TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice LETO XIV ØTEVILKA 72 17. oktober 2008 Glasilo Obœine Moravske Toplice Kar polovico tokratne Lipnice namenjamo poroœilom o prireditvah dveh pomembnih dogodkov v naøem okolju: ne moremo skriti zadovoljstva nad novostmi, pridobitvami, ki nam jih je prinesel »prazniœni september« (12. praznik Obœine Moravske Toplice) in v Bogojini ter okoliøkih krajih so v okviru XX. Koøiœevih dnevov dostojno poœastili 800-let nico prve omembe kraja. Seveda predstavljamo tudi letoønje obœinske nagrajence. Vseh dogodkov v kmetijstvu, turizmu, druæbenih dejavnostih tokrat nismo uspeli zabeleæiti (o gostinskem zboru v Moravskih Toplicah bomo, na primer, obøirno poroœali v naslednji øtevilki). Smo pa zabeleæili nadvse bogato bero gasilskih in rekreativnih aktivnosti. Zaradi bolezenske zadræanosti urednice tokrat ni strani v madæarskem jeziku. Ludvik Soœiœ, urednik FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR TEØANOVCI – Oaza zdravja, osrednji objekt. BOGOJINA – Visoki gostje na osrednji prireditvi obœinskega praznika. TEØANOVCI-MLAJTINCI – Gostinsko-turistiœni objekt ob ribniku. LUKAŒEVSKO ZAVETIØŒE – Mala hiøa – velika pridobitev. DOØ PROSENJAKOVCI – Slovesno v prenovljene prostore. IVANCI – Bogastvo zelenjavnih jedi. FILOVCI – Vaøke igre 2008. SELO – Lüjpanje kukorce postaja krajevni praznik. BOGOJINA – »Lanena« opravila. Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 17. oktober 2008 Slavnostna seja obœinskega sveta USPEH OBŒINE SE MERI TUDI V ZADOVOLJSTVU NJENIH LJUDI Slavnostna seja obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice vsakokrat poteka na prazniœni dan, 7. septembra. Tokrat se je to zgodilo v sejni sobi vaøko-gasilskega doma v Bogojini in obœinski organ se je s tem poklonil kraju, ki letos proslavlja 800-letnico prve omembe in se je razvilo v pomembno krajevno, kulturno in duhovno srediøœe. Na seji so podelili obœinska priznanja za leto 2008: naziv Œastni obœan poslancu in podæupanu Gezi Dæubanu, letoønjo Nagrado obœine Dragici Letina, priznanji sta prejela Marija Puhan in zdraviliøko-turistiœno podjetje Terme Sonœni park Vivat. Slavnostni govornik je bil æupan Franc Cipot. Ponosno je pokazal na øtevilne razvojne doseæke na podroœju komunalne infrastrukture in druæbenih dejavnosti, øe bolj pa na uspeøno œrpanje evropskih sredstev za uresniœitev teh projektov. »V naøi lokalni skupnosti smo uspeøni, tudi zato, ker smo se zavedali, da Slovenija prihaja v druæbo evropskih dræav in mora vsakdo razmiøljati globalno ... Sleherni posameznik mora najti priloænost in mora imeti moænost, da lahko dokaæe svoje sposobnosti. Prav zato so tako pomembne vsebine, ki nastajajo z gradnjo objektov.« Pri tem je æupan posebej izpostavil øiroko in vsebinsko bogato zastavljeni projekt Oaza zdravja, h katerem je obœina uspela pritegniti tudi sosednje, zlasti goriœke obœine. GEZA DÆUBAN, Moravske Toplice, poslanec DZ in podæupan obœine za uspeøno predstavljanje in zagovarjanje potreb naøe regije Gospod Geza Dæuban, rojen leta 1943 v kmeœki druæini v Moravcih, se je po øolanju na srednji kmetijski øoli v Mariboru in univerzitetnem øtudiju na Agronomski fakulteti v Ljubljani zaposlil kot kmetijski svetovalec na Æivinorejskoveterinarskem zavodu za Pomurje in bil v letih 1968–1992 priznan v øirøem prostoru, predvsem med ljudmi na podeæelju. S takøno popotnico, brez politiœne prepoznavnosti, je leta 1992 kandidiral za poslanca Dræavnega zbora in bil na preseneœenje mnogih tedanjih politikov izvoljen za poslanca. Vse do danes, polnih 16 let, je ostal stalni œlan najviøjega zakonodajnega telesa v dræavi. Svoje delovanje je gospod Geza Dæuban usmerjal predvsem na podroœje kmetijstva ter s svojo strokovnostjo velikokrat pripomogel k pozitivnim reøitvam v zakonodaji, ki so zelo pomembno vplivala tudi na razvoj kmetijstva v Pomurju. Gotovo je med zasluge edinega poslanca iz naøe obœine v vsem tem œasu potrebno øteti tudi njegovo zavzemanje za œimprejønjo izgradnjo avtoceste, obnovo in posodobitev øolskega prostora v regiji ter primarne infrastrukture v obœinah. Leta 2002 je g. Dæuban postal podæupan Obœine Moravske Toplice in bil povezovalec med obœino in dræavnimi organi na razliœnih podroœjih delovanja, pa ne le za naøo obœino, temveœ za vse obœine, ki so bile njegova volilna baza. Zelo pogosto jih je obiskoval, se pogovarjal z æupani in obœani o njihovih teæavah ter se v skladu s pristojnostmi in moænostmi ves œas zavzemal, da se pomurskemu prostoru nameni œim veœ sredstev iz dræavne blagajne. Poznamo ga kot izjemno druæabnega œloveka. S svojo trobento je postal ljudski do te mere, da ljudje na razliœnih prireditvah radi prisluhnejo tudi njegovemu glasu iz trobente. DRAGICA LETINA, Selo 38 za izjemno prizadevnost na podroœju sadjarstva in za razvoj sadjarstva na Goriœkem Med najuspeønejøe nosilce dejavnosti na podroœju sadjarstva v obœini gotovo sodi sadjarstvo druæine Letina iz Sela. Nosilec te pomembne in zahtevne gospodarske dejavnosti je gospa Dragica Letina, ki ne le, da vrsto let skrbi za izjemno kvaliteto pridelanega sadja v skladu s visokimi standardi na podroœju ekologije, ampak si tudi sama prizadeva, da z izobraæevanjem na tem podroœju doseæe øe viøjo kvaliteto izdelkov, v tem primeru predvsem kvalitetnih goriœkih jabolk, ki so zelo iskana na trgu doma in v tujini. Je izjemno marljiva in ena redkih posameznic v naøem okolju, ki je lahko zgled pripadnikom mlajøe generacije, ko se odloœajo za samostojne dejavnosti oziroma samostojne poklice na tem delu naøe obœine in øirøe regije. Glede na navedeno, se gospe Dragici Letina za njeno izjemno prizadevnost na podroœju sadjarstva in razvoj sadjarstva na Goriœkem podeli obœinska nagrada za leto 2008. 17. oktober 2008 »Øe veliko ciljev imamo. Veliko dobro zastavljenih ciljev. Z dobrimi idejami, usposobljeno obœinsko upravo in sodelovanjem vseh ljudi bomo lahko pri njihovi uresniœitvi uspeøno nadaljevali œrpanje evropskih sredstev. Pri tem me posebej veseli enotnost med obœinami in korektno sodelovanje s pristojnimi ministrstvi.« Obœini ob prazniku in dobitnikom priznanj so œestitali: minister za promet mag. Radovan Æerjav, økof Evangeliœanske cerkve na Slovenskem, œastni obœan mag. Geza Erniøa in naœelnik UO Murska Sobota Geza Farkaø. Geza Grabar TERME SONŒNI PARK VIVAT Moravske Toplice za izreden razmah in obogatitev turistiœne dejavnosti v obœini Kot izrazito turistiœna obœina, katere glavni razvojni cilji tudi v prihodnje v glavnem slonijo na zdraviliøkem turizmu oziroma naravnih danostih, povezanih s termo mineralno vodo, smo izjemno zadovoljni, da se je v preteklih letih turistiœna dejavnost zelo razmahnila tudi v okviru novega hotelskega kompleksa Term Sonœni park Vivat v Moravskih Toplicah. Vodstvo Term Vivat in zaposleni si zaradi izjemnih prizadevanj za lastni razvoj in s tem za razvoj celotne obœine in øirøega turistiœnega gospodarstva zasluæijo posebno priznanje Obœine Moravske Toplice, øe posebej zato, ker so v relativno kratkem œasu uspeli v celoti spremeniti prejønji koncept razvoja turizma na tem podroœju in bili pri tem, glede na øtevilo gostov, ki bivajo oziroma preæivljajo poœitnice pri njih, zelo uspeøni. V priœakovanju, da bo razvoj Term Sonœni park Vivat tudi vnaprej tako uspeøen in bo sovpadal s cilji razvoja turizma v Obœini Moravske Toplice se Termam Sonœni park Vivat Moravske Toplice za razvoj njihove dejavnosti podeli obœinsko priznanje za leto 2008. MARIJA PUHAN, Œikeœka vas 7 za izjemne tekmovalne doseæke v roœni koønji in za delo v druøtvih Gospa Marija Puhan je ena izmed mlajøih gospodinj na kmetiji. S svojim zavzetim delom je veliko prispevala k temu, da je kmetija Puhanovih danes ena najbolje urejenih in najveœjih kmetijskih gospodarstev v naøi obœini. V letu 2008 je bila gospa Marija Puhan uspeøna udeleæenka dræavnega prvenstva v roœni koønji trave v Presiki pri Medvodah, kjer je osvojila prvo mesto ter na ta naœin prav posebej promovirala tudi naøo lokalno skupnost, v kateri sicer tudi deluje kot œlanica øtevilnih druøtev in civilnih organizacij. Za izjemne tekmovalne doseæke v roœni koønji trave med æenskami na dræavnem prvenstvu in za delovanje v razliœnih organizacijah se gospe Mariji Puhan podeli Priznanje Obœine Moravske Toplice za leto 2008. Osrednja obœinska prireditev v znamenju 800-letnice Bogojine BOGOJINA S KOØIŒEVIM TRGOM IN SPOMINSKO PLOØŒO Tudi osrednjo prireditev ob 12. obœinskem prazniku so pripravili v Bogojini. Po slavnostni seji obœinskega sveta je potekala v øotoru na ploøœadi pred kulturnim in vaøko-gasilskim domom. Sovpadala je z vrhuncem praznovanj jubilejnih XX. Koøiœevih dnevov kulture oziroma 800. obletnice prve pisne omembe kraja. »Praznovanja so za to, da se pohvaliø. In letos se je v naøi obœini dogajalo mnogo stvari, veliko veœ kot prejønja leta. Œe bi hotel predstaviti sleherno novo pridobitev, s katero smo bogatejøi od zadnjega praznovanja, bi to trajalo vsaj pol ure,« je uvodoma dejal æupan Franc Cipot in toplo pozdravil vse prisotne. Med njimi je bil tudi dr. Joæef Smej, mariborski pomoæni økof, bogojinski rojak in œastni obœan Obœine Moravske Toplice. Ko je prof. Joæe Vugrinec orisal zgodovino Bogojine v zadnjih 800 letih oziroma pribliæno 25 generacij ljudi, ki so v preteklosti zagotovo æiveli skromnejøe, a duhovno bogato æivljenje, in se sprehodil skozi vseh 20. Koøiœevih dnevov, sta æupan in dr. Smej na proœelju kulturnega doma odkrila spominsko ploøœo, æupan pa je razglasil poimenovanje Koøiœevega trga v osrednjem delu kraja. Økof Smej je blagoslovil spominsko ploøœo in novo poimenovanje trga. K temu pomembnemu dogodku se je pridruæila tudi Poøta Slovenije, ki je izdala spominsko poøtno znamko. Na prireditvi, ki so ga s kulturnim programom s poudarkom na zgodovini Bogojine zaznamovali uœenci tamkajønje osnovne øole in kvartet ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ, so na predlog posebne obœinske komisije razglasili najlepøe urejeni kraj v obœini v okviru akcije Moja deæela, lepa in gostoljubna. To so letos postali Sebeborci. Najlepøe urejeni vrtec je vrtec v Martjancih, najbolj urejeni osnovni øoli pa sta OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci. Æupan je podelil posebno nagrado Kristijanu Øinkecu iz Sebeborec, dobitniku letoønje raziskovalne nagrade PIF za diplomsko de-lo s podroœja druæboslovja in humanistike. Slovesno so razglasili tudi rezultate ocenjevanja akcije Moj dom, lep in urejen Druøtva upokojencev obœine Moravske Toplice. Med 17 predlogi je naslov najlepøe urejene domaœije pripadel Ireni Klanœar iz Moravskih Toplic, domaœiji Nade Horvat iz Sebeborec in Irene Kerœmar iz Prosenjakovec pa sta dobili priznanji za drugo in tretjo mesto. Geza Grabar Prosenjakovci NOVA PODOBA DVOJEZIŒNE OSNOVNE ØOLE Potem ko je obœina kot nosilec programov in dejavnosti v osnovnih øolah ob pomoœi øolskega ministrstva v prejønjih letih temeljito obnovila in za potrebe devetletke dogradila manjkajoœe prostore na osnovnih øolah v Bogojini in Fokovcih, so se obseæni gradbeni posegi letos zgodili tudi na Dvojeziœni osnovni øoli (DOØ) Prosenjakovci. Øola, ki jo obiskuje nekaj veœ kot 90 uœencev, je dobila novo streøno kritino, zamenjana so bila okna in vrata, prenovljene uœilnice, na novo pa je urejen tudi multimedijski prostor v okviru knjiænice. Slavnostna predaja novih pridobitev, katerih vrednost je ocenjena na veœ kot 650 tisoœ evrov, je naøla mesto v programu prireditev ob 12. obœinskem prazniku. Na priloænostni prireditvi v øolski telovadnici, kamor so poleg gostov in predstavnikov pobratenih øol uœenci povabili tudi svoje starøe, je æupan Franc Cipot ponovil misel o izjemnem pomenu znanja za œloveka. Zato obœina ne skopari s sredstvi za øolske zgradbe. Veliko pomembnejøa je seveda vsebina v njih, je dejal in v øali dodal, da brez lepih, privlaœnih in prijaznih prostorov mladi ne bodo radi hodili v øolo. Spomnil je, da so vse tri øole v obœini obnovljene, zato ne vidi razloga, da se ne bi nadaljevalo tudi kakovostno pedagoøko delo. Obnova øole v Prosenjakovcih sicer øe ni povsem zakljuœena, a je æe sedaj øola izjemno lepa in z veliko veœ svetlobe kakor doslej. Tudi æupanova misel, da je razvoj kraja izkljuœno odvisen od tega, kakøni ljudje bodo v njem æiveli, napeljuje ne izjemno vlogo znanja ljudi. Ravnateljica Joæefa Herman je skupaj z zaposlenimi in uœenci vesela novih pridobitev. Prepriœana je, da jih bodo prijetnejøi pogoji dela spodbudili, da bo marljivost njihovih uœencev priøla øe bolj do izraza. Zato tudi ni nakljuœje, da je simbol øole prav œebela. Tudi Mojca Økrinjar, generalna direktorica Direktorata za øolstvo Ministrstva za øolstvo in øport, je podprla poslanstvo øole v okolju, kjer sobivajo ljudje dveh kultur in govorijo dva razliœna jezika. Na øoli si æelijo, da bi dobili tudi novo fasado, zamenjali vodovodno omreæje, obnovili øolsko kuhinjo ter uredili zunanja øportna igriøœa. Geza Grabar Rad bi se zahvalil ... in Druøtvu upokojencev Moravske Toplice, ki so z razliœnimi domaœimi dobrotami razvajala goste in vse prisotne ter V pripravo prireditev ob letoønjem obœinskem prazniku je bilo dogajanju dodali pridih domaœnosti. Hvala tudi gospodinjamvloæenega ogromno truda, tako s strani sodelavcev v obœini iz Teøanovec, Mlajtinec, Lukaœevec, Bogojine, Ivanec in Sela zakot posameznikov iz razliœnih turistiœnih, kulturnih, øportnih in sladke kulinariœne dobrote ter Dejanu iz Teøanovec za glasbenodrugih druøtev, krajevnih skupnosti, krajevnih odborov, zavodov popotovanje do Oaze zdravja. Zahvala velja seveda tudi naøemu in drugih, ki so sestavljali razliœne programe in v njih aktivno komunalnemu podjetju Œista narava, predstavnikom krajevnih sodelovali. Ob koncu praznovanja bi to æelel posebej poudariti odborov Teøanovci, Mlajtinci-Lukaœevci, Filovci, Bogojina, Ivanci in rad bi se zahvalil nekaterim posameznikom. Vlogo koordi in Martjanci, kakor tudi vsem tistim, ki jih morda v tem œlanku natorja sta z veliko odgovornostjo prevzeli naøa tajnica ne omenjam, so pa na kakrøenkoli naœin prispevali k uspeøni Marjanca Granfol in direktorica obœinske uprave Martina Vink izvedbi prireditev v okviru letoønjega obœinskega praznika. Kranjec in pokazalo se je, da je ravno zaradi dobre priprave Morda bi moral zaœeti s œestitko in zahvalo letoønjim posameznih prireditev vse potekalo brez najmanjøih teæav in v obœinskim nagrajencem, ki so s svojimi rezultati, s svojim okviru predvidenih vsebin. Da so prireditve potekale v pristnem naœinom delovanja v lokalni skupnosti in pripravljenostjo za domaœem in sproøœujoœem vzduøju, pa velja seveda posebna sodelovanje bili deleæni posebne pozornosti vseh, ki delujemo zahvala Kulturno-turistiœnemu druøtvu Teøanovci, Turistiœnemu v Obœini Moravske Toplice. Øe enkrat iskrene œestitke Gezidruøtvu Martin Martjanci, Turistiœnemu druøtvu Bogojina, Dæubanu, letoønjemu œastnemu obœanu, Dragici Letina, MarijiTuristiœnemu druøtvu Ivanovci, Vinogradniøko-sadjarskemu in Puhan in Termam Sonœni park Vivat.kulturno-turistiœnemu druøtvu Filovci, Pevskemu druøtvu Selo Feri Cipot, æupan 17. oktober 2008 DAN PO PRAZNIKU Konœali smo praznovanje letoønjega obœinskega praznika, ko smo se veselili ob novih pridobitvah. Vsaka bo na svoj naœin zaznamovala naøo prihodnost in prihodnost generacij, ki prihajajo za nami. Te pridobitve pomenijo razvoj in so dodana vrednost v naøem okolju. Posebej veseli smo prisotnosti kolektivne zavesti, da je takøen pristop k razvoju naøega okolja dobrodoøel za vse, in to spoznanje se øiri navzven ter se na ta naœin dotika slehernega posameznika. Da je temu res tako, kaæe velik odmev øirøe javnosti na dogodke v naøi lokalni skupnosti, kjer se posebej izpostavlja zasluæne posameznike – teh pa je vse veœ –, ki so veliko prispevali k vsemu, kar se je v preteklem mesecu zgodilo v naøi obœini ... Veseli me, da sem bil med nosilci ideje za razglasitev Trga Joæefa Koøiœa v Bogojini, s œimer je Bogojina ob 800-letnici prve omembe kraja po nekaj stoletjih spet pridobila trg in s tem novo dodano vrednost, ki jo v tem trenutku sicer teæko ocenimo, bo pa gotovo vplivala na nadaljnji razvoj tega vse bolj obiskanega kraja, ki se pohvali s Pleœnikovo arhitekturo, leæi na kriæiøœu poti na meji med Dolinskim, Ravenskim in Goriœkim svetom naøe prekmurske pokrajine in je po izgradnji avtoceste tudi naøa obœinska bliænjica oziroma naøe okno v øirni svet. Potem ko se je vrsto let zaman iskala primerna lokacija za postavitev regijskega zavetiøœa za æivali, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je bila moja ideja o izgradnji v Lukaœevcih dobro sprejeta, najprej med obœani in pozneje tudi pri strokovni javnosti. Rezultat teh prizadevanj je eno najsodobnejøih zavetiøœ za æivali, ki nima le humanega pomena z vidika skrbi in varstva za æivali, temveœ je kot objekt, ki je lociran med mestom in centrom turizma v pokrajini izjemnega pomena tudi za razvoj drugih dejavnosti, ki so s tem povezane, predvsem pa dejavnosti turizma, saj gre v bistvu ne le za zavetiøœe, temveœ tudi za hotel za æivali. Med ljudmi se je prijela ideja Oaze zdravja – zamisel o turistiœnem projektu, s katerim æelimo zgodbo o Prekmurju pribliæati gostom, ki prihajajo k nam in æelijo od tod odnesti lepe in bogate spomine. Œe namreœ hoœemo, da postane naøe podeæelje kraj prihodnosti, potem moramo ohraniti naøo kulturno krajino z vsem njenim bogastvom, ki jo ponujajo neokrnjena narava, kulturnozgodovinskimi spomeniki, navade in obiœaji nas, Prekmurcev, z znaœilno, vse bolj œislano prekmursko kuhinjo in mehko prekmurøœino. Ponudba vsega tega, povezana v celoto, pomeni, da lahko s tako imenovanim mehkim turizmom moœno poveœamo obete za naøe podeæelje, za naøo okroglino, ki lahko postane OAZA ZDRAVJA, kjer se ljudje sproøœajo in si nabirajo novih moœi ob vsej industrializaciji in globalizaciji, v svetu, v katerem posameznik vse bolj izgublja identiteto in stik z okoljem in naravo. Œeprav se zdi, da imamo pri nas veliko dodatne ponudbe na podroœju turizma, predvsem zaradi tega, ker obratuje nekaj zares dobrih vinotoœev in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pa je res, da za obliko mehkega turizma te raznolike ponudbe ni nikoli dovolj, predvsem ponudbe, namenjene zelo øiroki populaciji, ki nima zastavljenega konkretnega cilja potovanja, ampak se ustavlja na doloœenih toœkah oziroma si na vsakem terenu sproti doloœa lastno pot. Da bi bil mozaik raznolike ponudbe veœji, smo v okviru Oaze zdravja æe uvodoma spoznali, da bo potreben tako imenovani turistiœni center oziroma izhodiøœna toœka za preæivljanje prostega œasa v naravi, zato je v okviru projekta zrasel turistiœno destinacijski center v Teøanovcih, ki naj bi bil na eni strani predstavitveni center vseh vsebin, ki so lahko zanimive za turiste na naøem obmoœju, na drugi strani pa servisni center, v okviru katerega bo komunalno podjetje, urejevalec in vzdræevalec javnih povrøin, skrbelo za vso javno infrastrukturo, ki je pomembna za razvoj in videz celotne krajine. Gre za dolgoroœno naloæbo, ki bo vizionarjem v prihodnosti dajala predvsem veliko moænosti za kreativni razmislek, kako pripeljati turista v sleherno naselje oziroma kako zaœutiti turistiœni utrip v vsem podeæelskem okolju, ne le naøe obœine, temveœ øirøe regije. In œe se v velikih mestih izgrajujejo tako imenovani cestni prometni obroœi okrog strogega centra, ki so pomembne prometne æile za razvoj slehernega veœjega mesta, potem so turistiœne ceste izjemnega pomena za øiritev in razvoj v celotni turistiœni destinaciji. V ta namen je letos dokonœana pre-nova ceste med Teøanovci in Mlajtinci in dokonœan prvi del prenove ceste med spodnjim in zgornjim delom Moravskih Toplic. Na obeh turistiœnih cestah je obœina za razvoj turizma uredila zanimive turistiœne objekte. Na ribniku med Teøanovci in Mlajtinci je postavljen manjøi gostinski objekt, ki bo pomembna dopolnilna ponudba za destinacijske goste in za sprehajalce, ki jih je na tem delu vse veœ. Ob Dolgi ulici v Moravskih Toplicah pa je bil æe v lanskem letu postavljen novi lovski dom, ki prav tako daje veliko moænosti za turistiœne vsebine. In øe ene stvari nikakor ne smem prezreti, ko zakljuœujem svoje razmiøljanje o obœinskem prazniku. Gre seveda za podpis pogodbe o dokapitalizaciji podjetja Zdraviliøœe Rimska œarda, s œimer se tudi formalno zaœenja izgradnja tega zdraviliøœa, saj je v celotno infrastrukturo, predvsem v nakup zemljiøœ, po oceni strokovnjakov doslej vloæenih æe veœ kot dva milijona evrov, kar je zadostna osnova za to, da se na tej zanimivi lokaciji œimprej zaœne gradnja novega zdraviliøko-turistiœnega kompleksa, ki bo gotovo velika dodana vrednost k razvoju turizma v celotni regiji. Je pa seveda letoønji obœinski praznik prinesel veliko veselja tudi malœkom v vrtcu Martjanci, kjer so novi paviljoni z lepimi terasami nekaj posebnega in martjansko enoto vrtca uvrøœajo med enega najlepøih vrtcev v okolju. Zadovoljni pa so gotovo tudi na Dvojeziœni osnovni øoli v Prosenjakovcih, kjer je uspela obnova øole, ki je med drugim prinesla tudi veliko svetlobe v to izjemno simpatiœno zgradbo. Seveda ne smem pozabiti odmevnih prireditev XX. Koøiœevih dnevov kulture in vse bolj prepoznavnega Lüjpanja kukorce v Selu. Prav tako naj omenim æe tradicionalno dobro obiskani Zelenjadarski dan na Ivancih. Pa øe na øportnem podroœju se je dogajalo marsikaj. Na golfu, ki je bil letos povezan z nogometnim turnirjem, je bilo za nekatere, recimo, prvovrstno preseneœenje moja zmaga v golfskem tekmovanju. Dan po tem ... ko smo konœali obœinsko praznovanje, 29. septembra 2008, smo ob prizadevnem delu vseh v obœinski upravi uspeli poslati kompletno gradivo kot zahtevek za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov in dræavnega proraœuna v skupni viøini 2.900.000 EUR za pokritje vseh navedenih novosti, ki so bile izvedene v letoønjem letu in za katere smo æe prej pridobili sklepe o dodelitvi sredstev. Feri Cipot, æupan 17. oktober 2008 Teøanovci-Mlajtinci OBNOVLJENA CESTA IN GOSTINSKI OBJEKT OB RIBNIKU Tudi obnova 1,8 km dolge obœinske ceste s ploœnikom za peøce med Teøanovci in Mlajtinci, ki zaradi øtevilnih novih vsebin upraviœeno dobiva vzdevek »turistiœna«, in postavitev gostinskega objekta pri ribniku ob njej, sta bila vkljuœena projekt Oaza zdravja, finanœno podprt s strani EU. Skupna vrednost novih pridobitev – cesta je bila zgrajena v treh mesecih, gostinski objekt pa v rekordnem mesecu dni – je 1,1 milijona evrov, od tega 70 % iz evropskih sredstev, preostalo je obœina primaknila iz svojega proraœuna. Kot je ob predaji novih pridobitev pri ribniku dejal æupan Franc Cipot, je od ideje do realizacije priølo v enem letu, kar je izjemno kratko obdobje. Nekoœ je bila lokacija zanimiva zaradi izkoriøœanja gramoza, potem je bila meka za ribiœe, sedaj pa bo dobila nove turistiœne vsebine. Lokacijo za gostinsko-turistiœni objekt, ki bo zaœel obratovati spomladi prihodnje leto in za najem katerega je med gostinci izjemno zanimanje, je bilo kar teæko izbrati, se pa æe sedaj potrjuje, da je bilo doloœeno zelo posreœeno mesto. Liœno zgrajen manjøi objekt po zamisli arh. Øtefana Balerja se odliœno poda v to naravno okolje in bo po prepriœanju æupana gostom nudil poseben œar in stik z naravo, saj bo vmesna postojanka za øtevilne kolesarje, sprehajalce in druge aktivne goste, vsekakor pa bo objekt v prihodnje øe bolj zaznamoval turizem in njegove razvojne priloænosti. Obnovljeno cesto s turistiœnim objektom so druæno namenu predali æupan ter predsednika krajevnih odborov Mlajtinci Vesna Zadravec in Teøanovci Nikolaj Cipot. Za pristno domaœo ponudbo so poskrbeli domaœini, zaplesala pa je folklorna skupina KTD Teøanovci. Lukaœevci MALA HIØA KOT ZAVETIØŒE IN HOTEL ZA ÆIVALI Pri najveœji œistilni napravi v obœini ob Martjanskem potoku, nedaleœ od Lukaœevec, je v manj kot treh mesecih na 420 m2 koristnih povrøin zraslo sodobno zavetiøœe za æivali Ma-la hiøa. V okviru centra, edinega te vrste v Pomurju in desetega v Sloveniji, je tudi t. i. hotel za male æivali. Glavni partner in nosilec 592.625 C vrednega projekta, œigar zametki segajo v leto 2003, je Veterinaria iz Murske Sobote, partnerja pa sta Obœina Moravske Toplice in Javno komunalno podjetje Œista narava. Marjan Kerœmar, direktor Veterinarie, je dejal, da je Mala hiøa, zavetiøœe za æivali d. o. o., zgrajena po najsodobnejøih standardih. Polovica od 36 boksov za pse je namreœ ogrevana, hiøa pa ima tudi dva skupinska boksa za maœke, prostor za opravljanje veterinarskih storitev, loœene izolatorje za pse in maœke ter øtevilne druge pripadajoœe prostore. Center je prvenstveno zavetiøœe za æivali, namenjeno zapuøœenim in izgubljenim æivalim s celotnega pomurskega prostora, ki si bo prizadeval za te æivali najti stvarnega ali novega, zaupanja vrednega lastnika. Mala hiøa pa je namenjena tudi hiønim ljubljenœkom turistov in domaœinov. Gostje turistiœnih in drugih destinacij bodo lahko v œasu bivanja v naøih krajih pustili svoje æivali na varnem, prav tako bodo tudi domaœini v œasu svoje odsotnosti lahko male æivali zaupali v varstvo. Æupan Franc Cipot je na sveœanosti ob odprtju poudaril, da je Mala hiøa v svojem segmentu dejavnosti hotelskega dela korak k øe bolj kakovostnemu turistiœnemu servisu v tem okolju. Selo OBUJANJE STARIH KMEŒKIH OPRAVIL IN OBIŒAJEV Podobnih prireditev, kot je lüjpanje kukorce v Selu na Go riœkem, je bilo kar nekaj v Prlekiji, zagotovo pa tudi v dru gih krajih v severovzhodni Sloveniji, kjer je koruza razøir jena poljøœina. Vendar je selanska prireditev æe od zaœetka nekaj posebnega: izæareva tipiœno goriœko pristnost in do maœnost, ki je œlovek ne doæivi nikjer drugje. Selanœani z lüjpanjem kukorce sicer zaokroæujejo dvoje mnoæiœnih pri reditev – spomladi namreœ pripravljajo øe tekmovanje v roœni koønji trave. Z obema prireditvama pa æelijo na kar najbolj pristen naœin obuditi nekdanja kmeœka opravila in z njimi povezane obiœaje. Najveœ zaslug za zelo uspeøno in vedno bolj obiskano prireditev imajo œlani Druøtva pevcev Selo, ki so prireditev pripravili æe petiœ. Kot soorganizator vse veœje breme prev zema TIC Moravske Toplice, Obœina Moravske Toplice je le toønjo prireditev vkljuœila v program prireditev obœinskega praznika. Brez sponzorjev in donatorjev pa si projekta v Se lu sploh ni mogoœe veœ zamisliti. Æe dan prej so na osnovni øoli v Fokovcih pripravili ocenjevanje koruznih jedi, z likovnimi in literarnimi deli na temo koruze pa so tekmovali uœenci osnovnih øol. Med pisci so bili po mnenju Suzane Panker najboljøi Laura Koloøa, Eva Rauch in Mihaela Baœi, z likovnimi deli pa so se najbolj izkazali Eva Rauch, Vanesa Nemec in Danijel Koœar, vsi uœenci OØ Fokovci. Slednji so bili najboljøi tudi v pripravi koruzne jedi, saj so pod mentorstvom Sonje Tot pripravili odliœne kukorœne zlejvanke z jabolki. V kulinariœnem delu je drugo mesto pripadlo Mateji Kofjaœ iz Ljubljane, tretje pa Nataøi Baœi iz Fokovec. Na nateœaj je prispelo 18 literarnih, kar 68 likovnih del in 16 koruznih jedi (to ocenjevalno komisijo je vodila kmetijska svetovalka Anica Petroviœ). Sicer pa je bilo pod velikim prireditvenim øotorom veselo in zelo æivahno, saj se je trlo obiskovalcev od blizu in daleœ – v okviru izleta so se ustavili œlani Planinskega druøtva Nova Gorica, sreœali pa smo tudi obiskovalce iz Trzina, Ljubljane in Maribora in drugod. Za dobro voljo so z zabavno igro lüjpanja kukorce poskrbeli organizatorji, ki so na oder povabili »koruznike«. Priølo jih je bore malo, a kot je dejal predsednik selanskega pevskega druøtva Oskar Makari, bi morali za vse koruznice zagotovo natrgati za cel vagon koruze. Joæe Zadravec in Marjana Mencinger iz Sela sta se spoznala prav na prvi tovrstni prireditvi. S svojimi temperamentnimi nastopi so za dobro razpoloæenje poskrbeli tudi folkloristi Srbskega kulturnega druøtva iz Maribora in fokovske osnovne øole, pevke Turistiœnega druøtva Ælaki ter Sara Øebök, Marina Balajc, Rok Øebök in Marko Nemec iz dramsko-humoristiœne sekcije selanskega pevskega druøtva. Z izdelovanjem malih cekarjev so pozornost pritegnili tudi œlani KTD Ceker iz Fokovec. Del sredstev v viøini 200 tisoœ evrov je bil zagotovljen v obliki nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeæelja (75 % evropskih sredstev, 25 % sredstev RS). O pomenu nove pridobitve za celotni pomurski prostor pa sta ob odprtju novega centra in hotela za male æivali spregovorila tudi mag. Andreja Vizjak Jagodiœ iz Veterinarske uprave Republike Slovenije in Jernej Leniœ, direktor Veterinarske zbornice Slovenije. Ob objektu je na 100 m2 urejen tudi parkirni prostor za specialna sluæbena vozila, obiskovalce in stranke. Pripravil: Geza Grabar 17. oktober 2008 Teøanovci DOÆIVLJAJSKI CENTER OAZA ZDRAVJA Sklepno dejanje prireditev ob 12. prazniku Obœine Moravske Toplice, razpotegnjenih na veœ kot mesec dni, je bila otvoritev osrednjega objekta doæivljajsko turistiœnega centra Oaza zdravja v Teøanovcih. V zgradbi bodo v pritliœju tudi prostori Javnega komunalnega podjetja Œista narava, turistiœni center pa bo obiskovalcem Krajinskega parka Goriœko nudil celostno informacijsko podporo. Æupan Franc Cipot je ob tej priloænosti dejal, bo center na lokaciji »vstopnih vrat« v krajinski park po eni strani deloval kot informativna, po drugi pa usmerjevalna toœka. Obiskovalci bodo bodisi v obliki predstavitvenih filmov v doæivljajskem studiu, v ustni ali pismeni obliki dobili informacije o ponudbi ter produktih in storitvah na obmoœju krajinske parka. Dejal je øe, da je center zaæivel v tako kratkem œasu tudi zato, ker so vsi akterji absolutno verjeli v uspeh projekta. V doæivljajskem studiu bodo prek slik in zvoka zainteresiranim predstavili naravno in kulturno dediøœino, predvsem etnoloøko dediøœino in kulinariko øirøega obmoœja Goriœkega. Odprtje centra bo prineslo dve novi delovni mesti in veœ posrednih zaposlitev. Na omenjeni projekt, ki naj bi bil formalno zakljuœen v letu 2009, se æe navezuje veœ tematskih, pohodnih in kolesarskih poti (Slatinska pot v obœini Rogaøovci, Pot Vulkanija v obœini Grad, Kulinariœna pot v obœini Gornji Petrovci ...) s øirøega obmoœja Goriœkega. V projekt Oaza zdravja med drugim iz naøe obœine sodijo tudi zadnje pridobitve, ki so jih namenu predali v minulih dneh: turistiœni objekt pri ribniku ob cesti Teøanovci-Mlajtinci, pa novo zgrajena kolesarska pot Teøanovci-Bogojina, posredno pa tudi hotel za æivali Mala hiøa, ki prav tako dviguje nivo turistiœne ponudbe v obœini in na øirøem obmoœju. Ob odprtju centra so øtevilni ponudniki na stojnicah v obliki kmeœke trænice pokazali le delœek naravne in kulturne dediøœine, zlasti pa bogate kulinariœne ponudbe. V kulturnem programu so nastopili: teøanovska folklora, ljudskih godci in pevci TD Vrtanek iz Gornjih Petrovec, otroøke folklorne skupine OØ Grad ter dramske skupine Kulturno-prosvetnega druøtva Rogaøovci. Veliki pokriti prostori ob centru, ki so bili prav tako zgrajeni v okviru projekta, bodo sluæili organizaciji turistiœnih in kulturnih prireditev ob slabem vremenu, drugi del pa garaæam gostov – turistov, ki se bodo po tematskih in rekreativnih poteh podali na odkrivanje Goriœkega s kolesom ali peø. Rimska œarda ZDRAVILIØŒE ÆE LETA 2010? Na priloænostni novinarski konferenci, na kateri so predstavili osrednji objekt v okviru projekta Oaza zdravja v Teøanovcih, doæivljajsko turistiœnega centra, ter Malo hiøo – hotel in zavetiøœe za æivali, je bilo reœeno, da naj bi prav projekt Oaza zdravja ponovno vrnil v æivljenje tudi æe veœ let naœrtovano zdraviliøœe Rimska œarda. Najbolj smele in ambiciozne naœrte na tem podroœju ima Franc Æitnik, lastnik druæbe Abadon iz Bohinjske Bistrice, ki se ukvarja z raœunovodskim servisom in nepremiœninami. Kot je znano, je Æitnik z dokapitalizacijo druæbe in dokupom nepremiœnin postal veœinski lastnik podjetja Rimska œarda d. o. o. Prepriœan je, da bo konœno zrasel sodoben zdraviliøko-termalni in wellness center, œigar gradnjo so pred leti naœrtovali v navezi s Øvicarji. Novi lastnik Rimske œarde je na novinarski konferenci zagotovil, da je v pripravi vsa potrebna dokumentacija za zgraditev zdraviliøkega centra, iøœejo pa æe tudi podizvajalce za izvedbo. Objekt naj bi domaœi javnosti predstavili øe letos, z gradnjo pa Franc Æitnik naj bi priœeli v drugi polovici prihodnjega leta. Tretje zdraviliøœe na obmoœju obœine in v soseøœini obœinskega srediøœa naj bi zaœelo obratovati leta 2010. Do takrat naj bi zgradili tudi raziskovalno vrtino. Vrednost investicije je ocenjena na zavidanja vrednih 50 milijonov evrov. TURNIR V GOLFU ZA POKAL OBŒINE – Ob obœinskem prazniku je na igriøœu Golf Livada potekal æe 7. golf turnir za pokal Obœine Moravske Toplice. Nastopilo je 25 igralcev. Naslov najboljøega je tokrat na preseneœenje mnogih pripadel æupanu Francu Cipotu. Na fotografiji: udeleæenci in organizatorji turnirja. Projekt »Oaza zdravja – doæivljajsko turistiœni center« æeli izkoristiti razvojne moænosti zavarovanega obmoœja narave in ponuditi okolju ter zdravju prijazno preæivljanje dopusta. Usklajen je z vsemi relevantnimi razvojnimi strategijami in politikami: Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, Razvojnim naœrtom in usmeritvami slovenskega turizma 2007–2011 in Regionalnim razvojnim programom Pomurske regije 2007–2013. Glavni investitor in izvajalec projekta je Obœina Moravske Toplice, projektne partnerice pa so: Obœina Rogaøevci, Obœina Gornji Petrovci, Obœina Grad, Javni zavod KP Goriœko in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. V pripravi je obseæno informativno gradivo o rekreativnih poteh in gostinsko-turistiœni ponudbi ob njih. Pro- Æupan Franc Cipot je ob odprtju centra Oaza zdravja zbranim jekt sofinancira Evropska Unija iz sklada za regionalni razvoj. predstavil smisel in koncept projekta. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 17. oktober 2008 Ob 800-letnici prve omembe kraja Bogojina ZGODOVINSKA RAZSTAVA BOGOJINA SKOZI ŒAS V okviru jubilejnih XX. Koøiœevih dnevov kulture so v Bogojini in okoliøkih vaseh s kar 16 prireditvami verske, kulturne, øportno-rekreativne, promocijske in druge narave zaznamovali 800. obletnico prve omembe kraja. V æupnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda, beli Pleœnikovi golobici, so med drugim pripravili literarni veœer in v prostorih stare cerkve, ki jo je arhitekt Pleœnik mojstrsko vkljuœil v novo cerkev, so ob pomoœi Pokrajinske in øtudijske knjiænice Murska Sobota na ogled postavili zgodovinsko razstavo na temo Bogojina skozi œas. Del eksponatov sta prispevala æupnija Bogojina in pomoæni mariborski økof dr. Joæef Smej, bogojanski rojak. Med najdragocenejøe zgodovinske listine zagotovo sodi matiœna knjiga æupnije Bogojine z letnico 1673, saj spada med najstarejøe tovrstne knjige v Prekmurju. V njej so vpisani krsti, poroke in smrti v æupniji æiveœih faranov. Gre za edino tovrstno cerkveno zgodovinsko listino iz tistega obdobja, hrani jo æupnija Bogojina. Prav temu dokumentu so najveœ pozornosti namenili tudi razpravljalci ob odprtju razstave: æupnik dr. Stanislav Zver, dekan lendavske dekanije Lojze Kozar ml. ter œlani pripravljalnega odbora prof. Joæe Vugrinec, arheolog Branko Kerman in likovni pedagog Joæef Gutman ml. Na razstavi je bila v sliki in besedi postavljena na ogled tudi bogata ustvarjalnost na duhovnem podroœju Joæefa Koøiœa, prvega prekmurskega znanstvenika, prav tako tudi cehovska pravila cesarice Marije Terezije z æigom. Ob vsem drugem si je bilo mogoœe ogledati tudi listino s prvo pisno omembo kraja Bogojina iz leta 1208. (G. G.) Zbornik Koøiœevi dnevi XX 1208 BOGOJINA 2008 Pravzaprav je ob predstavitvi zbornika dvajsetih Koøiœevih dnevov najbolj varno slediti urednikovim besedam. Potem ko se prof. Joæe Vugrinec spominja skromnih zborniøkih zaœetkov pred 19 leti – prve prireditve leta 1989, posveœene Joæefu Koøiœu, tovrstna publikacija æal ni pospremila – in ugotovi, da »smo letos izdali æe pravi zbornik, pravo monografijo. V njej seveda ni velikih znanstvenih razprav o Bogojini ... je pa kar nekaj drobnih strokovnih œlankov, ki vsak po svoje priœa o bogati zgodovini tega kraja in njegovih ljudi, njegovih znamenitostih in lepotah, œlankov, ki bodo kdaj zagotovo komu sluæili za samostojno knjigo«. Gradivo je razporejeno v sedem razdelkov. Pozdravnim besedam æupana Franca Cipota in programu XX. Koøiœevih dnevov sledi prvi problemski sklop z arheoloøko razpravo Branka Kermana o naselbini na Goricah ob Bogojinskem potoku. Fragmentarne najdbe na osnovi primerjav z najdbami iz Bukovnice, Dolnjega Lakoøa in drugih najdiøœ Kerman razvrøœa v razliœna arheoloøka obdobja, kar govori o obstoju naselbine na tem obmoœju skozi daljøe œasovno obdobje. Ta razdelek prinaøa øe prevod Bogojanske cehovske ustanovne listine iz leta 1779 (prevod iz latinøœine in madæarøœine je delo Ivana Pucka), dva sestavka dr. Joæefa Smeja: Nagrobnik in peœat Joæefa Koøiœa in Bogojanski æupnik Øtefan Benkoviœ (1783–1854) brani slovenski jezik ter sestavka, ki sta posveœena Pleœniku: urednik, prof. Vugrinec, piøe o Pleœnikovem delu v Prekmurju, Jelka Pøajd pa v sestavku o lonœenini v bogojinski cerkvi skuøa odgovoriti na vpraøanje, kdo bi lahko bil izdelovalec lonœenih kroænikov na stropu cerkve. Anton Øömen analizira øe tkalsko tradicijo Bogojine, razdelek pa zakljuœuje skupinski zapis o œebelarstvu (Klar, Kleinbencetl, Puhan) Sedmiœ pod lugaøom. Veœji del drugega razdelka je posveœen osrednji temi XX. Koøiœevih dnevov: 800-letnici prve omembe Bogojine. Uvaja ga oda Stanislava Zvera Bogojini ob 800-letnici, nadaljuje pa pogovor, ki sta ga s prof. Vugrincem opravili uœenki 9. r. OØ Bogojina Sara Gjura in Urøka Casar. V njem je prof. Vugrinec øiroko razgrnil svoj pogled na zgodovino in sedanjost tega krajevnega in duhovnega srediøœa. Tema je razvnela øe veœ uœencev, ki so zapisali svoja mnenja o teh temah. (Kulturni dan OØ Bogojina sredi maja je namreœ pomenil uvod v praznovanje 800-letnice.) Razdelek konœujeta sestavka Tineta Mlinariœa O duhovni ekologiji in Joæefa Gutmana ml. z naslovom Marija Kraljica druæine v filovskem Gaju. V naslednjem razdelku Franc Kuzmiœ registrira zapise (bibliografijo) o Bogojini v zadnjih desetih letih. V naslednjem Joæe Vugrinec razœlenjuje razstavo Bogojina 1208–2008, ki je bila postavljena v æupnijski cerkvi, Joæe Puhan pa poroœa o LIKOS-ovi likovni koloniji in ocenjevanju vina. V literarnem delu zbornika se z izbrano prozo in pesmimi najprej predstavljajo uœenci OØ Bogojina (Melanie Kodila, Tadeja Mesariœ, Monika Horvat, Anetta Smej in Niko Rac), zatem pa øe Ivanka Klopœiœ Casar, F. M. Øaøko, Jana Bürmen, Marko Vugrinec in Martin Horvat. Memorialni sedmi del prinaøa zapise ob 25. obletnici økofovskega posveœenja økofa dr. Joæefa Smeja (Joæe Gutman ml.), ob zlati maøi Pavla Pucka (Joæe Vugrinec), In memoriam rojaku Ivanu Camplinu (Stanislav Zver). Publikacijo sklenejo zgodovinski pregledi, seznam sponzorjev in pripravljalnega odbora XX. Koøiœevih dnevov. Koøiœevi dnevi so æe zdavnaj (in ne øele pred dvema letoma!) doæiveli svojo polnoletnost, predvsem s polnokrvnostjo vsakokratnega programa. Gre za smiselno, izjemno bogato in plodno pogrezanje v posamezna poglavja iz zgodovine kraja in okolice. Posveœeni so bili øtevilnim dogodkom in uglednim osebnostim: Joæefu Koøiœu, Ivanu Baøi, dr. Joæefu Smeju, Ivanu Camplinu, Joæefu Gutmanu, dr. Vilku Novaku, Joæetu in Ignaciju Mauœecu, Joæetu Lopertu, Joæetu Gjuranu, dr. Francu Klaru, arh. Joæetu Pleœniku ... Ob tej priloænosti so razkrili njihove æivljenjske usode, predvsem pa predstavili njihova ustvarjalna dela, s katerimi so se zapisali med ugledne, pomembne moæe. Ne poznam primera, da bi kak kraj tako vneto negoval svoje doseæke, tako sistematiœno zapisoval svojo zgodovino. In jo vedno znova prinaøal v zavest ter jo dokumentirano zapuøœal zanamcem. Zbornik je izdalo KUD Joæef Koøiœ, tehniœno ga je uredil Joæef Gutman ml., ki je z Matejem Konœanom, Duøanom Nemcem in Denisom Vrbancem poskrbel tudi za fotografije. Na naslovnici je kronogramom dr. Joæefa Smeja s spominske ploøœe na kulturnem domu v Bogojini. Ludvik Soœiœ 17. oktober 2008 Ivanci Bogojina PETI ZELENJADARSKI DAN TRENJE LANU Na Ivancih, v enem manjøih krajev v obœini, se æe od sredi ne 90. let poskuøajo v zelenjadarstvu. Nekaj veœ kot 70 hektarjev povrøin namakajo z vodo iz bliænje gramoznice in se lahko pohvalijo s prvim in doslej edinim javnim nama kalnim sistemom v Prekmurju, ki pa je æal slabo izkoriøœen. Z namenom, da bi prikazali, kaj vse trinajst kmetij, ki so bolj ali manj usmerjene v pridelavo zelenjave in vrtnin, pri dela na sicer precej peøœenih tleh, æe vrsto let v okviru Koøiœevih dnevov kulture konec avgusta pripravijo zelenja darski dan in na ta naœin promovirajo pridelke in plodove s svojih polj. Pred vaøko-gasilskim domom vsakokrat postavijo stojnice s ponudbo najrazliœnejøe zelenjave, od paprike, œebule, krompirja do paradiænika, od lubenic do melon in muøkatnih buœ ..., v prostorih doma pa tudi razstavo zelenjavnih jedi. Vrle domaœe gospodinje so jih pripravile veœ kot øtirideset, po konœani razstavi pa jih je bilo mogoœe tudi pokusiti. Sicer pa so izjemno dobro obiskano prireditev uvodoma tudi letos popestrili s kulturnim programom, v katerem so s plesom in skeœem nastopili domaœi mladinci ter ljudske pevke in pevci iz Bratonec, povrh pa øe s koristnim predavanjem s podroœja zdravega æivljenja. O pomenu gibanja, stalni telesni aktivnosti ter redni uporabi zelenjave v vsakdanji prehrani je letos govorila viøja fizioterapevtka Metka Vlaj, ki jo korenine veæejo na kraj, saj je v otroøtvu veliko œasa preæivela pri dedku in babici na Ivancih. Podæupan Geza Dæuban je v kratkem nagovoru spomnil, da je v 90. letih prejønjega stoletja ivanski namakalni sistem nastal kot pilotski projekt z namenom, da bi tukajønjim kmetom z namakanjem ponudili moænosti drugaœnih vsebin v poljedelski pridelavi, saj je razdrobljena posestna struktura najveœja cokla v masovni poljedelski pridelavi. Spomnil se je tudi prizadevanj æal æe pokojnega domaœina Franca Neæiœa, da bi zaæivela zelenjadarska zadruga Kapljica za skupno træenje. Zelenjavne jedi so del tradicionalne prekmurske kuhinje, marsikdaj pa tudi plod domiøljije ali inovativnosti gospodinj. Ivanski organizatorji, ki so tudi letos na zelo posreœeni naœin zdruæili svoje moœi in vnoviœ pripravili zgledno prireditev, naj bi æe prihodnje leto ob podobni prireditvi izdali tudi broøuro in v njej predstavili obilje kulinariœnih dobrot iz zelenjave Filovci PROØŒENJE S TREMI JUBILEJI Vinogradniøko-turistiœno druøtvo Gaj Filovci, ki je med drugim nosilec mednarodnega projekta VITIS VITAe (Trta æivljenja), je bilo zadnji dan avgusta organizator prireditve, v okviru katere so v Gaju, enem od treh bregov v Filovskih goricah, poœastili kar troje jubilejev. Razlog za veliko slavje in ponos na uspeøno prehojeno pot je bila 10. obletnica postavitve kapelice Marije Kraljice druæine na vrhu najlepøe razgledne toœke, pet let od zasaditve potomke najstarejøe trte na svetu – modre kavœine z mariborskega Lenta, ki raste ob kapelici, in prva obletnica postavitve kriæevega pota. Za postavitev kapelice in kriæevega pota sta dala pobudo zakonca Barica in Joæef Gutman, druøtvo, ki je doslej v skrbi za ohranitev kulturne dediøœine, tipiœne prekmurske arhitekture in naravnih lepot uspeøno izpeljalo veœ projektov, pa vodi njun sin Joæef Gutman ml. Vse tri jubileje so zaokroæili s tradicionalno versko prireditvijo, proøœenjem v Gaju. Zaœeli so ga s procesijo, nadaljevali z maøo pred kapelico, ki sta jo vodila domaœi æupnik dr. Stanislav Zver in dekan lendavske dekanije Lojze Kozar ml., ter sklenili z druæabnim sreœanjem. Druæenje se je nadaljevalo tudi po vinskih kleteh. V Gaju premorejo kar nekaj kleti s prvotno podobo starih prekmurskih cimpranih hiø, kritih s slamo, in øtejejo sto in veœ let. Prva iz bogatega programa prireditev v okviru jubilejnih XX. Koøiœevih dnevov kulture je bila etnoloøka prireditev »Trenju lanu«, s katero so prizadevni œlani Turistiœnega druøtva Bogojina æe lani obudili nekoœ daleœ naokoli poznano bogojansko tkalstvo, letos pa so prikaze øe nadgradili. Tudi druga prireditev se je zgodila pri lani zgrajeni peœnici ob Øalovem potoku. V glavnem starejøe æenske pod vodstvom Marije Ivaniœ – pogumno pa so se jim pridruæile tudi mlajøe – so prikazale vsa opravila priprave lanu za tkanje: suøenje lanu na peœnici, œiøœenje zrnja z »riglom«, trenje s trlico, œesanje z grebenom in zatem predenje na kolovratu. Nekoœ so bila vsa ta orodja lesena, nepogreøljiva pa je bila tudi pomoœ moøkih rok. Tako je Drago Ivaniœ lan oœistil semena, v peœnici pa je za zmerno temperaturo skrbel Pavel Horvat. Kot je spomnil predsednik turistiœnega druøtva Joæe Puhan, je bila nekoœ Bogojina vas tkalcev, ki je rezala boljøi kos kruha øtevilnim druæinam. Industrijske predilnice in tkalnice so izpodrinile domaœe tkalce, s tem pa je zamrla tudi pridelava lanu. Zadnje statve so v Bogojini utihnile leta 1960. Obiskovalci so izvedeli øe, da je bilo mogoœe na lesene statve kot najveœji izdelek stkati laneno ponjavo velikosti 6 x 4 metre, ki je sluæila kot podlaga na lesenih vozovih pri prevozu snopja z njiv, uporabljala pa se je tudi za œiøœenje zrnja v œasu æetve ter za suøenje zrnja. Podpredsednik TD Øtefan Puhan je dodal, da se lan seje na 100. dan v letu, torej sredi april, cveti v lepi modri barvi, zori pa v juniju. Seme lanu je øe danes zelo iskano, saj se uporablja v kozmetiki in zdravstvu. Obujanja spominov na delo z lanom so se kot gostje udeleæile æenske iz Iæakovec, ki so zapele nekaj ljudskih pesmi, povezanih s pridelovanjem lanu, Marija Kerœmar pa je na kolovratu prikazala prejo. Morda bomo æe prihodnje leto priœa najbolj zahtevnemu opravilu v celotni verigi od lanu do platna, tkanju. 17. oktober 2008 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar Filovci Lonœarska vas Filovci NOVA PODOBA BERDENOVE KLETI ZDAJ ØE HIØA KULINARIKE Najbolj zasluæen, da je propadajoœa Berdenova klet pri kapelici v Gaju dobila novo podobo, je Joæef Gutman ml., predsednik Vinogradniøko-turistiœnega druøtva Gaj in nosilec vrste uspeønih projektov v skrbi za ohranitev arhitekturne dediøœine. Lastnik, Janez Berden, jo je z najemno pogodbo odstopil Gutmanu za dobo petih let. Prenovljena cimprana vinska klet je iz 19. stoletja, zdaj je dobila privlaœnejøo podobo, takøno, ki kar vabi, da si ogledamo tudi njeno notranjost. Potem ko spomnil na sporoœilnost projekta VITIS VITAe kot nove kulture bivanja, vezi med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, prijaznega dotika œloveka in zemlje ter priloænosti sreœanja œloveka s œlovekom, ki so v œasu hrupa mnoæiœnih medijev, biznisa in razseljenih oseb vsebine na veliki preizkuønji, je Joæef Gut-man ml. med drugim dejal: »Ta œas ni prijazen do kontinuitete, ki bi izhajala iz kulturne krajine in gradila svojo eksistenco za prihodnost. Mi, ki si æe desetletja za vse to prizadevamo, ostajamo sami, stari, presliøani. Duhovni in intelektualni potencial beæi v veœja srediøœa in si svojo eksistenco zagotavlja s programi za mnoæice.« In zakljuœil z vabilom, naj bo to sreœanje vzpodbuda, da o problemu razmiøljamo, se organiziramo in storimo kaj v dobro tistih redkih mladih, ki so øe tukaj in œutijo ta prostor. Gutman je z najemom kleti prevzel vso odgovornost in materialno breme obnove, vloæil pa je tudi ogromno fiziœnega dela. Klet bi naj zaæivela v luœi nove kulture bivanja. Ob njej naj bi namreœ v poletnih veœerih potekale slikarske delavnice in razstave, literarni veœeri in drugi kulturni dogodki. Ob simbolnem odprtju je v njej svoje grafike razstavil Gorazd Bence iz Turniøœa, øtudent PA Maribor, na œelo pa je zaigrala Valerija Øömen, glasbena pedagoginja iz Bogojine. Prijetno druæenje ob domaœih dobrotah je bilo kot naroœeno za snovanje novih vsebin za prihodnost. Bogojina HUBERTOVA LOVSKA MAØA Lovska druæina Bogojina je v okviru XX. Koøiœevih dnevov pri svojem lovskem domu v œast sv. Huberta, zavetnika lovcev, pripravila tradicionalno Hubertovo maøo. Maøe, ki se je po tradiciji priœela s simboliœno poloæitvijo kruha in vina na daritveni oltar dveh domaœih lovcev, se je tudi letos udeleæilo veliko vernikov iz æupnije Bogojina in sosednjih æupnij ter œlanov domaœe lovske druæine in lovcev iz sosednjih druæin. Kot je v zaœetku daritvene svete maøe poudaril œlan domaœe lovske druæine Marijan Rituper, sta maøa in sreœanje v naravi zelo pomembni, kajti ljudje v zadnjem œasu vse bolj izgubljajo stik z naravo. In lovci LD Bogojina æelijo na tak naœin prispevati svoj deleæ k osveøœanju in varovanju okolja. Lovsko maøo je ob somaøevanju æupnika æupnije Bogojina dr. Stanislava Zvera tudi letos vodil Alojz Benkoviœ, æupnik v Potem ko so Bojnecovi – zadnja od 74 druæin, ki v Filovcih nadaljuje tradicijo lonœarstva – pred dvema letoma v podobi tipiœne panonske arhitekture postavili dve cimpraœi, ki so ju, stari veœ kot sto let, razstavili in ob strokovni pomoœi Zavoda za kulturno dediøœino Maribor ponovno sestavili ter namenu predali Lonœarsko vas, so letos njene vsebine pomembno nadgradili. Æe ob odprtju Lonœarske vasi so v eni od cimpraœ, v Kovaœevi domaœiji, ki nosi letnico postavitve 1899, uredili stalno razstavo lonœarstva v Filovcih, v drugi pa so v okviru stalne razstave na ogled postavili izdelke Druøtva keramikov in lonœarjev Slovenije. Zavod Lonœarska vas Filovci je æe omenjenima postavitvama letos dodal novi projekt – hiøo kulinarike. »S postavitvijo etnoloøkega spomenika v naravi se je potrdilo, da smo na pravi poti, saj se obiskovalci, katerim so vsebine tudi namenjene, znova in znova vraœajo,« je dejal nosilec projekta Alojz Bojnec, ki so mu v vse veœjo oporo tudi trije sinovi, Tomi, Vid in Grega. V ponudbo pristne filovske kulinarike so vkljuœili tudi krajane, s œimer se potrjuje, da kulturna dediøœina ne more biti ne naøa ne vaøa, temveœ skupna, od vseh. Jelka Pøajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je spregovorila o pomenu kulinarike in odnosu ljudi do hrane, æupan Franc Cipot pa je dejal, da v prvi vrsti turizem pomeni tudi ohranitev in skrb za kulturno dediøœino in stik s preteklostjo, ne le sodobnih objektov. »Od nas samih je odvisno, kako bo zgodba o Prekmurju, torej tudi njena kulinariœna vsebina, prodana,« je poudaril æupan in sklenil s prepriœanjem, da se s prodajo kulinariœnih izdelkov kot dodano vrednostjo da tudi æiveti. Kulinariœna ponudba v okviru Lonœarske vasi pomeni pomemben kamenœek v mozaiku celostne turistiœne ponudbe, je dodal Andrej Baligaœ, predsednik domaœe krajevne skupnosti. V okviru projekta Hiøa kulinarike so obnovili in usposobili tudi œrno kuhinjo v Kovaœevi domaœiji, v velki iæi pa je ob tej priloænosti potekala tudi razstava tipiœnih domaœih jedi: kisilakova æupa, sejdeno mlejko, küjani krumœi, küjlini, olijov lük, olijov graj, vrnjof lük, dödoli, zaseka, æujca, ocverki, mlejœne ugorke, bider, makove pogaœe, genjeni rejtaøi, lepinji, krapci, marmeladove fanke, kirlini, rejtaøi, presne in genjene gibice, kukorœne pa ocverkove pogaœe ... Domiselna popotnica novim vsebinam sta bila nastopa Tomija in Vida, glasbo iz ljudskih glasbil pa je izvabljal Tomaæ Rauch iz Œikeœke vasi. Seveda pa tega dne ni manjkala niti ponudba dobrih starih prekmurskih jedi, za katero so poskrbele œlanice filovskega turistiœnega druøtva, kapljico pa so prispevali filovski vinogradniki. Bojnecovi si prizadevajo, da bi se dvema cimpraœama v Lonœarski vasi v Filovcih kmalu pridruæila øe tretja – Petkova domaœija iz Turniøœa. Bogojina MEDNARODNI FOLKLORNI VEŒER V okviru XX. Koøiœevih dnevov kulture v Bogojini je KUD Joæef Koøiœ pripravilo tradicionalni folklorni festival. Na odrskih deskah kulturne dvorane so v ritmih ljudskih plesov poleg domaœe folklorne skupine, ki prav letos slavi 10-letnico delovanja, zaplesali tudi øtiri gostujoœe folklorne skupine: »Pozvaœin« iz Bistrice, KUD Beltinci, Øtefan Raj iz Turniøœa in skupina iz Gornjega Senika v Porabju na Madæarskem. Sklepno dejanje folklornega veœera je bil skupni nastop vseh sodelujoœih plesnih parov. Program je povezoval domaœi »mali rijtar« Joæe Oølaj iz Ivanec. Beltincih, sicer bogojanski domaœin in stareøina lovske druæine Bogojina. Ob koncu so v imenu pripravljalnega odbora 20. Koøiœevih dnevov bivøemu stareøini LD Bogojina Øtefanu Horvatu – prav on je bil pred desetimi leti pobudnik Hubertovih lovskih maø – podelili zahvalno listino, priloænostno darilo pa so mu izroœili œlani zelene bratovøœine. Za popestritev daritvene maøe so poskrbeli pevci meøanega pevskega zbora æupnije Bogojina, prijeten dogodek pa so zbrani sklenili z druæabnim sreœanjem. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 17. oktober 2008 Javni razpis za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese KUŒAN: »KMETJE PO PRAVICO V LJUBLJANO?!« V prvih dneh septembra smo bili priœa neljubim zapletom v zvezi z javnim razpisom za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese, ki ga je v petek, 29. avgusta, v Uradnem listu RS objavilo MKGP in v katerem je za nekdanje pridelovalce oziroma kmetijska gospodarstva bilo skupaj na razpolago 5,8 milijonov evrov nepovratnih javnih sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Uradni pridelovalci sladkorne pese v Sloveniji do leta 2006, ki je bilo tudi kljuœno leto za kandidiranje na sredstva, so do porabe razpisane viøine sredstev oziroma po sistemu »kdor prvi pride, prvi dobi« imeli moænost kandidirati pri izvajanju ukrepa posodabljanje kmetijskih gospodarstev ali za ukrep diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podporo pri ustana vljanju in razvoju mikropodjetij. Na veliko preseneœenje zlasti pomurskih pridelovalcev, øe bolj pa kmetijskih svetovalcev, ki so zanje pripravljali vloge, je bil razpis zakljuœen æe v torek, 2. septembra ob 24. uri. Po drugi strani pa je bil na zaœudenje Pomurcev, ki so do roka oddali veliko veœino prispelih vlog (140 od okrog 189), razpis ponovno odprt v œetrtek, 4. septembra. Odprt je bil do 8. septembra. MISLILI, DA JE (BO) PRIØLO DOVOLJ VLOG Kaj se je pravzaprav dogajalo, smo najprej odgovor poiskali na kmetijskem ministrstvu, kjer so nam v sluæbi za odnose z javnostjo zatrdili, da je bil kljuœni razlog za ponovno odprtje razpisa ugotovitev, da je do roka prispelo premalo vlog in zato niso bila porabljena vsa sredstva. Æe v sporoœilu za javnost, ki so ga objavili ob zakljuœku razpisa, 2. septembra, so najavili: »V kolikor bodo po obravnavi prispelih vlog doloœena sredstva v razpisu ostala neporabljena, bo ministrstvo objavilo dodaten razpis za ta namen.« V Pomurju so nad takønim poœetjem ogorœeni, zato so se nekdanji pridelovalci z obeh bregov Mure æe povezali v civilno iniciativo in bodo svojo pravico na pristojnih naslovih iskali v Ljubljani. Bojijo se namreœ napak, ki nehote nastale zaradi hitenja, ko so svetovalci vloge zanje pripravljali œez vikend in tudi ponoœi, in bi prosilci nemara lahko bili prikrajøani za nepovratna investicijska sredstva. »ZASPATI« NI PRAVA BESEDA! Trditve kmetov z obmoœja Ptuja, da so na njihovem zavodu ob objavi razpisa kratko malo »zaspali« in so se organizirali øele v ponedeljek, zato so prav oni izposlovali, da je bil razpis vnoviœ odprt, smo preverili tudi na ptujskem zavodu. Peter Priboæiœ, vodja kmetijske svetovalne sluæbe, pravi, da beseda »zaspali« ni prava. »Razpis je bilo najprej potrebno temeljito preøtudirati in se øele potem lotiti dela,« je dejal. Ni se mogel znebiti obœutka, da so na nekaterih zavodih razpisne pogoje poznali æe pred objavo, sicer ne bi bilo mogoœe vlog oddajali æe v petek ali soboto. Ko je bil razpis v torek zakljuœen, so na kmetijskem ministrstvu res protestirali, saj je bilo za pripravo dokumentacije in kakovostno pripravljenih vlog resniœno premalo œasa. Nakljuœje je hotelo, da razpisana sredstva niso bila v celoti poœrpana. Na naøo trditev, da so bili razpisni pogoji objavljeni æe v uredbi, ki je izøla 20. junija, Priboæiœ dodaja, da je uredba eno, razpis pa œisto nekaj drugega. Svoje trditve, da so imeli tisti, ki so vloge oddajali v soboto ali nedeljo, vire potrebnih informacij æe pred objavo razpisa, je Priboæiœ podkrepil tudi z dejstvom, da upraviœenci v soboto ali nedeljo enostavno niso mogli pridobiti v razpisu zahtevanih potrdil na davœnih uradih ali skupnostih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do zaprtja razpisa, torej do 8. septembra, so na obmoœju ptujskega zavoda po njegovih trditvah oddali okrog 70 vlog. »NA TEM RAZPISU SMO DELALI ÆE OD 20. JUNIJA« Nad poœetjem MKGP je vidno razoœaran tudi direktor KGZ Murska Sobota Franc Reæonja. Prepriœan je, da je uradna izjava kmetijskega ministrstva o razlogu za ponovno odprtje razpisa za lase privleœena. Dopuøœa sicer moænost, da do torka, 2. septembra, do 24. ure morda res ni priølo dovolj vlog za razpisanih 5,8 milijonov evrov javnih nepovratnih sredstev, vendar pa da je bilo pet dodatnih dni za nove vloge absolutno preveœ. »Na naøem zavodu smo se z namenom, da v regijo pripeljemo kar najveœ prepotrebnega zagonskega denarja za investicije v kmetijstvu, na razpis zaœeli temeljito in konkretno pripravljati æe 20. junija, ki je bila objavljena uredba. Poslovne naœrte smo imeli izdelane, zato smo dvoje sprememb, ki sta bili potem objavljeni v razpisu, hitro korigirali,« pravi in zanika moænost kakrønihkoli predhodnih informacij, ki da so jih imeli na zavodu in zato tako hitro oddali vloge. Øtevilni so jih so jih vozili celo na poøto v 60 km oddaljen Maribor. »Naøi svetovalci so delali od petka do ponedeljka zjutraj in v tem œasu za pomurske kmete kompletirali okrog 140 vlog, zato se mi zdi nekorektno, da nekdo izreœe pomisleke na verodostojnost naøega dela.« Reæonja zagotavlja, da se na zavodu, ki ga vodi leto in pol, temeljito pripravljajo tudi na jesenske razpise iz naslova Program razvoja podeæelja 2007–2013, priznava pa tudi, da so ob ponovnem odprtju razpisa pripravili øe pet novih vlog in niœ veœ. »To pa iz razloga, ker si ti vlagatelji prej niso zagotovili vse potrebne dokumentacije.« POMURCI ZASKRBLJENI Pomisleke nad tem, da bodo prvi vlagatelji morda zaradi nenamernih napak, ki so nastale zaradi tekme s œasom, izloœeni iz delitve nepovratnih razpisnih sredstev in bodo na njihovo mesto priøli tisti, ki so vloge pripravljali v miru v drugem roku, je izrazil tudi kmet Franc Kuœan iz Teøanovec, podpredsednik Sindikata kmetov. »Ne morem verjeti, da se je lahko kaj takega zgodilo. Razpis 29. avgusta in uredba o razpisnih pogojih 20. junija sta bila objavljena v Uradnem listu RS za vse nekdanje pridelovalce sladkorne pese v Sloveniji in ne samo za Pomurce.« Razmiøljanje je sklenil z izjavo, da »... kmetje rabimo takøno svetovalno sluæbo, ki nam bo na voljo 24 ur in ne le ob delavnikih do 15. ure.« Prepriœan je tudi, da je s to potezo kmetijsko ministrstvo nekdanjim pomurskim pridelovalcem sladkorne pese naredilo nepopravljivo økodo. »Œe do roka res ni priølo dovolj vlog za razpisani znesek sredstev, bi lahko razpis odprli øe dan ali dva, ne pa, da so sprejeli vse poslane vloge. Razpisni pogoji so bili poznani: sredstva se bodo œrpala po œasovni dinamiki prispelih vlog in ko sredstva za najbolj pozne zmanjkajo, jih enostavno ni veœ. Œudno se mi tudi zdi, da viøino sredstev prispelih vlog niso sproti spremljali,« je dejal drugi kmeœki sindikalist v dræavi. Pohvalil je veliko poærtvovalnost pomurskih svetovalcev, spomnil pa tudi na kmete, ki so oddajali vloge, kjer so nekatere projekte zaradi delitve sredstev po œasovni prispelosti vlog kratko malo izpustili. »Najbolj æalostno pri vsej zgodbi pa je,« trdi Kuœan, »da so tokrat za sredstva kandidirali tudi kmetje, ki so iz razpisnih pogojev iz razliœnih razlogov æe nekajkrat izpadli, in nihœe jim ne more niti sedaj zagotoviti, da se zaradi kakøne vejice ali pike to ne bo zgodilo tudi tokrat.« Spraøuje se tudi, kdo bo plaœal pomurske svetovalce za vloæeni trud mimo rednega delovnega œasa, ko pa se je izkazalo, da je bilo njihovo hitenje nepotrebno. Po dostopnih podatkih je na razpis za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese prispelo 189 vlog v prvem in okrog 90 vlog v drugem razpisnem roku. Skupni znesek vlog presega razpisano vrednost za 1,5 milijona evrov. Pripravil: Geza Grabar 17. oktober 2008 Prosenjakovci OLIMPIADA ZA PRIJATELJSTVO V okviru letoønjih prireditev ob tednu otroka je na øportnih igriøœih DOØ Prosenjakovci potekala 2. Mini olimpiada. Gostitelj øportno-druæabne prireditve za uœence vseh treh osnovnih øol v obœini je bila OØ Fokovci, ki je prireditev izvedla v sodelovanju z Obœino Moravske Toplice. Pred simbolnim priæigom olimpijskega ognja, slavnostno prisego uœenca Aleksandra in olimpijsko himno je ravnateljica OØ Fokovci Suzana Deutsch spomnila, da je vodilo letoønjega tedna otroka prijateljstvo. »Tako je danes øe posebna priloænost, da ob øportnih igrah, ki nas œakajo, okrepimo in utrdimo prijateljske vezi ter spoznamo nove prijatelje,« je poudarila in dodala, da v obœini mini olimpiado, æe drugo po vrsti organizirajo s pomoœjo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Tudi organizatorji v moravskotopliøki obœini se zavedajo, da so otroøke øportne igre pomembna stopnja v razvoju mladih øportnikov, zato postavljajo v ospredje pedagoøka naœela, spoøtovanje med vsemi udeleæenci, zdravo tekmovalnost in v duhu fair playa tudi pozitivno vzduøje. Sicer pa se je ok rog 400 mladih v treh razliœnih starostnih tria dah pomerilo v zabavnih in øportnih igrah. Najmlajøi so tekmovali na poligonu in premagovali ovire, vozili æogo s samokolnico in risali na asfaltu, srednja triada je zadevala koø iz prostih metov, natikala obroœe in poskakovala v vre œah, naj starejøi pa so tekmovali v igrah z æogo (nogomet, koøarka) in v hoji s hoduljami. Najboljøim v posameznih igrah so podelili priznanja, v skupnem seøtevku pa so bili najboljøi uœenci OØ Bogojina, sledili so jim vrstniki OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci. Z vodilom, naj mlade v æivljenju vodi øportni duh, ki so ga prikazali med igrami, so se razøli. Do tretje mini olimpiade prihodnje leto. NAØI PONUDNIKI NA KMETIJSKEM SEJMU – Tudi na nedavnem 46. Kmetijsko-æivilskem sejmu v Gornji Radgoni so se predstavili ponudniki domaœih dobrot in medu iz naøe obœine. Œebelar Koloman Kozic iz Ivanjøevec se je z medom in drugimi œebeljimi izdelki predstavil na stojnici Œebelarske zveze druøtev Pomurja, kmetija Kuœan iz Teøanovec (na sliki) z buœnim oljem in œebulo, vinotoœ Lipiœ-Passero, prav tako iz Teøanovec, z domaœimi suhomesnatimi dobrotami, Gizela Koloøa iz Ivanovec pa s pekovskimi izdelki iz kruøne peœi v okviru kmeœke trænice Podeæelje na sejmu. Rotary klub Martjanci DONACIJA OB 5-LETNICI KLUBA Ob 5-letnici delovanja Rotary kluba Martjanci, ki ima svoj sedeæ v Gostiøœu Øinjor, smo se rotarijci odloœili, da svoje poslanstvo zaznamujemo tudi v kraju, kjer je sedeæ kluba. Skupaj z Obœino Moravske Toplice, KS Martjanci, øportnimi in kulturnimi druøtvi v kraju ter predstavniki vrtcev smo naøli moænost, da del sredstev, ki jih zbiramo prostovoljno v okviru œlanarine oziroma donatorskih prispevkov, namenimo za izgradnjo otroøkega igriøœa v øportnem parku v Martjancih. Naø klub je eden mlajøih v Sloveniji, a je po pomoœi socialno ogroæenim in drugim pomoœi potrebnim uvrøœen v sam vrh slovenskih Rotary klubov. Vrednost solidarnostnih akcij je øe toliko veœja, ker klub deluje na podeæelju, kjer so moænosti za zbiranje donatorskih sredstev bistveno drugaœne kot v urbanih, gospodarsko razvitih srediøœih. Veseli smo, da so se naøe pozornosti, ki smo jo namenili najmlajøim v Martjancih in okolici, prisrœno razveselili, da je igriøœe dobro obiskano, da ga ne uporabljajo le otroci iz Martjanec, temveœ iz øirøe okolice. Ob tej priloænosti bi se æelel zahvaliti svojim rotarijskim prijateljem v prvi vrsti v imenu krajanov Martjanec in obœanov Obœine Moravske Toplice, kakor tudi v svojem imenu. Ta gesta dobre volje je pomemben prispevek h krepitvi medsebojnega sodelovanja vseh, ki v tem prostoru aktivno delujemo in si æelimo, da bi naøe okolje bilo lepo in omogoœalo vsem, predvsem pa mlajøi generaciji, veliko moænosti za razvoj. Franc Cipot, æupan in œlan Rotary kluba Martjanci Kulinariœna razstava v Puconcih SREBRNA KIJANCA GOSTILNI MARIŒ V okviru prireditev ob prazniku Obœine Puconci sta bili v organizaciji tamkajønjega kulturno-turistiœnega druøtva tudi letos dve odmevni kulinariœni prireditvi. Pred obœinsko zgradbo v Puconcih je potekalo tekmovanje v pripravi dödölov, v kulturni dvorani pa kulinariœna razstava za Zlato kijanco. Na obeh dobro obiskanih prireditvah so sodelovali tudi predstavniki iz naøe obœine. Na dödöljadi je med 20 ekipami kuhal tudi Andrej Potoœar iz Norøinec, dobitnik najviøjih medalj z bograœiade v Murski Soboti, za zlato kijanco pa se je tudi letos potegovala Gostilna Mariœ iz Sebeborec. Za pripravljeno in liœno aranæirane domaœe koline si je prisluæila srebrno kijanco. KTD Ady Endre Prosenjakovci RAZSTAVA SEKCIJE ROŒNIH DEL Œlanice kroæka roœnih del, ki kot sekcija KTD Ady Endre Prosenjakovci pod strokovnim mentorstvom Margite Horvat iz Œentibe deluje æe leto in pol, so konec avgusta v prostorih novega gasilskega doma pripravile svojo prvo samostojno razstavo. Kot je povedal predsednik druøtva Denis Malaœiœ, se œlanice sekcije redno dobivajo vsako drugo nedeljo in ustvarjajo izdelke, ki smo jih imeli priloænost videti na njihovi prvi samostojni razstavi. Svoje mojstrovine – kvaœkane, pletene ter vezene izdelke prosenjakovske æenske letos niso pokazale prviœ, saj so razstavo pripravile tudi v okviru prireditve ob lanskem obœinskem prazniku, letos marca pa tudi na velikonoœni razstavi v Martjancih in v Ivanovcih, redno pa so prisotne tudi na prireditvah v domaœi vasi. Œlanice sekcije, ki se redno dobivajo skozi vso leto, so: Marija Øooø, Marija Balajc, Helena Berendijaø, Marija Joøar, Mercedes Vukan, Albina Vereø, Biserka Rumiœ, Marjeta Malaœiœ in Suzana Malaœiœ, v zimskem œasu se jim pridruæijo øe Melita Gorza, Erika Sabotin, Adela Rajh, Helena Obal in Marjeta Æilavec, v kroæek pa vabijo tudi æenske ali dekleta od drugod. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 17. oktober 2008 Martjanci CENTER TURISTIŒNEGA DRUØTVA MARTIN Z raznovrstnimi prireditvami je Turistiœno druøtvo (TD) Martin Martjanci v zadnjih letih dodobra razgibalo in zaznamovalo turistiœno, etnografsko, øportno in drugo dogajanje v domaœem kraju. V skrbi za urejeno okolje, ki daje œar in lepoto, kljuœno vlogo pri tem pa igrajo ljudje, ki za to okolje skrbijo, je druøtvo ob finanœni pomoœi Lokalne razvojne fundacije za Pomurje na robu øportno-rekreacijskega centra zgradilo in uredilo liœno hiøico – centralni turistiœni objekt druøtva. Na slovesni otvoritvi so spregovorili: koordinatorka projekta Irena Nemeø, vodja delovne skupine za postavitev objekta Franc Kodila, predsednik sveta KS in obœinski svetnik, ter Suzana Øtefanec Kodila, predsednica TD Martin. V nadrobni predstavitvi projekta je predsednica TD Martin Suzana Øtefanec Kodila posegla v ne tako daljno preteklost, ko rekreacija obœanov na nevarnih prometnih cestah skoraj ni bila mogoœa. Danes je slika povsem drugaœna: v kraju niso urejeni le ploœniki, paœ pa tod vodi tudi kolesarska pot. In tam, ob kolesarski stezi in ob baliniøœu je druøtvo pod mogoœnim orehom postavilo in uredilo svojo hiøko. »Moram omeniti, da so hiøko s prostovoljnim delom zasnovali in zgradili domaœi ‘mojstri’, ki se s takønim delom ukvarjajo v prostem œasu. Æe na zaœetku gradnje pa smo bili veseli prispevka komunalnega podjetja Œista narava. Ob hiøici smo s pomoœjo KS Martjanci postavili øe kamin, ki ga bodo lahko naøi krajani s svojimi prijatelji in sorodniki uporabljali ob razliœnih sreœanjih in druæenjih,« je dejala predsednica. Prepriœana je, da je tudi to prispevek k dokonœni ureditvi øportnega centra, ki nudi domaœinom in obiskovalcem s svojo infrastrukturo moænosti za razliœne oblike rekreacije in druæenj, s postavitvijo igral za najmlajøe pa bo svoje dodal øe Rotary klub Martjanci. Turistiœno druøtvo bo ob tej hiøici pripravilo razliœne prireditve iz svojega bogatega programa: rekreacijske dejavnosti, kot so nordijska hoja, Martinov pohod, balinanje, æenska rekreacija na pro-stem, uliœne igre ..., in druge oblike tradicionalnih druæenj (postavljanje klopotca, kostanjev piknik z izrezovanjem buœ, kresovanje). »Øe naprej bomo skrbeli za urejanje kraja, k temu bomo spodbujali tudi vaøœane, saj se øe vedno najdejo kotiœki, ki niso v ponos kraju. Æelimo øe naprej sodelovati z obœino, Lokalno razvojno fundacijo za Pomurje, TIC-em Moravske Toplic, krajevno skupnostjo, domaœimi druøtvi in predvsem krajani, ki so se velikokrat izkazali s prostovoljnim delom.« Po kratkem kulturno-zabavnem programu, v katerem je na trobento zaigral Jan Vink, s skeœem pa sta nastopili œlanici dramske sekcije TD Martin Marta Gjerek in Nada Mekicar, so pripravili tudi balinarsko tekmovanje med ulicami pri »posvejti«. Vsem pa so bile na voljo domaœe dobrote in specialitete z æara, ki so ga tokrat tudi uradno preizkusili. Moravske Toplice SLIKARSKA KOLONIJA PRIMOÆA TRUBARJA V organizaciji Slovenskega protestantskega druøtva Primoæ Trubar, Obœine Moravske Toplice in Evangeliœanske cerkve v RS je konec septembra v Moravskih Toplicah potekala tradicionalna slikarska kolonija. Letoønja kolonija, æe 14. po vrsti, je sovpadala s 500. obletnico rojstva moæa, po katerem si je nadela ime. Zadnji teden v septembru je v centralnem prostoru spominskega doma Øtevana Küzmiœa v Moravskih Toplicah in okolici pod umetniøkim vodstvom akad. slik. Nikolaja Beera ustvarjalo sedem akademskih slikarjev: Anka Kraøna, Jerneja Smolnikar, Dubravko Baumgartner, Mihail Hodin, Narcis Kantradæiœ, Tomaæ Perko in Samo Øiles. Dela, ki so nastala v koloniji, bodo organizatorji novembra predstavili javnosti na razstavi v Klubu PAC v Murski Soboti. Slikarske kolonije so se med drugimi udeleæili tudi (od leve): Anka Kraøna, Samo Øiles in Jerneja Smolnikar. Ivanci NOVA PODOBA ROUSOVE KAPELICE Rousova kapelica, ki na kriæpotju poljskih poti v Vranjeku, sredi polj na juæni strani Ivanec, stoji æe od leta 1924, je gotovo edinstvena kapelica z nadvse zanimivo zgodbo. Obnovljena je bila leta 1986, nazadnje pa je novo podobo dobila letos, ko so jo blagoslovili v okviru prireditev Koøiœevih dnevov kulture. Joæef Drvariœ, drugi najstarejøi Ivanœar, je zbranim pojasnil, da sta kapelico postavila leta 1924 starøa Joæef Rous in Bara, roj. Jageriœ, v spomin na svojega sina Franca, rojenega 1890., ki je leta 1915 preminil na ruski fronti. Starøa z boleœino v srcu ga nista mogla pozabiti, da bi uteøila svojo veliko boleœino, sta mu postavila prelepo, æe od daleœ vidno kapelico. Skrb za kapelico in spoøtovanje lepe tradicije se je prenaøala iz roda v rod. Po smrti postaviteljev je za kapelico sredi ivanskih polj skrbel Francov brat Ivan z æeno Klaro, roj. Pucko, danes pa Ivanov sin Joæef z æeno Marijo, roj. Œernela. Odgovorno skrb pa poœasi æe prevzema njun sin Simon, pravnuk postavitelja. Sedanji tretji oziroma œetrti rod Rousovih je kapelico v celoti temeljito prenovil z lastnimi sredstvi. Kapelica je dobila novi oltar in novo poslikavo ter kovana vhodna vrata. Sedanji lastniki so s tem dokazali, da spoøtujejo in cenijo delo svojih prednikov. Rousovo kapelico je v priloænostnem verskem obredu blagoslovil æupnik æupnije Bogojina dr. Stanislav Zver, ki je med drugim pohvalil œuteœ in odgovoren odnos do tradicije oziroma verskih simbolov. 17. oktober 2008 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar PGD Sebeborci OBŒINSKO GASILSKO TEKMOVANJE IN TEKMOVANJE ZA MEMORIAL LUDVIK ÆELEZEN PGD Sebeborci je bilo konec avgusta s sklepom GZ Moravske Toplice organizator obœinskega gasilskega tekmovanja, hkrati pa je na vzorno pripravljenem poligonu na travnatem igriøœu malega nogometa v Sebeborcih potekalo tudi III. tekmovanje za Memorial Ludvik Æelezen. Obe gasilski prireditvi sta bili uvrøœeni v program prireditev 12. praznika Obœine Moravske Toplice. Na obœinskem tekmovanju so najboljøe REZULTATI œlanske enote s sektorskih tekmovanj v Prosenjakovcih, Filovcih in Teøanovcih tekmovale v trodelnem napadu in øtafetnem teku brez ovir, na tekmovanju za memorial nekdanjega vidnega œlana druøtva pa v trodelnem napadu in metanju torbice v krog. V kategoriji pionirji-pionirke so se mladi na obeh tekmovanjih pomerili v vaji z vedrovko in prenosu vode. Skupaj je nastopilo dvajset œlanskih in pionirskih ekip iz GZ Moravske Toplice, Cankova, Tiøina in Œrenøovci. Poveljnik GZ Moravske Toplice Joæe Œarni z udeleæbo na obœinskem tekmovanju ni bil najbolj zadovoljen, saj je manjkalo kar pet enot: œlanice iz Suhega Vrha, œlani A iz Bogojine in Filovec ter pionirji iz teh dveh druøtev. Prehodna pokala na memorialnem tekmovanju sta osvojili œlanski ekipi iz Krnec in Sela, podelile pa so ju hœerke pokojnega Ludvika Æelezna Suzana Krpiœ, Marta Æelezen in Zita Lipiœ Gaal. OBŒINSKO TEKMOVANJE MEMORIAL LUDVIK ÆELEZEN MESTO EKIPA MESTO EKIPA 1.(908,9) PGD Sebeborci I. – œlani A 1.(946,7) PGD Krnci – œlani A 2.(870,1) PGD Krnci – œlani A 2.(931,3) PGD Sebeborci II – œlani A 3.(869,7) PGD Fokovci – œlani A 3.(929,0) PGD Selo – œlani A 4.(853,3) PGD Selo – œlani A 4.(928,7) PGD Dolnja Bistrica 5.(847,9) PGD Prosenjakovci – œlani A 5.(926,5) PGD Moravsle Toplice 6.(841,6) PGD Martjanci – œlani A 6.(912,8) PGD Fokovci 7.(827,2) PGD Ivanci – œlani A 1.(844,2) PGD Mor. Toplice – œlani B 1.(879,0) PGD Selo – œlani B 2.(804,3) PGD Selo – œlani B 1.(757,7) PGD Selo – œlanice 1.(885,0) PGD Selo – œlanice 1.(948,0) PGD Selo – pionirji 1.(1105) PGD Martjanci – pionirji 2.(945,0) PGD Martjanci – pionirji 2.(1104) PGD Cankova – pionirji 3.(942,7) PGD Sebeborci – pionirji 3.(1103) PGD Sebeborci – pionirji 4.(941,7) PGD Mor. Toplice – pionirji 4.(1098) PGD Teøanovci – pionirji 5.(932,2) PGD Teøanovci – pionirji 5.(1087) PGD Murski Œrnci – pionirji kratnega svetovnega ekipnega prvaka Slovenije v sledenju, obrambi, posluønosti in napadu. Tekmovanji in demonstracije so si ogledali tudi øtevilni gostje, med njimi œastni predsednik GZ Slovenije in predsednik PGD Murska Sobota Ernest Eory, poslanec dræavnega zbora Geza Dæuban, podæupan obœine Moravske Toplice Alojz Glavaœ, œlan predsedstva GZS Bogdan Øajnoviœ, œastni regijski poveljnik Franœek Gomboc, direktor Zavarovalnice Triglav, OE Murska Sobota Sandi Øtefan Flisar, direktor Œiste narave Branko Ørok, predsednik GZ MO Murska Sobota Øtefan Barbariœ in øtevilni drugi. Predsednik PGD Sebeborci Slavko Økerlak je povedal, da je zadovoljen z udeleæbo gasilskih ekip in z organizacijo ter izvedbo obeh tekmovanj, ki sta v celoti uspeli. Øe posebej ga veseli, da si je tekmovanje ogledalo veliko vaøœanov Sebeborec in drugih obiskovalcev. Posebej se je zahvalil vsem, ki so prispevali k izvedbi tekmovanja, predvsem œlanom PGD Sebeborci. V œasu tekmovanja je na prireditvenem prostoru potekal tudi demonstracijski prikaz opreme za reøevanje, zaøœito ter gaøenje. Zbranim so predstavili dve vozili ter reøevalni œoln z opremo soboøke izpostave Uprave RS za zaøœito in reøevanje, vozilo za reøevanje v prometnih nesreœah, motorno kolo in opremo Postaje prometne policije Murska Sobota, gasilsko avtolestev GD Murska Sobota ter vozilo in prikolico z opremo za tehniœno reøevanje PGD Sebeborci. Prav tako so se predstavili dobavitelji gasilke in zaøœitne opreme, Gasilska zveza Slovenije in Øportno kinoloøko druøtvo Goriœko Sebeborci. Skoraj 500 tekmovalcev in obiskovalcev je lahko veœji del opreme tudi preizkusilo. Posebno doæivetje je priœarala avtolestev, s katero so se vsi, ki so to æeleli, povzpeli 30 metrov visoko in si Sebeborce ogledali iz ptiœje perspektive. Ljubitelji øtirinoænih prijateljev so uæivali v prikazu Danija Lipiœa, œlana ØKD Goriœko Sebeborci, dvakratnega svetovnega prvaka in viceprvaka ter dva- Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 17. oktober 2008 PGD Sebeborci VOZILO GASILCEM NA PUØŒI V okviru praznovanja 6. praznika edine romske krajevne skupnosti pri nas, KS Puøœa pri Murski Soboti, je bil eden od vrhuncev pestrega dogajanja tudi sveœani prevzem podarjenega orodnega gasilskega vozila GV-1 TAM, ki ga je kraju oziroma nastajajoœemu gasilskemu druøtvu Puøœa podarilo PGD Sebeborci. Ideja o formiranju prvega romskega prostovoljnega gasilskega druøtva v Evropi – uradno je bilo ustanovljeno æe leta 2004 – tako postaja vse bolj realna. Ob tej priloænosti je Slavko Økerlak, predsednik PGD Sebeborci in donedavni œlan Predsedstva Gasilske zveze Slovenije (GZS) za obmoœje pomurske regije, povedal, da je sklep o predaji gasilskega orodnega vozila predsedstvo druøtva, ki ga vodi, sprejelo na predlog œlanov. S tem dejanjem so æeleli gasilci iz Sebeborec prispevati deleæ pri nadaljnjemu razvoju in delu PGD Puøœa. K odloœitvi pa je prispevalo tudi dolgoletno dobro sodelovanje med GZ Moravske Toplice, ki ji je sedem let predsedoval Slavko Økerlak, ter GZ MO Murska Sobota in gasilskimi druøtvi, ki delujejo pod njenim okriljem. Pri realizaciji pa so sodelovali tudi Romska zveza Slovenije in predsednik Joæek Horvat-Muc, KS Puøœa in predsednik Ignac Horvat, glasbena skupina Halgato Band ter predsednik PGD Puøœa Dejvid Horvat. Na simbolni predaji so govorniki, med njimi tudi poveljnik zveze Franc Olaj, izrazili æeljo, da bi bilo gasilsko orodno vozilo del mozaika v razvoju romskega gasilskega druøtva, ki bo pripomogel k øe veœji poæarni varnosti v naselju Puøœa in uspeønemu delu PGD Puøœa. Slavko Økerlak je svoje razmiøljanje zakljuœil z besedami: »Zavedamo se, da je neprecenljiva pomoœ prostovoljcev, ki so vedno med prvimi v primerih nesreœ, kar se znova in znova potrjuje in se je øe posebej pokazalo med zadnjimi neurji. Zato smo v naøem druøtvu posebej veseli, da lahko drugemu druøtvu pomagamo pri opremljanju in veœji tehniœni usposobljenosti za operativno delovanje. Tudi sami smo velikokrat deleæni prostovoljne pomoœi, ki jo zelo cenimo, saj nam, prostovoljcem, vsaka pomoœ pomeni veliko. Zato øe posebna zahvala vsem tistim, ki nam prisluhnejo in nesebiœno pomagajo.« (G. G.) PGD Mlajtinci-Lukaœevci ORODNO VOZILO Gasilci iz Mlajtinec in Lukaœevec so strnili vrste in si z novim vodstvom – v druøtvu je 27 œlanov, predseduje mu Branko Bauman, poveljnik pa je Robert Lonœar – zadali smeli program de-la. Prvi in najbolj zahteven cilj, zamenjava gasilskega vozila z orodnim, so v prvi polovici leta tudi uresniœili, tako da so v zaœetku avgusta pripravili gasilsko slovesnost, na kateri so namenu predali novo pridobitev, orodno vozilo, ki so jo kupili pri PGD Sotina. Œeprav je vozilo rabljeno, jim veliko pomeni in jim daje novega zagona za uspeøno delo v prihodnje. Kot je spomnil predsednik Branko Bauman, je bilo gasilsko druøtvo z namenom poæarnega varstva v dveh sosednjih krajih uradno ustanovljeno leta 1935, œeprav je zaœelo delovati æe nekaj let prej. Najprej so s skupnimi moœni kupili roœno brizgalno, ki jo v gasilski garaæi hranijo øe danes in so nanjo zelo ponosni. Najveœje uspehe so zabeleæili v 70. letih, tako na tekmovalnem kot operativnem podroœju. V tistem œasu so namreœ kupili motorno brizgalno ter rabljeno vozilo IMV, ki so ga kmalu zamenjali z moœnejøim vozilom TAM 2001, ki so ga uporabljali vse do letoønjega leta. V tem œasu so uredili tudi garaæe in gasilski dom. Ob menjavi generacije je priølo do krajøega zatiøja, skupno sodelovanje nekaterih operativnih œlanov in mlajøe generacije pa æe kaæe prve uspehe. Odloœitev o ponovni oæivitvi gasilstva v Mlajtincih in Lukaœevcih je bila pravilna. Prijetno gasilsko slovesnost so z glasbenim nastopom popestrili Goriœki lajkoøi, z ljudskimi plesi folklorna skupina KTD Teøanovci, kulturni program pa je pripravila domaœa mladina. Preden sta novo pridobitev za druøtvo blagoslovila katoliøki æupnik dr. Karel Bedernjak in evangeliœanski duhovnik mag. Leon Novak, je podæupan Geza Dæuban izrazil æeljo, da bi gasilci tudi to vozilo œim manjkrat uporabljali za intervencije, paœ pa predvsem za protokolarne namene in vaje. (G. G.) 17. oktober 2008 SPV Moravske Toplice AKTIVNOSTI V SEPTEMBRU Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu (SPV) v obœini je v septembru zelo uspeøno opravil kar dve nalogi iz svojega letnega programa: akcija »Prvi øolski dnevi« se je zaœela 1. septembra in je trajala do 5. septembra, trinajsto avto-moto rally tekmovanje »Vse za varnost prometa« pa je potekalo zadnjo nedeljo v septembru v okviru 12. praznika Obœine Moravske Toplice. V obeh akcijah je sodelovalo veœ kot 50 ljudi, ki so skrbeli za varen prihod in odhod uœencev v øolo in pomagali pri izvajanju tekmovanja voznikov. Letoønja akcija »Prvi øolski dnevi« je pokazala manj napak kot v prejønjih letih. Starøi se zavedajo, da njihovi najdraæji varno pridejo v øolo in iz nje, œe je poskrbljeno, da so œim manj izpostavljeni nevarnostim v prometu. Otroci prihajajo v øolo in odhajajo iz nje razliœno – peø, s kolesom, z vozilom starøev ali pa z javnim prevoznim sredstvom. Razen redkih izjem je to v naøi obœini potekalo varno. Posebej moramo biti zadovoljni s pomoœjo starøev, vzgojiteljev-mentorjev prometne vzgoje na øolah in vseh aktivistov, ki so prve dni pouka deæurali na nevarnih toœkah, predvsem v bliæini øol. To so bili predstavniki policije iz Murske Sobote, œlani Zdruæenja øoferjev in avtomehanikov (ZØA) iz Murske Sobote in œlani AMD Murska Sobota. Ta oblika pomoœi se je vedno dobro obrestovala na zaœetku øolskega leta. Avto-moto rally »Vse za varnost prometa« je letos v naøi obœini potekal æe trinajstiœ in je edino tovrstno tekmovanje v naøi regiji. Pomerili so se vozniki starodobnih in novejøih vozil ter vozniki paraplegiki in tetraplegiki. Tekmovanje je bilo odprtega tipa in so se ga udeleæili tudi vozniki iz drugih slovenskih krajev (Ljubljane, Maribora, Kopra, Lenarta, Slovenskih Konjic, Ljutomera in drugod). Posebej smo zadovoljni, da je nastopil tudi poslanec DZ in podæupan OMT Geza Dæuban. Namen tekmovanja je, da se vozniki kategorij A in B pomerijo v znanju cestno-prometnih predpisov, spretnostni voænji in voænji po cestah v naseljih in zunaj njih, kjer morajo voziti v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Po oceni sodnikov in inøtruktorjev je bilo letoønje tekmovanje zelo uspeøno, øe posebej pri voænji v javnem prometu, saj je veœ kot polovica tekmovalcev 41 km dolgo progo prevozila brez napak, torej ni prekrøila cestno-prometnih predpisov. To je tudi namen akcije, da se namreœ voznik obœasno odloœi za testiranje, ali lahko opravi voænjo brez veœjih napak. Zahvaljujem se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi obeh akcij (pri rally tekmovanju tudi PGD Sebeborci in ekipa prve pomoœi ZD Murska Sobota). Spoøtovane obœanke in obœani, æelja SPV Obœine Moravske Toplice je, da se v prihodnje v øe veœjem øtevilu pridruæite naøim akcijam, pa naj gre za varnost mladih ali tekmovanje v poznavanju pravil cestne voænje. Franc Œarni, predsednik SPV Obœine Moravske Toplice PRIZNANJA ZA NAJBOLJØE – Na rallyju je nastopilo 48 voznikov. Najboljøi: tetraplegiki – prilagojeno vozilo: Franc Jurkoviœ, Janæev Vrh, paraplegiki – prilagojeno vozilo: Jordan Uøaj, Vitovlje, in Marija Magdiœ, Hotiza. Veterani (vozila do leta 1975) – motorno kolo: Avgust Hidiœ, Moravske Toplice, motorno kolo s prikolico: Øtefan Ovsenjak, Mlajtinci, osebni avtomobili: Øtefan Ruæiœ, Tiøina. Osebni avto po l. 1975: Mirko Hirci, Beltinci. TABOR GASILSKE MLADINE V IVANOVCIH Prve dni avgusta je v organizaciji GZ Moravske Toplice oziroma njene komisije za delo z mladino pri lovskem domu v Ivanovcih potekal tabor za gasilsko mladino. S tabori je zveza sicer zaœela æe ob svoji ustanovitvi, ko so se mladi sreœevali ob Bukovniøkem jezeru in v Prosenjakovcih, po nekaj letih mrtvila pa so tabori ponovno zaæiveli lansko leto. Æe v prejønji øtevilki Lipnice smo poroœali, da se je tabora udeleæilo 26 mladih iz gasilskih druøtev Andrejci, Berkovci, Martjanci, Moravske Toplice, Selo in Teøanovci. V treh dneh so se ob pomoœi svojih mentorjev, vodje tabora Joæeta Solarja iz PGD Andrejci – andrejsko druøtvo je nudilo tudi vso potrebno podporo, prehrano in drugo – seznanili z vrsto gasilskih veøœin, podali so se na orientacijskih pohod, obiskali so gasilce v Murski Soboti, zadnji dan, ko so na zakljuœni prireditvi dobili tudi spominska priznanja za udeleæbo, pa so na tabor povabili tudi starøe ter z njimi tekmovali v druæabnih igrah in gasilskih veøœinah. Kot je takrat povedala Valerija Horvata, predsednica komisije za delo z mladino pri GZ Moravske Toplice, so se trudili, da bi s skupnim bivanjem œimbolj uresniœili temeljne cilje tabora: medsebojno spoznavanje, druæenje, spoznavanje osnov gasilskih veøœin, navajanje na samostojnost in sobivanje z naravo. Kot se za tabore spodobi, je veljal strogi urnik: vstajanje ob 7. uri, poœitek ob 22. uri, zjutraj dvig in zveœer spuøœanje zastave. Organizatorji so pogreøali veœji odziv mladih tudi iz drugih druøtev. In kaj so po konœanem taboru povedali mladi udeleæenci? Nika Nemec, PGD Teøanovci: Mlada gasilka sem æe tri leta. Skupaj s sestrico Tjaøo ter øe øestimi prijateljicami oziroma prijatelji iz naøe vasi smo se na prigovarjanje naøega mentorja odloœili za tabor. Sama sem tukaj prviœ in reœi moram, da mi je zelo vøeœ. Œas treh dni je zelo hitro minil. Œe bo le moænost, prihodnje leto zopet pridem. Donna Verban, PGD Martjanci: Tudi jaz sem novinka na taboru, ki mi je v nekaj dnevih dal veliko prijetnih izkuøenj; teh brez bivanja v naravi zagotovo ne mogla doæiveti. Mimogrede: v naravi, v øotoru sem tudi sama prviœ spala in to je posebno doæivetje. Med øtevilnimi zanimivimi stvarmi, ki smo jih doæiveli, mi bo zagotovo najbolj v spominu ostal dvig z gasilsko avtolestvijo v Murski Soboti. Luka Kuhar, PGD Selo: Ravno danes, predzadnji dan tabora, praznujem 7. rojstni dan. Tega so se spomnili tudi mentorji, ki so me nagradili s tem, da sem dvignil in spustil gasilsko zastavo. Œeprav sem tudi jaz na taboru novinec, sem se v novi naœin æivljenja hitro væivel in reœi moram, da je bilo takøno bivanje zame koristna izkuønja, na katero komaj œakaj, da jo bom lahko MLADI GASILCI IZ MORAVSKIH TOPLIC V LJUBLJANI – PGD Moravske Toplice je poleti za svoje mlade œlane in njihove starøe pripravilo strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Emil Hari, mentor gasilske mladine v druøtvu, je povedal, da so s tem izpolnili obljubo iz preteklosti. Zanimivega in pouœnega potovanja se je udeleæilo kar 49 ljudi, od tega 18 mladih. Zvedava skupina si je najprej ogledala gasilsko tehniko, opremo in domicilne prostore poklicne Gasilske brigade Ljubljana. Sledil je turistiœni ogled naøega glavnega mesta, voænja z vzpenjaœo na grad ter obisk æivalskega vrta. Øtevilo udeleæencev je presenetilo tudi najveœje optimiste, zato so sklenili, da bodo podobno potovanje pripravili tudi prihodnje leto. drugo leto ponovil. Œeprav sva bila iz naøega druøtva na taboru le dva, sva hitro spoznala nove prijatelje. Hrana je dobra, mentorji pa so strogi. Jure Cvetko, PGD Moravske Toplice: Gasilec sem æe øesto leto in sem se tabora udeleæil æe lani, tako da smo se na taboru v glavnem sreœali æe stari prijatelji. Vse, kar smo poœeli, je bilo zanimivo, najbolj pa mi bo zagotovo ostala v spominu razliœna gasilska oprema, ki smo jo videli pri gasilcih v Murski Soboti. To je pravi naœin, da se za gasilske vrste navduøi øe veœ mladih. Gasilstvo je v prvi vrsti veliko tovariøtvo. David Kuœan, PGD Berkovci: Iz naøega druøtva smo na tabor priøli trije, poleg mene øe sestri Melani in Evelina Fartek. Œeprav smo bili vsi novinci, smo se v novem okolju in med novimi obrazi hitro znaøli. Prenoœevanje v spalnih vreœah in v øotoru je bilo zanimivo kljub hladnemu vremenu. Tudi delo z mentorji je bilo prijetno, kar nekoliko teæko pa smo se nekateri navadili na reæim na taboru. Tadej Nedeljko, PGD Andrejci: Od desetih œlanov pionirske ekipe v naøem druøtvu sem se edino jaz udeleæil tabora, tu pa sem bil tudi lani. Letos je bilo vreme nekoliko prijaznejøe, tako da je bilo kar prijetno bivati v naravi. Tri dni tabora je za veœino nas prekratek œas. Najboljøi vtis je name naredila gasilska oprema, ki jo imajo gasilci v Murski Soboti, øe posebej pa avtolestev, s katero smo se tudi povzpeli v viøino. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 17. oktober 2008 Goriœko-Raab-≈rség TRIDEÆELNI KOLESARSKI MARATON Pred leti je bila naøa obœina prvi organizator rekreativnega Trideæelnega kolesarskega maratona Goriœko-Raab-≈rseg. Ponovili smo ga letos s øtartom pred turistiœnim objektom pri ribniku ob na novo urejeni cesti Teøanovci-Mlajtinci in s ciljem pred centralno zgradbo Oaze zdravja v Teøanovcih. Podobno kot lanski maraton je bil tudi letoønji – v organizaciji Obœine Moravske Toplice in Javnega zavoda Krajinski park (KP) Goriœko – posveœen spominu Martina Uitza, ki je bil iniciator povezovanja in spoznavanja kulturne krajine ob nekdanji æelezni zavesti, tudi v gibanju na kolesih. Kot je povedala strokovna sodelavka v KP Goriœko, je prav Uitz s svojimi idejami in delom veliko prispeval tudi k ustanovitvi KP Goriœko, kar se je zgodilo v letu 2003. Sicer pa letos ne mineva samo 5 let od ustanovitve goriœkega parka, paœ pa tudi 800 let od prve omembe graøœine Lyndwa pri Gradu, kjer je sedeæ KP Goriœko. Zbrane kolesarje iz vseh treh dræav – zaradi hladnega in vetrovnega vremena so jih naøteli vsega 25 – je pred odhodom na zelo razgibano in 107 km dolgo pot skozi Grad, Kuzmo, avstrijski St. Martin in Neumarkt pri Raabi, Dolnji Senik in Monoøter na Madæarskem ter œez Œepince, Øalovce in Prosenjakovce nazaj na cilj, ob Stanki Deønik iz KP Goriœko in Branku Recku, predsedniku Obœinske øportne zveze Moravske Toplice, pozdravil tudi æupan Franc Cipot. Dejal je, da je kolesarski maraton prva prireditev v sicer razgibani ponudbi kolesarskih in drugih tematskih poti, ki so vkljuœeni v projekt Oaza zdravja. Sebeborci OSMI MARIŒEV POHOD Skoraj øe prevroœa prva sobota v septembru je na æe 8. pohod Gostilne Mariœ v Sebeborce privabila 96 pohodnikov, ki so v æelji, da bi zauæili naravne lepote juænega Goriœkega, priøli iz øtevilnih krajev severovzhodne Slovenije, najdlje iz Zgornje Velke v Slovenskih goricah. Pohodnike je 14 km dolga pot vodila iz Sebeborec po delu t. i. Zelene poti, ki jo je kot dodatno turistiœno ponudbo za svoje goste trasiral Marjan Mariœ, in skozi Cuber in Zgornje Moravce. Postanek je bil pri novem lovskem domu LD Moravci, po hoji œez Brezje in po severnem delu Moravskih Toplic pa so se pohodniki ponovno prikljuœili na Zeleno pot. Soorganizator zelo uspeøne prireditve je bilo Druøtvo za kulturo, øport in turizem Ælaki, ki je vsem pohodnikom namenilo spominsko darilce. Za preøerno druæabni del na koncu pohoda so z glasbenimi toœkami poskrbeli œlani ljudskega ansambla TD Zgornja Velka ter harmonikar Niko Pelc iz Bodonec. S starimi kolesi pa so se pohodnikom in drugim obiskovalcem predstavili tudi œlani druøtva ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci. Ivanovci DRUGI IVANOCYJEV POHOD V organizaciji Turistiœno-kulturnega in øportnega druøtva Ivanovci je konec avgusta potekal 2. Ivanocyjev pohod. Na 7,5 kilometrov dolgo kroæno pot po tej zanimivi in razgibani goriœki vasici, bogati s kulturno-zgodovinski znamenitostmi, s katerimi je vredno seznaniti tudi obiskovalce, se je podalo veœ kot sto pohodnikov. Ti so pot zaœeli pri vaøkogasilskem domu, kjer so jo tudi sklenili z druæabnim sreœanjem in toplim obrokom. Med potjo po prijazni dolini ob Ivanovskem potoku so se pohodniki ustavili pri hiøni øtevilki 14, kjer je nekoœ stala rojstna hiøa dr. Franca Ivanocyja-Ivanovskega (rojen leta 1857, umrl 1913 na Tiøini), bojevitega rodoljuba iz vrst katoliøke duhovøœine. Po gozdni poti so potem prispeli do Andrejec ter se mimo Kaøtela, zgodnjega dela Ivanovec in œez Magaøov breg spustili po obronkih vinogradov in sadovnjakov mimo Œahukove domaœije do spomenika sedmim knjigam Mikloøa Küzmiœa (1737–1804) v Ivanovskem dolu. Küzmiœ je bil veœ kot 40 let æupnik pri Sv. Bedeniku v bliænjih Kanœevcih. Po zahodnih obronkih so se pohodniki med travniki, njivami, vinogradi in sadovnjaki vrnili na izhodiøœno toœko. Spomnili so se, da se je v Ivanovcih rodil øe en katoliøki duhovnik: Joæef Borovnjak (1826–1909). Vmes so vrli domaœini (Œahukovi in Jakiøevi) ter lastniki vinskih kleti oziroma poœitniøkih hiøic spontano pripravili kar nekaj okrepœevalnic z domaœimi dobrotami in pijaœo, za kar so jim organizatorji prireditve zelo hvaleæni. 17. oktober 2008 Besedilo in fotografije: Geza Grabar Moravske Toplice KOLESARSKI MARATON Program vsakoletnega praznika Obœine Moravske Toplice nam ponudi tudi øirok spekter øportnih prireditev. Ljubitelji kolesarjenja so se zadnjo nedeljo v avgustu zbrali v Moravskih Toplicah na tradicionalnem kolesarskem maratonu, ki ga je organizirala Obœinska øporta zveza. 215 tekmovalcem so bile na razpolago tri razliœno dolge proge: 10 in 36 km, najpogumnejøi pa so se podali na 50-kilometrsko pro-go. Kolesarskega maratona so se udeleæile tudi øtevilne druæine, zabeleæili smo najstarejøa udeleæenca: tokrat sta to bila 75-letna Joæica Petelinøek in 83-letni Miroslav Mihec, oba iz Maribora. Kot najmlajøi se je na rekreativni kolesarski maraton podal naø obœan, 4-letni Matjaæ Benkoviœ iz Norøinec. Najøtevilnejøa kolesarska ekipa je bila, kot æe vrsto let, ekipa Tondach iz Kriæevec pri Ljutomeru. Kolesarji so pokazali, da so pravi øportniki in v tem duhu tekmovali vse to cilja. Tako smo dobili najboljøe na vseh treh progah: na 10 km si je naziv zmagovalke prikolesarila Majda Fras iz Gornje Radgone, na 36-kilometrski progi je bila med æenskami najhitrejøa Marija Brest iz Murske Sobote, med moøkimi pa Kavœiœ iz Æepovec. Na najdaljøi, 50-kilometrski progi sta najhitreje nabirala kilometre Helena Ivanek iz Gornje Radgone in Duøan Hajdinjak iz Tropovec. Prireditev so podprli sponzorji: Autocommerce d.o.o. iz Ljubljane, Terme 3000, Obœina Moravske Toplice, NLB Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav, Goriœki sad, Radenska d.d. Miøa Cipot Moravske Toplice DESETLETNICA GOLFA NA LIVADI »Igra golfa v Moravskih Toplicah je mnogo veœ kot samo igra. Je druæenje na prostranih prekmurskih zelenicah, v druæbi øtorkelj in s slikovitim pokrajinskim ozadjem, ki obdaja golf igriøœe Livada. Je tudi priloænost predati se naravi in se sprostiti od naglice vsakdanjega æivljenja in je plemenita igra za vse tiste, ki iøœejo sprostitev, mir, poœitek, rekreacijo in øportno aktivnost,« so zapisali v Termah 3000 ob robu turnirja ob 10. obletnici zgraditve prvih lukenj za igranje golfa. Na turnirju je nastopilo veœ kot 70 tekmovalcev. Spomnimo se, da je projekt gradnje golf igriøœa Livada, ki se z igralnim poljem øt. 9 (dolgo je nekaj manj kot 600 metrov) lahko pohvali z najdaljøim igralnim poljem v Sloveniji, potekal v veœ fazah. V letih 1997 in 1998 so zgradili tri igralna polja, vadiøœe za dolge udarce in kratko igro ter postavili liœno klubsko hiøico, ustanovljen pa je bil tudi golf klub. V naslednji fazi so zgradili dodatni igralni polji, s œimer se je igriøœe razøirilo na 15 hektarjev. V tretji fazi so na 35 ha zgradili dodatnih sedem igralnih polj, maja 2005 pa so namenu predali dokonœano igriøœe z 18 igralnimi polji, ki se razprostira na veœ kot 50 hektarjih in kot naravni park obdaja turistiœni kompleks Terme 3000. Z gradnjo petzvezdiœnega hotela Livada Prestige pred dvema letoma so zagotovili tudi prostore za golfiste. Geza Grabar KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE za obdobje od 18. oktobra do 13. decembra 2008, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta prireditve Kratek opis Kraj prireditve izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Kdo daje informacije Telefon, faks, e-mail Trgatev s turistiœno prireditvijo Tradicionalna trgatev v vinogradu Filovski Gaj treh deæel VITIS-VITA – z gosti iz Madæarske, Avstrije in drugod 18.10.2008 ob 11.00 Druøtvo Gaj Joæe Gutman 041 343 675 Filovci 15a vida.gutman@siol.net Martinovanje Kulturna prireditev in krst moøta, Vaøko-gasilski ocenjevanje vin dom Selo 8.11.2008 ØD NK Rotunda Leon Turner 041 887 760 IX. Martinov pohod Øportno turistiœna prireditev – Martjanci, predstavlili se bodo ponudniki Moravske Toplice, dobrega vina-moøta in domaœih dobrot Jelovøkov breg 8.11.2008 TIC M. Toplice, OØZ M. Toplice, TD Martin Martjanci TIC M. Toplice Branko Recek Suzana Øtefanec 02/538 15 20 041 389 905 031 442 207 Krst moøta Krstil se bo moøt Zidanica Ivaniœ Trnavski breg 8.11.2008 VSD Filovci Alojz Berden 041 733 946 Martinova nedelja v Gaju Sreœanje vinogradnikov in Filovski Gaj obiskovalcev ob blagoslovu moøta. Druæabno popoldne s pesmijo 9.11.2008 Druøtvo Gaj Joæe Gutman 041 343 675 Filovci 15a vida.gutman@siol.net Œejsanje perja in lüjpanje semena Po desetih letih bomo obudili Prosenjakovci to staro kmeœko opravilo 15.11.2008 KTD »Ady Endre« Prosenjakovci Denis Malaœiœ 051 670 324 Lüjpanje buœnega semena Prikaz lüjpanja buœnega semena, Vuœja Gomila proslava z kulturnim programom 22.11.2008 KUD Avgust Gaspariœ Stojan Horvat Vuœja Gomila 89 02/547 1084 041 276 337 Boæiœno-adventni sejem Izdelke, ki so nastali na ustvarjalnih Dvorana vaøkodelavnicah, bomo razstavili v vaøki gasilskega doma dvorani. Martjanci 28.11.2008 TD Martjanci Suzana Ø. Kodila 031 442 207 Martjanci 93a zana.kodila@siol.net Krajevni praznik – dan krajanov Tradicionalno sreœanje krajanov Vaøko-gasilski Ivanovec – poudarek na dom Ivanovci praznovanju starejøih obœanov Zadnja nedelja v novembru TKØD Ivanovci in KS Ivanovci Angela Novak 041 747 344 Adventni sejem v M. Toplicah Ponudba adventnih venœkov Moravske in izdelkov domaœe obrti Toplice 7.12.2008 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02/538 15 20 Prireditev za otroke Veseli december – predstave Pravljiœna deæela, in delavnice za otroke Miklavæ Otroøka delavnica 6.12. 2008 20.12.2008 Vrtci OMT Ravnateljica vrtca 02/538 14 70 Miklavæev pohod, Miklavæevo proøœenje Gibanje za zdravje in Poti v Selu spoznavanje vasi Selo in okolici 7.12.2008 ØD NK Rotunda GD Selo Leon Turner Zlatko Balajc 041 887 760 031 396 208 Veseli advent V œasu adventa obudili stare obiœaje Prosenjakovci in navade – pesem, voøœila, ples 13.12.2008 KTD »Ady Endre« Prosenjakovci Denis Malaœiœ 051 670 324 17. oktober 2008 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, STRANKA MLADIH SLOVENIJE in NOVA SLOVENIJA se Vam zahvaljujemo za udeležbo na parlamentarnih volitvah 2008 in vaše zaupanje našim strankam! V občinskih odborih SDS, SLS, SMS in NSi si želimo čim boljšega in učinkovitega sodelovanja z vami, zato vas pozivamo, da z našimi občinskimi svetniki navežete stike ob soočenju z vašimi težavami in potrebami, ki so predmet naslednjega proračuna naše občine za leto 2009 in ob morebitnih ostalih predlogih razvoja Občine Moravske Toplice v obdobju 2010 − 2014 ter kasneje. Za lažji kontakt smo vam poleg običajnih stikov še posebej na razpolago v obliki uradnih ur, vsako soboto, v času od 18.00 do 20.30 ure ali kadarkoli na elektronski naslov posameznika. Andrej Benkovič, benkovic.andrej@gmail.com, tel. št. 041 790 801, Alojz Glavač, alojz.glavac@guest.arnes.si, tel. št. 040 433 400, Andrej Baligač, andrej.baligac@siol.net, tel. št. 041 657 841, Štefan Kodila, stefan.kodila@zm-finada.si, tel. št. 041 715 474, Tibor Vöröš ml., tibor.vorosml@email.si, tel. št. 041 658 298, Martin Horvat, plazel@volja.net, tel. št. 041 318 015, Ivan Farkaš, tel. št. 051 255 943, Štefan Bogdan, tel. št. 031 703 615. OGLAS OGLAS 17. oktober 2008 13. obœinske vaøke igre v Filovcih PRVI KRNCI, SLEDIJO ANDREJCI Poseben organizacijski odbor, katerega nosilec je bila KS Filovci, je 13. vaøke igre v øportno-rekreacijskem centru pripravil in izpeljal vzorno kot le malokdo doslej. S to visoko oceno je sovpadalo tudi øtevilo nastopajoœih ekip – kar 16 so jih naøteli. Tekmovalni ekipi iz Suhega Vrha in Sebeborec sta se za udeleæbo na igrah øe posebej dobro pripravili: v Filovce sta se pripeljali kar z okraøenima kmeœkima vozovoma in obnovljenima starima traktorjema. Vaøke igre so letos obsegale deset tematskih iger, nekatere so bile bolj ali manj na vseh dosedanjih igrah: æensko vleœenje vrvi, sestavljanje kmeœkega voza in luøœenje koruze, denimo, prireditelji pa so pokazali zvrhano mero kreativnosti in pripravili øtevilne nove igre, tudi takøne z elementi krajevnih znaœilnosti, kot je izdelovanje glinene posode in prenos vode v njej. Tekmovalci, moœno motivirani – v nekaterih primerih tudi tekmovalno zelo zavzeti, zlasti pri vselej »vroœem« vleœenju vrvi – so merili moœi in spretnosti øe v metanju obroœev na kol, skakanju v vreœi s prenosom vode, prenosu tovora z voza na voz, trgatvi grozdja s stiskanjem, metanju »bataøev« ter prenosu moke na glavi. V skupnem seøtevku je z velikim naskokom kar 17 toœk zmagala ekipa Krnec pred Andrejci, 11 toœk za njimi so zaostali domaœini. Sledijo: Martjanci, Teøanovci, Vuœja Gomila, Selo, Ivanovci, Ivanci, Moravske Toplice, Norøinci, Sebeborci, Mlajtinci, Suhi Vrh, Bogojina in Bukovnica. (G. G.) Osnovna øola Bogojina MALE SIVE CELICE Ob koncu septembra je na OØ Bogojina potekalo eno izmed osmih predtekmovanj kviza z naslovom Male sive celice. Tekmovanja se je udeleæilo 49 ekip iz 24 osnovnih øol. Na kvizu lahko sodelujejo samo uœenci 7. razreda. Triœlanske ekipe so najprej 20 minut reøevale pisni test. Najveœ toœk dosegla je ekipa iz Odranec (41 toœk od 50), sledili sta ekipi iz Bogojine (40) in Œrenøovec (40). Œetrto mesto sta si delili ekipi iz Kriæevec pri Ljutomeru in iz OØ I. iz Murske Sobote (39). V finalnem ustnem delu je bilo prostora samo za øtiri ekipe, zato sta se ekipi iz Murske Sobote in Kriæevec pomerili v dodatni igri. Hitrejøi in z veœ znanja so bili uœenci iz prve OØ Murska Sobota. V finalnem ustnem delu je bilo zelo napeto in razburljivo. Ekipa iz OØ Odranci se ni dala presenetiti in je obdræala prvo mesto. Zelo zadovoljni so bili tudi uœenci iz OØ Œrenøovci, ki so na koncu prehiteli ekipo domaœinov iz OØ Bogojina. Ekipi iz OØ Odranci in OØ Œrenøovci sta si priborili pravico nastopa na finalnem tekmovanju, ki bo na RTV Slovenija v Ljubljani. Æelimo jim veliko uspeha in øe prej obilo sreœe pri izbiri vpraøanj. Priznanje pa si zasluæijo tudi zaposleni in uœenci iz OØ Bogojina, ki so vse tako lepo pripravili in izvedli, da ni bilo nobenih pripomb. K uspeøni izvedbi kviza ter k zadovoljstvu tekmovalcev in mentorjev so pripomogli tudi sponzorji: Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota (glavni sponzor), MIP Nova Gorica, enota maloprodaje Murska FOTO: Geza GRABAR Sobota in Panvita, praøiœereja Nemøœak. Duøan Nemec LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Tomøiœ Pivar (urednica prispevkov v madæarøœini), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – oktober 2008 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 17. oktober 2008