim cestnim odborom primerno svoto, da se koj iztrebi struga Idrijce, vlado pa naj pozove deželni odbor da napravi^ prej ko prej potrebne načrte za uravnavo Šjaka.
Dr. Marani pravi da se popolnoma vjema s prvim delom predloga, drugi del predloga pa naj se spremeni v tem smislu, da se vlada pozove, da deželnemu odboru odstopi načrte glede uravnave Šjaka, kajti kakor je njemu znano, je vlada že izdelala take načrte.
Dr. Gregorčič se temu pridruži in popravi v tem smislu drugi del svojega predloga.
Dr. Tuma, ki je v prejšnji seji trdil, da bi se metalo denar skozi okno, ako bi se vgodiio predlogu poslanca Lapanje, ter dovolilo 17.000 kron ca uravnavo
Šjaka, očita danes našim poslancem popustljivost, za to, ker je dr. Gregorčič stavil zgori>j omenjeni špremembni predlog. Seveda fnožu je samo do lega da blebeta. On ni zadovoljen z dr. Gregorčičevem predlogom, marveč hoče ludi tukiij svojo posebno „Exlra\vurst“. Zaradi toga stavi on drug špremembni predlog. Po njegovem predlogu naročil naj bi deželni zbor deželnemu odboru da dovoli svoto za iztrebljenje Idrijce v znesku 2000 kron, a priskrbel naj bi načrt, s katerem bi se uravnala Šjak in Idrijca Vladni zastopnik grof Attems meni, da je dr. Tumov predlog nepotreben ker znano je, da je vlada dotičen načrt že izdelala.
Ko se ni nikdo več oglasil k besedi, stavil je deželni glavar najprej na glasovanje dr. Tumov špremembni predlog je' _ propadel. Potem je stavil na glasovanje dr. Gregorčičev špremembni predlog, ki je bil pa sprejel. S lem je odpadla potreba glasovati o predlogu poslanca Lapanje.
Deželni zbor odobri na to sklepni deželni račun za leto 1901. Na to je prišel na vrBto deželni proračun za lelo 1902, ki je bil sprejet.
Dr. Marani poroča o načrtu pravil deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine. Pri splošni debati se oglasi dr. Faidulti. On ni popolnoma zadovoljen s pravili, kakoršna se nahajajo v predloženem načrtu, pa vendar nravi, da bo glasoval za to, da se preide k specijalni razpravi. Zbornica sprejme prehod v specijalno razpravo. Načrt pravil se sprejme nespremenjen, le pri § 25. se oglasi k besedi poslanec Grča ter stavi svoj prememhni predlog. Ta §, kakor ga je predlagal dotičen odsek, določa namreč, da zamore tvoriti podružnico deset posestnikov goveje živine, ako zavarujejo 60 glav goveje živine. Poslanec Grča pa predlaga, naj se ta § tako spremeni, da bode moglo tvoriti 20 posestnikov goveje živine podružnico, ako zavarujejo ti 100 glav goveje živine. Zbornica sprejme sicer Grčev predlog glede števila posestnikov goveje živine, a število zavarovane živine se določi na 60 glav.
Isterski.
Is terski deželni zbor je 15. t. m. zaključil svoje zasedanje. V proračunski razpravi so slovanski posl.
—	.1»»  -- ~ f. .	D.-l	C	I*	•	•	*	o
je utemeljeval zahteve glede ljudskih šol za slovanski del dežele; posl. An-drijčič in dr. Laginja sta priporočala podpore za kmečke občine. Zbornica je te predloge sprejela. Ob za-ključenju zasedanja so se ital. posl. molče in brez „živio“ na cesarja dvignili s sedežev.
Tržaški.
V tržaškem deželnem zboru je poslanec Gorjup stavil nujni predlog glede odprave vinske klavzule. Žid Ve-nezian in tovariši so mu pa izjavili da oni nikdar ne bodo glasovali za tak predlog. — Vladni zastopnik je na vprašanje slov. zastopnikov glede slovenske ljudske šole v Trstu odgovoril, da na dotični rekurz od strani osrednje vlade še ni nobenega odgovora.
Štajerski.
V štajerskem deželnem zboru tirajo slovenski poslanci še vedno politiko abstinence ker so mnenja, da so lako na najboljši poti do deželne avtonomije spodnjega dela Štajerske.
Novice.
Mašniško posvečevanje. — Pre-vzvišeni knez-nadškof bo podelil v petek zjutraj v nadškofijski kapeli nekaterim bogoslovcem subdijakonat, v soboto dijakonat in v nedeljo v stolni cerkvi presbiterat.
Odkod škofov. — Presvitli knez-škof ljubljanski dr. Jeglič je odšel že v nedeljo zvečer, presvitli škof tržaški dr. Nagi v pondeljek na Dunaj in presvitli škof poreško-puljski dr. F 1 a p p pa včeraj.
Slavnost združene slovenske In hrvatske duhovščine. — Dne 2. in 3. septembra t. 1. bo na Trsatu shod slovenskih in hrvatskih duhovnikov, ki so udje bratovščine ved nega češčenja presv. R. T. Shoda se bodo udeležili tudi mnogi goriški duhovniki.
Imenovanja. — Računski svetnik iri načelnik računskega oddelka na c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu g. Iv. Kristiančič je imenovan višjim sve-
tovalcem. — Poštnima komisarjema sla imenovana koncepisla dr. Ivan Slejko in Rihard M a r i g n a n i.
Sklep šolskega leta na e. Ur. višji realki v (Jerici. — Šolsko leto na tuk. c. kr. višji realki se je zaključilo dne 12. t. m.‘ lz letnega poročila posnamemo, da se je vpisalo v začetku šolskega leta na ta zavod 411 učencev, koncem leta pa ji1 obiskovalo zavod 383 učencev.
Po narodnosti je bilo 221) Italijanov, 91- Slovencev, 58 Nemcev, 1 Čeh in en Anglež.
Po veroizpovedanju bilo je 357 katoličanov, I pravoslaven, 13 protestantov, 10 judov in en brezverec.
Najmlajši učenec je bil star 10, najstarši pa 22 lel. — Odličnjakov je bilo 14.
Zrelostni izpit na tuk. r. kr. realki. — V drugem semestru je bilo IS učencev, od katerih se je I zaradi hude bolezni že v teku prvega meseca
II.	semestra preselil na Dunaj. Vsi ostali so se oglasili k zrelostnemu izpitu. Od teh je dobilo 15 spričevalo zrelosti, 1 spričevalo zrelosti z odliko, 1 pa je dobil preskušnjo jednega predmeta po počitnicah.
Eksternista sta se oglasila dva; jeden je dobil spričevalo zrelosti, drugi pa preskušnjo po počitnicah.
Ta uspeh je najugodnejši, odkar obstoji goriška realka.
Abiturijentje so priredili banket v hotelu južnega kolodvora, svirala je mestna godba. Razrednik g. prof. Č e-b u 1 a r se je poslovil v daljšem govoru od svojih učencev. Na to je sledilo več napitnic od strani abiturijentov na profesorja. Abiturijentje so spremili potem ravnatelja in prof. Čebularja z godbo na njuna stanovanja, kjer so jima prirejali prisrčne ovacije.
Maturo so napravili in sicer z odliko: Petreusig; zrelimi šobili spoznani: Almstein, Braidotti, Cassini, Dorfles, Grignaschi, Hrovatin, Kenziau, Marcuzzi, Milde, Palm, Papis, Pauletig, Perlot in Zuccato. Od ekstepnistov: Scheller. Dva sta prebila preskušnjo.
Po narodnosti so 4 Slovenci, 3 Nemci, 1 čeh in ostali so Italijani.
Razstava izdelkov učencev in učenk v „ŠolHkem I)omu“. — Kakor
v miiiuiiii letih jo bili tudi lotos razstavljeni izdelki učeče se mladine zavodov Šolskega Doma<( dne 13. in 14. t. m. Izdelkov razstavilo se je toliko, da se je razložilo na 6 nalašč za to pripravljenih velikih in tudi na mnogo manjših mizah, razvesilo po stenah itd. Napolnjenih je bilo šest dvoran.
XVII. redna velika skupščina družbe sv. C’irila in Metoda. — Dne 7. avgusta t. I. bode XVII. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici.
Za zastavo „kat. slov. del. društva" so darovali društveniku Antonu Šinigoju: Čč. gg. dr. Anton Gregorčič, dež. in drž. poslanec 2 K. J. Kokošar, župnik 1 K, Jos. Ličan 2 K N. N. 1 K, 1. J. 40 vin., Fr. Selničar 1 K, Jos. Toroš 1 K, Ivan Simčič I K, I. Drufovka 1 K, I. Prešel 60 vin., A. Škerjanc 2 K, dr. Fr. Sedej 2 K, V. Špacapan I K, I. W. I K. ..Krojaška zadruga11 2 K, Jos. Gorjanc 2 K, Miha Leban I K. Karol Draščik 1 K, Franc Čufer I K, Š. Podgornik 1 K, Bednarik 1 K, 1. Zornik I K, 1. Kutin 50 v., Ed. Pavlin 60 vin., Riessner 60 vin. Skupaj: 27 K 50 vin. V zadnji številki je bilo izkazanih : 17 K 12 vin. Skupaj do zdaj: 44 K 62 vin.
„Skalnica“. — Eden najimenitnejših spisov o pogrebu rajnega kardinala Jakoba Missie na Sveti gori je „Skalnica“. O lej smo prejeli naslednji dopis: „Čital sem „Skalnico“ gospioe M. Holzinger pl. \Veidich in zopet čital ter se Vam zahvaljujem, da ste mi priskrbeli duševni užitek tega berila. — Izmed onih listkov dililja na nas ljubek duh krščanske čistosti, duh vere v skrivnosti prihodnjega življenja, kateri blagodejno vpliva na dušo in jo krepča v njenem čuvstvo-vanju. — Vzlet vzvišenih misli je v resnici popolnoma pravilen in pesniški. — Zgodovinsko ozadje povišuje vrednost poezije in opominja k resnemu premišljevanju; kakor samo od sebe prihajajo iz druženja misli mične podobe. Z živimi barvami slika mojstrska roka čarobna pobočja Soške doline. — Ta poezija je žlahtni kamen v preprosti opravi*4. — „Skalnica“ bodi častilcem blagega pokojnega kardinala in popotnikom na Sveto goro ali „Skalnico“ ljub spominik. —
Skalnico“je natisnila ,.Narodna tiskarna" v Gorici, založila piaatoljica veloblago-rodna gospica M. Ilolzinger pl. \Veidich, c. kr. učiteljica, ki prejema tudi naročila (ulica Sv. Antona, št. 4. II. nndst.).
/a AiojzijeviSče: G. Malija Jonko 200 K, F. S. veseleč so novokiipljenr "pianina-' tOO K, preč. g. Fr. Kodrič 4
Bog stotero povrni!
Nagla smrt. — V noči od nedelje do pondeljka oli 3. uri zjutraj je umi nagle smrti bivši likvidator pri „Montu g. K n i p l e r. Zadela ga je srčna kap.
Dr. Hinko Vitezič, prvoboritelj isterskili Hrvatov, slavi danes osemdesetletnico svojega življenja. Na mnoga leta!
Toča je padala v nedeljo v Fiumi celin v Furlaniji, v pondeljek zvečer pa jo bil velik vihar s točo v Gorici in po okolici.
Povodenj je napravila mnogo škode. Kar poročajo laški časopisi, da sti se na Ajševici dve osebi vlopili, ni resnično
Vipavska železnica bo dogotov-Ijena do koncu meseca avgusta! Dne 15, sept. se odda prometu.
Nezadovoljnost/, Mojdovo upravo v Trstu vidno raste. Prej so se upirali delavci, zdaj so je pa začela živahna agitacija med kapitani, uradniki in strojevodji Ti se pritožujejo, da se upravlja Lloyd na tak način, da se morajo teinu kot uslužbenci odločno ustaviti. Mislili so, da ko Rinaldini odstopi, bo bolje, a so se varali. Becher n. pr. pravi, da se pri Lloydu plačuje mnogo premoga, ki se nikoli ne požge, delavcem da ne privoščijo majhnega zboljšanja, a na stoti-soče gre po nepotrebnem v zrak. Kapi tani in uradniki zahtevajo, da se odstra nijo gotove osebe od uprave in da se preuredi službeno in plačilno razmerje.
Pripravnica /.a učiteljišča. — S
prihodnjim šolskim letom se otvori v Pazinu pripravnica za učiteljišča s hrvaškim učnim jezikom. Mesto učitelja, ki bode imel podučevati na tej pripravnici, se je razpisalo te dni.
V	Nabrežini pretijo klesarski delavci s štrajkom. Zahtevajo 9-urni delavnik in ureditev plače.
Kako lažejo. — „Soča“ in „Pri-morec“ priobčila sta pod zaglavjem „Ve-lezanimiva pravda11 vest, da je dolenje-vaški župnik Ignacij Salehar z grožnjami, hudičem in peklom prisilil umirajočo Marijo Tekavc, da je vse svoje premoženje zapustila cerkvi ter da je sam pisal oporoko. G. župnik sedaj izjavlja, da je do-tičnica že dve leti pred njegovim dohodom spisala oporoko, da jo je samo enkrat previdel, ko je bila že zmešana, da je testament spisal župan Ig. Mrhar. G. župnik razpisuje nagrado 2000 kron, ako dokažejo kot resnico vse laži, katere so napisali o njem. Mi smo prepričan:, da se ne bode ,.Soča'‘ potrudila zaslužili 2000 kron, četudi baš sedaj svitlib kronic zelo potrebuje. Kaje si obdrži ime grde obrekljivke. To so ret; poštenjaki!
Lokavcc. — Kakor se je pred tremi tedni mirno in skoraj enoglasno vršila volitev novega starašinstva, enako mirna in skoraj enoglasna je bila tudi 19 t. m. volitev župana in podžupanov. Zupanom je enoglasno izvoljen dosedanji za našo občino mnogozaslužni župan g. Jožef Vidmar. Skoraj enoglasno so bili izvoljeni tudi podžupani. Vsi so možje katoliško narodne stranke.
Živeli!
Gre dol, gre dol! — „Soča“ bo od zdaj naprej izhajala ie dvakrat na teden. Zguba, katero ima Andrej Gabršček (Narodno-napredna stranka, kje si?) znaša lepo število tisočakov. Gre dol, gre dol!
•	*»šalo“	dovolil	si	je mašinist
Meier na Dunaju. Oblekel se je v neki gostilni v duhovsko obleko. Za talar služila mu je dolga črna ženska obleka in na to si je nadel belo dolgo srajco. V tej obleki posnemal je cerkvene mašne obrede in končno poškropil navzoče z mokro krtačo. Pred sodnijo je dejal, da ni imel pri tem nikacega slabega namena ■n si je dovolil le šalo. Toda sodišče mu ni verjelo in mu za to „šalo“ prisodilo enomesečni strogi zapor.
Mladi španski kralj in Najsve-tejSe. — Ko je dne 2. julija kralj Alfonz XIII. v spremstvu kraljice matere in drugih zapustil kraljevsko palačo v Madridu, je zapazil nekega duhovnika, kije nesel nekemu bolniku sv. R. Telo. Takoj sta padla kralj in krajjioa na kolena in
: ž njima vse spremstvo. Kralj ni vslopil I v pripravljeni voz, ampak jo .prosil du-■ hovnika, naj se vsede v voz, in je na to j z odkrito glavo šel za vozom do bol-
I	nikovega stanovanja.
S Pečin, dne 13. julija I. 1902. — Prvo nedeljo po sv. Mohorju obhajamo vsako leto cerkveni shod pri cerkvici sv. Mohorja na Pečinah. Letos se jo pridružila še izvanredna slovesnost. Imeli smo tri dni trajajoče duhovne vaje in blagoslavljanje novega Križevega pota. Duhovno vaje sta vodila dva č. patra s Kostanjevice pri Gorici. Zahvaljujemo se jima na tem mestu srčno.
Blagoslavljanje novega Križevega pota se je vršilo pred slovesno sv. mašo. Ob 9. uri vzdignili so fantje v vikarjatski hiši Križev pot., noseč po dva in dva vsako postajo. Mod vsako postajo sti bili po dve šolski deklici z venci na glavi. Med petjem cerkvenih pevcev pomikal se je lepi sprevod počasi proti cerkvici. Novi Križev pot je jako lepo izdelan. Izdelan je v Pragi, stane nad 400 kron, kar so Občinarji z prostovoljnimi darovi založili.
Kdor pozna našo majhno občino in ve, koliko se je potrosilo z raznovrstnimi popravami pri cerkvi v zadnjih letih, mora pač občudovati požrtovalnost Občinarjev, predvsem pa še uzor duhovnika nevtrudljivega č. g. vikarja, kateri žrtvuje vse svoje moči za naš dušni in telesni blagor. — Ko je dne 27. novembra 1. 1895 prišel k nam v izročeno mu du-hovnijo, spremljali smo ga s pritrkovanjem zvonov in streljanjem topičev. — Naša srca so se veselila njegovega prihoda in po pravici.
Prva njegova pot je bila v cerkev; a takrat je bila ta zelo zanemarjena. S potrtim srcem opazoval je mladi duhovnik, koliko trudapolnega dela ga čaka. Vso pozornost je obrnil na to, kako popraviti in olepšati svetišče. V zadnjih letih smo primerno papravili in okrasili notranjščino cerkve; napravili smo nov tlak, stranski altar M. Božje in še mnogo drugčga.
Letos napravili smo še novi Križev pot in popravili presbiterij.
Zato pa kličemo iz polnih src: Bog ohrani blagega duhovnika še mnogo let med nami in naša naklonjena srca naj bodo v zadoščenje v slučaju, če se kdaj hoče kako umazano pero maščevati nad njim v zloglasnem Časopisu, ki mu je izdajatelj kobaridski „janičar“.
Pečani.
Gorenja TribuSa. — Dne 20. t. m.
je bil v naši zapuščeni občini shod. Nev-godno vreme je kazilo slovesnost. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. frančiškanu iz Gorice za krasen govor v cerkvi. Zahvaljujemo se tudi č. g. župniku Vojskarskemu, ki je kot sosed prihitel k nam v tako deževnem vremenu.
— Za našo občino je cesta nujno potrebna, kajti zdaj nimamo nobene, da smo popolnoma zapuščeni. Možje zganite se!
V Snežečah v Brdih bodo imeli dne 3. avgusta lepo slavnost. Prenesejo kip M. B. v procesiji v Njeno starodavno svetišče. Ob času francoskih vojsk se je la cerkev opustila, kip Marije Snežnice pa se je hranil v biljanski cerkvi. Ta kip je od leta 1643, torej star 259 let. — Ljudje so si zd.ij s prizadevanjem gosp. župnika cerkev zopet popravili in kip lepo ozaljšali. Tudi zvonik je žo dogo-tovljen.
Bralno društvo „Kras“ v Skopem priredi dne 10 avg. veselico.
Y pijanosti. — Na semnju v Selu pri sv. Luciji bi se bila lahko dogodila grozna nesreča. Neki 26 letni mladenič je prišel ves pijan z drugimi fanti k pri-trkovanju zvonov. Ker ni mogel stati radi omotice v glavi, poprime se lestvic, hoteč iti navzdol. V istem času se lestvice zmaknejo in ostal je viseč na strehi. K sreči sta bila zraven dva druga fanta, ki sta ga rešila strašne in gotove smrti.
Prišedši na tla, vsedel se je blizu cerkve na trato in jel prepevati in vris-cati kakor bi bil v krčmi in to med službo Božjo. Lepi sadovi!
Opazovalec. Nesreča pri streljanju proti toči.
—	V petek popoludne je v Št. Ferjauu jonesrečil pri streljanju proti toči posestnik Jože Ciglič in sicer vsled ne-jrevidnosti s tem, da je vsipal smodnik v prevroči možnar. Smodnik se je vžgal, jri tem je razneslo steklenico in so ga stekleni kosi silno ranili po obrazu in vratu; bil je tudi ves osmojen. Prepeljali bo ga v bolnišnico.
Nesreča v strugi Tera. — V nedeljo 20. t. m. se je peljal kupec s sadjem Miha Marinič iz Kozane s konjem
I	in vozom čez vodotok hudournika Tera. Struga jk bila suha, ali kakor bi trenil privali se voda s tako močjo, da odnese konja, voz in njega. Včeraj so brzojavili iz Furlanije v Kozano o tej nesreči in so sporočili, da so našli konja in voz, ali nesrečnega Mariniča še ne. Ker je Marinič večkrat kupoval sadje doli po Furlaniji so ljudje spoznali po konju in vozu, da je ponesrečil on. Marinič je zapustil ženo in troje otrok, ki sedaj v Celovcu sadje prodajajo. Hudournik Ter je zaradi svoje zavratnosti jako nevaren in se je zgodilo v njem že mnogo nesreč.
Iz Sovodenj poročajo, du je tudi tam razsajala v pondeljek večer strašna nevihta s sodro. Vihar je ruval kar velika drevesa. Pripetila bi se bila kmalu tudi velika nesreča. Vihar je namreč izrul ob cesti veliko drevo, ki je padlo čez cesto. Mej tem pa pridirja po cesti hlapec g. G. iz Gorice z vozom, v katerem sta bila vprežena dva konja. Voz je bil brez luči.
V	temi hlapec ni opazil čez cesto ležečega drevesa v katero bi bil z vso silo zavozil, da niso v tistem hipu prihiteli domači. Nekdo je z lučjo v roki skočil mej konje in jih ustavil ter tako preprečil nesrečo. Omenjeni voznik je bil še precej vinjen.
Nadalje se nam še od tam poroča, da sta reki Soča in Vipava močno narasli ter da je zlasti poslednja napravila mnogo škode.
Iz Kožbane nam poročajo, da sta bila tam jeden in isti dan gospoda c. kr. okrajni glavar iz Gradišča in c. kr. okrajni šolski nadzornik ter da je veljal ta poset tamošnjemu učitelju, kateri je baje svoj čas trdil da je njegov bog — dr. Tuma. Gospoda pravijo da sta bila tako zadovoljna s tem, o čemer sta se prepričala na licu mesta, da bode zaradi tega najbrže učitelj moral iti iz Kožbane.
Iz Šempasa. — (Petstoletnica v Šempasu.) — Šempaska župnija praznuje vsako leto o sv. Mohorju cerkveni shod, to je obletnico posvečevanja cerkve sv. Silvestra. Letos pa se je zraven navadne obletnice praznoval spomin petstoletnice posvečevanja. Ni ravno natanjko znano, kedaj je bila ustanovljena župnija sv. Pasa, gotovo pa je, da je leta 1402. ta župnija že obstajala. To zgodovinsko pomenljivo dogodbo praznovali smo kar najslovesneje. V ta namen je preč. g. župnik priredil tridnev-nico. Naprosil je znanega cerkvenega govornika p. Franca Ks. Doljaka, da je ob tej tridnevnici imel vsaki dan po dva govora. Preskrbel je potrebno cerkveno dovoljenje. Župljani so se slavnosti pridno udeleževali. Posebno slovesno se je obhajal sklep slavnosti. K temu je došla izvanredna množica ljudstva; udeležil se je te slavnosti prečastni mon-signor, častni kanonik in dekan črniški Anton C i b i č, na čelu desetih duhovnikov. Po času primernem navdušenem sklepnem govoru se je vršila procesija okoli vasi, katere se je udeležilo stara-šinstvo z g. županom Ant. pl. Monari na čelu. Hišni gospodarji so postavili maje pred svoje hiše in gospodinje so okrasile okna s prti, podobami, cvetlicami in z gorečimi svečami. Veselo je, da so se te procesije v javno spoznavanje svoje vere vsi možaki občine deloma s svečami v roki udeležili. Pred duhovščino je šla dolga vrsta belo oblečenih deklic z venci na glavi in s svečami v roki. — Uverjeni smo, da opisana slavnost bo ugodno uplivala na pomirjenje duhov in povzdigo verskega čuta.
Konečno izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. g. govorniku za podučljive in navduševalne govore, vsem gg. duhovnikom za udeležbo, ljudstvu za iz-gledno obnašanje in pazljivo poslušanje govorov ter g. župniku za prireditev te pomenljive slavnosti.
F. F.
Plužne pri Otaležu. — Ako hočemo napredovati, je za naš kraj nujno potrebno, da se pred vsem ustanovi mlekarna. O tem bi morali naši možje misliti.
V	Jaznah in na „Hmenici“ sojoustano- 1 vili in se z uspehom hvalijo. En gospodar | dobiva po 60—80 kron na mesec, prej i pa ko ni bilo mlekarne, le kakih 20—30 kron. Ko bi se tudi pri nas ustanovila bi se gospodarji bolj z veseljem oprijeli živinoreje, ki je že itak kmetjistvu temelj blagostanja. Koristna bi bila dalje tudi mala hranilnica, da bi mladina tudi male novce vlagala in se tako vadila varčevati!
Ali ni žalostno, da se dandanes povsod dobro služi pa le malo kateri kaj prihrani ? Tedaj možje, na noge!
S Štajerskega. — Dobili smo dopise iz Kozjega in iz Zdol, v katerih se nam poroča, daje na predvečer sv. Cirila in Metoda bilo po vsem južnem Štajerskem obilo kresov. Iz Zdol se nam še poroča, da je bila dne 10. in 11. t. m. nevihta in toča.
S Koroškega. — Nevihta in toča je napravila po vsem Koroškem mnogo škode.
Velikanski vilmr. — V petek je divjal silen vihar s točo v nekem delu Koroške. V Viharjivasi je razsajal vihar tako silno, da je pol vasi v razvalinah. Posebno zadet je posestnik Tomašič; vihar mu je razdejal tri velika poslopja. Sadno drevje leži vse na tleh, polje je toča popolnoma razbila. Skoro vsi posestniki so ob vse imetje in so si rešili le golo življenje. Iz Celovca je prišlo 100 vojakov na pomoč kmetom.
Gospodarki nauki. — (Dopis iz Krepljen na Krasu.) Vinarski in vrtnarski list v Trstu pravi v svoji
6.	številki t. I. pod naslovom „Vpliv podlage na plemenito lrto“, sledeče: Že s cepljenjem naše domače trte se je doseglo rešiti bodoče vinogradstvo, da trtna uš ne vniči trte, a pri vsem tem da vendar nismo še na konji, kajti: če pogledamo naše nove vinograde, zapazimo jako različno razvijanje cepljenih trt, da različno rodijo in celo umirajo i. t. d. V pojasnilo tega naj povem sledeče: Naše vinarsko društvo ima dva vinograda, prvi je bil precepljen v zeleno, drugi v suho. Ko je 30 m. mes. vinarski nadzornik gos. Adolf Postelj iz Trsta obiskal naše društvo, in je ogledoval oba vinograda, opazovali smo, kako trte v zeleno cepljenem vinogradu različno rastejo in sem ter tje v rašči pojemljejo, med tem ko trte v suho cepljenem vinogradu enakomerno rastejo, da jih je veselje gledati. To razliko mi opazujemo že več let. Da trte različno rastejo, je odvisno tudi od različnosti zemlje in tudi od podlage. Ko je visoka vlada pričela pošiljati amerikanske podlage, se je zamešala zraven dobrih podlag tudi slaba vrsta. Na različnih podlagah je tudi različna rašča. Za nas Kraševce so posebno dobre te le vrste: Riparia Portalis, Gloire de Montpelier imenovana Monticola Rupestris in Se-Iecta. Naše društvo je le omenjene vrste odbralo in v svojo trtnico vsadilo. Tako imamo dobra in čista plemena-amerikank, sposobna za kraško zemljo.
Konečno priporočam kmetovalcem Gospodarski list; ki ga jako dobro urejuje vodja deželne kmetijske šole v Gorici, gos. V. Dominko in „ Vinarski in vrtnarski list“, ki ga urejuje g. A. Štrekelj v Trstu.
Anton Tavčar.
Kako pregnati uši govedi? — Navadno in dobro sredstvo je močna tobakova voda, ki se ž njo prav dobro namažejo vsa ušiva mesta dvakrat ali trikrat po preteku dveh do treh ur. Čez 4 do 6 dni je mazanje ponoviti, da se uničijo še one uši, ki se med tem časom izležejo iz gnid.
Vabilo k izvenrednemu občnemu zboru tolminske hranilnice in posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v smislu §§. 35 in 38 zadružnih pravil na dan 3. avgusta t. 1. v društvenih prostorih ob 2. uri popoludne. Veljavno se bode sklepalo brez ozira na zastopane deleže. Dnevni red: Volitev v popolnitev nadzorništva.
Načelstvo.
V	obrambo. — Na očitanje „Pri-morskega Lista" št. 29, da imam polno zalogo priimkov na prodaj, odgovarjam, da kot c. kr. pismonosec nimam druge zaloge priimkov ko poštno torbo, katero mi tukajšna c. kr. pošta vsaki dan polni z raznimi častitimi, prečastitimi, velecenjenimi, čislanimi, blagorodnimi in drugače okrašenimi priimki, ki jih po svoji dolžnosti častitim naslovljencem donašam
—	a ne prodajam.
Iz moje poštne torbe dobi vsakdo samo tisti priimek, ki ga je podedoval po svojem očetu.
Pri S v. Luc ij i, 21. julija 1902.
Franc Kovačič, pismonosec.
Listnica. — M. P.: Naročnino prejeli. Hvala! Razne dopisnike prosimo potrpljenja.
Za kratek čas.
Dober odgovor. — Nekdo si je vtepel v glavo misel, da zna delati zlato in je pisal papežu Leonu X. ter se mu ponudil, da mu bo naredil zlata, kolikor hoče, meneč, da ga bo papež za to ponudbo bogato obdaroval. Papež mu pa pošlje veliko prazno vrečo s tem sporočilom : ,.Ker znate delati zlato, ne potrebujete druzega ko vrečo, da ga v njo spravite. “ —
Kakšna je bila Eva? V šoli so čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokjiče malega Mihca. Ko ta prečita stavek: ,.Človeku ni dobro samemu biti, ustvariti ti hočem tovaršico,*1 po nesreči obrne in zgrabi več listov in čita v pripovesti o Noetovi ladij dalje: „ki bo 300 čevljev dolga, 50 široka, 30 pa visoka. Namaži jo zunaj in znotraj s srnolo.“
Tržne cene.
.Za 100 kg.
Kava: Santos. . . „ Sandomingo „ Java . . . . „ Portorico . , „ Ceylon . . .
Slakdor..............
Špeh.................
Petrolij v sodu . .
„ zaboju . Maslo surovo . . .
„ kuhano . . Otrobi debele . .
„ drobne . . Turšiča nova . . .
„ za hrano . Oves.................
K 190 — „ 270— „ 260-„ 270-„ 360 — „ 8660 „ 120—
„ 34— „ 11 60 „ 160—
„ 200— „ 1060 „ 10—
„ 1280 „	12-40
17—
do 210— 290 — 280 — 290— 380—
go-iso—
12— 160— 220 -12 20 11-20 14-40 13-— 18'—
Moka ogerska:
at. 0 K 30 20 št. 1 K 29 60 št. „ 3 „ 28 60, „ 4 „ 28.-, „ št. 6 K 27—.
2 K 29 20 5 „ 27-60
Naznanilo.
Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po naj novejših zahtevah urejeno in o-premljeno
kavarno „Central“
na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zago-tavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podporo z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani
JFilip pečenko.
P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti.
T
*
Lekarna	<Šjr
Crisloftlilliv Gorici $
1‘rnve in edine žel kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna m o č teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo rc d n o prebavljanje, če se jih dvakrat na dani po jed no žličieo (Varstvena znamka) p0pjj0. _ Okrepi
želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in hi-vatna Ičnust (mrtvosl). Te kapljice tudi store, da človek raje je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni	S
f CIUSTOFOLETTI	c
v Gorici.
Viktor Toffoli
v Gorici, vi a Teatro št.. 20
(na stari pošti)
velika zaloga
oljkinega olja
Teodor Slabanja,
srchrar,
v Gorici, ulica IVIoreli 12,
priporoča prečast. duhovščini /.a izdt*l( vanje cerkvenih posod in orodja Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s lem, da dajo tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod imročevalec sam lahko določi.
fi
M
A
M
fl
k
h
H
A
S1
s/v.
s?A
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 48
Corfu
Bari
Lucca
Nizza
kr. 56 „ 60 „ 70 „ 80
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffo istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po ‘/j kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
1
1
1
i
1
l
li
Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806.
Tvorniška zaloga usnja
Tvoruica nad plato v (večkrat odlikovana)
Glavna zaloga voščila (biksa) v korist
družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše
J. DRDFOVKA - GORICA,
glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 Podružnice:
Gorica, Raštel 3 (SvrV^ArV* Komen
Sežana
9 ® ® « Telefon št. 02 ® ® ®'® ® ® ® ®1® ® ® ® ®
ij,'
i
fr ' •
\
1
k
t;
i
tj
t
mr
pr m~
dobi sr v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovonska trgovina za modno blago.
Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, j jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divtiih okraskov za obleke, svil za obleke in bluse, vsili potrebščin za vezenje.
‘priporočevalrco najbolje kupova-Iišče za g. Šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.
Podpisani posestnik pro.
<lnjfi. r-rno in bolo vino |»ij iiiijnižjili cimuiIi lil od 20 K inipirj. 1’osln‘žlm lot'na olj vsak(ini času. Kdor žrli, pri-pclj(‘, se 11111 naročeno vin« tudi na dom. — K obilni! narocilvi priporoča se s spo štovaiijem
Josip Toroš,
Via Ponte Isorizo št. 6.
l$i ji
II
II
l+:
ti I
1»: a
J+f
isl
^‘|) 96«	J1?* 1^-* ^ f -f*:- v*.	w »>•:: Vt. j V:	11 ^
:¥i
||	Nova dclavnica
| cerkvenih posod O O *	O	O O O in orodja.
«t Gorica, magistratna ulica st. 8.
i?!	Podpisani vsoja si nnznanili prež.
duhovščini, da j n odprl novo delavnico * uorkvnuih posod ter se priporoča za na- $ roelie svečnikov, sveti 111 ic itd, v vsakovrstni kovini *in v vsakem slogu po najnižjili cenah.
Ker še nima iluslrovimih cenikov, pošlje	po želji preč. duhovščini ohrise ra-/.-
$ niti posod in orodja.
’+:	Priporoča se tudi za popravljanje
i$ rabljenih reči, jili zopet posrehri in pozlati *** tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najholjših iz-(¥> najdbah in popravlja že rabljene.
9	Udani
Franc Lel*im,
srebrar.
$
za vino in za oljke so naše stiskalnice „HERKtJLEŠ“, najnovej-
šega in izvrstnega sestava s sl rojem za dvoslroki in trajni priti- —i! sek; zajamčena največa uporabno? I, veča od vseh drugih
stiskalnic.	_
Najbolje samodelujoče škropilnice
za trte patentirane
„SYPHONIA“
katere delujejo same, ne da jih je treba goniti.
Mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice z mastilom za grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi za vse pridelke rastlinske, živinske in rudne. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. AIlatilnicei& pšenico, čistilnice, rešetalnice, mečkal/lice za krmo, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kol posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripoznano najboljega in odlikovanega sestava
PH. MAYFARTH in dr.
tvornice gospodarskiti in vinarskih strojev
na Dunaju, IB, Taliorstrasae st. 71.
odlikovani v vseh državah sveta z 4!)f) zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovanl ceniki i mnoiiimi pohvalnimi pismi fraiiko. - Razprodajale! se Iščejo povsoil. kjer še nismo zastopani. — Čuvaj s« ponarejanja.
_l
%
I
ff Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška za,druga“
ioricn ^ospoHka ulica štev. 7 —
Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaff® za liližajoco se letno dobo. kakor: volne, perknl, sat in. Iiatist, zepliir svile, svile za prali, Volile (le Lanie, Tennis. Oksford, pique luknjasti. Mozka sukna no vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobiije, platna, Chiffona, ruskega platna. Kneippovega platna, lilačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombazevin, žepnih rut itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, Katero se razprodaja 16% pod ceno, dokler Je 6e zaloge.	‘
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo so razpošiljajo uzorci poStnine prosti.