p
m§mmm
M^jopai
iiianlm
MIŠI

m »» ^
LM%
ISHi]
vlJlUiS
Leto IX. Številka 4 (69) Maj 1969 Brezplačen izvod

iafiamsnusEgas
Volivci so odločili
Inž. Miloš Polič in Zdenko Roter poslanca republiške skupščine, Majda Bojc izvoljena za poslanko zvezne skupščine
Odborniki in poslanci, ki smo Jih izvolili 9. in 13. aprila, nas bodo prihodnja Štiri leta zastopali v naših skupščinah: občinski, mestni, republiški In zvezni.
Volitve so bile dobro organizirane, potekale so v redu, volišča so bila lepo urejena. Kl>ub slabemu vremenu je bila udeležba zelo množična. Ljudje so bili še posebej zadovoljni, ker je domala za vsa od-borniška oziroma poslanska mesta kandidiralo po več kandidatov.
Volitev odbornikov v obora delovnih skupnosti občinske im mestne skupščine, ki so bile v sredo 9. aprila v delovnih organizacijah, se je za Bežigradom udeležilo 85,2 odstotkov volivnih upravičencev. Udeležba je zadovoljiva, saj je treba upoštevati, da je za Bežigradom veliko gradbenih in drugih podjetij, katerih delavci so razkropljeni po vsej Jugoslavija in po mnogih deloviščih zunaj meja naše države.
Volitev odbom kov občinskega zb ra občinske skupščine ter mestnega zbora mestne skupščine m volitev poslancev republiškega zbora republiške skupščine družbeno-političnega zbora zvezne skupščine, ki so bile v nede'jo 13. aprila na terenu, se je udeležilo 87,1 odstotkov volivnih upravičencev.
Rezultati so bili naslednji: v voiivni enoti, ki obsega območja krajevnih škupm ;stl »Bežigrad«, »Stadion«, Posavje in Savlje — Kleče Je bilo za volitve poslanca republiškega zbora republiške skupščine vpisan h 15.380 volivcev. Glasovalo je 13.573 volivcev. Kandidati so dobili naslednje število glasov: Stane Koman 5.203 glasov, Slavko Bea: nik 2.407 glasov in inž. Miloš Polič 5.319 glasov; neveljavnih glasovnic je bilo 639. Za poslanca republiškega zbora republiške skupščine .je bil v tej voiivni enoti izvoljen inž.
Miloš Polič, gradbeni inženir, vodja oddelka za ceste v Zavodu za raziskavo materiala.
V voiivni enoti, ki obsega območja krajevnih skupnosti »Boris Kidrič«, Savsko naselje, Tomačevo—Jarše, Črnuče—Nadgo-rtoa, Šentjakob—Podgorica, Beričevo in Dol, je bilo za volitve poslanca republiškega zbora republiške skupščine vpisanih 13.307 volivcev. Glasovalo je 11.416 volivcev. Kandidat Zdenko Rotor, profesor, višji predavatelj na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo je dobil 10.486 glasov in bil s tem izvoljen za poslanca republiškega zibora republiške skupščine;'neveljavnih glasovnic je bilo 930.
Za volitve poslanca družbeno-političnega zbora zvezne skupščine je bilo za Bežigradom vpisanih 28.631 volivcev. Glasovalo je 25.006 volivcev. Kandidata sta dobila naslednje število glasov: Majda Bojc 13.144, Zvonka Hafner 10.177 glasov; 1.685 glasovnic je bilo neveljavnih. Bežigrad voli zvezne po-slance skupaj z občinami Ljulbljana-Center, Ljubijna-Moste, Hrastnik, Litija, Trb vije in Zagorje. V vseh šestih občinah skupaj je Majda Bojc dobila 65.606 glasov, Zvonka Hafner pa 46.826 glasov. Za poslanca druž bemo-polltičnega zbora zvezne skupščine Je bdla torej izvoljena Majda Bojc, predsednica komisije. za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL.
Občinska volivna komisija je razveljavila edinole volitve v voiivni enoti štev. 31 — volišče št. 1 za zbor delovnih skupnosti občinske ta mestne »kupščine. Tam nam reč niso volili študentje Visoke šole za sociologijo, politične vede ta novinarstvo ter Višje upravne Sole. Volitve so p'navili 7. maja.
O volitvah poslancev delovnih zborov republiške ta zvezne skupščine poročamo na 2. strani.
Andrej Kumar
Dne 6. maja 1969 zgodaj zjutraj se je od nas za vedno poslovil, najstarejši komunist našega Posavja, stric Marko. Poslovil se je nepričakovano po kratki a hudi bolezni v 76. letu starosti.
Rojen je bil na Koj-skem v sončnih Brdih. Tu je v mladostnih letih doživljal proteste in stavke goriških delavcev, ki se niso mogli sprijazniti, da so po končani I. svetovni vojni prišli pod oblast italijanske buržuazije. V teh bojih za delavske pravice in hotenja go-riškega ljudstva je popolnoma dozorel in postal član Partije, že leta 1920 je bil delegat na partijskem kongresu v Livornu in nato še v Trstu.
Ko so italijanski fašisti na vsak način hoteli uničiti napredno miselnost delavcev Slovenskega Primorja, ki je padlo pod italijansko oblast, se je moral z mnogimi drugimi komunisti vred umakniti. Znašel se je v Južni Ameriki in se v Argentini takoj povezal s komunistično partijo. Zgodovinski arhiv CK KPS hrani njegovo originalno partijsko izkaznico, ki mu jo je leta 1925’ izdala argentinska Komunistična Partija. Tudi tu je deloval po svojem prepričanju, dokler se ni moral zaradi preganjanja umakniti. Vrnil se je v Brda, si preskrbel ponarejen potni list in leta 1928 z družino prišel k nam na Ježico.
Seveda tudi tu, v novem okolju, ni miroval. Poiskal si je somišljenike ter z njimi že leta 1930 oz. 1931 organiziral prvo partijsko in skojevsko organizacijo na Ježici. Istočasno je v svoji hiši zgradil bunker, v katerem so po-
tem dolga leta tiskali partijsko literaturo.
Ne bi mogli našteti vsega, kar so v takratnih razmerah napravili in pretrpeli ježiški komunisti in skojevci pod vodstvom Andreja Kumarja. Poleg tiskanja literature spada sem prenos literature po vsej Sloveniji, preskr-bovanje prenočišč slovenskim revolucionarjem, ki so živeli v ilegali, ustanavljanje delavskih društev, organiziranje delavskih izletov, shodov, stavk in demonstracij. Vse to kljub nevarnostim, ki jim je pretila s strani buržoazne oblasti, ki je nadnje pošiljala svoje žan-darje. Družina Andreja Kumarja je doživljala tudi po 40 preiskav na leto.
Pionirsko delo Andreja Kumarja ter je-žiških in črnuških predvojnih komunistov, zbranih okrog njega, je iz leta v leto rodila večje zaupanje Posavcev v Komunistično partijo. Po njihovih zaslugah je ljubljansko Posavje dočakalo fašistične okupatorje leta 1941 popolnoma pripravljeno. Med prvimi v Sloveniji so prav na našem Posavju zrasle organizacije Osvobodilne Fronte kot gobe po dežju.
Potem ko je bilo pri nas že vse pripravljeno na upor in se je upor proti fašističnim okupatorjem dejansko že začel, je Marko po nalogu CK KPS odšel s svojo družino širiti in organizirati upor na Primorsko v Brda, kjer so ga domači sprejeli z odprtimi rokami. Tu je deloval use do osvoboditve.
Osvoboditve pa ni dočakala njegova hčerka Danila. Padla je v partizanih. Za svoje revolucionarno delo, svoje

Marko
junaštvo v partizanih je dobila najvišje priznanje. Bila je imenovana za Narodnega heroja. Priznanje borca za svobodo in nov družbeni red pa so prejeli tudi vsi člani družine. Tudi njegova žena Emilija in sin Adrijan so nosilci »Partizanske spomenice 1941«.
Andrej Kumar je po osvoboditvi postal član CK KPS in republiški poslanec. Ni mogoče našteti vsega, vseh funkcij, ki jih je imel, od republike do krajevne skupnosti. Ves čas do nekaj let nazaj, ko so ga pričela stiskati leta in bolezni, je ostal zvest svojim načelom in bil eden najaktivnejših političnih delavcev na Posavju.
Zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj revolucionarnih misli pri nas na Posavju, so se mu Posavci radi oddolžili ob vsaki priliki. Komaj tri tedne bo tega, ko so mu otroci osnovne šole iz Stožic, ki nosi ime njegove hčerke, za njegov 76. rojstni dan priredili prisrčen program, krajevna organizacija ZB pa mu je podarila kip upornika — partizana. Ganjen do solz, je darilo pridružil drugim številnim poklonom in odlikovanjem, ki jih je prejel za svoje revolucionarno delo v korist ljudstva, za svobodo, za socializem.
STANE KOMAN
Občinska skupščina
Prva
seja
Novoizvoljeni odborniki občinske skupščine so se 23. ttprila sestali na prvi seji. Izvolili so predsednika in Podpredsednika občinske skupščine ter predsednika občinskega zbora in zbora de-«>vnih skupnosti ter še man-datno-imunitetni komisiji. Da-11 so tudi svečano Izjavo.
v skupščinskih klopeh je bilo zares veliko novih obra-?°v- Od 69 novoizvoljenih odbornikov jih 51 še nikoli ni z?®topalo svojih volivcev v občinski skupščini. Povprečja starost odbornikov Je o-40 let. Žensk je v skup fCini 6, Po šolski izobrazbi "bata dva odbornika nižjo bi°, 10 je kvalificiranih ali
visokokvalificiranih delavcev, rednjo izobrazbo ima 24 od-?orniiCOV( višjo 7, visoko izo-azbo pa ima 26 odbornikov, anov Zveze komunistov je v NOB Je sodelovalo 24
bdbornikov.
Oj™ seji nove občinske bščme poročamo na 2. str.
Vsem bralcem
čestitamo °b dnevu zmage •n prazniku
Ljubljane
Vodili bodo seje občinske skupščine: predsednik občinskega zbora Tomislav Grgič, predsednik skupščine Karel Kušar in predsednik zbora delovnih skupnosti inž. Andrej Lasič (z leve proti desni)
„Zbor občanov” danes in nikoli več
Pred vami Je zadnja številka našega časopisa, če še niste redni naročniki. Sporočite nam svoj naslov in časopis vam bomo redno pošiljali po pošti.
■ Na zadnji strani je naročilnica. Izrežite jo, prilepite na dopisnico ali nam jo pošljite v pismu;
H Telefonirajte na štev. 312-176 ali 310-567 - in povejte svoj naslov;
Bi Sporočite nam naslove svojcev, ki so pri vojakih ali sorodnikov v tujini, da bomo »Zbor občanov« pošiljali tudi njim.
Novice o Bežigradu za Bežigrajčane Letna naročnina 3 dinarje
»ZBOR OBČANOV«, Parmova 41-1
Pol milijarde din za novo šolo
Za novo osnovno šolo, ki jo bodo letos začeli graditi ob Tolstojevi ulici, blizu križišča z Ulioo Pohorskega bataljona, so določili, da bo imela devet učilnic za razredni pouk in devet učilnic za kabinetni pouk. Stavba bo : dvonadstropna. Glavni vhod bo iz Ulice Pohorskega bata-| Ijona. Zraven šole bo tudi | prostor za športna igrišča.
V gradbeni odbor so ime-»< novall Alojza Strmoleta. inž.
Slobodana Rajiča in Mileno K Gosnar.
Novi vrtec ob Glavarjevi j ulici bo, razen manjših spre-H memb, podoben vrtcu »Cicl-? ban« v Soseski 6. V gradbeni ii odbor so imenovali Darinko $ Kodrič, Fani Zdešar ta Mile-| no Gosnar,
Po približnem proračunu bo | nova šola veljala 880 ml-H lljonov starih dinarjev, vrte« m pa 210 milijonov starih din
Akcija Rdečega križa
Zbirali bodo rabljena oblačila
Rdeči križ Slovenije bo tudi letos organiziral akcijo za zbiranje rabljenih oblačil, obutve ta posteljnine. Akcija bo 29. maja od 17. do 19. ure.
Občani naj darujejo vse, česar sami ne potrebujejo več; oblačila, posteljnino, obutev, opremo za otroke in dojenčke itd. Oblačila naj bodo po možnosti čista ta zašita, darovane predmete pa naj občani spravijo v kartonske škatle. O akciji bodo občane obvestili še aktivisti Rdečega križa ta poverjeniki civilne zaščite. Material bodo prevzeli s tovornjaki. V krajevnih skupnostih in večjih stanovanjskih blokih bodo organizirali dežurno službo, občani pa lahko tudi sami prinesejo darovane predmete.
Z zbranim materialom Rdeči križ pomaga socialno ogroženim občanom, spravljajo pa ga tudi za primer vojne ali elementarnih nesreč.
Bežigrajčani, sodelujte v tej solidarnostni akciji!
tovarna
elektromaterlala Ljubi jana-črnuče
proizvajamo:
elektroinstalacijsOd material suhe transformatorje izolacijski material navadne likalnike in avtomatske likalnike »ROWENTA«
1. SEJA OBEH ZBOROV NOVE OBČINSKE SKUPŠČINE
Karel Kušar bo predsednik tudi vnaprej
A Tomislav Grgič izvoljen za predsed-Z nika občinskega zbora, inž. Andrej Z Lasič pa za predsednika zbora delov-Z nih skupnosti - Podpredsednik bo K	Slavko Oblak
Ločeno sejo občinskega sjbora je vodil najstarejši odbornik tega aiboma Karel Kušar. Nawočili je bilo vseh 36 novoavoljenah odbornikov. Najprej so tovoldii verifikacij-afco komisijo (in*. Janev Ob-refaa, Zora Ga&parič in Alojz Hrovat). Komisija je pregledala poročilo občinske voliv-ne komisije, poročilo o izidu volitev in potrdila odbor-liikov o tevolitvi.
»Vsi odtoomika so bili ptra-vtttoo tovoljenl, je poročal predsednik verifikacijske komisije Snž. Janee Obrecsa, zoper Izvolitev ni bilo ugovorov. Predlagam občinskemu
zboru, da potrdi mandate novim odbomikom.«
Občinski zbor je ta predlog soglasno sprejel.
Ločeno sejo zbora dedovnih skupnosti je vodil najstarej-šd odbornik tega zbora Alojz Avsec. Navzočih je bilo 33 odbornikov, manjikal je le e-ien. Izvolili so verifikacijsko komisijo (inž. Rudi Šinkovec, Anton Ozimek in Brane Horjak), kd je pregledala poročilo občinske volivne komisije, poročilo o izidu volitev in potrdila odbornikov o izvolitvi. Predsednik verifikacijske komisije inž. Rudi Šinkovec je poročal, da so bili
vsi odborniki pravilno izvoljena in zoper izvolitev ni bilo ugovorov predlagal je zboru delovnih skupnosti, da potrdi mandate novim odbornikom. Zbor delovnih skupnosti jih je potrdil soglasno.
Odborniki so potlej dali svečano izjavo:
»Svečano izjavljam, da bom dolžnost odbornika občinske skupščine opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnemu razvoju in uresničevanju družbene m politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije«.
Na vrsti je bila izvolitev predsednikov obeh zborov in mandatno-imunitetnih komi-sij.
Mimi Perfolja je v imenu petih odbornikov predlagala Tomislava Grgiča za predsed-
Študentov ni bilo v volilnem imeniku
Občinska volivna komisija je razveljavila volitve v volivni enoti št. 31 — volišče št 1, ker ni bilo omogočeno študentom Visoke šole za politične vede in študentom Višje upravne šole, da bi glasovali »na neposrednih volitvah v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
Pojasnilo je naslednje:
Visoka šola za politične vede je bila določena kot nosilec organizacije in koordinacije priprav na volitve v volivni enoti štev. 31. Občinska volivna komisija je pred sldicom zborov delovnih ljudi z okrožnic« obvestila vse delovne organizacije glede sklioov zborov delovnih ljudi, v katerem roku morajo opraviti kandidacijske zbore, kdo so nosilci organizacije in koordinacije priprav v volivni enoti, ki jo setavlja več delovnih organizacij, da bodo volivni imeniki sestavljeni skladno z zakonom in rok, do katerega morajo volivne imenike dostavit občinski volivni komisiji, da predlagajo do določenega roka člane kolektiva, ki jih bo občinska volivna komisija z odločbo imenovala v volivne odbore in hkrati vabilo, da pošljejo zapisnikarje na inštruk-tažo, ki naj bi pisali zapisnike na zborih delovnih ljudi. Posredovali so jim tudi telefonsko številko, kjer lahko dobijo in-flormacije.
Z visoke šole za politične vede so le enkrat vprašali, med drugim tudi, po kakšnih kriterijih je bila visoka šola določena za nosilca organizacije priprav na volitve v navedeni volivni enoti. Zapisnikar z Visoke šole se na določen dan ni udeležil inštruktaže in ga je bilo, potrebno poklicati med zamudnike.
Zbor delovnih ljudi na Visoki šoli so po zapisniku sodeč opravili formalno v redu, čeprav sedaj ugotavljamo, da študentje niso bili vključeni v kandidacijski postopek. Prav tako sedaj ugotavljamo, da študentje niso bili prikazani v skupnem številu volivnih upravičencev.
V odločbi o določitvi volišč za volitve odbornikov je prišlo do tiskovne pomote. V odločbi je pisanj. »Na tem volišču volijo delovni ljudje (ne študentje), zaposleni v delovnih organizacijah«, pravilno pa bi moralo pisati: »Na tem volišču volijo delovni ljudje in študentje, zaposleni v delovnih organizacijah«.
Napaka v navedeni odločbi, izdani dne 27. marca 1969, ni razlog, da študentje niso bili vključeni v celotno predvolivno dejavnost.
Volivne imenike so sicer v roku dostavili vendar so bili formalno pomanjkljivi, ker' niso bili zaključeni in podpisani od komisije za volivne imenike. Takšne pomanjkljive volivne imenike so vrnili, s tem da se formalne pomanjkljivosti odpravi.
Na dan volitev, 9. aprila 1969, je potekalo na videz vse v redu. Volivni odbori niso postavili občinski volivni komisiji nobenega bistvenega vprašanja. Volitve so zaključili na tem volišču v opoldanskem času.
Nekaj minut po 15. uri pa je po telefonu poklical občinsko volivno komisijo sekretar Visoke šole za politične vede: »Po-slušal sem radijska poročila o rezultatih študentov na voliščih in sem pri tem prišel do vprašanja, zakaj študentje Visoke šole za politične vede ne volijo«, je dejal. Po krajšem razgovoru so ugotovili, da je bilo premalo neposrednih stikov z občinsko volivno komisijo v zvezi z volitvami. Dogovorili so se, da bodo skušali volišče improvizirano odpreti in po možnosti zajeti čimvečje število študentov Visoke šole za politične vede in Višje upravne šole, Id stanujejo v domu. študentje so se temu postopku uprli in so opravičeno kritizirali vse, ki so odgovorni za to napako. Kasneje se jih je nekaj odzvalo in volilo. Ker se stvari niso dale popraviti, je občinska vo-livna komisija razveljavila volitve in določila, da bodo ponovne volitve v sredo 7. maja.
nika občinskega žbora. Odborniki so soglasno izvolili Tomislava Grgiča (dipl. pravnika, šefa kabineta predsednika ustavnega sodišča SRS) za predsednika občinskega zbora.
Z
Izvoljeni zvezni in republiški poslanci zborov delovnih skupnosti
V mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora s) izvolili inž. Janeza Obrezo, Zoro Gašparič, Alojza Hrovata. Ivana Grebenca in Vita Pirca.
Štefan Horvat je v imenu petih odbornikov predlagal jnž. Andreja Lasiča za predsednika zbora delovnih skupnosti. Odborniki so soglasno izvolili inž, Andreja Lasiča lipi. agronoma, vodjo odkupa mleka v »Ljubljanskih mlekarnah«) za predsednika ebora delovnih skupnosti.
Poslance zbo rov... delovnih skupnosti zvezne ta republiške skupščine so izvolili na seji voidvnega telesa, ki so ga sestavljali vsi novoizvoljeni odborniki občinske skupščine ta elektorji — delegati, izvoljeni v delovnih organizacijah. Navzočih je bilo 99 (od 103) članov volivnega telesa.
Predsednik občinske konference SZDL Jtinez Rigler je na kratko orisal potek kandidacijskega postopka, polej pa so člani volivnega telesa s tajnimi voditiami izvolili nove poslance.
ta sindikatov v Ljubljani) skupaj 491 glasov ta je bil izvoljen za poslanca socialno, zdravstvenega zbora zvezne skupščine.
V mandatno-imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti so izvolili inž. Rudija Šinkovca, Antona Ozimka, Braneta Horjaka, Stefana Horvata ta inž. Janeza Gjuro.
Skupno sejo obeh zborov e potlej vodil Alojz Avsec. Odborniki so izvolili še pred-lednika ta podpredsednika tačinske skupščine.
Lado Skraban je v imenu esetih odbornikov predlagal iarla Kušarja za predsedni-a občinske skupščine. Ka-l-1 Kušar (komercialist, di-ektor »Gospodarskega razsta-išča«) je bil soglasno iz vojen za predsednika občinske kupščine.
Izvolitev so odborniki po-dravili s ploskanjem.
Karel Kušar se je zahvalil za izvolitev ta med drugim dejal, da bo posvetil vse sile za reševanje problemov, ki se pojavljajo v naši občini. Prosil je ^dfoomiike za konkretno pomoč in jih pozval, naj sodelujejo v vseh skupščinskih organih.
Kandidati za poslance gospodarskega zbora zvezne skupščine so dobili naslednje število glasov bežigrajskega volivnega telesa:	Milan Ko-
žuh 36 glasov, inž. Vladimir Klavs 38 glasov in Karel Primožič 25 glasov. Ker Bežigrad voli zvezne poslance skupaj z občinami Ljubijana-Center, Ljubljana-Moste, Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje, je za poslanca izvoljen tisti kan-didat, ki dobi skupaj v vseh naštetih občinah največ glasov. Skupni rezultati so bili naslednji: Milan Kožuh 320 glasov, inž. Vladimir Klavs 169 glasov in 1 Čaral Primožič 48 glasov. Za poslanca gospodarskega zbora zvezne skupščine je bil torej Izvoljen Mi-lan Kožuh (ekonomski tehnik, generalni direktor poslovnega združenja »Rudis« Trbovlje).
V gospodarski zbor republiške skupščine izvoli Bežigrad dva poslanca. Kandidati so dobili naslednje število glasov občinskega volivnega telesa: inž. Jurij Pirš 56 glasov, Božo Novšak 36 glasov, inž. Vlado Ocvirk 33 glasov, inž. Rudi Vavpotič 52 glasov in inž. Janez Vrečar 21) gla- I sov. Največ glasov sta torej dobila inž, Jurij Pirš (dipl. | gradbeni inženir, nadzornik pri zavodu za investicije Združenega železnškega transportnega podjetja Ljubljana) in inž. Rudi Vavpotič (elektron inženir, direktor tovarn« »Elma« na Črnučah) in bila s tem izvoljena za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine.
Za podpredsednika občinske skupščine je Alojz Strmole v imenu desetih odbornikov predlagal Slavka Oblaka.
Slavko Oblak (inž. organizacije dela, direktor medkrajevnega prometa v podjetju »Ljubljana transport«) je bil soglasno izvoljen za podpredsednika občinsko skupščine.
DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV
Kandidati za prosvetao-kul-tumi zbor zvezne skupščine so dobili naslednje število glasov bežigrajskega volivnega telesa: dr. Avguštin Lah 42 glasov, dr. Bogomir Sajovic 26 glasov ta dr. Stane Valentinčič 31 glasov. Ker je dr. Avguštin Lah (doktor geografskih znanosti, direktor Cankarjeve založbe) dobil skupaj največ glasov tudi v volivnih telesih vseh drugih občin (276 glasov) je bil Izvoljen za poslanca prosvetno-kulturncga zbora zvezne skupščine. Dr. Bogomir Sajovic je dobil 150 glasov, dr. Stane Valentinčič pa 109 glasov.
V prosvetno-kuiitumi zbor republiške skupščine izvoli Bežigrad tri .poslance. Kandidati so dobili naslednje število glasov občinskega volivnega telesa: dr. VladimiN Benko Tl glasov, inž. Viktor Turnšek 64 glasov, inž. Franc Pan-tar 38 glasov, Dušan Mlakar 25 glasov, Tilka Blaha 37 glasov in inž. Vladimir Mušič 56 glasov. Največ glasov so tedaj dobili: dr. Vladimir Benko (profesor, direktor Visoke šole za sociologijo, politične vode ta novinarstvo), inž. Viktor Turnšek (gradbeni inženir, direktor Zavoda za raziskavo materiala ta konstrukcij) ter inž. Vladimir Mušič (arhitekt v Urbanističnem inštitutu SRS) ta bili s tem izvoljeni za poslance p ros »'d' no-kulturnega zbora republi' ške skupščine.
24.
o
Bo
bo
Kandidat za poslaca soci-alno-zdravstvenoga zbora zvezne skupščine Rudi Bregar je dobil 89 glasov bežigrajskega votivnega telesa 10 glasovnic je bilo neveljavnih. V votivnih telesih vseh drugih občin je dobil Rudi Bregar (politolog, predsednik mestnega sve-
V socialnp-zdravstvenl zbof republiške skupščine voli B®" žigrad dva poslanca. Kandidati so dobili naslednje število glasov občinskega volb' j nega telesa: dr. Jože Marolt 74 glasov, dr. Dušan Karba 2° glasov, dr. Dušan Mis 74 gl**' sov ta Ivo Majdič 20 glaso^-1 Največ glasov sta torej dobi' | la Ur. Jože Marolt (zdravnik' j direktor zdravstvenega dota® Ljubljana) ta dr. Dušan ^ i (zdravnik, direktor zavoda I zdravstveno varstvo LjublJ® j na) ta bila s tem izvoljc11* ‘ za poslanca socialno-zdravstv®’ • nega zbora republiške skw ščine.
hi
Pc
la
St:
hi
za
sa
hi
št,
bi
te
oz
Ve
bii
lit
te
te
va
hi
Predstavniki Bežigrajčanov v skupščinah
OBČINSKA SKUPŠČINA
Občinski zbor
Inž. Janez Zupet, Zora Gasparič, Tone Poljšak, Andrej Stanovnik (krajevna skupnost »Bežigrad«), Nuša Binder, inž. Viktor Repanšek, Karel Kušar, inž. Andrej Bremec, Lojze Hrovat (krajevna skupnost »Boris Kidrič«), Edo Grgič, Tomo Grgič, inž. Janez Obreza, Mimi Ferfolja, Ivan Božič, Olga Melihar, Peter Lebar (krajevna skupnost »tSadion«), Lado škraban, Samo Stupica, Ivan Grebenc, Dušan Mihelič, Zdravko Macarol (krajevna skupnost Savsko naselje), Franc Dolgan, Milan Ogrinc, Ivan Grčar, Anton Retelj, Vito Pirc, Viktor Ramovš (krajevna skupnost Posavje) Slavko Oblak, Silvo Pajk, Stanko Snoj (krajevna skupnost Črnuče—Nad-gorica), Ivan Dimnik (krajevna skupnost Tomačevo), Franci Selan (krajevna skupnost Savlje-Kleče), Ivan Kralj (krajevna skupnost Šemtjakob-Podgorica), Milan Žle (krajevna skupnost Beričevo), Franc Česen (krajevna skupnost Dol).
Zbor delovnih skupnosti
Tomo Jankovič, inž. Marjan Dečman, inž. Janez Grčar, inž. Franci Novak, Iztok Ausec, inž. Andrej Lasič, nž. Rudi Šinkovec, Miroslav Novak, Franc Kovič, inž. Marjan Vončina, inž. Vlado Haler, Štefan Fujs, Anton Kišek, inž. Jože Naglič, Franc Florjančič, Viktor Zadnik, inž. Andrej Kos, Mirko Jovanovič, Franc Martinčič, Dušan Otujac, Anton Ozimek, Danica Andoljšek, Mate Lasan, Brane Horjak, Janez Oblak, Štefan Horvat, Alojz Avsec, Anton Bra-tun, inž. Janez Gjura, Breda šivic, Alojz Strmole, dr. Emil Gantar, Andrej Košak, Nikola Damjanovič.
Zbor delovnih skupnosti
Inž. Janez Jevnikar, Matija Dermastia, Jože Kupljenik, inž. Vinko Brežnik, Stane Mancini, Sonja Vrščaj, inž. Stojan Kršmanc, dr. Franc Pogačar, Stane Bernik.
REPUBLIŠKA SKUPŠČINA
Republiški zbor Inž. Miloš Polič
(izvoljen v krajevnih skupnostih »Bežigrad«, Stadion, Posavje in Savlje-Kleče
Zdenko Roter
(izvoljen v krajevnih skupnostih »Boris Kidrič«, Savsko naselje, Tomačevo-Jarše, Črnuče-Nadgorica, šentjakob-Podgorica, Beričevo im Dol).
Gospodarski zbor
Inž. Jurij Pirš, inž. Rudi Vavpotič
Prosvetno-kulturni zbor
Dr. Vladimir Benko, inž. Viktor Turnšek, inž. Vladimir Mušič
Socialno-zdravstveni zbor
Dr. Jože Marolt, dr. Dušan Mis
ZVEZNA SKUPŠČINA
Družbeno-politični zbor Majda Bojc
MESTNA SKUPŠČINA
Mestni zbor
Inž. Miha Košak (izvoljen v krajevni skupnosti »Bežigrad«), Milan Kranjc (Boris Kidrič), inž. Franc Bajželj (Stadion«), Ivo Daneu (»Stadion«), Tone Florjančič (Savsko naselje), Milka Rome (Posavje), Anton Rems (Posavje, Toma-čevo-Jarše in SavljeKleče), Jože Jerman (Črnu-če-Nadgorica, šentjakob-Podgorica, Beričevo in Dol).
Gospodarski zbor Milan Kožuh
Prosvetno-kulturni zbor
Dr. Avguštin Lah
Socialno-zdravstveni zbor
Rudi Bregar

frizita valnlne borcev
Občinska skupščina je sprejela nov odlok
Občinska skupščina je na seji sprejela novi odlok 0 priznavalninah m družbeni Pomoči borcem m družinam orcev NOV.
Zadnji odlok so sprejeli
1'JBS
leta, od takrat pa so
razmere bistveno spreme-pb komisija za zadeve bor-n v. NOV je zato predlagala vi odlok, ker so želeli posmeje opredeliti, kdo je u-dri »u n Priznavalnine ali uzbene pomoči, postopek 1 uveljavljanju pravice do Wnavalnine in družbene po-"a ter pristojnost komisije v‘ 2ac|eve borcev in njene ob-6 do občinske skupščine, m .misija je v decembru la-p, ‘o januarja letos zbrala la mke ln temeljito proučl-stjjo^prialno stanje vseh ti-nin' Prejemajo priznaval-
*Zm.Ug0t0Vila ie’ da ’e v
Sami3*.. !etih Prišlo Pri po-ihernh1"^111 do bistvenih spre-števii \ višini dohodkov ter Upravo*elan0v družine, ki jih terim 1Yanec preživlja. Neka-Ozir,, b° treba priznavalnine Večat 'a dru^beno pomoč po-kateiJ’ drugim zmanjšati, ne-liti v, ln ukiniti In jo dode-teea , tlstim, ki bi bili do teth -Jovičem. Podatke o Vajo n aA zbirajo in obravna-
se n?( ^kom Je določeno, da iznavalnina lahko dodeli
aktivistom in udeležencem NOV iz leta 1941. in 1942., ki imajo priznano dvojno štetje let neprekinjeno do konca vojne ter predvojnim revolucionarjem, če njihovi dohodki ali skupni dohodki družine ne presegajo višine, ki jo določi komisija za zadeve borcev NOV. V izjemnih rimerih se priznavalnina lahko dodeli tudi materam padlega borca, zaslužnim aktivistom in udeležencem NOV, ki imajo priznano dvojno štetje let pred 9. septembrom 1943. ter ženam padlega borca, ki imajo priznano ali pa so imele pogoje za priznanje dvojnega štetja let, če njihovi dohodki ali skupni dohodki družine, ne presegajo višine, ki jo do-
loči komisija za zadeve borcev NOV.
Priznavalnina ali družbena pomoč je lahko stalna, občasna, enkratna, v obliki pomoči za šolanje otrok ter prispevka k stroškom zdravljenja.
Višino priznavalnine ali družbene pomoči določi komisija za zadeve borcev; vsako leto jo prilagaja potrebam, gibanju življenjskih stroškov ter razpoložljivim sredstvom. Za letos so določili, da priznavalnino lahko dobijo upravičenci, katerih mesečni dohodki na člana družine ne presegajo 550 din; priznavalnina ne more biti manjša kot 150 din in ne večja kot 350 din.

Stanovanjsko podjetje
Bežigrad-Moste
Topniška 58, telefon 311-344
Vsem Bežigrajčanom čestitamo za dan zmage
Občinska skupščina
1,1 družbeno politične organizacije čestitajo ',sein občanom ob dnevu zmage, prazniku Ljubljane 1,1 °bčine Bežigrad
^Aj
Pismo poslanca Milana Kožuha
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva je dobila naslednje pismo zveznega poslanca Milana Kožuha:
»Ob svoji ponovni izvolitvi za poslanca gospodarskega zbora zvezne skupščine se vam iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje.
Zagotavljam vam, da bom pri svojem delu zastopal stališča, skladna interesom naših volivcev, smernicam razvoja našega gospodarstva in krepitve jugoslovanske enotnosti. Nadalje si oom dosledno prizadeval izpolniti obveze, sprejete na kandidacijskih zborih.
Prepričan sem, da se bo naše medsebojno sodelovanje pri izmenjavi mnenj, in izkušenj še nadalje krepilo in razvijalo v vsestransko korist republike in naše votivne enote.«
Popravek
Dr. Vladimir Benko, poslanec prosvetno-kultumega zbora republiške skupščine, nas je opozoril na netočnosti v intervjuju, objavljenem v zad-nji številki »Zbora občanov«, kjer smo predstavili kandidate za poslance republiške skupščine.
Zapisali smo, da je bil tovariš Benko predsednik komisije, ki se je borila, da bi višja komercialna šola v Mariboru postala visoka šola.
Naloga komisije pa je bila, da prouči materiale, argumente za in argumente proti in poda predlog organu, ki jo je imenoval. Komisija seveda ni mogla delati tako, kot smo zapisali. Napačno je bila omenjena tudi mariborska višja pravna šola.
Za netočnosti se opravičujemo.
Odborniki in delegati so izvolili tri zvezne poslance in sedem republiških poslancev
V sktipščini je mnogo novih obrazov
Oče in sin — V občinsko skupščino sta bila izvoljena tudi Ivan Grčar (občinski zbor) in Janez Grčar (zbor delovnih skupnosti)
Volilna komisija pri štetju glasov
8825stanovang
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste poroča o svojem poslovanju
Delavski svet podjetja je ob sodelovanju zastopnikov stanovalcev in vlagateljev podrobno raiapravljal o poslovanju podjetja in zaključnem računu. Po izčrpnem strokovnem tolmačenju zaključnega računa, kakor tudi o realizaciji programa vzdrževanja stanovanjskega fonda so ugotovili:
■ Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjsko podjetje Be-žigrad-Moste ima v upravljanju 685 objektov. V teh objektih je 8825 stanovanj, ki so vložena v stanovanjski fond podjetja. Od tega je 1.670 stanovanj v etažni lastnini.
Z nekaterimi delovnimi organizacijami oziroma z njihovimi stanovanjskimi enotami, ki imajo stanovanja na na-žem območju, še nismo dosegli ustreznega sporazuma o gospodarjenju satan »vanj i v mešani lastnini. Te enote si pridržujejo predvsem pravico do pobiranja stanarine, glede vseh ostalih dajatev oziroma prispevkov pa naj bi |ih dajalo dn pobiralo stanovanjsko podjetje, niso pa pripravljeni skleniti ustrezne pogodbe za obračun vseh onih obveznosti, ki gredo v njihovo breme.
Glede etažnih lastnikov naj povemo, da se nekateri upirajo plačevanju prispevka za investicijsko vzdrževanje hiše in tdkoče vzdrževanje skupnih prostorov. Nekateri etažni lastniki pa sicer plačujejo akontacijo, niso pa voijni podpisati ustrezno pogodbo.
■ Poslovni prostori
Podjetje upravlja z vsemi družbenimi poslovnimi prostori.
Sttnovanjsko podjetje je v letu 1967 in 1968 posvetilo veliko pozornost sanaciji m ureditvi poslovnih prostorov, posebno tistih, ki so locirana ob glavnih cestah.
Povemo naj Se, da je bila večina poslovnih prostorov ob prevzemu v skrajno slabem stanju. Ker nam lastna sredstva za ureditev lokalov ne zadoščajo, smo dosegli z najemniki lokalov sporazume tako, da bodo tudi le-ti vio-žib svoja sredstva za adapta Cdjo.
Podjetje je v letu 1968 pn-čelo z gradnjo lastnih pro Štorov, ker se je dosedaj nahajalo v povsem neprimernem in požarno nezavarovanem lesenem provizonju. Gradnja se financira iz poslov j ega sklada, t. j. iz dela najemnine, ne pa iz dela stanarin. Gradnjo je odobril razširjeni delavski svet.
■ Najemniška stanovanja
Gradnja najemniških stanovanj predstavlja poseben problem. Mnogo je še občanov, ki niso v rednem delovnem razmerju oziroma takih, ki, si iz lastnih sredstev ne morejo nabaviti stanovanja. Na našem območju je tudi mnogo upokojencev in borcev NOB, ki tudi nimajo sredstev za nakup stanovanja.
Zavod za socialno zavar ovanje razpolaga s stanovanjskim prispevkom upokojencev. dede finančnih sredstev iz tega naslova v obeh občinah Bežigrad in Moste-Polje smo ugotovili, da b; lahko dokončno reševali stanovanjski problem upokojencev in borcev NOB, če se bi ta sredstva stavila na razpolago v namene, za katere so odobrena. Delavski svet pod-je o tem razpravljal in sklenil, da se iz dela stanarine namenijo sredstva zai nakup nadomestnih stanovanj, to Je za one, ki stanujejo v skraj-
no neprimernih prostorih. Stanovanja smo kupili, preselitve so že delno izvršene po razporeditvi prosilcev od strani stanovanjskih komisij pri občini Bežigrad in Moste.
Društvo upokojencev Ljub-Ijana-Bežigrad je dalo na 20 let brezobrestni kredit v znesku 141 milijonov Sdin, za nakup stanovanj upokojencem, ob naši 30 odstotni udeležbi. Stanovanja ostanejo v lasti stanovanjskega podjetja, razpolagalno pravico nad njimi ima Društvo upokojencev. Večina stanovanj ie že vseljena.
K takemu načinu reševanja stanovanjskih problemov Društvo UDOkajemcev iz Most ni pristopilo.
Dotrajala stanovanja, za katerih sanacijo ni ekonomsko opravičljivo nobeno vlaganje sredstev, so poseben problem pred našim podjetjem. Podjetje pripravlja konkreten predlog za sanacijo dotrajalih stanovanj za pri hodnio seio RDS. Sodimo, da bi občinske skupščine prav tako morale prispevati del sredstev iz svoje amortizacije. del sredstev pa bi dalo na razpolago naše podjetje.
■ Investiciisko vzdrževani«
Investicijsko - vzdrževalna dela smo izvajali na 509 sta-novaniskih in 29 poslovnih obiektih. Likvidirano je bilo 2.317 obračunskih situacij v skupnem znesku Š.145.531.30 Ndin. Finančna realizacija plana investicijskega vzdrževanja znaša 106 60 odstotkov, pri upoštevanju planirane rezerve. sicer je doseženo rea-lizacija 94.80 odstotkov Razlike med planom ir> rea’iza-cijo so po posameznih vrstah del, kar je normalno in se temu ni lahko izognit! . Realno planiranje vzdrževalnih del je vedno v določenem smislu problematično, saj se večkrat pokažejo realne potrebe šele po posegu v konstrukcijo. Takrat se ugotovi vrsta dodatnih del. ki iih preje nd bilo moč predvideti.
Pri večini vzdrževalnih del je ptan po fizičnem obsegu presežen. Razlog je prvenstve-
no v tem, da smo pri izvajanju teh del ugotovili večje potrebe od planiranih. Nedovršena dela, posebno izolacijo ravnih streh, smo prenesli vprogram za leto 1969.
Za program investicijskega vzdrževanja v letu 1969 smo delali načrtno več mesecev. Predvidevamo, da bomo na ta način v prihodnje zmanjšali razlike med planom in realizacijo za posamezne vrste del.
Likvidatura in tehnična kontrola je zmanjšala skupni znesek predloženih obračunskih situacij za 83.624.04 Ndin ali 1.6 odstotka. Sklenjeno je bilo 129 pogodb. Osnovni poudarek pri pogodbenih obveznostih je bil na kvaliteti del, pogodbenih cenah in rokih. Vsak izvajalec ie bil tudi pogodbeno zadolžen, da se pred pričetkom in zaključkom del javi predsedniku hišnega sveta ali njegovemu namestniku.
Na osnovi izkušenj prejšnjih let smo analizirali vse izvajalce. Prekinili smo sodelovanje s tistimi izvaja’ci, ki so povzročali težave in kljub opozorilom niso kazali volje, da bi se popravili. Enak kriterij smo zavzeli tudi do lastnega servisa, ki je pod ena kimi pogoji konkuriral pri oddaji del. Na ta način smo za izvajanje investici.jsko-vzdr-ževalnih de! angažirali 48 izvajalcev. Selekcija izvajalcev ie dala do’očere pozitivne rezultate, saj imamo letos manj pritožb kakor prejšnia leta. žal pa tudi letos nismo brez niih. Največja težava ie še vedno v tem. da nimamo na razpolago dovoli kvaUtet-nih izvatalcev. ki bi bil’ sno-sobni takoj intervenirati, še vedno se dogaja, di stanoval ci zaman čakajo na »vhibi’p neva obri.nika celo po več dni. Tudi pri planiranih vesticijsko-vzdrževalnih de lih se dogaja, da prihaja do zastoiev predvsem zato. ker so podietia preveč ozko stro kovna in odtočno premalo univerzalna. Pri teh okoliščinah ie zelo težko doseči potrebno koordinacijo del, zato prihaja do zastojev, kar razumljivo ravno-tako razburja stanovalce, ki želijo, da bi se dela hitro opravila.
Razpis tekmovanja
Okrasimo hiše
Delavski svet Stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste razpisuje nagradno tekmovanje za najlepšo in najbolj skladno okrasitev oken in balkonov stanovanjske hiše v družbenem upravljanju.
V tekmovanju lahko sodelujejo vsi stanovalci v zgradbah, ki jih upravlja Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste in hišni sveti v teh stavbah. Za nagrade pridejo v poštev le one hiše, katerih zunanjost je estetsko urejena preko celega leta. Hišne svete in stanovalce prosimo, da pošljejo svoje prijave tajništvu podjetja Ljubljana, Topniška 58 do 30. maja t.l. Strokovna komisija, sestavljena iz zastopnikov stanovanjskega podjetja in turističnih društev iz Be-žigrada in Most, bo ob sodelovanju vrtnarskega strokovnjaka in zastopnika stanovanjske hiše izvršila ogled oken in ba’konov pri vseh prijavljenem med X. in 15. junijem 1969.
Delavski svet podjetja je namenil stanovalcem, ki bodo imeli najlepše balkone oz. okna, 3 nagrade:
•	1.	nagrada	din	600,00
•	2.	nagrada	din	400,00
•	3.	nagrada	din	300,00
Nagrajence	bomo o odločitvi komisije obvestili
preko »Zbora občanov« in »Naše skupnosti«.
Opozarjamo hišne svete in stanovalce, da pri urejevanju oken in balkonov upoštevajo vse varnostne ukrepe. Posode s cvetjem morajo biti varno pritrjene tako, da ne bi zaradi vetra ali kakega drugega vzroka padle na mimoidoče osebe ali da ne bi poškodovale fasade.
Priporočamo hišnim svetom in stanovalcem naj pri tekmovanju ravnajo tako, da bo celotna stavba učinkovala estetsko dovršeno in vsklajeno.
STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD. MOSTE Ljubljana, Topniška 58
Vzdrževanje dvigal in kurilnic predstavlja poseben problem. Upravljamo z 80 dvigali in 22 kurilnicami. Izvajalci servisnih organizacij so izboljšali kvaliteto svojih uslug. Postali so tudi bolj ekspeditivni in je zato bilo manj zastojev kot prejšnja leta.
Za redni letni pregled in izdajo atestov imamo za vsa dvigala pogodbo z Zavodom za zdravstveno in tehnično varstvo. Največ okvar na dvi galih so posledica nepravilne uporabe ali pa celo namerne okvare. Posebno v novo vse Ijenih objektih je dvigal ) za Pava za otroke, ki med vožnjo pritiskajo na gumbe in spreminjajo smer vožnje. Zažigajo pozivne tipke s clgu retnimi ogorki, uporabljajo razne pripomočke za odpiranje ključavnice, loputajo z vrati ipd.
V kurilnicah po vsaki sezoni opravimo manjše pa tudi večje remonte na kotlih. Pri kurilnicah na mazut so težave predvsem v tem, ker domači maeut ne odgovarja, uvoženi pa ni vedno na razpolago.
Tudi letos smo imeli precej pritožb zaradi slabega funkcioniranja centralnega ogrevanja, vendar manj kot preteklo sezono. V večini primerih gre za malomarnost izvajalcev, ki večkrat z nevestnim varjenjem priključkov zmanjšajo prerez cevi, ali pa gre za pomanjkljive projekte in toplotne izračune. Odgovornost je torej na izvajalcih in projektantih, ki zelo neradi priznajo napako in ustrezno ukrepajo.
■ Garancijske obveznosti izvajalcev
in investitorjev
Problematika pomanjkljivosti na novozgrajenih objektih Je zelo obširna in zapletena. Problem je bil takrat in je še večino v tem, da stano-vanjska podjetja, ki so najbolj zainteresirana na začetni kvaliteti objektov, nimajo nobene učinkovite možnosti vplivati na kvaliteto stanovanj, poleg tega pa tudi nimajo pravne osnove prisiliti izvajalca, da bi odpravil ugotovljene pomanjkljivosti iz garancijske dobe. Pri razreševanju teh problemov so doseženi minimalni rezultati. Ti so:
— občinska skupščina Mo-ste-Polje je dne 18.4.1968. sprejela sklep, da je upravni organ občine dolžan vabiti k
tehničnim pregledom novo zgrajenih stanovanjskih objektov tudi predstavnike stanovanjskih podjetij,
—	občinska skupščina Bežigrad je dne 18.7.1968. poslala Republiškemu sekretariatu za urbanizem predlog za spremembo predpisov, ki bi zagotovili pristojnost stanovanjskih podjetij glede njihovih pravic pri nadzoru in tehničnem prevzemu novozgrajenih stanovanjskih hiš,
—	vsa gradbena podjetja (razen »Obnove« in »Zidarja«) so 'odklonila podpis pogodbe, ker niso zainteresirani, da bi z zakonom predpisano notranjo kontrolo prenesli v izvajanje na stanovanjsko podjetje
— Komisije za tehnične preglede občinskih skupščin še vedno izdajajo uporabna dovoljenja novozgrajenih ob jektov za trg, čeprav izvajalec ni pravočasno pripravil garancijskih listin.
Vsaka dokumentacija o ugotovljenih pomanjkljivostih pri garancijski dobi je podpisana s strani predstavnikov izvajalcev in investitorjev. Postavljeni so roki za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Predvidene so tudi sankcije. Investitor ima namreč možnost sam angažirati izvajalca za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti na račun pogodbenega izvajalca če le-ta ni pravočasno sam odstranil vseh pomanjkljivosti. Obveznosti so torej na obeh pogodbenih Stankah. Manj razumljivo je, da tudi investitorji niso v nobenem primeru izpolnili svojih dolžnosti. Vsi taki problemi pa so za stanovanjska podjetja zelo težko rešljivi, ker ne naletimo na razumevanje izvajalcev del.
Težava je tudi v tem, ker ne razpolagamo z vso potrebno tehnično dokumentacijo. Potrebno je veliko truda, vztrajnosti in časa, da se zbere dokumentacija, na osnovi katere se lahko pride do določenega zaključka. Prav bi bilo, da upravni organ občine izvajalce obveže, da po en projekt zgradbe oddajo Stanovanjskemu podjetju.
■ Sodelovanje hišnih svetov pri upravljanju
Podjetje ima v upravljanju 685 stanovanjskih objektov. Od tega je 390 takih, ki imajo pogoje za obstoj hišnega sveta, glede na aktivnost pa
s
lahko rečemo, da imamo s*' mo 97 hišnih svetov.
O sodelovanju HS pri up ravljanju v novih pogojili stanovanjskega gospodarstva smo večkrat razpravljali n* vseh nivojih samoupravljanji Na >bojestransko željo, taki hišnih svetov kot našo, si se referent, za HS, rajonski tehniki pa tudi direktor ud«1 a leževa! i sestankov HS m zbo [ si rov stanovalcev. Večina st« novalcev in članov HS je s« znanjena z zakonskimi doloj čili, ki jih je prinesla s ranč! vanjska reforma. Večina J* novo zakonodajo in njeno « vajamje tudi osvojila, 'd*! vedno več je takih, ki to povedo, da zastonj ne do delali. V teh primeri vsako prepričevanje odpev« še posebno, če ni širše po'* Učne akcije družbeno polit* nih organizacij na terenu
V preteklem letu smo org* nizirali na področju ob* občin po 3 sestanke skupščUj stanovalcev, kakor tudi & »tanke HS in Krajevnih skUH nost, na katere smo vabi* predstavnike krajevnih skw n osti, krajevne organizacij' SZDL in občinske organizaCj' je SZDL. Na dnevnem re<>" n smo imeli razpravo o v K* p HS pri upravljanju v novj' ^ pogojih stanovanjskega gospji n darstva. Odziv vabljenih P’-e" stavnikov krajevnih organi**! cij in nihče iz občinske ganizacije SZDL.
*
Ko ugotavljamo neaktivni
j.
•9’
S
stanovalcev in HS pri upr’ Ijamju na način, ki je pr’ viden z zakonom o pravici in dolžnostih stanovalcev L upravljanju, pa istočasno og" tavljamo določeno aktivn-Sv posameznikov, ki se povezdrj jo s podjetjem po vpwj njih, ki so sicer v pristojU, stl HS, kar ocenjujemo ^ pozitivno. Poskušali smo J posameznike zainteresir*3 naj bi svojo aktivnost n zirali preko hišnih svetov način, ki je z zakonom Prl viden, pa nam to v noben«|j primeru ni uspelo.
Koncem leta 1968 se je , pobudo Uprave za narodj | obrambo pričela aktiviza*J 2? na področju civilne zaš'*1! J Med drugim je treba org«! ^ zirati enote samozaščite ’ posameznih hišah, kar !,iJ| k cer naloga štabov samo*** ^ te pri krajevnih skupno ob podpori stanovanj* i podjetij, žal se tudi pri j? delu srečujemo s pasi /:ijsy občanov, ki nočejo s?1** konkretne zadolžitve bfp2 l domestila.	J
JOŽE ČRNUČ**
$
iii
Prva seja na Magistratu
Inž. Miha Košak izvoljen za predsednika I jubljanske mestne skupščine - Podpredsednika sta inž. Marjan Prezelj in Serg ej Vošnjak, predsednica mestnega zbora dr. Majda Strobl in predsednik zbora delovnih skupnosti Andrej Levičnik
V veliki sejni dvorani na Magistratu se je 21. aprila Prvikrat sestala novoizvoljena Skupščina mesta Ljubljane. Sestavlja jo 100 odbornikov, ^voljenih na neposrednih volitvah na terenu (mestni zbor) in delovnih organizacijah (zbor delovnih skupnosti na celotnem območju vseh luuibljansikih občin.
Najprej sta se oba zbora sestala na ločenih sejah, na skupni seji pa so izvolili Predsednika in dva podpredsednika mestne skupščine, ^emisijo za volitve, imenova-cja in kadrovske zadeve ter Predsednike svetov.
Mestna skupščina je sprejela še odlok o začasnem deta, sklicu in organizaciji mestne skupščine to odlok o za-ossni temeljni organizaciji Uprave mestne skupščine. Odborniki so potrdili tudi sklep 0 podelitvi nagrad mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture to sklep o podelitvi nagrad taesta Ljubljane za izredne športne dosežke. Sprejeli so “ta odlok o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB, ki živijo na območju petih ljubljanskih občin ter imenovali upravni odbor tega sklada.
Ločeno sejo mestnega zbo-vu Je vodil najstarejši odnor-tak Ciril Stanič. Odborni-ki so izvodili mandatno-imu-uitetno komisijo mestnega zbora to komisijo za izvolitev predsednika zbora. Man-datno.imunitetna komisija Je ugotovila, da so odborniki izvoljeni na zakonit način in Je predlagala verifikacijo man-atov Odborniki so ta sklep soglasno sprejeli. Odborniki so potlej d-.vli slovesno izjavo
Viktor Leskovšek je v me nu n odbornikov predlagal, tar bi dir. Majdo Strobl izvolili za predsednico mestnega zbora. Drugih predlogov ni bilo. Na tajnih volitvah je dr. Majda Strobl dobila 46 glasov odbornikov, 3 glasov' n;ce pa so bile neveljavne.
Dr. Majda Strobl je bila s tem Izvoljena za predsed-taco mestnega zbora. Zahva lila se je za zaupanje odbor takav to dejala, da bo ko-taunatoa ureditev Ljubljane Prva naloga, ki jo bo morala taostna skupš čtoc^iadovoljivo rešiti Poudarila je, da me. |tna skupščina prvikrat zdru *uje vse občane msta Ljub ‘Jane pr,i reševanju zadev skuipnga mestnega pomena.
Ločeno sejo zbora delov-tat^ skupnosti je vodil naj sta-J^Jši odbornik tega zbora JjUjko Dobrota. Odborniki so
‘ajprej izvolili mairdatnn-imu-
nltebno komisijo zbora delovnih skupnosti to komsijo za izvolitev predsednika zbora. Mandatno imunitetna komisija je ugotovila, da so odborniki izvoljeni na zakonit način to je predlagala verifi-kaoijo mandatov, kar so odborniki soglasno sprejeli. Potlej so dali slovesno izjavo.
Slovesna izjava odbornikov mestne skupščine
»Izjavljam, da bom kot odbornik skupščine mesta Ljubljane vestno in ■vdano opravljal svoje dolžnosti, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi in zakonih in da bom vse svoje moči posvetil napredku mesta Ljubljane ter nadaljnjemu razvoju in uresničevanju smotrov družbene in politične ureditve socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Sergej Lunaček je v imenu 10 odbornikov predlagal Andreja Levičnika za predsednika zbora delovnih skupnosti. Infi Janez Cemažar pa je v Imenu 10 odbornikov za isto funkcijo piedlaga) Ignaca Voljča. Na tajnih volitvah je Andrej Levičmk dobil 27 gla sov, Ignac Voljč pa 20 glasov odbornikov.
Za predsednika zb era delovnih skupnosti je bil torej Izvoljen Andrej Levičnik.
»Smatram, da naš zbor, ki prvič nastopa v tej funkciji, zanesljivo pomeni veliko pri dobitev za mesto Ljubljano,« je dejal Andrej Levičnik ko se je zahvali; za izvolitev. Po udaril Je, da Ima po petnajstih letih mestna skupščina spet dva zbora ta da bomo a!.at>ti gospodarstvo v Ljubija ni tedaj bolj enotno obravnavali. S skupnim koncep-rom ga moramo vključiti v celotni razvto Slovenije, je dejal ta poti črtal, da bo letos prelomno leto posebej pri ureditvi komunalnega sistema v Ljubljani.
Mestna skupščina se je potlej sestala na skupni seji. Vodil jo je naj starejši odbornik Ciril Stanič. Najprej so izvolili komisijo za izvolitev predsednika hi podpredsednikov mestne skupščine.
Zvonimir Bchte je v imenu 12 odbornikov predlagal, da bi za predsednika mestne

■p"v-
I n IMMMM.	• a
Bh Tu' liiffTi ' i n i* •• >' " > « » « " " 't*
. s. n a n n m » 1 n m » i«
( (j H (| f, „ „ „ „ n u i. jfato_ -
i II M. H .1 ... I ' » «	5
h. ^
skupščine izvalili inž. Miha Košaka, za podpredsednika pa inž. Toneta Koviča ta inž. Marjana Prezlja. Janez Žagar je predlagal, da bi za podpredsednika izvalili Sergeja Vošnjaika.
Na tajnih volitvah predsednika mestne skupščine je dobil inž. Miha Košak 94 glasov odbornikov, ena glasovnica je bila neveijaivna, en odbornik pa je glasovali proti.
Trije kandidati za dva podpredsednika mestne skupščine so dobili naslednje število glasov: inž. Tone Kovič 51 glasov, inž. Marjan Prezelj 79 glasov dn Sergej Vošnjaik 60 glasov. Za podpredsednika sta bila torej izvoljena inž. Marjan Prezelj in Sergej Voš njak.
Ko se je inž. Miha Košak zahvailil odbornikom za zaupanje, je med drugim dejal, da stopamo v novo obdobje v razvoju Ljubljane. Pred nami je vrsta odgovornih nalog, je poudarM to med najpomembnejšimi področji za nadaljni razvoj mesta Ljubljane omenil večjo odločnost ta prizadevanje v gospodarstvu za intenzivno vključevanje v program razvoja Slovenije, napredek v urbamižaoijd, komunalni ureditvi mesta, šolstvu, varstvu in zdravstvu. Podčrtal je pomembnost po-vezave z delovnimi organizacijami to občani ter javnost dela mestne skupščine.
V komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve mestne skupščine so izvolili Viktorja Leskovška (predsednik), Milana Bibra, Janeza Čebulja, Staneta Grčo, Branka Gregorina, Sergej a Lunačka m Mileta Rakoviča.
Za predsednike svetov so bili izvoljeni:
Inž. Marjan Kolajne (svet za urbanizem),, inž. Lojze Blenkuš (svet za komunalno gospodarstvo to mestni promet), inž. Sašo Škulj (svet za 'tanovanjiSko politiko), Stane Bernik (svet za kulturo), Ivo "Jancu (svet za telesno in teh nično vzgojo), Rudi Zupančič (svet za turizem), Zvon-
imir Bohte (svet za finance), Jože Počivavšek (svet za gospodarstvo) ta Anton Rems (svet za splošne dn notranje zadeve). Predsednika sveta za zdravstvo ter sveta za narodno obrambo bodo iavoliU kasneje.
■■■■■■.•■■■■■tfsiiaiaiiiiaiaaiaaaaaaiaiaiarsiaaa ■■■■*■■■■■■■■)
■
DELO	?
MESTNE SKUPŠČINE LJUBLJANSKE
99 MESTNIH OČETOV
Mestni zbor:
Inž. Miha Košak, Milan Kranjc, inž. Prane Bajželj, Ivo Daneu, Tone Florjančič, Milka Rome, Anton Rems, Jože Jerman, inž. Hugo Keržan, dr. Majda Strobl, Igor Triller, Janez Dolničar, Zvonimir Bohte, Viktor Leskovšek, Dušan Kompare, tajž. Marjan Prezelj, Marko Osredkar, Pia Kuharič-Mahko-vec, Miro Klančar, Milenko Roš, Boris Bricelj, inž. Jože Mihelič, Rudi Zupančič, Jože Raspotnik, inž. Franc Kumše, Miran Ribnikar, Mirko Lokar, Danilo Sbrizaj, Milan Zagorc, inž. Tone Kovič, Jože Šettaa, Janez Lukač, Zdravko Tomažin, Stane Smrekar, Engelbert Zorc, Marijan Tavčar, Andrej Rebolj, Janez Žagar, Miha Potočnik, Ciril Stanič, inž. Marjan Kolarič, Janez Čebulj, Sergej Vošnjak, Franc Tomšič, inž. Slavko Pre-ložnik, Ciril Martinc, Jože Modic, Alojz Kušar, Vinko Suhadolc, Stanislav Tesner.
Zbor delovnih skupnosti:
Inž. Janez Jevnikar, Matija Dermastja, Jože Kupljenik, inž. Vinko Breznik, Stane Mancini, Sonja Vrščaj, inž. Stojan Kršmanc, Janez Kupljen, Andrej Levičnik, inž. Danica Honzak, inž. Saša Škulj, Milan Vajda, Zora šubašič, Jože Tepina, Rajko Dobrota, Avgust Jereb, Janko Havliček, Mirko Zargi, inž. Janez Urbanija, Sergej Lunaček, inž. Marijan Gostinčar, Jože Počivavšek, Janez Preši, Andrej Vidmar, Milan Jerman, Marjan Ječnik, inž. Franc Kuhelj, inž. Ivan Caj-hen, inž. Valter Mislej, Franc Rozman, Roman Rojc, Branko Gregorin, inž, Aleksander Gritafeld, Ludvik Smrekar, inž. Janez Cemažar, Stane Grča,*Tgnac Voljč, inž. Pavle Dolinar, inž. Justin Klemenčič, Viktor Cop, Jože Hudeček, Mrko Damjan, dr. Janez Batis, dr. Franc Gubenšek, dr. Franc Pogačar, dr. Pavel Komhauser, dr. Aljonka Cešarek-Turk, Stane Bernik, inž. Lojze Blen. kuš.
TRIJE ODLOKI
O delu mestne skupščine, delu upravnih organov in skladu za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV
Mestna skupščina je na prvi seji sprejela odlok o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane. Mestna skupščina ima tiste pravice in dolžnosti v okviru skupnih mestnih zadev, k: jih je doslej opravljal mestni svet na podlagi statuta mesta to republiškega zakona o mestih, razdeljenih na občine.
Mestna skupščina bo imela pet komisij to 11 svetov. Stalne komisije mestne skupščine so: komisija za volitve,
Nagrade mesta Ljubljane
• Za dosežke na področju kulture
Na predlog žirije za podelitev nagrad mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture so po sklepu mestne skupščine nagrade za letos dobili:
Inž. arh. Savin Sever za realizacijo centra Avto-moto zveze ob Titovi cesti in za avtorjev pomemben prispevek Ljubljani z drugimi arhitekturnimi realizacijami
Akademski slikar Gabrijel Stupica za retrospektivno razstavo, s katero je izpričal dejavno vlogo na samem vrhu slovenskega likovnega ustvarjanja.
Pesnik Dane Zajc za pesniško zbirko »Ubijalci kač«, ki sodi med najvišje dosežkeljubljanskih kulturnih delavcev v letu 1968.
Ansambel Mladinskega gledališča, ki je izjemen primer skupne ustvarjalne vodje za kvalitetno posredovanje gledališke umetnosti širokemu krogu mladine.
Pianist Aci Bertoncelj za izjemno umetniško po-ustvaritev Bartokovega koncerta za klavir in orkester št. 3, ki sodi med tehnično in izrazno najzahtevnejše partiture 20 stoletja.
Nagrajenci bodo na slavnostni seji mestne skupščine ob dnevu zmage in prazniku Ljubljane 9. maju, dobili umetniško statuo, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina to denarno nagrado v znesku 6.000 dinarjev.
• Za športne dosežke
Na predlog odbora za kulturo in tehnično vzgojo mestnega sveta je mestna skupščina sklenila, da bosta nagrado mesta Ljubljane za posebne športne dosežke za leto 1969. dobila Miro Cerar in Ivo Daneu: Miro Cerar za izreden uspeh na olimpijskih igrah v Mehiki, Ivo Daneu pa za izredno požrtvovalno igro v košarkarski reprezentanci Jugoslavije, v kateri je na olimpijskih igrah v Mehiki odločilno prispeval k osvojitvi 2. mesta.
Nagrajenca bosta na slavnostni seji mestne skupščine ob dnevu zmage in prazniku Ljubljane dobila umetniško statuo, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina in denarno nagrado v znesku 6.000 dinarjev.
imenovanja to kadrovske zadeve, za vlogo in pritožbe, za družbeno nadzorstvo, za statut mesta in za imenovanje ulic, cest in trgov.
Sveti mestne skupščine pa so naslednji: svet za finance, za gospodarstvo, za turizem, za urbanizem, za komunalno gospodarstvo in mestni promet, za stanovanjsko gospodarstvo, za zdravstvo, za kulturo, za telesno to tehnično vzgdjo, za splošne to notranje zadeve ter za narodno obrambo.
Za sodelovanje z občinskimi skupščinami ima mestna skupščina koordinacijski odbor kot posvetovalni organ. Sestavljajo ga predsednik, oba podpredsednika in predsednika zborov mestne skupščine ter predsedniki vseh petih ljubljanskih občinskih skupščin. Predsednik tega koordinacijskega odbora je predsednik mestne skupščine.
Mestna skupščina bo neposredno sodelovala z občinskimi skupščinami. O predlogih splošnih aktov mestne skupščine bodo razpravljale tudi občinske skupščine in sicer bodo predloge dobile najmanj 14 dni prej preden bo o njih odločala mestna skupščina. Občinske skupščine bodo tako lahko povedale svoje mnenje, stališča in predloge, o vseh pa bodo obvestili odbornike mestne skupščine.
Mneja, stališča to predloge občinskih skupščin bodo lahko v mestni skupščini obrazložili predstavniki občinskih skupščin.
Po odloku o začasni orga-niziciji in delu upravnih organov mestne skupščine, ki so ga tudi sprejeli na prvi seji, ima mestna skupščina naslednje temeljne upravne organe: tajništvo skupščine, upravo inšpekcijskih služb, upravo za izmero in kataster, upravo za narodno obrambo, upravo za upravno-politične zadeve, službo za kadrovske zadeve to urad za promet.
Sklepi mestnega sveta o imenovanju delavcev v upra-
vi mestne skupščine, ostanejo v veljavi.
Mestna skupščina je sprejela še odlok o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB, Id živijo na območju petih ljubljanskih občin. Za predsednika upravnega odbora tega slada so imenovali Jožeta šetino, člani pa so Rajko Dobrota, Marjana Draksler, Ivan Kunovar, Franc Lamberger, Janez Rešek in Vlado Šenk.
Sklad bo skrbel za reden dotok finančnih sredstev, ki jih bodo porabili za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOB.
Z odlokom so določeni naslednji dohodki tega sklada:
—	del sredstev, ki se zbirajo po zakonu o prispevku za gradnjo, stanovanj za udeležence NOV;
—	del amortizacijskih sredstev stanovanjskih podjetij, ki jih občine namenijo skladu;
—	del sredstev delovnih in drugih organizacij, ki jih namensko izločajo za stanovaj-sko gradnjo ali jih dajo skladu kot dotacijo;
—del sredstev sklada republiške skupnosti socialnega zavarovanja od pokojnin, ki je namenjen za stanovanjsko gradnjo;
—	sredstva občinskih proračunov in mestnega proračuna;
—	sredstva republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV, namenjena za gradnjo stanovanj kmetov-borcev;
—	lastna sredstva upravičencev, ki nastopajo kot prosilci za stanovanja ali posojila;
—	posojila poslovnih bank;
—	anuitete od dodeljenih posojil udeležencev NOB za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj;
—	drugi dohodki;
Sredstva sklada bodo uporabili za nakup najemnih stanovanj, za dodeljevanje dolgoročnih to kratkoročnih posojil za nakup stanovanj etažnega lastništva, dodeljevanje posojil za adaptacijo latstnih stanovanj in hiš ter za graditev Individualnih hiš.
Maj
ZBOR OBCAMOV
fBazene grade s polno paro
Če bo šlo po sreči, se bomo v njih kopali že 20. junija
Lanska jesenska napoved, da bodo letos pri Sternu na Ježici le začeli graditi tri plavalne bazene, se je tokrat tudi uresničila. Tokrat, moramo zapisati zato, ker so se na las podobne napovedi pred leti večkrat pojavljale na časopisnih straneh, pa iz vsega ni bilo nič.
Se zdaleč ni pretirano, če rečemo, da je minilo najmanj četrt stoletja, odkar govorimo o gradnji bazenov pri Sternu na Ježka. Kdo vse ni fantaziral in sanjal o najrazličnejših možnostih, da bi se Ljubljančani poleti lahko pošteno kopali. Vsi predobro vemo, da Sava razen nekaj dni na leto, ko se živo srebro povzpne proti 30 stopinjam Celzija, nikdar ni toliko topla, da bi se v njej lahko kopaii vsi po vrsti.
Nekdanji rekreacijski center na Ježici v (iz)gradmji je neslavno preminul, še preden 50 dogradili sanitarni objekt za kampiste. Dolgoletni načrti, želje in ideje o gradnji bazenov so z blestečim imenom »v (iz)gradnji« splavali po Savi... Načrti so ostali, želje tudi — zraven obeh pa še precej dolga, katerega so se morali (se morajo?) otepati tisti, ki ga niti niso »ustvarili«. Toda pustimo zgodovino pri miru, včasih je menda že prav, da gre kolikor mogoče hitro v pozabo, posebno če zaradi
Predsednik občinskega odbora Zveze borcev Ivan Kunovar je dobil visoko odlikovanje — red partizanske zvezde s puškami. Na sliki: odlikovancu je čestital tudi predsednik krajevne skupnosti Posav-je Janez Dremelj.
Posavje
nje nikogar preveč ne boli glava.
Plavalni bazeni pri Sternu torej postajajo živa resničnost. Kdor ne verjame, naj se prepriča na lastne oči. V zapuščeni travnik ob starem kopališkem poslopju — tam kjer sta dolgo let samevali igrišči za odbojko in mali nogomet — se je 515. marca zaril buldožer. Procedura je bila kaj preprosta. Nihče ni zasadil prve lopate, nihče ni spregovoril slavnostne besede. Delavci so preprosto prišli in pljunili v dlani.
Pri Šternu danes grade tri bazene:
•	otroški —10 m x20m, gl obina 35 — 60 cm
•	rekreacijski — 33 m x x 33 m (v obliki velike črke L, ki oklepa otroški bazen), globina 65 —135 cm.
•	plavalni ali olimpijski —15,5 m x 50 m, globina 165 —230 cm.
Načrte za vse tri m za ureditev neposredne okolice s čistilnimi napravami je izdelal Bežigrajčam dipl. ing. arch. Flranca Subelj, ki se je prav tako kot velika večina športne mladine na Ježici m v Stožicah od nekdaj zamišljal in prizadeval, da bi tod ob Savi zares enkrat začeli graditi športne in rekreacijske objekte.
Gradnjo bazenov je prevzelo gradbeno podjetje Gradis. Na gradbišču je nemalokdaj od zore do mraka. Izvajalec si prizadeva, da bi obljubo izpolnil do roka —20. tun:ja. Celotna investicija (bazeni, čistilne naprave In ureditev neposredne okolice bazenov) znaša 163 starih milijonov dinarjev. Investitor je domače gostinsko podjetje Bežigrad. Gre za dvoje kreditov: občinski (sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij) in bančni, na deset let s 6 odstotno obrestno mero, ki ga bo moralo v celoti odplačati gostinsko podjetje Bežigrad. Kar torej pred leti ni zmogla _vsa Ljubljana, je zdaj na svoja ramena prevzela ena sama gospodarska organizacija-
Kakor nam je povedala direktorica gostinskega podjetja Bežigrad Sonja Vrščaj, bo normalno vzdrževanje novega kopališča pri Šternu letno veljalo okrog 13 milijonov starih dinarjev. Vstopnina se bo po predračunih gibala okrog 300 starih dinarjev, kar je v današnjih razmerah še dostopna cena za vsakogar, ki še želi pošteno okopati, ohladiti in naplavati.
Kakor predvideva načrtovalec, bo novo moderno kopališče pri Šternu dnevno lahko sprejelo okrog 4.500 kopalcev, kar daleč presega zmogljivosti kateregakoli bazena ali resnično urejenega kopališča v Sloveniji. To hkrati pomeni, da bo letos poleti Ljubljana končno le dobila letno kopališče, na kakršnega potrpežljivo čaka že od predvojnih let.
Obe -zasilni igrišči za odbojko in mali nogomet bodo nekoliko prestavili, tako da vsi stalni in dolgoletni obiskovalci Šterna tudi v novem okolju ne bodo ostali »na suhem«, kakor zatrjuje direktorica Sonja Vrščajeva.
Prav je, dh ob tej priliki še enkrat zapišemo besedo dve tudi o čistilnih napravah in o vodi v vseh treh bazenih. Filtrime naprave je dobavila avstrijska tvrdka z Dunaja (specializirano podjetje za izdelovanje vodnih čistilnih naprav). Vsa voda, ki bo pritekala v bazene, bo šla najprej skozi filtrime naprave, ki ji bodo dodajale klor v plinastem stanju (razkuževanje in preprečevanje nastajanja alg na stenah bazenov).
Vsa voda iz otroškega bazena bo šla skozi filtrime naprave vsaki dve uri, iz rekreacijskega vsake štiri ure in iz olimpijskega vsakih šest ur. Hkrati bodo vsako noč s posebnim aparatom (podvodni sesalec) s sten bazenov očistili nesnago, ki bi se nabrala na njih.
Kopalcem bo na voljo šestdeset slačilnic v starem garderobnem poslopju tak ob bazenih.
»Računamo takole na devetdeset kopalnih dni v sezoni,« pravd direktorica gostinskega podjetja Sonja Vrščaj. Rekreacijski bazen bo ob toplih večerih razsvetljen. Poskrbeli bomo tudi za večji bife na prostem, kjer bomo gostom
ifi.__
ll#
nudili različne tople prigria. ke, Jedi na žaru, alkoholne pijače ter sladoled In brezalkoholne pijače. To bodo v resnici trije različni oddelki, ki bodo hitro in solidno lahko zadovoljili ljudi tudi ob največjem navalu. Nedvomno bomo z bazeni ustregli dolgoletni želji Ljubljančanov, ki se žele ob »pasjih dneh« pošteno ohladiti in naplavati, brez strahu za svoje zdravje in ne da jih pri kopanju spreletava kurja polt...«
Zametek ljubljanskega rekreacijskega centra na Ježici se torej le poraja. Ce že ne za nikogar drugega, je vsaj za vse dolgoletne obiskovalce štema to vendarle zgodovinski dogodek, ki ne bo ostal brez odmeva, kar zadeva obisk tega prijetnega kotička ob Savi.
Poskušajo s turizmom
v 1 11 n m... ... aprila svečana otvoritev nove ---------- ^	.v,
N. LAPAJNE Trak na vhodnih vratih je prerezal predsednk KUPsčine Karel Kušar.
Gasilcev ne rabijo
Industrijsko gasilsko društvo Tops-Tonosa se razhaja
Zveza borcev je za letošnje prvomajske praznike organizirala prijetno praznovanje v domu počitka Zveze borcev v Banjolah. Nekaj več kot 60 Posavčanov se je prav prijetno zabavalo. Spekli so tudi 22 kg težkega odojka.
V občinski gasilski zvezi Ljubljana Bežigrad je registrirano med drugimi tudi industrijsko gasilsko društvo TOPS — TONOSA. Društvo je lepo in organizirano delovalo v vsej dobi tovarne pisalnih strojev. Uprava tovarne je skrbela za požarno varnost na notranjem področju, skrbela pa je tudi za uspešno delovanje svojega gasilskega društva. Draštvu je nabavila 800-litrsko motorno brizgalno, ki ni služila samo tovarni, pač pa tudi bližnji okolici. Z vsem svojim orodjem so bili ob strani tudi sosednja tovarni Tonosa. Ob nekem nenadnem požaru, ki ga je povzročila strela, so člani tega kolektiva kot gasilci med delovnim časom stopili izven svojega tovarniškega območja v akcijo in je bila njihova hitra pomoč zelo uspešna. Razen tega je uprava podjetja podpirala tudi društveno organizacijsko delo.
S prenehanjem obratovanja v tovarni TOPS je tudi delo v gasilskem društvu začelo pešati. Kolikor je bilo delo v društvu še aktivno, so bili aktivni le člani Tonose, vendar pa je kolektiv Tonose šibkejši, zato je tudi razumljivo, da ni bilo vidnejše dejavnosti.
Nekako z novim letom je tovarna pisalnih strojev dobila novega lastnika. V podjetje so pričeli prihajati novi ljudje, ki Jih je nameščal novi lastnik — tovarna ROG.
Peščica preostalih članov iz bivšega Topsovega kolektiva in pa člani iz kolektiva Tomo-se so v februarju sklicali redni letni občni zbor industrijskega gasilskega društva Tops — Tonosa. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor, kateremu stoji na čelu kot predsednik gasilski član iz sedanjega Rogovega kolektiva; tudi poveljnik je ostal član Rogovega kolektiva. Ostale funkcije so si razdelili tonosovci to rogovci nekako na polovico. Sklenili so tudi, da društvo preimenujejo v ROG — TONOSA. Občni zbor je pokazal, da bo društvo v novih okoliščinah ven-
dar zaživelo pravo društveno življenje, katerega smo bili vajeni še iz prejšnjih časov. Toda to je bil račun brez krčmarja. Po dobrem mesecu so se začele kazati vidne razpoke. Že so govorili o prenehanju obstoja društva. Na pobudo občinske gasilske zveze, je društvo 3. aprila sklicalo sestanek zato, da o obstoju končno odločijo. Na sestanek so gasilci povabili direktorja obeh podjetij ter za-topnika Občinske gasilske zveze Bežigrad. Rogovega predstavnika pa na ta sestanek ni bilo. V razgovoru je direktor tovarne nogavic poudaril, naj društvo v take obliki ostane, da si s tem zagotovi večjo udarno moč, razen tega pa naj se krepita obe operativni enoti, ker je vsakemu podjetju to v korist in bo s tem poudarjena še večja požarna varnost na tem mestu. Direktor Tonose je tudi obljubil, da bo uprava tovarne podpirala delovanje društva, vendar naj članstvo ž razumevanjem gleda na trenutne težave v obeh tovarnah, ki narekujejo razne omejitve na vseh področjih. Zastopnik ObGZ je v celoti podprl direktorjevo izvajanje.
Po tej razpravi je bilo sklenjeno, da društvo še nadalje ostane v sestavu obeh tovarn.
Nekako 10 dni po sestanku pa je ObGZ dobila vest, da Rogova uprava neče nič skupnega z ObGZ in da naj se v tej formaciji društvo razide. Uprava tovarne ROG bo uredila požarno varnost v svojem obratu po svoji zamisli. Sodelovanja z ObGZ si ne želi. Odbor ObGZ je o zadevi razpravljal 25. aprila in sklenil, da ne bo posegal v odločitve Rogove uprave, vendar pa se mu talca odločitev ne zdi razumna, še posebno ker ne poznamo njenega ozadja. Gasilskim članov kolektiva Tonose smo svetovali, naj društvo še vedno ostane in naj počakajo z reorganizacijo društva do rednega občnega zbora. Manjkajoče člane v odboru pa naj kooptirajo iz vrst njihovega kolektiva.
Domnevamo, da je stagnacija v društvu nastopila za-
Nastopil je orkester dolske šole in recitator,ji.
Poleg raznih športnih panog, ki so v Dolu že precej razvite, poskušajo športni in drugi družbeni delavci v tem kraju z dejavnostjo, ki bi ji lahko rekli »žepni turizem«. Kljub temu, da v neposredni bližini Dola in okolice ni nekega velikega jezera ali visoke planine, pa so ob sotočju Save in Bistrice zelo lepi tereni, primerni za kopanje, lov in ribolov. Znano je, da Je v teh dveh rekah, posebno pa še v njunih manjših pritokih in rokavih, zelo veliko rib, posebno postrvi, sulcev, ščuk itd. Vsa dolina pa je obkrožena s hribi, ki so kot nalašč za krajše nedeljske izlete spomladi in poleti, nabiranje gob jeseni to turno smučanje pozimi. Vse to je na samem pragu Ljubljane, oddaljeno nekaj minut vožnje po lepi novi zasavski cesti.
Lahko rečemo, da je v »smeri« turizma v Dolu že nekaj napravljenega. Vsakoletna tekmovanja smučarjev-tekačev in skakalcev ter kolesarska dirka po Zasavju,, poleg tekmovalcev vedno pri-
Asfaltna baza ne bo več smrdela ?
tv
l
radi napačnega gleda1 delovanje gasilske or# je bodisi od strani $ bodisi od strani upra# ji pa na stvair gledajo« preostro. Dejstvo je, pred leti mnoga preveč širokogrudno Pj la dejavnost gasilskih r v svojih obratih. De'’ so nekatera podjetja jem položaju iz ra kov, so pa morali večdnevne izredne plačane nadure vaje, izlete in drugo ^ ske člane, zato se silci teh kolektivov '' delu (saj so padale ^ ne odobrijo izredne# sta, ne bomo več P' podobno). Zdi se m*’ primanjkuje čuta od# sti do požarne vart111 obeh straneh v same# tju in v gasilskih vrst* ti obstoj in dolovahJ* skega društva v podr vsekakor v korist kolektiva in ne sarn*
ve'	ŠKERI*
Kakor nam je zatrdil inž. Gajšek pri Podjetju Slovenija ceste, ki ima v svojem okviru tudi asfaltno bazo na Črnučah, bodo do 1. junija končno le montirali čistilne naprave na asfaltni bazi.
Po moralni obvezi bd moralo podjetje Slovenija ceste to urediti čez zimo, kakor je obljubilo, oziroma do 1. maja. Ker pa se je dobava čistilnih naprav zaradi obvezne Licitacije precej zavlekla, se na Črnučah slejkoprej kadi tako kot vsa zadnja teta.
»Upravo inšpekcijskih služb pri Mest, •tem svetu smo zaprosili, da nam rok za Postavitev odpraševalnih naprav spričo zaniud pri dobavi iz inozemstva podaljša ^ mesec dni. Pozitivnega odgovora še ni-Smo dobili, vendar upamo, da ga bomo,« Pravijo pri Slovenija cestah.
1. Januarja je podjetje sklenilo pogod-00 z nemškim podjetnikom za nakup trezne opreme. Uvoznik Avtocenter iz “tefireba je prevzel to nalogo in se obvezal, 'te bo vse dobavil do 15. marca. Besede bi držal. Zdaj se izmika, češ da je bila Posredi gripa in da Nemci niso pravočasno teegnili dobaviti vso opremo za čistilne oprave na črnuški bazi.
Zdaj je situacija naslednja: na bazi je za montažo vse pripravljeno, 90 odstotkov vse opreme je v Jugoslaviji. Zadnja pošiljka mora priti vsak čas. Po zatrdilih podjetja Slovenija ceste montaža ne bo trajala več kot štirinajst dni, zato lahko upamo, da po 1. juniju še zdaleč ne bo več tako smrdelo naokrog baze kot doslej.
Čistilne naprave bodo veljale okrog 100 milijonov starih dinarjev. Po uredbi — zaradi tako velike investicije — je bilo obvezno razpisati licitacdjg za najboljšega ponudnika. Nemška firma Wibau sicer ni bila najcenejši ponudnik, vendar najboljši, kar zadeva jamstva, da bodo čistilne naprave takšne, kakršne so zahteve.
Nemci so ponudili najprej napravo, ki bd spuščala 0.150 mg prahu na kub. meter (povprečje), zahteva pa je bila 0.015 mg na kub. meter. Firma je končno dala garancijo, da bo stanje po montaži naprav na črnuški bazi sedemkrat boljše kot do. slej, kar je bito sprejemljivo.
Ce smo imeli doslej na Ježi povprečno 0.03 mg na kub. meter zaprašenosti (povprečje), bo odslej (po 1. juniju) sedemkrat manjše, kar je vsekakor zadovoljivo, zatrjujejo pri Slovenija ceste.
N. LAPAJNE
vabijo določeno število turistov. Sedaj, ko je Dol dobil veliko in moderno telovadnico, se bo tem prireditvam zagotovo pridružil še kak telovadni nastop, košarkarska tekma in podobno.
Tudi nekateri objekti, za katere bi lahko rekli da so prvi znanilci turizma, so že tu. že pred petnajstimi leti so smučarji postavili svojo kočo na »Kosivni ravni« pod Jančami, nekoliko pozneje pa kočo na jasi med vojno požgane kmetije na takoimeno-vanem »Korentu« nad Zabor-štom. Lani je na tem terenu, Ki je komaj 15 minut oddaljen od centra Dola ali zasavske ceste, zrastel zopet po zaslugi smučarjev in ob pod con ostalih forumov, 20 metrov visok razgledni stolp iz železne konstrukcije, ki ima še to posebnost, da je z njega speljan umetni zalet za smučarsko skakalnico in je menda edini te vrste pri nas. S stolpa je zelo lep razgled od Mozirskih planin preko Kamniških in Julijcev na Ljubljano in dolenjsko gričevje ter Zasavje.
V	bližnji perspektivi imajo športni in turistični delavci namen urediti cesto- do Korenta, za kočo pa urediti betonsko ploščad, ki bi s uži-žila za košarkarsko gt-isae, ob prireditvah pa zabaviščni prostor. Na terenu okrog koče in stolpa — tam Kjer pozimi trenirajo smučar-jitekači — bi se dala uredita proga za kros z mopedi.
V	daljni perspektivi pa je v načrtu obnova graščine v Dolu, kjer bi se dalo urediti zelo primemo gostišče, posebno ker je graščina še relativno dobro ohranjena, obkrožena pa s starimi in novimi topolovimi nasadi. Pri »Korentu« pa bi postavili planinski dom ali kočo, ki bi bila vsaj ob sobotah in nedeljah oskrbovana.
Vsega se ne bo dalo napraviti kar jutri, * vendar prvi znanilci turizma v Dolu in okolici so tu, zdobro voljo pa se bo dalo še marsikaj storiti.
JOŽE JERMAN
NAROČITE
ZBOR
OBČANOV!
STRfl
41—
Veletrgovina Ljubljana, Titova 77
specializirano trgovsko podjetje na debelo in drobno z usnjem, čevljarskimi, sedlarskimi in tapetniškimi potrebščinami, gumo, plastičnimi masami, tehničnim tekstilom, varstvenimi sredstvi, galanterijo, birotehniko, opremo za gostinstvo in trgovino ter mlinsko industrijo vas solidno postreže iz svojih sortiranih zalog blaga po konkurenčnih cenah.
•	Rudniki, tovarne, transportna, gradbena, trgovska, mlinska in obrtna podjetja, in vsi drugi potrošniki, prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah veletrgovine ASTRA.
•	Uvažamo tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt, opremo za trgovino in gostinstvo ter blago za široka potrošnjo.
•	S široko izbiro blaga v naših skladiščih in trgovinah lahko zadovoljimo vaše potrebe in vaš okus.
Vsa naročila, osebna, pismena ali po naših potnikih, izvršimo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega blaga vam dajemo tudi strokovne nasvete.
Odbor OEF že leta 1943
Letna skupščina organizacije Zveze borcev
Krajevna organizacija ZB NOV Dol — Beričevo je med vaškimi borčevskimi organizacijami ena najaktivnejših. To je razvidno tudi iz poročila na redni letni skupščini. Naj kar takoj zapišemo, da je tako v poročilu kakor v razpravi bilo čutiti zahvalo tovarni barv JUB v Dolu, ki ima polno razumevanja za probleme organizacije in posamezne člane ZB NOV
Poročilo je med drugim obravnavalo primer njihove članice, ki so ji zavrnili prošnjo za povečanje družinske pokojnine z utemeljitvijo, da v Beričevem leta 1943. sploh ni obstajal odbor OF. Sedanji člani odbora ZB so se potrudili in zbrali podpise za izjavo, na osnovi katere so dosegli, da je vrhovno slovensko sodišče zahtevalo od socialnega zavarovanja obnovo postopka. Ker so z napačno utemeljitvijo prizadeti vsi člani te borčevske organizacije, vse zanima, kako je moglo priti do takšne dezinformacije in zahtevajo odgovor tudi od občinskih organov.
Posebno skrb so v preteklem letu posvetili vzdrževanju spominskih obeležij iz NOV in komemoracijam ob praznovanju dneva borcev ter na dan mrtvih. V sodelovanju z osnovno šolo in ob pomoči tovarne JUB jim tako komemoracije kot druge proslave ob določenih dnevih, vedno uspejo.
Lani pa so po dolgem času organizirali tudi izlet, in sicer v rojstni kraj maršala Tite, v Kumrovec. Seveda jim je pri tem občutno priskočila na
Beričevo
pomoč tovarna barv v Dolu. Z izletom so bili tako zadovoljni, da so ga sklenili organizirati še letos.
Tudi tu na vasi je organizacija ZB NOV tista družbe-no-politična organizacija, ki jo je najbolj čutiti. To pa ne pomeni, da je odbor ZB zadovoljen s takšnim stenjem. Nasprotno, vsi člani želijo, da bi prišlo do aktivnega sodelovanja med organizacijan-
Odbor organizacije pa je opravil veliko delo tudi na področju socialno zdravstvenih vprašanj. Skrbel je za štipendije in zaposlitev otrok svojih članov, skrbel je za enkratne pomoči posameznim članom, ki so prišli v stisko, skrbel je za stalne priznavalnine, za odpise davkov tistim članom — kmetom, ki zaradi bolezni niso mogli kmetovati itd. V razpravi pa so zavzeli tudi pravilno stališče do člana, ki je v času NOB in potem veliko prestal, se potem zapil in je sedaj na robu propada. Tudi zanj pravijo, je treba najti neko rešitev. Bil je 12 let star, ko je že opravljal razne kurirske posle. S pljučnico je ležal doma, ko so prišli gestapovci, zažgali hišo, ubili očeta, njega in ostale pa odpeljali v zapor. Zaradi teh grozot se verjetno tudi po osvoboditvi ni znašel, zato je prav, da borčevska organizacija misli na njega in mu Doma""
3000 (jfavolfnih delovnih ur
Organi^tn«*!1 °^ciriev in podoficirjev v Stožicah 11 najbolj prizadevnimi
Po«.). J. n,M »~-r»»
Šimi v naši občini- £tiynimi ofi^ v
občini- ktiv _
upravnega odbo^j^niu s clvilno-Ogrinc nam je pov^	za vzgojo Pe.
»Na prvi seji Pf- bistva o vseljudski obram-
zboru smo sprejel-J; ^
ganizacije. ------ __
sija organizira redI^j0
vanja. Na vrsti bo vanje o stl mod okupacijo
Stroko*! ^^vska komisija skrbi za L nejšo povezavo z upra-
na rodno obrambo in
il>Kdl-,;!,anJe novih klanov, aea P« tudi
delovanju p.fhrpPe!evanje okupacijo »litega
vanje ovojnivViob'Podoficirje za odliko-
Novo
pevski zbor
je imajo vsak ton do 20.39 ure skupnosti »Posav. 201. ve
vite se vajah.
rezervne ofi-
Pevci, vatiiop^f
ustanovlj#J*n«i,. NOB
—Por »Posa^ -«*M3 Oren I -
žuje že 25 pevcev. ■( 'enskivrtnzac^° z odbori te-i,. imn in vsak tnrčK n or!fanizac.i i Zveze Virvr.
Po-prispe-gradnjo doma v Kumrovcu, tesna povezava
.....	, jteev	Zveze bor-
v doto0	^Jaških vojnih in-
P°savje‘'nlru v- Socialistično zvezo in
1. V svojo sredo _	• Rezultat tel"----------
, zlasti mlajše P^tirL	J® tvdi to,
ie se lahko vsak	mam naše-..-., -vik.
takšnega da so
hAšeg« odbora bi-
li izvoljeni za odbornike občinske skupščine.
Tudi letos bomo za dan borca, 4. julija, priredili veliko vrtno veselico pri Ruskem carju. Na te način dobimo denar, saj so dohodki od članarine teko nizki, da ne moremo pokriti vseh stroškov, ki jih imamo s strokovno vzgojo, poštnino in drugo.
V našem odboru so zelo delavni ljudje. Povečini so člani Zveze borcev, vključili pa smo tudi mlade rezervne oficirje In podoficirje. Krepko so zagrabili za delo, koso videli s kakšnim' elanom delamo.
Lani so naši člani napravili 3041 prostovoljnih delovnih ur. Nabirali so prispevke ža prapor, še posebej veliko dela pa je bilo na prireditvi za dan boroa. Pri ureditvi veseličnega prostora in na prireditvi je delalo 54 članov!«
Lani športnega društva »Zarja« v Savskem naselju gradijo igrišča za košarko in odbojko
Osebni avtomobil na 7,7 prebivalca — V začetku leta je bilo v bežigrajski občini registriranih 5330 osebnih avtomobilov, od tega jih je bilo v privatni lasti 5113. Vseh motornih vozil je bilo za Bežigradom 7681.
Dom na Mali planini bo letos
Zapiski z občnega zbora Planinskega društva Črnuče
Občni zbor črnuškega planinskega društva je minil v znamenju razprav in poročil o gradnji doma na Mali planini. ki je v zaključni fazi. Posebej sta se letos izkazali mladinska sekcija in gorski sstrnžctirii zakaj ni minila ne-delia. da bi ne priredila izleta v planine ali organizirala d ».lovno akcijo
Hkrati so se črnuški ola-ntr>»i zavzeM za ustanovitev pianistične sekcije, ki naj bi cininimta n'”' sproknvnirn vf>d-»‘■-»m «tiiri»ntske aloinistične pnlrnita in rnrnik rcVegR kluba
TCa,r zadeva dokončno ureditev koče na Mali planini, je stvar naslednja: občinska sknrtSčina ip letos v ta namen orisoevala 5 milijonov starih dinarjev, tako da je ski iona dotacija v zadnjih petih letih znesla 17 milijonov Sdin Razen denarja je društvo dobilo za dom na planini tudi več notranje opreme od postelj do žimnic in druge opreme, ki jo bodo planinci obnovili Jn usposobili za uporabo.
Občinska zveza za telesno kulturo se prav zdaj sprašuje aJi naj dokončno zapusti bežigrajsko smučarsko bazo na Travni gori in preseli vso smuško opremo v Ljubljano in na Planino.
Kakor pravijo črnuški planinci, bo dom na planini letos vsekakor odprt, če drugače ne, vsaj za Interno uporabo. Potrebovali bi 15 milijonov S din, seveda da bi kot doslej vsak dinar štirikrat obrnili. Nekaj bodo sicer prispevale delovne organizacije, nekaj še obljublja občinska skupščina v drugi o ol o vici leta, če bo vse tako kot predvidevajo in drugi. Torej za kočo na planini je širši družbeni interes, le ora-vetsa denarja še ni pri roki.
Morda bi bilo dobro, ko bi kalkulanti, ki «krbe za zim=ke in letne počitnice bežigrajske mladine, razmislili, kako bi bilo. če bi s kakšnim cenejšim aranžmajem raje že letos pošiljali mladino na Malo planino, namest o na Travno goro pa tudi drugam kot prejšne čase. Penzion s celodnevno oskrbo bi bil v planinskem aranžmaju prav gotovo cenejši (popusti pri spanju, brani).
Letošnjo pomoč občinske skupščine za gradnjo doma na Mali planini so planinci porabili takole:
-1 milijon za dolgove, dva milijona bosta šla za grobi omet na fasadi in za leseno oblogo (popolna zaščita koče pred dežjem in mrazom), dva
milijona za vodovodno instalacijo, električno in sanitarije, en milijon za pode v devetih sobah (30 ležišč) in obnovitev stare opreme iz Žirovnice. Preostane torej še ureditev kuhinje, dnevnega prostora in skupnega ležišča s 30 posteljami.
Naj še enkrat povemo, da je koča v stanju, kakršna je danes, vredna po ocenah strokovnjakov vredna 60 milijonov S dinarjev Da bi bMa do jeseni zares ooremliena in odpravljena za zimo, man tka samo še neka j dobre volte.
žal moramo spet govoriti o denarju Torej na vseh zainteresiranih je, da črnuškim planincem pomagajo to prostovoljno in požrtvovalno delovno akcijo zdaj po petih letih truda, premagovanja in naporov izpeljati do konca. Pri tem mislimo na občinsko skupščino in vse, ki skrbe za zdrav oddih in razvedrilo naše mlade generacije. Zakaj v našem — domačem domu bodo počitnice prav gotovo občutno cenejše ty>t smo jih imeli na morju, na Gorenjskem in na Dolenjskem.
Torej do 29. novembra, če bo vse po sreči.
Planinski pozdrav
Sedem suhih let?
V tovarni Tonosa so premalo prihranili za jutri, meni direktor
»Za šestmesečnega otroka nikdar natanko ne vemo, kdaj bo shodil. Ali se mu bo to posrečilo po dvanajstih, štirinajstih mesecih ali celo kaj kasneje,« je začel direktor Jurij Drame, ko smo ga povprašali, kako podjetje preživlja krizo, v kateri se je znašlo lani.
»Kar na hitro vse popraviti, vse nadoknaditi, ne bo mogoče,« je nadaljeval direktor in poudaril:
»Po planu bi morala biti naša lanska realizacija okrog dve milijardi starih dinarjev. Prekratki smo bili za okrog 150 milijonov in to se nam še zmeraj otepa. Prizadevamo si na vse načine, toda naši samoupravni organi nočejo nič slišati, da bi še nekoliko prirezali plače. Ko smo preživljali sedem debelih let, smo raje vse pojedli, namesto, da bi si kaj prihranili za sedem suhih let. Danes pa nihče noče ničesar slišati o zmanjševanju zaslužkov, kjer bi najhitreje lahko nekaj prinesli noter, kakor se reče.
Poglejte, ostala tekstilna industrija v Sloveniji ima povprečne osebne dohodke okrog 70 do 90 tisočakov, pri nas pa se gibljejo okrog sto, raje celo nekaj več. Hitro bi lako sanirali nekoliko težko situacijo, toda naši samoupravni organi so proti. Nekaj smo sicer že znižali zaslužke, toda ne pri delavcih.
Ta dejstva in kriza pri prodaji nogavic so znana. Zaradi uvoza nogavic iz tujine smo domače težko prodali. Dobro smo jih, vendar po znatno nižji ceni in s preče tšnjo zamudo Sorodno podjetje Jadran v Zagrebu je v podobnih težavah, tako da niti anuitet ne more odplačevati. Nič bolje se ne godi podjetju In-duplati v Jaršah, kjer so začeli delati zavese, istočasno pa smo (ih na debelo začeli tudi uvažati. Kdo bi razumel pota in ovinke naše trgovine. Sami sebi otežujemo živ’je-nje in razmere na trgu.
tfove modne kopalke za ženske In moške gredo dobro v promet Vsak čas bodo začeli z intenzivno reklamo po televiziji, hkrati pa vsaki vrečki s kopalkami dodamo barvni prospekt (skupaj 100.000 izvodov). Vsem telefonskim naročnikom v Jugoslaviji bomo poslali podoben prospekt — kopalk Propaganda in reklama pa veljata drage de-
narje. Naš kolektiv ne more razumeti, da danes brez reklame ne moremo več uspešno nastopati na trgu. Konkurenca, ki ni nikoli delala kopalk, se na lepem pojavlja na trgu prav s tem artiklom: Toper iz Celja, Lisca, Nada Dimič... S ceno moramo navzdol, če hočemo konkurirati. Se dogovarjamo tekstilci med seboj, toda kaj ko pa jo potem vsak ureže po svoje. S častnim razsodiščem tudi ni nič. Kaj hočete s častno kaznijo, kadar gre za denar in za zaslužek?
Doslej smo v redu izplačevali plače in jih bomo tudi ta mesec. Naše delavke zaslužijo od 90 do 120.000 starih din. Malokatera jih prinese domov samo sedemdeset. Kaj mislite? Preplah je nastal, ker smo postavili zahtevo, da znižamo plače, dokler se situacija bistveno ne popravi, dokler si ne ustvarimo lastnega obratnega kapitala, brez katerega ne moremo dobro poslovati. Nadoknaditi moramo lanski primanjkljaj. Toda o tem, kakor hitro gre za zaslužek posameznika, noče nihče več ničesar slišati. In kaj hočemo? Naši ljudje raje hodijo tožit na Mestni svet in na sindikat, namesto, da bi se doma pogovorili in skušali narediti, kar se narediti da.
Kopalke gredo dobro. Naredili smo jih 90 tisoč kosov. Naše so po 12.000 starih din, italijanske pa po 14.000 lir. Isti in podobni vzorci, ista kvaliteta Že letos, da, zdaj bi morali v Italiji naročiti
modne vzorce za prihodnjo sezono, toda denarja nimamo.
Štirideset milijonov smo odrinili za reklamo — za prospekt. Nekaj moramo storiti. Zdajle bi takoj rabili 300 milijonov, toda kdo nam jih bo dal. Ko bi med sedmimi debelimi leti lahko nekaj prihranili za danes. Saj ne rečem, marsikaj smo naredili, razdelili 140 milijonov za stanovanja, asfaltirali, naredili kanalizacijo, modernizirali strojni park, preuredili kotlarno na mazut. Malokje so imeli tako lepfe plače kot v naši tovarni. .. Zdaj so največja postavka mesečni zaslužki. Zaenkrat se krpamo iz meseca v mesec, kako bo, kdaj bomo shodili, je težko napovedati.
Imamo lepe pogodbe za izvoz, moramo izvažati, če hočemo surovino kupovati zunaj, zakaj domače tovarne ne delajo najlona 66, ki ga mi potrebujemo, temveč samo najlon 6. Ne vem, kaj so mislili, ko so programirali domače tovarne. Opozarjali smo jih, toda zaman.
Mislim, da bi morali biti sami do sebe bolj kritični, morali bi gledati ne samo na danes, temveč tudi na jutri. To pa v trenutni siuaciji lahko na hitro rešimo le tako, da sami sebi nekoliko zategnemo pasove. Kdo izven kolektiva nam bo pomagal, kdo nam bo dal garancijo za kredit, če si ne bomo sami pomagali?« je končal direktor Tonose Jurij Drame.
m LAPAJNE
POSLOVNO ZDRUŽENJE
GIPOSS
GRADBENO INDUSTRIJSKA POSLOVNA SKUPNOST SLOVENIJE LJUBLJANA - TITOVA 39 -TEL. 315-289
Člani:
SGP Gorica, Nova Gorica GIP Ingrad, Celje SGP Pionir, Novo mesto GP Obnova, Ljubljana SGP Sava, Jesenice PVG Stavbar, Maribor GP Tehnika, Ljubljana
Gradi objekte visoke in nizke gradnje
Podjetje za ekonomsko propagando in publicistiko
LIK
Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 3 telefon 310-957
Čestitamo za 9. maj
Opekarna Črnuče
telefon 341-053
v
Vsem občanom čestitamo ob dnevu zmage in prazniku Ljubljane
»STURMOVIK Z JEZICE"
Zgodba o letalcu, ki so ga 14 dni pred koncem vojne sestrelili Nemci
Upokojenega letalskega kapetana 1. razreda Antona Jakopiča smo povsem slučajno zatekli v Radečah pri Zidanem mostu. In ker se ožji rojaki ponavadi kaj hitro spoznamo že po obrazih, če ne po prvih besedah, nam je mfož rade volje razkril svojo letalsko kariero — nekaj dogodkov iz vojnih dni.
Tik pred koncem vojne sem bil pri 166. sovjetskem jurii nem polku,« je začel. »Bazo smo imeli v Novem Sadu Tolkli smo nem&ke linije za sremsko fronto. Sedel sem v letalu IL-2, šturmoviku. ki je bil oborožen z dvema m? traljezoma. bombami in raketami . .
Bilo je 14 dni pred koncem vojne. Leteli smo v borbeni skupini nad Dolnjim Mihoj-lovcem Naš cilj je bil pon tonski most šest nas je bilo v skupini. Ze smo odvrgli bombe in lepo razvrščeni v formaciji zapuščali prizorišče napada. Na lepem me je neka) uščipnilo. Utrgal sem se iz skupine in pikiral na nemško kolono. Nekako na dvesto metrih me je zadelo... Naslednji trenutek sem se za-
rinil v zemljo. Čutil sem samo topo bolečino v glavi, potem se mi je pa stemnilo. Ko so me Nemci povezovali z žico, sem se šele zavedel, da sem ostal živ. Padel sem v roke oddelku divizije »Prinz Eugen« Vsega krvavega in napol živega so me odvlekli h komandantu Zelo korektno je nastopil:
»Bi se še tepli proti nam?«
»Bi!« sem odgovoril v gladki nemščini Mož je bil vre-senečen. Poklical je zdravnika, ki me jc za silo zakrpal, potem mi jc komandant ponudil cigareto in kavo. Bil sem prepričan, da me bodo ustrelili, toda zgodilo se je nemogoče. Postal sem ujetnik Odpeljali so me v grad Tvškanac pri Zagrebu, kjer sem se znaštl med ame-rikanskimi niloti. Fant ir »o mi posodili neka) svoje obleke. tako da sem sc hitro prelevil v Amerikanca. Ustaši so bili v razsulu. Konec vojne je bil pred vrati. Z Amerikanci smo jo potegnili iz gradu in se v bližnjem zapuščenem magacinu do zob oborožili. Poprej sem se seveda znebil enega ustaša ali
Anton Jakopič
domobranca, ki je stal tam na straži.. Na čelu ameri ških pilotov' smo potem ju-rlšali v Zagreb. Bili smo tako prvi osvoboditelji hrvaške prestolnice«
Anton Jakopič je bil letalec ie pred vojno. Kot vojaški pilot je služil pri hidroavia-ciji v Divuljah, Šibeniku in Splitu. Osnovno šolo je končal na Ježici, nadaljeval pa je gimnazijo v Ljubljani, nakar se je vpisat na letalsko vojaško šolo.
Druga svetovna vojna ga je zatekla v Šibeniku. Padel je med ustaše, vendar jim je hitro ušel iz rok in pribežal domov na Ježico. Tu so ga prijeli Italijani in ga odgnali v Gonars. Po razpadu Italije je prišel domov in se pridružil partizanom. Pri Šentvidu je preplezal nem-ško-italijansko mejo in našel partizane nad Gameljnami. Na Rašici je prišel v gorenjski odred. Nekaj mesecev zatem je prišla komanda, naj vsi letalci odidejo v Šlandra-vo brigado V Beli krajini je zaman čakal sovjetsko letalo, ki naj bi ga odpeljalo v Leningrad. ker je bil ta teren preveč močvirnat za spust. S skupino drugih slovenskih letalcev in mehanikov se je 1944. leta prebijal po Dalmaciji v Makedonijo in od tam proti Beogradu, kjer je stopil v sovjetsko letalstvo.
Letel je do 1952. leta Bil je komandant eskader v Divuljah Zagrebu iv ■ Brežicah. Danes kot ujpokojenec živi < .Zagrebu, ki mu le postal drugi dom.
VL
Športna dejavnost na šolah
Tisti, ki skrbijo za nadaljnji razvoj telesne kulture za Bežigradom — tako športnih organizacij, kot šolskih športnih društev in krožkov — si že nekaj let prizadevajo, da bi na vse osnovne in srednje šole vnesli čim več športne dejavnosti, izven rednega programa telesne vzgoje. Tu ni pomembna organizacijska oblika ali se bodo učenci in dijaki udejstvovali v okviru posebnih šolskih športnih društev, krožkov ali povsem spontano, tu je najpomembnejše, da tako vodstva šol, profesorji telesne vzgoje, kot Obč. zveza za telesno kulturo tesno sodelujejo, skupaj izdelajo vsakoletni program in ga tudi v celoti realizirajo. Moramo poudariti, da smo pri nas za Bežigradom, prav zahvaljujoč velikemu razumevanju šolskih vodstev, prizadevanju profesorju telesne vzgoje in vsestranski podpori (zadnje čase tudi finančni) Obč. ZTK v tem dosegli zavidljive uspehe. Zadnji 2 leti je bil program izvenšolske športne dejavnosti 6 osnovnih in 5 srednjih šol v celoti realiziran in ta program ni bil skromen.
netos je bil na skupnem sestanku predstavnikov Obč. ZTK in profesorjev na začetku leta sprejet še obsežnejši program, ki je obsegal tekmovanja v smučanju, košarki, odbojki, malem nogometu, šahu, atletiki, spomladanskem in jesenskem krosu ter sodelovanje na »Pohodu po poteh partizanske Ljubljane«. Od naštetih športnih zvrsti je bilo že Izvedeno tekmovanje v košarki, odbojki, malem nogometu. šahu in spomladanskem krosu. Prav tako pa so vse šole posamično izvedle tekmovanje na smučeh in saneh.
Za vse te nastope profesorji telesne vzgoje zares prizadevno pripravljajo svoje varovance in če k temu dodamo še veliko razumevanja šolskih vodstev, ki omogočijo nastopajočim tako redno vadbo kot tudi same nastope, potem je povsem razumljivo, da so dosežki učencev in dijakov zelo dobri, v nekaterih primerih 'že tudi izredni. Ne smemo prezreti pri tem tudi deleža, ki ga dajejo nekatere osnovne organizacije, ki tesno sodelujejo z šolami in pomagajo tako pri vadbi, kot pri samih nastopih in seveda iz vrst nastopajočih potem rekrutirajo svoje članstvo. Tu moramo omeniti AK Olimpijo, TVD Partizan Ježico in KK Stadion, ki imajo na- številnih šolah tudi svoje krožke.
Šahisti so se pomerili
Letošnje tekmovanje najboljših šahistov — pionirjev iz osnovnih Šol Bežigrada je bilo nekoliko okrnjeno, saj vse šole niso poslale svojih kompletnih ekip, posebno starejše pionirke iz osn. šole Mirana Jarca in mlajše pionirke iz šole Danile Kumar, ki so seveda brez borb osvojile rtaslove najboljših v občini.
Največ ekip (5) je nastopilo v kategoriji starejših pionirjev in prav tu so bile tudi najzanimivejše borbe za zma-8o. s samo pol točke prednosti je presenetljivo zmagala vrsta osn. šole Dr. Vita Kraigherja, ki jo vodi inž. Koloman Varga in jo setav-'jajo pionirji Krumpak, Šifrer, Buljan in Dobovšek. Druga je bila ekipa osn. šole Mirana Jarca, tretja Borisa Ki-nnča, četrta Danile Kumar in Peta osn. šola Maksa Pečarja.
- ri mlajših pionirjih so na-atopiie samo 3 ekipe med ka-rvu-?1 i® Premočno zmagala omična ekipa osn. šole Mira-
a Jarca v postavi: Štruc,
jesec, Mlakar in Bračič; vo-
,Kaj veš o prometu
Največ vedo pionirji z osnovne šole Borisa Kidriča
V bežigrajskih osnovnih šolah so bila v mesecu aprilu tekmovanja pionirjev pod geslom »Kaj veš o prometu«. Organizator teh tekmovanj je bila občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, ki je poskrbela, da so šole dobile potrebno gradivo in rekvizite za izvedbo tekmovanj. Sole so v ta tekmovanja zajele domala vse učence. Pisali so nalogo o prometu na svobodno izbiro izmed tem: »Moja pot v šolo«, »Kaj moram vedeti o kolesu in vožnji z njim«, »Prometna varnost in vsi mladi«, »O družini pionirjev prometnikov« in »Prometni miličnik — naš prijatelj«. Poleg teh nalog so tekmovalci izpolnjevali testne pole in se pomerili v ocenjevalni in spretnostni vožnji.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinsko zvezo prijateljev mladine in postajo milice Bežigrad organizirala občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki je bilo 22. aprila v Savskem naselju. Na to občinsko tekmovanje so prišli po 4 najboljši tekmovalci iz mlajše in starejše skupine pionirjev z vsake šole. Tekmovanja se je udeležilo skupno 36 učencev.
Tekmovanje je imelo teoretični in praktični del. Na teoretičnem delu tekmovanja so pionirji oddali svojo nalogo o prometu, morali pa so tu-
di izpolniti testno polo. Za izpolnitev testne pole je bilo 30 minut časa, vsi tekmovalci pa so jih izpolnili v 15 minutah. 10 tekmovalcev ni napravilo niti ene napake, 14 tekmovalcev pa je odgovorilo napačno le na 1 vprašanje. Iz tega se da sklepati, da so v letošnjih tekmovanjih precej pridobili v znanju prometnih predpisov.
Teoretičnemu delu je sledila ocenjevalna vožnja s kolesi. Vsak tekmovalec je prejel startno številko ter pohitel na poizkusno vožnjo po označeni progi. Proga je bila dokaj težka in le tekmovalec Boris Šaufoert iz osnovne šole Borisa Kidriča je pravilno upošteval postavljene prometne znake in ni napravil niti enega prekrška.
Spretnostne vožnje so se udeležili le starejši pionirji.
Ocenjevalne komisije — ena je ocenila naloge in teste, druga ocenjevalno vožnjo in tretja spretnostno vožnjo — so ocenile posamezne tekmovalce takole:
Skupina mlajših pionirjev (4. in 5. razred: 1. Miran MERHAR,. OS Danile Kumar (13 točk), 2. Jani HAVLIČEK OS Borisa Kidriča (11 točk), 3. Iztok SNOJ, OS Boris Kidrič (9 točk), 4. Zdenka SI-BEJA OS Maks Pečar in Katja ŠTITLAR OS Danile KUMAR (po 8 točk).
Skupina starejših pionirjev (od 6. do 8. razreda): 1. Bo-
ris SAUBERT, OS Boris Kidrič (14 točk), 2. Bojan ROTAR OŠ Danile Kumar (9 točk), 3. Rado ZAVRL OŠ Dol (7 točk), 4. Oto MIKULETIČ OS dr. Vita Kraigherja (6 točk).
Najboljši tekmovalci v obeh skupinah so prejeli lepe nagrade (fotoaparat, zapestne ure in garniture nalivnih peres), ostali udeleženci občinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu« pa so dobili tolažilne nagrade (nalivna peresa in kemični svinčnik).
Za najboljšo ekipo šole je bila izbrana ekipa pionirjev — prometnikov osnovne šole Borisa Kidriča. Ta ekipa je dosegla največ točk na občinskem prometnem tekmovanju in prejela za nagrado fotoaparat.
Nagrade je prispevala občinska skupščina Ljubljana— Bežigrad, po eno nagrado pa tudi občinska zveza prijateljev mladine in avto-moto društvo Ljubljana.
26. aprila po poteh partizanske Ljubljane
Množičen pohod pionirjev
Pohod po poteh partizanske Ljubljane« je že tradicionalen. Vsako leto se ga udeležujejo ob prazniku osvoboditve Ljubljane številne ekipe domačih in tujih športnikov,' tabornikov, šolarjev, partizanskih kurirjev in drugih, da bi ob žici obujali spomine na tiste dni, ko je bila Ljubljana stisnjena v obroč, pa kljub vsemu terorju ni klonila, temveč iz dneva v dan bolj oorbeno in množično nastopala proti sovražniku, dokler ga za vedno ni izgnala iz svoje dežele in 9. maja proslavljala osvoboditev.
Pivi gredo na »pohod »Po poteh tovarištva in spominov« vsako leto naši najmlaj-
Tekmovanje za bralno značko
Bežigrajski šolarji so lani začeli s tekmovanjem za Can-Po štirje najboljši pionirji karjevo bralno značko. V tekmovanje se je vključilo 1070 pionirjev in pionirk, ki so ob koncu leta dobili 923 bralnih značk-
— prometniki iz mlajše in starejše skupine na občinskem tekmovanju se bodo pomerili še na medobčinskem tekmovanju in končno
Letos se je prijavilo 1934
na republiškem tekmovanju pionirjev in pionirk ali skoraj
pionirjev prometnikov v Kranju, ki bo v mesecu maju v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger.
Organizator se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prometnih tekmovanj.
dvakrat več kot lani. Bralne značke si bodo pridobili s pridnim branjem knjižnih del. Občanska zveza prijateljev m’addne bo ob zaključku tekmovanja pripravila srečanje pionirjev in pionirk s pesniki in pisatelji.
Tekmo vanje v znanju prve pomoči
Popoln uspeh Bežigrajčanov
Občinski odbor Rdečega križa Bežigrad je organiziral tekmovanje v znanju prve pomoči za ekipe mladih članov Rdečega križa. Za tekmovanje so se prijavile osnovne šole Vita Kraigherja, Mirana Jarca in Danile Kumar. Ekipo sestavlja šest članov.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel predsednik občinske skupščine Karel Kušar. Pionirji so se pomerili na osnovni šoli Vita Kraigherja. Zmagala je ekipa mladih članov Rdečega križa z osnovne šole Mirana Jarca in si tako zagotovila pravico nastopa na medobčinskem tekmovanju.
Medobčinsko tekmovanje ekip prve pomoči je bilo na Zavodu za rehabilitacijo invalidov Vse priprave je vodil občinski odbor Rdečega križa Bežigrad, Pomerile so se ekipe iz občin Ljubljana-Bežigrad, Vič in Moste ter Domžal, Trbovelj, Kamnika, Zagorja in Litije. Tokrat so nastopih tudi odrasli člani Rdečega križa. Znanje so preizkusili s pismenim testom in nato' s praktičnim delom.
Na medobčinskem tekmovanju sta zmagali obe bežigrajski ekipi: pri mladih članih Rdečega križa osnovna šola Mirana Jarca, pri odraslih članih članih pa občinski odred za prvo pomoč. Oboji se bodo udeležili republiške-
Nova panoga - judo
Na osnovni šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju imajo judo krožeč, v katerega je vključenih približno 20 pionirjev. Povezani so s klubom »Nagaoka«. Na tekmovanju za memorial Kokichi Na-gaoke je ekipa pionirjev osnovne šole »Borisa Kidriča« (Petrin, Barši, Miklavčič) za-in dobila
ga tekmovanja ekip prve pomoči, ki bo 10. maja v športnem parku inž. Stanka Bloudka.
Kot nagrado za prvo mesto so dobili opremo za prvo pomoč, vsi udeleženci pa tudi spominske diplome.
Podobna tekmovanja bodo organizirali vsako leto. Ekipe Rdečega križa bodo pripravljene za pomoč pri raznih elementaminh nesrečah ali v vojni, saj je vzgoja s področja prve pomoči ena poglavitnih nalog Rdečega križa pri skrbi za obrambno sposobnost naših državljanov.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi
!	SPLOŠNA	!
1	VODNA SKUPNOST	(
1	LJUBLJANICA - SAVA	I
čestitamo ob	I
9. maju dnevu zmage in prazniku Ljubljane
IiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
ši pionirji — šolarji od 1. do 4. razreda ta sicer ob obletnici ustanovitve OF — 27. aprila. Pred dnevom pohoda obiščejo vse spominske kamne ob žici, ki so na območju šole, jih očistijo ta okrasijo. Pri pomembnejših spominskih obeležjih pa imajo proslave s kulturnim programom.
Letos se je iz bežigrajskih šol odpravilo na pohod »Po poteh tovarištva in spominov« več kot 2.300 pionirjev in pionirk nižjih razredov osnovnih šol. Pionirji šole Borisa Kidriča, Mirana Jarca, dr. Vita Kraigherja, Danile Kumar ta Ježica so imeli cilj pohoda v Gramozni jami, kjer so v sodelovanju z godbo JLA izvedli proslavo s kulturnim programom. Na pohodu so jih spremljali bivši borci, ki so jim ob zaključku pohoda razdelili spominske trakove na prapore in značke pohoda. Na slovesnosti v Gramozni jami je pionirjem govoril Stane KOMAN, ki je prisotni mladi generaciji zelo nazorno prikazal težka leta okupacije, ko je sovražnik vihral po našem mestu ta počenjal taka grozodejstva, ki jih nikoli ne bo moč pozabiti.
Pionirji iz oddaljenejših šol so si izbrali za cilj pohoda spominska obeležja v svoji bližini. Tako je Pionirski odred Cene Stupar iz osnovne šole na Črnučah izvedel pohod do spomenika Ceneta Stuparja, kjer je bila proslava < kulturnim programom Pionirjem je govoril Zdenko ROTER
Pionirski odred Ivana Bizjaka na osnovni šoli Šentjakob je za cilj pohoda izbral spomenik ob požgani Dragarjev! hiši. Pionirski odred Franca Ravbarja v Dolu pa javko »Bor« na Korentu Tudi na teh ciljih so bili bivši borci ta zastopniki JLA Kulturni program so izvedb pionirji sami, pionirjem pa sta govorila Slavko FRATNIK, v Šentjakobu, v Dolu pa Stane KOTNIK. Pionirji so povsod dobili spominske značke ta ponosno ta z zadovoljstvom »odšli s pohoda.
Pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« 11. maja pa se bodo udeležile ekipe pionirjev višjih razredov z vseh popolnih osnovnih šol v naši občini.
Jo Franc Breško. Druga je sedla prvo mesto m uuuua in ^ elUpa Aole Danile Kumar pokal. Med posamezniki se je k'®’* vrsta šole Dr. Vita Barši uvrstil na 2. mesto v Kherja.	welter kategoriji.
Svečanost ob spomeniku v Gramozni jami ob pohodu pionirjev
CIPMI¥i
ODBOR ZA MUZEJSKO ZBIRKO
Koncept »Zgodovine Beži-BRida« avtorja Jožeta Ravbarja z naslovom »Ljubljansko Pošavje v boju za zmago in svobodo« je zgodovinska komisija pri občinski Zvezi združenj borcev NOV poslala nekaterim znanim piscem naše novejše zgodovine. Tovariš dr. France Škerl in tovarišica Marica čepe, ki oba zelo dobro poznata novejšo zgodovino tudi na področju naše sedanje občine in oba delata na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja SRS, sta med prvimi poslala svojo osebno oceno in konkretne pripombe.
Zelo tehtna je pripomba dr. Škerla, kjer se sprašuje ali je smiselno povezati v celoto elemente, ki med vojno niso bili povezani. Gre namreč za to, da je območje neke občine danes takšno jutri drugačno in je zato pisanje neke občinske zgodovine zelo vprašljivo.
Dejstvo je namreč, da npr. mestni del sedanje bežigrajske občine med vojno glede upora proti okupatorjem, ni bi; vezan ne na Ježico ne na Črnuče, ampak na Ljubljano kot mesto. Tudi vasi kot npr. Šentjakob, Beričevo, Dol, niso bili vezani niti na Črnuče niti na Ljubljano, še manj na Ježico, dočim sta Ježica in Črnuče bili močno medsebojno povezani in samostojni, seveda v okviru programa, navodil in nalog KP Slovenije.
Zato opis revolucionarnega dogajanja na sedanjem občinskem področju ne more predstavljati celote, temveč najmanj tri dele, ki imajo
svojo predzgodovino in svoj specifičen razvoj v času NOB. Te svoje misli dr. Škerl tudi podrobneje utemeljuje, zato pri končni redakciji koncepta nikakor ne bomo mogli iti mimo njih.
Dr. Škerl ima pohvalno mnenje o tem, da je v »zgodovino Bežigrada« vključen tudi čas med obema vojnama,. Mnenja je, da je v tem delu Izredno mnogo dejstev, ki so silno poučna in za ra-zumevanje NOB zelo dragocena in koristna.
V svoji, oceni dr. Škerl tudi izjavlja, da so elementi zgrajeni zelo sistematično in da vključujejo vse silnice, ki so delovale v dobi narodnoosvobodilnega boja. Sodi pa, da je »Ravbarjeva zgodovina« napisana preveč v obliki splošnega prikazovanja. Preveč je zaključkov, pravi, in premalo dokazovanj, sicer dobrih zaključkov.
Kakor se dr. Škerlove pripombe tičejo bolj splošnih avtorjevih zaključkov in ocen, tako se pripombe Marice Čepetove nanašajo na konkretne dogodke, ki jih avtor opisuje. Pripombe obeh so za zgodovinsko komisijo in še bolj za avtorja samega izredno dragocene in bodo mnogo pripomogle, da bo »naša zgodovina« kolikor toliko veren prikaz revolucionarne dejavnosti znotraj meja naše občine.
Prav zato se obema, za njuno prvo oceno in pripombe, v imenu zgodovinske komisije pri Zvezi združenj borcev NOB občine Ljubljana Bežigrad iskreno zahvaljujemo.
Spomenik v Podgorici
Izlet
v
Kumrovec
Peljal bo poseben vlak
Zveza združenj borcev NOV občine Ljubljana-Bežigrad organizira izlet članov ZB v rojstni kraj maršala Tita — Kumrovec. Izlet bo v nedeljo s posebnim vlakom. Prijave sprejemajo krajevne organizacije ZB do 12. maja 1969.
V Kumrovcu bo ogled rojstne hiše maršala Tita in muzeja ljudske revolucije, pred tem pa bo v počastitev udeležencev izleta kratek kulturni program.
Lani je s sklepom sveta za prosveto in telesno vzgojo občine Ljubljana Bežigrad, dobila občinska muzejska zbirka NOB na Črnučah svoje samoupravno telo. Odbor je štel pet članov, predstavniki zainteresiranih družbeno-poli-tičnih organizacij v občini. V kratkem času je obstoječo zbirko nanovo uredil in povečal. Otvoritev je bila lani, v čast Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Posebnost preurejene zbirke je vključitev likovnih del slovenskih umetnikov o otrocih pred vojno in med vojno ter likovnih del na temo NOB današnjih otrok. Zato se je zbirka tudi preimenovala v Muzejsko zbirko NOB za mladino.
V skladu z določili statuta občine je za spominska obeležja v občini dolžna skrbeti občinska skupščina. Občani so večkrat v zmoti ko mislijo, da je to dolžnost organizacij ZB. Mimogrede rečeno, v zmoti so tudi tisti, ki mislijo, da je organizacija praznovanj določenih državnih praznikov, kot so: Dan zmage, Dan borcev, Dan mrtvih, Dan JLA, stvar organizacij ZB. To je gotovo stvar naše najmasovnejše organizacije SZDL. Seveda pa ima SZDL, v članih organizacij ZB tiste ljudi, ki so najbolj pripravljeni pomagati, da bi taka praznovanja uspela.
Vsa povojna leta je za spominska obeležja NOB, ob finančni podpori občinske skupščine, skrbela občinska Zveza združenj borcev NOV. V ta namen ima vsaka krajevna organizacija ZB komisijo ali pa referenta, To že tradicionalno skrbstvo za spominska obeležja NOB je
motilo le to, da občinska skupščina ni imela svojega organa, ki bi skrbel za potrebna ■ sredstva in zagotavljal, da je varstvo ter skrb za pomnike naše revolucije v skladu z dolžnostmi, ki jih občini nalaga statut.
Sedaj je tudi to urejeno. Na predlog Odbora za muzejsko zbirko NOB na Črnučah in občinskega odbora ZZB NOV je svet za prosveto in telesno vzgojo 13. marca 1969 prejel sklep, s katerim je ustanovil Odbor za muzejsko zbirko in varstvo spominskih obeležij NOB v občini Ljubljana Bežigrad.
Člani tega odbora so: Dominik Bizjak, Ivan Globokar, Stane Koman, Matevž Kos, Peter Lešnjak, Nace Možina,
Milka Rome, Martin Tesovnik in Marlenka Vardjan.
Za razliko od prejšnjega predstavniškega odbora, ta odbor sestavljajo člani, ki jih delo v tem odboru veseli. Poleg tega pa ima novi odbor v svoji sredi predstavnici občinske zveze prijatelje mladine, dve učiteljici. Novi odbor se je že konstituiral. Za predsednika je bil izbo-Ijen Stane Koman.
Letošnja poglavitna naloga odbora bo prestavitev spomenika padlim borcem v Podgorici pred trgovino »Merea-ter«. Sicer pa bo moral odbor skupno s komisijami in referenti ZB skrbeti za 43 spominskih obeležij — pomnikov naše revolucije v bežigrajski občini.
Sodelovanje mladine in borcev
Vsako leto učenci in učenke nižjih razredov ljubljanskih osnovnih šol prvi začno s programom tradicionalnega tekmovanja z naslovom »Pohod po poteh partizanske Ljubljane«. V soboto 26. aprila so pionirji in pionirke naših osnovnih šol po dogovorjenem načrtu z občinsko Zvezo prijateljev mladine, odšli k_ posameznim spominskim obeležjem NOB, ki stoje v naši občini.
V dogovoru z Zvezo prijateljev mladine, so na teh pohodih sodelovali tudi predstavniki krajevnih organizacij ZB. Pred šolami, tik pred odhodom, je pionirje in pionirke s kratkim nagovorom o pomenu te tradicionalne prireditve pozdravil predstavnik krajevne organizacije ZB. Nato so predstavniki ZB s svojim praporom odšli skupno s pionirji in pionirkami, ki so tudi nosili svoj prapor, na cilj, k določenemu pomniku naše revolucije. Na cilju so pionirji in pionirke izvedli priložnostni program, govoril pa jim je predstavnik Odbora za pohod po poteh partizanske Ljubljane.
S. K.
Na kraju drugega dela koncepta »zgodovine Bežigrada«, avtor opiše še dve pomembni stvari. Prva ima naslov »Stavkovne akcije«, druga pa »Organizacija KPJ na Ljubljanskem Posavju v letu 1936.«
Avtor Jože Ravbar piše, da je bilo v Sloveniji po letu 1930 čutiti v partiji vedno močnejšo udeležbo proletarcev, čeprav so bila v Partiji razna nesoglasja in se je to čutilo tudi na našem območju, To zlasti okrog leta 1936 in še posebej leta 1938, potem, ko je vodstvo partije prevzel tovariš Tito.
Proces privrženosti partiji se je, kot piše avtor, začel v sindikatih, ki so ga. vodili socialdemokrati. Komunisti v sindikalnih organizacijah pa so večkrat vodili akcije delavcev’ v boju za ekonomske pravice, brez vednosti vodstva sindikatov. Pri tem, piše avtor, je Partija imela tudi izgube, ker je oblast marsikaterega komunista spregledala in ga zaprla. »Toda«, piše J. Ravbar, »proletariat - se je kalil za zadnji obračun z buržuazijo«
Nato avtor s preskopimi besedami opisuje dve, oziroma tri stavke na območju naše občine in sicer v času od leta 1930 do leta 1936. 2e to, da so opisane na dveh tipka nih straneh, pri čemer je go vora tudi o stavki tekstilcev v Kranju, pove, da so prekratko opisane Avtor se <icer tolaži s tem, da bodo neposredni, še živi udeleženci teh stavk, napisali svoje spomine in v njih podrobneje osvetlili takratna dogajanja, toda to
je res le tolažba, vse dotlej, ko bo te spomine imel v rosic ah.
In če kdo od neposredme udeležencev stavk pri Lajovicu v Kamniški ulici in pri Eiflerju na Tyrševi, Titovi cesti, ali pri Stavbincih, čita te vrstice, ga vljudno prosimo, da res kaj napiše o tistih stavkah. Napisano' lahko pošlje uredništvu »Zbora občanov« ali pa kar tovarišu Jožetu Ravbarju, ki stanuje v Dolnjem Logatcu štev. 237.
Prva stavka je bila že leta 1930 in sicer v tovarni kovinske embalaže za Bežigradom, tovarni, ki jo je lastnik preselil iz Litije. Lajovic je imel gluha ušesa za takratne zahteve delavcev in ni hotel skleniti »kolektivne pogodbe«, ki so se na pobudo sindikatov sklepale med delojemalci in delodajalci. Vsled tega in zaradi zelo majhne plače so delavci in delavke začeli stav kati. Stavka je trajala 5 tednov, toda lastnik je v tem času dobil druge delavce in stavka je propadla.
Drugi dve stavki sta bili leta 1936. Najprej avtor '»menja Stavbince, ki so stavkali v drugačnih okoliščinah, saj niso delali v ograjenih tovarnah, da bi ostali v njih, sot so tp npr. napravili tekstilci pri Eiflerju.
Pri stavki Stavbincev sta imela pomembno vlogo dva delavca iz območja naše občine in sicer Lovrec Žagar iz Ježe pri Črnučah in Franc Krašfek iz Male vasi pri Jo žici. Tovariš ,1 Ravbar tudi omenja »da sta oba imrla leta 1939, izčrpana od težke bolezni«.
Prava tragedija je bila smrt Franca Kraščka. Od izčrpanosti se mu je začelo kolcati in noben zdravnik, niti vbolni šnici, kjer je več dni pred smrtjo ležal, mu neprestanega kolcanja niso mogli ustaviti. Zato mu je od napora ki ga je povzročalo kolcanje, končno odpovedalo srce.
Stavbinci in drugi delavci so mu priredili veličasten pogreb.
Tovariš J. Ravbar sicer te ga ne 9pisuje, bi pa vsekakor spadalo v našo »zgodovino«, zlasti zato, ker se je takrat in potem govorilo, da je bila oblast zainteresirana da Krašček ne ozdravi.
V istem letu, t.j. leta 1936, je bila stavka še v tektilni tovarni Eifler. Ta stavka je bila del splošne stavke tekstilcev Slovenije. Tov. J. Ravbar omenja, da delavci in delavke v dveh, verjetno Vidmarjevih tovarnah, v Savljah in na Črnučah, mso stavkali, ker sta oba lastnika v glavnem ugodila zahtevam. Drugače pa je bilo v tovarni Eifler (sedaj obrat Tovarne dekorativ-vnih tkanin na Titovi cesti) Tu se je stavka začela 24. avgusta 1936. Delovni kolektiv se je med stavko utaboril v prostorih tovarne, da bi morebitnim stavkokazom preprečil vsako delovanje, oziroma delo. V tovarni so spah, na dvorišču so si kuhali hrano tu so se brili itd,
Ko je bila stavka tekstilcev v Kranju zlomljena, jih je policija prisilila, da so tovar no po 23 dneh stavke zapu stili. Toda delavci so se, tako piše Ravbar preselili v go-
stilno Kačič in tam vztrajali še 14 dni.
Tako kot stavka Stavbincev je tudi ta deloma uspela. Sklenjena je bila »kolektivna po godba«, plače pa so bile ne koliko višje, toda le kratek čas. Največji uspeh je bi! mor da to, da je oblast na zahtevo delavcev in delavk, izgnala iz države mojstra te tovarne, po rodu Ceha, ki je delavce zelo šikaniral in ova jal za vsako malenkost
Tov J. Rabar pa tu opisuje tudi solidarnost kmetov, malih in srednjih, z stavkujo-čimi delavci. Piše, da je bila redka kmetija, ki ne bi darovala hrane za stavkajoče. Pravi »Nekaj se je le spremenilo vteh trdih značajih, da so gledali za življenje delavca z drugim iočmi.«
Avtor nato v nekaj vrsticah omeni, kako se je Rezka Dragar, tekstilna delavka do ma iz Črnuč, v Kranju vrgla pred vlak na tla in s tem dosegla vsaj to, da so policaji in orožniki, ki so se pripeljali, da bi likvidirali stavko tekstilcev, morali peš k stavkujočim v tovarne. V tovarne so se hoteli pripeljati po Industrijskem tiru, toda vlakovodja ni upal peljati čez našo junakinjo Rezko Dragar
Potem avtor opisuje organizacijo KPJ na Ljubljanskem Posavju v letu 1938. V začetku ponovi že napisane ugotovitve, da bi bralci, lažje razumeli, zakaj je bila Partija vedno bolj močna. Omenja prihod Edvarda Kardelj iz inozemstva v domovino in veže ta prihod, oziroma vpliv njegovega dela na razvoj Partije v tem, in naslednjih letih. Nato vdaljšem odstavku v glavnem ponovi že prej napisano oziroma to dopolnjuje, o stanju partijskih organizacij pred prihodom tovariša Kardelja. Piše, da tedaj ni bilo v navadi »urad no« sprejemanje v Partijo, član Partije si postal če si izpolnjeval naloge, ki jih je dajal član partije oziroma Partija, Člani partije so imeli zveze 7 višjimi organi samo preko zelo majhnega števil določenih komunistov.
Nato tov. Ravbar omenja,
da je bilo treba spremeniti dotedanje ozko delovanje Partije in sicer v ofenzivo proti buržuaziji preko množičnega gibanja«. Spremembo je narekovala politična situacija v Evropi, ki je nastala s prihodom Hitlerja in Musoli nija na oblast, oziroma s porastom fašizma v Nemčiji in Italiji. V novih pogojih delo vanja Partije je prva partijska celica za Bežigradom nastala, piše Ravbar, tik pred stavko, pri Eiflerju. Piše. da je bila to močna organizacija in da je bila pred vojno »prava kovačnica kadrov«. Ve čas, vse do okupacije Jugoslavije, jo je vodil znani črnuški revolucionar Cene šr.u par.
Takoj po stavki pri Eiflerju je zaradi novih pogojev delovanja Partije, kot druga nastala nova partijska organizacija za Ježico in Črnuče skupaj. Člani te terenske osnovne partijske organizacije so bili tudi člani tovarniške organizacije, tovarne Eifler, če so bili tam zaposleni. Sekretar je bil Andrej Kumar z Ježice.
Tretja cenca je bila organizirana pri Avtomontaži v Kamniški ulici za Bežigradom. Pri Avtomontaži je delalo več črnuških fantov in mož, žaro sta m tam organi zirala brata Ivan in Stane Bizjak iz Dobrave pri Crnu čah. Ivan Bizjak je bil tudi sekretar te partijske organizacije.
Isto leto, t.j. leta 1936, se je ustanovila še ena terenska partijska organizacija. Zajemala je območje takratnega Bežigrada, kot del mesta. Njen sekretar je bil Tone Šušteršič.
Iz opisanega izhaja, da so bile na področju naše občine leta 1936 ustanovljene dve terenski -n dve tovarniški osnovni partijski organizaciji, ki so delovalt: pod novim pogoji in z novimi nalogami. Pod prejšnjimi pogoji delovanja pa je na področju naše občine delovala ena partijska organizacija in sicer na Ježici.
Pri ponovnem prebiranju tega dela koncepta »zgodovine Bežigrada« ponovno prihajamo na to, da je pred letom 1936 na Ježici obstojala organizirana skupina komunistov, ki jih je vodil revolucionar Andrej Kumar, član Komunistične partije od leta 1925. Odgovor na članek »Kdaj je bila ustanovljena partijska organizacija na Ježici« bo obelodanil delo ježi-ške organizacije okrog leta 1930. Takratni komunisti in danes še živeči možje so se kakor so obljubili: že sestali in posredovali svoje spomine novinarju časopisa »Komunist« in avtorju naše »zgodovine« tov. Jožetu Ravbarju. Upamo da bomo od tov. Ravbarja kmalu dobili prispevek, ki bo kakor smo zvedeli, zelo zanimiv.
|<) KRKA
TOVARNA ZDRAVIL
zastopstvo, Titova 81
naše čestitke za dan zmage 9. maj
I
Vztrajnost in polet
Za republiško prvenstvo se pripravlja 67 telovadcev
Pretekla diva meseca je postalo življenje pri TVD Partizan Bežigrad še bolj delavno in živo, kot je bilo prej. Vsi oddelki se intenzivno pripravljajo na bližnje republiško tekmovanje v gimnastiki. Za dosego čim boljših rezultatov na tem prvenstvu je društvo samo organiziralo dve tekmovanji ter se udeležilo s svojimi člani nekaterih drugih tekmovanj.
2. in 10. aprila je društvo priredilo pregledno tekmovanje pionirjev, pionirk in mladincev v obveznih vajah, Predpisanih za leto 1969. Tek-
NAMIZNI TENIS
Zdaj so na drugem mestu
V	letošnji sezoni so se igralci namiznega tenisa pri TVD Partizan Bežigrad na kvalifikacijskih tekmah uvrstili v III. republiško ligo. Na tekmovanju v Logatcu so igralci dosegli presenetljiv uspeh, čeprav še nimajo dovolj izkušenj, ker šele prvo leto igrajo v republiški ligi. Zasedli so drugo mesto in pustili za seboj ekipe, ki že vrsto let igrajo v tej ligi. To jim daje precej upanja, da se bodo po jesenskem tekmovanju uvrstili v II. ligo kar bi bil za novinca izreden uspeh.
Rezultati:	Partizan Beži-
grad : Novo mesto 2 : 5, Dolsko 5 : 0, Suha (Škofja Loka) 5 : 0, Logatec 1 : 5, Vrhnika 5 : 3, Rudar (Idrija) 5 : 3, Kondor (Godešič) 5 : 3.
Vrstni red po spomladanskem delu: 1. Novo mesto 14, 2. Partizan Bežigrad 10, 3. Vrhnika 10, 4. Logatec 8, 5. Rudar 6, 6. Kondor 4, 7. Dolsko 2, 8. Suha 0 točk.
V	tekmovanju za jugoslovanski namiznoteniški pokal je ekipa TVD Partizan Bežigrad premagala SA Saturnus 5 : 3, nato pa jim žreb ni bil naklonjen, saj so se v dru-gem kolu srečali z zveznim 11-Sašem NTK Ljubljano in izgubili 5 : 0.
Med prijateljskimi tekmami Velja omeniti zmago nad eki-Po Gradisa s 5 : 2. F. S.
movale so 3 vrste pionirjev in ena vrsta pionirk II. razreda, po ena vrsta pionirjev in pionirk I. razreda, vrsta mladincev III, razreda ter dve mladinki II razreda — skupno 54 mladih telovadk in telovadcev, ki so prav v zadnjem času lepo napredovali. Med pionirji II. razreda je zasedel prvo mesto Tomaž Bučar s 44.60 točkami od 50 možnih); pri pionirkah istega razreda pa je zmagala Mojca Škrinjar s 36.70 točkami (od 40 možnih). Pri pionirkah I. razreda je bdla prva Brigita Božič (31,30), pri pionirjih tega razreda pa Tomaž Kem s seštevkom 45.20. Mladinki II. razreda sta glede na to, da pomagata pri vodenju mlajših, dobro tekmovali — zbrali sta 35.60 oz. 27.40 točk. Pri mladincih III. razrera je zmagal Zoran Marinkov (47.00). Vsi prvo, drugo in tretje uvrščeni so ob zaključku, ko je bila skupna razglasitev rezultatov- prejeli skromna darila.
6. aprila se je osem članov društva udeležilo republiškega prvenstva v akrobatiki v Mariboru. Tu je med člani Frenk Zupančič zasedel 6. mesto, med mladinci pa je bil Matija Remic deveti.
Teden dni kasnenje je spet bilo tekmovanje v Mariboru, tokrat na vseh šestih orodjih in sicer za memorial Ivana Šalamuna, ki ga vsako leto prireja TVD Partizan Maribor-železničar.	Tu je
Andrej Pregelj zasedel solidno 8. mesto med člani I. razreda.
18. aprila so pionirji I. razreda imeli še eno tekmovanje. V prijateljskem srečanju s svojimi vrstniki iz Sp. šiške so v nepopolni postavi dvoboj izgubili z majhno razliko.
Omeniti je treba tudi lep uspeh mladincev: Zupančiča, Praprotnika in Smrketa na tekmovanju ljubljanskih srednjih šo) v gimnastiki. Zasedli so: 2., 3.—4. in 6. mesto v končni razvrstitvi posameznikov.
Vsako tekmovanje pomeni
telovadcu dragoceno izkušnjo in vzpodbudo za naprej. Tudi omenjene tekme niso ostale brez sledu. V »jami« se je močno povečala intenzivnost treningov in odločnost članov, da si razširijo svoje telovadno znanje. Povečalo se je tudi zanimanje za probleme društva in njih reševanje. Bežigrajski Partizan torej vztrajno dela in to so opazili tudi drugod; Partizan Slovenije je povabil pet boljših mladincev in mladink, da sodelujejo kot nosilci palice v štafeti mladosti. Izbrani so se vabilu z veseljem odzvali 25. aprila dopoldne.
Glavni oi.j društva pa je seveda čim večja udeležba in čim boljši uspeh na republiškem prvenstvu, za katerega se pripravljajo 67(!) članov društva. Udeležili pa se ga bodo le tisti, ki bodo na tekmah ljubljanskega gimnastičnega centra zbrali 80 odstotkov od možnih točk.
Našteta tekmovanja in rezultati, ki so dober porok za uresničenje društvenih želja, so posledica skrbnega in nesebičnega dela vodnikov, ki prav v zadnjih mesecih dajejo od sebe največ kar morejo. Poleg učenja drugih, namreč delajo v društveni upravi in nekateri še sami trdo trenirajo za tekme.
Ob tolikšni zavzetosti želimo vsem članom društva, da bi njihova vztrajnost, polet in odrekanje rodili uspehe, ka-Jcršnih si želijo.
Košarkarska ekipa osnovne šole »Danile Kumar «
Gabrijel Dovč spet prvi
za »zlato puščico«
Na občinskem prvenstvu strelcev za »zlato puščico« je tako v kot lani zmagal Gabrijel Dovč (Tabor Ježica). Rezultati so bili letos nekoliko slabši, dobro pa so se odrezali nekateri mlajši strelci, psebno še pionir Mark Col-lauti.
Rezultati: l.G, Dovč 519 krogov, 2. Bohinc 514 (oba Tabor Ježica), 3. Sedeljšek 512, 4. Japelj 506 (oba Heroj Vitez Črnuče), 5. D. Dovč (Tabor) 499, 6. Bostič (Heroj Vitez) 497, 7. Collauti 493, 8. Demšar 485, 9. Gorjup 482,	10.
Dragica Mavko 477 (vsi Tabor).
SPORED
KOŠARKA
REPUBLIŠKA LIGA — ŽENSKE 8. maja — Jožica : Jesenice, 11. maja — Ježica : Kroj, 18. majo Slovan :	Ježica, 22. maja
Ježica
Spomladanski kros
Tekmovalo je 270 učencev in dijakov
Za Gradbenim šolskim centrom ob Titovi cesti je bil spomladanski kros bežigrajskih osnovnih in srednjih šol na katerem je kljub odsotnosti učencev in učenk osnovne šole Borisa Kidriča nastopilo 270 učencev, učenk, dijakov in dijakinj, razdeljenih v 8 starostnih skupin. Čeravno je dolga zima preprečila temeljitejše priprave za to tekmovanje, smo bili priča izredno zanimivim borbam, saj so tisti, ki so bili že pred startom velki favoriti, le težko zmagovali. Morda je k takemu tekmovalnemu razpoloženju pripomoglo tudi lepo vreme, lepo speljana proga in odlična organizacija v rokah funkcionarjev Obč. ZTK, AK Olimpije in profesorjev telesne vzgoje. Pri osnovnih šolah so imeli kot ekipa največ uspeha: pri dekletih o-snovna šola Dr. Vita Krai-
Šolske športne igre
Sir&ll	S “ b1?i pri
rija, 15. junija ZKK Maribor :	srednješolcih najuspešnejši
Ježica, 22 junija — Trnovo : Ježi- gimnaziici.
ra	innfi:t —	• Mari-
Po trije prvo plasirani v vsaki skupini so prejeli od Obč. ZTK praktična darila.
ca, 2!l. junija bor Ufi.
MALI NOGOMET ,
. Na turnirju za prvenstvo bežigrajskih osnovnih šol v malem nogometu so zmagali učenci osnovne šole Mirana Jarca, ki so najprej premagali moštvo osnovne šole Borisa Kidriča in nato v finalu — šele po streljanju enajstmetrovk — zelo dobro moštvo osnovne šole Danile Kumar z 2 : 1. Drugo mesto je zasedla ekipa osn. šole Danile Kumar, ki je premagala moštvo osn. šole Borisa Ki-
driča s 4 : 1, medtem ko je v borbi za 3. oziroma četrto mesto moštvo šole Borisa Kidriča le s težavo ugnalo drugo ekipo učencev Danile Kumar. Moštvo osn. šole D. Kumar je prejelo v dar nogometno žogo.
Igre so bile kvalitetne, posebno prvi dve ekipi sta pokazali tehnično zrel, dinamičen in precej oster nogomet. Podoben turnir bo spet v je-jeni.
REZULTATI: Učenke letnik 1956 in mlajše —	600 m:
1.	Saša Jarc 1.45.0 (V .K.),
2.	Saša Fujs, 1.56 (V. K.), 3.
Ema Pengal 1.55	(M. P.);
Učenci, letnik 1956 in mlajši — 800 m: 1. Imre Varga 2.48 (D. K.), 2. Metod Žirovnik 2.49 (D. K.), 3. Marjan Hanžič 2.51 (M. J.); Učenke, letnik 1954/55 — 600 m: 1. Breda Učakar 1.39 (M, J.), 2. Sonja Šveiger 1.45.6 (V. K.),
3.	Meta Cad 1.46.8 (M. P.); Učenci letnik 1954/55 — 1000 metrov: 1. Janez Erjavec 3.26 (M. P.), 2. Zupančič 3.33 (D.
Telovadci Partizana Bežigrad v letošnji Titovi štafeti
Uspeh pionirjev
Na gimnastičnem tekmovanju drugo mesto za ekipo Partizana Bežigrad in zlata kolajna pri posameznikih
Na jubilejnem desetem memorialu narodnega heroja Zvonka Runka, ki je bil 27. aprila v domu Ljuba Šercerja -v Sp. šiški, je vrsta bežigrajskih telovadcev — pionirjev I. razreda — zasedla odlično drugo mesto. Zbrala je 171,60 točk, kar je le za 4,30 točke manj od prvouvrščendh pionirjev Narodnega doma.
Poleg diplome, kd so jo dobili naši tekmovalci, kot vrsta je Bežigrajčan Tomaž KERN prejel zlato kolajno. S 45,60 točkami je postal prvak letošnjega memoriala.
To tekmovanje je bilo istočasno tudi prvenstvo ljubljanskega gimnastičnega centra — torej izpit za udeležbo na republiškem prvenstvu. Naši pionirji so s svojimi ocenami na posameznih orodjih dosegli 83,9 odstotkov in s tem zadostili predpisani normi. Vrsta pionirk I. razreda, ki se. je zdaj prvič udeležila tega prvenstva, pa je zasedla 5. mesto. Ker ni dosegla zahtevane norme, bo na bližnjem gimn. centru za ostale oddelke poizkusila srečo z vajami nižjega razreda.
K.), 3. Bojan Kravarič 3.37 (M. J.);
Dijakinje, letnik 1952/53 — 600 m: 1. Anča Vojevec 1.44,
2.	Nevenka Pirnar, 1.48, 3. Li-
dija Vidmar 1.53 (vse I. gimnazija); ^Dijaki, letnik 1953/52 — 1.200: 1. Marko Saje 5.03 (V. K.), 2. Marko Drobež 5.09 (I. G.). 3. Rupnik 5.19 (GTŠ); Dijakinje, letnik 1950/51	—
600 m: 1. Zdenka Rožič (CSŠ) 1.52, 2. Marija Pepelnak 1.54,
3.	Olga Pintar (obe I. G.) 1.55: Dijaki, letnik 1950/51 — 1500 metrov: 1. Kovačič (GŠC) 4.53,
2. Brezovar (I. G.) 5.02, 3. Zemljič (CSŠ) 5.09.
J. P.
Taborniki na seminarju
15 tabornikov »Bičkove skale« se je udeležilo seminarja za sodnike na tekmovanjih v taborniškem mnogoboju; lani so se usposobili za sod’- -ke na tekmovanjih najmlejš’ i članv, letos pa za ocenjeva • na tekmovanjih starejših bornikov in tabornic. S:	-
nar je bi v Kranju in ude/: -ba iz odreda »Bičkova skala« je bila najštevilnejša.
Taborniki so izpopolnili znanje in zdaj brez skrbi pričakujejo 1. junij, ko bodo organizirali področno tekmovanje za tabornice in tabornike. Pričakujejo množično udeležbo in računajo, da bodo s približno 50-članskim »aparatom« tekmovanje vzorno izvedli.
D. B.
Košarkarski festival
Na finalnem turnirju letošnjega pionirskega košarkarskega festivala sta nastopili tudi dve ekipi iz bežigrajske občine: dekleta gnovne šole Danile Kumar in fantje osn. šole Vita Kraigherja. Na finalnem tekmovanju se je pomerilo po šest najboljših ekip v vsaki kategoriji. Beži-grajčani tokrat niso segli po najvidnejših mestih. Bili pa so edini predstavniki Ljubljane na finalnem turnirju, saj so bile vse ostale ekipe iz drugih krajev Slovenije.
Še posebno smolo so imeli pionirji osnovne šole Mirana Jarca. V predtekmovanju so izgubili odločilno tekmo z eno samo točko razlike. Ce bi se uvrstili v finale, bi biti vsekakor med najboljšimi.
ODBOJKA
I. REPUBLIŠKA LIGA (MOŠKI) II. maja Sava : Braslovče, 18. maja Sava : Kočevje, 25. maja Maribor ; Sava, 1. junija Sava : Kanal. 8. junija Izola : Suva, 15. junija Sava : Mislinja, 22. junija Kamnik : Sava.
Ob obletnici rojstva in smrti velikega revolucionarja Borisa KidričaJPetra, so učenci in kolektiv osnovne šole v Savskem naselju, ki nosi ime Botisa Kidriča, pripravili koncert otroških pevskih zborov in opernih solistov. Nastopili so trije zbori pod vodstvom profesoric Zupančičeve, Ivan-čirove in Vargove. Peli so pesmi, ki so jih naštudirali letos.
Na koncert so povabili starše učencev, ki so se radi odzvali. S programom so bili zadovoljni in so nastopajoče vsakokrat nagradili z aplavzom.
Po koncertu so si starši ogledali tudi likovno razstavo, ki so jo pripravili učenci.
Na koncertu so nastopili tudi operni solisti. V zahvalo so jim učenci poklonili rože.
PRIMOŽ HIENG
ehvanje za
lečSco ohcef
Za zaključek kmečke ohce-ti bo Prosvetno društvo Savlje-Kleče spet prikazalo tradicionalno posavsko štehvanje po ziljskem (koroškem) narodnem običaju. Prireditev bo v nedeljo 1. Junija popoldne na kopališču pri Šternu. Obljubili so, da bodo k Šternu prišli tudi pari s kmečke ohceti. štehvovci in folklorna skupina bodo sodelovali tudi
Na redni letni konferenci občinske zveze kulturno prosve-r.nih organizacij Bežigrada so razpravljali o delu društev, sprejeli nov statut in izvolili
£UIMMUNHa^^
ZBOR
OBČANOV
glasilo občinske konference SZDL Ljubljana—Bežigrad Izhaja vsak mesec Ureja uredniški od j bor Predsednik ure dniškega odbora: Joško Pirnar Odgovorni urednik:	Ja-
nez Snoj — Ta izvod je BREZPLAČEN. Tekoči račun pri f NB 501-8-319/2 - Ro-i kopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41—Tiska CP »Delo«.
iniMiiiiiiiiiiM
v sprevodu v soboto dopoldne po ljubljanskih ulicah.
Štehvanje — tekmovanje konjenikov in nastop folklorne skupine s koroškimi plesi — so imeli v Savljah že enajstkrat. Lani je bilo sredi vasi v Klečah hi si je prireditev ogledalo veliko število gledalcev, še posebej so prišli na svoj račun amaterski fotografi in filmski snemalci.
upravni odbor ter nadzorni odbor.
Predsednik Ivan Dodič je podprl predlog o ustanovitvi skladov za financiranje kulturne dejavnosti, bodisi v občinskem ali medobčinskem merilu. V razpravi so še ugotovili, da primanjkuje strokovnjakov, ki bi vodili delo v društvih. Poudarili so, da bo treba najti nove oblike dela in se zanimati, s čem bodo ljudje bolj zadovoljni kot so sedaj. To bo izhod za organizacijo, za katero nekateri trdijo, da je njeno delo precej opešalo.
Menili so še,da bi morali v občinsko zvezo ku.tumo-prosvetnih organizacij pritegniti vidne kulturne delavce in z njihovo pomočjo poživi-1 ti delo društev. Podčrtali so, da bo zaslužnim delavcem po društvih treba dati primemo priznanje.
Predstavniki šol, ki so bili tudi na konferenci, so bili še posebej zadovoljni, ker so jim obljubili, da bodo občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij in društva materialno in strokovno pomagali šolam pri kulturnem delu.
Večer športa in glasbe
Tudi letos bo v festivalni dvorani za gospodarskim razstaviščem športno zabavna prireditev »Večer športa in glasbe«, ki jo prireja Obč. zveza za telesno kulturo z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Bežigrada.
Na prireditvi bodo sodelovali številni bežigrajski športniki in športnice, med njimi Vida Oven, Breda Učakar, Slavko Premože, Miloš Mele, Janez Bohinc in Andrej Pregelj, športni delavci in trenerji ter nekaj najvidnejših profesorjev telesne vzgoje.
Prireditev bo vodil znani radijska športni reporter Franek Trefalt, razgovore s športniki pa nekateri najbolj znani športni novinarji.
V	zabavnem delu programa bodo sodelovali zabavni ansambel »Mali ljubljanski oom-bo«, pevka Marjana Deržaj in satirični duo Tone Fornezzi in Blaž Arnič.
Vsi nastopajoči bodo prejeli tudi darila, ki so jih za to prireditev prispevali: Metalka, Lesnina, Termika, Kroj Škofja loka, Poslovno združenje tekstilnih podjetij, Gospodarsko razstavišče, Cent-romerkur. Prehrana, Merka-tor, Donosa, Slovenija vino. Ljubljanske mlekarne, Trans-jug in Pivovarna Union.
Revija prosvetnih društev v Dolu
Za dan mladosti, 25. maja, bo v Dolu revija kultumo-prosvetnih društev bežigrajske občine. Prireditev bo v novih prostorih osnovne šole, ki so jih zgradili hkrati s telovadnico in bodo namenjeni za kulturno dejavnost.
Na prireditvi bo nastopila folklorna skupina prosvetnega društva Savije-Kleče, pevski zbor Svobode iz Dola in Beričevega, narodno zabavni ansambel Svobode Bežigrad ter člani društva gluhih »Vito Zupančič« in drugi, med gosti pa tudi člani društva slepih »Karel Jeraj«.
Premiera
»Kresnička«
V	dvorani prosvetnega društva v Savljah bo v nedeljo 18. maja ob 8. url zvečer premiera Gobčeve operete »Kre-sniček«. V okviru prireditev za dan mladosti so predstavo pripravili učenci osnovne šole Ježica Vaje so imeli kar štiri mesece. Režiser in glasbeni vodja je Marijan Breznik.
»Zbor občanov« za svoje naročnike brezplačno objavlja male oglase.
Besedilo z naslovom in jodpisom naročnika pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41-1.
Po novih poteh
odreži
Naročilnica
Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad
Priimek In ime:
Naslov:
(podois)
— — — — — — — — — — odreži — — — — — — — — — — Izrežite, prilepite na dopisnico aii v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Linbliana Parmova 41
Najvišje priznanje
Taborniki Savskega odreda - najboljša enota v Sloveniji -so dobili kip Ilegalca
Na XIV. redni skupščini Zveze tabor-nikov Slovenije so pregledali delo v pre-' teklih dveh letih, si začrtali nov program in na koncu nagradili najboljše enote. Kip Ilegalca kot priznanje najboljši ta-bomiški enoti za delo v obdobju med dvema skupščinama, so prejeli taborniki - Savskega odreda iz Savskega naselja. Za visoko nagrado se je skupščini zahvalil načelnik odreda Milan Jerman. Obljubil, je da se bodo trudili še naprej obdržati sloves najboljše enote v Sloveniji.
»Nisem mogel verjeti, nam je dejal na-četnik odreda Milan Jerman. Vedel sem, da smo med boljšimi, vendar takšnega presenečenja nsem pričakoval. Trikrat zapovrstjo smo bili partizanski odred, čeprav smo v zadnjem letu malo popustili. Priznanje nam je v vzpodbudo in seveda obveza, da bomo morali še krep-‘ keje zavihati rokave.
V zadnjih dveh letih, odkar tekmujejo najmlajši, medvedki in čebelice za značko Živka Lovšeta, smo skrb za pomladek še povečali. V naši enoti je zdaj več kot 100 medvedkov in čebelic. Z načrtnim delom in pravilnim taborniških »zastrupljevanjem« bomo te mlade, ko bodo odrasli, obdržali v organizaciji. S prijetnim in pestrim programom se na izletih in na pohodih naučijo marsikaj koristnega. V naši organizaciji smo že preživeli obdobje izpitov in kampanjskega učenja, zdaj si naši člani pridobivajo znanje le na s akcijah.
Letos bomo organizirali tudi poseben tabor za najmlajše v Bohinju. Nekateri medvedki in čebelice bodo sodelovali v gozdni šoli na Pokljuki. Z načrtnim šolanjem kadrov želimo dobiti nove kvalitetne vodnike in s tem razširiti orga nizacijo.«
Lana je Savski odred tabornikov dobil prve tabornike — partizane. Naziv tabornik — partizan je priznanje za obilno i in kvalitetno taborniško znanje; Savske tabornike — partizane poznajo tudi drugod v Sloveniji in Jugoslaviji, saj so se ; udeležili mnogih republiških in zveznih akcij.
Borut Butinar — Muhca je sedaj pomočnik načelnika odreda. Meni, da odred še nj dosegel tistega svojega vrha, ki bi ga lahko glede na svoje zmožnosti. Predvsem bi morali podrobneje obdelati pro-
gram dela za mladino nad 16 leti in povečati število izletov, predvsem- dobro organiziranih izletov. V spomladanskem delu je precej akcij, med njimi največ tekmovanj, tako da izletništvo ne pride do izraza. »Muhca« meni, da bi morali tekmovanja pametneje porazdeliti na vse leto.
V Savskem odredu se starejši taborniki zbirajo v klubu »Količek«. Med njimi je tudi Samo Poljanšek — Živ žav, tako kot »Muhca«, že deset let član Zveze tabornikov Slovenije. O delu kluba meni, da je preveč monotono. Dela le nekaj najbolj zagrizenih, drugi pa le včasih. Klub že drugo leto izdaja odredovo glasilo »Količek«, ki na žalost prevečkrat »pride, kadar pride«. Doslej so izdali šest številk. Letos bo klub organiziral tudi veliko orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. Svojo dejavnost mislijo popestriti še z raznimi zabavnimi prireditvami, plesi, taborniškimi kvizi in podobnim.
Glavni in odgovorni urednik lista »Količek« Dušan Kulovec — Kuii je venomer razpet med Savskim odredom in Zvezo tabornikov Slovenije, kjer je pri izvršnem odboru predsednik programsko-organiza-cijske komisije. Teče mu že trinajsto leto taborniškega udejstvovanja. Novico, da je Savski odred dobil kip Ilegalca, je komentiral takole:
»V zadnjim dveh letih in pol sem bil načelnik odreda. V našem delu sem vedno našel napake in pomanjkljivosti in prepričan sem bil, da bo visoko priznanje dobil kak drug, boljši odred. Težko bo obdržati ta kip, vendar se bomo z vsemi močmi trudili, da bomo ponovili uspeh tabornikov iz Divače, ki so Ilegalca osvojili dvakrat.«
Kdor pozna skromne in delovne tabornike Savskega odreda, bo priznal, da si kipa Ilegalca niso priborili z besedami, ampak z dejanji. Njihovo delo ni vidno samo znotraj taborniške organizacije, pač pa tudi na terenu, v Savskem naselju. Ne ustrašijo se tudi najzahtevnejših nalog. Povsod jih spoštujejo in jih imajo radi: v Divači, v Otočcu v Liki, Borovu, Jajcu, Ljubljani in drugod. Bratstvo in enotnost pri njih prehajata od besed k dejanjem.




Ob sprejemu v taborniško organizacijo

KRIŽANKA
VODORAVNO:
1. Trgovec na debelo, «. tabornik, gozdnik, 13. občinsko uravnoteženje bilance, 15. preprost zdravnik, 16. tropska rastlina z mesnatimi Usti, 17. kratica časopisno poročevalske agencije, 18. vas na skrajnem zahodu naše občine, 19. ime pisateljice Miheličeve, 20. kosmata, žametu podobna tkanina, 22. snop omlačene slame, 23. glavni števnik, 24. važne postavke v občinskem proračunu, 36. tuja in naša črka, 27. drugo ime za Siam. 28. ime slovenske filmske igralke Rine, 29. avtooznaka Beograda. 31, izdelki tovarne pod 27. navpično, 34. naslov ruskih vladarjev. 35. zemeljski plin, 37. gmota, tvar, 38. fizikalna enota za silo, 39. hrib nad Črnučami, 41. kratica za Mladinsko knjigo, 42. germansko božanstvo (originalna pisava), 43. sredstvo proti zarosc-
Izlet
za osamljena srca
Prva posredovalnica za zakonske zveze v Jug., ki dela v Ploteršnitovi ul. za Bežigradom, bo kmalu organizirala prvi izlet za osamljena srca. Kor je vse več ljudi, ki so sami In si iz kakršnihkoli razlogov ne morejo poiskati druščine, jih bosta na izlet popeljala posredovalnica in SlavrrV avtobusno podjetje iz Kopra.
nju stekel (tudi letovišče v Švici), 44. najmočnejša slov. trgovska hiša, ki ima poslovalnico tudi za Bežigradom, 46, ime ukrajinskega pesnika Ševčenka.
NAVPIČNO:
1. bežigrajsko podjetje z gradbenim materialom, 2. tujo žensko ime, kraljica, 3. mesna enolončnica, 4. reka, ki teče skozi občino Bežigrad, 5, mestece v osrednjem Kongu, tudi llnata zemlja, 6. avtooznaka Sarajeva, 7, klada za sekanje drv, 8. požirek tekočine, 9. krogelni odsek, 10. naša oblika tujega ženskega Imena, 11.
zgodovinski kraj pri Litiji, 12. utrip s trepalnicami, 14. šolska naloga, 21. evropska država, 24. jadranski otok, 25. figura pri četvor-ki, 27. tovarna v Savljah, 29. podolgovat Južni sadež, 30. drag kamen, 31. vojaški pregled, novačenje, 32. živalski trebuh, 33. tovarna, ki ima svoje obrate tudi v občini Bežigrad, 34. dobesedna navedba, 35. letni gozdni posek, 36-sotočnica Ptvc. skupaj tvorita Drino, 38, angleška filmska igralka (Diana), 40. etiopski plemenski poglavar, 42. kratica svetovne zdravstvene organizacile, 45. pri po vedna pesem.
—