VELENJČANI f IN OKOLIČA NI • Okrog 20. junija bomo začeli s prostovoljnim delom na cesti proti Šentilju. Udeležite se te akcije v čim večjem številu in dokažite, da smo občani v naši občini pripravljeni sodelovati pri reševanju skupnih nalog. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 6. junij 1969 — Leto V. št. 11 (94) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini SEJA UO SKLADA ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST ŠE VEDNO JE POTREBNA POMOČ DELOVNIH ORGANIZACIJ Izvršni odbor občinske konference SZDL je na svoji zadnji seji imenoval upravni odbor sklada za društveno dejavnost. Za predsednika je bil imenovan Jože Veber, za člane pa Kri-Stian Hrastel, Štefan Dolejši, Jože Debeljak, Teodor Jelen, Lojze Napotnik, Alojz Ribič, Milan šterban in Drago Tratnik. Upravni odbor je na prvi Upravni odbor sklada je v seji, ki je bila 28. maja, raz- svojem pravilniku upošteval pravljal o nalogah sklada ter sklep občinske skupščine, da sprejel pravilnik o delitvi sredstev. Popolnoma razumljivo je, da je problematika financiranja društvene dejavnosti, ki je v naši občini zelo razvita, rešena le deloma. S sklepom občinske skupščine, da oddvoji v sklad za društveno dejavnost sredstva iz proračuna v višini 0,20 odstotka od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih, je bil storjen korak naprej. Tako bo sklad za društveno dejavnost letos razpolagal s 334.000 dinarji, kar pa je še vedno premalo, da bi zadostovalo za kritje potreb vseh društev v občini. se sredstva sklada delijo samo za telesno-kulturno, kul- turno-prosvetno, strelsko in planinsko dejavnost ter dejavnost ljudske tehnike. Nekatera društva, kot so gasilska, društva prijateljev mladine, turistična društva itd., bodo del sredstev še vedno dobivala iz proračuna občine. (Dalje na 3. strani) ted en Športa v šoštanjd Tradicionalna športna prireditev, ki jo organizira Partizan šoštanj, je že v polnem razmahu. Ves teden prirejajo šp&rtna tekmovanja v košarki, rokometu, kegljanju, šahu, streljanju in nogometu. V petek, 6. junija zvečer ob 18. uri, pa bo tek po ulicah Šoštanja. V soboto ob 20. uri bo na košarkaškem stadionu zaključna svečanost s telovad- no akademijo in s podelitvijo pokalov in diplom. Pokroviteljstvo prireditve Teden športa so prevzeli trgovsko podjetje Zarja, gostinsko podjetje Kajuhov dom, kleparstvo — vodovod, Merx — poslovna enota šoštanj, termoelektrarna, kmetijska zadruga, Polypex, tovarna usnja in lesnoindustrijski kombinat. 8. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU BRON ZA MLADE VELENJSKE PEVCE Mladinski pevski zbor osnovne šole »Miha Pintar—Toledo« iz Velenja je pod vodstvom zborovodkinjc Rože Veber na tekmovalnem koncertu drugega festivalskega dne (30. maja) dosegel velik uspeh v izredno kakovostno izenačeni in močni skupini »A« (pevci stari do 15 let). Žirija mu je prisodila 83,6 točk in s tem bronasto medaljo. Po merilih festivalske žirije lahko vsak zbor doseže največ 100 totk. Zbori, ki osvojijo od 80 do 85 točk prejmejo bronasto medaljo, od 85 do 99 točk srebrno in nad 9» točk zlato medaljo. Pred naš velenjski zbor so se uvrstili samo mladinski zbor Maribor, ki ga štejejo za najboljšega te vrste v državi in je že na festivalu pred dvema letoma dosegel prvo mesto. Ta je zdaj prejel zlato medaljo (97,2 točki) Zlato medaljo z 91 točkami je še osvojil zbor osnovne šole »Kole Nedelkovski« iz Skopja. Pred Velenjem ja zatem bil le še itior osnovne šole »Kole Kanin-ski« iz Bitole s srebrno medaljo in 85,4 točkami. Razen velenjskega zbora sta v tej skupini osvojila bronasti medalji še zbora iz Slovenj Gradca in iz Sabca. Vendar sta ta dva os- vojila manj točk od našega zbora in sicer prvi 81 točk drugi pa 80,4 Pribiti je treba, da v nobeni drugi skupini ni bilo podeljenih toliko medalj, kar je samo znak v kako hudi konkurenci so se znašli in dobro odrezali naši. O pomembnosti uspeha velenjskih pevcev priča tudi to, - da so vsi zamejski strokovni spremljevalci dali o festivalu v celoti in o kakovostni ravni zborov na njem izredno laskave ocene. Večinoma so bili mnenja,^ da je jugoslovansko mladinsko zborovsko petje najmanj na kakovostni ravni zborov iz drugih evropskih držav, če jo že ne presega. V tej zvezi smo dolžni posebno priznanje voditeljici zbora Roži Veber, ki je s svojimi sposobnostmi privedla zbor do tega uspeha. Lahko smo ponosni, da je v velenjski občini izoblikovala mladinski pevski zbor na mednarodni kakovostni ravni. Dodatno priznanje je naš zbor doživel še s tem, da je smel peti na zaključni dan festivala na masovnem koncertu in to kar na obeh nastopih. Peli so skupaj z zmagovalnimi Mariborčani in Vi-demčani pri Ptuju in z dvema av-trijskima zboroma po eno avstrij-ko in eno našo narodno pesem Pri tem priča o izvežbanosti zbora tudi to, da so brez težav vzorno lahko sledili drugima dirigentoma — Mariborčanu Rajštru in Avstrijcu Gugerbauerju. Zatem pa so še peli z združenimi celjskimi pevskimi zbori (skupaj 924 pevcev) pod vodstvom Eda Goršiča. Tudi za te nastope so bili strokovnjaki mnenja, da so bili na evropski ravni. Omeniti še velja, da je zbor pel v lepih enotnih oblačilih z značko svojega pokrovitelja na prsih — z emblemom domače tovarne Gorenje. V soboto, 31. maja pa je naš zbor koncertiral v domu kulture z deškim zborom vzgojne ustanove iz Graza. Oba zbora sta na koncu zapela skupaj po eno slovensko in avtrijsko narodno pesem. jk SAŠA ZAJC JE OBISKALA VELENJE »Bolj mi je všeč vaša skromnost kot lepota«, je dejal miss Evrope generalni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Ivan Atelšek Berite posebno reportažo na 4. strani razstava celjskih likovnih amaterjev v šoštanju Prejšnji petek so v Napotni-kovi galeriji otvorili razstavo celjskih likovnih amaterjev, ki je prirejena v počastitev 20-letnice likovne sekcije kul-turnoprosvetnega društva France Prešeren. Pokroviteljica razstave je predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič. Razstava bo odprta do 15. junija letos. Na razstavi v Napotnikovi galeriji razstavljajo svoja de- la Jasna Brdnik, Milena De-reani, Vera Fišer-Pristovšek, Alojz Golež, Zofija Korošec, Emil Mareš, Tereza Okdrn, Adolf Mljač, Štefka Papič, Vinko Podjed, Anton Pratne-mer, Vika Sekulič, Marjeta Steinfelser, Ljubica Sčuka-Savernik, Anta Trobej, Branko Wudler in Rezka Vuzem. Amaterska likovna sekcija pri kulturno prosvetnem društvu France Prešeren iz Celja je v preteklih dvajsetih letih pripravila 41 razstav doma in na tujem. NASADE IN DREVJE UNIČUJEJO Mladi pevci z osnovne šole »Miha Pintar—Toledo« pred javnim nastopom na Muzejskem trgu v Celju. Zbor je na mladinskem pevskem festivalu osvojil bronasto medaljo Pred nedavnim so neznani objestneži na zelcnici pri spomeniku NOB in zelenici pri malem mostu v Šoštanju potrgali in uničili precej cvetočih tulipanov. V nedeljo, 18. maja zvečer pa je zagrešil mladi fant S. P. iz Velenja vandalsko dejanje, ko je pri bencinski črpalki ob Kajuhovi cesti v Šoštanju zlomil lepo brezovo drevo in olupil skorjo z dveh kanadskih javorov. Delavec postaje milice ga je zalotil in ga kaznoval z man-daln kaznijo 20 dinarjev. Krajevna skupnost šoštanj pa jc objestnežu poslala račun za povzročeno škodo na drevesih v znesku 400 dinarjev, kar pa še vedno ne bo odtehtalo uničenih dreves. Krajevna skupnost šoštanj naproša vse prebivalce, da takšno početje preprečujejo in povzročitelje prijavijo. M. V. 0rvestil0 bralcem Tiskarna Celjskega tiska, v kateri tiskajo naš časnik, nas je obvestila, da zaradi remontnih del v strojni stavnici ne bodo mogli v juniju dvakrat izdati Šaleškega rudarja. Zato smo v našem uredništvu primo-rani, da izpustimo številko, ki bi morala iziti 20. junija. Naslednjo številko bomo zaradi tega izdali 2. julija, pred dnevom rudarjev in dnevom borca. Takrat bomo izdali časnik v povečanem obsegu, zraven pa bo tudi priloga Mladega rudarja. Cenjene bralce prosimo, da sprejmejo z razumevanjem naše neljubo sporočilo. Uredništvo šaleškega rudarja V ŠENTILJU MARSIKAJ NOVEGA Kdo bi mogel našteti in verodostojno zabeležiti vse prostovoljne ure, ki so jih Velenjčani opravili pri povojni graditvi njihovega mesta - Sicer pa številke še vedno manj povedo kot s prostovoljnim delom urejena otroška igrišča, zelenice, cvetlični park, regulirana Paka, zgrajeno športno igrišče in poti gali, saj so naši ljudje pred leti prispevali za velenjsko šolo in zdravstveni dom več sto ku-bikov lesa. Ne rečemo, da v bodoče ne bomo sodelovali pri skupnih akcijah,« je povedal predsednik krajevnega odbora SDZL Stane Šuk. Za gradnjo ceste proti Šentilju pa se zavzemajo tudi prebivalci« v Podkraju, Kavčah in v naseljih za gradom. Povsod vlada velika pripravljenost. Nova asfaltirana cesta bo 5 metrov široka in bo veljala okrog milijon dinai'jev. Cestno podjetje iz Celja jo bo zgradilo do oktobra, v Šentilju pa pričakujejo, da bodo odborniki soglašali z njihovim predlogom in določili njihov kraj za praznovanje občinskega praznika. Vegradov delovodja Franc Rcdnak bodo poslopje do predvidenega roka zgradili. Letos, ko se je okrepilo gospodarstvo v velenjski občini, pa se spet kažejo večje možnosti, da uredimo nekatere objekte družbenega značaja. Občani na zborih volivcev negodujejo nad raznimi pomanjkljivostmi in izražajo svojo pripravljenost, da bi jih uredili z lastnim denarnim prispevkom in skupnimi močmi. Voljo občanov je treba organizirano podpreti in vse akcije tudi usklajeno voditi. Podpredsednik skupščine občine Velenje Drago Tratnik je v zvezi s tem dejal, da bodo podpirali vsako pobudo občanov in pripomogli, da bi slej ko prej v vsej občini uredili komunalne pomanjkljivosti. Vse kaže, da smo v naših krajih spet začeli oživljati prostovoljne delovne akcije. Poročali smo že, da so uslužbenci občinskih upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij s prostovoljnim delom uredili zelenice okrog občinske upravne zgradbe. Prostovoljno so v preteklih dneh delali tudi gimnazijci. Zdaj pa v Velenju pripravljajo večjo delovno akcijo na odseku ceste iz Velenja proti Šentilju, s katero bodo začeli okrog 20. junija. Svojo pripravljenost so že izrazili delovni kolektivi Stix, Chommetal, Gorenje in rudarski šolski center. NAŠ KRAJ JE ČUDOVIT ZA NEDELJSKE IZLETE Takšnega mnenja je gostilničar Jože Pirh, ki že tretje desetletje prebiva v Šentilju. V hiši pa so imeli gostilno že od nekdaj. »Šentilj je z okolico čudovit za nedeljske izlete,« je pripovedoval. »Zdaj ko bomo v kraj dobili asfaltirano cesto, pričakujem večji obisk ljudi iz mest. Seveda se sam kot gostilničar dobro zavedam, da bom moral v gostilni nuditi izletnikom več kot imajo sedaj na voljo.« Gostilničar Jože Pirh že načrtuje kaj vse bo uredil, da bi njegovo gostilno obiskalo čim več ljudi. Zlasti se bo skušal izkazati z domačimi specia-litetami, kolinami in pristnim vinom. Na tem kraju so začeli v Šentilju graditi novo šolsko poslopje. Stara šola (v ozadju) je povsem neprimerna za poučevanje ZA STOPETDESET LETNICO NOVA ŠOLA Stane Suk, ki je upravitelj podružnične šole, je postregel s podatkom, da so ustanovili šolo v Šentilju že pred 150 leti. V zdajšnji šoli, ki je bila nekoč rezidenca ljubljanskih škofov, pa poučujejo že od leta 1892. Šolsko poslopje je staro in v zelo slabem stanju. »Tudi tu so domačini dali pobudo,« je dejal Pane Semečnik, pomočnik ravnatelja centralne šole v Velenju. »Vodstvo naše šole je z zadovoljstvom sprejelo pripravljenost Šentiljčanov. Svojo voljo pa je pokazala še občina in zdaj so Vegradovi delavci že začeli graditi novo šolo.« Za šolo bodo domačini prispevali 135 kubikov lesa, zbrali pa so že 8.000 dinarjev. Prostovoljno bodo uredili šolsko igrišče in okolje nove šole. Naložba bo veljala 450 tisoč dinarjev. Nekaj potrebnega denarja bodo dobili tudi od prodanega starega šolskega poslopja. Stane Suk, ki vodi posebni gradbeni odbor je dejal: »V novi šolski zgradbi bodo dve učilnici, mlečna kuhinja, stanovanje in drugi pomožni prostori. V poslopju ne bo telovadnice, ker bomo za šolsko telovadbo uporabljali dvorano prosvetnega doma in jo tudi ogrevali s toplo vodo.« Dolgoletna želja tamkajšnjih prebivalcev se bo uresničila. Za občinski praznik bo kraj dobil novo šolo. Kot je povedal VODOVOD IN ELEKTRIFIKACIJA »2e lani smo začeli obnavljati električno omrežje. Izkopali smo jame in postavili 200 drogov,« je pripovedoval Stane Tajnšek. Precej denarja so zbrali tudi za nov transformator. To pa še ni vse. Pred leti je trinajst gospodinjstev zgradilo v svoje domove vodovod. Letos želi vodovod še 17 družin v Spodnjih Arnačah. Sami bodo morali zbrati potrebnih 65.000 dinarjev, računajo pa tudi, da bo nekaj potrebnega denarja za vodovod primaknila še občina in velenjski rudnik. Seveda bodo sami naredili tista dela, ki jih bodo zmogli. POBUDA ŠENTILJCANOV Prejšnji teden so občani iz šentiljskega področja na zborih volivcev sklenili, da bi radi po svojih močeh pomagali pri asfaltiranju ceste III. reda od Velenja do križišča proti Šentilju. Takoj so začeli z zbiranjem prispevkov in so v prvih dneh v Arnačah in Lazah zbrali že 14.000 dinarjev, v Silovi in LoZ-nici pa bodo šele začeli zbirati obveze. Vaščani prispevajo različne zneske, največ od 200 do 300 dinai-jev. Gostilničar in živinorejec Jože Pirh bo sam prispeval 3.000 dinarjev, znani sadjar Anton Jelen pa 800 dinarjev. V Lazah bodo po 300 dinarjev dali Ivan Pustinek, Alojz in Franc Ocepek. Predsednik krajevne skupnosti Stane Tajnšek je povedal, da so ljudje zelo navdušeni in bodo prihajali tudi na prostovljno delo. »V Šentilju pričakujemo, da nam bodo Velenjčani poma- STANE ŠUK, vodja podružnične šole in pred- Gostilničar JOŽE PIRII bo za cesto prispeval sednik Krajevnega odbora SZDL 4.000 dinarjev / Ljudje iz vseh štirih zašel- jo (v hlevu ima 23 glav živine), urejevanje skupnih potreb. Za- kov hodijo na delo v nižino, drugi pa redijo perutnino in to je resnično naša skupna Veliko pa se jih preživlja s tudi že pridelujejo povrtnino. dolžnost, da njihovo težnjo po kmetijstvom, saj je tod okrog V Šentilju je letos marsikaj napredku podpremo in skupaj 40 večjih kmetov. Kmetijska novega. Ljudje se zbirajo na z ljudmi iz teh krajev pomaga- gospodarstva so dobro oprem- sestankih in vneto razpravlja- mo s prostovoljnim delom pri ljena z malo mehanizacijo, jo. Nekdo nam je povedal, da gradnji ceste iz Velenja proti slabše pa je s traktorji, katere sestanki zdaj niso več suhopar- Šentilju. imajo le štirje kmetje. «»• Povsod se kaže smisel za Lj. Naraks V zaselkih Arnače, Laze, Si- lova in Ložnica se močno odru- { * ' iBfjPPf • 9fl ža bližina novega Velenja. J.^ . Kmetje svoje proizvode prila- HBMHkL', . gajajo potrebam ljudi v mestu. ^^^^^J^^pfe „ , ^S^ f®*8* p|JJ||J|l| Nekateri so se že povsem spe- *» * m »1 r „ g|f ciahzirali. Kmet Jelen se baw "m * ' s sadjarstvom, Pirh z živinore- <> *> VH& * KJE JE ŠENTILJ? Ozirali smo se po hišnih tablicah in nikjer ni pisalo Šentilj. Našo radovednost so ute-šili domačini in razložili, da dejansko ni hiše, na kateri bi pisalo Šentilj. Torej, Šentilja sploh ni! Dejansko obsegajo območje Šentilja zaselki Arnače, Silova, Ložnica in Laze — vsi skupaj pa tvorijo Šentilj, kjer prebiva okrog 800 ljudi. Lahko bi rekli, da je središče vseh teh zaselkov v Arnačah, kjer je šola, trgovina, prosvetni dom, Pirhova gostilna in cerkev. Vzgojno varstveni zavod Velenje obvešča starše Vegradov delovodja FRANC REDNAK, je povedal, da bodo do roka zgradili novo šolo v Šentilju da bo vpisovanje predšolskih otrok v vzgojnovarst-veni zavod Velenje poteka lo takole: 9. 6. 1969 vpisujemo otroke, ki že obiskujejo naš zavod • 10. 6. in 11. 6. 1969 pa vpisujemo nove predšolske otroke v starosti od 2-7 let. Vpisovanje bo v prostorih zgornjega in spodnjega zavoda od 8. do 15. ure Vpisnina za nove oskrbovance je 10 din. PANE SEMEČNIK, pomočnik ravnatelja os- STANE TAJNŠEK, predsednik Krajevne skup novne šole Gustava Siliha » nosti Do tega križišča bodo še pred občinskim praznikom asfaltirali cesto Stran 2 ŠALEŠKI RUDAR 6. janij 1969 SPET OŽIVLJENA TRADICIJA PROSTOVOLJNEGA DELA nove naložbe v zapis s seje do sklada za »OLJKI« društveno dejavnost OBRTNO GRADBENO IN PROIZVODNO (Nadaljevanje s 1. strani) PODJETJE »OLJKA« V ŠMARTNEM OB PAKI JE V ZADNJEM ČASU ZAČELO Z INVESTICIJAMI, KI BODO PODJETJU ZAGOTOVILE NADALJNJI OBSTOJ Podjetje z razdrobljeno de-, javnostjo je letos osvojilo* dolgoročni razvojni načrt in: postopoma opušča tiste obra-. te, ki so bili cokla razvoja. V »Oljki« se zavedajo, da lahko uspešno razvijajo le dve osnovni dejavnosti: odkopava-nje zelenega tufa in proizvodnjo kosovnega ter hidriranega apna. Potrošniki čedalje bolj sprašujejo po obeh proizvodih, tako da v »Oljki« prodajo vsak dan od 400 do 500 ton tufa. Drži, da je kamen, ki ga cementarne mešajo med svoje proizvode, pridobljen v Gorenju, izredne kakovosti. V »Oljki« pa se tudi trudijo, da ne bi povečali proizvodnih stroškov in so zavoljo tega obdržali nespremenjeno prodajno ceno. Največji odjemalci tufa so cementarne Trbovlje, Podsused, Split, Pula in Umag. »Proizvedene kapacitete tuja pa še vedno ne zadoščajo povpraševanju,« je povedal direktor Stane Prašnikar. »Zato smo morali v gorenjskem kamnolomu izboljšati drobljenje odstreljenega tufa. Pravkar smo montirali novo irobilno napravo zmogljivosti tisoč ton tufa v dveh izmenah. Letno bomo zdaj lahko proizvedli 20.000 ton tufa, to je enkrat več kot sedaj.« Nova drobilna naprava, ki jo je izdelala Trboveljska strojna tovarna, bo nadomestila delo desetih delavcev. Vendar brez dela ne bo nihče, ker jih bodo koristno zaposlili pri drugih opravilih. Kolektiv »Oljka« je moral krepko šte-diti, saj je naložba v novo dro-bilno napravo veljala 800 tisoč dinarjev. Posojilo so najeli le za opremo. Pri tolikšni letni proizvodnji pa bodo sedanje zaloge zele- Vendar jim to ne bo zadostovalo za tako razvejano dejavnost. Občinska skupščina je sprejela in poslala priporočilo vsem delovnim organizacijam, ričel z glasom in naglasom oponašati enega od profesorjev, kar je povzročilo bučen in vsi igralci so ga navdušeno posnemali. Lepo je na vajah, vsi si pomagamo. Ko je igrica pri kraju, dekleta pospravijo lutke, nekatere sceno, druge stole v dvorani in delo je lahko in prijetno. Zdi se, kot da smo en človek, kot da mislimo vsi enako, kot da smo za nekaj bogatejši. Svet ti je ob majhnem pravljičnem svetu lutk, lepši. Mislim, da prav na takšen način nastane vez, da delajo ljudje za isto stvar in da uspejo.« »Pa problemi?« sem jo žalostno pogledala, »težave?« »Imam veliko veselja, premalo pa izkušenj, ki pridejo pač z leti. Težko je voditi ljudi če te vodi samo čut za neko stvar, ne pa znanje, ki bi ga prav tako moral imeti. Problem je torej v mentorstvu, vendar smo optimisti. Pa tudi prof. Vračko nam včasih prav rad priskoči na pomoč.« »In kako so sprejeli lutke ostali dijaki gimnazije?« »V začetku so bile tema za-smeha, vendar pa, tudi takrat, ko so se lutkarjem smejali, mislim, da so v srcu občutili, da delamo za lepo, plemenito stvar in da tu ni ničesar smešnega. V lutkarje počasi prihaja zavest, da so z veliko truda že nekaj dosegli. Ljudje, ki se ukvarjajo z lutkami so dobri in imajo srce.« Šolski zvonec naju je zmotil pri tem prijetnem kramljanju. Stekli sva na prostor, odprli zvezke in z očmi še zadnjič preleteli zadnjo snov. A. P. Uspeh šoštanjskih ribičev V nedeljo je bilo v Šoštanju na igrišču Partizana rajonsko tekmovanje športnih ribičev. Tekmovali so v metu umetne muhe na daljavo in v različne tarče. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Zmagala je ekipa ribiške družine Paka iz Šoštanja (sestavljali so jo ribiči: Rudi Mešič, Oto Kugonič in Marjan Ramšak) in osvojila 1200,25 točk, druga pa je bila ekipa RD Šempeter (Kari Po-lutnik, Tone Cater in Marjan Goršek) s 1188.65 točk. Tudi mladinci iz Šoštanja so bili prvi s 655,30 točk, medtem ko so mladi Velenjčani dosegli 450,10 točk in bili drugi. Rudi Mešič st. je vrgel umetno muho 41,65 m daleč, obte-žilnik pa 56,30 metrov in tako v tekmovanju članov dosegel prvo mesto. Drugi je bil Kari Polutnik (RD Šempeter) in tretji Marjan Ramšak. Najboljši pri mladincih je bil Rudi Mešič ml., drugi Jože Vogler in tretji Franc Kotnik. Pri pionirjih je zmagal Vlado Mešič. Tekmovanje ribičev v Šoštanju je bilo izbirno za sestavo rajonske ekipe, ki bo na republiškem tekmovanju zastopala Zvezo ribiških družinv Celje. Ribiška družina iz Šoštanja bo to nedeljo, 8. junija, priredila v Paški vasi rajonsko tekmovanje v lovu rib s plovcem. pešno opravlja marsikatero proizvodno delo. Potrebna je morda samo priučitev za določeno delo. Razumem, da je v šoli, ki je šele nastala in začela z delom mnogo težav. Vendar vseh ne bi vedno smeli občutiti le učenci. Na naši gimnaziji so težave (poleg povedanih, s katerimi se sam strinjam) tudi z urnikom. Ta je v določeni meri nesistematičen in natrpan. Preveč je vmesnih prostih ur, kar je za nas slabo. Kje so vzroki ne vem. Nekaj jih je prav gotovo zaradi honorarno zaposlenih.« Kratek povzetek razgovora s petimi učenci velenjske gimnazije nismo zapisali zato, da bi zavoljo povedanega in napisanega povzročili v tem srednješolskem zavodu kakršnokoli zmedo, prizadevnost profesorskega kolektiva, učencev in mladinske organizacije pa omaloževali ter prikazali v napačni luči. Bralcem smo hoteli v celotnem reportažnem intervjujskem zapisu prikazati prizadevnost vseh, da bi gimnazijo v Velenju čim prej primerno usposobili. In res je. V teh kratkih štirih letih je velenjska gimnazija opravičila obstoj! L. N. D 0 D Foto-opliško podjetje nun maribor obvešča cenjene potrošnike, da je v VELENJU, Šaleška cesta 22/d, odprlo svojo poslovalnico OPTIKA - FOTO Poslovalnica je odprta vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 12. ure in od 14. do 17,30 ure. • Na zalogi imamo okvirje za očala znanih evropskih proizvajalcev in moderna sončna očala. Izdelujemo očala na podlagi recepta. Popravljamo tudi očala, fotoaparate, daljnoglede, diaprojektorje, kinoprojektorje, mikroskope in druge optiške instrumente. Naša foto služba razvija filme in izdeluje slike v barvni in črnobeli tehniki. Na vašo željo prodajamo fotoopremo in foto material. Naše usluge so kakovostne in cenene. Nudimo tudi strokovne nasvete. OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE! ZLET PIONIRJEV GASILCEV SLOVENIJE V LAŠKEM V VELENJU SE PRIPRAVLJAJO NA JAVNO RAZPRAVO O TE-ZAH »SOCIALISTIČNA ZVEZA DANES« NASI MED ZMAGOVALCI ugotovitve iz tez bodo Kot prva velika proslava stoletnice gasilstva lia Slovenskem je bil 25. maja (za Dan mladosti) v Laškein republiški zlet pionirjev gasilcev, V okviru te velike svečanosti, ki se jo je udeležilo nad 1800 pionirjev gasilcev s svojimi spremljevalci iz vse Slovenije, je bilo tudi veliko tekmovanje gasilskega naraščaja. Tekmovanje na zletu je imelo finalni značaj za prvenstvo Slovenije in so na njem nastopile samo najboljše pionirske gasilske desetine, ki so prej zmagale na predhodnih zborih. Desetina iz Pesja je v skupini mlajših pionirjev osvojila tretje mesto in s tem tudi bronaste medalje. Gasilske pionirje so razporedili v dve tekmovalni skupini: starejše pionirje in mlajše. Mlajši so tekmovali v vedrovki in štafeti z gasilskim ročnikom. Pri vedrovki morajo mali gasilci s polnimi vedri vode steči do ročne brizgalne, jo napolniti z vodo in zatem z dobro odmerjenim curkom zbiti tarčo (konzervno škatlo) nataknjeno na količku. Sodniki pri tem merijo čas. Tisti, ki opisano nalogo najhitreje in najbolj točno opravijo so zmagovalci. Naši iz Pesja so se pri tem tako dobro držali, da so izmed 13 mlajših pionirskih desetin iz vse Slovenije bili tretji najboljši. Tekmovanje v vedrovki ni tako enostavno, kot izgleda površnemu opazovalcu. Voda iz vedra se med dirom lahko razlije, ali pa lahko pljusne po travi namesto v ročno briz-galno, ko morajo nosači bliskovito obstati pri brizgalni. Ce pa v brizgalni ni dovolj vode, je curek za zbijanje tarče lahko prešibak. Razglasitev zmagovalcev po končanem tekmovanju je bila izredno svečana. Med vrsto drugih govornikov je1 s tribune postrojenim pionirskim desetinam (tekmovalne so stale v ospredju, zmagovalne pa tik pred tribuno polno gasilskih veteranov) posebej spregovoril predsednik gasilske zveze Slovenije Metod Ro-tar. Med drugim je tudi dejal: »... Nismo mogli lepše začeti naših proslav stoletnice gasilstva na Slovenskem, kot z vami, ki začenjate novo stoletje. Upravičeno lahko upamo, da bo z vami še uspešnejše ...« Po slavnostnih govorih je sledila podelitev nagrad in medalj zmagovalcem. Naši iz Pesja so po podelitvi stali strumno v vrsti vsak s svojo bronasto kolajno okrog vratu. Da bi jih videli, kako so bili ponosni! Tekmovanje se je zaključilo z mimohodom vseh udeležencev zleta skozi mestece Laško. Na čelu kolone pa so korakale zmagovalne desetine s kolajnami okrog vratu. Prvi v skupini mlajših pionirjev so bili na tem tekmovanju člani desetine iz Slivnice pri Šentjurju, ki so lani osvojili celo državno prvenstvo. Druga je bila desetina iz Predanovcev, tretja pa naša. Dobro so se odrezali, saj jim je bronaste medalje zavidalo mnogo tistih izmed okrog 1800, ki se jih večina ni niti uvrstila v zaključno tekmovanje v Laškem. KONKRETIZIRALI Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji imenoval posebno 9-člansko komisijo, katere naloga je preučiti posamezna vprašanja iz tez »Socialistična zveza danes«, istočasno pa tudi, da konkretizira ugotovitve in jili prilagodi trenutnim prilikam v šaleški dolini. Pionirji iz Pesja so na zletu pionirjev gasilcev Slovenije v Laškem bili tretji najboljši. Po končanem tekmovanju so se postavili v vrsto pred častno tribuno Slavči Oštir, Anton Hriberšek, Franci Stropnik, Ferdo Polak, Drago Glušič, Zdenko Pirnat, Franci Meža, Miran Mihclak in Zdenko Pečko (na sliki od leve proti desni). Močnejši md smrti V vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze v občini Velenje bodo jeseni volilne seje konferenc, na katerih bodo — med drugim — ocenili dosedanje delo organizacij Socialistične zveze in izoblikovali naloge za delo vnaprej. Da bi imele krajevne organizacije SZDL na velenjskem območju zadosti konkretnega gradiva za obravnavo na bližnjih volilnih sejah in za sestavo programov dela krajevnih konferenc SZDL, so se v Velenju odločili za sklic seje občinske konference SZDL, na kateri bodo kar najbolj podrobno spregovorili o nekaterih ugotovitvah in nalogah, ki izhajajo iz, pred časom objavljenih, tez »Socialistična zveza danes«. O tem so v Velenju, sicer načelno, spregovorili že na drugi seji občinske kandidacijske konference, ki je bila v začetku aprila. Na zadnji seji je skušal izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje oceniti priprave na zadnje skupščinske volitve, največ vprašanj oziroma razprave pa je bilo v zvezi z evidentiranjem, vlogo zborov volivcev in kandidacijskih konferenc ter volilnimi pravilniki. V Velenju menijo, da bi bilo treba do prihodnjih skupščinskih volitev dodobra preučiti vlogo zborov volivcev in kandidacijskih konferenc, saj se nekatera opravila oziroma pristojnosti ponavljajo oziroma niso naloge točno določene. V sam proces evidentiranja možnih kandidatov pa bi se moralo v vseh sredinah vključiti kar 'največje število občanov, ne pa samo vodstva organizacij, organov in društev. Dosledno bo treba v prihodnje tudi zagotoviti, da bodo opravljale izbor kandidatov tudi dejansko kandidacijske konference. In še na eno pomanjkljivost so opozorili na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Velenje: z volilnim pravilnikom so bili našteti dokaj obširni in na več mestih preveč načelni kriteriji za izbor kandidatov, v konkretni praksi, to je ob izbiri kandidatov, pa so bili kriteriji premalo upoštevani. V Velenju bodo zdaj pripravili, upoštevaje razpravo in ugotovitve z zadnje seje izvršnega odbora občinske konference SZDL, podrobnejšo oceno zadnjih skupščinskih volitev, ki bo služila na seji občinske konference Socialistične zveze kot osnova za Obravnavo ene od tem iz tez »Socialistična zveza danes«, in sicer »Vloga Socialistične zveze v volilnem sistemu«. Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji, ko je obravnaval priprave za sklic seje občinske konference, imenoval tudi posebno 9-člansko komisijo, katere naloga je, da preuči posamezna vprašanja iz tez »Socialistična zveza danes«, istočasno pa ugotovitve kar najbolj konkretizira in jih prilagodi trenutnim prilikam v šaleški dolini. Tako pripravljeno gradivo naj bi torej bilo prikaz trenutnega stanja ter načrtov za delo v prihodnje. V Velenju bodo preučili v pripravah na sejo občinske konference Socialistične zveze zlasti še naslednja vprašanja iz tez, in to relacije in odnose med Socialistično zvezo in občinsko skupščino, društveno dejavnost, sredstva javnega obveščanja in informiranje občanov ter financiranje Socialistične zveze. Ob obravnavi relacij in odnosov med Socialistično zvezo in občinsko skupščino bodo v Velenju preučili zlasti odnose med krajevnimi organizacijami SZDL in krajevnimi skupnostmi, med sekcijami SZDL in sveti občinske skupščine ter naposled med občinsko konferenco SZDL in občinsko skupščino, predvsem še z namenom, da v prihodnje ne bi prihajalo več do istočasnih in nekoordiniranih razprav o po sameznih vprašanjih, da se podrobneje razmeji politična aktivnost SZDL ter izvršna dejavnost občinske skupščine in njenih organov ter da se tudi zagotovi, da bo občinska skupščina, podobno pa tud vsi drugi njeni organi, dosled no obravnavali predloge in pobude Socialistične zveze. Nedvomno bodo zanimive ugotovitve tudi ob podrobnejši obravnavi društvene dejavnosti. Prav na pobudo občin-; ske konference SZDL je prišlo v Velenju do namenskega zbiranja sredstev za društveno dejavnost skozi občinski proračun in do ustatiovitve posebnega sklada za društveno dejavnost. Prvi uspehi zvezi z urejanjem položaja društvene dejavnosti so doseženi, v prihodnje pa bo treba zagotoviti, da bo v skladu zadosti denarja za financiranje dejavnosti prav vseh društev sekcij in klubov ter da bodo na voljo sredstva tudi za investicije in za vrhunske dosežke, ne pa zgolj za osnovno dejavnost. Hkrati z razglabljanjem nekaterih vprašanjih v zvezi i financiranjem Socialistične zveze bodo skušali izoblikovati v Velenju konkretne predloge kako zagotoviti prihodnje denar za osnovno dejavnost Socialistične zveze Ker pa se je občinska konfe renca SZDL odpovedala članarini v korist krajevnih konferenc SZDL, se pravi, da ostane v celoti vsa pobrana članarina krajevnim konferencam, pa bo treba zagotoviti tudi pregled nad porabo tega denarja. In končno bodo v Velenju preučili še dejavnost sredstev javnega obveščanja ter ocenili informiranje občanov, predvsem s stališča, kako bi v prihodnje zagotovili še boljšo obveščenost, ki je nedvomno eden izmed poglavitnih pogojev, pravzaprav osnova, za odločanje. Pomlad je tisto leto počasi in s težavo lezla iz doline na vrhove. Na mladih bukvah kar ni hotelo brsteti. Izcedno ostra zima je zavrla rast. Slana je vsako jutro srebrila Abidnikov vrh nad Ravnami in Zavodnjami v šaleški dolini. Tudi delo na strmih bregovih ravenjskih njiv je zastajalo. Kmetje so imeli to leto, ki je bilo drugo v času nemške okupacije, dosti opravila, da so počistili gozdove polomljenega drevja. Prišli so v goščavo kamor je le redko stopila človeška noga. Vse je bilo v gozdovih tako kakor včasih. Toda ne vse ... To leto okupacije se je marsikaj spremenilo. Le bistro oko vajeno posek in goščav, stopinj po kolovozih, pomendranega vresja in praproti, je opazovalo čudne spremembe, ki so nastale. V nepristopni goščavi je oko zasledilo ognjišče, pod košatimi smrekami je našlo zavetišče, napravljeno iz smrekovega lubja, ki je bilo napravljeno pred nekaj dnevi, a že opuščeno. V gozdovih je bilo polno skrivnostnih sprememb. Gozd je imel svoje skrivnosti, toda je govoril. Ta govorica je bila le malo komu znana. Tudi Abidnikov vrh je oživel. Dajal je zavetje ljudem, ki so se zatekli vanj. Tem ljudem so hribovci v začetku pravili gošniki. Pozneje pa so se kar nekam nalezli tuje besede — partizani. Bili so zadnji dnevi maja 1942. V gozdovih po vrhovih je bil zjutraj strupen hlad. Partizani šaleške skupine, ki so se v teh dneh nahajali v gozdu na Abidnikovem vrhu, so v teh hladnih jutrih kurili. Dim se je videl s samin. Izdajalec se je hitro našel. Šel je javit na žandarmerijsko postajo v šoštanj. Še isti večer je prišla na pogorje skupina Nemcev. Pri kmetu Kešpanku so se ustavili. Gospodarja so z grožnjami prisilili, da jim je pokazal pot. vanju je v globeli rezko presekal grom ročne granate nočno tišino. Ponovilo se je streljanje. Po drevju so izstrelki lomili vejevje. Nemci so se presenečeni umaknili. Noč ima svojo moč, posebno še v gozdu, ki ga ne poznaš. Vitki, resni partizan se je vrnil k skupini, ki ga je nestrpno čakala. Bil je ves opraskan in raztrgan, toda zadovoljnega obraza. Piše: STANE TERČAK Znočilo se je. Skupina Nemcev je obkolila vrh, kjer so si partizani kuhali večerjo. Partizani so sedeli okoli ognjišča in večerjali. Stražar je Nemce pravočasno opazil. V gozdu je odjeknil, strel. Vnela se je kratka borba. Partizani so se pred nemško premočjo umaknili. Ko so se nedaleč od taborišča zopet zbrali, med njimi je bil tudi ranjeni partizan Jaka, je komandir, mlad, vitek partizan modrih oči in resnega obraza dejal: »Takoj jim moramo vrniti! Tudi v Španiji smo tako fašiste večkrat presenetili. Počakajte, takoj jim bom posvetil!« Vitki partizan je odvil bombo, se prihulil in neslišno izginil v goščavi. Ostali so se v gozclu razvili v strelce. Po kratkem napetem prisluško- l »Pohod! Za menoj!« je ukazal. Kolona je zavila na levo v dolino. Slišalo se je šelestenje in pridušeni vzkliki ranjenega partizana Jake. Ranjeni Jaka je izgubil mnogo krvi. Z vsakim trenutkom je bil slabši. Sam ni mogel več hoditi. Ustavili so se in posvetovali. »Kam?« je bilo vprašanje, ki jim je glodalo v možganih. Hitro so pregledali položaj. »Treba se bo prebiti preko šaleške doline na Paške vrhove do Turinekove domačije,« je dejal komandir — vitki partizan. Vsi so soglašali, da se je treba takoj prebiti iz obroča. Zavili so v gozdove pod vasico Ravne. Luči samin na pogorju so jim bile vodniki v tej noči. Zavili so proti zaselku Gaberke. Tam ob robu gozda je bila Stropnikova do- mačija. Gospodar je bil njihov. Kakor tatovi so se priplazili iz gozda do hiše. Vitki partizan je stopil previdno iz gozdne sence in lahno potrkal s posebnim znakom na okno lesene bajte. Na znak je bajta odgovorila. Okno se je krado-ma odprlo. Za trenutek se je pokazala med okenskim okvirom ženska glava: »Bežite! Moža so danes zvečer Nemci ustrelili.« Okno se je neslišno zaprlo, senca se je pomaknila nazaj v gozd. »Tako. Druge poti ni, še to noč moramo prečkati dolino! Naprej!« je senca tiho zašepe-tala ležečim partizanom. Pot v dolino je bila čedalje nevarnejša. Vitki partizan si je naložil ranjenega Jako na hrbet. Pot jih je peljala naprej proti dolini. Ob robu gozda se je naenkrat vsula toča krogel. V neredu so se umaknili. živci so jim popustili, iz-nenadenje je bilo prehudo. Le vitkega partizana to ni zmotilo. Ostal je priseben, četudi ga je po prvih strelih zaske-lelo kot ogenj v nogi. Vedel je, kaj ta nenadna žgoča bolečina pomeni. Bil je ranjen. Stisnil je zobe, pograbil ranjenega Jako in se umaknil. »Jako ne pustim!« je dahnil. »Popolnoma smo razbiti!« Počasi se je začelo daniti. Paški Kozjak in obrobno hribovji^ je zablestelo v jutranji zarji, ko sta se ranjena partizana stisnila v zavetje šum-ljakovega gospodarskega poslopja ob cesti v Družmirje. Naprej ni bilo več mogoče. Dan bi ju takoj izdal, vsaj četrt ure naj bi bil še jutranji mrak in rešena bi bila. še dobrih petsto metrov in vitki partizan bi prebredel reko Pako z ranjenim Jakom in bila bi na nasprotnem bregu reke. Vzpela bi se na obronke Velikega vrha in bila bi rešena. Partizan Jaka je na Šumlja-kovem kozolcu ležal na slami. Kuhala ga je huda vročina. Njegove razpokane ustnice so šepetale samo eno besedo: »Vode, vode!« Vitki partizan si je obvezal ranjeno nogo in z zaskrbljenimi očmi gledal svojega težko ranjenega tovariša. »Ne smem ga pustiti brez vode. Moram mu olajšati bolečine,« ga je prešinilo. V hipu se je odločil. Skočil je na dvorišče, zajel pri štepihu vode in jo prinesel ranjencu. Privzdignil mu je glavo. Jaka je pil v dolgih, počasnih po-žirkih. Vitkega partizana so zmotili človeški glasovi v bližini hiše. Odložil je posodo, se sklonil k lini in pogledal. Gozdič, cesta, travniki in njive so se že iskrili oprani od jutranje rose v soncu. Nedaleč od hiše je skupina ljudi glasno govorila in kazala proti gospodarskemu poslopju, kjer sta hotela ranjena partizana pre-daniti. Eden iz gruče ljudi je skočil na kolo in se hitro odpeljal proti Šoštanju. Vitkemu se je posvetilo: »Izdaja! Niti trenutka več tukaj. Jaka, naprej morava!« Hitro si je naložil na rame ranjenega Jako in odšel na dvorišče. »Glej, glej!«1 je Vitki pol-slišno dejal. »Voziček! Jaka, korajžo! Z vozičkom bova hitreje • prišla na drugo stran Pake. Ne bo j se, ne pustim te samega.« Ranjenega Jako je naložil na voziček in ga odpeljal kar prek polja proti cesti, ki je peljala pod železniškim mostom. Tam je tekla Paka. Ob robu reke se je pričenjal gozd. Vitki partizan je srečno pripeljal ranjenega Jako do železniškega mostu. Tu si ga je naložil na ramena in zagazil v vodo. ' Na cesti so se zaslišali glasovi: »Halt!« Trenutek nato se je zaslišalo streljanje. Svin-čenke so se idile in jima prasketale mimo ušes. Vitki partizan se za streljanje ni menil. Pognal se je z ranjenim Jakom v vodo in jo prebredel. Moči so ga zapustile, ni mogel več. Ranjenega Jako je položil na hrastov štor, ki je na robu reke molel iz vode. Pokril ga je z dračjem. Iz žepa je potegnil revolver. Za trenutek se je pokazala izza roba Obrežja reke vsa njegova postava. Trenutek je zadostoval. Toča krogel se je usula nanj. Vitki partizan je omahnil kakor pokošen. Dobro merjen strel ga je zadel v tilnik. Nemci so prebredli vodo in se zbrali okoli mrtvega partizana. Koga so ustrelili niso vedeli... Tega vitkega fanta, ki se ni nikdar bal smrti in je bil močnejši od nje, so v španski državljanski- vojni imenovali Toledo. To ime mu je ostalo tudi v partizanih. Mati ga je doma klicala za Miho. To sončno jutro je v Prelo-gah pri Šoštanju omahnil smrt, ko je reševal smrtno ranjenega tovariša, špansl' borec, narodni heroj, učitelj Miha Pintar-Toledo... šport šport šport PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL Na stadionu ob jezeru se je zbralo več kot 170 tekmovalcev ter se pomerilo v šestih atletskih panogah. Tekmovanje je" priredila komisija a šolska športna društva pri občinski zvezi za telesno kulturo Velenje, tekmovanje pa je izvedel atletski klub Velenje. V ekipni uvrstitvi so se najbolj Ukazali učenci in učenke osnovne Me Miha Pintar — Toledo, ki so osvojili v obeh konkurencah prvo nesto ter prejeli pokal občinske :veze za telesno kulturo. T Med posameznicami so 'se pri utenkah izkazale Zinka Sever v leku na 60 m, Irena Topolšek v ;eku na 300 m in Majda Pesjak v skoku v višino. Pri učencih pa so dobre rezultate dosegli Miran Krevselj v teku na 60 m. Vlado Goršič v teku na 400 m, Vili Jelen v skoku v daljavo in Dani Go-steoenik v metu krogle. Rezultati-učenke Tek 60 m I Zinka Sever, Mi;P Velenje 8,7 1 Majda Vajthavzer, MPT Velenje 9,00 I. Zdenka Miklavžina, GS Velenje 1,3 t. Metka Smidhofer, GS Velenje M 5. Sonja Luskovec, KD Šoštanj 9,5 S. Olga Delopst, MPT Velenje 9,3 ; Dobovičnik, BR Šoštanj 9,6 t Alenka Svarc, BR Šoštanj 9,7 9 Franja Kolenc, GS Velenje 9,7 10. Antonija Jelenko GS Velenje 9,7 1. 4^9 8. 4.11 3. 4.12 4 5. 6. 1. B. I. M. 3. Drago Rajh, GS Velenje 62,0 4. Zvone Zižar, GS Velenje 62,0 5. Stane Tajnik, BR Šoštanj 64,0 6. Boris Sramel, BR Šoštanj 64,0 7. Jože Totoik, KD Šoštanj 64,0 8. Boris Vrečar, GS Velenje 64,1 9. Štefan Hrastnik, MPT Velenje 65,4 10. Edi Hojan, GS Velenje 65,8. Skok v daljavo Vili Jelen, GS Velenje 5,35 Boris Zaje, GS Velenje 4,89 Franc Volk, MPT Velenje 4,79 Marko Stropnik, KD Šoštanj Jože Ocepek, MPT Velenje 4,00 Tone Rozman, BR Šoštanj 4,46 Veljko Vuga, BR Šoštanj 4,43 Anton Brvar, Šmartno ob Pa-,41 Franc Orešnik, Šmartno ob Pa- 1. 2. 3. 4. 4,71 5. 6. 7. 8. ki 4 9. ki 3 Tek 300 m 1. Irena Topolšek, MPT Velenje 45,5 !. Marta Grašič Šmartno ob Paki 47.5 J. Nataša Dermol GS Velenje 48,0 4. Martina Bremert GS Velenje 50,0 j. Vida Ježovnik, MPT Velenje 50.6 t. Marjana Brkovšek MPT Velenje 50,8 7. Dragica Arlič GS Velenje 51.5 t. Romana Vrabič, MPT Velenje 52,0 I. Jožica Ferk, Šoštanj 52,3 II. Ivica Ostrum MPT Velenje 52,4 Skok v daljavo Alenka Camlek, GS Velenj'e Minka Zeva,rt, MPT Velenje Jana Cinkole, MPT Velenje Ježovnik, Šmartno ob Paki 4,04 Kumer, Šmartno ob paki 3,97 Heda Novak, KD Šoštanj 3,75 Vrabič, GS Velenje 3,74 Baša, BR Šoštanj 3,68 Anica Rančan, KD Šoštanj 3,62 Požgane, BR Šoštanj 3,54 Skok v višino 1. Majda Pesjak, GS Velenje 1,30 2.-3. Cvetka Smon, MPT Velenje M 2.-3. Darka Jan, IVtPT Velenje 1,20 4. Erika Lakner, Šmartno ob Paki 1,20 "15.-6. Marija Kovačič, GS Velen je 1.15 0.-6. Alenka Hanžič, Šmartno ob Paki 1,15 1. Kokot (A), BR Šoštanj 1,15 3. Kokot (B), BR Šoštanj 1,15 9. Matilda Škruba, KD Šoštanj 1,10 10. Vlad k a Novinšek, KD Šoštanj 1,95. Met krogle 1. Jakob, MPT Velenje 9,68 2. Irena Svener, GS Velenje 8,52 3. Koren, MPT Velenje 8,29 4. Rajšter, BR Šoštanj 8,23 i. Jegovnik, BR Šoštanj 8,19 6. Milena Sevčnikar, KD Šoštanj 1.11 i. Gorjup, BR Šoštanj 7,89 i. Meh. BR Šoštanj 7,88 9. Milena Konačnik, Šmartno o'o Paki 1,85 10. Cveta Plaznik, Šmartno ob Pajki 7,84. Štafeta 4 X 60 m 1. Miha Pintar Toledo, Velenje 54,0 2. Karel Destovnik Kajuh, Šo-itanj 34,6 3. Gustav Šilih, Velenje 36,6 I Biba Ročk, Šoštanj 37,8 Vrstni red ekip učenk: 1.09n. šola Miha Pintar Toledo Veienje 4926 točk !. osn. šola Gustava šiliha, Velenje 3843 točk ). osn. šola Karla Destovnika Kalita, Šoštanj 3265 točk 4 osn. šola Bibe Ročka Šoštanj | 2818 točk i. osn. šola Jožeta Letonje-Kme-I la, Šmartno ob Paki 2407 točk. REZULTATI — UČENCI Tek 60 m 1. Miran Krevselj, MPT Velenje l.t !. Andrej Ovčjak, KD Šoštanj 8,2 1. Milan Dolinar, MPT Velenje ti 4.-5. Miran Gmajner, KD Šoštanj •j 4.-5. Sešelj, GS Velenje 8,5 I. Ivan Pajenk, GS Velenje 8,7 l Kumer Andrej, BR Šoštanj 8,8 8.-9. Jože Meh, BR Šoštanj 8,9 1.-9. Peter Podgoršek, Šmartno nt Paki 8,9 14. Peter Ažman, Šmartno ob Paki 9,0. Tek 400 m 1. Vlado Goršič, MPT Velenje | 3.9 !. Jurij Martinšek, MPT Velenje BORBA ZA DBllGO MESTO Prvenstvo v SCNL se počasi bliža koncu. Velenjčani se trenutno še držijo na drugem mestu, vendar le za točko pred tretje uvrščenim Celulozarjem. V zadnjih kolih pa bo tudi borba za drugo mesto odločena. V dvajsetem kolu so Velenjčani igrali neodločno z Žalcem 1:1. Šmarčani so gostovali v Mariboru in prejeli kar 11 golov. ŽALEC : VELENJE 1:1 (0:1) Proslavljen napad Velenjča-nov iz prejšnje nedelje je tokrat povsem odpovedal. Vseh 90 minut niso dosegli zadetka. Točko so jim »podarili-« doma- stanjšek, Lipar, Kuret, Hanže- čini, ko so dosegli avtogol in s tem vodstvo gostov. V nadalje- BRANIK : ŠMARTNO 11:0 (5:0) Lestvica po 20. kolu: Met krogle 1. Dani Gostečnik, KD Šoštanj 12,17 2. Emil Tamše, KD Šoštanj 11,28 3. Franc Ravlen, BR Šoštanj 10,85 4. Ivan Britovšek, MPT Velenje 10,55 5. Vlado Razgoršek, MPT Velenje 10,26 6. Branko Praznik, BR Šoštanj 9,71 7. Koren, GS Velenje 9,69 8. Ajnik, GS Velenje 9,34 9. Podkoritnik, Šmartno ob Paki 8,93 10. Sešelj, Šmartno ob Paki 7,20. Skok v višino 1. Anton Stepic, KD Šoštanj 1,40 2. Oto Blatnik, MPT Velenje 1,40 3. Boris Firšt, BR Šoštanj 1,35 4. Roman Melanšek, BR • Šoštanj 1,35 5. Drago Ribič, MPT Velenje 1,33 6. Ivko Podgoršek, Šmartno ob Paki 1,30 7. Stainko Foršner, KD Šoštanj 1,25 s Jože Verbič, Šmartno ob Paki 1,25 9. Slavko Kopitar, GŠ Velenje 10. Miran Kešmer, GŠ Velenje 1,10. Štafeta 4 X 60 m 1. Miha Pintar Toledo, Velenje 31,4 2. Karel Destovnik Kajuh, Šoštanj 31,8 3. Gustav Šilih. Velenje 32,8 4. Biba Ročk, Šoštanj 33,7 5. Jože Letonja-Kmet, Smactno ob Paki 35,1 Vrstni red ekip učencev: 1. osn. šola Miha Pintar Toledo, Velenje 9698 točk 2. osn šala Gustava Šiliha Velenje 7850 tačk 3. osn. šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj 7609 točk 4. osn. šola Bibe Ročka, Šoštanj 6459 točk 5. osn. šola Jožeta Letonje-Kme-ta, Šmartno ob Paki 5324 točk. Najboljši posamezniki in ekipni zmagovalec osnovna šola Miha Pintar Toledo so nastopili na področnem prvenstvu osnovnih šol v Celju in dosegli — učenke ekipno 2. mesto, učenci pa 3. mesto. PRVI NASTOP OBETAJOČ Novo ustanovljeni ženski rokometni klub »Gorenje« je imel prvo tekmovalno preizkušnjo. Mlade igralke, ki že nekaj časa marljivo vadijo, so nastopile na II. majskem turnirju v Hrastniku. Pomerile so se z najboljšimi slovenskimi ekipami. Kljub tekmovalni neizkušenosti so se dobro zoper-stavile svojim nasprotnicam. Rezultati: Slovan : Gorenje 12:6 (7:3) Brežice : Gorenje 6:4 (3:2) Hrastnik : Gorenje 10:8 (4:5) Na turnirju so zavzele zadnje mesto. Lahko pa se pohvalijo, da so imele najboljšo vra-tarko. Po mnenju strokovnjakov, se bodo lahko kmalu merile v družbi najboljših slovenskih klubov. Šoštanj prvi V odločilnem srečanju za naslov prvaka štajerske rokometne lige so Soštanjčani premagali resnega konkurenta Mursko Soboto z rezultatom 22:13 (9:5), in si v jeseni zagotovili nastop med najboljšimi slovenskimi klubi v prvi slovenski ligi. Za Šoštanjčane so nastopili: Kokot, Kac Štefan, Kac Roman, Kumperle, Hajsek, Va-Hribernik, Požun in Klemen-čič. Smarčani so doživeli težak poraz z Branikom, ki je izkoristil malodušje nezanesljivega vratarja Kolška. Pa tudi ostala obrambna vrsta je bila slaba. Napadalci so si vsak po svoje prizadevali doseči vsaj častni gol. Šmartno: F. Kolšek, Berdnik, V. Kolšek, Pokleka (Prašnikar), Podgoršek, Drev, Polak, Hoh-njec, Tajnik, Pokorni, Hliš. Rezultati ostalih srečanj: Celulozar : Drava 4:1 (3:1) Fužinar : Bakovci 3:0 (2:0) Steklar : Osankarica 1:1 (0:0) Rače : Sever 0:3 (0:0) Drava 20 15 3 2 60:16 33 Velenje 20 10 7 3 49:21 27 Celulozar 20 12 2 6 53:39 26 Branik 20 9 5 6 53:33 23 Fužinar 20 10 2 8 65:45 22 Steklar 20 7 5 8 48:52 19 Sever 20 7 4 9 36:32 18 Šmartno 20 6 6 8 42:35 18 Osan- karica 20 7 4 9 30:42 18 Rače 20 5 5 10 38:63 15 Bakovci 20 5 2 13 27:47 12 Žalec 20 3 3 14 22:75 9 Košarkarji Elektre so v zadnjih treh kolih bili vselej uspešni. Te pomembne zmage pa so jih uvrstile med vo-dečo trojico. Na zadnji tekmi proti Ljubljani so pokazali zelo dobro igro in z nekaj odličnimi akcijami premagali Ljubljančane z rezultatom 83:79 (41:38). V tem srečanju Zaplet na začetku tekmovanja Že v začetku tekmovanja II. republiške lige v košarki, je žal prišlo do zapletov, ki so jih povzročili zapisnikarji, časomerilci in sodniki. Velenjčani so v II. kolu na svojem igrišču premagali ekipo KONUSA z rezultatom 64:59 (28:21), vendar so gostje vložili utemeljen protest zaradi neresnosti zapisnikarja KREDITNE BANKE CELJE | Vloge sprejemajo: | 1 Kreditna banka Celje - osrednja | enota 1 1 Podružnice: 1 1 Celjska mestna hranilnica Celje, Slo- 1 | venj Gradec, Velenje in Slovenska Bi- p | strica | | Ekspoziture: 1 | Žalec, Mozirje, Šoštanj, Dravograd, | | Prevalje, Radlje ob Dravi, Šentjur pri f 1 Celju, Brezi ee, Laško, Ravne na Ko- | 1 roškem, Slovenske Konjice, Rogaška 1 | Slatina, Šmarje pri Jelšah, Mežica in | | Sevnica ter vse pošte na območju | j Kreditne banke Celje I IVA NEDAVNI LETNI KONFERENCI VELENJSKE OBČINSKE GASILSKE ZVEZE SO OCENILI NJENO IN DELO GASILSKIH DRUŠTEV GASILCI VABIJO E vanju pa so se morali močno potruditi, da so izenačili. Velenje: Keršič, Ramšak, Ko- V OBČINI VELENJE JE DVANAJST TERENSKIH IN DVOJE INDUSTRIJSKIH GASILSKIH DRUŠTEV @ VSA GASILSKA DRUŠTVA SO BILA DELAVNA. kovič, Zlodej, Gojevič, Než-mak, Topčič, Kujan. ELEKTRA MED Ml UHO TROJKO so se posebej izkazali Jerič, ki je dosegel kar 35 košev, Ce-rar in Štefan Kac. Moštvo Elektre nastopa z naslednjimi igralci: De Costa, Jerič, Lukman, Polovšak, Pokleka, Kristan, Koren, Skorn-šek, Cerar, De Costa II in Tajnik. Tehnični vodja ekipe pa je Franc Zakeršnik. Posebej so si prizadevali pri usposabljanju gasilcev. Imeli so tečaje za izprašane gasilce in uspešno so izvajali požarno preventivo, pregledovali razne objekte, da ne govorimo o skrbnem negovanju in čuvanju gasilske opreme, orodja in druge imovine. Gasilska društva v Topolši-ci, Gaberkah, Šentilju in Ša-leku so si nabavila nova vozila. Sicer pa so v minulem letu domala v vsakem društvu dokupili kaj novega. Tu briz-galne, tam cevi, ponekod obleke in drugo prepotrebno orodje, ki ga seveda v društvih nikoli ni preveč. V Ša-leku so lani zgradili nov gasilski dom, letos pa ga bodo dobili tudi šoštanjski gasilci. Gasilci velenjske gasilske zveze so bili tudi zelo aktivni v raznih tekmovanjih, saj so se udeležili celo zveznega v Titovih Užicah. Tekmovali so tudi v Avstriji. Največja težava v vseh društvih pa je vključevanje novih ljudi v gasilske vrste. Število članstva ne narašča, občutno pa je premajhen dotok mladine, pionirjev in žensk. Poprečna starostna doba članstva je zelo visoka. Na območju velenjske občine prav gotovo ni pomanjkanja tehnične inteligence, tudi prosvetnih in MALI OGLASI in časomerilca, ki bosta ob ugodni rešitvi protesta za Konus krivca za izgubljeno srečanje. V tretjem kolu pa so v Velenju igrali košarkarji MTT iz Maribora. Gostje so bili boljši nasprotnik in zasluženo zmagali z rezultatom 81:50 (41:29). Najboljša pri domačih sta bila Cvikl in Mikuš. zdravstvenih delavcev ne manjka. Zal pa med njimi ni takih, ki bi bili pripravljeni okrepiti gasilske vrste, četudi bi bila njihova prisotnost v društvih v veliko pomoč predvsem pri vzgoji mladine in pri strokovnem usposabljanju članstva. Od prosvetnih delavcev je v društvu le en učitelj. Potrebe so takšne, da bi ob dosedanjem osebju potrebovali še najmanj osem višjih gasilskih častnikov, 21 častnikov in 30 podčastnikov. Ce bodo hoteli uspešno izpolniti vse naloge, ki stojijo pred gasilskimi organizacijami, ki imajo pomembno vlogo tudi v obrambnem načrtu naše dežele, potem bo treba nekako poskrbeti za to osebje in ga na raznih tečajih in seminarjih usposobiti za določene naloge. Na nedavnem občnem zboru občinske gasilske zveze v Velenju je zastopnik gasilske zveze Slovenije podelil gasilska odlikovanja zaslužnim članom, in sicer: prvo stopnjo Egidiju Petretiču, drugo stopnjo Stanku Hudalesu in Ivanu Gradniku, tretjo stopnjo pa Ivanu Ojsteršku, Ivanu Rudniku, Mirku Melanšku, Mihaelu Zajcu, Jožetu Silovšku, Antonu Perovcu, Antonu Me-sariču in Pavlu Bunderlu. j ; i M. V. IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllllllllllllillllllllllllllllllllllll.l | Vaši prihranki bodo na varnem, če jih | | boste vložili na hranilno knjižico | PRODAM • Novo ZAKONSKO SPALNICO zaradi selitve prodam. Ogled od 16. do 17. ure. Kaiser, Tomšičeva 26 a, Velenje. 0 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo NSU PRIMA 150. Informacije — Anton Rože j, telovadnica RŠC Velenje. # Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (PEG). Jurak, Tomšičeva 16, Velenje. Hotel PAKA VELENJE I Mednarodni barski program ) Slrip-leas Slrip-leas > Vsak dan razen ponedeljka SUSSI NASTOPA V VELENJSKEM BARU — V nočni lokal hotela Paka je junija prišla spet nova ekipa artistov. Pozornost vzbuja barska plesalka Sussi (na fotografiji), ki zapleše orientalski ples in strip-tease. Poleg nje nastopata še dva plesna para iz Češke, ki izvajata tudi komične točke. — Velenjski bar je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure. OBČINSKO NAGRADO MUZEJU LJUDSKE REVOLUCIJE Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij iz Slovenj Gradca so predlagala občinski skupščini, da naj bi v letošnjem letu, \ko praznujejo narodi Jugoslavije 50-letnico revolucionarnega delavskega gibanja, podelili občinsko nagrado Muzeju ljudske revolucije. Nedvomno ima Muzej največ zaslug za to, da je ostal ohranjen in zapisan velik del bogate zgodovine delavskega gibanja v Mežiški dolini. Odborniki slovenjgraške občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli predlog občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Nedvomno predstavlja občinska nagrada za leto 1969 za Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec veliko vzpodbudo za še uspešnejšo dejavnost pri bogatitvi in spoznavanju zgodovine tega območja. NOVI SODNIKI — POROTNIKI Sodnikom — porotnikom pri občinskem sodišču Slovenj Gradec, ki deluje za območje vseh štirih koroških občin, je .' \ -P V-. V, .< potekla dveletna mandatna doba. Na predlog komisij za volitve in imenovanja občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec je imenovala skupščina občine Slovenj Gradec skupaj 109 novih sodnikov — porotnikov. PRIZADEVANJA ZA NAČRTNO DELO Na zadnji seji je sprejela občinska skupščina Slovenj Gradec okvirni program dela za razdobje junij—december 1969, hkrati pa je določila tudi že predlagatelje obravnav posameznih vprašanj in zadolžila ustrezne strokovne organe za pripravo gradiva. Za sprejem okvirnega delovnega načrta za preostalih sedem mesecev tega leta so se novoizvoljeni odborniki skupščine občine Slovenj Gradec odločili predvsem zategadelj, da pravočasno programirajo obravnavo vseh, vsaj trenutno, najvažnejših vprašanj in nalog, da uskladijo programe dela občinske skupščine z delom svetov, občinske uprave in drugih upravnih služb ter na ta način zagotovijo pravočasno in siste- V Velenju so pred nedavnim spet začeli s prostovoljnim delom. Uslužbenci občinske uprave in družbeno-političnih organizacij so uredili zelenico okoli skupščinske stavbe. Prejšnji teden pa so udarniško delali tudi gimnazijci. — Okrog 20. junija bodo Velenjčani in okoličani začeli z večjo prostovoljno akcijo na cesti proti Šentilju i3) rf HHH , s* r 9 * -,• • sfrj Igfe.^;:^ * . «SSE3 (MriateS.I matično pripravo gradiva za seje občinske skupščine. Tako bo dana tudi možnost, da se že pred sejo občinske skupščine vključi v razprayo o posameznih vprašanjih kar največje število zainteresiranih občanov in institucij. Zdaj si bodo morali podobne delovne načrte izoblikovati tudi vsi sveti občinske skupščine in pa zbor delovnih skupnosti za obravnave na ločenih sejah. PRIZNANJE MLADIM PEVCEM Mladinski pevski zbor iz Slovenj Gradca, ki ga vodi Jože Leskovar, bo prejel S. junija letos posebno priznanje tamkajšnje občinske skupščine, in sicer za večletno uspešno delo in javno nastopanje na številnih prireditvah doma in na tujem. Zbor je pred nedavnim z uspehom gostoval v Gradcu v sosednji Avstriji, te dni pa je sodeloval tudi na Mladinskem festivalu v Celju. TEŽAVE PRI ZAPOSLOVANJU PRIPRAVNIKOV Pripravništvo postaja pri nas element kadrovske politike. Pripomore naj k izboljšanju poklicne in izobrazbene strukture zaposlenih v delovnih organizacijah ter omogoči hitrejše prilagajanje te strukture zahtevam sodobne organizacije dela. V Slovenj Gradcu ugotavljajo, da v posameznih delovnih organizacijah s precejšnjo neresnostjo pristopajo k izvajanju določb zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov oz. sploh k urejanju pripravništva. O tej problematiki sta nedavno tega razpravljala svet za obrt in industrijo občinske skupščine ter občinska skupščina. Le-ta je delovne organizacije opozorila, da morajo dosledno izvajati določbe o sprejemanju pripravnikov in sprejemati tudi pripravnike — ekonomiste in pravnike. Večje delovne organizacije pa naj bi zaposlile več pripravnikov, ki bi jih po končani pripravniški dobi odstopile manjšim delovnim organizacijam. rakete v šmartnim ob paki Večkrat smo že poročali o uspešnem delu naše Ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki. Lani pa so pri društvu začeli še z eno dejavnostjo. Ustanovili so raketno sekcijo, katero z vso požrtvovalnostjo vodi Mirko Modrijan. Ta že nekaj let preučuje raketno tehniko. Plan dela sekcije je precej obširen: spoznavanje raketne tehnike, zgodovine raketar-stva, delovanje in principi raketnih motorjev in temu podobno. Mladi raketarji izdelujejo, sedaj maketo »Apollo 8«, zbirajo literaturo in drugo. Uspešno pa so že lansirali tri rakete. Komet-1 je poletela 21. aprila. Višina je bila sicer majhna, vendar so vse naprave brezhibno delovale, saj se je raketa vrnila z odprtim padalom. Rakete so namreč grajene tako, da se vrnejo na zemljo s padalom. Prvega maja so lansirali dve raketi, vendar se padali nista odprli, a vrnili sta se na zemljo nekaj sto metrov od izstrelišča. Kljub temu so bili raketarji zadovoljni, saj je raketa Ko-met-2 dosegla višino 2000 metrov. Rakete izdelujejo sami in tudi goriva pripravljajo sami, seveda pod nadzorstvom starejših tovarišev. Veliko pozornost posvečajo varnosti pri izdelavi in Iansiranju raket. V klubu mladih raketarjev je včlanjenih dosedaj osem članov, ki pridno delajo. Člani so študentje, dijaki, ključavničarji in drugi. Na vsak start se skrbno pripravljajo in z nestrpnostjo čakajo na rezultate. Delo raketnega kluba pa spremljajo z velikim zanimanjem tudi ostali prebivalci Smartnega. Že prvi start je izzval veliko zanimanje, predvsem pri moških in mladini. Prvega maja je bilo še več ljudi, ki so opazovali start obeh raket. Bili so prav zadovoljni. Seveda se vsakega uspešnega poleta najbolj razveselijo raketarji sami, saj je rezultat skupni uspeh kluba in članstva Ljudske tehnike v šmartnem ob Paki. Z. K. KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto Tehničnega vodje Pogoji za sprejem: Srednja tehniška šola s strokovnim izpitom ter 5 let prakse. Pismene vloge oddajte do 8. junija 1969. Komisija za štipendije pri Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednje ŠTIPENDIJE 1. KADROVSKE ŠTIPENDIJE: — za študij matematike in fizike na PA eno za študij slovenščine in angleščine na PA — eno za violinista na Glasbeni akademiji — eno za razredni pouk — na PA 2. PET (5) ŠTIPENDIJ ZA NADARJENE UČENCE Pravico do te štipendije imajo učenci osnovnih šol in srednjih šol, ki so dosegli odlični ali prav dober učni uspeh in imajo po psihološkem testu pogoje za uspešno nadaljnje šolanje. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo: — otroci socialno šibkih družin, — otroci delavcev in kmetov, — otroci borcev NOV, — otroci staršev, ki živijo v občini Velenje in — učenci, ki so člani ZMS in se odločijo za tisto smer šolanja, ki je v občini potrebna. Prošnje za štipendije naj kandidati vložijo do 25. junija 1969. /hM^ecej — Na Šaleško cesto v Velenju je iz Kidričeve ceste zapeljala s kolesom Vida FORŠNAR iz Velenja, Tomšičeva 11. Čeprav je pripeljala z neprednostne ceste, se ni prepričala, če je ta prosta in je zapeljala pred osebni avtomobil. Voznik avtomobila nesreče ni mogel preprečiti in je kolesarko zadel, sam pa je zapeljal v obcestni jarek. Neprevidna kolesarka vida Foršnar je bila zaradi dobljenih poškodb odpeljana v celjsko bol- — Iz smeri Slovenj Gradca se je proti Velenju peljal z osebnim avtomobilom Ce 253-64 Ivan SEVC-NtKAK iz Velenja, Tomšičeva cesta 29. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo, v nepreglednem ovinku v Paki vozila ni mogel obvladati in je zapeljal pod cesto na travnik. Pri nesreči je bila huje poškodovana voznikova žena, zato so ji morali nuditi pomoč v celjski bolnišnici. Na vozilu pa so ocenili gmotne škode za okrog 6.000 dinarjev. — Inštruktor Alojz MASTNAK iz Velenja, Partizanska 3, je v dopoldanskih urah poučeval Ivano SKRLIN iz Bevč 48 Voziia sta po cesti II. reda od Arje vasi do Velenja. V Velenju na šaleški cesti pa je voznica zapeljala v desno in s sprednjim delom zadela v zemljo. K sreči ni bil nihče po-škodvan. Na vozilu je gmotne škode za 1.500 dinarjev. — Voznik osebnega avtomobila Miroslav JOVAN iz Crnove 25, je 27. aprila ob 22,10 pripeljal iz Šoštanja proti Velenju. V Pesju pa je pred njegovo vozilo nenadoma pritekel Drago ROŽIC iz Pesja 143. Čeprav je voznik Jovan močno zaviral, nesreče ni mogel povspm preprečiti in je neprevidnega pešca zbil po cestišču. Ta je dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. ' — Ko je Stanislava MIKLAVZI-NA iz Velenja, Kidričeva 16, hotela z osebnim avtomobilom speljati pri rudarskem domu na Koroško cesto jc za njo po Kidričevi cesti pripeljal mopedist Janez PONGRAC in se zaletel v leva vrata avtomobila. Do nesreče je prišlo, ker se voznica ni prepričala, če je cesta prosta. Mopedista so morali zaradi dobljenih poškodb odpeljati v bolnišnico. — 26. aprila, nekaj minut pred polnočjo, je z osebnim avtomobilom Branko URŠEJ iz Dovž 11, v Paki zapeljal na levo, se nato prevrnil na streho in z vozilom obstal v jarku Pri nesreči je bila huje poškodovana sopotnica Milena OGRAJENŠEK iz Vclenjaj Kajuhova 2. Pomoč so ji nudili v slovenjegraški bolnišnici. — Osemletni Darko BRIšNIK, ki je 29. maja ob 7,35 pri Velenju stekel čez cesto naravnost pod osebni avtomobil CE 212-75, ki ga je vozil Gorazd NARDIN iz Velenja, je dan po nesreči v celjski bolnišnici zaradi hudih telesnih poškodb umrl. Deček je stekel čez cesto tako nepričakovano, da voznik kljub zaviranju ni več mogel preprečiti nesreče. • PREJŠNJO SREDO JE v . . ., kulturnem domu v Velenju nfki osnovnih sindikalnih or-gostoval Zavod za baletno in ganizacij, vodstvi Socialistične glasbeno izobraževanje — zveze in Zveze komunistov, Srednja glasbena šola iz Ljub- republiškimi poslanci, člani ljane. Na koncertu solistov, ki samoupravnih organov sociai-je bil za abonma in za izven, nega zavarovanja ter pred-so izvajali dela Lipovška, Mo- stavniki društev upokojencev zarta, Webra, Verdija, Gotov- iz Velenja in Šoštanja so na ca in Glinke. seji plenuma OSS Velenje razpravljali o predlogih za iz- • ZA PRAZNIK MLADOSTI polnitev sistema pokojninske-— 25. maja so taborniki odre- ga jn invalidskega zavarova-da Jezerskega zmaja iz Vele- nja. nja razvili društveno zastavo,; na otroškem igrišču pa so pri-\ • PRIPRAVE ZA PRAZNOVA-pravili propagandni tabor. Ob\ NJE 3. julija — dneva sloven-tej priložnosti se je v tabor- [skih rudarjev so v Velenju v niške vrste vpisalo 25 novih polnem teku. Te dni bodo v članov, učencev obeh velen j- \rudniku lignita Velenje ze iz-skih osemletk. — Izvedeli /oblikovali dokončen program smo, da bo pokroviteljstvoiprireditev na čast slovenskih nad taborniškim odredom Je- \rudarjev. „ SINDIKALNE PODRUŽNI-Te TREH velenjskih delovnih »rganizacij, in sicer Crom-_ ZADNJI PONEDELJEK JE ^netal, STIX in ERA, bodo bila v Velenju razširjena seja jpripravile v nedeljo, 16. juni-plenuma občinskega sindikal-/ja, ob velenjskem jezeru že nega sveta. Skupaj s predsed-f tradicionalno tombolo. Ljubi- zerskega zmaja prevzelo podjetje za izdelavo pohištva »STIX« iz Velenja. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina DARKA BRIŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter nam v tragični nesreči kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom in šoli Gustava Šiliha, zlasti pa tovarišici Aniti Valenčak. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, oče, bratec, sestrica ter ostalo sorodstvo tel je iger na srečo čakata dva avtomobila, sicer pa je pripravljenih tudi več sto lepih drugih nagrad. O IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE konference SZDL Velenje bo pripravil javno razpravo o tistem delu predlaganih sprememb v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki zadevajo pokoj"-ninsko zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. # ŽE OD LETA 1946 naprej deluje v Velenju radioamaterski klub. Lani so dejavnost spet poživili in pripravili tudi več tečajev. Velenjski radioamaterji pa bi si zdaj radi uredili predvsem še delavnico, v kateri bi prirejali tudi tečaje oziroma, kjer bi se odvijala njihova organizirana dejavnost. # ŠOŠTANJSKI IN VELENJSKI taborniki se že marljivo pripravljajo na letošnje taborjenje. Taborniki Odreda jezerskega zmaja iz Velenja bodo odšli na letovanje v Mozirje, in sicer 10. julija, taborjenje pa bo veljalo okrog 100 dinarjev. Taborniki Odreda pustega gradu iz Šoštanja pa bodo po vsej verjetnosti tudi letos taborili v Ribnem pri Bledu, in sicer v avgustu, šoštanjski in velenjski taborniki so se dogovorili tudi za izmenjavo dopustnikov. # VELENJČANI RADI POTUJEJO v Trst. Prejšnji mesec je pripravila poslovalnica turističnega in avtobusnega podjetja »Izletnik« kar dva izleta v Trst. mmm • Anton PLESNIK, roj. 1945, vodovodni inštalater iz Velenja, Šlandrova 12 in Frančiška VRŠNAK, roj. 1936, šivilja iz Velenja, Šlandrova c. št. 12; • Anton GROS, roj. 1940, de lavec iz Mislinja št. 97 in Vincencija LEMAHER, roj. 1942, uslužbenka iz Slovenj Gradca, Celjska c. št. 28; • Martin VERBIC, roj. 1947, rudar iz Florjana pri Šoštanju št. 56 in Terezija SLE-MENŠEK, roj. 1943, delav ka iz Belih vod št. 51; 1 • Alojz URLEP, roj. 1944, ključavničar iz Malega vrha št. 5 in Ivanka ŠUM-L JAK, roj. 1946, kmetoval-ka iz Smartnega ob Paki št. 95; • Ivan ROŽIC, roj. 1939, železniški sprevodnik Smartnega ob Paki 123 ... Pavla MANDELC, roj. 1939, delavka iz Rečice ob Paki št. 49; • Franc PRAPROTNIK, roj, 1934, kotlovski čistilec Šoštanja, Cankarjeva 17 „ Marija JELEN, roj. 1939, delovni invalid iz Šoštanja, Cankarjeva 17; • Jože NAHTIGAL, roj. 1944, delavec iz Raven št. 118 in Fani PUNGERTNIK, roj, 1948, delavka iz Raven št, 99/a; • Franc GREGORC, roj. 1942, pismonoša iz Topolšice št. 150 in Ana GORENJC, roj, 1947, delavka iz Topolšice št. 150; • Anton KOLAR, roj. 1943, ključavničar iz Šoštanja, Šlandrova pot št. 6 in Terezija LORGER, roj. 1940, gospodinja iz Kopra, Na-zorjev trg št. 1; • Anton KOREN, roj. 1946, rtidar iz Topolšice št. 114 in Frančiška GLOBACNIK, roj. 1951, gospodinjska pomočnica iz Florjana št. 38; • Alojz PAN, roj. 1949, rudar iz Velenja, Tomšičeva t št. 26 in Nada TAJNIKAR, roj. 1949, trgovska pomočnica iz Velenja, Tomšičeva 26; • Anton RAVNJAK, roj. 1949, delavec iz Velenja, Efen-kova c. št. 38 in Silva KO-STAJNŠEK, roj. 1949, ekonomski tehnik iz Šoštanja, Metleče št. 24. SMRT! — Leopold LAZNIK, kmetovalec iz Bezenškovega Bukovja št. 5, star 68 let; — Štefanija HRIBERSEK, gospodinja iz Raven št. 125, stara 57 let; — Ljudevit STRABIC, upoko jenec iz Huma na Sotli št, 114, star 69 let; — Ana PLEŠNIK, prevžitkari-ca iz Gorenja št. 13, stara 80 let; — Ernest CVAN, upokojenec iz Letuša št. 102, star "" let; — Frančiška LUKNAR, družinska upokojenka iz Gavc št. 45, stara 66 let; — Jožefa NAPOTNIK, uslužbenka, stara 45 let iz Smartnega ob Paki 53; — Pavel ROGEL, kmetovalec iz Velikega vrha št. 24, star 73 let; — Elizabeta MOHORIC, gospodinja iz Pake pri Velenju št. 51, stara 78 let; — Ivan BLAGOTINŠEK, kmetovalec iz Lokovice št. 20, star 37 let; — Terezija KNEZ, gospodinja iz Lovrenca na Pohorju št. 54, stara 75 let; * — Jožefa MEŽA, upokojenka iz šaleka št. 32, stara 65 let; — Ciril ZAGRADIŠNIK, kmetovalec iz Arnač št. 33, star 61 let; — Avgust ŠROT, osebni upokojenec iz Pesja št. 82, star 73 let; — Henrik PRISTOVŠEK, rudarski upokojenec iz Pol gorja št. 30, star 65 let; — Cecilija KOVAČ, družinska upokojenka iz Kav« št, 3, stara 75 let; — Cecilija PRAZNIK, družinska upokojenka iz Pake pri Velenju št. 55, stara 75 let;