Z. številka.
U LluMjonl, v sredo, 3. lanuarja 1906.
mix. leto.
tfredništoa telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Iznaći v,*;k da« zvočer, iziroši m:deUe in praznike, ter vHja po pošti prejema* za avstro-ogrske dei,-le aa vse let* H K, za pol leta S K, /.a ietrt l*ta ri K M* li, za en MMf « K »• h. Za Ljubjano s poSfcaaM dom za vae let« 24 K, za pot lota IV K, za četrt leta O K, za en mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača za va« Uto g* K, za pol leta 1» K, ta četrt tata r, K tO h, za en mesec 1 K 4"' h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zuaša po*to na. Na naroči* brez iete*>t»e rpošiljatre narečaine se ne ozira. Za oznanila ae plaeu e o* peterostopae petit-vMt* po 12 h Če se oiuaoilo tiska enkrat, po 10 k, ee se dvakrat in po h h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopj»i naj ae iivoh' fraaVovati. — Pokopih »e ae vračajo. - Uredništvo ia upravnlštvo je v Knaflovih ulioah Si t, in sioer uredništvo v I. nadstr., upravnico pa v pritličju. —  Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne »tvari.
Cpravništva telefon št. 85.
___ -    -i   -j       - ' -fiLjJ.m
likanske vsote in stroške. Plačal je tistemu imenitnemu odvetniku tucli že Čez 800 K denarja, poleg tega, da mu je prodal m bmn> blago. In tudi sedaj ta odvetnik še naprej rubi nedolžnega Miho Plešca!
Tako se je ta pravda, katero bi Miha Plešoč prav gotovo dobil, če bi se ne prikazal dne 4. marca v pisarno nasprotnega odvetnika in ne podkrižal tistega papirja, končala tako tragično za toženca Miho Plešča, ki je bil obsojen v visoka vsote, ki je bil rubljen in ki je že toliko plačal! In vse to čisto po nedolžnem, ker je knjižica številka 153.943 last čisto tuje Polone Tehovnik iz Sore, katere Miha Plešec niti p o znal ni.
Vprašanje je, če se da pomagati Mihi Plešcu, ki se mora pač vsakomur smiliti! Na vsak način pa mora ta odvetnik storjeno krivico Mihu Pleten popraviti. In kakor je Plešcevo poštenje sedaj jasno dokazano, tako bode po naših mislih prodrl tudi z odškodninsko tožbo zoper tega vzor-odvetnika. Ime tega advokata smo zamolčali za danes. Ali odvetniški zbornicije dobro znano, ker je namreč on pri njej ovadil svojega kolego, ki je hotel pomagati Mihu Plešcu, toda žalitog brez aspchu. Ovadba njegova še ni rešena. In zelo radovedni smo, kako se bode stvar >*\laj končala, ko je dognano, kdo je kriv vse te izvenredne pravde, velikanske krivice in nepopisne zbranosti, ki jo je moral pretrpeti ubogi kmet Miha PleŠec. Upamo pa, da mu bode odvetniška zbornica pripomogla vsaj deloma do primernega zadoščenja.
Balkanska pisma.
Pred odločitvijo. — Proračun v narodni skupštini.  — Srbsko-bolgarska carinska zveza. — BelgTajska obč na in karte!| trgovcev i /Jrvom. — Interesantna nova srbska knjiga.
Bel grad, 2s. dec. 1905.
(—uL) V nedeljo (31. dec.) se odloči, ali ostane sedanja vlada še dalje na krmilu državne uprave, ali pa pade. Javil sem že. da je umrl poslanec Bankovič in da je z njegovo
Vnei?oupi]Qča krivica
ali najdena hranilna knjižica.
Ta naslov zasluži neka civilna pravda, ki se je vršila letos pred ljubljanskim sodiščem in graškim nad-«odišcem. Ta originalna pravda je tako značilna, da mora priti v javnost. Dela pa tudi vso čast tistemu ljubljanskemu advokatu, ki je že večkrat imel s hranilnimi knjižicami za-opraviti in ki še do danes ni popravil velikanske škode, katero je povzročil s pravdo nekemu Mihi Plešcu, posestniku v Žlebeh št. 7.
Dne 10. junija 1904 jo umrla na Brezovici pri Sv. Katarini neka Mina Plešec brez oporoke. Njena zapuščina bi se imela tedaj razdeliti med zakonite dediče, in sicer med sinova Miho Plešca, Ivana Plešca in vnukinjo Marijo Bedino, in sicer na enake dele. Pri prvih zapuščinskih razpravah se je pa pokazalo, da rajna užitkarica, ki je živela zadnja leta pri sinu Mihi, sploh ni imela ni-kakega premoženja. Kakor se to večkrat zgodi, sta začela sedaj sodediča Ivan Plešec in Marija Bedina naenkrat trditi, da je imela rajna več hranilnih knjižic, ki jih skriva Miha Plešec. In pri zapuščinskih razpravah se je začelo obdelavati ubogega Miho Plešca, češ, da mora izročiti to hranilno knjižico sodniji, ker je baje že priznal, da jo ima, da mu mati niso izročili ničesar iz te knjižice itd.
Miha Plešec je takoj prvič pri zapuščinski sodniji razložil ves položaj in dejal, da so imeli mati samo eno hranilno knjižico, katero so leta 1892. dvignili v Kranjski hranilnici. Pri tej priliki so mu podarili 200 gl. za nakup travnika. Nekaj čez 400 gl. pa so mu ukazali naložiti ^na posebno knjižico na svoje ime, ker naj bi on hodil zanje v hranilnico v slučajih potrebe po manjše zneske. Tako se je tudi zgodilo. In Miha Plešec, pri katerem je živela ves ta čas rajna mati Mina, ji je večkrat prinesel iz Ljubljane manjše zneske, dokler ni dvignil pred petimi leti   zadnjega ostanka za
svojo mater. Tedaj ji je tudi še obljubil, da jo obdrži pri sebi do smrti in da ji bode plačal pogreb, če se ne bo zmenil brat Ivan. Druge knjižice on pri svoji materi ni nikdar videl in tudi ničesar ne ve o njej.
Tako je govoril Miha Plešec pred zapuščinsko sodnijo, kjer sta pa sodediča vedno bolj pritiskala nanj. — Vzela sta si eelo — menda za strah — svojega ,,dohtarja", ki je pač z vsemi sredstvi skušal Mihi Plešcu priti do živega in do hranilne knjižice.
Sodnija se je obrnila na Kranjsko hranilnico, ki ji je odgovorila, da je bila neka knjižica na ime Mine Plešeč (št. 183.684) docela, namreč z neskom G04 gld. realizirana in da mora biti to knjižica, ki jo ima Miha Plešec v mislih.
Nato si je dotični odvetnik izprosil od sodnije dovoljenje, in je sam iskal po Kranjski hranilnici še druge knjižice rajne Mine Plešec! In glej! V kratkem je naznanil ta čez vse spretni odvetnik zapuščinski okrajni sodniji v Ljubljani, da je našel še drugo nerealizirano hranilno knjižico rajne Mine Plešec (Št. 153.943) ' z vlogo 1240 K, iz katere je dne 29. julija 1. 1904. dvignil neznani sedanji posestnik vse do tedaj natekle obresti v znesku 698 K 86 h in nato 3. novembra 1904 še 40 K od glavnice, tako da je hranilna knjižica vredna sedaj le 1200 K.
Sedaj pa se začela prava pravcata gonja zoper Miho Plešca, ki je vedno in vedno trdil, da nima nobenih maternih knjižic in da ni dvignil nikakega denarja. Pa vse skupaj mu ni pomagalo.
Pri zapuščinski razpravi so smatrali za gotovo resnico, da ima Miha Plešec hranilno knjižico. Kako je bilo to mogoče, je še danes nejasno. Sodediča Janez Plešec in Marija Bedina pa sta po svojem dohtarju vložila zoper Miho Plešca veliko tožbo na plačilo 2191 K 74 h, češ, on mera za obe hranilni knjižici, za prvo, ki jo je materi vzel Še na življenji, in za drugo, ki jo sedaj noče izročiti, od-škodovati. Zgodilo pa se je, daje ne-
srečni Miha Plešec, še predno je prejel omenjeno tožbo, prišel v pisarno dotičnega ljubljanskega odvetnika, ker mu je poprej tudi že zapretil s tožbo za pogrebu« stroške rajne matere, ki jo jomedtenitudiže vložil zoper njegajtož-bo v imenu Janeza Plešca. Po božji in dotičnega odvetnika previdnosti se je zgodilo potem nekaj, kar se dandanes še ne zgodi v vsaki odvetniški pisarni. Tam se mu je začelo sprva praviti od nta velike tožbe", ki jo bo zgubil. Plačati boš moral, če v vodo skočiš, če počiš itd. Tako vsaj pripoveduje Miha Plešec, ki pravi, da je bil tačas sploh prvikrat v odvetniški pisarni, ker je hotel z lepa plačati pogrebne stroške, da mu je pa tisti dohtar začel govoriti od hranilne knjižice. Sprva je odločno trdil, da nima in nima knjižice, potem se je pa tako prestrašil in se začel tako bati, da je končno nekaj podpisal, o Čemer prav niČ ni vedel, kaj da pomeni. V resnici pa je bila neka zadolznica, v kateri je bilo rečeno, da mora za dve že večkrat omenjeni hranilni knjižici pla-čati 2513 K 92 h, medtem 240 K za stroške tožbe (! !j in da mora ta denar prinesti do 9. marca t. 1. ob polu 9. uri zjutraj.
Tako je Miha Plešec prišel vendar ^e živ iz pisaii/ tega \lohtarja, vedel pa ni prav nič, kaj je naredil in tudi denarja ni prinesel dne 9. marca 1905. Vsled tega se je pravda nadaljevala in nasprotni odvetnik je še tožbo razširil na vse, kar je ubogi Miha Plešec baje pripoznal in podkrižal v njegovi pisarni. Miha Plešec se je proti tožbi branil kolikor se je mogel, navedel vse, kakor pri zapuščinski sodniji, zlasti pa trdil, da je tačas nekaj moral podpisati, česar še danes ne ve, ker je bil v takem strahu, da se mu je zmešalo. Toda brez uspeha. Pri razpravi sta dotični odvetnik in njegov namestnik nastopila kot glavni priči in potrdila, da se je ves dogodek z zadolžnico izvršil v najlepšem miru in redu. Reproducirala sta. vse dijaloge na naravnost teatrali-čen način.
In res, ubogi Miha Plešec je bil obsojen   od prve sodnije, da mora
plačati vseh 2513 K 91 h in še novih 178 K 52 h za stroške. In njeguv priziv na graško nadsodišče ni nič pomagal, prinesel mu je le še novih stroškov.
Istočasno s prizivom pa je Miha Plešee vložil na sodnijo tmli prošnjo, da se hranilna knjižica, glede katere se je trdilo, dajo on skriva in da je nanjo dvignil že 738 K 86 h, in radi katere je bil obsojen, amortizuje. Deželna sodnija je tej prošnji ustregla in uvedla amortizacijsko postopanje. Medtem je nasprotni odvetnik začel rubiti Miha Plešca na vseh koncih in oglih. Prodal mu je kravo in presičke in tudi posestvo samo je bilo že na kantu. (Vnitev in ž njo dražba se je že bližala. Miha Plešec pa je še vedno od dne do dne bolj zbegan letal okrog in se rotil, da so prvo hranilno knjižico že pred 5 leti porabili, druge pa on sploh nikdar videl ni. Ljudem se je smilil do dna srca, ker so ga reveža, očeta deseterih majhnih otročičev, pomilovab in vedno spoštovali kot poštenega, odkritosrčnega moža. Končno so tuji ljudje pregovorili brata Janeza Plešca in Marijo Bedino, da sta mu menda vsak nekaj odpustila in da posestvo ni šlo na kant.
Kmalu nato pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Dne 16. novembra t. 1. je prikorakal namreč k sodniji Juri Oman, posestnik iz Sore, pokazal sodniku hranilno knjižico, radi katere se je uvedlo amortizacijsko postopanje in natanko razložil, da je ta knjižica št. 153.943, —■ katero je svoj čas zavohal imenitni odvetnik v Kranjski hranilnici kot last rajne Mine Plešec, last neke Polone Telovnik iz Sore, ki j o je po s v o j i sestri podedovala. To knjigo ji je prisodila v last zapuščinska sodnija v S k o f j i L o k i! Sodnija je vzela to izjavo na znanje in ustavila amortizacijsko postopanje.
Tako se je tedaj izkazala pravica in "resnica glede'te knjižice, katere ubogi Miha Plešec nikdar videl ni in radi katere je bil obsojen na zanj naravnost ve-
SSTEK.
JisoRs pesem".
Svetopisemska kantata za soli, zbor in orkester, zložil M. Enrico Bo s si. Op. 120.
Priprava sa koncerta BGia,bene Matice" dne 14. in 17. jaunarja 19 « ) Napoveduje se nam zopet vele-znamenit glasbeni pojav, s katerim hoče naša vrla Glasbena Maticaa v kratkem stopiti pred slovensko javnost. Še nam je v živem spominu velikanski uspeh, ki ga je dosegla „ Glasbena Matica" s trikratnim izvajanjem oratorija „Sv. Frančišek" v stolni in nunski cerkvi, in sedaj se pripravlja zopet nov oratorij, Bossijeva „Visoka pesem" („Canticum canticoru m). A Bossijev oratorij daleč presega P. Hartmanovega po veličastni vsebini in po ženialni koncepciji in mojstrski izvedbi skladateljevi. Bossijeva 9Y isoka pese m" j e namreč naj lepše in najduho->itejše t modernem slogu zloženo   oratori j sko   delo, kar
jih je novejšega izvora. A težko je. Zato hočemo kot pripravo za koncert podati najprej besedilo v slovenskem prevodu, v katerem se bo oratorij tudi izvajal, temu pa pri-dejati toliko pojasnil, kar jih neobhodno potrebnih za lažje razumevanje. Prevod je oskrbel pisec teh vrst.
A   Besedilo „Visoke pesmi" po Bossijevi prireditvi.
Prvi del. Zbor. Naj poljubi me z ustnami ustec svojih! Kajti prsi tvoje slajše so nego vino, dišeče po mazilih sladostnih. Kakor olje dišeče tvoje je ime! Tebe ljubijo mlade deklice. Pelji me s seboj ! Hitimo  v  vonjave,  dišave krog tebe!
Nevesta. (Sopran-soloj Mene peljal je kralj v dvorane svoje.
Zbor. Oj ta radost! Veselimo se s teboj. Pomnimo: Prsi tvoje slajše so nego vino. Dobri ljubijo te.
Nevesta. Črna sem, toda lepa,
*) Prevod je po možnosti dobeseden. Vendar so oziri na petje večkrat morali odločiti za proatcj&i prevod. Pri tem je bilo vaolej odločilno mnenje g. kont. vodje H ubada
hčerke jeruzalemske, kakor kedarski so šotori, kot preproge Salomona.
Nikari me ne ogledujte, ker temna sem ! Solnce ožgalo me je.
Matere sinovi so mi nasprotovali. Ukazali so, da stražim vinograde. Lasten   vinograd  pa  nisem   varovala!
Povej, povej mi, koga ljubi duša moja, kje li paseš in kje počivaš opoludne da ne začnem stopati za čredami pastirjev drugih!
Ženin (Bariton-solo) će kam ne veš, o najlepša med ženami, oj pojdi za menoj, oj pojdi za sledovi čredam in pasi ovce poleg Šotorov pastirskih!
Konjičkom svojim pred vozom Faraona te prispodabljam, preljuba moja.
Tvoja lica so lepa kakor lica grlice, vrat tvoj kot nakit je biserov.
Zbor. Ovratnice drage ti naredimo v lesketu zlatem, srebrnem!
Nevesta. Ko kralj je počival na svojem ležišču, narda moja je razširjala svoje dišave.
Kot Šopek je mire moj dragi, šopek mire,   ki počiva  sredi nedrij.
Iz Cipra grozd presladki moj je ljubi v vinograd engadskih.
O)
00
o >
Ženin. Glej, kako lepa si, pre-moja, glej, sako lepa si! Nevesta. Glej, kako lep si ti, preljubi moj, in veličasten! Ženin in nevesta. Postelj a najina rožnata! Stebri domovja lesa so od cedre, stropi sekani vsi so iz ciprese!
Drugi del. Ženin. Jaz sem cvet polja, jaz gorskih dolin sem lilija.  Kakor lilija sredi trnja, taka je  ljuba   moja med hčerami.
Ah, prosim vas, hčerke jeruzalemske, pri kozah, jelenih poljanskih, ne prebudite in ne motite v spanju preljube, predrage, dokler sama spati hoče!
Nevesta. Čuj, njegov ta glas je! Glejte, tam prihaja, Čez gore prihaja, čez griče zelene! Ah, moj ljubi, govori zdajle z menoj !
Ženin. Vstani in prihiti k meni, preljuba moja, ti golobica, ti lepotica! Oj pridi sem k meni!
Zbor. Že mrzle zime konec je. Dež ponehal je in nebo se zjasnilo. Cvetje vzklilo je v deželi naši in čas obrezovanja trt prišel je.
Radost! Pomlad je tu! Zagrlila je grlica v deželi naši!
Smokva sad je svoj obrodila, no-gradi cvetoči z vonjavo so zadehteli.
Nevest a. (»j vrni se! Tak bodi, ljubi moj, kakor so koze in mladi jeleni po gorah beterskih!
Oj vrni se, preljubi moj, oj pridi k meni!
Orkestralni intermezzo. (^Matere sinovi so mi nasprotovali." „ Stebri domovja lesa so od cedre, stropi sekani vsi so iz ciprese!")
Himna. (Zbor.)   Glej, tu angelska je hrana, Jed popotnikom izbrana, V živež vsem ljudem podana! Nikdo je ne zametuj !
Aleluja!
Tretji del.
Ženin. Ah, prosim vas, hčerke jeruzalemske, pri kozah, jelenih poljanskih, ne prebudite in ne motite ▼ spanju preljube, predrage, dokler sama spati hoče!
Zbor (Alt). Kdor je, ki Čez puščavo prihaja in se dviga kot oblaček vonjav, dehtečih mire in kadila?
Zbor (Moški zbor.) N os i 1 niča
smrtjo izgubila vlada edini glas veČine, s katerim je v narodni skupštini razpolagala, in zato je njen obstanek popolnoma odvisen od izida volitve novega poslanca v Belgradu, ki se izvrši v nedeljo. — Volilna agitacija je selo živahna in se vodi pod devizo: za ali proti posojilu — ponavlja se zgodovina! Znano je — vsaj jaz sem veliko pisal o tem, — da so radikalno vlado spomladi vrgli samostojni radikalni radi posojila, ki ga je hotela vlada g. Pasića skleniti in potem se je vodila volilna agitacija pod devizo za ali proti posojilu. Temu se imajo tudi zahvaliti samostojni ra<likalci, da so pri volitvah zmagali, ker posojilo v Srbiji ni bilo nikdar popularno in tudi ne bo. Ah usoda ni bila mila samostojnim radikalcem, ker se sedaj nahajajo v neprijetnem položaju, da morajo braniti ono, kar so komaj pred nekaj meseci z vso odločnostjo napadah, oni morajo braniti posojilo, vsled katerega so vrgli vlado, sestavljeno iz zmernih radikalcev.
Posojilo je pokopalo prejšnjo vlado in ono bo kopalo tudi sedanjo, ker, kakor vsa znamenja kažejo, doživijo pri volitvi v nedeljo samostojni radikalci poraz, ker bodo proti njihovemu kandidatu složno volili enega kandidata socialni demokrati in zmerni radikalci. Ti poslednji niso postavili posebnega svojega kandidata, ker jim js mnogo stalo do tega, da vladni kandidat propade, pa so odločili, da vsi oddajo svoje glasovnice za kandidata socialnodemokratiČne stranke, ki ima od vseh opozicijonalnih strank največ izgleda na uspeh.
Opozicija — posebno zmerni radikalci — ima še eno zelo močno agitacijsko sredstvo v volilni borbi in to je avstrofilstvo sedanje vlade. Oziroma, vsaj radikalci dolžijo vlado, da je Črno-rumeno pobarvana, ali jaz se tega ne bi upal trditi, ker brate Srbe poznam in si ne morem zamisliti, da bi mt»d njimi mogla obstajati avstro-filska stranka, posebno pa ne more biti avstronlska taka močna stranka, kakor je stranka samostojnih radikalcev. Vsi Srbi dobro vedo, da je Avstrija njihov največji sovražnik in vsaka vlada, ki ne bi računala s tem ^piošno-narodnim razpoloženjem, bi bila kmalu obsojena na smrt. Sedanja vlada je storila veliko nerodnost s tem, da je hotela skleniti posojilo na Dunaju, s čimer bi se Srbiji nanesla velika škoda, in to je ravno ono, vsled česar se jo dolži. da je ona Črno-rumeno pobarvana, kar v istini ni, nego je posojilo hotela skleniti na Dunaju samo zato, ker ima resort finančnega ministra v rokah človek, ki je bil morebiti celo dober upravnik j.Vračarske posojilnice", ali je za finančnega ministra absolutno nesposoben.
To dunajsko- posojilo bo sedanjo vlado pokopalo, ker je proti njemu vstala vsa srbska javnost brez izjeme, kar je dokaz, da Srbi dobro vidijo, odkod jim preti največja nevarnost.   Dobro je, da se v Srbiji
Vedno misli na ono: Timeo Danaos---
* *
Salomona  je!   Sto junakov hrabrih
spre.ilja jo, kar najboljših zmore Izrael! V roki vsak svoj meč drži, vsi za vojsko so pripravljeni. Stražijo z orožjem kralja ti junaki hrabri, da ga ponoči nezgode groza
strašna ne napade. Nevesta, potem zbor. Oj pridite in poglejte, hčerke sionske, Salomona kralja izraelskega na glavi s krono zlato, ki z njo ga venčala je mati na dan zaroke njegove, na dan srca največje sreče!
Nevesta. Ah, prosim vas, hčerke jeruzalemske, če kje najdete mi ljubega, povejte njemu, da od ljubezni kopirnim!
Ženski zbor. (Hčerke sionske.) Kdo je tvoj izvoljeni, tvoj ljubi, najkrasnejsa ti med ženami, ker tako hrepeniš po njem ?
Nevesta. Izvoljeni moj je belih lic in rudečih, izbran je iz tisočev!
Ženski zbor. In kam odšel je ljubi tvoj, najkrasnejsa ti med ženami? O kje ga vodi steza njegova, da iščemo ga p teboj?
Nevesta. Moj ljubi Šel je doli na vrt svoj, kjer  gredice so dišav
Načelna debata o proračunu se je teh dni dokončala v narodni skupštini in začela se je specialna debata. Vlada zelo hiti, ker želi, da se ta debata konča in proračun sprejme še ta teden, predno se izvrši volitev enega poslanca za Belgrad. To vlada najbrže tudi doseže in proračun bo gotovo sprejet, posebno Še zato, ker opozicija niti ne mara, da bi vlado vrgla na budgetu, ko jo lahko zruši na posojilu, s čimer bi vladni stranki bil zadan težji udarec, kakor pa da propade na proračunu.
Pri načelni proračunski debati se je mnogo govorilo o politiki in posebno so poslanci vseh opozicijonalnih strank naglašali potrebo, da se odstranijo iz vojske vodje zarote. To vprašanje je postalo akutno in se bo v kratkem moralo energično nastopiti proti tem vodjem zarote, ki nočejo sami odstopiti, nego ostajajo na svojih mestih in s tem nanašajo Srbiji veliko škodo. S to svojo trdovratnostjo so vodje zarote dosegli to, da so izgubili one simpatije, ki so jih dosedaj uživali. Da sami odstopijo, odstopili bi častno, a ako se bo moralo proti njim bolj energično nastopiti, nakopali si bodo na glavo prezir cele Srbije — in odstopiti bodo morali vseeno.
V bolgarskem narodnem sobranju se sedaj razpravlja o trgovinskih pogodbah in teh dni pride na vrsto zakonski projekt o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarsko. To je prvi realen uspeh one politične struje v Srbiji in na Bolgarskem, ki gre za tem, da se ustvari med Srbijo in Bolgarsko najprej carinska zveza, a potem tudi zveza politična. Da je došlo do carinske zveze, imata največ zaslug bivši srbski minister zunanjih zadev, g. Nikola Pašie, in srbski diploma-tični agent v Sofiji, g. Sveta Simič. Do politične zveze še pač ne bo prišlo tako hitro, ali končno menda vendar zmaga zdrav razum, ki računa z realnimi potrebami obeh bratskih narodov in se ne da voditi od škodljivega separatizma in Še Škodljivejše eksklu-zivnosti v makedonskem vprašanju.
*
Zima je prinesla belgrajskemu prebivalstvu novost, ki pa tega prebivalstva ni razveselila. Ustanovil se je kartel trgovcev z dr vami, ki*so postala vsled tega silno draga, kar čutijo posebno siromašnejši sloji prebivalstva. Da se prebivalstvu pomaga, sklenil je občinski svet, da kupi mestna občina 20.000 kubičnih metrov drv, katera se bodo potem prodajala po isti ceni, po kateri so kupljena. Ta čin občinskega sveta je vse hvale vreden, a pametno je tudi to, da seje odredilo, kolik kvantum drv se sme posamezniku prodati. Moglo bi se namreč zgoditi to, da kak brezvesten špekulant kupi večji kvantum drv in jih potem prodaja po mnogo višji ceni, kakor jih je on kupil od občine.
čez nekaj dni izide iz tiska knjiga: Značaj kulturne borbe v Francuskoj.   Avtor tega dela je mlad in
opojnih, da pasel bi po tratah in lilije v šopke bral.
Ženin. Ena je golobica moja, popolna vsa, matere edinka, izbrana porodnici svoji.
Nevesta. Jaz vzprejmem te, na dom te peljem, na dom matere svoje, moj učenik ! In tam ti čašo dam vina dišečega in mošta sladkega jabolk granatnih !
Ženin. Kot pečat me pritisni na srce svoje, kot pečat me pritisni na roko svojo! Kajti močna je kot smrt ljubezni sila, vroča kakor pekel je nje gorečnost. Nje svetilke žare kot baklje ognja in plamena.
Zbor. Ki bivaš v vrtih in čujejo te prijatelji, daj, da še jaz poslušam tvoj glas!
Aleluja!
B.) Pojasnila o „Visoki pesmi".
Naslov. „Visoka pesem" Salomonova je vzeta iz Svetega pisma stare zaveze. V hebrejskem originalu se zove „šir hašširim", v latinski vulgati „Canticum canticorum", t. j. rpesem vseh pesmi" ali „najlepša pesem." Luther jo je imenoval nHoheslied" in tako se običajno imenuje tudi pri nas „Visoka pesem."
simpatičen srbski publicist Djordje fioporilo, ki je Študiral v Parizu, kjer je tudi zbral ves potrebni materijal za to svoje delo. Prečit al sem skoraj celo delo v odtisih za korekture in ni mi žal, ker sem se v poznal z zgodovinskim razvojem one gigantske borbe, ki jo vodi francoski narod že več kot sto let z največjim svojim sovražnikom — z rimskim klerikalizmom. V knjigi se govori zelo mnogo o jezuitih in o njih pogubnem vplivu na vzgojo francoske mladine in o verskih kongregacijah na Francoskem sploh. Vsak napreden Slovenec, ki čita cirilico, bi dobro storil, da prečita to knjigo, ker najde v njej mnogo zanimivosti in mnogo sličnosti z razmerami, v katerih se nahajamo Slovenci, a vpozna se tudi z načinom, kako je francoski narod vodil borbo s klerikalizmom tako uspešno, da se das lahko reče: v Franciji je klerikalnemu vplivu na <lržavo in — kar je najglavnejše — na šolo odzvonilo.
Kriza na Ogrskem.
BudapeŠta, 2. januarja. Grof Andrassv je rekel svojim pristašem pri novoletnem čestitanju, da je treba neomajno vztrajati v ustavnem boju, toda treba je vendar tudi misliti na mirno spora-zumljenje. Sklenjeni mir pa mora biti časten, brez ponižanja naroda.
Kossuth je rekel pri ravno taki priliki svojim somišljenikom, da je že blizu čas, ko bo cela Ogrska v taboru personalne unije. V bodočnosti vidi le na dalj e v an j e b o j a.
Budapešta, 2. januarja. \Ve-kerle je vpeljal novo posredovalno akcijo. Danes se je že posvetoval z Apponvem, Fejer varyem in Kossuthom. Kossuth je baje We-kerlejeve načrte proglasil za take, o katerih se da razpravljati ter je o tem že obvestil strankine voditelje v koaliciji. Zadeva pride na razpravo še ta teden v seji izvršilnega odbora.
Bombe za Macedonijo.
Solun, 2. januarja. Policija je v Danihisaru pri Solunu našla v bolgarskem delu tovarno za bombe ter zaplenila 350 izgotovljenih in 1200 pričetih bomb. Nadalje so se našle z ni tro glicerin o m napolnjene kapice, peklenski stroj z električnim gonilom ter velike množine patron in pušek. Zaprli so več oseb, ves bolgarski o d d e 1 e* k mesta so zasedli vojaki.
Nemiri na Ruskem.
Zopet revolucija v Petrogradu?
Petro grad, 2. januarja. Odbor štrajkujoeih je sklenil, da konča štrajk, ki se ne obnovi več. Mesto štrajka pa se po novem letu (ruski koledar) organ i z uje ves petro-gradski proletarijat z a oboroženo ljudsko vstajo. Grožnje ne smatra nihče za resno.
Iz Rusko-Poljske.
Krakov, 2. januarja. Na progi Varšava-Dunaj še štrajka del uslužbencev.  Strajkujoči so ranili
Vsebina „Visoke pesmi" je ^hrepenenje dveh ljubimcev po vzajemni posesti in srečanjih končne,    po  marsikaterih zaprekah  ovirane združitveu (Schoepfer)  ali kakor pravi Lampe v „Zgodbah" :  „Visoka  pesem" opeva ljubezen ženina in neveste, Salomona in Sulamite. Ker se ljubita, hrepenita drug po drugem, hvalita si lepe lastnosti in se veselita, ko se snideta. Vsa pesem je sestavljena iz takih govorov, dejanja  pa je jako  malo. Podrobna vsebina celotne pesmi je po Lampetu ta: Nevesta  naznani  najprej hčeram jeruzalemskim, da ljubi ženina, kralja. Te jo napotijo, naj gre na pašnjo, kjer ga bo  srečala. Res  se  srečata tukaj ženin in nevesta vsa radostna in drug proti drugemu opevata svojo ljubezen. Potem zadremlje   nevesta  in prelepe podobe se ji stavijo pred dušo. V sanjah ji je, kakor da bi hitela skozi mesto iskat ženina. In on pride v kraljevem blišču, pa je neče vzbuditi. Sama se dvigne s hrepenenjem:  on jo vidi in ona občuduje njegovo krasoto. Tudi ženin je ves prevzet od njene lepote, da jo opeva v vzvišenih besedah. Povabi ga nevesta k sebi in on je pre-
več sprevodnikov in mašinistov ter na raznih krajih poškodovali progo. Vkljub temu se vrši promet redno. Na deželi napadajo oboroženi revolucionarji občinske urade, uničujejo spise ter se polaftčaj«* b 1 a gaje n.
Varšava, 2. januarja. Policija je zasledila delavnico- bomb v mestu; našla je 19izgotovljenih bomb in mnogo dinamita.
.Vstaja Letov.
Petrograd, 2. januarja. V fcte-valu narašča nova. vstaja Re vol uci j o na rji so premagali vojaški oddelek, ki ga je vodil general Orlov.
Bofi v Jekaterinoslavi.
Moskva, 2. januarja. V Jeka-terinoslavi se je vnel J na ulicah boj med delavci in vojaštvom. Boj je trajal devet ur. Delavci, ki želijo konec štrajka, so podpirali vojake. Vojaštvo je imelo le tri mrtve in 12 ranjenih, dočim so imeli strajkujoči grozovite izgube. Izmed 1000 delavcev jih je bilo ubitih nad 300, ostale so vojaki ujeli. Priseči so morali, da ne bodo več kalili miru, nakar so jih razorožili in izpustili. Ulice so bile podobne bojnemu polju.
Is provincij.
Odesa, 2. januarja. V neko veliko kavarno so bile vržene štiri bombe, ki so napravile ogromno škode. Tudi v policijski koniisarijat je bila vržena bomba, ki je nekega uradnika ubila, tri častnike pa hudo ranila.
Kijev, 2. januarja. Policija je zaprla ponoči več šolskih otrok. Zadnji teden je bil v mestu in okolici aretovanili nad 2000 oseb. V sosednjih vaseh so se pričeli izgradi proti Židom.
Uradno obvestilo o nemirih.
Petrograd, 2. januarja. Uradno se razglaša: „Revolucijonarna organizacija deluje še na nekaterih krajih Rusije, a se kmalu povsod zatre. Vlada bo zasledovala proti revoluci-jonarnim gonjam aktivno politiko. Revolucijonarne agitacije se ne sme trpeti. Večina ruske družbe je zdravega razuma ter se zbira okoli vlade.
Napad na dragonce v Rigi.
Riga, 2. januarja. Oddelek dra-goncev, ki je snažil konje, je nenadoma napadla kakih 300 mož broječa četa delavcev z revolverji. 11 dra-goncev je bilo ubitih, 14 pa ranjenih: nadalje sta bila ubita tudi neki uradnik in policist. Dragonci so se naglo oborožili ter pregnali napadalce, ki so imeli 8 mrtvih.
Stoletnica kraljevine Bavarske.
M o n a k o v o, 2. januarja. Včeraj SS je praznovala lOOletnica, odkar je Bavarska kraljevina Mesto je bilo v zastavah. Na željo vladarjevo se niso prirejale posvetne slavnosti, temuč seje jubilej obhajal le v cerkvah. Pri slavnostnem obedu je vladar napil vsem vladarjem, kojih zastopniki so bili navzoči.
srečen, ker je nevesta njegova. Nadalje opeva ženin, kako je ponoči želel k nevesti, ki ga pa ni hotela sprejeti : ko mu je odprla, je odšel ženin. Nevesta pohiti po mestu, da bi ga našla. Dobe jo Čuvaji, ki jo zaničujejo in tepejo : naposled jo najdejo jeruzalemske hčere, katerim ona opise lepoto ženinovo. Ko ga hoče poiskati na vrtu, pride on sam in zapoje o njeni lepoti. Nato se nam zopet kaž«' drug prizor. Nevesta hoče v svoj vrt, kar sreča imenitnega meščana in želi zbežati. A mož ji zastopi pot, in čeprav se ona brani, mora poslušati njegove priliznjene besede, dokler mu ne pove svoje zvestobe do ženina. Pride domov, hrepeni po ženinu, dokler ta ne pride in si ne zatrdita medsebojne zvestobe. Pove tudi ženinu, kako so sklenili o njej bratje, da bi dobili zanjo ženitno odkupnino, ako ostane nedolžna. Salomon hoče zanjo dati vinograd, a bratje vzamejo samo en del. Vesel jo vnema ženin, naj poje bratom o njeni ljubezni, toda ona hoče rajša sama ž njim zbežati in bivati na samotni gori.
Cerkvena    razlaga »Visoke pesmi«. Po tej vsebini je „Visoka pe-
ljubljanski obflrukl swt
Ljubljana, 30. dec. 1906. rK«a«c.)
VL Vojaška nastanitev.
A. Potrebščina 2694 K. B. Pokritje 2722 K. Prebitek K kron.
VIL Raznoterosti.
A. Potrebščina 4206 K. B. Pokritje  644  K. Primanjkljaj
3562 K.
Izredna potrebščina.
Amortizovanjti in obresto vanje 119.417 kron. 2.) Potresno posojilo 49.500 K. 3.) Druge izredne potrebščine (za olepševalne namene 4000 K, za morebitno gradnjo cerkve na Barju 8. obrok 1000 K, prispevek k ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani 8. obrok 10.000 K. Dramatičnemu društvu izredno podporo 14.000 K, Društveni godbi 2400 K, za most čez Ljubljanico na Opekarsko cesto 2. obrok 10.000 K, obresti od kapitala za nakup Del Cottovega sveta 2444 K —■ dolga je še 81.472 K 2. obrok kupnine za ljubljanski grad 10.000 K, v reklamne namene za povzdigo tujskega prometa 4000 K itd.) Skupno za izredne potrebščine 259.233 K. — B. Izredno pokritje: 1.) Na-jemšcina. od topničarske vojašniee 41.596 K. 2.) Prebitek mestnega loterijskega posojila 47.816 K. 3.) Povračilo troškov za napravo tlaka na Bregu 3000 K. Skupno pokritje 89.412 K. Primanjkljaj 169.821 kron.
Slavni pregled.
Redna potrebščina 687.516 kron. izredna potrebščina 259.233 K, skupno 946.749 K. Redno pokritje 860.776 K. iz edno pokritje 89.412 K, skupno 960.188 K. Prebitek 3439 K.
Glede izredne podpore „Drama-tičnemu društvu"* je predlagal finančni odsek 7000 kron za vzdrževanje opere, drugih 7000 K pa M naj da kot predujem, ki se mora vrniti, kakor brž dol) i p odpor o deželnega odbora.
Občinski svetnik dr. Trillei ts je pridružil temu predlogu, ker je BI preostalih 7000 K že drug namen, namreč ustanovitev ljudske knjižnic*- in čitalnice.
Proračun se je nato sprejel v splošni in pobrobni debati.
Župan je konštatoval, da ima Ljubljana med vsemi avstrijskimi glavnimi mesti najnižje priklade, t. j samo 2 5 0. „ . k b r tudi D u -naj je letos priklade zvišal nad L j ubijano.
Sukalna lestev „Donau".
»Prostovoljno gasilno in reševalno društvo" je vložilo prošnjo za nakup sukahn* Lestve „Doriau-. Ker velja taka lestev 7130 K, se prošnja odkloni. (Poročevalec občinski svetnik Senekovič'
Proračun mestne elektrarne za leto 1906.
Potrebščina znašu 270.123 kn>n f>4 h, pokritje 294. K") K. potemtakem je prebitka 23.976 K 36 h. Proračun se je odobril brez spremembe. (Poročevalec občinski svetnik S e u e k o -v i č.)
Razsvetljava vodovodne ceste.
Trije hišni posestniki ua Vodovodni cesti so prosili za vpeljavo električne razsvetljave. Proračun stroškov ukazuj« L360 K. Ker se le tri hiše v mestnem pomeriju, ostale pa pripadajo občini Šiška, se je prošnja odklonila, ker ss ne ispisat naprava.
MT Dalje v prilogi ~3MI
semu na videz zgolj ljubavna pesem. Tako si> jo tudi nekateri razlagali. Todl peti eerkveni zbor v Carigradu (leta .">.").').; je tako dobesedno razlago zavrgel ter določil, da je „Visoko |>< sem** razlagati edino le alegorično ali simbolično, to je, da se nam v čutnih besedah opisuje vse kaj drugega,   nege   hcrflClfk   KUM pomenijo.
nekaj vzvišenega. Človeško ljubavno r a z ni e r j e , o katerem se nedvomno govori v pesmi, je le okvir, je le p o d o b a z a J j n b e z e n b o ž j o do človeštva   Ženin je K r i s t u >.
nevesta je sv, oerkev.   O obeh
govori    .Visoka    p«*sein -    v proro škein duhu: Kri<tus bodo ljubil sveto cerkev, kakor ljubi  mo/.   svojo ženo Po tej temeljni  misli je razlagati VSO podrobnosti v  ..Visoki  pesmi**.
Bossijeva prireditev Visoke pesmi«. Alegorično razlage „Visoke pesmi*", kakor jo razumeva katoliška cerkeVj se je vseskozi držaj tudi skladate 1 j Bossi. Njegova kompozicija ni nič drugega nego z glasbo izražena alegorična razlaga „Visoke pesmi** kot ljubezni med Kristusom in cerkvijo. Pripomniti pa je, da skhv-
Prilog« „Slovenskomu Naroda" št 2, dn6 3, lannarja 1906,
Interpelacije in vprašanja.
Občinski svetnik Bergant je in-terpeliral župana, zakaj so šentjakobski žnpljam dobili plačilne naloge za celotni prispevek k stroškom šentjakobske cerkve; ali bi se ne dalo plačevati vsaj v dveh obrokih. Zupan je odgovoril, da je dovoljeno plačevanje v dveh obrokih.
Nadalje je vprašal isti občinski svetnik, koliko je za ta namen dose-daj že plačanega. Župan je odgovoril, da se je za leto 1904. plačalo 5577 kron, za leto 1905. pa 5790 K.
Občinski svetnik Kozak je pozval župana, da odgovori do prihodnje seje, zakaj je bilo nad 30 mesarjev kot hudodelcev klicanih k sodišču na neke ovadbe, ki pa so se vse izkazale kot neosnovane.
Občinski svetnik P r e d o v i o je rekel, da je vse to maslo višjega ži-vinozdravnika Pavlina; tudi on sam iPredovič) je imel čast zaradi telet sedeti na zatožni klopi. Take Šikane veliko škodujejo draginji v Ljubljani. Klic: Saj je prav, ako se draginji škoduje! i
Županov novoletni govor.
Nato je podal župan splošni pregled o delovanju občinske  uprave v minolem letu.   Občinski svet je imel 30 sej deta 1904 le 20). Rešif je 368 zadev.   Odseki so imeli 97 sej (leta 1904. le 70).   Iz tega se vidi, da se delo neprestano množi. Zadnji čas je storil občinski svet zelo važne sklepe glede najetja  posojil za tržnico, za tri šole, za osuševanje Barja. Glede zadnje točke je razvidno iz Časniškili poročil, da bo šla stvar jako počasi naprej.   (Občinski  svetnik  dr. Tavčar: Zakon še ni pravilno sklenjen!) Nadalje je mestni  občini čestitati, ker si je pridobila  na najvažnejšem prostoru tako lepo stavbišče (sedanje vojaško oskrbo vališee). Tam bo stavbišče za novo mestno hišo, ki je zelo potrebna,  ker že  sedaj   so  morali več uradov  nastaniti   izven   mestne hiše. Upa  in  izreka  željo,  da  bi mestna hranilnica proslavila svojo 251etnico s zgradnjo mestno hiše.   Dobro je bilo, da se je vpeljala kanalska pristojbina, ker se bodo pri osuševanju Barja morali kanali preložiti.   Važen korak se je storil s preložitvijo pokopališča.   Mestna elektrarna seje povečala z novim strojem za 800 konjskih sil. Poleg vodovoda je elektrarna  ponos   in  veselje   za mesto. Električna centrala posluje  točno in izborno.   —  Zglaševalni  urad  se je preosno v a 1   v p o p i s o v a 1 n i urad, ki je velike  važnosti  posebno za nenormalne čase, ker smo blizu italijanske meje.   Občinski svet se je zavzemal za slovensko vseučilišče, žal, da prizadevanje   ni   imelo    zaželj enega uspeha.   Vlada pač  streže Italijanom, za nas^Slovence se ne zmeni. Treba bo nadalje vztrajati, kajti prej ali slej se bo morala najti v Avstriji vlada, ki "nam bo izposlovala to upravičeno zahtevo.
V občinskem uradov anju je bilo 47.213 vlog, t. j. 770 več kot lani. Le 350 vlog je ostalo nerešenih, kar je dokaz, da uradniki vestno iz-polnujejo svoje dolžnosti. Zal, da je občinski svet imel opraviti z uradnikom, ki je zaupanje zlorabljal. Upa, da se kaj takega ne prigodi več.
Redno gospodarstvo izkazuje 185.112 K gotovine preko proračuna: od teh se izplača v prihodnjem letu le kakili 80.000 K. Naložene gotovine za vseučilišče, za most na Opekarsko cesto in za cerkev na Barju je 111.960 K.
Za vse te lepe uspehe se je zahvaliti vestnemu uradnišvu: zato bo
prišel župan prihodnje leto pred občinski zastop s predlogom, da se m e s t n i m u r a d n i k o m r e g u 1 i r a j o
plač e.
Za glavne uspehe pa se zahvaljuje občinskim svetovalcem, ki so prijateljsko in složno delovali. Izreka jim prisrčno zahvalo s prošnjo za podporo v prihodnjem letu.
Vošči veselo novo leto vsemu prebivalstvu brez razlike vere, političnega mišljenja in narodnosti.
Podžupan dr. vitez B1 a i w e i s se je nato zahvalil županu v imenu občinskega sveta za čestitko ter izrekel zagotovilo naklonjenosti županu in vsem mestnim uradnikom.
Nato je sledila tajna seja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, S. januarja.
—- Silno Se boje. Klerikalcem se tresejo hlačice in mraz jih pretresa, ko mislijo  na ribniško volitev. Boje se, da bi „kmet* Suklje ne propadel. Zategadelj  zabavljajo na vse pretege na  Drobnica:  na  drugo stran pa lažejo, da se kar tema dela. Liberalci so  več tisočakov   poslali  na volišče, da bi nakupili kolikor največ mogoče glasov!   Resnica  pa je, da napredna stranka ni dala niti beliča za ribniško volitev, a klerikalci trobijo vzlie temu, da   kroži  po  ribniški dolini napredni denar. Stara laž in nič drugega ! Ravno tako je zlagano,  da se naprednjaki bojimo šukljeta, in da prosimo Boga, da naj ga vendar ne pošlje v deželno zbornico. Nam je čisto vseeno, spravi H -ljudska- stranka dvornega svetnika v zbornico ali ne. Večjih norosti, kakor jih šusteršič v ti zbornici uganja, tudi Suklje ne bode mogel uganjati. Sicer pa bodo kaplančki štorih, svojo dolžnost in dvorni svetnik Suklje bode pri   vol it v i   prejkotne  prodrl.   S tem bode samo -ljudska" stranka korenito blamirana, ker ni bila vstanu dobiti drugega  zastopnika   nego zastarelega in opešanega hofrata. katerega so morali iz državne službe pognati, *ker ni bil za nič. In to naj je za.stopnik ljudske stranke!   Značilna  bode volitev vsekako.  ker bode  —  to  si upamo prerokovati — dokazala, da se je znaten del ribniških kmetov  uprl proti farškemu   terorizmu,   kar   dosedaj v Ribnici še nismo  doživeli.  In to pomen j a napredek, kojega se hočemo iz srca veseliti, naj je renegat Suklje že izvoljen ali ne!
— Talilna agitacija v ribniškem
in velikolaškem okraju je jako velika. Klerikalni agitatorji napenjajo vse sile, da bi hofratu Bosoritniku pomagali do zinajie Terorizem klerikalnih roeroviležev ie velikanski. Jasno se vidi že zdaj, da bi Suklje padel pri volitvi kakor je dolg in širok, če bi ne bilo duhovskega terorizma in strahovanja. Ljudstvo sovraži in zaničuje Šukljeta in njegovega kompanjona Šusteršiča in bi z navdušenjem volilo kandidata neodvisnih kmetov, ako bi ne bilo duhovskega terorizma. Koliko bo ta terorizem zalegel, koliko bo pomagalo to strahovanje, to se pokaže na dan volitve. Če ostane vsak volilec
■i.i i
datelj ni uglasbil cele „Visoke pesmi", ampak da je odbra! le komaj eno tretjino od celote, ki v izvirniku ob-seza 8 poglavij v skupaj 116 odstavkih. Prvo poglavje je celotno sprejeto, iz ostalih pa so vzete le nekatere najlepše misli. pa tudi pri razdelitvi vlog med ženinom, nevesto in izraelskim ljudstvom j** Bossi s svojim umetniškim razumevanjem postopal čisto samostojno. pivce j drugače, nego je razdelitev sicer običajna. Pri-dejana pa je ..Visoki pesmi- krščanska himna v besedah: tu angelska je hrana- itd. na koncu drugega dela.
Vodilna misel Bossijsve prireditve »Visoke pesmi« je ta: Iz stare j u d o v s k|e sinagoge bode nastala nova cerkev. Sinovi stare sinagoge bodo začeli ob nastanku nove cerkve ljut boj p r o t i n j e j , k i se bo javljal v krutem zatiranju. Stiske, ne-složnosti, krivo verstva in krvavi boji bodo vznemirjali njen obstanek in izpremenili nje od narave bleščeči obraz k o t b[i b i 1 ožgan od žarečega s o 1 n c a. Ali dasi mora nova cerkev stopati potrnjevi poti dvigala se bode vendar skozi
puščavo kot oblak kadila in mire, lepa kot mesec, izbrana kot solnce, grozna kot voj-s t v a trume v bitki. To temeljno misel »Visoke pesmi- označuje skladatelj z dvema nasprotujočima si motivoma: s krščanskim motivom (-Eecepanis angelorum . . .", „Glej, tu angelska je hrana") in s hebrejskim motivom (neka] pristna stara hebrejska pesem;. Ta dva motiva sre-čavamo v skladbi v najrazličnejših iz-premenah; bojujeta se med sabo, dokler se zmaga ne odloči za krščanski motiv.
Podrobna    razlaga »Visoke
pesmi« v alegoričnem cerkvenem duhu je jako težavna in obsežna. Trebalo bi debele knjige, kakršne so pisali n. pr. Kaulen, Schaefer, Gietmann i. dr., katerim in pa Gernsheimu, -Ein-fuhrung in das Hohelied", sledimo v razlagi. Zato hočemo podati le nekatere migljaje v lažje razumevanje. Sicer pa prepuščamo fantaziji vsakega poslušalca, da si v okviru zgoraj navedene temeljne misli po svoje tolmači vse podrobnosti, nanašajoč jih vedno na proroško označeno razmerje med Kristusom in cerkvijo.
< Kott«c prik.)
/
mož-beseda, potem je Suklje izgubljen. Pri „Slovencu" vlada strahovita jeza na g. Karola Pakila, sina rajnega poslanca Pakila.  rSlov.44 pravi, da bi se Pakiž v grobu obrnil, ko bi vedel, da dela njegov sin zoper Šukljeta.   Mi pa pravimo:   Pakiž gleda z nebes z zadovoljstvom in s ponosom na svojega sina in ga blagoslavlja, ker dela zoper Šukljeta. Rajni Pakiž je bil dobrosrčen mož, ki ni poznal sovraštva. Samo enega človeka na svetu ni mogel trpeti, samo enega človeka je sovražil kot grdega sebič-neža in spletkarja, to je Suklje. Ne-številnokrat je pravil ljubljanskim in drugim znancem  o različnih Suklje-tovih grdobijah in nič ni prikrival, da ga smatra za nesrečo za naše javno življenje. Ko je Suklje premenil svoje „prepričanje- in postal klerikalec, je Pakiž v dež. zboru  očitno povedal, da gaje sram, da j e S u k 1 j e p o-stal Član  klerikalne stranke, in je rekel liberalnim poslancem: -Gospodje, Vam je le čestitati,  da ste se brezznačajnega Šukljeta iznebili.- Tako je mislil o Šukljetu tisti Pakiž, čigar naslednik bi Suklje rad postal. Gosp. Karel Pakiž dela samo v smislu svojega rajnega  očeta,  če   agitira proti Šukljetu; s tem kaže, da spoštuje očetov spomin.  Naj bi vsi prijatelji rajnega  Primoža   Pakiža   posnemali ta zgled.    Na   dan   volitve  se pokaže, komu kmetovalci  kočevskega okraja več    verjamejo,    ali   Bosoritniku in Žlindri ali poštenim rojakom in zdravi pameti.
— Gospodarsko delo stranke
ljudskih sleparjev. V božični številki smo priobčili senzacijonalno razkritje o velikanskem s 1 e p a r s t v u. katero so uprizorili klerikalci pri -Gospodarskem d r u š tvu" v Trnovem, pri -Gospodarski zvezi" v Ljubljani in pri -Zadružni z v e z iu v Ljubljani. Kar so klerikalci storili, je hudodelstvo goljufije, tako prekanjeno in rafinirano hudodelstvo goljufije, da ti klerikalci lahko tekmujejo z največjimi sleparji na svetu. Ali -Slovenec" molči. Niti besedice si ne upa odgovoriti. Ta „Slovenec", ki ima sicer [vedno polna usta poštenja, ki tako rad govori o delu klerikalcev za korist ljudstva, ta list si zdaj ne upa ziniti. Naravno! Saj kažejo razkrita dejanja, kaki lopovi in goljuh so klerikalci, kako ljudstvo varajo in goljufajo in si delujoč „za ljudstvo* polnijo svoje malhe. Molči pa tudi dr. Krek. Njega smo doslej imeli za osebno poštenega človeka in zato smo pričakovali, da se bo pred slovensko javnostjo opravičil. Ali tudi dr. Krek se ne gane, dasi razkrito sleparstvo o m a d e ž u j e njegovo osebno poštenje. To je jako značilno in kaže, da se tudi navidezno poštenemu človeku ne sme zaupati, če je klerikalec. Žal nam je, da je edini klerikalec, ki je užival kaj osebnega spoštovanja, ker je veljal za poštenjaka, padel tako nizko. Zdaj so sklenjeni računi tudi o dr. Kreku.
— Važno zborovanje. Nekaj dni pred Božičem se je zbralo kakih 20 mož v hotelu „Union~, torej pod klerikalnim okriljem in ti so se z vso resnostjo posvetovali, kako bi se dala zaklati naša narodno-napredna stranka, tako, da bi se dale napraviti prav krvave koline. Načelo val je tem političnim mesarjem stari dr. Henrik Turna, ki je svoje obrabljene kosti prestavil sedaj na Kranjsko, dobro vedoč, da je drugod že popolnoma dogospodaril. Kar vzame dr. Henrik Turna v roke, to gotovo razpade! Mož spreminja svoje politično mišljenje od dne do dne, zatorej spada po vsi pravici med staro šaro. A vzlie temu so ga izvlekli naši mladi politiki iz zaslužene teme, ker so hoteli imeti svojega „starega-, kakor ga imajo Stareeviejanci na Hrvatskem, in sedaj ga imajo, mi pa g jim iz srca privoščimo. Ljubljanska garda šteje pičlo 20 glav, zapoveduje ji dr. Vladimir Ravnihar in da je tudi Studenec zastopan, je pristopil v vrsto bojevnikov ondotni zdravnik. To je bilo vsekako praktično! Drugih, ki so se shoda udeležili, ne omenjamo, ker so v pravem pomenu besede mi-nores geutium! Sprejet je bil grozoviti sklep, da bodo od novega 1906 izdajali „Naš Listu dvakrat na teden, tako,  da se  bo  narodno - napredna
stranka dvakrat mrcvarila. Mi se tre-semo ! Družba je po večini obstojal iz mož, ki dosedaj niso vedeli, h kateri stranki bi pristopili. Precej ru-deČi so, nekoliko napredni, in precej tudi klerikalni. Po večini pa so pripravljeni, če bi razmere tako nanesle, z dušo in telesom skočiti v klerikalni tabor, zatorej se čudimo, kako da se oklepajo bankerotnega „Našega Lista" , ko b i j i h, ker nimajo drugega programa, nego zabavljati na narodno - napredno stranko, „Slovenec* takoj rad sprejel pod svoj predpasnik. Potem bi za svoje ošabne, a praznoglave članke dobivali vsaj kaj honorarja, dočim morajo v -Naš List* pisati za rbožji lon~. Mi pa. kakor že povedano, se tresemo od nog do glave.
— Lepa kupčija. V klerikalnih krogih se govori, da je dr. Šusteršič v mesecu decembru zaslužil 40.000 K s prodajo nekega .gozda. Za nakup tega gozda je vzel kmetski denar iz Ljudske posojilnice — dobiček pri prodaji pa je spravil. Take špekulacije se imenujejo pri klerikalcih delo za slovensko ljudstvo.
— Napad na akademično društvo „Triglav" v Gradcu. Pretekli
teden je  priobčil nSlovenec" notico pod naslovom  -Triglavani v Celju", v kateri na podlagi docela izmišljenih dejstev podlo napada in blati akademično društvo „Triglav- v Gradcu, ki namerava prihodnji mesec proslaviti svojo tridesetletnico v celjskem -Narodnem domu".   V notici, ki nemara izvira iz krogov, katerim je „Triglav -zaradi tega, ker je ohranil neomade-ževane svoje stare tradicije, že zdavna hud trn v peti in ki so se po posredovanju gotovih oseb baje tudi trudili, da bi dosegli, da bi -Celjsko pevsko društvo" ne sodelovalo pri slavnostni prireditvi v -Narodnem domu" ob priliki   „Triglavove-   tridesetletnice, se očita  -Triglavu", da hoče dati poseben blesk in sijaj svojemu  slavju s tem, da napravi prav po vzorcu ljubljanskih frakarjev v celjskem -Narodnem domu" takozvani sijajni ples in da  hoče tako   odriniti nekatere sloje celjskih Slovencev od svoje slavnostne prireditve.  -Triglavanom" se nadalje s cinično nesramnostjo očita, da so se najedli pri mizi slovenskega trgovca, obrtnika in zasebnega uradnika, a da vabijo  sedaj   na  svoje  slavje samo dame takozvanih -akademično izobraženih" rodbin, dočim so obitelji trgovcev, obrtnikov, trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov izključene in nimajo pristopa k slavnosti. Radi tega postopanja je po „Slovenčevem" zatrdilu baje nastalo v Celju „velikansko razburjenje- in nepovabljenci so baje sklenili, „da odslej ne dajo več groša za nobeno dijaško podporno društvo." Kakor se nam iz poučenega vira iz Celja poroča, so vsa očitanja, ki jih je nanizal „Slovenčev" zaupnik v svoji notici proti „Triglavu", oziroma proti pripravljalnemu odseku v Celju, podlo izmišljena in zlagana od kraja do konca.   To je jasno razvidno iz tehle dejstev : V Celju se je konstituiral pripravljalni odsek, ki je sklenil, da se priredi v proslavo „Triglavove- tridesetletnice v Celju koncert s plesom; pri tem koncertu bo iz prijaznosti sodelovalo tudi „Celjsko pevsko društvo-, v katerem so zbrani vsi celjski slovenski sloji brez izjeme, torej  tudi trgovci, uradniki, trgovski uslužbenci in obrtniki. Sijajni ples se namenoma  ni  hotel  prirediti, ker stoji pripravljalni odsek na stališču, da se mora udeležba omogočiti najširšim narodnim  slojem.   V pripravljalnem odseku so samo stare hiše -Triglava" in njih soproge, saj je popolnoma naravno, da prevzamejo trudapolno pripravljalno delo za slav-nost nase oni, ki jih vežejo lepi spomini in pieteta na društvo, ki jim je bilo začasa akademskih študij pravo ognišče  in  zatočišče.   Na  koncert s plesom se bodo  vabili vsi, ki so v imeniku „Celjske čitalnice", torej vsi celjski narodni sloji brez izjeme. Pripominjamo še, da se -Slo-venčevo-  lopovstvo spozna še v jasnejši luči, da se dosedaj še sploh niso  razpošiljala nobena vabila in davsledtegatudi ni k do Še ni mogel biti „izključen* od koncerta.   Iz  navedenega se pač
lahko vidi, kako podel lažnivec je „Slovenčev" zaupnik, ki se ne sramuje brez vsakega povoda napasti prireditev, katere čisti donesek je namenjen za „Sokolski domu. Morda je baš to dejstvo dalo povod za napad, saj je znano, da „Slovence" in njegovi privrženci strupeno sovražijo vse. kar jih spominja na sokolstvo.
— Velik učenjak. Na zbode državnih uradnikov v Gradcu je svoje možgane napenjal tudi izvoljenec spod. nještajerskih neodreŠencev, W a s t i a n. Govoril je take bedarije, da so poslušalci z nogami tolkli ob tla. Pravil je, da so le Nemci ustvarili Avstrijo, da je vse v naši državi le nemško delo, pri tem pa jadikoval, da je Avstrija prišla že na kant. Res imenitno mora biti to nemško delo! Posebno bistroumnega in učenega se je pa Wastian pokazal z razpravo o — ničlah. Dejal je: „Ena sama ničla ne pomeni niČ, potencirana ničla, ali več ničel skupaj pa da vendar lepo število." Heil potencirana ničla! In na tem uradniškem shodu so bili tudi slovenski državni uradniki - za šta-fažo nemškim nacionalcem.
— „Suddaterreichiscbe Stim-men" se bo imenoval list, ki bo izhajal namesto sedanje „Sudsteirische Presse". Izhajal bo trikrat na teden in bo stal na leto 12 K.
— Pripravnica na nemški gimnaziji v Celju na bobnu.  Ko ao
celjski Nemci in nemškutarji sprevideli, da s svojimi otroci ne morejo napolniti celjske nemške gimnazije, priskočila jim je brž na pomoč vlada in ustanovila pripravnico za prvi gimnazijski razred, da bi v to pripravnico nalovili potrebno število slovenskih otrok. Res se je dalo nekaj slovenskih starišev premotiti, da so svoje otroke dali v to pripravnico, v kateri so poučevali sprva učitelji, ki so bili zmožni slovenščine. Ko je bil pa pripravničin obstoj zagotovljen, ubrali so celjski Nemci drugo struno. Na pripravneo je prišel „polnokrvn-Nemec, ki ne razume nobene slovenske besede. Učila se je le nemščina in sicer celih 12 ur na teden, slovenščina pa nič. Otroci se z učiteljenv niso nič razumeli in posledica je bila, da so bili slabi redi. Slovenski •tarife] so spoznali slabost te pripravnice, zato so jemali otroke iz te šole. Lansko leto je bilo šolskih otrok le še 16, letos pa samo šest. Za teh šest učencev plačuje vlada na leto nad 4240 K učitelju, za lokal, kurjavo in druge potrebščine, tako da stane državo letos en sam učenec na tej nepotrebni pripravnici nad 700 kron. Dolžnost poslancev je, da store potrebne korake, da se ta nepotrebna pripravnica odpravi; vlada ima vedno dovolj denarja, kadar hoče iz slovenskih otrok vzgojiti nemškutarje; če pa gre za to, da bi postavila šolo za sto in sto slovenskih otrok, ki so brez vsakega pouka, takrat pa nima in nima denarja.
— Odlikovanje. Domobranski evidenčni oficijal v pokoju g. Franc Perhauz je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, katerega mu je izročil okrajni glavar g. Josip Orešek v Krškem.
— Šolska vest. Gdč. Zora K o n* cilija je premeščena iz Božjakovega kot suplentinja v Krko pri Litiji
Šolsko vesti na Štajerski
Petrazredna ljudska Šola v !^t. Pavlu v Savinjski dolini se razširi v šestraz-rednico, dvorazrednica v Stoprcah pa v uirazrednico. — NaduČitelj v Spodnji Polskavi je postal Josip Vodo-š e k , dosedaj učitelj v Fra j hamu. —-Stalni učitelji so postali: Fran Der-novšek iz Artič v Sevnici, Ljudmila G o m i 1 š e k iz Št. Jedrti nad Laškim in Ivana P i 11 e r iz Kapel v Vidmu, Marija Ježovnik pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, Marija Lereher na svojem mestu v Slovenski Bistrici (dekliška ljudska šola) ter Ana A m b r u s c b od 9v« Križa pri Slatini v Rušah.
— V Obrambo. „Slovenec- je pisal pretekli teden v notici „Triglavani v Celjuu med drugim tudi to^'e: „Triglavani so čisto pozabili, kako so v kreditu med resnimi Slovenci padli; vsaj se spominjajo še raznih govoric, ki so krožile v slovenski javnosti, ko je naČeloval „Triglavu" sedanji „Na-rodovu sourednik, razakademik Pu>io-slemšek."  Ta stavek je tako liguori-
f
jansko zlobno stilizovan, da el mora vsakdo misliti, da sem za Časa, ko sem bil predsednik akademiČnega društva ^Triglava" v Gradcu, zagrešil dejanje, ki bi me v javnosti moralo difamirati. V svojo obrambo sem prisiljen spraviti v javnost dotično zadevo, na katero se nanaša „Slovencev" napad, da slovensko občinstvo svobodno razsodi, v koliko je bila z dotično zadevo tangirana moja osebna čast in Čast akad. teh. društva „Triglava".  Ko sem v letih 1898. in 1899. študiral prava na vseučilišču v Gradcu, sem bil vsled zaupanja svojih tovašišev-akademikov trikrat zaporedoma izvoljen za predsednika  društva   „Triglava",   kar je gotovo dokaz za to, da sem kot predsednik vestno in pošteno izpolnjeval dolžnosti, ki mi jih je poverilo zaupanje tovarišev  Triglavanov. Pred Božičem leta  1899. je priredil „Triglav"  častni  večer  drju. Benjaminu Ipavcu kot svojemu častnemu članu povodom njegove sedemdesetletnice v Gradcu v hotelu  -Stadt Triest^, kjer je odbor  najel dvorano,  ako se ne motim, za 11 kron. Po končani slav-nosti, ki je trajala pozno v noč, smo shranili vse društvene stvari, kakor zastavo,  trakove,  note itd. pri hotelirju.  Drugi dan sem poslal društvenega gospodarja,  g. iur.  Sarka, k hotelirju,  da   poravna račun in preskrbi, da se shranjene reci prepeljejo v društvo. Sark mi je nato, ako se ne motim, drugi dan sporočil, da shranjenih stvari ni dal prepeljati v društvene prostore, ker zahteva baje hotelir večjo vsoto, kakor je bilo pogojeno. Ker sem se s hotelirjem preje jaz pogajal in ker je g. Sark že odhajal na božične počitnice, sem stvar sam vzel v roke. Sel sem opetovano v hotel  „Stadt Triest", da bi se s hotelirjem  dogovoril,  a ga žal nisem nikoli našel doma. Zadnjikrat sem ga iskal dva dni pred Božičem, takisto brez uspeha. Ker radi ureditve te zadeve že zaradi svojega gmotnega polož. nisem mogel ostati preko Božiča in preko počitnic v Gradcu, sem pisal hotelirju, naj društvene stvari shrani dotlej, da se vrnem v Gradec. Vrnivši se v Gradec, sem v svojo veliko začudenje in ogorčenje še isti večer čital v vsenemškem listu -Grazer "VVochen-blatt". Češ,  da je v nekem graŠkem hotelu  —  zastavljen  prapor nekega slovanskega društva.  To je dalo povod, da sem se isti večer šel v spremstvu med. Branka Žižka v hotel „Stadt Triest".   Hotelir je bil doma. Pojasnil sem mu vso zadevo in zahteval, naj se izjavi, da-li je v zvezi z gori navedeno  notico.   Mož je odločno izjavil, da ni ž njo v nobeni zvezi Že zbog tega ne, ker ne more biti govora o tem, da bi bile nTri-glavove" stvari pri njem zastavljene, ker je prišel takoj drugi dan po častnem večeru  v  hotel  neki društveni odbornik (Sark),  ki je  hotel plačati pogojenih 11 kron: vsled nekega nesporazum ljenja je  dotični odbornik, dasi ni nikdo zahteval, da bi se plačalo več nego pogojenih 11 kron, odšel rekoč, da mora Še odbor obvestiti. To izjavo je hotelir podal v navzočnosti g. Branka Žižka. Nato sem plačal pogojenih 11 kron, torej vsoto, s katero sem takoj drugi dan po častnem večeru poslal g. Sarka v hotel. Pripominjam, da sem to vsoto poravnal iz svojega žepa in da je tudi stroške, ki so prekoračili od občnega zbora za častni večer dovoljeni kredit, poplačal odbor, in sicer dve tretjini jaz,  eno tretjino  pa ostali odborniki. Dotična vsota je znašala, ako se dobro spominjam. 50 kron; to vsoto smo plačali  prostovoljno,  dasi  bi občni zbor brez  dvoma zanjo dovolil naknadni kredit. Taka je torej bila stvar, ki jo sedaj hoče „Slovenec- izrabljati proti moji osebi.   Moje postopanje v tej zadevi je morda bilo v enem oziru graje vredno, da-li je pa tangiralo le količkaj čast društva „Triglava", oziroma mojo osebno čast, to pa prepuščam mirne duše razsodnosti nepristranske slovenske javnosti.   Svoja prijatelja,  g. avskultanta Sarka in vojaškega zdravnik    g. dr. Branka Žižka pa prosim, da se izjavita, ako ni bila stvar taka,  kakor sem jo gori očrtal. — Rasto P.
— Družba sv. Cirila in Metoda je po gg. bratih Perdanilh prejela zadnje decembrove dneve 2000 K kakor prispevek od prodanih vžigalic za drugo polletje 1905. Netite, Slovenci, ogenj iz teh vžigalic — naši družbi je to naroden ogenj. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Meto d a v L j u b 1 j a n i. dne 80. decembra 1905.
— Akademija. V nedeljo dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer predava v ^Mestnem domu" gosp. Anton D e r -mota o temi -Poglavje iz so-c ij alizm a".
— Savanski ples. Ples akademičnega ferijalnega društva „Sava" obeta biti ena največjih plesnih prireditev v letošnji predpustni sezoni, četudi se od gotove strani deluje proti tej prireditvi. Odbor društva je vsled govoric po Ljubljani prisiljen znova poudarjati, da to ni nikak elitni ples, marveč le ples v žanru plesnih venč-kov ^Glasbene Matice". Zato poudar-
jamo 5e enkrat, da je toaleta prosta in da nam je ležeče edinole na neprisiljeni zabavi.
— Slovensko trfovako društvo „Merkur" v LJubljani. V. redni občni zbor bo v soboto, 6. januarja 1906, na sv. Treh kraljev dan, ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti.
— Deželni muzej je tekom leta 1905. obiskalo 9720 oseb, med temi 32 zavodov in šol pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev.
— Pevsko društvo „Ljubljana"
je pričelo pravkar z razpošiljanjem vabil za svoj dne G. januarja t. 1 v veliki dvorani hotela ^Union" vršeč se koncert. Ker bi se pri toliki množini razposlanih vabil lahko nehote izpustilo kako ime, prosi odbor vse one, ki bi želeli imeti vabila, naj jih direktno reklamirajo pri odboru. Spored tega velikega koncerta objavimo jutri. — Odbor.
— IV. poučno potovanje kranj-
Skib kmetovalcev priredi ces. kr. kmetijska družba kranjska jeseni t. 1. na južno Tirolsko in na severno Laško v svrho proučevanja vinstva in zlasti umnega kletarstva, ki je posebno na južnem Tirolskem zelo zgledno razvito. Potovanje bo vodil deželni potovalni učitelj Fr. G o m b a č. — Na to potovanje že sedaj opozarjamo naše vin-ščake ter omenjamo, da se samoob-sebi umevno smejo pridružiti potovanju tudi Primorci in Štajerci. O potovanju in njega stroških priobčimo svojeČasno vse podrobnosti ter pripomnimo, da se bo potovanje vršilo konci meseca septembra, t. j. tik pred našo trgatvijo.
— Idilične razmere. Na Grosupljem je na kolodvoru navada, da se opušča klicanje potnikov na posamezne odhajajoče vlake. Na sv. Štefana dan se je potnikom večernega vlaka proti Novemu mestu reklo, da ima vlak 12 minut odmora, doČim ga je imel le 8. Ko je kakih 10 Novo-meščanov prišlo potem iz restavracije hoteč iti na vlak, videli so hlapon že na poti proti svojemu cilju. Potniki so se spustili v divji tek in glej ! do-tekli so vlak, ki je bil tako prijazen, da je počakal in sprejel zaostale No-vomeŠčane in potem znova pognal. Res idilične razmere!
— Prostovoljno gasilno društvo se je pred kratkim ustanovilo na Hrušici, Gorenjsko. Pravila so že odobrena in odbor je tudi izvoljen. Društvo pristopi z novim letom tudi k -Zvezi kranjske dežele gasilnih društev". To gasilno društvo je bilo nujno potrebno, ker so hiše te vasi večinoma tik druga pri drugi ter z deskami in tudi s slamo krite. Hrušica je tudi oddaljena pol ure od Jesenic in dobro uro od Dovjega oziroma Mojstrane, kjer so že ustanovljena gasilna društva. Ta vas se nahaja pa tudi med hribi, tako da se v slučaju ogenj ne opazi lahko od nobene teh strani. Ker je tu majhno društvo ter nima še nikakih dohodkov razen nekaj podpor, in si je pri nabavi gasilnega orodja, hrama, brizgal ne in druge oprave napravilo mnogo dolga, se obrača tudi do slavnih zavarovalnic, da mu tudi priskočijo na pomoč z izdatnimi podporami, posebno tiste, katere imajo tu svoje zavarovance. Društvo napravi dne 7. januarja 1900 veselico s tombolo v prid blagajne v prostorih g. Krivca ob 3. uri popoldne ter vabi za obilen obisk. — Odbor.
— Umrl je v Mariboru upokojeni nadučitelj J. Končan, bivši ravnatelj v Samoboru.
— Nesreča na lovu.  Pri Sv.
Jurju na Ščavnici se je na lovu 19-letni Jožef R a n t a š a tako hudo ob-strelil, da je kmalu umrl.
— „Godbeno društvo v Idriji"
je imelo dne 31. decembra popoldne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Pri volitvi je bil izvoljen gosp. Ignacij K o g e j za predsednika, g. Josip P o 1 j a n š e k za podpredsednika, za odbornike gg.: Ivan Zupančič, Josip Kuhal. Štefan L a p a j n e in Fran Dolenc, za računska preglednika pa gg.: Filip Svetic in Josip Novak. Pri slučajnostih se je rešilo več društvenih zadev.
— Umrl Je včeraj popoldne deželni knjigovodja g. Anton Pre lesnik po daljši, hudi bolezni. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne.
— Zaradi naduhe se je usmrtil v 'Straži pri Krškem 731etni Ivan Levičar. Sunil seje z nekim železom v ledja tako močno, da je v 4 dneh umrl.
— Podružnica av. Cirila in Metoda za Jeseniško občino priredi svoj občni zbor na sv. Treh kraljev dan, v soboto G. t. m. v restavraciji g. E. Guština ob :,/43. uri popoldne. Ako je občni zbor ob tej uri nesklepčen, se vrši ob 3. ari pri vsakem številu članov.
— Zastranila SO Je v Mariboru 241etna natakarica M a r i j a K o r o š e c iz Vrholj pri Mariboru. Korošec je
nekoliko slaboumna in so jo vsled tega starši in sorodniki spodili od sebe
— Dvoji ženi Jo kotel poka-Zatt dežnik. ViniČar Ivan Novak od Sv. Trojice je ukradel v Mariboru dežnik. Ko ga je trgovec prijel zaradi tatvine, izgovarjal se je, da ga je hotel le svoji ženi pokazati, če ji je „všeČ". Zaradi tega čudnega kupa bo Novak imel opraviti s sodiščem.
— Orjaška podzemeljska Jama „Dlmnice" v Slivjah na Primorskem. Za to novo velikansko jamo, radi katere je morala tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" biti hud boj, so izdelani že vsi potrebni načrti radi naprave vhoda. Odbor je storil kolikor je bilo možno, da je stvar natanko proučil, kar se mu je končno tudi posreČdo. To bo prvi vhod po načinu najnovejše gradbe, kakršnega dosedaj še nima nobena jama. Vkljub temu, da se je moralo sedaj plezati in spuščati se v jamo po 40 m globokem, navpičnem rovu, kar moreta le pogum in čvrsta roka in noga, se je jama že jako obširno preiskala ; vendar pa raziskavanja v njej še niso dovršena radi jezera, ki ga dosedaj ni bilo možno obiti. Jako zanimiv je tudi pojav, da je bila voda v obeh podzemeljskih potokih, ki sta v jami, o največji poletni suši na isti stopnji, kakor v letošnji jeseni, ko je več tednov neprestano deževalo. Ker se v bližini „Dimnic~ nahaja druga jama, nazvana -Ponikve^*, iz katere se čuje vedno valovito bučanje in v katero radi vode in globoČine dosedaj še ni dospela Človeška noga, in ki bi bila morda lahko v zvezi z „Dinmi-cami", se je podal te dni neumorni raziskovalec jam, g. Egidij Ćeh, tudi v to jamo.
Strasna smrt V Vilešu^ v Furlaniji so našli v nekem hlevu 72-letnega hlapca Ivana Maver j a med živino mrtvega. Ko so ga privzdignili, se je kadilo izpod njega. Maver je šel menda precej vinjen spat. Z lučjo v roki je padel na tla, on na luč in goreč petrolej mu je ožgal obleko in prsi V hlevu je bilo 14 glav živine in mnogo sena in bi bilo lahko vse skupaj zgorelo.
— Drago klofute. Alojzij Peti-nello iz Trsta je 121etnega Antona Arneriča tako klofuta! in stresal za ušesa, da je deček onemogel padel na tla. Vročekrvni Italijan bo plačal to klofut a nje s 3000 K, oziroma s trimesečnim zaporom.
— 0 znan je vale i spomladi so
ŽO tu. Sicer nismo še bogvekaj okusili zimskih krutosti, a ravno vsled tega so pričel«3 siliti pomladanske cvetke na dan. Tako nam je ljubezniva gdč, poštarica v Moravčah poslala lepo razcvetle trobentice, ki jih je našla na svojem sprehodu in jih tako rešila opasnega mraza, ki grozi vsak čas pritisniti z vso svojo močjo. Res nekaj posebnega to cvetje tro-bentic v tem času!
— Huda žena« Josipina Zorko, kočarica v Muravcih pri Ljutomeru, je pripomogla svojemu možu v šestmesečni zapor, češ, da jo je hotel ubiti in hišo zažgati. Mož je pred kratkim presedel svojo kazen. Predno je pa prišel iz ječe, se je bala žena, da bi ji mož res kaj ne naredil, zato je šla k sodišču in povedala, da je zažgal pred 15 leti neko hišo in da je pokradel precej trt. Ker se je izkazalo, da je ženska lagala, je bila obsojena pretekle dni na 4 mesece težke ječe. Ravno tisti dan je pa prišel mož iz zapora in bil prisoten pri obravnavi. Ko je videl izid obravnave, je pokleknil z ženo pred sodnike in j okaje prosil za svojo slabšo polovico, naj ji odpuste kazen. Ko sta videla, da njuna prošnja nič ne izda, začela je ljubezniva žena Zorko kričati, da se rajši v Dravo zažene, nego da bi presedela kazen. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
— Ustanovni občni zbor »Domžalskega Sokola" se je vršil 26. decembra 1905 v gostilni Kuharjevi v Domžalah. Vpisalo se je takoj 1 IG članov. Pri volitvi odbora je bil izvoljen za starosto v Domžalah brat A. Slokar, trgovec z lesom, za pod-starosto brat B e d i i c h P o 1 a k, pi-vovar v Mengšu, načelnikom telovadcev brat Fr. Breceljnik, za odbornike pa: K r i s t i j a n E n g e 1 ni a n, nadučitelj v Domžalah, Franc Kuhar, gostilničar v Domžalah, Rado Jelene, zasebnik na Brdu.. A l o j -zij Škofi c, gostilničar v Št Vidu pri Lukovici, Josi p A d a m i č , vrvar v Domžalah in Ivan Kralj, jurist v Jaršah: namestnika sta Anton Z a 1 o k a r , mizarski pomočnik v Domžalah in Franc Rihtar, mlinar v Studi; pregledovalci računov 80 Fr. F1 e r i n , trgovec v Domžalah, F rane R a v n i h a r, tesarski mojster v Domžalah in Ivan K c e 1, medicinec v Trzinu. Novo ustanovljeno društvo je v imenu „Sokolske zveze" pozdravil brat Kajzelj, v imenu vsega slovenskega Sokolstva brat D r e n i k , v imenu „KamniŠkega Sokola" njegov načelnik brat Polak, v imenu slovenske samozavesti brat Sax. Vsem govornikom se je zahvalil brat Slokar, ki je apeliral na mlade Sokole,
naj bodo zvesti Člani svojega društva in naj se posvete z vso marljivostjo v korist tako potrebnemu društvu. Zahvalil se je tudi bratu Dreniku, ki si je za ustanovitev „Domžalskega Sokola" stekel največ zaslug, zahvalil se je pa tu<Ji kamniškemu pevskemu društvu „Liri", ki povsod sodeluje, kjer se gre za narodno delo. — Novo ustanovljeno sokolsko društvo kar naj iskren ej še pozdravljamo in to tembolj ker so ravno Domžale kraj, kjer naj „Sokol" ustavi tuj nemški naval in brani slovensko posest pred tirolskimi in nemškutarskimi kremplji ter kjer naj budi narodno zavest, ki se jo mora zlasti v Domžalah buditi, za kar bije brez dvoma že enajsta ura. Pri tej priliki se je kamniški -Naš List", ki Čuti v sebi nujno potrebo dehti nauke narodno-napredni stranki, dregnil ob „Slov. Narodu, češ, da nismo na ta velepomemben shod poslali svojega poročevalca. Pravi: Ljubljana je tako blizu, da bi bila dolžnost ljubljanskih listov, posebno pa dnevnikov, poslati poročevalca na ta shod, in ker se to ni zgodilo, je to postopanje vredno obsodbe. Ker je „Slovenecu smrtni sovražnik Sokolske ideje in vsega slovenskega Sokolstva, kar je gospodom okrog „Našega Lista" prav dobro znano, lete zgorajš-nje besede le na nas. Da se „Našemu Listu" radi našega „obsodbe vrednega" postopanja v tej zadevi pomirijo živci, mu povemo sledeče: Res, da nismo poslali svojega poročevalca na ustanovni občni zbor -Domžalskega Sokola", pač pa smo naprosili dva gospoda, ki sta bila n^ zborovanju, da bi nam poročala o vsem. No, ta dva gospoda sta bila. toliko prijazna, da se do danes Še nista prav nič zmenila za našo prošnjo, dasi smo se z vso gotovostjo kot na značajna človeka zanašali na nju. S tem je rešeno tudi tisto pogosto neutemeljeno očitanje, da se mi ne brigamo niti malo za Domžale, za to važno slovensko postojanko in da nočemo sprejemati nobenih vesti od ondi. Seveda, če se nam ne pošiljajo, jih ne sprejemamo. Kakor so pa ravno zadnji dnevi pred Božičem pokazali, je bil naš list odprt tudi vestem iz Domžal. Koliko smo torej obsodbe vredni, to soditi menda ni kompetenten list dijakov, ki odkla-dajo svoje politične težave pri -Našem Listu".
— Denarja imajo v izobilju. Društvo za ustanovitev in vzdržavanje katoliškega vseučilišča v Solnogradu je izdalo te dni svoje letno poročilo, iz katerega je razvidno, da se je društveno premoženje v letu 1905. povišalo za pol milijona kron. Za to katoliško univerzo, kjer se bo svobodna znanost uklepala v železne verige, so beračili tudi naši klerikalci, hoteč kaj slovenskega denarja spraviti v nemške roke. Ker imajo avstrijski rimski hlapci tako bogate zaklade na razpolago, bi ne bilo napačno, da bi se povišanje duhovskih plač vzelo iz teh velikanskih zakladov, ker davkoplačevalci so že itak preveč obloženi, duhovske blagajne bi pa brez posebnih težav lahko utrpele 10 milijonov.
— ¥ Cirkovcab pri Pragai -
Skem ni hotel župnik Frančišek Cernevšek podeliti zakramenta sv. krsta nezakonskemu otroku dne 29. grudna 1905 radi tega, ker mati ni hotela povedati župniku Černevšku imena nezakonskega očeta. Kaj neki napravi škorijstvo, ko prinese mati sama otroka v Maribor h krstu ? Zakaj ne vpraša župnik Cernevšek tiste matere za ime očeta, ki je porodila v farovžu? To je lepo priporočilo za Videm pri Krškem, kamor Cernevšek namerava, da poj de za dekana ako se boljši ne oglasi.
—   Mednarodna panorama.
Niso baš romantične, pač pa po svojih posebnostih zanimive nemške pokrajine takozvanega „S p r e e w a 1 d a", ki je ta teden razstavljen v tukajšnji mednarodni panorami. Zanimive so pokrajine, ker so tam prometna občila skoraj izključno le reke in potoki, ki se leno vijo po ravuih travnikih med senčnatim jelševjem. Poleti so te vode polne malih Čolnov, pozimi pa drsajocih domačinov in tujcev. Za nas še večje zanimivosti pa je prebivalstvo, ki je slovansko. Tod bivajo namreč V en d i (Lužičani Sorbi), kojih narodna noša je nenavadno slikovita. Ko bi se druzega ne videlo, vredno si je že samo to zanimivost ogledati, ker le malo kateri Slovenec je tako srečen, da bi prišel med ta ostanek naših slovanskih bratov. Prihodnji teden se razstavi Južna Amerika.
— Potres. Iz K c» s t a n j e v i ce , dne 2. t. m. Zjutraj ob 5. uri 26 min. je bil tu kakih 20—25 sekund trajajoč močan potres, v zvezi s podzemeljskim bobnenjem in bučaujem; v celem sta bila dva hudo močna sunka, ki sta trajala po 10 sekund. Smer od jugovzhoda proti severozahodu. Celo mest oje bilo zelo vznemirjeno. Škode ni nobene. — Iz Litije: 2. t. m. Zjutraj ob pol 6. uri je bil v Litiji prav močan potresni sunek; v podstrešnih sobah je posoda ropotala na omarah. — V Krškem je bil dne 2. t. m.: zjutraj ob 5. uri 30 min. močan potres, trajajoč 5—8 sekund, spremljan
s podzemeljskim bobnenjem. — V Mokronogu je bil dne 2. t. m. ob 5-10 uri zjutraj več sekund trajajoč potres; zbudil je celo ljudi iz spanja; škode ni povzročil. — V Dobjem pri Planini je bil dne 2. t. m. po 5. uri zjutraj več sekund trajajoč potres. Čutiti je bil precej močno, hitro in ritmično zibanje od vzhoda proti zahodu, kakor da bi človek ležal na rešetki vrtečega  M   vejalnega stroja.
— V Celju sta dne 2. t. m. bila ob 5*90 uri zjutraj dva mučna potresna sunka. Smer j*' bila od jugovzhoda proti severozahodu. Sunka sta bila močnejša kakor zadnjikrat, tako da so s«* viseče svetilke še 20 minut po potresu gugale. — Pri Sv. Barbari blizu Maribora je dne 2. t. m. ob 5. uri 33 minut zjutraj 0 sunkov precej močan potres v smeri od juga proti severu. Najprej sta bila 2 sunka in kmalu na to še 4, da so se podobe ob stenah tresle, postelje škripale in zibale. Pred temi sunki se je slišalo precej močno podzemsko tuljenje ozir. bučanje. Danes ni vetra, nebo je jasno in vse mirno. — Tudi zadnjič se je tukaj slišal potres, pa mirnejše.
— Sv. Peter pod Sv. gorami. Dne 2. t. m. po našem času ob 5. uri 25 minut je bil tu zopet močen, kakih 5 sekund trajajoč potres. Zemlja se je zibala od severo-zahoda proti jugovzhodu tako močno, da je p«, sobah vse ropotalo — deloma celo omet odpadal. — Globoko pri Brezi-c a h. 2. t. m. zjutraj ob 5. uri 23 m. se je čutil tukaj močan, 4—5 sekund trajajoč potres v dozdevni smeri od jugozahoda proti s^v»-vzhodu. Dasi-ravno je bil dokaj silnejši od zadnjega dne 17. in. ni., vendar razen strahu ni povzročil nobene škode. —-Sv. Vid pri Grobelne ni. V jutro dne 2. t. in. smo imeli pri nas zopet potres. Pojavil se je ob 5. uri 25 min. Smer od juga proti severu. Drugi sunki so trajali H sekund in so bili močni, da so napravili celo pri novem Šolskem poslopju precej škode.
Rabijaten hlapec. V nedeljo
se je v gostilni gospe Bercetove na Poljanski cesti hlapec Anton Seme iz Šmarja začel z gosti prepirati in je naposled tudi razbil pri vratih vse Sipe. Poklicali so policijskega stražnika, ki j" s pomočjo vojakov ljutega Semeta aretoval, toda ta se mu je zoperstavil in ga na rokah poškodoval. Oddali so ga sodišču.
Mestna mlekarna prodala pretekli   mesec 42.000 litrov mleka.
—- Led 80 je Vdrl včeraj na Kernu. V vodo je padla pri tem neka drsalka, in ko so ji prišli tudi drugi drsalci na pomoč, se je tem istotako vdrl led in bili so do pasa v neljubi kopeli.
— Popadljiva psa. V nedeljo je popadel pes v Komenskega ulicah komptoarista g. Ivana Petscheta in ga na nogi poškodoval. — Mehanika g. Ernesta Speila pa je popadel neki peti na Krakovskem nasipu. Oba lastnika psov sta znana.
— Ogenj. Včeraj ponoči po 3. uri je opazil na južni železnici nočni čuvaj Anton Jerman in policijski nad-stražnik Nikolaj Večerin, da gori stena za bufejem, kjer je prostor za pivo. Oba sta takoj alarmirala postajne uslužbence, ki so začeli ogenj nemudoma gasiti. Na lice mesta je prišel pod poveljstvom načelnika g. Strielja oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki je ogenj zadušil. Ogenj je napravil oku h t»0U K škode.
— V deželno bolnišnico so v
nedeljo popoldne pripeljali Stanka Cuckoviča iz Jeleiulola, katerega so fantje doma napadli in ga tako stepli, da ima na levi nogi tri težke telesne poškodbe.
— Nesreča. V ponedeljek so pripeljali v deželno bolnišnico Avgusta Jaršeniča iz Jesenic, kateremu je šel voz čez desno nogo in mu jo zlomil.
— Tatvina. Gostilničarki gospo Mariji Kovačevi je bila ukradena iz gostilniške sobe na Dolenjski cesti št. 5 gramofonska plošša, vredna 8 K.
— V pretečenem letu je bilo v Ljubljani 195 raznih društev.
— Pcskušen samomor. 86tetna
dekli t. P. iz Horjula, ki je služila na Dolenjski cesti, se je hotela te dni zastrupiti. Nastrgala je v vodo žve-plenk in vse skupaj izpila. Ker to ni imelo dosti učinka, si je kupila četrt litra bencina, katerega ji je pa gospodinja odvzela, še predno ga je mogla izpiti. Oddali so je v deželno bolnišnico. Vzrok poskušenemu samomoru je baje nesrečna ljubezen.
Delavsko gibanje. V pone-ileljek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 26 Hrvatov, uazaj jih je pa prišlo 10 in 12 Slovencev. V Heb je šlo 15, v lnoniost pa 10 Hrvatov. — V nedeljo so šli v Ameriko 4 Ogri in 3 Črnogorci. V Hru-šico je šlo HI, v Heb 18, v lnomost pa 20 Hrvatov. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Slovencev, iS Hrvatov in 1 Macedonec, nazaj je pa prišlo 50 Hrvatov, 11 Slovencev in 10 Macedoncev. Iz Zgornje Avstrije je prišlo 18 Hrvatov, 15 se jih je pa odpeljala V Hr ušico.
— Izgubljene reći. Kuharica
Tereadja SokliČeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela zlat za 20 K in nekaj drobiža. — Neki gospod je izgubil bankovec za 10 K.
„Ljubljanska društvena
godba" koncertu je jutri zvečer po vinski pokuanji v kavarni rKvropau. začetek ob 9. uri.   Vstopnina prosta.
Šramel - kvartet koncertuj e jutri zvečer v kavarni rPre5eren". Začetek ob 9. uri.  Vstopnina prosta.
Meteorologićni mesečni pregled« Minoii mesec gruden je bil F.elo suh in mil. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj — OH0, ob dveh popoldne 8*3°, ob devetih zvečer 09°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 11°, za 2r>° nad normalom. — Opazovanja na tla-komeru dado 742* 1 mm kot srednji stiačni tlak tega meseca, za 61 nad normalom. Mokrih dni je bilo četvero, padlo je pa 7*7 m dežja. — Megla je stala desetkrat zjutraj, sem-patja tudi ves dan. — Prevladovali so severni vetrovi. Tekočega me->eca prosinca pri«le luna fc2r2. zjutraj v -r^mljino bližino.
Celotni  pregled. Srednja
zračna temperatura minolega leta znaša 9*13*, srednji zračni tlak 736*26 mm, padavina 1534*7 mm. Mokrih dni je bilo 354. meglenih 78.
Slovenci v Ameriki. V rudniku j e ubilo v R avensdalu A loj sij a K u n e a, doma iz Mokronoga, Rafaelu Suho vrsniku je pa zlomilo nogo ter ga poškodovalo na glavi. Vsled opeklin v livarni je umrl v Stcoltonu Tomaž Slovenec,
Najnovejše novice.    Fra n-
coski konzulat v Pragi namerava baje francoska vlada iz vare-r.ostnih ozirov odpraviti. Da se to ne zgodi, prišlo je v Pariz posredovat več pohhčnih odlikaše v.
— j) vt'a vojaška vlaka sta trčila skupaj med Samenskajo in Trepovko na Ruskem. Ubitih je bilo dvanajst vojakov.
—- Nesreča na ledu. Na reki Majni pri Sulzfeldu seje pod drsajo-čimi udri led ter so utonili štirje dečki.
— Poravna v a med princem in princezi njo Koburško obstoji v tem, da plača princ svoji soprogi 400.000 K odškodnin** za prestane trpljenje in letno r^nto 84.000 kron. Belgijski kralj placa prince-zinji rente 50.000 K.
— 600.000 K v grobu. V Ločah (Ldese na Ogrskem so na neko ovadbo izkopali pred kratkim umrlo ženo. V krsti so našli 600.000 kron, ki jih je oblast zaplenila. Edini dedič je namreč pred letom odšel v Ameriko,  da   se j«- odtegnil vojaštvu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3 januarja. Dares beležko tukajšnji listi vest, da odstopi minister zunanjih del grof Goluchowski. Ker je vse nemško časopisje dunajsko od vlade podkupljeno in do kosti ko rumpirano, skuša prikriti pravi vzrok te demisije in trdi, da od stopi Goluchowski zaradi ogrske krize To je pa zlagano. Goluchcvv-ski bo moral odstopiti zaradi ko-losalnega škandala z neko damo iz Budimpešte Cesar je dobil posebno pr ročilo o tem škandalu in bo moral, hočeš, no češ, Goluchcvvskega odsloviti.
Dunaj 3. januarja. Iz Inomosta se porota: Z% danes napovedana kenferenca italijanskih in nemških vcditeljev tirolskega deželnega zbora je bila preklicana, ker se je namestnik prepričal, da je vsak uspth izključen. Tirolski deželni zbor se vsled tega ne skliče.
Dunaj 3. januarja. Med princem Kcburgom in njegovo scprrgo je bila sklenjena poravnava. Številke te poravnave šele prav dobro kažejo značaj velikanskega skondala, o katerem se je toliko let pisalo. Princ Koburg izplača svoji ženi 7CL 000 kron kapitala in se zadrže, ji povrh plačevati 7000 K na mesec, do-cim ji bo oče, belgijski kralj, plačeval na leto 50 00 J frankov. Pr ncezinja Lujiza se mudi zdaj v Sofiji. Matačič še ni prosil za revizijo svojega procesa.
Budimpešta 3 januarja. Atentat v Debrecinu je bil skrbno pripravljen. Nihče ni vedel, kdaj od potuje Kovacs. Toda c pozicija je bila nastavila poseLne detektive,
ki so nadzorovali Kovscaa in tako je dognala uro odhoda in mogla ▼prizori* i atentat
Budimpešta 3. januarja Sooči s* je pripeljal v Debrecin novoimenovani veliki župan G ustav Kovača Dasi ni bil njegov prihod nikomur naznanjen, ga je vendar na kolod oru pričakovala velika množica, ki je takoj naskočila vlak, strgala Kovacsa iz vagona in ga tako strahovito pretepla,da jeobležal ves krvav in brez zavesti. Nato je množica položila Kovacsa na pripravljen mrt v al ki voz in ga peljala v mesto Sele ko je prišlo vojaštvo, so Kovacsa mogli spraviti v hranilnično poslopje, kjer je šele čez već ur prišel k zavesti Sele ponoči so Kovacsu amputirali več prstov. Ranjen je na rokah in na nogah ter na glavi.
Budimpešta 3. januarja Ra njeni Kovacs je brzojavno demisi joniral in se ponoči odpeljal v Pešto. Na kolodvor ga je spremil eskadron huzarjev; v vlaku so ga straž li štirje orožniki Državno pravdništvo v Dabrecinu je dalo še ponoči aretovati več udeležni-kov tega atentata in ujelo tudi glavnega krivca, učitelja Hercega. Ko se je Kovacs davi pripeljal v Budimpešto, ga je sprejela mnogoštevilna množica
Petrograd 3 januarja. Viada je ukrenila ostre naredbe zoper revolucionarje Zaprla je 33 tiskarn in aretovala mnogo delavskih voditeljev in med njimi narnevar nejšega nekega Herzelsteina.
Sofija 3 januarja. Sobranje ie odobrilo carinsko unijo med Srbijo in Bolgarsko.
Berolin 3. januarja General Orlov nastopa v Revalu z največjo strogostjo proti revolucionarjem Ko so se železničarji ustavljali in niso hoteli odpraviti nekega vlaka, je dal nemudoma obesiti strojevodjo, kurjača in glavnega sprevodnika, na kar je bil vlak ekspediran.
Ceneno comiće rersvllo. Za uravnavo ir onranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ^MolTavegarSeidJitas-prask*.'4, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavi i en j a. Originalna fikatljica 2 K. Po pofitnem po vzetju razpošilja ta praftek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj 11» DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je ».srečno zahtevati MOLl*-ov preparat, zaznamoval: * varnostno znamko in pod-pii*orn 1   BI—1
Svila za ples
od 60 kr. naprej per m, zadnje
novosti.
Franko in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. T* varna za svilo Hrnnfbfr». Ziirleh. 4 9—1
Ognju   In   vloma* varn blfkjc*tjnlre Hfnky Litvin) Ounu) XVII 3. )8
SO UX> }V }r ▼ rabi <xf let« 1S80. [z<1<~ -prve vrste, ki ae je obtieeel sijajno Ceneje netro po t sod drufrod. ttftM
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod.   1079 - 20| Glavu zaista: Dunaj, L, Pratftfltroassi i.
Zahvala.
Podpisani odbor prostovoljnega gasilnega drnitva na llrušici izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo glavni' prostovoljni požarni b ram h i na Jesenicah, za ob ustanovitvi našega gasilnega drautva nam podrljenih lOO K podpore. Dalje, slavnemu gradbenemu podjetništvu Gros*-Bichstein, ki je tudi podelilo 10J K. Ooapej restavraterki Barbari Kumetz za podeljenih *•• kron. in vsem drugim, kateri so po svoji moči i ve2 ali manj pripomogli s podporo ter jim kličemo iskreni „Na pomoč !"
Obenem pa kličemo tudi dragim sosednim gasilnim društvom občinskim odborom, hranilnicam in posojilnicam ter prijateljem teb pre-potrebnih diustev, da tudi priskočijo našemu mlademu društvu s podporo na pomoč
Za   prostovoljno gasilno  društvo  na H» lisici, dne ;S. decembra 190 .
Matija Kobentar
načeinik-
Matevt Wergl6s      SteL Podpac
blagajnik. tajnik.
Poziv!
saj*, kiu*M si,
Ml
•t-l
Tvoja skrbna mati
Terezija Z.
diroi firaćiU.
.Kredttfi.il banka" v LJubljani
Dr«4*1 kuni tam tava* a. Jaauaije ift ti
k
Vi.
4', _
l* . »frska
»•/. , ---
••/t fmfr* 4*1*1* strasna* tV/. sessjtt* «s*ta Bajlst .
4 V/! S«s.-aar*. Ll psa. It«! §•bata. asi. saška k. s.
. J . • 4«//, «*t Irtasas fal. s. M*, s. 4'       aeit.   *•**,   a-   • s.
j(r>/t pr.. V      saat pitsis laaSfsL ar.
atsft. kr. ......
4,,V/. *• s*a. sip. saa. . l%% sgr.  iskalnik **-
lonli «. *>.....
4* B% sel. Asiks iaa. ssnas . 4'/# prtst. Trst-Psrsi isk. Ui 4*/« prksr. asi. Šal. |*f    u    pj|L isL kop. .S 4'    . svsn sss. sa isU f. s. .
Sr««k«
b«*k« 94 i. laao1 ,
100-05
HO—
1000»
sn as
114-701 99'%0 100 40
tOr> KOttk
vi 74 9» 76
100*80
106 zo 100 40
100 *5
101 i«i
100 Vk i IH 04
•6 06 114 40 101
101 €0
100 —
tot as »•94
101 3 J 107 80
ICO*—   100 40
i00*10 ml to
•4 bo
100*—
trto
91630 1» 0 76
l 050
101'—
ion -8 730 101 7 s
M«, krsa. 1. *p»i»iJ-
•gr. kip. saaas trssks k frs. 1W -.»ria*
Sssaska •
CrtratUtrs*
tsssiviks
Craasvak« CajaSJJataako kv«L rad. kri4»
Ssasifvvt 3*isbsrfk*
{Hissfsks a«t»
Isaas IstsMSiss Drsavas iaiassiss Ivstr.-agraks asaoes 4al«ts* avstr. krsttKss ssskr
rVsassgsa«p v M*rt» i:Ar(%xr alpassks sisnlas Prask« isL. tndr. Ur Sm»-Mar*nyi , TrbsvOake p.~a»sx. drraiss kvstr. mrvbi* feavr. drulW* Oslks siadkorce Aru*t>*
Z6 —
C. kr. «sate 10 frsski . . tO marka -8svsr«igna . Mark« .   . . Laiki saaksv«! Baklji . DsiarJI. .
hO
75
li'38: 19*16 »»•63 X3'93 j
117-60 46 66
Ml hO} 4*84!
2itno oene v Biiđln^petts
	O** 8 januarja	6.	
	r^va*j^u*i.		
rtssis*	ss april 1*06      . m	100 ,	. 17 20
n	9 oktober   .   .   . 9	100 .	m 16-78
Rž	9 april  .  .  .  . ,	l<>0 ,	« 14-16
Ktrttt	. ltos	100	. 13 6*
Ovsa	w aprfl .....	100 ,	„  U 44
	Efai&siv.		
	5 vin. višje		
Meteorolosično poročilo.
VUina nad morjem S06"2.   Srednji zmeni tlak 7S6 0 mm.
j Januar |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	1 Temperatura v C°. L ________i	Vetrovi	Nebo •
i «■		432	— 7*1	ar. sever	jasno
	a puti	43 1 743	-10 0 — 50	al. ssvzh.	megla oblačno
-	sv.	'4^8	- - 65	ar szan.	oblačno
3	7. a,. 9 c-Ji«	42 7 :422	— 56 — 3U	si st-ver si. sever	ttbla* m' del- oblaf.
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura:    6^10—7 2°; norm.: — 2 7° in Mokrina v 24 urah 0*0 mm in 0 0 mm.
Žalostnim srce si aasuanjaino, da Js sai IJsbljssi, predobri soprog, osa. oče, tast ia   tari oče, gospod
Anton Prelesnik
deielai knjigovodja
daaes p poldne ob pola 1 sri, previden • sv. sakramenti, po daljši, hudi bo-leasi mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v četrtek, dne 4. januarja ob * uri popoldne od hiše žalosti, Rimska cesta it 11 na pokopališče Sv. Krištofa.
Priporočamo nepozabnega rajseega v molitev is blag spomin. *
V Ljubljani,^, januarja 1906.
Terezij ss Preleanlksvs, soproga. VI In last ar. Vs>dts-■kou, %ia«s, hčeri. — Dr. Bualdtar Vodašrk, zet. — HJtsraa, v Vrns , As««, Hrt«, Hszs, vnuk in vsnkinje.
Posebna oznanila-se ne isdado.
Zahvala.
Za vas izkazano sočutje povodom bolezni is smrti moje soproge gospe
Ane Cerar roj. Grad
kakor rudi za Častno spremstvo rsjsce k večnemu počitka izrekam tem potom vsem sorodnikom in znancem najpresrČnejŠo zahvalo.
Blagovica, dne 3. jan. 1*0'.
Fran Cerar
zy posestnik is gostilničar.
Zahvala,
Za mnogobrojne izraze sočutja ob prerani, nenadomestni izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
FraniKka Budenlka
izrekamo tem potom vsem, ki so nas tolažili in nam stali na strani v teh težkih dnevih tuge in žalovanja, in ki so se udeležili tako mnogobrojno aa-dnjega spremstva p edragega pokojnika svojo preiskreno zahvalo V prvi vrsti se zahvaljujemo gosp. zdravniku dr. Tičarju za njegovo požrtvovalnost, ki jo je izkazoval dragemu pokojniku za Časa njegove dolge bolezni. Posebej pa se zahvaljujemo preč duhovščini in gosp. uradnikom, slav. jeseniškemu obč odboru, slav. kranjskogorskemu ceBt-nemo odboru slav Slov. planinskemu društvu, slav. gasilnemu in veteranskemu društvu v Kranjski geri. zastopstvom gasilnih in veteranskih društev iz Rateč, Bele peči in drugod, slav. jeseniškemu telovadnemu društvu „Sokolu za častno spremstvo in osobito njegovemu Člauu g. akademiku Pretnarja za ganljiv nagrobni govor. Najlepša zahvala tudi vsem gg. peveem za ganljivo petje, vsem zgoraj imenovanim društvom, odborom in drugim darovateljem za premnoge in prelepe vence.
V Kranjski gori, dne S<-. de-ee.bra 19U5. 10
Žalujoča rodbina.
Za umetni mlin *e nujno išče apreten, soliden
Če mogoče oženjen pa brez otrok.
Prugjlci naj se obračajo na lastnika M. Dizdarja v Župiću, pošta Gora pri Petrinji ua Hrvaškem. *2>8-3
Delniško družna združenih pivovaren Žalec In Laiki trg
v LJubljani._
Opozorilo.
Dodatno k razglasu z dne 24. decembra 1905, s katerim se sklicuje redni občni zbor delničarjev na 14. t. m. se opozarja p. n. gospode delničarje, da se mora delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja na tem občnem zboru, po smislu § 18 dr. pravil z lož ti najkasneje do S. t. ni. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri Posojilnici v Celju ali pa pri Posojilnici v Žalcu. Dotično potrdilo služi kot legitimacija na občnem zboru.
V LJubljani, dne 3. januarja 1906.
Upravni svet.
38
t
Dsialnl otfoor kranjski salnjoe oznaaja, 4a }r. aaefažnl dsftelai knjigovodja, ge^ped
Anton Prelesnik
dur -±. januarja 10 C ob poln 1 ari po poldne umrl. S'
Pogreb bo v eetrtek, dae 4. januarja ob uri popoldne iz hile žalosti, Rimska e**,sfa ir. 1', aa pokopaliiče pri Sv, Krištofu.
Bla^i pokojnik bodi priporočen v prijazen spomin.
V Ljubljani, S. januarja 1906.
blasalniHarka
ki je uvribana v račaoitva ter vešča slovenskega in Dem&kega jezika.
Kje  —   pove  opravniatvo aSJov. Naroda*. p& i
Soba
nemeblirana, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, svetla in lepa, se etno odda kakemu gospoda
Beruh Marko
2".   i       na Poljanskem nasipn 14.
Kupim hišo
! v ŠpitalsUib ali Prešernovih nticah oz.
\ na Sv. Petra cesti, na Mestnem trgu ali Pred Škofijo. Ponndbe i>< d ltfr*i ,1906' ponte restante glavu* p«isia Ljnbliaua do 15. jsnnarja. i
i Kot
v kako večjo, dobro idočo trgovino v mesto ali na deieli želi vstopiti mlad (29 1 ) trgovsko naobraien samec. Razpolaga ■ nekoliko tisoči kron v gotovini ki bi jih bil pripravljen proti osignranja ev. v podjetje investirati. 30—1
Ponndbe z referencami pod iifro „Avals" ua npravn. „Slov. Naroda".
Učenec
se sprejme takoj v trgovino z meš. blagom. Stanovanje in brana prosto.
Al. Jerančič v Ljubljani
24—1       Karlovska cesta 8
»farner- Kvartet,
-•®at^sss-
Jutri, 4. januarja t. L
KONCERT
v kavarni „PREŠEREN"
Začetek ob 9. uri.     Vstop prost
Jamajka rum
Znamka „Santa Elena".
— veleflna kakovost. =
Dobiva st* v drogerija h in v špeeerijah. 40^1—*
Dr. H. uit. Porenta,
primari i dobrodelnega zavoda v Trsta, »pričuje da je a presenetljivim siga> nim uupehom proti želodčnim težko^am in č rev ms nim boleznim uporablja
želodčno tinkturo
G Piccolija
lekarnarja Ljubljana, Dunajska cesta
1 steklenica velja 2U vin. in se vnania nsrofiila točno izvršujejo. I 3789 2
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
P»dini*riica v CELOVCU.
fsxsaf>«sj«r in |irođtsjss
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, ko-monalnib  >bhgacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz
Promes* Izdaja k vsakemu žrebanju.
I
Akcijski kapital K 2,000.000—  Rezervni zaklad K 200.000'-.
immtm H tMaaataji taJt **t*m m nsiasstM asjait
tatrebana frednoatne papirja in        -ar-uo* m*m&*m prce vnovčaje sapalo kupona. lrujr*ni iasaru-^1.
Vlnkuluje in devinkuluje   vrojsidae ienitninake kavcije.
Podružnica v SPLJETU.
^>   Densrn«  vlojsjvi apr«Jessta> <fe^
i tekočem računi] ali na vloftne knjižice proti airodiiim obreatim.  Vloženi denar obrestuje od dne v'.oge do dne vzdiga. 3—1
Promat • 6ekl in nakaznloami.
t
Izjava.
n prakso Želi takoj vstopiti t kaka a<» tanko pisarno. 41*4—3 Ponndbe  na  adreso „Kandidat" aa npravniŠtvo „Slov. Naroda*.
Vajenca
sprejme trgovina z mefcanim blagom i m deželnimi pridelki F. Skušek V Metliki na Dolenjskem. s i
2 miz. pomoćnika
za hišno opravo v stalno službo ter
vajenca sprejme takoj   Franc  Kun s ti er p ■Biljetar v l.ilji.
Podpisani naiaanja slav. občinstva,
da on za nerodnosti in dolgove svojega sina Milana ni odgovoren in tadi ne plačnik.
A. Cirman.
9 1
XI- 1
Tiptj prti
vešč želez, in špecerijske stroke želi svojo sedanjo službo spremeniti iz mesta na deželo. 19 — 1
Vpraša raj se na nprav. „S1. Nar."
omožni sluga
ki zna tudi spretno pisati, se takoj sprejme. Dnevna plača 2 K.
C kr. okrajno glavarstvo (davčni referat) v Radovljici
se sprejmo v boljfio dražino pod ziuer nimi pogoji na stanovanje in brano.
Naslov   pove  npravniŠtvo „Slov. Naroda-. 38**—9
Stanovanje
s 3 sobami iu pripadki v Kolodvorskih ulicah št. 32 v Ljubljani, dalje
2 lokala
oo
eo
primerna za prodajalno ali pisarno v Sodnijskih ulicah Št 4 v Ljubljani se odda a 1. februarjem 1906. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani.
Lepa stebloma soba
▼ novi hiti na araenem prostoru, M oddat solidnemn gospoda po smerni
eeni. 417*-a Izve se v upravništvu BS1. Nar".
Trgovski pomočnik
vead slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, spreten prodajalec mešanega blaga, želi svoje sedanje mesto v 6 tednih premeniti.
Naslov  pove   upravništvo „SIov. Naroda*. 4183—H
Za dobro staro trgovino se jfi
kompanjon
s 5—10.000 gld. gotovine.
Ponudbe npravn. nSlov. Naroda" pod „kompamon". 4iJl5—4
c o g m Jk. o •
CZUBA-DUROZIER & d
iraaeoska tvornica konjaka Promontcr.      »»Mwa p»»«wsi.
dne 2. janaaria 190Č).
3».
Spretnega
okulzlteria
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že   dolgo   poslujoča  zavarovalnica  za ] življenje in zoper nezgode.
Več pove npravništvo „ Slovenskega j Naroda". 17-1 '
Zeniteu.
Mladenič, star 26 let, ki ima nekaj nahranjenega denarja, slovenskega in nemškega jezika zmožen, sedaj na Nemškem pri rudokop ib, se Želi sezua niti z mladenko, staro od 18 do 25 let, ki bi imela tudi nekaj premoženja.
Deklica, ki ima veselje do zakon-Bkega stanu, naj pošlje ponudbo s sliko pod oznamenilom „Rudar" na upravništvo „Slovenskega Naroda" in naj tudi  priloži  svoj natančni naslov.
P *»*  «**   c*»  *t*  eio  »J*- «9
n&gSuhe
fe!£:iK£bobiil5 za sluh
37hS
patentirani
neizogibno potreben.
<-* Velikanskega učinka pri šumenju v ušesih, ž včuih ušesnih boleznih in delna povrnitev sluha, če človek ni res gluh.   Na tisoče jfh je v rabi   Zdravniška izpričevala in mnogo zahvalnih pisem. Gornji aparat se v ušesu ssoru ne vidi. En kos K 6-     (zavoj in poštnina 75 vin ) Pošilja ae po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prospekti gratis.     , t ALFRED PLOMBNER, Munche- A 91, UanaUtra«*«?« Nr. 26 '
a paif i
Ljubljana! Pogačarjev trg.
Podružnica iz Berolina. 20
FofoplastišKa uroetn ška razstava L vrste Ta teden razstavljeno:
Obisk Spreewalda poleti in po zimi.
7alanda
cejlonski čaj
Znamka prve vrste posebne izdatnosti
Naprodaj v zavitkih od 20 h do 2 K v drogerijah in špe-cerijah.
1
Časopisni in anončni biro
u Ljubljani, Rlmslia cesta štev. Z
»43 I3r*i jpor'O&ot.
Prva ljubljanska mlekarna.
! -I
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstva si nsojam vljudno naznaniti, da sem
prodajalno mleka
in druzih mlečnih izdelkov
v Prešernovih ulicah štev. 5 v Ljubljani
na dvorišču na levo z današnjim dnem
|f ajopet odprl. ~*MJ
Vsem prejšnjim in novim cenjenim odjemalcem se zopet najtopleje priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem
26-i Gx»«g. Seli&kssr.
~Q*m ^s. m^r «uA* «^» »J\m »A^ «Ag     \     "| •
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
4f 61 — 4
* i mm>.
Za vsako rodovmo vaćno -^ga^ itostrovaco k^iigo o premijo- " g<?m blagoslovu z otroki rn3-*x>*\\\to J" propusi vrt tisocor 5jahva?nih   \i.s?m  ta-'no xa.ks ga OO h v avstr. znamkah jflL £nfcpa A. KAIPA ,p0 ~h Berolin S. W 2s:0 . '
jubljanski prodajalci premog;
prodajajo premog od 2. januarja 1906 naprej po sledečih cenah:
1 cent potom hauziranja ... K 124 10 centov naročeno v skladišču   „ 120
Oggias
20 centov naroč no v skladišču
u
116
Požlep Aut Komenskega ulice št. 1 Prog-ar Filip Linhartove ulice št 7.
Terdiaa Ivau Slomškove ulice št 21.
Schiffer Lina Resljeva cesta št 30.
Pavlin Anton ~~-3
Prnle št 6. Knrjičič Ivan Sv. Petra cesta št 49. Treo Oskar Marije Terezije cesta št 12.
Treo Ivana Cesta na Rudolfovo železnico.
Lam p« rt Martin Kolodvorske ulice.
■m,
1 ! Otvoritev trgovine!
P. n. občinstvu naznanjava, da sva odprla
■m
-m
Ker mi je edini sin umrl. prodam j pnd ugodnimi pogoji vse hiše v Ćr- j nomlju, tudi bišo, v kateri sta nastanjena poštni in brzojavni urad in trgo vina gosp. A. Zurca.
Hisa na glavnem trgu je na najlepšem prostoru; posebno pripravna je za vsakojako trgovino ter za to tudi dovolj prostorna. V pritličju sta poštni in brzojavni urad ter pripravni lokali za trgovino; v prvem nadstropju pa je 5 lepih sob z vsemi potrebnimi priti-klinami. K tej hiši, ki je na glavnem trgu, spada tudi dvorišče, 2 hleva in druga hiša, ki je s prvo zvezana z mostovžem. Druga hiša ima 2 sobi, kuhinjo, jedilno shrambo in 2 obokani kleti. Vsa poslopja so v prav dobrem stanju, podstrešja vsa iz hrastovega lesa in £ opeko krita.
Ponudbe in prijave je pošiljati
Franc Šušteršiču, posestniku v Črnomlju št 51. 28
C k/, rsvnato^stvo dri. ielssujcs 9 Esijaka.
od flae i. oktobra J »06. lets.
ODHOD Ei UiOtflLJA*«* ta*. ko\ PROGA NA TRBIŽ. Ob lii. uri *4 m psisu«. oso* riak v Trbiž, 3eljak, Cek?vec Mali Gloduite, Franzors^te, T do m ost, Moi>akovo Ljnbao, fy* ^cistkal v Anscec, Bohaograci, 5es Klsiii-Reiriiag v Steyrt t Liac, os DonsJ   Tis Amstćtr<»3
— Ob 7. uri 5 n ajutrrj csobnl viak f Trbiž, PontabeL Belisk, Ceicvoc, M Fr&na6i?sfeate, I^obco, Dunaj, te% SebrthA v 80 Id ograd, Inomo^t, ^ec SJcin-Reit Ung v 8toyer, 1 Line, Bodeievicse, Pisen, Uarijtc« vare, Htb, vTrancovc vare, Prago, Lipsk?. Cei Am^tetT^n si Dnnsj. — Ob 11. tiri 44 m dopoldne osebn vls& t Trbiž, Pontabel, Baljak, Celovec. Mali Gl5d nhz. I...-v.ba3, Selsthai, Bolnograd, Bad Gastein. Zeli ob jezera, ia«)H(wt, Bregenc Caricb, ta rs*?., Pariz, čez Arcstetten na Douaj. — Ob ti ari bb a popoldns ocobni vl.ik « Trbi| Šmobor, Peljak, Ceicvec. Fransecsfes^, Inomost, Monakovo, ffflVnT, f*a K?cid E^iAin^ v S^cy| Liuc, Bridej^'ice, Plsent Marijin« vart Hab, Fraiii-ore var*, Karlove varo, Prago (v Prago 4i-rnktci vos L in H racr.'. Lipako. £a DosaJ tez AniE^tteo. - Oh LO. uri ponoči ojobsi vtai v Trbiž, Beljat, Franseasieet«, iaomoat, Mor>ai.ovo (Trst-Monakovo dtrekt-ii voz 1. in II rarreda). — PROGA V NOVO MESTO m KOĆEVJK. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 n sintraj osebni vlak s Novs meeto, 8trais( Toplice, Kočevje,  ob 1 ari 5 m pop ist?take.
Ob 7. ari 8 m sveoer v Novo mesto, Kcicvjs. — PRIHOD V LJUBLJANO ;a*. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob S. rji 23 m zjutraj oaobui vlak s Drmaja fiez Ac^iertcn, Mooakovo (Monakovo-Trst direkL vos i., II. raz.). Inomost, Praasen&feste ^oloograd Ltnc, Steyr, IftL Auasee, Ljubno, Celcvec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ir. IX m ijotraj ssobni vlak u Trbiža.
— Ob 11. ari 10 aa dopoldne osobni viai s Danajs ces Aavstettea, Lipsko, Prago (is Prage direktni vos I. in II. razreda), FrsDCOve v&re, Karlove vare, Heb, Marime vare, PUcn. p.r ieitv.ee. Lice Steyr, Pana žsceva. Ceno, Srt^o^ inocooat, Zeli ob jesera, Bad Cjusre.u, Soinograd, I^ab^ic, CeJove*., Šzsohor Ponta'^<»i. — 01 4 -1 m popoldne trn ▼lak s Daii&ia, Ljr.bua, Seizthala, Beljajuk Cclovc«, Malega Glodnitza, vionako^ega, [as o ovu, Franx6niife*ta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 ec zvečer oeobni viai i Dunaja, bjaboa, Beiiaks. M T%oa Malega Glodnica, Celovca, Poafabla, cez SelsrrhaJ od InomoKU in Solaograda, &es Kiein-Reiflirg iz Stevra Liaca, Badejevic, Plznti, Marijinih v..rov, Heba, Frsaeo«via v ur v, Pragj, LipBkega. — PROGA H NOVEGA MESTA IN KOĆhVJA. Osoboi vlaki: Ob i an 44 m «*utraj osobni vlak H Novega mesta n Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne u Straže, Topne. Novef* mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 na sv&oer istovako. ~ ODHOD IZ LJUBLJANE dr« kol. ? KAMNIK, laedani vlaki: Ob ?. xar £3 u zjutraj, ofa 2. uri & m popoldne, ob 7. an U) m R¥ečcr. — Ob 10. uri <5 m ^K>aoC samo ob nedeiiah m pravnikih in le v oktobra. - PRIHOD ¥ LJUBLJANO dri. koi. iZ KAMNIKA Mešani viaki: Ob 6. on 4* ta ijalisj, ob LO   uri  b9 m dopoldne, ob  €. rr; 10 m a ecej   Ob      -iri 56 B posoči  aam   01. en«^ah
p;scmkih in le v oktobru. — Srednjeevropski 6as c za 9 cnia ;ire4 ktaievnic 6aso 2 1 Ljtv;.
i]i Zenitna
v Šelenburgovi ulici štev. 3
i pr poročava v blagohotno naklonjenost.
ter
4202-2
Z velespoŠtovanjem,
SENIGA & ZUPAN
Mlad inteligenten mož, star 26 let, po poklicu fotograf, se Želi poročiti z gospico v starosti od 20—26 let z nekaj tisoč kronam premoženja. Ponudbe 8 sliko na upravništvu „Slov. Naroda" do 10. januarja 1906 pod šifro „fotograf . 4188—2
Grandiozna
priložnostna prodaja
v modni trgovini
Emest ftrb.
Flesne novosti, kožuhovine = in vsi predmeti po =
enormno znižanih
cenah, 4193-2
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tibk „Narodne tiskarne*.
16
57