PREDLOG PREDLAGATELJA Začasni kolegijski poslovodni organ podjetja Utensilia predlaga delegatom skupščine občine Ljubljana Vič — Rudnik, da poročilo o opravljenem delu od 1. 9. do 31. 12. 1989 obravnavajo in sprejmejo. ZAČASNI KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN UTENSILIE STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA IS podpira prizadevanja ZKPO in na Poročllo o izvaja-nju ukrepa družbenega varstva v družbenem podjetju Utensilia v šestih mesecih nima pripomb. IZVRŠNISVET POROČILO o delu začasnega kolegijskega poslovodnega organa Utensilia, Tovarna tekstilnih potrebščin, p.o, v obdobju 1.9. 1989 do 31.12.1989 1.UVOD V obravnavanem obdobju se je ZKPO srečeval s številnimi problemi, ki izvirajo \z težkega poslovnega položaja Utensilie, obenem pa skušal zagotoviti temelje poslovanja na novih - bolj zdravih osnovah. 2. SPLOŠNA PROBLEMATIKA Težko likvidnostno situacijo, katere poslidice se odražajo na vseh področjih, smo skušali reševati v dogovoru z banko (LB-GB) in drugimi upniki. Kljub pomoči IS Sob Ljubljana Vič-Rudnik, pa pri banki nismo bili deležni nikakršnih olajšav. Banka nam je bila pripravljena nuditi finančno pomoč (prplongacija obveznosti, izvozni krediti, novi krediti) vendar šele po odplačilu zapadlih obveznosti, česar pa seveda brez odprodaje tovarne na Rudniku nismo sposobni. 0 zamrznitvi obveznosti ali o njihovi pretvorbi v vlogo v podjetje nismo bili pripravljeni razmišljati. Tako smo z veliko težavo zagotavljali tekočo likvidnost in poslovali brez blokade do trenutka, ko je zapadla anuiteta za investicijo (15.12) v znesku 17 MRD din. To je povzročilo blokado žiro računa, ki pa smo jo z lastnimi tekočimi prilivi prekinili v prvih dneh januarja. Istočasno smo uspeli izplačati osebni dohodek za december. Postopek odprodaje je v teku. Z interesenti (bolj in manj res-nimi) se dogovarjamo o realizaciji nakupa v različnih oblikah. Čeprav smo želeli zaradi odplačila anuitete vsaj del prodaje realizirati pred potekom leta, pa nam to ni uspelo. Sodimo, da je glavni razlog predvsem v pričakovanju novih ukrepov ekonomske politike, ki so bili ves čas napovedani. Obenem pa morajo poten-cialni kupci razčistiti tudi možnosti opravljanja svoje dejavnosti na dani lokaciji, kar pa ni kratek proces. Glede na to, da smo glavna kratkoročna bremena- anuiteto za investicijo odplačali, smo si pridobili čas in nam s prodajo ni treba hiteti. Načrtujemo, da bi jo realizirali v začetku II. kvartala leta 1990. ^ Z bivšo matično organizacijo DO Avtomontaža smo poravnali medsebojne obveznosti iz poslovnih razmerij. Sporazum o delitvi skupnega premoženja med bivšimi TOZD DO Avtomontaža bo po zagotovilih vodstva DO prjpravljen za podpis v prvem četrtletju leta 1990. Pridobili smo potencialnega soinvestitorja za izgradnjo Poslov-nega centra Grba na zemljišču Utensilie na Pokljukarjevi ulici. Če bodo dogovori uspešni, bomo v začetku 1990 leta pristopli k postopku za njegovor izgradnjo. Iščemo nove proizvodne pro-grame. Nosilni proizvodni program Utensilie bo tudl v bodoče proizvodnja lesnih in kovinskih utensilij. Ob tem pa želimo zaradi popolnejše izkoriščenosti proizvodnih kapacitet oblikovati tudi nove proizvodne program, ki naj bi zaposlili tudi del presežka delovne sile. V teku je izdelava investicijske študije za - po dosedanjih spoznanjih tržno zelo zanimiv proizvod. Pri razvoj-nem projektu sodelujemo še z dvema družbenima podjetjema in zasebniki. V teku so pogovori z italijansko firmo o izdelavi njiho-vega izdelka. Poizkusili smo z razpisom izdelkov za kooperacijo, ki naj bi jih izdelovali delavci, sedaj zaposleni v Utensili. Odziv je bil slab. Prizadevanja v tej smeri bomo nadaljevali. Investicijski projekt rešujemo v dveh smereh: valjarna in lučal-nice. Valjarna je praktično v polnem zagonu, tečejo pa tudi pogovori o sovlaganju za dopolnitev opreme in o oblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo. Projekt lučalnic poskušamo razreševati z reševanjem problematike cen vhodnih materialov in s kompletiranjem asortimana ponudbe. Potrebno bo dodatno investiranje v orodje, kar pa vsekakor sodi razvoj kovinskega programa utensilij. Doseganje svetovne cene, čemur smo se že približali, nam bo omogočilo prodajo v izvoz, s tem pa tudi realizacijo namena investicije. Pripravili smo strategijo poslovanja, ki je v : ¦ - proizvodni program so utensilije ' - izvoz: 2/3 proizvodnje - razvoj popolnega servisa (prodaja, izobraževanje, servisi-ranje) - razvoj kovinskega programa v smeri čim celovitejšega pro-grama utensilij po možnosti pa tudi rezervnih delov za statve (ob sodelovanju večjega proizvajalca statev) - informatizacija poslovnih procesov - ekonomsko utemeljen organizacijski razvoj v smeri organi-zacijskih oblik, ki omogočajo učinkovito kapitalsko upravljanje poslovanja (razne družbe in ustrezne povezave) - razvoj novih poslovnih programov 3. TRŽNA PROBLEMATIKA i ¦ '' Lotili smo se ustvarjanja celostne podobe podjetja, ki temelji na: - kvaliteti ¦ - cenah - intenzivnih stikih s kupci in dobavitelji ' - prilagajanje proizvodnje potrebam trga. ' Obiskali smo 95 odstotkov vseh kupcev v Jugoslaviji. Stopili smo v stik s firmami v tujini, ki trgujejo z utensilijami. Prizade-vamo si odpraviti nezaupanje do Utensilije, ki izvira iz preteklega sodelovanja, kar pa je seveda dolgotrajnejši proces. Večje kupce smo povabili na obisk v Utensilo, kar naj bi se v bodoče dogajalo dvakrat letno. Rezultati so pozitivni: odnosi so boljši, sklenjenih poslov je več, z nekaterimi strankami v smislu ekskluzive. Pripravili in sprejeli smo novo likovno podobo Utensilie (znak, prostpeki, katalogi). Izvoz se povečuje. V zadnjih šestih mesecih (v Utensiliji deluje izovzno uvozni oddelek štiri mesece) smo imeli 1.050.000 $ izvoza (v prvem polletju 1989 750.000 }). Sodimo, da bodo efekti resnejšega dela na tem področju resnično opazni šele v letu 1990. Srbska blokada nam je povzročila določene težave. Ta trg predstavla 20 odstotkov našega domačega trga, polet tega pa nam dolgujejo 500.000.- din. Pričeli smo s podpisovanjem pogodb za leto 1990 . 4. TEHNIČNO TEHNOLOŠKA PROBLEMATIKA Izvedena je bila selitev proizvodnje na lokacijo v industrijski coni Brdo. Fizični obseg proizvodnje smo v zadnjih treh mesecih leta 1989 kljub selitvi in temu, da je bilo določeno število delavcev na izrednem dopustu, povečali za 6 odstotkov glede na pred-hodno tromesečje. Opredelili smo proizvodnji program tako, da smo lahko pričeli z razpisovanjem kooperacijskega dela na domu. 5. ORGANIZACIJSKO KADROVSKA PROBLEMATIKA ^ f o ti Število zaposlenih se je zmanjšalo. .'¦''.>¦ 31.dec. 1988 317 zaposlenih 3O.jan. 1989 316 zaposlenih 31.dec. 1989 287 zaposlenih Zmanjševanje zaposlenih je posledica fluktuacije pa tudi vode-nih disciplinskih postopkov. Osebnih dohodki so se realno za spoznanje dvignili, še vedno pa so precej nizki. Povprečni osebni dohodek junij 1989 (izplačilo 20.7.) 3.260.000 (319,6 DEM), povprečni osebni dohodek december 1989 (izplačilo 11.1.1990) 2.553,80 (354,8 DEM). Pri oblikovanju mase za osebne dohodke somo izhajali iz načela, da masa ne sme presegati 45 odstotkov mesečne realiza-cije, kar še zagotavlja pozitivno tekoče poslovanje in da so izplačila v skladu s pozitivnimi predpisi. Oblikovan je bil nov sistem nagrajevanja, ki zagotavlja ustreznejše nagrajevanje kre-ativnih delavcev, pa tudi možnost upoštevnja pogojev na trgu delovne sile. Pri njegovi realizaciji pa smo v zadnjem času začasno upošte-vali tudi socialne korektive. Opravljeno je bilo konstituiranje podjetja, priglasili pa smo tudi zunanje trgovinsko dejavnost. 6.ZAKLJUČEK V naslednjem obdobju bo tržišče dela na operacionalizaciji strategije v letu 1990 in kvalitetni pripravi zaključnega računaza leta 1989. V naslednjem poročilu bomo lahko predstavili dejanske poslovne rezultate v letu 1989 in realne podatke o premoženju, ki bodo temeljili na inventurah, izvedenih v mesecu decembru, in usklajevanih podatkih o obveznostih in terjatvah. Navajanje kakršnih koli številk bi bilo v tem trenutku, ko še ne poznamo računovodskih predpisov, zgolj ugibanje.