Štev. 6. V Mariboru, veliko škodo. Če bomo tudi mi < r^aniri vani, t» rno tudi prišli do potrebne veljave, kar je silna želeti. Kmečki sin Fr. Roškar, pravi, naj bi *e odpravila oskrbovalna vsprejetišča, ki samo pospešujejo lenubanje potuj« 6ib rokodelcev. Poslanec odgovori, da je istih midi, t( da nemški poslanci še jih m -«'i^o izboljšati, pa ne odpraviti. Na vprašanji glede 6letne šole, (d^ovori, da se bode trudil za sedemletno šilo hrei oproščenja. Velezanimivo obi-irn.) poročilo so solilci z Davdušenim odobravanjem spreieli in izrekli zahvalo in zaupanje vrlemu poslancu. O volilni spremembi je kaj dobro in deloma iako šaljivo govoril kaplan L a s s -b a c h e r. Razjaril je, kaj je enaka in splošna volilna pravica in jo primerjal z dosedanjim v« lilnim načinom. Treba je, da se vzdignemo kot en mož zoper nameravano krivično razdelitev mandatov na Južnem Štajerskem. Vnebovpijoča krivica bi bila, če bi Nemci na Južnem Štajerskem dobili 2 poslanca, Slovenci pa le 6. Današnji sh(d glasno in odločno ugovarja zoper tako krivico! Govornikovcmu ugovoru se je z največjim ogorčenjem pridružil ves zbor in je bil dotični sklep vsprejet med burnim pritrjevanjem. Nadalje je shod tirjal, naj se vse slov. občine v lipniškem in radgonskem polit, okraju pridružijo slov. volilnim okrajem, zahteval delitev Štajerske v upravnem, šolskem in gospodarskem oziru, slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, vinarski poduk na novi kmetijski šoli pri Sv. Juriju, vpeljavo zimskih kmetijskih tečajev, ustanovitov narodnega sveta za Južni Štajer s pol.t čuim, gospodarskim in šolskim odsekom, slovensko uradovanje po vseh naših uradih in samoslovensko uradovanje pri naših žu;anstvih. Vse resolucije so bile sprejete med sp'ošnim odobravanjem. Tajnik kaplan G o m i 1 š e k je zbrane opozarjal na veliko važnost občinskih volitev ter kmetijske organizacije in kmetijske izobrazbe. Shod je zaključil predsednik z živio-klici na cesarja in papeža. Politični ogled. Državni zbor je dokončal posvetovanje o dovolitvi rekrutov ter sedaj razpravlja o zavarovanju zasebnih uradnikov. Vladm predlog o volilni spremembi se baje predloži zbornici dne 20. t. m. Nemški listi z velikanskim veseljem poročajo, da se je vlada pri razdelitvi mandatov za Štajersko ozirala le na nemške zahteve. V Avstriji pač ni več praiice, za to so avstrijski slovanski narodi vsi nezadovoljni. Zmaga kmečkih strank na Češkem. Gospodarski svet (ali c. kr. kmetijska družba) na Češkem je razdeljena v češki in nemški oddelek. Ravnokar so se vršile volitve v oba oddelka ter se v obeh zmagali kandidatje kmečkih strank proti kandidatom drugih strank. Zveza katoliških kmetovalcev na Bavarskem je zadnji čas silno narastla in šteje na sto-tisoče članov. Posebno je poskočilo število članov pri zadnjih volitvah. Tako je n. pr. v krajih ob dolnje-avstrijski meji bilo 1. 1897 7300 članov, 1. 1904 že 12 000, a koncem 1. 1905 že 22 000. Pri tem delu mu je prišel nekdo na pomoč. Bilo je to neko človeče, doma iz Čarča. Nekdaj sta se bila skupno s Slavišem proti Turkom. Bila sta si tudi prijatelja. Poznala sta oba neko dekle, zalo Nevenko. Ker pa je ona dala roko Slavišu, da jo popelje pred oltar, se je razbilo prijateljstvo z Glišo, ki je tudi ljubil Nevenko. Slaviša ga je prosil, naj se ne huduje radi ženske in naj ne goji sovraštva! Glišo je izginil. Nevenko so pa ujeli Turki. Mesto, da bi se skupno maščevala, je gojil Glišo naprej srd do Slaviše. Iskal je, kako bi ga ugonobil in se ponujal v službo lastnim sovražnikom. Vedel je dobro za skrivališče Slaviše, vedel, da se v „orlovo krilo" pride lahko tudi po neki drugi poti, ki je vodila od strani. Bila je tako skrita, da še vsi vstaši Slaviše niso znali za njo. Po tej poti bi lahko napadli nepričakovano Slaviso in ga zajeli. Čakal je ugodne prilike. Med tem je minulo več let in sovraštvo ni poleglo. Slaviša ni vedel, kje je Glišo, ta ga je pa zasledoval vedno. Skrit sovražnik je hujši od tisoč odkritih! Sedaj, ko si je Osvinbeg želel glave Slaviše, se je ponudil v njegovo službo. Osvinbeg je prijel za vse, kar bi mu pripomoglo do njegovih visokoletečih namenov. „Si gjaur*), ali častiš koran?" „Krščen sem, ali vaš prerok mi je ljubši!" *) Gjaur, psovka za kristjane: pes. (Dalje prih.) V enem samem letu se je toraj tu število članov podvojilo. Podobno raste število članov po drugin krajih. Obnem s številom članov p» se širi tudi kmetijsko časopisje. Kmečki listi imajo ie do 40.000 naročnikov. Poprej je obstojala na Bavarskem vse mogočna zveza liberalnih kmetov, a krščanska zveza je svojo tekmovalko ne le d jšla ampak že daleko prek< sila. Nekaj o pitni vodi. Predaval prof. dr. Leopold Poljanec. Mariborčani zajemajo pitno vodo iz vodovoda. Ti porečejo: „Kaj nam je treba govoriti o dobri pitni vodi, saj j j imamo doma". Toda kdo ve, jeli ostane vedno v Mariboru, slovenski pesem namreč pravi: „Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta, če nam všeč ni, pa drugam, kamor nas popelje ce3ta." Mariborčani smo s svojo vodo pač res lahko zadovoljni. Malo draga je sicer; pa kaj de, pipo odpreš in vode imaš, kolikor je hočeš, za žejo, za kuhinjo in za perilo, a tudi za ljubo živino. Kaj bi dali z veseljem za tako pipo pri hiši Poljanci na Ptujskem polju in prebivalci Slovenskih goric! Po letu, ko pritiska suša, morajo pustiti najsilnejše delo na polju, zapreči živin > in iti po ure daleč na vodo, ki pa dostikrat še niti ni dobra. Ti bodo pač hoteli znati, kakšna mora biti dobra pitna voda. Dobra reč naj je čista. Kmet Čisti na gumni zrnje, mlinar čisti in loči moko od otrobov. Popolnoma čisto vodo delajo v lekarnah, praviš jej pre-kapana voda, ž njo mešaš zdravila. Toda ta voda je precej draga, saj veš, da v lekarnah še vode ne dobiš zastonj. Človeškemu zdravju pa pre-kapana voda škoduje, ako jo piješ; zakaj ravno vsled čistosti izpere in izluži želodec in čreva, da dobiš hudo drisko. Tako seje zgodilo mojemu znancu. Mož boleha na želodcu ter ne sme piti vode. Iz lekarne je dobil za svoje delo ravno prekapane vode; ker je bil žejen, je spil par požirkov, češ, ta voda mi ne more škoditi. Toda zmotil se je, še slabše mu je postalo. V naravi sta precej čisti vodi: snežnica, ki jo dobiš, če raztopiš novega snega, in dež niča. Človeškemu zdravju nista škodljivi, a vendar ne piješ rad dežnice ali snežnice, ker imata neprijeten, plehek okus. Najboljša voda je studenčnica. Kako veselo je poslušati šolareke, ko pojejo: Najboljše sladko vince za deco belo je, izpod pečevja zvira, prelepo sveti se. Po logu tiho teče, živinco napoji, tud' ptičica brez plače si žejo ugasi. Od tega vinca glava bolela te ne bo. telo bo tvoje zdravo, in spanje prav sladko. Je čist» voda zdrava za deco majheno, tak' mislim, da starejšim tud' škodila ne bo. Studenčnica ima dober, svež okus ter te poživi in okrepča, če se je napiješ na žejo. Vse te lastnosti ima studenčnica radi tega, ker je trda voda; snežnica, dežnica, rečna in jezerska voda so pa mehke vode. Ime „trda voda" so dale 8tudenfn;ci pravzaprav naše kuharice; našle so namreč, da se meso in fižol ne skuhata dobro v studenčnici, da ostaneta trda. Trdo in mehko vodo spoznaš na naslednji način. V čistem alkoholu ali vinskem cvetu raztopi mila! Par kapljic te raztopine prilij prekapani vodi ali kaki mehki vodi! Mešanica ostane čista in prozorna. Če pretreseš to mešanico njchke vode in mila v steklenici, takoj se speni kakor krop, ki si v njem raztopil mila. Prilij pa alkoholovo raztopino mila trdi vodi; takoj se napravijo beli kosmiči, ki se naberejo na vrhu ali pa sesedejo na dnu. Trda voda se tudi noče peniti, ako ji prideneš mila; namesto pen dobiš zopet |kosmiče, pene pa šele tedaj, ako priložiš prav mnogo mila. Prav za prav je ta prikaz vsakemu že znan. Gospodinje tarnajo, da se perilo ne pere dobro v studenčnici in tudi ne v mariborski vodi, ker se porabi vse preveč mila; seveda, ko se naredijo iz mila namesto pen beli kosmiči, ki se ne raztopijo v vodi, in zategadelj tudi ne očistijo perila. Gospodinja, ki hoče štediti, a vendar imeti čisto perilo, bo prala v rečni ali jezerski vodi, to je v mehki vodi. Videl si, kako spoznaš trdo in mehko vodo. Zakaj je pa voda trda, zakaj mehka? Vsi poznate ap iecec, ki iz njega žgejo kmetje živo apno. Voda je trda, ker je v njej raztopljen apnenec; kjer ga ni, tam je voda mehka. Ta apnenec je zelo neprijeten v parnih kotlih, kjer se seseda iz vrele vode. Železničarji li lahko povejo, da se nabere v lokomotiv n;m kotlu kamcnita skorja, kotlovec, ki jo je treba odstraniti od časa do časa, drugače kotel razpoči. Kaj ne, vsaka lokomotiva mora priti v takoïvano malo popravo, ko prevozi okoli 10000 kilometrov? Apnenec najdeš v trdih stuienčnicah; ni ga pa v mehkih potokih in rekah, in vendar se zberejo [Otoki in reke iz samih studencev. Glej ta poskus! K prekapani vodi prideci apnenčevega praška, dobiš ga pri drogistu ali v lekarni, ko si kupiš kredinega praška za zobe. Treseš, treseš, nič ne pomaga ; prašek apnenec bi napravil vodo trdo, a se nuče raztopiti v njej. Poskusi s kako drugo vodo, reci s s:fon'm ali sodavico, ki jo przuate vsi. Izprva je voda res še motna, po kratkem tresenju se izčisti, prašek zgine, ker se je raztopil v vodi. Ta sodavica sedaj ni samo čista, temveč tudi trda voda; zakaj, ako jej priliješ milovnice, se pokažej/ž.' /.aani beli kosmiči. Vsaka voda torej ne more biti trda, temveč samo tista, ki ima vsaj nekoliko teh lastnostij kakor sodavVa. Kaj pa je pravzaprav posebnega v soda-vici? Na izlivek pritrdi kavčukovo cev, drugi konec drži v stekleno kadičko pod navezuj eno steklenico, a z r ko pritisni na držaj. Voda v kadički začne burkati, v poveznjeni steklenici se nabirajo mehurčki v večji in večji množini. Steklenica se napolni z neko snovjo, ki je brez barve in plinasta kakor zrak, ki napolnjuje sobo. Ta plin se imenuje ogljikov dvokis. Obrni steklenico in vtakni v njo gorečo vžigalico, takoj ugasne. Miška, ki jo položiš notri, se začne krčevito zvijati, potem se pa zlekne in prgine. Ravno tako se godi ljudem! Saj si slišal o nes.ečah, ki se dogajajo v vinskih kleteh v jeseni, ko vre mošt, in se dela pri vrvenju ogljikov dvokis. Kletar omedli in se zaduši, ako ga ne ponesejo takoj na sveži zrak. Ogljikov dvokis je tedaj strupen samo pljučem, želodcu pa ne škoduje; zakaj inače bi nam zdravniki prepovedali že davno sodavico, vse slatine in pivo. Narobe, ravno ^sled ogljikovee-a d^okisa imajo te pijače tako prijeten oživljajoč okus ! Ponovi sedaj malo, kar si braal ! (Dalje sledi.) Razne novice. * Osebna vest. Okrajni komisar dr. H pl. Koch-Thanheimb je prestavljen od mariborskega okrajnega glavarstva k celjskemu. * Odvetniške vesti. G. dr. Gvido Srebre, odvetnik v Brežicah, je opustil odvetništvo. — Namestnik umrlega odvetnika g. dr. Čučeka v Ptuju je g. dr. Franc Ju r tel a, odvetnik v Ptujn. * Promocija. Včeraj, dne 7. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava naš rojak iz Slov. Lovrenca nad Mariborom g. Josip F i š i n g e r , pravni praktikant pri kazenski sodniji v Gradcu. * Iz finančne službe. Prestavljeni so dav-karji: Fratc Bartosek iz Marnberga v Murau, Vencel Horak iz Konjic v Slov. Bistrico in Aleksander Otto in Kozjega v Konjice. — Nadrespe-cijenta finančne straže Fr.' Menhart v Mariboru in H. Voršič v Celju sta imenovana za komisarja. Respecijent V. Verlič v Šmarju pri Jelšah gre v pokoj. „ * Časopis za zgodovino in narodopisje. Izšel je 3. in 4. snopič tega uglednega časopisa z bogato vsebino. * Strelo vôdni tečaj. Štajerski obrtno pospeševalni zavod v Gradcu bo priredil od 12. do 24. marca t 1. poučni tečaj za izdelovanje in izkuševanje strelovodov, če se oglasi zadostno število udeležencev. Pouk je brezplačen in se bo vršil vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Tečaj je za mehanike, klesparje, kotlarje, ključavničarje, ki imajo opraviti pri izdelovanju in napeljavanju strelovodov. * Gradec. Slov. kršč. izobraževalno društvo „Domovina" v Gradcu je imelo dne 28. januarja svoj redni občni zbor. Zadovoljno se lahko „Domovina" ozira na preteklo društveno leto. Od zadnjega rednega obč. zbora dne 22. jan. 1905. do letošnjega rednega obč. zbora dne 28 jan 1906. je imelo 864 K 85 v dohodkov in 758 K stroškov, torej 1623 K 66 v prometa. Čisti dobiček veselic, ki so se vršile od izvr. obč. zbora dne 30. julija 1905 do 28. jan. 1906 je znašal 271 K 82 v. To je lep dokaz, da se tudi v Gradcu izplača prirediti veselice, le prav morajo biti prirejene in dobro mora biti vse pripravljeno. Meaečnina članov je iznašala 130 K 40 v, pristopnina pa 23 K. Knjig ima društvo 202. Prebralo se je od zadnjega izv. obč. zbora dne 30. jul. 1905 do 28. jan. 1906 79 knjig, v celem letu pa 184 knjig. Predavanj je bilo v celem 6. Skrbelo se je tudi za pouk nekaterih otrok v slovenščini in za pouk odraslih v slov. in nemščini. — V novem društvenem letu dne 2. februarja je predaval g. Val. Bjžič: Kaj je stanovska volivna pravica? Kaj je delavsko gospodarski in kaj je političen štrajk? — Dne 11. februarja priredi društvo predpustno veselica v Steinfeldski dvorani. Svirala bo godba 2. boz. hercegov. pešpolka. Mariborski okraj. m Poučna predavanja za kmete in de lavce v Mariboru. Poljudno predavanje g. dr. Marinčka o „zemljiščni knjigi" v nedeljo, dne 4. febr. je izostalo. Govornika so zadržali nujni pisarniški posli. Namesto njega je govoril g. prof. dr. Poljanec 0 ognjenikih. Poslušalci so izrazili željo, da bi se pričelo s predavanjem nekoliko prej. V nedeljo, dne 11. febr. pride na vrsto predavanje g. dr. Marinčka in g. Goričana Začetek je točno ob polu deseti uri dopoldne. Predava se v pritličnih prostorih bralnega in pevskega društva „Maribor" v Narodnem domu. m Slovenski trgovski klub v Mariboru priredi v četrtek, dne 15. svečana t. 1. v mali dvorani Narodnega doma „Trgovski večer" z izvenredno zanimivim vzporedom. Vzpored priobčimo prihodnjič. Zanimanje za ta večer je že sedaj veliko. Po vzpo-redu bode prosta zabava, kar že danes omenimo. m Maribor. Občinski *svet je sklenil zidati v Koroškem predmestju ljudsko šolo. Dogotoviti se mora že do jeseni tega leta. — Nemški „Turn-verein", zagrizeno nem«ko nacijonalno društvo, ima v svojem odboru sledeče Nemce (?): dr. Orosel (njegov oče je Slovenec), Ant. Pungračič, (piše se Pangratschitsch), c. kr. kanclist pri sodniji, doma iz slovite „lukove" dežele, njegova mati še nemški ne zna, Janeš, Čuček, Lešnik, dr. Breznik itd. Sami zaničevalci nar-da, iz katerega so izšli! m Novoustanovljena delavska stavbena zadruga „Dom" v Mariboru sklicuje za soboto dne 24 febr. 1906, ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma prvi redni občni zbor. Spored: 1. Poročilo predlagateljev; 2. volitev načelništva (7 članov); 3. volitev 3 računskih pregledovalcev; 4. volitev razsodišča (5 članov); 5. Razni predlogi. Za zadrugo: Miško Reicher in dr. Fr. Rosina. Zanimanje za to zadrugo med delavskimi sloji je že zdaj veliko, za to upamo, da se bo tudi razumništvo pobrigalo za zadrugo ter pomagalo z obilnim pristopom tako potrebni zadrugi na noge! m Bralno društvo Sv. Barbara pri Mariboru je priredilo dne 28. prosinca 1.1. svoje letno zborovanje pri povoljni udeležbi. Po raznih društvenih odborovih poročilih se posname njegovo letno delovanje iz marljivega čitanja društvenih knjig in raznih časnikov. Prebitka za 1. 1905 je K 24*30, za kar se nam je zahvaliti gg. dr. Kronvoglu, č g. župniku J. Mihaliču in dr. Časniki so se sklenili sledeči naročiti : 2 SI. Gospodarja, 1 Domovina, knjige družbe sv. Mohorja, Slov. matice, 1 Čebelar, 1 Kmetovalec, 1 Domoljub, 1 Slov. Štajerc. Sklenilo se je tudi spet prirejati redno pevske vaje po sv. maši. Ker ima društvo letos 10 letnico, se naj ta primerno slavi. Odbor sestoječ iz Janeza Domitra, Jan. Maj-hena, Franc Domitra, Fr. Kranjca, Al. Kristla, Još. Kajniha, Miha Domitra, Mar. Škofič, Jan. Krajnca, Jan. Pihlerja in Am. Škofiieve si je izvolil prvega predsednikom. Bodi Dam to leto koristneje! m Sv. Ilj v Slov. gor. Naše slovensko ljudstvo je trdno, kakor skala; zato pa mu nasprotniki nastavljajo vedno nove zanjke. Le čujte, kaj so si zopet izmislili! Snujejo nekako kmetijsko društvo ali kako ga bodo že krstili, še prav nzna kmečke potrebe in bo pri takih važnih prilikah stal ob strani tovarišev — kmetov. — P. Ridiše. m Veselo gibanje na gospodarskem polju. V Studenicah bode imela prihodnjo nedeljn, 11. febr, kmetijska podružnica zopet poučni shod, in je obljubil zanimivo predavanje g. profesor dr. Poljanec. Mlada podružnica kaže resno in odločno voljo za povzdigo umnega gospodarstva. Udje, katerih je že v prvem letu 72, so domala vseskozi vrli domoljubi in tudi dobri katoličani. Drugo nedeljo vsakega meseca hočejo imeti svoj shod, na katerem bi se naj dogovarjalo o letnemu času primernih kmetijskih opravilih. Vabimo uljudno prijatelje umnega kmetovanja iz sosednih župnij. m iz slovenjbistriškega okraja. Ob podnožju Pohorja v občini Ritoznoj, k;er raste izvrstna vinska kapljica, je bil -zopet izvoljen za župana Blaž Pernat, kot svetovalca Miha Kren, Štefan Marčič, vsi narodnjaki. V občini Oglenjšak je za župana izvoljen Martin Koren, za svetovalca Anton Keriše, Vincenc Ozu, narodnjaki. V občini Zgornj a Polskava je izvoljen Josip Hojnik za župana, vrl narodnjak, pa ne nasprotno, kakor se bere v zadnjem listu Domovine, za svetovalce Kari Herman, Peter Sortschnig, Peter Marčič. Kmetje vrh planine, bodite korenine! Ptujski okraj. p Iz ptujskega polja. Gotovo je vsem čitateljem znana steza od Si k olj skozi Sestrže, ako že ne drugače, vsaj iz „Slov. Gospodarja", kajti neštetokrat je že poročal o njej. Gorje tistemu, ki je primoran po njej voziti, kakor n. pr. cela cirkovška občina in mnogo sosednih občin Gorica, Št. Janž itd. na južnem koncu, Mostečno in Sesterže v sredini. Ako hočeš 1000 klg. teže peljati, moraš 4—5 parov vpreči in še imeti močnih držaČev. Marsikdo bi se jezil nad občinskimi zastopi, zakaj je ne popravljajo, a nedolžni so. Prejšnji okr. odbor v Ptuju, pod na-čelstvom g. Zelenika, jo je sprejel med okrajne, ter za prvo silo takoj 1000 kron dovolil, da se vsaj tam popravi, kjer je najbolj treba. Poslal je bil že nekaj orodja tje A hitro potem moral je slov. okr. odbor odstopiti in novi okr. zastop ni hotel več slišati o tej stezi in o obljubljenih 1000 kron, še isto delavsko orodje potegnil je od tam. Pritožbe za-volj slabe steze so se vedno množile, a tudi prošnje na okr. zastop, naj bi sedajni zastop izvršil, kar je prejšnji za pravo spoznal in takorekoč začel, so se vlagale na okr. odbor, na vis. dež. odbor dvakrat, a od nikoder odgovora, od nikoder pomoči. Nekoč po leti prišli'so vender g. Ornig, Strašil itd., da si ogledajo celo stvar, in kaj spoznajo? Na izgovor, da za cestno progo Šikolj e-Sesterže-Mostečno ne dobijo podpore od deželnega odbora, k^r ni potrebna in ker v mesto v Ptuj ne vodi, je ne bodo delali. Pač pa bodo delali stezo od Sestrrž skozi Medvece in se bo v Podloži priklopila okraj ni cesti ptujsko-rogaski. Tukaj se išče premog ob tej progi, tukaj ima veleposestnik Hellin travnike itd. Glejte toraj, ovi črni premog in g. v. Hellin ho jim več kakor cela cirkovška občina, katera, kakur je pred kratkim „SI. Gosp." poročal, letnih okrajnih doklad K 5991 20 plačuje, več kakor davčna občina Sesterže, katera jim tudi K 1085 82 letno prispevlje. In koliko še drugih občin zraven plačuje. Res so obljubili 1000 K tudi za to stezo za tekoče leto, a kaj je to proti označenim svotam. Iz Ptuja v Slov. Bistrico vodijo že itak dve stezi v največji medsebojni razdaljavi okolu 7 klm, a ta gospoda hoče še tretjo. To stezo pa, katera je toliko potrebna, za katero se je že toliko prosilo in je bila že sprejeta med okrajne, popolnoma ovrže. Slavna gospoda okr. zastopa ptujskega, po tej stezi vozi še več veleposestnikov iz svojih travnikov, samo narodni so, za to nočete uplivati na nje. Oglejte si le travnike, kterih je samo v Sesteržki okolici gotovo črez 300 oral, in sc vse, na dom in trg ž njih vozi edino po tej stezi, kaj bi rekel še o drugih, rečeh. Vi ste nekoč volilce veleposestva v nekem oklicu vprašali: Ali zatega- delj vaše davke odrajtujete, da se ž njimi nič ne opravi itd in dalje: Mi moramo skupno delovati in v okrajni zastop take može poslati ... ki imajo srce za ljudstvo. Ali so se zategadelj nastavili taki kandidatje, ki edino le svojim smotr m služijo in na svojo korist gledajo? Danes vprašamo pa mi vas: Ali mi zato davke odrajtujemo, da se tam, kjer mi p trebujemo, nič ne opravi? Ali imate vi srce za ljudstvo? Ali ne delujete za vašo korist. Ubogi kmet je res vam kakor suženj, komaj si toliko pridela, da zmore vam dačo oziroma doklade odrajtati, a to vam je vsejeno, ako on in njegova žival pccrka in zagnije v blatu, daje le vam dobro? Kličemo vamtoraj, vsem dotičnim občanom, ne več tako, ampak ako moramo plačati, kolikor ovi naložijo, naj tudi delajo, kjer je nam in za nas najbolj treba. Visoki dež. odbor *e pa prosi: Naj se prej kakor bo podporo delil, prepriča, katera steza je najbolj potrebna za tukajšnje prebivalstvo ali za deželo, ali tista, za ktero ge že toliko let prosi ali ista, za ktero še nikoli nihče prosil ni. Ob času novih volitev pa naj vam bo, dragi volilci, pred očmi vse, kar so vam sedajni gospodi dobrega naredili, saj po njih sadu jih boste labho spoznali! p Ptujsko okrajno glavarstvo in nem-škutarija. Nedavno je bd v Rogatcu uradui dan. Pa koga je c. kr. okr. glavarstvo poslalo kot komisarja ? Trdega Nemca. Morali so poslati po t o 1 m a č a. Škandal! — Vprašamo: Kje je polit, društvo za rogaški okraj, da tega ne vidi? p Kmet. bralno in gospodarsko društvo v Domovi pri Ptuji je imelo dne 28. jan. t. 1. podučen shod, kateri je bil povoljno obiskan. Govoril je potovalni učitelj g. M. J e 1 o v s e k in na-glasil najprvo misel, ki še našim kmetom pač ni zadosti jasna: kako neobhodno potrebna je kmečka samozavest in stanovsko združenje na podlagi medsebojne ljubezni. Koliko bi se lahko doseglo, če bi se začeli med seboi učiti in posvetovati, prijateljsko združeni se za svoje gospodarske koristi potegovati. Na to je prišel na svoj predmet, živinorejo. Kako jo je treba povzdigniti, koliko več dobička in najlepših dohodkov bi še imeli od živine, če bi si jo hoteli zboljšati. Za zboljšanje živine pa je pred vsem potrebno, da dobimo dobre plemenjake in plemiče, katerih pa si je izrediti iz domače živine. Vse to pa je g. Jelovšek prav jasno in po domače razložil, za kar še mu tukaj izrekamo zahvalo. Sprožila se je tudi misel za ustanovo bikorejske zadruge, kateri je imenovani strokovnjak obljubil svoje sodelovanje. V gospodarskem delu je naša rešitev! p Dornova pri Ptuju. Tukaj je nekdo ukradel posestniku Ant. A r n u š dve gosi in eno pitano puro. Zmikovcu je pač dišala mastna pečenka. p Šalovci pri Središču. Dne 23. januarja spremili smo k večnemu počitku veleposestnico Jero K o 1 a r i č , katera je po kratki, mučni bolezni v 69. letu svoje dobe, previdena s sve,imi zakramenti dne 20. januarja mirno zaspala v Gospodu. Rajna je bila skrbna blaga žena in dobra krsčanska mati. Bodi ji žemljica lahka! p Sv. Lenart pri Velikinedelji. Ker smo imeli letos dosedaj tako milo zimo, smo še vedno lahko opravljali nekatera dela zunaj. Za to so tudi delavci pri uravnavi Pesnice delali vedno naprej, in se je že vsled tega veliko doseglo. Največje veselje pa so imeli naši posestniki v četrtek dne 1. febr. t. L; ta dan je namreč dodelal podjetnik g. K o k o t enega največjih in najvažnejših prekopov, po katerem so rešene 4 občine: veliko-nedeljska, tergovižka, cvetkovsko-oslušovska, in deloma forminska, dozdaj vsako leto večkrat se ponavljajoče povodnji. Zato so se zbrali naši kmetje, tisti, katerim se je delala dozdaj velika škoda, in tudi gospodje, ki se zanimajo za uravnavo Pesnice — celo od Velike nedelje in Trgovišča, največ pa iz Oslušovec, nekaj iz Cvetkovec — ob 2 uri popoldan 1. febr. ter so prijeli za lopate, motike in drugo orodje, da so pomagali slovesno odpreti ta prekop. Tukaj se je zopet pokazalo, kako zelo so pogrešali naši posestniki uravnave Pesnice, in kakšno veselje so potemtakem imeli, ko je voda udrla v novi prekop, in je naglo in mirno odtekala, ne kakor prej, po ozkih ovinkih. Spustli so po njej ladjo, na kateri se je peljal g. Kovačec z zabojčkom vina in kruha, ki ga je daroval v to svrho delavcem. In po dokončanem delu podali smo se vsi v gostilno g. Kovačeca, da smo pogostili delavce in sebe z dobro kaplico. Nekteri gospodje in kmetje so darovali iz veselja 10 do 20 K. Napitnic ni bilo konca, in pozno v noč smo se razšli in bo nam ta dan vedno v dobrem spominu. p Rogatec. Iz našega kraja dojde redkokedaj kako poročilo med svet, kakor da bi bilo tukaj vse v najboljšem redu. Pa temu ni tako. Razmere so tukaj in v okolici ne le slabe, temveč naravnost neprebavljive. Nemčurski liberalizem se hoče vedno bolj in bolj zajedati v meso in kri našega ljudstva, ki je sila nezavedno in nezanesljivo. Vse je zaspano. Tembolj nas je razveselila radostna novica, da se je na§e bralno društvo naenkrat vzdramilo iz dolgoletnega zimskega spanja, in da namerava dne 21. jan. veselico prirediti. Radovedni smo bili, kako se bo pri tukajšnjih razmerah veselica obnesla. Pa vsi smo bili razočarani. Vdeležba je bila velikanska. V velikem številu so se zbrali domačini, mnogobrojno so nas posetili brati Hrvati, sosedi iz Sv. Florjana in Zetal. Žal, da ni bilo dovolj prostora. Predstavljali sta se igri „Sv.Neža" in „Dr. Vseznal". Nastopili so domači fantje in dekleta. Pa kako so igrali! Da ne bodemo podrobneje opisovali, zabilježimo le sodbo, ki smo jo slišali iz ust izobraženih gledalcev, glaseč se: „Ti ne nastopajo kakor diletantje, ampak kot pravi gledališki, igralci in igralke". Tako dobro je rešil vsakdo svojo ulogo. In ko so po dokončani predstavi zadoneli mili glasovi jugoslovanske tambu-rice prvokrat izpod prstov domačih tamburašev, in se je jela razlegati umetna slovenska pesem domačega pevskega zbora, prikipelo je navdušenje do vrhunca. Vzdigovali so se razni govorniki, posebno Hrvati, ter so v znesenih besedah napivali na prebujenje slovenskega naroda ob meji. Slava vam torej, slovenski fantje in dekleta, ki ste vneli novo življenje v bralnem društvu. Vaš trud je obilo poplačan. Le pogumno naprej 1 Ne ustrašite se, ako vam nasprotniki mečejo polena med noge in vam stavijo raznovrstne ovire 1 Ta ni dober vojak, ki vrže puško v koruzo, ko sovražnika zagleda. Pokažite torej, da ste hrabri sinovi in vredne hčere matere Slovenije! Pričeto delo vstrajno nadaljujte, ter nas vkratkem zopet povabite v svojo sredino, če ne prej, pa vsaj v spomladi, ko bode zunaj na prostem še več prostora. Odzvali se bodemo vašemu vabilu še v večjem številu. Slava tudi g. Berlizgu, trgovcu v Rogatcu, ki je mnogo pripomogel k vspehu veselice. Kličemo vsem: „Na brzo svidenje!" p Sv. Martin pri Vurbergu. Mi podpisani, ki smo od tukajšnega prebivalstva izvoljeni kot zaupni možje, so zopet vzdignemo, ker ne da miru tista oseba, ki je bila z našim protestnim nastopom v „Slov. Gosp." štev. 2 ožigosana. Z vso ogorčenostjo naglašamo in povdarjamo, da napade na našega g. župnika, „Štajercu" poslane, odločn odbijamo ter naznanjamo celi javnosti, da so bili podpisi v „Štajercu" štev. 2 pridobljeni na prazen papir s tem, da se je podpisanim pravilo: gre se za prošnjo za gosp. kaplana! Podpisi pa so se zlorabili potem v „Štajercu" proti gospodu župniku. Ko so podpisani to izvedeli, so začeli sami radi prihajati v župnisče se izpričevat. Ignacij Thaler, župan, Nikolaj Tažmon, cerkv. ključar, Franc Thaler, cerkv. ključar, Jožef Cerič, odbornik, Juri Ornik, odbornik, Jožef Šantl, obč. svetovalec, Miha Cernko, obč. svetovalec, Mi, tukaj sledeči podpisani, se pridružimo zgoraj sledeči izjavi podpisanih in ogorčeni izjavimo, da so naši podpisi brez našega vedenja in proti naši volji v zgoraj omenjeni lažnjivi list prišli. Nekatere izmed nas so ujeli z neresnično predstavo, da se gre za gospoda kaplana, dregi izmed nas pa še sami podpisali niso. Mi kličemo: Bog živi našega obče spoštovanega gospoda župika, ter jih ohrani še mnoga leta zdravih in čvrstih. Franc Kajbič, Janez Slanič, Franc Novak Jožef Rep, Janez Vogrin, Anton Rajšp, Anton Loschnik (Lešnik). Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Kakor znano, deluje zloglasni „graški Tagblat" v zvezi z lutrovskim listom „Wartburg" po geslu: „Proč od Rima!" V prvi vrsti hoče odvrniti od katoliške cerkve verne Slovence, da bi tem prej bili zreli za luteranstvo in za blaženi nemški „Dajčland". Ta list si hoče v ta namen pridobiti naročnikov med nami Slovenci. Stotisoč številk se je razposlalo na ogled. Ako vsak 20. sprejme list in postane njegov naročnik, bi si pridobil med nami Slovenci 5000 naročnikov! — Uredništvo obljublja, da hoče list pošiljati nekaj časa zastonj. Zanimivo je posebno to, da so podpisani v agitacijski listi in da priporočajo ta list možje, ki živijo od slovenskih žuljev, kakor: 1. Wilhelm Blanke, tiskar ptujskega „Štajerca", 2. Heinrich Benesch, zdravnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., 3. Ignaz Knely, c. kr. poštar v Ljutomeru, 4. Heinrich Roehling, luteranski župnik (!) v Gradcu, 5. dr. Aleksander Rossitsch v Ljutomeru, 6. Julius Thum, c. kr. notar in župan ljutomerski, kateremu so Slovenci prav posebno pri srcu. Torej trije Ljutomeržani, ki so živeli, oziroma se živijo od žuljev slovenskega katoliškega kmeta, delajo proti slov. kat. kmetu! In vi se čudite, zakaj kličemo: „Svoji k svojim! — Svoji za svoje!" Le pojdite „proč od Rima", toda mi vam svetujemo, pojdite še proč od nas, pojdite v blaženi „Dajčland" ! Heul! — Slavček se je nekoč pogovarjal z oslom. Med drugim ga vpraša, kako on sodi o njegovem petju. Osel mu odgovori: „i-a! Prav lepo pevaš, toda jaz bi ti svetoval, da greš poslušat našega petelina. Mislim, da bi vtegnil pri njem se veliko naučiti." Slavček žalosten povesi glavo in obmolkne ... Smešno ! Osel sodi slavčka! Ta zgodbica mi je prišla na misel, ko sem slišal, da je „ptujska krota" tako grdo oskrunila našega priljubljenega slavčka gosp. Zachrla. Vrli slovenski kmetje, mladeniči in dekleta, mi vsi izrečemo „ia"-u, dopisniku ptujske krote, odločen „fej!" — Bog živi našega slavčka, g. učitelja Zachrla! 1 Ljutomer. Dne 1. t. m. zjutraj ob 6. uri smo čutili tukaj mali potresni sunek. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Jakoba Nemec, znanega žganjepivca iz Šalinec, 80 pretekli teden našli mrtvega v nekem grmovju. Ljudje so ga prejšnji dan videli pijanega se vračati iz gostilne domu. 1 Dragotinska požarna bramba si je izvolila dne 28. m. m. na občnem zboru sledeči odbor: Kari Stramič načelnik, Radoslav Nemec namestnik, Svojmir Nemec tajnik, Alojz Korošec blagajnik, Anton Vrzel vodja plezavcev, Jernej Rotar vodja brizgalničarjev, Korošec Franc in Matekovič Anton namestnika, Jožef Kovačič orodničar. 1 Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju je dne 4. t. m. priredilo veselico, katera je bila obiskana v tolikem številu gostov, kakor še pri nas nikdar poprej. Prišli so gostje iz Ljutomera in Malenedelje, celi zbori pevcev in pevk iz Veržeja in Sv. Jurija, v domačej župniji pa je gotovo redka hiša, od katere bi ne bilo vsaj enega udeleženca. Prostorna dvorana gosp. Hauptmana je bila natlačena, kakor stiskalnica. Kaj pa naj rečem o predstavi? Č. g. Kociper, kaplan ljutomerski in g. nadučitelj Vauda iz Veržeja, sta v svoji napitnici omenila, da taka veselica, tako izborno petje, dekla-macije in govori in taki nastopi v igrah, to je krasni sad izobrazbe, katero ponujajo bralna društva. Igra „Pevčev zaklad" je vzbudila v srcu gledalca veliko sočutje in žalost nad ubogimi slepim beračem Ptičar pa je mojstersko predstavljal zlobno lakomnost po tujem denarju. Druga igra „Trije tički" pa je bila zelo šaljiva, posebno na vsak odgovor piskroveza z njegovim slovaškim dialektom je padla cela salva smehu. Vsi igralci so svoje uloge rešili izvrstno, tako da bi prišel v zadrego, kdor bi hotel dati kateremu prvo pohvalo. Na občno željo ljudstva je odbor sklenil, da se ta veselica s celim vsporedom prihodnjo nedeljo ponovi. Torej kdor je bil zadnjič zadržan, ima sedaj lepo priložnost, da se še kaj razveseli, pa tudi tistim, kateri so že videli, gotovo ne bo dolg čas. 1 Gornja Radgona. V nedeljo, dne 4. febr. se je pri nas vršilo letno zborovanje našega bralnega društva. Po pozdravu g. predsednika je kratko in jedrnato opisal delovanje bralnega društva g. tajnik, ko je rekel, da je bilo društvo v pretečenem letu jako delavno, kar nam pričajo mesečni shodi dekliške in mladeniške "veze. Pa imamo zabiležiti tudi veliko zgubo, kajti preteklo leto na« je zapustil g. notar Anton Ploj, bivši večletni predsednik našega bral. društva, ki je je podpiral se svojimi nasveti, zlasti pa tudi v gmotnem oziru. Odb^r ga je imenoval častnim udom v priznanje njegovih zaslug za naše društvo. 25. aprila 1905 se mu je izročila ob slavnosti, njemu v čast prirejeni, krasna diploma, katero je jako umetno izvršil predsednik bral. društva g. Fran jo Horvat, akademični slikar v Gornji Radgoni. B'agajnik, g. Janko Pelcl pa poroča o blagajni bral. društva. Izdatkov je imelo društvo v pretečenem letu 336 K 64 h, dohodkov pa 374 K 89 h, torej blagajna še ni prazna. Prisrčno pa obžaluje, da so se nekateri stari udje, ki so bili prej celo v odboru, popolnoma izneverili bral. društvu. Ni čuda, da se torej mladina ne zanima tako goreče za naše društvo, ke- istina je: „Kak stara ptica poje, tak tudi uči mlade svoje." G. knjižničar je poročal, daje imelo društvo 25 iztis. „Slov. Gospodar," 6 „Kmetovalec," 2 „Domovina,* 3 „Domoljub," 10 „Bogoljub," 16 „Glasnik Najsv. Src," 1 „Mir," 1 „Knajpovec," 1 „Naš List," „Slovenca" pa je pošiljal v čitalnico č. g. J. Vogrin, tajnik bral. društva. Knjižnica se je dobro rabila. Nekaj knjig nam je spet daroval p. n. g. notar Oton Ploj ter gospodična Bernard, bivša učiteljica v Gornji Radgoni, za kar se izreka srčna zahvala 1 Zatem se je vršila volitev novega odbora. Enoglasno so bili izvoljeni: predsednik g. Matija K a u č i č , občinski predstojnik v Sta venskem vrhu; podpred- sečnik g. Franjo Šantl, kmet v Crešnjevcih; tajnik 6. g. Janez Vogrin, kaplan v Gornji Radgoni; bla gajničar g. Jaoko Pelcl, veleposestnik v Policah; knjižničar g. Lavoslav Zemljič, posestnik v Črešnjev-cih; odbornik g. Janko Lančič, kleparski mojster v Gornji Radgoni; namestnika: gg. Martin Rošker, kmet v Lastomercib, ter Franc Kaučič, posestnik v Stavenskem vrhu. 1 Prostovoljno gasilno društvo v Oko-slavcih si je pri letošnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: Domajnko Franc načelnik, Ivan Ketiš podnačelnik, Jakob Kurbos tajnik, Fras Franc blagajnik, Holc Franc vodja brizgalničarjev, Anton Domajnko njegov namestnik, Matija Rantaša vodja plezalcev, Zver Ludvik njegov namestnik, Martin Rantaša orodničar in Franc Mauko zdravstveni oskrbnik. 1 Kapela pri Radgoni. Tukajšnje bralno društvo je imelo dne 28. jan. občni zbor. Iz poročil povzamemo, da je imelo društvo lansko leto 199 K 99 v. dohodkov in 138 K 65 v. izdatkov. Gornje-radgonska posojilnica je veledušno darovala 30 K, za kar se ji izreče iskrena zahvala. Priredile so se lansko leto gled. predstave: „Odpadnikova sestrica" in „Zamujeni vlak", koncert slavnih jurjevških tamburašev, tombola s poučnim predavanjem. Vse prireditve bile so dobro obiskane. Knjižnice so se udje prav marljivo posluževali, za lep red pri čitivu je zlasti skrbel knjižničar g. Jože Golob, ki že 11 let pri društvu to službo prav vestno opravlja. Za to je društvo sklenilo, pokloniti mu krasno vezano knjigo kot mali izraz hvaležnosti za njegovo izredno požrtvovalno in vestno delovanje. Za tekoče leto se sklene poleg zabavnih prireditev obrniti tudi več skrbi za gospodarsko izobrazbo našega ljudstva. V ta namen priredila se bodejo večkrat času primerna poučna predavanja. Prvo tako poučno predavanje je bilo v nedeljo dne 4. febr. po rani božji službi. Kot predavatelja o rezi in amerikanskih nasadih sta bila naprošena dva domača veščaka. Odbor za tekoče leto se je tako le sestavil: Kmet Jak. Zemljič predsednik; nadučitelj Kv. Pertlj podpredsednik; duh. svet. Dav. Meško blagajnik; učitelj Vek. From tajnik; mladenič Matija Puhar, Ant. Fras, Jožef Golob iu Iv. Horjak odborniki. Slovenjegraški okraj. s Šoštanj. Glediški predstavi, kateri so priredili kmečki igralci „Bralnega društva" iz Št. Ilja nad Gradičem, sta bili izborni. Bilo je navzočih okoli 400 oseb, od teh več kakor polovica kmečkega ljudstva. Krasno je igrala „Šoštanjska narodna godba". s Pameče. Dne 5. februarja obhajala se je tu redka svečanost zlate poroke. Pred oltar sta stopila ta dan kot zlata ženin in nevesta vzgledna far-mana Jožef in Marija Rotovnik iz vrlo znane Fancetove hiše. Znamenito je, da se v naši mali župniji tekom desetih let ponavlja že v tretjič taka slovesnost, v tretjič v enoisti rodbini. Slavljenec — stare korenine — je eden najstarejših narodnjakov slovenjegraškega okraja. Bil je v okolici prvi naročnik „Besednika" in pozneje „Slovenskega Gospodarja" od njegove ustanovitve, ter ga po svojem siDU naročnje in prebira še zdaj prav marljivo. Tndi k družbi sv. Mohorja je pristopil kar prvo leto njenega obstanka ter jej ostal zvest do današnjega dne. Poroka se je vršila ob izvanredni slovesnosti v župnijski cerkvi, kamor so se mnogoštevilni svatje med gostim snegom prisankali točno ob 11. uri. Po slavnostnem govoru sta še krepka starčeka, obdana od otrok in vnukov slovesno obnovila pred 50 leti dano zakonsko obljubo ter s čvrstim glasom odgovarjala na vprašanje duhovnikovo. Po poroki pripravil je ugledni sin zlatoporočencev radostnim svatom v svoji gostoljubni hiši imenitno gostijo, med katero se je židane volje vrstila ena napitnica za drugo, v kojih se je izražala enoglasno srčna želja: da se črez 10 let zopet snidemo na biserni „ohceti" v Pamečah, s Sv. Ožbald na Pohorju. Tukaj je umrl o polnoči od 2. na 3. t. m. g. Jurij Homer, lesotržec in posestnik, v 62 letu svoje starosti. Pogreb je bil dne 5. t. m Sveti mu večna luč. Konjiški okraj. k Konjice. Na političnem zborovanju v nedeljo, dne 11. t. m. govorita gg. dr. Korošec in dr. Dimnik. Pristop je prost. Pridite v obilnem številu iz celega konjiškega okraja. k Konjiški trg je še premalo napreden, ako-ravno ima novoizvoljenega naprednega župana v osebi znanega dr. Kadiuniga; električna luč Konji-čanom baje ne bode svetila, že vejo, zakaj ne! Ljubi denar, kam si zginil iz nekdaj tako bogatih — zlatih Konjic! k Tepanjski rojak o. Leopold N a p o t n i k, dosedaj župnik v Weisskirchnu na Zgornjem Štajerskem, nastopi 19. marca t. 1. novo službo v Marijinem Celju kot superijor. k V Ločah imajo novo žandarmerijsko postajo 3 mož. Sedaj bodo menda Slovenci v okolici bolj varni pred napadi. k Oplotnica. Oplotniški konkurenčni odbor se brani sprejeti nove cerkve v Čadramu kot farno cerkev. Je reknriral. Nekdaj so nekje v Galiciji judu svetovali, naj se pritoži pri višji sodniji v Krakovi zoper Kristusa. Celjski okraj. c Celje. Celjsko pevsko društvo je priredilo dne 1. t. m. odhodnico gg. Ivanu Koželju in prof. dr. Voglarju Prvi olide na Koroško, drugi pa je odšel samo za nekaj mesecev, ker gre nadaljevat svoje študije. — „Celjski Sokol" priredi dne 25. t. m. veliko veselico pod imenom: „Letovišče na Bledu." c Gaberje pri Celju. Tukajšnji nemški tovarnar Westen izdeluje za srbsko armado emajlno blago. Ker je pa sedaj Avstrija zaprla svojo mejo proti Srbiji, je ista odpovedala vsa naročila v Avstriji, tako tudi pri njem. c Dramlje. V gostilni g. Zidanšeka je umrl od srčne kapi zadet posestnik Jurij B e 1 a k. Zapustil je pet mladoletnih sirot. Mati jim je pred nekaj leti umrla. c Teharje. Za bodoče občinske volitve že pridno agitirajo nemöurji. Tadi za pijačo že dajejo. Toda naši kmetje niso pro, alice, ki bi se dale zapeljati od ljudi takšne baže. Naši kmetje so poštenjaki od nog do glave in že to, da pride kak nemčurski agitator k njim, je žalitev. c Dobrna pri Celju. Občni zbor „Hranilnice in Posojilnice na Dobrni", ki se je vršil dne 28. januarja, podal nam je zanimivo sliko napredka tega za Dobrno važnega zavoda. Iz poročila na-čelstva, ki se je pohvalno vzelo na znanje, povzamemo, da je Posojilnica, ki obstoji še le 2 leti, v letu 1905 zelo napredovala. Število zadružnikov je zrastlo na 70, in o velikem zaupanju do Posojilnice priča to, da še nobeden ni izstopil. Revizijsko poročilo se izraža v pohvalnih besedah o vzornem redu pri knjigovodstvu kakor sploh o celem poslovanju Posojilnice. Istotako sta računska pregledo-valca našla vse „v vrlo lepem redu". Računski zaključek nam pove, da je v drugem letu svojega obstanka imela Posojilnica, čeravno obsega njen delokrog samo 6 občin, 98*325 K 2 vin prometa, kar je gotovo za tako majhno okrožje veliko. Rezervna zaklada je zrastla na lepo svoto 625 K 54 vin. Pri volitvi novega načelstva je bilo enoglasno staro načelstvo zopet voljeno. Ob sklepu izreče g. načelnik zahvalo g. tajniku in predlaga zanj primerno nagrado ali odškodnino. G. tajnik hlavežno. odkloni vsako nagrado in izjavi, da hoče tudi za naprej svoje posle izvrševati brezplačno. — Končno povdarjamo nasproti hudobnemu in zahrbtnemu podtikanju znanih nasprotnikov vsega dobrega, da je obrestna mera za hranilne vloge še vedno 4V* %. V posojilniških rečeh namreč odločujeta vedno samo načelstvo in občni zbor, ne pa ljudje, ki mimajo ničesar druga, razven dolgov do vratu! c Braslovče. Tukajšnje pevsko društvo je priredilo dne 2. t. m. igro „Dan spraye". Udeležba je bila velikanska, dvorana je bila nabito napolnjena Uspeh je bil nepričakovano velik, posebno če se pomisli, s kakimi težkočami se je bilo treba boriti. Povdariti je treba, da so bili igralci večinoma kmečkega stanu in skoraj vsi jako oddaljeni od trga, toda navzlic temu prihajali so veselo in pogumno h gledališkim vajam. Bodi tem igralcem tem potom izrečena prisrčna zahvala, z željo, naj bi se naše društvo večkrat oglasilo s kako prireditvijo. Uloge so bile razdeljene kar najbolje. V-ak posameznik se je uglobil v njo in jo izvršil z največjo natanč nostjo. Pasebno pa nam je še omeniti Marijanico, (gdč. Kraševic) ki se je tako globoko zamislila v svojo težavno ulogo. Enako pohvalno je tudi omeniti Urha in Obroča (Bošnak in Marčinko). Uloga vinskega bratca oziroma žgsnjarja bi ne moglo biti v boljših rokah Izvajanje posameznih prizorov je vzbujalo pri občinstvu glasno pohvalo. Konečno je še naša sveta dolžnost se zahvaliti našemu vrlemu režišerju, zatoraj vsa slava in zahvala gospodu učitelju Stritarju. Po igri je nastopil društveni mešani zbor, ki je pod spretnim vodstvom g. J. Rujnika zapel prav dobro nekaj pesmi. Lepo in ubrano petje je navdušilo poslušalce. Prirediteljem igre in petja bodi izvrsten uspeh sladko plačilo, kakor vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepega večera. Igra se je v nedeljo 4. t. m. ponovila in dvorana je zopet bila napolnjena. c Občinski odbor Žusem je izvolil enoglasno vele zaslužnega svojega župana g. Ignaca Gočerja, c. kr. poštnega oficijala v pok. in posestnika, častnim občanom. Brežiški okraj. b V Sevnici ob Savi je umrl dne 1. t. m. posestnik in tržan g. Jožef Cimperšek. — V šestem razredu tukajšnje ljudske šole je nastal dne 1. t. m. požar, ki je uničil celo pohištvo, različne učne pripomočke, table, podobe itd. Zgorela so tudi tla in strop. Ko so zapazili ogenj, bila je že vsa soba v ognju. Požarni brambi, ki je bila hitro na licu mesta, se je posrečilo pogasiti ogenj, sicer bi bilo zgorelo celo poslopje. Ogenj je baje nastal, ker je iz peči padla žerjavica vnela tla. b Gospodarsko bralno društvo na Planini imelo je svoj letni občni zbor 28. januarja t. 1 Gospod predsednik je razložil pomen in koristi bralnega društva. V blagajni je prebitek 91 K 33 h. Na razpolago je 20 časopisov. Predsedaikom je bil enoglasno izvoljen g. Mir. Volčič, kaplan v Št. Vidu. Odbornikom pa gg.: Gračner Fr., Jazbinsek M., Križman E., Pašnik Flor., dr. Skaza, Span J., nadučitelj Fr. Rauter in Žibret Tom. — V odborovi seji dne 4. svečana se je sklenilo, da se vrši 18. t. m. društvena veselica s sledečim vzporedom: 1. Predavanje o ustanovitvi Rajffajzenove posojilnice. 2. Deklamacija. 3. Deset zapovedi kmeta. 4 S.ečo-lov. 5. Prosta zabava. Svira tudi godba na lok. b Kozje. Dne 31. prosinca je pridivjal hud vihar s snegom ob 3. uri popoldne. Vihar je tako razsajal, da se je bilo bati najhujega. Strašna tema je nastala. Sneg je padal brez vsega usmiljenja. To hudourje je bilo spremljano z groznim gromenjem, da se je kar zemlja tresla. — Bralno društvo namerava prirediti srečolov. Kedaj, bomo že pravočasno naznanili. — Danes, 5. svečana, ko to pišem, sneg mete in vihar tuli, da je groza. Prav pošteaa zima je tu. Slovenske dežele. f Igra „Dan sprave" je popolnoma raz predana. f Slovenska Šolska Matica je začela razpošiljati svoje knjižno darilo za preteklo leto in to je: 1. Pedagoški letopis; 2. Nazorni nauk, spisal Gabriel Majcen; 3. Zgodovinska učna snov za ljudske šole, spisala prof. I. Apih in dr. M Potočnik; 4. Učne slike k ljndskošolskim berilom. Dasi so vse knjige s svojega stališča priporočila vredne, vendar bo našim društvom in organizacijam posebno dobro došla „Zgodovinska učna snov za ljudske šole". Knjige sicer ni več dokončal izborni strokovnjak I. Apih, ker mu je urednik s svojo „zgodovinsko" nevednostjo delal preveliko težav, vendar je tudi njegov naslednik svojo nalogo dobro rešil. Slovenska Šflska Matica je imela preteklo leto 1482 udov. Drobtinice. d Volitvena pravica za ženske. V seji državnega zbora dae 31. m. m. je češki poslanec Klofač podal prošnjo z 22.000 podpisi, v kateri se zahteva, da v novi volilni preosnovi dobijo tudi ženske volilno pravico. Jednake prošnje bodo pjdali tudi poljski in nemški poslanci. Najnovejše novice. Eminenca dr. Frančišek Sedej, novoimeno-vani knez in nadškof v Gorici, blagovolil je na svečnico sprejeti deputacijo podpornega društva ža slovenske visokošolce na Dunaju, obstoječo iz gg. predsednika Jakoba Pakla in blagajnika dr. Klem. Seshuna. Za čestiko se je novi metropolit ilirski srčno zahvalil in društvu podaril znatno vsoto slišavši, da je tudi letos okoli 100 revnih vi-sokosolcev iz Gorice, Istre, Koroške, Kranjske in Štajerske, ki prosijo vsaki mesec podpore. Eminenca dr Fr. Sedej je društveni ustanovnik in častni ud. Kot dvorui kapelan na Dunaju je bil več let blagajnik tega društva. Sv. Barbara v Halozah. Vrl narodnjak, za napredek zelo vnet mož, občinski predstojnik gosp. Anton Korenjak je danes dne 6. t. m. opoldne umrl. N. v m. p.! Bralno društvo za Laški trg in okolico iivolilo si je pri 10. občnem zboru dne 2. febr. sledeči novi odbor : Predsednik g. Konrad Elsbacher, podpredsednik g. Štefan Zorko; odborniki: gg. J. Dobrsek, Fr. Drolc, J. Furman, Gregor Leben, J. Rebolj, Al. Sipek, Zdr. Vasle, BI. Zupane; namestniki: gg. Miha Hrastnik, Jože Stare, Franc Šoter, Aut. Zupane. Pričakujemo od novega odbora, da bode z isto vnem kot prejšni deloval složno v prospeh slovenske stvari na Laškem in v okolici. V Cirkovcah priredi št. lovrenčka kmetijska podružnica shod v Goljatovi gostilni v nedeljo, 18. februarja popoldne ob 3. uri. Ker je med kmeti veliko zanimanje za novoustanovljeno podružnico, obilne udeležbe k poučnemu predavaaj a g. potovalnega učitelja Ivana Bele. Na Zusinu bodo letos praznovali sv. Valentina dne 18. februarja. Društvena naznanila. „Kmečko bralno društvo" pri Sv. Križa nad Mariborom ima t nedeljo, dne 18. febr 1906 popoldne ob 8. uri v župnišču svoj občni zbor s sledečim »sporedom: a) Poročila odbornikov, b) govor o pomenu bralnih društev, govori g. dr. Korošec, c) sprejemanje novih udov, d) sprememba društvenih pravil, e) slučajnosti. Križančani, pridite vsi, ki vam je mar prospevanje našega bralnega društva in razširjanje dobrega berila, v prav obilnem številu k temu občnemu zboru, da se zlasti poučite o velikem pomenu bralnih društev in potem pristopite kot udje k našemu bralnemu društvu, da se tako do sedaj speče društvo na novo oživil Bralno društvo „Edinost" Sv. Jurij v Slo*, gor. priredi zimsko veselico v nedeljo, dne 11. febr. s petjem in z igrama: „Trije tički" in „Ne kliči vraga". V nedelo, dne 18. febr. je občni zbor bralnega društva in se igri ponovite. Jurjevčani in sosedje, udeležite se mnogoštevilno! Ne bo vam žal! Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnje učiteljstvo priredi v zvezi z domačimi fanti in deklicami v nedeljo, dne 11. febr. po večernicah veliko veselico. Vspored: 1. Gledališčna predstava „Sanje", igra s petjem v 6. dejanjih 2. Šaljivi srečolov. 8. Razne pevske točke domačega mešanega zbora. 4. Šaliva pošta in piosta zabava. Med posameznimi dejanji gledališčne igre in pri prosti zabavi, koja bode v velikih gostilniških prostorih gosp. Mikla, svirala bode slavna godba na lok od Sv. Tomaža. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 h, II. vrste 70 h, III. vrste 60 h, stojišče 40 h. Prijatelji in sosedje, pridite! Odbor. V St. Lenartu nad Velikonedeljo bo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Vekoslava Dolinšek veselica z godbo in šaloigro v pred ubogih učencev. Pri Sv. Benediktn v Slov gor. bo v nedeljo, 11. febr. ob 8. uri pop. in v pondeljek ob '/,8. uri zjutraj predaval g. pot. učitelj Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Benedičani, pridite vsi poslušat! Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni priredi dne 18. februarja po večernicah pustno veselico v prostorih gostilne g. Skerleca s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav navzočih; 2. „Svarilo", J. Laharnar, mešan zbor; 8. „Na straži," moški zbor; 4. „Tožba ujetega ptička", Aljaž, mešan zbor; 5. „Domovini", Aljaž, mešan zbor; 6. Narodna: „Moj očka so mi rekli". 7. Saloigra „Trije tički". 8. „Oj z Bogom, ti planinski svet", Aljaž, mešan zbor. 9. „Mladini", J. Laharnar, mešan zbor. Med posameznimi točkami se bo tudi tamburalo. Šaloigra bode nudila poslušalcem obilo smeha in zabave. Torej pričakuje odbor obilne udeležbe. Vstopnina bode znašala za ude 15 kr., za neude 20 kr. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu priredi v nedelo, dne 18. t. m. veselico z govorom, petjem, deklama-cijo in gledališko igro: „Čevljar", ter prosi uljudno vse domače kakor tudi tuje goste, da nas v prav obilnem številu posetijo s svojim obiskom. K prav obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. „Kmetijsko društvo za Lešnioo in okolico" ima svoj prvi občni zbor dne 16. februarja. Kršč. boc. izobraževalno društvo v Lučah bo priredilo veselico z gledališko predstavo dne 18. t. m. ter jo bo ponovilo dne 25. t. m. Fantje pridno prihajajo k vajam, zato upamo, da bo veselica dobro vspela. K obilni udeležbi vabi že sed^j odbor. Slovenska Bistrica. Prešernov večer priredi „Čitalnica" v nedelo, dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer v „Narodnem domu" z govorom g. prof. Vrstovšeka, ki bo za nazornost predavanja uporabil tudi skioptikon. Bralno društvo t Škalah priredi v nedeljo, dne 11. febr. popoldne ob 8. uri veselico s sledečim vsporedom: 1. Petje narodnih pesmi, 2. pozdravni nagovor, 8. tamburanje in šaljivi nastopi, 4. prosta zabava. Vstopnina za osebo 20 h. K obilni udeležbi vabi odbor. Prostovoljna 'požarna bramba v Šmartnu ob Paki priredi v nedelo, dne 11. svečana 1.1. predpustno veselico > gostilni gosp. Jožefa Miheleca v Paški vasi s sodelovanjem slavnoznane šoštanjske narodne godbe. Začetek ob 5. uri p< poludne. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilnej udeležb) vljudno vabi odbor. Listnica uredništva. Središče. Se moramo prej informirati! — K r a p j e Pišemo pismo! — Stara cesta. Žaljivo! Zahvala. Podporno društvo organistov mi je v moji bolezni, akoravno sem šele pristopil k temu' drnštvu, dalo mesečno podporo 20 kron, za kar se mu najsrčneje zahvaljujem in ob enem vsem organistom priporočam, naj vstopijo v to društvo. — Ivan Srebotnik, organist v Zavodnjem. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali Mohorjani v Loeah pri Konjicah 11 K. V Obrežju pri Središču nabrala je vesela družba na gostiji pri Glavnikovih po starešinu g. Matjažu Masten in Martinu Ivanušu 4 K*ter za licitirano smodko 2 K 16 v, skupaj 6 K 16 v za družbo sv. Cirila in Metoda. Živeli vsi ti dobrotniki in njih nasledniki. Za dljaiko kuhinjo v Ptuju so darovali v tekočem šolskem letu gg.: Igralci po g. Z. 6 K Siv, o. Z. Vau-potič 10 K, Lorber 6 K, A. Pinterič 6 K, I. Zelenik 20 K, Stepic 10 K, Anica Muršec 1 K, Slavinec 2 K, Bratkovič 8 K, Jurca 10 K, Pšunder 10 K, A. Senčar 5 K, dr. Horvat 20 K, I. Potič 2 K, dr. Jurtela 20 K, Kociper, kaplan v Ljutomeru 5 K, legat po Petru Kodrič, Čermožiše 66 K 66 v, si. okr. posojilnica v Ljutomeru za 1. 1905 10 K, si. posojilnica v Ormožu po dr. Geršak 80 K, neimenovana 3 K, si. posojilnica v Makolah 50 K, g. župnik Lendovšek 10 K, si. okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, nadalje gg.: Zupane 4 K, dr. Brumen 8 K, prof. Cilenšek 2 K, Havelka 4 K, Kojc 4 K, Kolarič 8 K, Komljanec 8 K, Kopič 4 K, Toplak 7 K, Žirovnik 8 K, dr. Stuhec 4 K, Selinšek 4 K, Zupanič s Hajdine krompirja za 1 K 60 v, Pihler iz Velo-vlaka 2 K. Potrebnih in vrednih dijakov je precej! Prosi se za prispevke v denarju ali v živilih! Tržne cene v Mariboru od 28. jan. do 3. febr. 1903 Živila, 100 kg odi dLo K K Ih 17 20 18 J rž....... 15 80 16 60 16 16 90 16 20 17 — 16 40 17 20 16 60 17 40 15 60 16 40 4 70 5 20 4 20 4 80 fižola ...... 1 kg 26 32 — 48 — 52 leča...... — 72 — 83 — — — 7 sir...... — 86 — 40 surovo maslo . . 2 — 2 80 2 20 2 40 1 56 1 6) ze^je. kislo .... — 24 — 28 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. — 20 _— 22 smetana, sladka — 40 — 56 „ kisla . . . — 62 — 72 100 glav _ _ _ _ jajce...... 1 kom. — — 7 Loterijske številke. Line 3. febr.: 34, 11, 6, 12, 80 Trst 3. febr.: 77, 68, 75, 13, 21. Vsaka beseda stane 2 yin. Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA Vsaka beseda stane t vin. ••••••••• fcs^^gSrggg^^ijrgZ! HH rrr..rm fm rm rm mjfing^s Ti inserati se sprejemno samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pričah znamka za odgovor. : : Viaka beseda stane 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. Učenka se sprejme v trgovini Alojzija Pinter v Slov. Bistrici. [92 8—1 Lepo posestvo, hiša s slamo krita, svinjski hlev, lep vinograd, sado-nosnik in njiva, se proda za 300 gld. v lepem kraju blizu kolodvora v Šmarju pri Jelšah. Več se izve tudi pismeno pri Janezu Čnješ, Ljubljanska cesta št. 4, Celje. 84 3 1 Lepo posestvo med Velenjem in Doberno, se prostovoljno proda, meri 18 oralov, ki imajo lepo solnčno lego. Zemlja dobra, lep vinograd in sado-nosnik, hmelja jn 2000 sadežev. Poslopje je v dobrem stanu, 10 minut od cerkve. Cena je 6500 gld. Pod polovico se lahko obrestuje. Zglasiti seje pri lastniku Gregor Rotnik p. d. Pod-vinšek, Št. Janž na Vinski Gori, pošta Velenje. 90 1—3 Službo organista in cerkovnika išče cecilijanec, jako izvežban v vseh predmetih, posebno v igranju na orglah (Bachovih Fug) in Choralu, dober pevec, oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi lahko nastopi na nemškem in zna tudi dobro k cerkvi spadajoče rokodelstvo. Več se izve v upravništvu. 86 3—1 Vsem posestnikom vinogradov. Imam še veliko zalogo enoletnih močno vkoreninjenih divjakov Riparia Portalis. Cena 1000 komadov 20 kron. Kdor želi kupiti, naj se oglasi do 15. marca 1.1. Franc Grofelnik, trtnar v Zičah, p. Sv. Duh (Loče) (73 2-1) Krojaškega učenca, lepega vedenje, star 14—16 let sprejme Josip Macuh, krojaški mojster, Maribor, LenavŠka ulica 21. 89 2—1 Posestvo tričetrt ure od železniške postaje Slov. Bistrica se proda po nizki ceni. Hiša zidana, z opeko krita, močno gospodarsko poslopje, vinograd za 5 do 6 polovnjakov vina, lepo sadno drevje, njive, travnik, vse pri domu 5 oralov veliko. Kupec naj se oglasi pri lastniku Jožefu Stgadin p. d. pri Grableci na Pretroži pri Slov. Bistrici. 87 2—1 Vila s 5 sobami in kuhinji tričetrt orala njive in dva vrta, zraven je tudi trgovina, kuhinja za perilo in za svinje, se proda za 6200 gld. treba je izplačat 800 gld. Naslov se zve pri upravništvu tega lista. 69 2-1 Naznanilo. Dam na znanje čast. občinstvu, znancem in prijateljem, da sem se preselil s krojaškim obrtoin iz občine Spodnja Novavas v Slov. Bistrico s 1. februarjem. Vsa naročila in narejeno obleko za fante in može bom prav po nizki ceni izdeloval. Vzorci za naročila so pri meni na izbiro. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Šolski ulici 88, Slov. Bistrica. [80 3 Dve hiši in dva lepa stavbinska prostora nasproti okrožni sodniji (Blu-mengasse) se po ceni prodasta. Vpraša naj se v trgovini barv, Grajska ulica 18, v Mariboru._56 (3-2 Izučena šivilja želi priti v dobro hišo k šiviljam. Naslov poste rest. pod št. 10 Slov. Bistrica 77 2—1 Mlad vinifiar z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. _ 12 8-5 Malo posestvo v Razvanji pri Hočah, okoli 5 oralov, lastnina ruške cerkve, obstoječe iz hiš in gospodarskega poslopja potem vinograda, gozda, travnika in njiv, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve pri cerkv. predatojnijtvu v Rušah._79 3 1 Za svojega želim vzeti izvrstnega fanta, od poštene hiše, star 12 do 14 let. — Več se izve pri g. Jožefu Rozmanu v Rogoznici št. 11, župnija Sv. Rupert v Slov gor. 88 2-1 Lepo posestvo, obstoječe iz močnih poslopij, blizu vodnjak. 1 oral gozda, 3 orale zemlje na solnčni strani zraven ceste ima na prodaj Janez Trbovc vas Goričica sv. Jury ob južni želez. 78 3—1 Vzgojiteljica se i^če k dvema otrokoma v starosti 7 in 8 let, ki zna na glasoiir igrati in slovenščino pod-učevati. Plača po dogovoru Tudi upokojene učiteljice se sprejmejo. Naslov pri upravništvu.__M (3 2) Gostilna in mesarija dedičev Jožefa Solaka, zdaj Janeza Kranjc pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se da v najem. Reflektantje se naj oglasijo takoj. Oddajo se tudi druga posestva. 53 2 Krojaškega pomočnika takoj sprejmem za sejmsko delo in naročila, ki ima vedno dela. Sprejmem tudi takoj učenca iz dobre hiše. Verdnik Jožef v Slov. Bistrici. 105 3 1 Absolvent kmet. šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službe na kakšnem veleposestvu ali graščini na Štajerskem ali Kranjskem. Naslov Feliks Lakožič, ekonom pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pošta Lučane (Leut8chach) Štajersko. 82 8—1 Malo posestvo blizu trga Sv. Trojica v Slov. gor. se pod ugodnimi pj-goji in po nizki ceni takoj Naslov pove upravništvo. Služba organista in cerkovnika se odda pri Sv. Juriju ob Pesnici. Samski imajo prednost. Ponudbe do 15. febr. t. 1. na cerkveno pred-stojništvo._54 (3-2 Kovač, zmožen vsakega kovaškega dela, se sprejme. Prednost imajo taki, ki so izvršili podkovaško šolo, ali pa naredili izkušnjo za kurjenje parnih kotlov. Naslov pri upravn. 108 2-1 Kočijaža, treznega, pridnega in poštenega, samskega stanu, ki je pri kavaleriji služil, išče župnik. Dobi livrejo in spočetka 20 kron na mesec. Vožja bo plačana. Ponudbe: I. Novo-selc, Pfarrer, St. Egyden bei Wiener-Neustadt. 106 6—1 Trte. Več tisoč na suho cepljenih trt se proda, cepljene so na podlago Rip. portalis, in sicer: Laški rilček (Walschriesling), zelenčič (Sylvaner), šipon (Mosler), traminec (Traminer). Cepljenke so dobro zaraščene in vkore-ninjene. Cena je I. vrste 100 komadov 16 K. Kupci naj se oglasijo do konca marca t. 1. Anton Smeh, posestnik pri Sv. Barbari, pošta Šmarje pri Jelšah. 109 5—1 Kuharica, vajena vsakega dela tudi gospodarstva, 32 let stara, išče službe proda. I v kako župnišče. Naslov pove upravn. 55 3-2 1113—1 Viničar s štirimi delavskimi močmi, ki razume obdelovati stari in novi trs, išče službe. Zve se v upravn. 103 2 Šafar ali maj ar, ki zna dobro vsako poljsko delo, energičen in oženjen se išče. Prednost imajo taki, ki razumejo tudi obdelovanje in sušenje hmela. Naslov pri upravn. 107 2-1 Krojaški pomočnik išče dela z 6. mercom, naslov pove upravništvo lista. 118 2—1 Pozor, kmetice in dekleta I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : N. Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. _104 5 1 Pozor I kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60, 2 Ion-čiča 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: N. Vranič, diplomirani lekarnar. Zagreb. Jezuitski trg št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 104 5—1 ♦♦»♦♦«mmm^mm Zastopnika( kateri je v zavarovanju življenja in požara izurjen in zmožen obeh dež. jezikov, se sprejme takoj proti proviziji ali stalni plaži. Naslov v upravništvu. 83 B—2 Zidana hifta v jako lepem kraju, zraven cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za gostilno in trgovino se proda s čisto novim pohištvom ali pa tudi brez. Hiša obstoji iz petih sob, kuhinie, čumnate in kleti. Zraven lepo dvorišče in precej velik vrt za zelenjavo, tudi nekaj brajd. Pogoji so jako ugodni. Naslov pove upravništvo tega lista_98 3 1 Učenec z dobrimi spričevali sprejme v svojo trgovino g. Vinko Zorko pri Sv. Andražu v Slov. gor. 93 2-1 Nov harmonij iz najimenitnejše tvrdke se radi preselitve takoj pod ceno proda. Priporoča se osobito izobraževalnim društvom, kakor tudi č. duhovščini ali zasebnikom. Naslov pove upravništvo. 96 3—1 Trgovski pomočnik mlad in spreten prodajalec, izučen v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti svojo službo. Naslov pove uprav. 99 2—1 Dva kamnoseka! ki sta zmožna različne predmete iz marmorja izdelovati, kakor nagrobne spomenike, se sprejmeta v trajno delo. Zeli se popolna zmožnost v delu in solidno ob našanje, naslov Jakob Golobic, podobar Ljutomer. Štejarsko. 30 6—3 OVEN \ 102 (Vilkom) 51 Ta težka vrsta ovsa uspeva v vsaki zemlji in se je dosedaj izkazala kot zelo ugodna, naj plodovitejša, ki da tudi visoko in zelo dobro slamo za krmo. Ker se mora ta oves redko sejati, zadostuje 50 kg za oral. Odpošilja se 25 kg za 9 K, 50 kg za 17 K, 100 kg 32 K z vrečo vred. Vzorci po 5 kg se pošiljajo franko, če se prej pošlje 3 20 K. Oskrbništvo grada Golič pri Konjicah, Štajersko. XXXXXXX*XX XX XXXXXXXXXX h Karol Tezjak, S K ta^etas i» dete®»»^©» 669 12—5] x Scliwarzgasse Maribor Schwarzgasse priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, pohištveno sukno, preproge, zastore, konjske žime. Izdelovanje vseh tapetnih del v mestu in zunaj mesta. )C Novost! Kapakmatrace, priznano najboljše napolnjene, nadkriljnjejo daleko kar se tiče cene Jt in mehkobe mnogo dražje žimnate matrace in so zaradi S tega zelo v rabi. Jg XXXMXXXXXX XX xxxxxxxxxx Svoji ls: svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo ,CR0ATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse! premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatle" v Mariboru, Koroška cesta št. 60 713 51—19 1 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške RAZCiLAI. V času od 5. do vštevaje 17. marca se priredijo na deželni sadjarski in vinarski soli v Mariboru sledeči spomladni učni tečaii: 1. Učni tečaj vinarstva in sadjarstva za posestnike vinogradov in sadunosnikov ter druge prijatelje teh strok poljedelstva. 2. Učni tečaj za viničarje. V prvem se bo najvažnejše iz omenjenih strok sedanjemu stanju reči primerno v teoriji in praksi obravnavalo. Drugemu je namen, da praktično izvežba viničarje v sadjarstvu in vinarstvu. Število udeležnikov sadjarskega in vinarskega tečaja je vpoštevaje od deželnega šolskega sveta odposlane učitelje določeno na 40, viničarskega na 20. Prosilci za sprejem v viničarski tečaj morejo dobiti po merodajnosti sredstev podporo. Da to dosežejo, morajo poseVj naznaniti in od občinskega predstojnika potrditi dati, da so 1. sami ubožni posestniki, 2. sini, ki delajo na posestvu očetovem, 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo je že oglasu za sprejem v tečaj z naznambo starosti priložiti. Prosilci, kateri ne žele podpore, morajo to v oglasilnem pisanju posebej naznaniti. Teoretični pouk se začne 5. marca ob 9. uri. Udeležniki viničarskega tečaja naj se snidejo ta dan ob 8. uri. Udeležniki obeh učnih tečajev morajo drevesne škarje in nož za cepljenje s seboj prinesti; lahko pa tudi dobro izdelane kupijo na učilišču. Oglasila naj se vpošljejo do 15. februarja podpisanemu mestu. 74 2—1 Ravnateljstvo dež. sadjarske in vinarske šole. Lepe in močne = rakve z= zelo po ceni, izdeluje gospod Aleksander Rochl, mizar v Mariboru, Scbmidtplatz 3. nasproti trgovine g. Andraschitza v Koroški ulici. Izdelujejo se tudi lepa pohištva po zelo nizki ceni. — Popravila izvršujejo se vestno. 110 8—1 cene primerno nizke. delo solidno in SE v teku tedna izg0t0vi. lišp ni treba odstraniti. za vse v snazenje :: izročene stvari se jamči. :: H. VOLK 76 Šoštanj — Štajersko 2 Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Zahvala. Ker sem bila to zimo hudo in nevarno bolana, pa sem popolno okrevala, se tem potom javno zahvaljujem gospodu dr. Vitu Cervinka, zdravniku v Bras-lovčah, za njegovo skrb, prijaznost in za vse prizadevanje v moji bolezni. Terezija Rojšek, 112 posestnica v Rakovljah pri Braslovčah. Javna dražba bo dne 23. februarja 1906 pri c. kr. sodniji pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v uradni sobi št. 6. ob 10. uri pred-poldan. Prodalo se bode vlž. št. 165, 166, 167 občine Spod Voličina, fara Sv. Ruperta, obstoječe iz zidanih hramov in mlina, kovačije in velikih sado-nosnikov, 8 minut od forne cerkve. Cenjeno je vi. št. 165 na 4891 K 70 h, vi. št. 166 na 13.356 K 73 h in vlož. št. 167 na 786 K 55 h. S Naznanjam, da prodajam izvrstno Ipeoerljsko in ple- ; jj teno blago kakor tudi železno posodo po najnižii ceni, n. pr.: a Surova kava v žakljičkih po pošti 4 */i kg samo K 11'— Izvrstna kava po imenu Java 4 7« „ „ „ 13'— Q Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3 - a Najboljši čaj „Soucheng" '/* „ „ „ 1'50 — Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo se priporočam 712 13—9 ^P Anton Korošec, § trgovina mešanega blaga v Rad^onl^ samo na Griesu pri murskem mostu, ea v lastnem poslopju. SNI!« © xxxxxxxxxxx Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru xxxxxxxxxxx Svinjske kože kupuje po najboljši ceni Marija Polz, trgovina z mešanim blagom 62 v Spielfeldu. 10 3 Vabilo OBČNEMU ZBORU Hranilnega in posojilnega društva z= (posojilnice) v Ptuju, - registr. zagruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v četrtek, 15. febr. 1.1. ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Prečita se zapisnik o prvi uradni reviziji; 2. Poročilo ravnateljstva za upravno leto 1905 in predložitev bilance; 3. Poročilo nadzorstva, odobrenje letnega račnna za leto 1905 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička; 4. Volitev: a) Načelstva, b) Nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ob 2. uri ne bilo za sklepčnost potrebno število udov navzočih, vrši se ob pol 3. uri istega popoldne drugi občni zbor v istih prostorih in po istem dnevnem redu po §. 40 zadružnih pravil. Ptuj, dne 24. januarja 1906. 72 2-2 Ravnateljstvo. Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! 440 52-81 Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priijubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. P&kraike kapljioe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrišič, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničio (1 ducat) 5 K, 24 stekleničio (2 ducata) 8 K 90 v, 36 stekleničio (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Gena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Maiy od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuj« naravnost od mene pod naslovom: P. Jurtšic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 3 15* *x um S3 Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, 7 pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- XK rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju 3tX za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po- XX streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema XX zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, XX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. - XX Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 24—3 •m MM P. Jagodic, pozlatar in slikar za cerkveno umetnost v Celju, Gosposka ulica št. 4 se ponižno priporoča vsim častitim gg. duhovnikom in cerkvenim predstojništvom za ponovljenje, preelikanje cerkev, altarjev, prižnic, sv. podob in križevega pota. Delo nmetno in po zelo nizkih cenah, črez vsako drugo konkurenco. Imam tudi mnogovrstno zalogo božjih podob, križcev in vsakorstnih slik in okvirjev. 95 2—1 '¿OOüCüOüüOQOOüüüt: Zdravje je največje bogastvo! g Sv. Marka Te glasovite in ne-1 nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje j in zunanje bolezni. Oeobito odstranjujejo trganje in otokanje po kosteh v nogi in K roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso- "" " nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospeiic jejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike in stale gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in ilezeh ter koliko in ščipanje v že-1 lodcu. Odpravijo vsako mrzlloo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati y nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva * * se samo: mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naroču-ljqo točno pod naslovom: 483 20—4 Mestna lekarna, Zagreb MarioT trg št. 68, mlet certre si. Marte Denar se pošilja naprej, ali pa povzame. Manj kot ena dva-, n^jstorica se ne pošilja. — 'jena je naslednja in sicer franko do-' stavbena na vsako pošto: 1 dnoat '12 steklenlo) 4 K. 2 duo&ta 24 ste&lenlo> 8 H. 3 duoate 86 steklenlo) 11 K- 4 ducate (48 «tt klenlo 14 60 K. W 6 dnoatov (60 steklen.) 17'— ML. Imam na tisoče jiriznalnih pisem, da jih ni mogoče ta tiskati, zato navajam samo imena nekater. h gg., ki so s posebnim vspehom rabili kaprice sv. Marka ter pop jlnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadloga r; Stjepan Borčič, župnik; Ilija | Mamič, opankar; Zofija Vnkelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. ME* Ustanovijo na 1. 1860. ~9G Mlestna lekaima, Zagreb, Markov trg st. 68, pol« cerkve sv. Marka, b £«lravje Je največje bogastvo! xxxxxxxxxxxd ooooooooot: s Naznanilo. Sadjarjem se naznanja, da so sledeči dovršili drevesničarski tečaj v leta 1903, 1904, in 1905 z dobrim vspehom in morejo izvrševati službo drevesničarjev: 1. Aicher Franc, Feldbach št. 23; 2 Binder Anton, Limbach št. 12, občina Schlag pri Friedbergu; 3. Danter Franc, Flaudnitz št. 15, Feldbach; 4. Ernst Ivan, Mitterdombach št. 1, Hartberg; 5. Derler Valentin. Pöllau št. 138; 6 Knapp Franc. Kogl št. 8 Weiz; 7. Maurer Ferdinand Dietersdorf št l, Fürstenfeld; 8. Putz Franc. Dechantskirchen št. 19, Fehring; 9. Polt Anton, Weinberg št. 64, Fehting: 10. Zollner Janez, Sebersdorf št. 10, Hartberg; Čeh Franc, v Ločičn št. 20, Ptuj; 12. Horvat Jožef, v Bodkovcih št. 30, Ptuj, 13. Leber Jožef, Rar je št. 41, Cmurek; 13. Lipovec Ignac, Unterschloss št. 10, Ljutomer; 15. Vozovi šek Valentin, Gotovlje št. 140 Celje; 16. Ortnak Ivan, Vransko št. 4, 17. Cepuš Alojzij, Marija Gradec št. 26, Laški trg; 18 Haring Franc, Schöaegg št. 17, Lipnica; 19. Kainc Franc, Dobi št 8. Gradec; 20 Maser Janez, Pitschgau št. 24, Eibis-wa!d; 21. Adam Franc, Altenberg št. 19, Lipnica; 22 Gottsgiaber Franz, Mnuritzen št. 38, Frobnleitcn; 23 Kurz Franc, Muttendorf št. 28 Gradec; 24. Mörth Matija. Aibl št. 24, Eibif-wald; 25. Niederl Fianc, Baumgarten št. 11, Feldbah; 26 Nigkas Frarc. Pirkdorf št. 61. Stainz; ¿7. Obenauf Janez, Sv. Jnrij, Wildon; 28 Reicncb Jožff N eder-Tiepist št. 15, Voitsberg; 29 Zmugg Janez, Sulz 17, Dentsch Landsberg; 30. Kopše Martin, Gorišnica št 74 Ptuj; 31. Straus Ivan. Olimje St. 20, P dčitrtek, olraj Kozje; 32. Tratnik Martin, Šmartin v Roini dolini, Celie; 33. Kristl Jožef, Ciglenci št. 15. okraj Ptnj; 34. Rogina Janez, Golavabnka št. 54, okraj Slovenigradc c; 35. Zemljič Anton, Šonjak št. 11. Š.Lenart v Skv. gor.; 36. Horvat Franc. Sovjak št. 66, pošta Sv. Jurij ob Stavnici; 37. Kotters-bacber Jožef, Obei-Fei«tritz, Birkfell; 38 Grettler Janez. Krottendorf, Weiz; 39. König Rupert, Arndorf, Weiz; 40. Sch'rnbofer Franc, H rn^dorf, Gleisd rf; 41. Haberl Anton, Weissenbach, Feldbach; 42. Zach Janez, Köflach. Fehring; 43. Wirdi^ch Janez Herrenberg, Fürstenfeld; 44. Archan Jožef, R hrbach-St. Magdalena, Hartberg; 45. Schreiner Franc, Tanzegg, Friedberg; 46. Holzer Engelbert, Vornbolz, Va staj epskega. Hotel, restavracija, kavarna Balkan Trst. Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. januarja 1.1. zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma = reorganizirano. = Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava, najtoČnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana 97 8—1 vina. Za mnogobrojni obisk se priporočata Počkaj & Kogl. F Pri Simonu v Konjicah se dobivajo kakor vsako leto znana sveža in zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena za vrte in polja, pet najboljših vrst pene ali runke, domače, Štajerske In nemške lueeree, knmenlte In esparsrto detelje, trata, nemška. Italijanska. francoska in attftrleika, težek pohorski oven, Jectnenjak, ainerlk. oves, U llkom oves. Jarl Ječmen, soli Jeruzalemski Ječmen za kavo, proso, r i, ajdo, flčol, z eno besedo — vsa semena in žita. Kdor dobro seje, tisti dobro ianje. Nadalje se priporoča popolnoma in dobro sortirana zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov, moka, met in otrobi iz Majdičevega mlina, žganje, slivovka, vinsko žganje, konjak, domač pridelek- Kupim vse, kar Je denarja vredno, posebno žlahtno blago, kakor tudi staro železo, mesing, baker, vse po najvišji ceni. Nadalje: ščetine, kosti, vsakovrstno žito in domače seme, maslo, gobe, fižol itd. Najboljše kovano rokodelsko in poljedelsko orodje. Za obilno naročbo navedenega se priporoča z zagotovilom izvrstne postrežbe 100 l—i Si'.non Hrepevnik. Izdajate^' in »tožnik .listo).' tisk. drnitvo." Odgovorni urednik: Ferdo Leskovsr, Tisk tiskarne sv. Cirila.