Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. avgusta 2021 - Leto XXXI, št. 31 stran 2 TRIGLAV NAS POČAKA V Kekčevi deželi stran 3 Mlajši so ovakši gratali stran 4 MADŽARSKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI ... stran 7 2 TRIGLAV NAS POČAKA Letos smo osmič stali pri Malom Triglavi v Andovci, osmič smo začnili prve stopaje do »velkoga« Triglava. Vedli smo, Zavolo toga ti cejlo tejlo zmantra ta paut, od nog do glav, kak fizično tak psihično. Zdaj smo še vejn bola zmantrani bili kak Tak smo slobaud vzeli od našoga »Maloga« Triglava v Andovci ka čaka na nas, vedli smo, ka težka paut baude. Kak bi pa nej bila, gda vsikši den več kak štirideset kilomejterov moramo zopojdti, pa tau od nedele do petka. Pa te je še tam Triglav, steri je 2864 mejterov visiki, pred tejm gdakoli, zato ka strašna vročina je bila. Na sonci je štirdeset stopinj bilau, asfalt pa je tak vrauči, ka bi djajce leko pekli na njem. Prvi den smo telko sreče meli, ka je dosta sejnce bilau, istina, Vsakši den podne smo malo počivali v sejnci do vreka (vrha) pridti od Pokljuke še nüceš en den, dvajsti kilomejterov pa še plus 1500 metrov nadmorske višine moraš zopojdti. Prvi den, prvi stopaji so še drveni bili, zato ka noge so se še nej vcujvzele, ka več vör pejški trbej ojdti. Osemnajset je nas bilau, osemnajset lidi, steri so nej športniki pa nej so trenerali več mejsecov. Depa ranč ne more, kak bi leko trenero? Če vsikšo sobto pa nedelo cejli den, od zaranka do večera, odiš, je nej tisto, gda cejli keden vsikši den 45 kilomejtrov odiš. bregé smo tö meli, pa nej male, tak duge vzpone (emelkedő), ka smo mislili, ka nikdar ne pridemo do vreka. Gnauk, gda smo po ednom velkm brejgi odli, prileti eden čaren velki avto pa stane, nej smo vedli, zaka. Gospaud Dejan Horvat markovski župnik so bili, spoznali so nas pa zato so se stavili. Dobro je bilau spoznanoga človeka srečati pa malo pripovejdati, na konci smo še fidjice (medenjake) dobili, aj mamo zavole energije na Triglav. Gda smo prejk Cankove šli, malo smo se bojali, kak baude na avstrijski meji, ka baude, če nas ne pistijo prejk sodacke, te mo leko kraužili še plus dvajsti kilomejterov dočas do Gornje Radgone pridemo. Depa niše nevolé nej bilau, samo telko smo njim povedali, ka transit pa so nas že tadale pistili. Gda smo končali prvi den, te smo se zato malo škrabali po glavej, kak mo tau ladali drügi, tretji, štrti, peti pa šesti den. Tašo ešče vrag nej vido, pondejlek smo še bola drveni bili kak prvi den, eden je bola djajcko kak drügi. Depa pomalek, kak smo vse več stopajov naredli, je vsigdar baukše bilau. Kaulak podneva je že fejst sonce peklo pa ednim pohodnikom so se že pokazale prve žüle. Tau je najbola lagvo, ka se leko zgodi na tašoj dugoj pejškoj pauti. Če si trüden, se leko vöpočineš, depa z žülami titi je mantranje. Dvej varianti sta, prva ka je njaš tak kak so, drüga ka je vöpikneš z iglauv. Če njaš žülo, te teži pa boli, če go vöpikneš, te pa pečé, sledkar pa se kauža krajpisti. Tretji den smo do Spodnjih Hoč prišli, štrti den pa do Vojnika. Na tašoj dugoj pauti je še lagvo tau, ka vsikši den v drügoj posteli spiš. Vsikši zranjek pakivaš v kufer, vsikši večer pa vöpakivaš, na konci več ranč ne vejš gde ka maš, sploj pa te, gda sedem dni odiš. Če štirdesetpet kilomejterov moraš zopojdti na den, te reden obed leko pozabiš, gnauk zato, ka nega časa, drügič pa zato, ka ranč ti nej trbej, bola samo pidješ, sploj pa zdaj, gda je tak fejst vrauče bilau. Zavolo toga smo kaulak podneva vsigdar v bauto šli, tam si je vsikši tau tjüpo, ka si je želo, depa proto slejdnjoga na klobase pa konzerve več ranč gledati ne moreš. Potejm smo si zvüna vesi vözaglednili kakšno velko drejvo, gde je sejnca bila pa tam smo se te nadjeli pa spali enga, ranč tak kak mlajši v vrtci. Tau smo vsikši den tak čakali kak mlajši bučo (proščenje). Tak za pau vöre, gda smo se prebidili, še prvin kak smo se napautili, smo najprvin servis naredli. Prejk smo poglednili noge, tam gde je trbelo, smo namazali, zavezali ali bilau nede. Depa nej je tak bilau, te mali oblak je vsigdar bola vekši grato pa za par minutov se je dež vlejo, sledkar pa še toča Naša četica koraka... tašo tö, ka rezati trbelo, če prst ranč nej, depa kauža je večkrat visela. Leko povejm, ka peti den smo že ozrejlili, že se je niške nej žaurgo, samo üšo naprej, kak če bi na El Caminoni bili. Od Kranja do Pokljuke je dobro bilau titi, zato ka paulak Save smo šli, tak smo leko zmejs noge namakali, depa biu je taši tö, steri se je kaupo. Večer, gda smo v vojašnico prišli, smo že od tauga gučali kak baude v soboto, kak pa gda mo šli na vrh Triglava. Zaranka, gda smo nas klükala. Če bi še tau nej dojšlo, vsigdar bola skrjej je črepkalo. Tak ka nej bilau pitanje, ka moramo nazaj titi, sploj pa te, gda smo vidli, ka vsi, ka so proto Triglavi šli z gorskimi Samota pohodnika Najbole so nogé trpele štartali, je tak lejpo plavo nebo bilau, ka bi lepšo namalati nej mogli. Brezi rejči kak reca smo stapali eden za drügim vejn tak vöro pa pau, gda je gnauk nika zbuvnjarilo. Gora poglednemo pa med planinami se je eden čaren oblak skazo, te smo še tau mislili, ka s toga tak nika Porabje, 5. avgusta 2021 reševalvi vred, so maširali v dolino. Tau bi še nej bila baja, depa sledkar smo zvedli, ka nej v soboto pa nej v nedelo nemo mogli na Triglav zavolo močni neviht. Najprvin smo žalostni bili, depa strejla je nej šala, tau se vidi na tisti tablaj, stere so med potjauv, stere so postavili za spomin tistim, steri so zavolo strel mrli. Vej pa Triglav nas počaka, smo se pogučavali sledkar, če mo leko, te drügi keden ali sledkar napravimo, zaklüčimo svojo romanje na Triglav. (Kejp na 1. strani: Skupinski kejp na Pokljuki.) Karči Holec 3 13. jezikovne počitnice porabskih šolarjev V Kekčevi deželi Območna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Murska Sobota je sredi meseca julija organizirala že 13. jezi- cev z Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, 18 s števanovske dvojezične osemletke in trije z monoštrske gimnazije, poleg Učenke z Gornjega Senika v Kranjski gori; stoji Vanesa Šulič Sike s kolesarske ture, ko so obiskali tudi Italijo V Planici kovne počitnice za učence in dijake iz Porabja, ki se v šolah učijo slovenščino. Na jezikovnih počitnicah je sodelovalo 34 udeležencev, in sicer 13 učen- njih pa še šest odraslih spremljevalcev. »Pot, ki je vodila skozi slovenske kraje, smo pozdravili s slovensko pesmijo. Z igro Prija- telj smo prvi večer postavili v ospredje prijateljstvo, odnose in moč skupine,« je najprej izpostavila učiteljica-asistentka Valentina Novak, profesor slovenščine na monoštrski gimnaziji Norbert Gerencsér pa je dodal: »Jezikovne počitnice za porabske učence in dijake so bile letos res nekaj posebnega. Nova lokacija, nove okoliščine. Namesto na obalo nas je pot tokrat popeljala v bližino gora, v Kranjsko Goro. V Kekčevi deželi so nas pričakali prečudovita narava in prečudoviti razgledi.« Zaradi pandemije je bilo tokrat malce drugače kot običajno, saj so porabski učenci in dijaki na jezikovne počitnice odpotovali sami, brez slovenskih prijateljev: »Z Valentino Novak sva na različne načine poskušala razširiti znanje in besedni zaklad učencev oziroma dijakov. Menim, da so bile jezikovne počitnice zelo uspešne. Tako otroci kot učitelji spremljevalci smo se na Gorenjskem dobro počutili, poleg tega smo se naučili tudi veliko novega in koristnega.« Z omenjenimi besedami se je strinjala tudi osnovnošolka Vanesa Šulič: »Jezikovne počitnice so bile zanimive. V Kranjski Gori je bilo res lepo, tudi zaradi pogleda na gore. Seveda smo se tudi učili. Ena skupina je med drugim tudi pisala razglednice, tako domačim kot tudi na šolo, duhovniku in še nekaterim drugim ljudem. Druga skupina je morala napisati, kako bi oni sami organizirali takšne jezikovne počitnice.« Čeprav so bili porabski šolarji v minulih letih večkrat tudi na morju, sogovornica pravi, da bi se rada še kdaj vrnila v Kranjsko Goro, saj je bilo na Gorenjskem res lepo. »Pred odhodom sem se malo bala, da bom preveč pogrešala mamico in kužka Tofija, ampak bilo je tako lepo, da domotožje ni bilo prehudo, saj smo se s prijatelji, seveda poleg učenja novih besed, veliko igrali in tudi smejali,« je še razložila bodoča sedmošolka z gornjeseniške osnovne šole, Da so učenci iz dneva v dan presenečali s svojo igrivostjo, pripravljenostjo na učenje, marljivostjo in neverjetno kon- Na delavnici s profesorjem Norbertom Gerencsérjem ki je bila navdušena tudi nad odkrivanjem lepot v okolici Kranjske Gore: »Večkrat smo obiskali bližnje jezero Jasna, hodili smo na pohode, tudi Na raftingu dicijo, je še razložila Valentina Novak in izpostavila: »Željni novih izzivov smo potovali lahkih nog naokrog. Učitelji spremljevalci smo z zaupanjem spremljali svoje varovance, jih vodili in tiho občudovali. V kraljestvu Kekca, kozoroga in Triglava so porabski učenci izkazovali veliko mero naklonjenosti slovenskemu jeziku, besedi, lepoti narave, športnim aktivnostim in tistim drobnim stvarem, ki vsak občutek zavijejo v lepo, vredno, spoštljivo.« (Slika na 1. strani: Vanesa Šulič v Kekčevi deželi.) Tudi spremljevalci (porabski učitelji in študentje) so kolesarili kolesarili smo, enkrat celo v Italijo.« Porabje, 5. avgusta 2021 Silva Eöry Fotografije: V. Novak 4 Helena Senčur - leranca v penziji PREKMURJE Štrki Po tistom, ka je bilau preminauče leto za beloga štrka na Goričkom eno najbaukših v zadnjij 20. lejtaj, je v leti 2021 na žalost nej bilau tak, vej pa so mlade štrke prešteli samo v petij gnejzdaj, in tau pri Svetom Juriji, v Nuskovi, Domanjševcaj, Prosenjakovcaj in Šalovcaj, gé je pet parov štrkov vsevküper gorzranilo deset mladičov. V Domanjševcaj in pri Svetom Juriji je štrkov par gorzrano samo po enoga mladiča, vej pa majo štrki takšo strategijo, ka ličijo djajce ali mladiča vö z gnezda, če vidijo, ka ga nedo mogli raniti. Strokovnjaki za ftice pravijo, ka je štrkova strategija takša, baukše eden krepek mladi štrk kak dva ginglaviva, vej pa samo krepek leko prežive paut v Afriko. Za tau, ka je letos tak malo štrkovih mladičov, je krivo lagvo vreme, vej pa je bilau te, gda so se mladi štrki valili, mraz in dosta deževdja. In gda v takšom cajti dva ali tri dni de dež, se mladiči, steri so trnok občutljivi, ne morejo posišiti in pride do podhladitve. Nej pa je krivo samo lagvo vreme, liki tüdi tau, ka je na Goričkom, pa tüdi indri v Prekmurji, furt menje travnikov, na sterih štrki lovijo svoje gesti. Čiglij lidge tak brodijo, ka so žabe njihovo glavno gesti, pa je tau nej istina, vej pa štrki najrajši gejo žuželke (rovarok). Lani so v enajstij gnezdaj na Goričkom prešteli 26 mladičov beloga štrka, menje kak letos pa so jih samo ške v lejtaj 2006 (bilau jih je sedem) leta 2015 (šest) in 2019, gda jih je bilau tak kak letos deset. Strokovnjaki za ftice ške pravijo, ka so podnebne spremembe tiste, stere so najbole krive za tau, ka se prekmurski simbol seli vö iz krajine, zatau majo zdaj na Gorenjskom in Dolenjskom pa okauli Ljubljane že več štrkov kak pa v najbole vzhodnon tali rosaga. Silva Eöry Mlajši so ovakši gratali Helena Senčur, stera je gnesden Sobočanka, je gorrasla v vesnici Veščica. Gda je bila stara dvej leti, sta mati Marija, rojena Kuzma, in oča Franc Smodiš odišla na delo dobila tüdi volau, ka se vözašauliva za leranco. »Včasi sam peški dvakrat na den šla v Soboto, vej pa smo se predpodnevom včili, zadvečarka pa smo ške vsefele razreda, drüge pa je včiu en škonik, steri pa je že brž odišo v Ljubljano in po tistom sam neka cajta sama mogla včiti vse, ene predpodnevom drüge Helena vküper s svojo vüno, bratom (prvi z leve strani) in bratrancom v Dajčland, zatau je te, vküper z zdaj že pokojnim bratom Evgenom, živela en cajt pri stari materi v Gederovcaj. O tom, kak je bilau v njenij mlašeči lejtaj, pravi: »Srmaštvo je bilau, ali vseeno je bilau fajn. V šaulo smo odili, in tau peški, v Kupšince. Ta smo zrankoma brž prišli, vej pa je tau nej tak daleč, domau pa smo včasi več kak eno vöro odili. Malo smo po gauški šli, pa smo se tam skrivali, in je cajt šau. Gda smo na pauti kakšo sadje najšli, recimo jagode, smo se tam malo duže zamüdili.« Čiglij je mela šaula osem razredov, pa je v vsakšom razredi bilau samo malo mlajšov, zatau so se vsi od prvoga do štrtoga in od petoga do osmoga vküper včili: »Mi z naše vesnice smo mogli vküper domau titi. Škonik je furt enoga od nas vöodabrau, ka je mogo paziti, ka smo fajn v redi šli. Ali te, gda je škonik nej več za nami gledo, smo se toga nej več držali.« Helena Senčur pravi, ka se je rada včila, sploj je rada računala, tüdi pesmice se je rada včila. Po štiri lejtaj na kupšinski šauli pa so jo poslali v Mursko Soboto, na gimnazijo, čiglij je sama nej stela ta titi, vej pa se je s sošolci dobro razmela: »Doma sam sploj nej povedala, ka mi je pravo škonik, ka bi leko šla v Soboto. Te pa je on gnauk mimo našoga rama šau in je stariše pito, zakoj me ne dajo dale v šaulo. Oni pa so o tom nika nej znali.« In tak je te vseeno šla v Mursko Soboto, gé je na nižiši gimnaziji drügo meli. Tak smo se mogli včiti špilati na inštrumente. Ges sam vöodabrala gosli. Če je trbelo, smo večer ške gnauk šli v varaš,« je raztolmačila sogovornica in cujdala, ka je tistoga cajta sreča bila, ka je šaula za škonike in lerance bila v Murski Soboti: »Po trej lejtaj pa so se Leranca in njeni šaularge zadvečarka.« Po dvej lejtaj, v tom cajti se je tüdi oženila, so jo poslali v Tišino, gé je te na toj šauli ostala vse do tistoga mau, ka je šla v penzijo: »Moža Jožeta sam spoznala doma, v Veščici, kama je prišo slüžbeno. On je biu policaj, v Prekmurje pa je prišo iz Logat- Helena Senčur z možom Jožetom in čerko Darjo te odlaučili, ka učiteljišča več nede, tak ka smo te mogli titi inan. Eni so šli v Maribor, drügi v Novo Gorico, tretji v Novo mesto, ges pa sam šla v Celje, gé sam te 1954 zgotovila šaulo za škonike in lerance. Že brž po tistom sam slüžbo dobila. Nej san si mogla vöodaberati, kama mo šla. Poslali so me v Pince-Marof, pauleg Lendave. Živela sam v enoj iži v zadružnom daumi, pauleg pa je bila tüdi učilnica, v steroj san včila mlajše. Dece je nej bilau dosta na šauli, okauli 30, tak ka sam včila tiste od prvoga do tretjoga dece, gda pa sam šla 1991. leta v penzijo, pa malo več kak 300, zdaj pa jih je še menje.« Pred 30. leti, gda je Slovenija na nauvo, samostojno paut šla, je ca.« Prva sta živela na Tišini, po tistom pa sta se preselila v Soboto, prva v blok, po tistom pa v svoj ram, gé Helena, stera je že rano gratala dovica, žive s čerko Darjo, zetom Alojzom in vnükom Tomažom. Na tišinski šauli se je od tistoga mau, ka je tam začnila včiti, pa do te, gda je šla v penzijo, dosta vöminilo. Tüdi mlajši so načiši gratali: »V začetki smo si bole složni bili, pa smo si pomagali. Dostakrat smo celi den delali pa niške nej pito, če za tau kaj penez cuj dobi. Gda san prišla na šaulo, je bilau skor 800 Porabje, 5. avgusta 2021 tüdi naša sogovornica šla na svojo nauvo, penzionistično paut. Dokejč je nej bilau koronavirusa, se je vsakši pondelek srečavala na kavi s svojimi nekdešnjimi sodelavkami, s sterimi se ške furt dosta o deci in šauli pogučavajo. Aktivna je tüdi v soboškom penzionističnom drüštvi, za steroga znamo, ka dobro sodelüvle tüdi s porabskimi penzionisti: »Penzionisti smo fejst aktivni, malo nas je ta korona dojstavila, samo ka se zdaj že pa začnemo drüžiti. Včasi smo se s piciklinom okauli vozili, ovači pa sodelujem v sekciji ročnih del, vleti pa radi tüdi balinamo ali pa špilamo pikado.« Kak prostovoljka je pomagala starejšim penzionistom: »Sploj takšnim, steri živejo sami, največ pomeni tau, ka si z njimi pogučiš.« Pravi ške, ka nema rada zime, lepše je na sprtoletje in gesen, gda si leko zvüna, vleti pa je prevrauče. Vnüki, steri zdaj že študera, je znala ške te, gda je biu mali, dostakrat pripovejdati, kakša je bila njena mladost. »Gda sam njemi tau vse gučala, se je dostakrat začno smejati, vej pa gnešnja mladina ne more znati, kak je tau inda sveta bilau, gda je bole srmaštvo bilau,« je na konci ške cujdala Helena Senčur. (Kejp na 1. strani: S penzionistkami (Helena drüga s prave strani) rade tüdi našivavlejo.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Helene Senčur 5 Pisali smo pred 30. lejti (13.) Na prvi strani 13. številke Porabja (1. avgust 1991) sta dva srednješolca pisala o tom, kak se mata na počitnicaj. »Zelo dobro se počutim, lepo sem se odpočila. Do zdaj sem hodila na tečaj za vozniški izpit. Julija in avgusta bom vozila, vmes pa se že malo pripravljam na maturo, saj bom od septembra v četrtem letniku. Hodim še v kino, gledam televizijo in veliko berem. S starši grem večkrat tudi k Blatnemu jezeru. Malo pomagam starim staršem na njivi. Zelo lepo je biti doma, niti malo si ne želim konca počitnic,« je napisala gnešnja sakalovska županja Valerija Rogan, duhovnik Ferenc Merkli pa: »Učim se na gimnaziji v Pannonhalmi. Poletja se vedno zelo veselim, saj sem dalj časa doma samo med počitnicami, ki jih skušam prijetno izkoristiti. Ob lepem vremenu se hodim kopat v Monošter in na jezero v Máriaujfalu, ob slabem pa pomagam mamici. S sošolci gremo večkrat za 2 ali 3 dni na Blatno jezero. Na koncu poletja grem v Italijo. Sem član skavtskega društva. Izlet bo organizirala šola, ki ima dobre stike s tamkajšnjimi organizacijami. Rad hodim tudi na veselice in v disko.« Irena Barber je na en meren vrauči dvečerek na Dolenjom Seniki gorzsikala Jožefa Rogana. »Če z Jožefom Roganom guči človek, najoprven tau f pamet zema, da oni lepau gučijo slovenski. Kak je tau, ka vi malo načeše (drugače) guči ta slovenski kak tü f Porabji? »Ja, dejte mojo, moj oča so bili iz Trdkove. Oni so nas mlajše nafčili tak govoriti, kak so oni znali.« Kak sta pa občuvali ta gezik? »Pred bojnof je že tü dosta takši knjig bilau, ka smo leko šteli. Takši je bijo Marijin list ali pa Dober padaš. Ka- koli sa najšo, sa prešto, ka je slovensko bilau.« Vi sta tü živeli na Madžarskon, bili sta pa Slovenci. Nigdar sta nej v navolo prišli zatoga volo? »Od toga je žmetno gučati. Pred drugo bojno so nas cejlo držino tavö odpelali v Martinje. Tan smo sé tepli (potepali) edno leto. Fse smo mogli doma njati (püstiti). Po pravon so nan nigdar nej povedli, zakoj so tau naprajli z nami.« Po enon lejti sta pá nazaj prišli na Gorenji Senik. Kak van je šlau? »Tü san sa oženo. Nej smo bili velki pavri (kmetje), z ženo sva od marofa do marofa ojdla delat, aj leko svojo držino raniva. Tak je šlau nan pa sakomi mojomi vrstniki. Po bojni smo sé mogoči bili tak okrepšiti, da smo tü na Dolenjon Seniki svoj dom zozidali. Tau je istina, ka gnesdén baukša dé, kak prven (prej). Samo gledan, kak lüstvo menjava obleko. Gez sa občuval svojo zdavansko obleko, pa sa že davnik tak zrandalüvau, ka ma f tau obleki morajo pokopali.« Vi sta parpovejdali od gnešnjoga svejta, pa sa mi tak vidi, da sta zadovoljni s svojo usodo. Zdaj ste 71 lejt stari, dosta fse sta že zadobili. Kak cenite tau, ka eštje gnesdén tü pa tan bojna vövdari, kak zdaj tü skrajek f Sloveniji? »Sploj sa žalosten za tau volo. Lüstvo je gnesdén že vönafčeno, pa ne moren razmeti, zakoj si ne pogučijo, zakoj sé kolajo. Zdaj, da smo začnili granice opirati, eden drugomi sa bližati, zdaj smo pa prišli do velkoga straja. Žalost ma mantra zatok, ka sa nej trbej klati, brez tauga tü preminimo. Velka zgüba mi je, da mi je usoda vzela ženo.« Tak mislin, da vi sploj radi živeta, radi sta svojoj držini, deci. 71 lejt je nej malo, depa (toda) nej tak dosta, da bi si nej leko kaj eštje želeli. Ka bi radi zadobili eštje f svojon živlenji? »Drago mojo dejte, rejsan sa veselin žitki, držini. Betežen sa, depa zatok sa držin. Vörjen Boga, čakan lejpo starost pa gnauk leko smrt. Zvün toga pa sploj želejn, če bi sa eden den na tau parbüdo, da bi radio, televizije, novine tau na znanje dala, da je nastano po cejlon svejti MIR.« Na peti strani (Otroški svet) je Anica Gyeček z gorenjeseniške šaule pisala o ton, kak je vaftivala z dejdekon: »Nekega lepega sončnega dne smo želi. Zvečer, ko smo utrujeni prišli domov, sem v kotu zagledala gasilsko sekiro. Ta sekira je poleti „potovala” od hiše do hiše. Vsako popoldne ali zvečer jo je dobil naslednji sosed. Tisto noč je nekdo iz hiše moral iti „vaftivat”. Prosila sem očeta, naj me pusti z dedkom. Mojim staršem to ni bilo všeč, toda vseeno so mi dovolili. Zvečer sva se toplo oblekla, vzela petrolejko in odšla. V tistih časih še ni bilo cestne razsvetljave, zato je vas pokrivala tema. Le tu in tam so svetile majhne kresnice. Psi so zelo glasno lajali, ko sva z dedkom šla mimo. Počasi sva krevsala v temi in varovala vas, da ne bi prišlo do požara. Da bi nama bilo lepše, mi je dedek pripovedoval o tem, kako veliko škodo je naredil požar v Slovenski vesi leta 1880. Pri neki hiši se je vnela mast. Zaradi vetra je pogorelo 17 hiš. Od deda sem zvedela tudi to, da so nekoč ogenj naznanjali z zvonom. V vasi so imeli prostovoljne gasilce, ki so gasili z ročno brizgalno. Danes pa imajo gasilci moderno opremo. Noč nama je zelo hitro minila. Ko so se oglasili petelini, sva šla domov. Sekiro sem odnesla sosedu.« Monika Dravec, ške ena seniška osnovnošolka, pa je pisala o tom, ka ji je stari oča prpovedo o tom, kak je bilau v cajti drüge svetovne bojne: »Bil sem vojak na železnici. Veliko nas je bilo, ki smo tako služili vojaški rok. Zvečer od desetih do treh zjutraj smo morali sporočiti, če so progo minirali. Leta 1944 sem bil na Poljskem. Prišli smo v neko vas, kjer smo dobili ukaz: „Puško v roke, čelado na glavo, smer je reka Buh!” Ko smo prišli do reke, je komandant pustil en odred zadaj, da nas ne bi napadli v hrbet. Tudi jaz sem bil med njimi. Čez nekaj časa so nas napadli partizani. Razstrelili so mi mitraljez. Bil sem ranjen, hvala bogu ne težko. Umaknili smo se, toda naslednji dan so nas spet napadli. V tem napadu so umrli trije naši. Mi, ki smo ostali živi, smo se nekako prebili do Varšave. Od januarja leta 1945 sem bil vojni ujetnik. Domov sem prišel leta 1948.« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 5. avgusta 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Vsikši bi si rad vikendhišo küpo Kak po cejlom rosagi tak v Železni županiji tö tau kažejo trendi pa podatki, ka bi si dosta lidi rado vikendhišice küpilo. Kak pravi analitik za nepremičnine, pri tom vidijo dva vzroka. Pri je v tom, ka do leta 2016 so si držine leko prišparale kakšne pejneze pa so tak raznišlale, če že majo stanovanje ali družinsko ižo, te je naslednji stopaj, ka si küpijo vikendhišo. Tau je dobra naložba (befektetés) pa dobro za familijo tö, ka leko vikendhišo v tisti mejsecaj, gda go ne nücajo, v arendo dajo. Drugi vzrok je epidemija Covid-19, stera nas je zaprla med štiri stejne. Kak je tau lagvo, da ne moreš nikan titi, dapa skurok doma iz stanovanja tö ne moreš vöstaupiti, vej pa nejmaš nej dvaura, nej graca pa nej sadovnjaka. Zatok so lidgé, steri živejo po blokaj (tömblakásokban), sploj pa po vekši varašaj, začnili iskati prave vikendhiše ali pa stare, prazne rame po vasnicaj. Najbole zatok, naj za konec kedna leko »pobejgnejo« iz varašov, naj so leko malo v naravi, naj vidijo modro nebau pa zeleno travo. Kasnej so si ništrni tak zbrodili, ka raj za stalni naslov (állandó lakhely) do meli vikendhišo, svojo ižo ali stanovanje v varaši do pa samo bole rejdko poglednili. Tau, ka dosta lüstva išče vikendice ali rame po vasaj, je pripelalo do toga, ka so se cejne pošteno zdignile. Nej vseposedik gnako, najbole v tisti krajinaj, stere turisti radi majo, recimo pri Duni kauli Visegráda za več kak 50 procentov, na söverni obali Balatona za 33 procentov, na južni strani samo za 20 procentov. In tau v ednom leti. V Železni županiji se cejne za en kvadratni mejter giblejo od 98 pa do 570 gezero forintov. Najbole popularna destinacija je Kőszeg pa okaulica (Kőszeško gorovje), posebej vasnica Velem. V toj vasnici – kak župan pravi – več skurok nega prazni ramov, dapa parcel tö nej, vej je pa vasnica v dauli med hribi. Marijana Sukič 6 OD SLOVENIJE... Preverjanje izpolnjevanja PCT pogojev Vlada je sprejela nov odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Glede na hiter porast števila okužb z delta različico novega koronavirusa v državah članicah EU obstaja možnost poslabšanja epidemiološke situacije v Sloveniji, zato je z odlokom določena obveznost ponudnika blaga in storitev, da preverja izpolnjevanje PCT pogojev (preboleli, cepljeni, testirani) za potrošnike pred vstopom v igralnice, igralne salone in pri posebnih igrah na srečo, v nastanitvene obrate, v notranje prostore, v katerih se izvaja sejemska ali kongresna dejavnost, v prostore gostinskih obratov, ki nudijo glasbo za ples oziroma družabni program, ter v prostore, v katerih se izvaja gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač. Demografska statistika v znamenju epidemije Demografsko statistiko v Sloveniji v letu 2020 je zaznamovala epidemija. Zaradi velike umrljivosti je bil naravni prirast izrazito negativen. V državi se je lani v enem dnevu povprečno rodilo 51 otrok in umrlo 66 prebivalcev, 28 prebivalcev se je poročilo in deset ločilo. Negativni naravni prirast prebivalstva je bil lani, ko je umrlo 5249 ljudi več, kot se jih je rodilo, najvišji po letu 1945. Vzrok za to pa je predvsem nadpovprečno visoka umrljivost v novembru in decembru, ko je Slovenijo zajel drugi val epidemije covida-19. Umrlo je več kot 24.000 prebivalcev ali skoraj 3800 več kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Sklenjenih je bilo 5214 zakonskih zvez ali skoraj četrtina manj kot leto prej. Mesec z največ porokami je bil avgust, ko jih je bilo nekaj nad 1000. Razvez je bilo lani 1774 ali 28 odstotkov manj kot leto prej. Dosta mesá škaudi našoj Zemlej Lidgé na cejlom svejti furt rodila, morejo furt več in več samo 7 procentov toplogred- Problem je v tejm tö, ka so v več mesá zejmo, ka ne škaudi umetnoga gnojila (műtrágya) ni plinov (üvegházhatású rosagaj zvün Evropske unije samo našoma zdravdji, liki at- nücati. gázok) vö v luft spisti, za regule nej tak sigurne, zatok mosferi pa drügim stvarinam Če dosta mesá gejmo, ne škau- drügo so krivi energetika, je žmetno konkurérati ž njinina Zemlej tö. Padarge že dugo dimo samo našoma planeti, promet in industrija. Tau pa mi falimi produkti. gučijo, ka moremo začniti liki svojoma zdravdji ranč tak. so tö gvüšni, ka samo uni leko Zavolo vsega toga so ništerni ovak živeti, zelene organiza- Firme, štere na veuko držijo zavolé kvalitetne ráne naredi- čednjaki vözbrodili, ka v lacije pa davajo tanače, kak se maro, nücajo dosta antibio- jo. Pravijo, ka morejo gnesne- boratoriji napravijo umetno leko dobro nagejmo, zmejs pa tikov – depa nej zatok, ka bi dén trnok skrb meti na tau, aj mesau (műhús). Ta ideja pa skrbimo za svoj platö samo tak leko ponet tö. maga našoj Zemlej, V Meriki en človek če med proizvodnjo na leto kauli stau kil ne ponücajo preveč mesá zej, na Vogrsenergije. Takšo fele kom je ta numera formo bi eške več 65 kil, na konci lište, škode naredili kak v Indiji pa pridejo liki krave v štalaj ali na ednoga človöka vanej na lufti. komaj tri kile mesá. Naši porabski starci V ništerni rosagaj se eške spominajo je konzumacija v časov, gda je mesau slejdnjom časi trnok samo za najvekše narasla: če je eden svetke na talejr prišKinejzar v 1960-i lejlo. Gnes so k sreči že taj na leto samo pet ovaški cajti, donk pa kil mesá zo, njegvi moremo pred očami vnüki dajo gnesne- Mesau má kulturno, gastronomsko in zdravstveno znamenje v našoj civilizaciji – donk ga moremo menje držati svojo zdravdje dén v ednom leti više in bodaučnost naše zesti (ilustracija: Pixabay) petdeset kil pod zaub. Zemlé. Zatok včásik Vse tau je pripelalo do toga, vračili betege, liki ka bi živina se živina dobro počüti, depa malo dojpovejmo z mesá – pa ka človečanstvo vsikdar več bole naglo rasla. Tak se narodi za naturo se tö morejo bri- nej samo v postnom časi. pa več mesá nüca, v šestdeset dosta »superbakterijov«, šte- gati. Tau vse košta, zmejs pa lejtaj je njegva produkcija zra- re praktično edno vrastvo ne cejne mesá komaj kaj rastéjo. -dmsla z letni 70 na 330 miljau- more bujti. Té drauvni škodnov ton. Čednjaki pravijo, ka livci leko vujdejo s farmov in je najvekši problem, ka na 75 napravijo svetovno epidemijo. procentaj paverski grüntov Tistim pa, šteri gnesnedén fana svejti ne pauvajo zelenjé sivajo koronaviruš, tö ne hasGorenjesenički penzionisti smo pobrateni s penzionisti iz ali sad za lidi, liki krmo za ne, če dosta mesá gejo: tüčni Rogaševec. Hvala Baugi, smo se po enom leti pá leko srečali. maro. Veuke firme furt več in leko üše zbetežüjejo. Srečanje je bilau 24. juliuša v Rogaševcaj. več grünta küpüjejo, ka more- Gnešnja pandemija nam je Lansko leto je nam, penzioniston nika dobroga nej prineslo. jo prej gesti za lidi napraviti. pokazala, ka moremo začniti Vse se je zaprlo, tau je nam starejšim trno težko bilau. Vej Organizacija za ráno in paver- gesti ovaško ráno in začniti smo pa ranč doma v vesi nej mogli nikan nej titi, nej v bauto stvo (FAO) pa pravi, ka če bi ekološko držati maro. Vanej pa nej v cerkev. Tau je katastrofa bila za tiste starejše, steri mesto krme zelenjé pauvali, na lufti, na praustom pa leko sami živemo. Cerkev, skupine, prijatelji iz Slovenije, vaje in bi leko dali gesti celau 10-12 krmimo dosta menje živine, druženje – vse si mogo pozabiti. Gez mislim, ka te beteg tü milijardam lidi. zatok bi mogo vsikši človek ostane med nami, samo ka je te bole čemerasti kak influenTau gvüšno vejmo, ka držanje menje mesá zesti. Istina je, za. Tista nas je nej tak »vdarila« kak covid. mare na veuko vrnau telko ka dobi naše tejlo z mesaum Gda sem dejte bila – pred 70. lejti – mi je prababica dostaškode napravi v atmosferi največ beljakovin (fehérje), v fart pravla, ka pridejo težki časi, ka se lüstvo od gospodnoga kak promet na zemlej, vodej njem pa je dosta vitaminov B, Boga bode spozabilo, B.D. Marijo bode oskrunilo. Gda sem in v lufti. Pri tejm brodimo železa in cinka tö. Če rejsan pa nji pitala, ka ta rejč pomeni, so mi raztomačili, ka vse grdo na metan, šteroga krave med má vse té haske, ga na Vogrsna njau znosijo. (meggyalázzák). Tau so mi tö pravli, ka naj preživanjom vöspistijo, ali na kom eške itak preveč gejmo. K mam vöro, vüpanje pa lübezen do Boga pa B.D.Marije. Vej tau, kak naglo trejbijo džung- toma cujpride preveč cukra in pa če tau maš, te vse maš. Med drugim smo se o tom tö polo v Amazoniji. Pri pauvanji premalo gibanja – nej je čüda, gučavali s prijatelji iz Rogaševec, tak je čas brž odleto pa smo krme nücajo firme kemikali- ka sta dvej tretjini lüstva v rose poslovili. Obečali smo si, če de Boža vola, se drugo leto je tö, štere pomalek na nikoj sagi prekrepki. srečamo pri nas na Gorenjom Seniki. dejvajo zemlau. Če želejo do- Tisti, šteri na veuko držijo Vera Gašpar segniti, ka bi zemla znauvič maro, pravijo, ka prej živina Po ednom leti smo se pá srečali Porabje, 5. avgusta 2021 7 Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... MADŽARSKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (4) Slovenija: Ljudska glasba v novi preobleki, tudi z Vladom Kreslinom Slovenska dežela ni velika, vendarle predstavlja v osrednji Evropi prostor velike naravne in kulturne raznolikosti, saj povezuje robove večjih evropskih območij: Alpe na severozahodu, Panonijo na severovzhodu in Jadransko morje kot del Sredozemlja na jugozahodu. Na mejah Slovenije se stikajo germanska, romanska, ugro-finska in slovanska kultura. Zato ni čudno, da je zaradi tega tudi njena duhovna dediščina izrazno bogata in raznolika po vsebini ter občutjih. Izvirno (slovensko) ljudsko petje in glasba (za ples) pa so se ohranili iz pradavnine do dandanes; v taki ali drugačni preobleki je postalo danes celo že del (glasbene) komerciale v njenem najbolj plemenitem pomenu. Take ali/ in drugačne glasbe so večne, prilagojene času in prostoru pa tudi njihove funkcije se nenehno spreminjajo. Sodoben čas ji še dodatno omogoča njeno preživetje od tistih pradavnih in enostavnih časov pa vse do danes v spogledovanju z najsodobnejšo tehniko in tehnologijo. Percepcija in recepcija ljudske glasbe sta v vseh teh stoletjih in tisočletjih razvoja spremenili svoje funkcije. Kljub temu pa smo obdržali kriterij kvalitete tako po vsebini kot obliki. Da pa se tudi (izvirna) ljudska glasba venomer posodablja, ji omogoča aktualnost vsakega (zgodovinskega) trenutka. Če so stoletja nazaj za ohranitev ljudske glasbe pomenila zgolj funkcijo ustnega izročila, je danes temu povsem drugače. Tudi ta muzika se ohranja s pomočjo najsodobnejših notnih zapisov, koncertov, posnetkov in elektronskih izdaj. V umetni oz. umetniški glasbi je kar nekaj tovrstnih refleksij. Tako npr. tudi slovenskega skladatelja Janija Goloba (1948) navdihuje Prekmurska saga: počasni tok reke Mure, ravnina, pregovorna melanholija pa tudi kulturno mešano območje, nad katerega se dviguje klopot štorkljinih kljunov, ustvarjajo ozra- čje, ki je zajeto v izvirno ljudsko glasbo ali njene številne aludacije in priredbe. V tovrstni glasbi lahko iščemo in najdemo podob- A. Srebotnjak, P. Šivic, S. Šuklar, S. Vremšak, L. Vöros, L. Vrhunc, B. Zupančič idr. Ker se panonska ravnica razteza Kreslin (v sredini s klobukom) z Malimi bogovi (Nekega jutra, ko se zdani, CD, / Gornja/ Bistrica, d.o.o., 1994) na dela, kot so npr. Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir (Duo Claripiano, Ljubljana: Radio Slovenija in ZKP RTV SLO, 2017): prekmurska düša, ki premišlava ali arheološki spomin na nekdanjo kulturo Prekmurcev, ali kot je vse tole imenoval Miško Kranjec halgato geografsko globoko v slovensko Pomurje in Prekmurje lahko še dodatno izmerimo in primerjamo eno in drugo na prevzete in prirejene primere ljudske glasbe, v tem našem, slovenskem primeru pa še posebej le-te v njeni novi preobleki, v priredbah; ne vseh, ker jih je preveč, ampak nekaj Naslovnica plošče Ptič s sliko-portretom V. Kreslina (Ljubljana: Nika, 2000), na kateri sta objavljeni kar dve popularni in aktualni Kreslinovi pesmi: Preko Mure, preko Drave in Tam v meglicah nad mursko vodo idr. kot posebna melanholična mehkoba (Poj mi, poj mi, droubna ftica, Ne ouri, ne sejaj in Gnes je en leipi den). Poleg omenjenega je pomurska in prekmurska vsebina in tematika izzvenela še v glasbi različnih generacij, (kompozicijskih) šol in slogovnih usmeritev slovenskih skladateljev: L. Lebič, S. Osterc, najbolj značilnih na primeru tovrstnega fragmentarnega opusa priredb slovenskega kantavtorja, pevca, šansonjerja, pisatelja in rockerja (= rock glasbenika) Vlada Kreslina (roj. 29. nov. 1953 v Beltincih). Glasbeno kariero je Kreslin pričel 1970, torej kot 17-letnik, in jo nato popeljal v (do)končne pevske in kitarske vrste. Zanj je značilno, da je tipičen kantavtor in da vzporedno ustvarja in poustvarja, izvaja (svojo) avtorsko glasbo. Najvidnejši spomenik si je poleg solistične kariere ustvaril s sodelovanjem v Beltinški bandi (1991). Posvetil se je ljudski glasbi in s tem še dandanes povzroča pravi preporod slovenske etno glasbe. Največji tovrstni uspeh je tudi v tem, da jo nenehno približuje mlajšim generacijam. S tem pa demarginalizira in rehabilitira tudi prekmursko narečje. S skupinama Mali bogovi in Beltinško bando Kreslin nenehno združuje včeraj, danes in jutri, lokalno in globalno. Kreslin pogosto sodeluje tudi z drugimi glasbeniki, saj je kar najbolj kompatibilen, univerzalen in aktualen. Njegova bera koncertov, posnetkov in (izdanih) plošč je enormna, ima pa za sabo še pesniške zbirke, filmsko in gledališko glasbo (tudi kot igralec). Številne njegove pesmi so že ponarodele, spet druge so sprostile navdihe za romane, filme in diplomske (znanstvene) naloge. Za svoje več kot uspešno, večnacionalno delo in uspehe je bil mdr. tudi nagrajen (Ježkova nagrada RTV Slovenija, 2020, Zlata piščal, 2021). V. Kreslina npr. povezuje in nadgrajuje z njegovo glasbo tudi literarna umetnost. Tako je pred eno od najbolj popularnih tovrstnih (izvirnih) slovenskih ljudskih pesmi s tistega konca Vsi so venci vejli nadpisal: HODIM MED POLJI, ŽE POZNA JE URA./V SONČNEM ZATONU LESKEČE SE MURA./MI V SRCU JE PESEM, PESEM OTOŽNA,/ DA ČU BI JO VEDNO, JE ŽELJA POBOŽNA. (Prihodnjič: Madžarski, hrvaški in slovenski glasbeniki skozi čas in prostor (5) Hrvaška 1 – Vatroslav Lisinski (Slika na 1. strani: Prvi takti Preko Mure, preko Drave, začetek bes. in notnega zapisa (avtor V. Kreslin), partitura, 2009.) Franc Križnar Porabje, 5. avgusta 2021 ... DO MADŽARSKE Več Madžarov na hrvaškem morju V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je bilo letos do konca julija skoraj 90 odstotkov več madžarskih turistov na hrvaškem morju, je sporočil madžarski predstavnik Hrvaške turistične zveze. Do 23. julija je več kot 172 tisoč madžarskih turistov na Hrvaškem zabeležilo več kot 880 tisoč nočitev. Največ nočitev so zabeležili pokrajinah, ki so bliže Madžarski, v istrski, splitsko-dalmatinski in zadarski, med kraji so najbolj priljubljeni Vir, Zadar in Rovinj. 75 odstotkov Madžarov potuje na Hrvaško individualno, toda letos je malo naraslo tudi število tistih, ki potujejo z agencijami. Največ madžarskih turistov najame zasebne apartmaje, letos je klub temu naraslo število hotelskih gostov za 150 odstotkov in tudi v kampih je več madžarskih gostov. Fokusira se na starejše od 60 let V nedeljo se je začela akcija za cepljenje starejših od 60 let. Domači zdravniki, prostovoljni zdravniki in študentje zadnjega letnika medicinskih fakultet bodo obiskali starejše od 60 let, ki se še niso dali cepiti. V primeru, da jih bodo prepričali o nujnosti cepljenja, bodo takoj cepljeni s prvim odmerkom. Vlada je pooblastila ravnatelje šol, naj do 5. avgusta zberejo podatke, koliko njihovih učencev ali dijakov med 12-im in 18-im letom bi se dalo cepiti. Cepljenje mladih bi se potem vršilo na šolah pred začetkom šolskega leta, in sicer 30. in 31. avgusta. Mlade bi cepili izključno s cepivom Pfizer. V teh generacijah najdemo 688 tisoč mladostnikov. Madžarska se je med tem časom dogovorila s Portugalsko, da ji proda po nabavni ceni 200 tisoč odmerkov cepiva AstraZeneca, je najavil zunanji minister Péter Szijjártó. 8 Tau samo tisti človek leko dela, steri rad ma l Marijana Fodor - kak ste tau že leko šteli v eni od naši letošnji novin – je že lani dobila Nagrado za narodnosti (Nemzetiségekért Díj) vogrske vlade, dapa lani decembra na den narodnosti so ji nagrado nej mogli prejkdati, ka je zavolo epidemije vse zaprejto bilau pa nikši programi so se nej organizirali. Etak so ji tau najvišešo nagrado, stero leko narodnosti na Vogrskom dobijo za svojo delo pa aktivnost na področji narodnostnoga žitka, izraučili letos na začetki poletja pri jezeri Velencei. Marijano ali kak go vsikši zové Babi Fodor trno dosta lidi pozna tak v Porabji kak v Prekmurji, vej pa skurok nejga takšne porabske kulturne skupine, v steroj je nej delala ali ne dela. Trno rada spejva, zatok je vse do tistoga mau, ka je skupina nej enjala delati, spejvala pri števanovski ljudski pevkaj, stere je vodila glasbena pedagoginja Marija Rituper iz Murske Sobote. Gnesnaden popejva pri dvej Goričkoga. Ka rada pleše tö, tau vidimo, če je kakšna prireditev, je med prvimi, stera se zavrti pred ansamblom. Dapa ranč tak rada se vrti v folklorni skupini Drüštva porabski slovenski penzionistov tö. Ka se odra nikak ne boji, je pokazala v gledališki skupinaj tö. Z igranjom v gledališki igraj je začnila v domanjoj vesi, špilala je v gledališki skupini Veseli pajdaši, stere vodi školnik Laci Kovač. Kasneje je špilala vküper s Klaro Fodor v skupini Duo Fodor. Zvün toga je članica Drüštva za lepšo ves Števanovci, zadnjo leto pa predsednica Drüštva porabski slovenski penzionistov. Človek bi tau mislo, ka vse tau je že dolanapisati dosta, nej pa vse tau delati. Dapa – kak kaže – Babi za vse tau ma čas pa volau tö. Babi, od koga si erbala volau do popejvanja, plesanja, igranja? Sto je bijo takšen v familiji, oče ali mati? »Oče nej, on je bola taši tiji, litji mati. Mati je vsigdar terni dejdek je z nami živo, on je nas skrb emo, gda smo mali bili. Očini starištje so pa v Otkauvci živali. Oni so tö Slovenge bili, tak ka si samo slovensko rejč čüjo. V (nyakkendő). Potistim se je oženila pa deteta rodila. Med tejm, ka je z detetoma doma bila, je napravila gimnazijo pa maturo. Gda je prišla nazaj v fabriko, je ta že mejla veštauk za mlade včiti. Tak je začnila mlade včiti. Po enom leti go je prejkvzela srejdnja strokovna šaula. Najprvin so šivat včili mlajše, tau je trpalo kakšni 15 lejt. Samo gda je tekstilna industrija dojzavertivala, pa so fabrike zaprli, so se mlajši več nej glasili za šivilje ali krojače, malo mlajšov je bilau. Tistoga ipa – pod ravnateljstvom Šanjina Bediča – so si vözbrodili, Babi v obleki folklorne skupine penzionistk ka do začnili z gostinskimi poklici. Ka šaulo sen v Števanovci ojd- bi leko küjare pa kölnare včila, te ešče vrtca nej bilau, mi la, je sama tö mogla pá v šaulo smo kumar kaj madžarski titi. Tak je vse do penzije (pred znali. samo tisti fundament kratkim) delala v strokovni smo vogrski znali, litji slo- šauli kak mentorica mladih. Gda si se ti tak aktivno vklüčila v slovenske skupine? »Vsigdar sem tak bila, ka gda so mlajši mali bili, ka sem nigdar nikan nej mogla titi. Mauž je sodački prejdjen bijo, oni so tü ta pa tam ta šli. Dja sem njemi sir prajla „vejš, ka, aj moji mlajši gnauk zrastejo, dja več doma ne ostanem”. Gda so mlajši vekši gratali, te sem že bola leko ojdla na kakšne programe. Eno leto po smrti matere – tau je bilau 1997. leta – smo v Na sakalauvskom vaškom dnevi s člani Porabskega tria Števanovci baur vlejkli. Z ljudskimi pevkami sem üšla zboraj, v Komornom pevs- spejvala, ojdla je spejvat k venski smo bole znali. V pa z njimi spejvala. Pa te so kom zbori ZSM v Varaši pod števanovskim ljudskim pev- šauli smo se včili knjižno mi pravle, kak tau, ka ti vse vodstvom Tomaža Kuhara kam. Ona je bila vesela žen- slovenščino. Tisto je zatok te naute znaš? Pa zakoj ne pa v števanovskom cerkve- ska, sir je spejvala. Gda je drügo bilau kak tisto, ka odiš spejvat? Tak sem te začnom zbori, steroga vodi kan- tjüjala, da je delala na šon- so doma gunčali stariške. nila spejvati v skupini pri tor Gábor Sebestyén. Njena žetaj ali njivaj. Pesmi sem se Dapa tau se je tö trbelo nav- Mariji Rituper.« čiti.« najnovejša lübezen je glasbe- dja vse od njej navčila.« Babi je za kakšno leto, dvej na skupina Porabski trio, v V držini doma ste slovenstji Babi se je po osnovni šauli vči- začnila ojdti v drugo skupino la v Somboteli za šiviljo (so- tö. Špilati je začnila pri Vesesterom popejvata s Feconom gučali? Sütőnom, na harmoniki nji- »Gda smo mlajši bili, smo bolico). Po trej lejtaj si je delo li pajdašaj. V skupino go je ja sprvaja Stanko Črnko z samo slovenstji gučali. Ma- najšla v varaški fabriki kravat pauzvo mentor Laci Kovač. Porabje, 5. avgusta 2021 Kakkoli se je branila, ka ona kaj takšoga nigdar nej delala, je šest lejt ostala v skupini. Potistim je zavolo familije malo pauze držala v špilanji. »Samo eno leto sem nej špilala. Te je prišla Klara Fodor pa mi je pravla, ka bi bilau, če bi müve napravile skupino, stera špila kratke igre, skeče. Tak je grato Duo Fodor, Miki Roš je piso igre pa on naja je včijo tü. Od njega smo se dosta navčili.Tau se vidi, ka je on profesionalec. On dé na oder pa ti pokaže, ka moraš delati. Potem te nja, ka ti sama goraprideš, kak leko kaj napraviš.« Babi ešče sploj nej bila penzionistka, gda je plesat začnila v folklorni skupini Drüštva porabski slovenski penzionistov. »Sploj rada plešem, gda smo mi mladi bili, nej bila takša veselica, ka bi nej prvi bili pa slejdnji domau šli. Gda me je Klara Fodor nagučavala, naj plešem, sem ešče v slüžbo ojdla. Najprva sem mislila, ka nemo plesala, vej pa, če kaj vzemeš, tisto moraš redno delati. Tau so nas starištje tak navčili, ka ka vzemeš, tisto moraš redno delati. Te sem prajla, ka mo telko pomagala, ka se navčim plese pa če de stoj falijo, te mo plesala. Dapa „vöpomorem” je nej dojšlo, vsigdar sem mogla z njimi titi, vej pa vsigdar je nekak manjko.« Marijana spejva pri cerkvenom zbori že 11. leto. »Prvin sem dja v cerkvi nej dosta spejvala. Gda smo na Gorenjom Seniki bili pa na Verici, ka je moj mauž sodački prejdjen bijo, ranč sem dosti nej ojdla v cerkev, ka nej slobaudno bilau. Mlajše smo tö tak krstili, ka smo je indar nesli. Gda smo se domau v Števanovce spatjivali, te sem z materdjov večkrat üšla. Gda sem že vsakšo nedelo ojdla k meši, sem eštje tö nej spejvala, nej sem znala cerkvene pesmi. 9 Erični slovenski športniki (17.) lüstvo Mima Jaušovec Gda so naš župnik gospaud Feri Merkli bili, te smo zbor naprajli. Najbola zatok, ka je te ljubljanska televizija iz Števanovec prenašala mešo, gospaud so prosili ljudske pevke, naj pomagamo. Včijo nas je kantor Gábor Sebestyén, steri je proso, naj moške tö spravimo. Te sem prosila mojoga ravnatela Šanjina Bediča, naj pride popejvat. On je pravo, če de Attila Bartakovič tö popejvo, te on tö pride. Gospaud Merkli so pa spravili Ferenca Sütőna, etak smo moške tö dobili pa zdaj že 11. leto naute, največ se ji je navčo iz pesmaric Füčkaj, füčkaj, fantiček moj. »Ti si zišči nikšo mlado pa spejvaj z njauv, sem ma pravla. Nej, on z menoj šče spejvati. Te sem si pa mislila, pa sprobam. Tak smo te začnili iskati harmonikara, stejla sva nekakoga iz Porabja, dapa nej ga bilau. Etak je te z nami začno probati Stanko Črnko z Goričkoga.« Vse tau, ka je Babi delala pa dela, je dosta dolanapisati, nej pa te napraviti pa redno na vaje pa nastope ojdti. Etak njej nišče ne smej nevoščeni biti, Babi z nagrado »Za narodnosti« pri jezeru Velencei popejvamo pri cerkvenom zbori.« V Komorni zbor ZSM je staupila zatok, ka go je nagučavala soplesalka pri folklori Erzsi Bartók. Najprej je premišlavala, ka je vejdla, ka je tau nej tak naleki, kak ljudske pesmi spejvati. »Rada ojdim, dosta sem se navčila v komornom zbori. Najbole tehniko spejvanja. Ka neš samo začno spejvati pa se boš drau kak v krčmej. Moraš vedeti, ka gdé kak naglas ali kak natiuma moraš popejvati. Zdaj že, če kakšne druge poslüšam, me mauti, če fejst krčijo. Sprvoga sem dja tau ranč nej vpamet vzela.« Ferenc Sütő je pa bijo tisti, steri go je nanjé vzejo, ka naj spejva v najnovejši skupini, pri Porabskomi trioni. Un ma trno rad porabske ljudske ka je dobila tau visiko nagrado (Nemzetiségekért díj). »Dja sem v pameti nej mejla, ka tau nagrado dobim. Najprva me je predlagala Klara Fodor kak predsednica Društva porabski slovenski penzionistov, na konci je pa vse, ka trbelo, napisala pa notdala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. Rada sem bila,človek takšno priznanje nikdar ne pozabi. Če bi nej dobila tau nagrado, bi ranč tak tadala delala. Sto iz srca dela za slovensko materno rejč, za skupine, za tau, ka se leko drüžiš, ka si leko med lidami..., si sploj ne brodi na tau, ka de za tau nagrado daubo. Tau samo tisti človek leko dela, steri rad ma lüstvo pa steri se dobro pozna (počuti) med lüstvom.« Marijana Sukič Gda je slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek nej dugo toga nazaj prišla v polfinale Roland Garrosa, enoga od štirih najvekših teniških turnirov na svejti, se je dosta, bar v Sloveniji, gučalo tüdi o Mimi Jaušovec, vej pa je ona do zdaj edina slovenska tenisačica, stera je gvinila (te ške pod jugoslovansko zastavo) na enom od štirih slovensko športnico. Leta 1990 je za svoje zasluge dobila Srebrni grb Mesta Maribor, leta 2017 pa ške mestni pečat Maribora. Leta 2012 je bila sprejeta v Hram slovenskih športnih junakov. Za Mimo Jaušovec pravijo, ka je vztrajna in predana. V detečij lejtaj se je tüdi šest lejt včila špilati na gosli, ali po tistom, ka je prevladala lübezen do tenisa, je tau tanjala. V športnom centri Branik je vküper z očom in bratom preživela furt več cajta. Gda je bila stara 13 lejt, je začnila aktivno nastopati na mladinskih turniraj po Evropi. Pravi, ka so bili tau ške cajti, gda so se tenisači drüžili in se vküper veselili. Gda je prišla v profesionalni šport, pa je bilau ovak, te se je vsakši bole za sebe držo. Zavolo toga, ka so meli v njenom klubi češkoga trenera in je večkrat treMima Jaušovec je najbaukša slovenska teniška igralka nerala tüdi v Pragi, je že rano najvekših turnirov na svejti. Tau se je zgaudilo glij na odprejton prvenstvi Franciji leta 1977, gda je v finali s 6:2, 6:7 (5) in 6:1 dojobladala romunsko tekmovalko Florento Mihai. Na tom najvekšom turniri na peski je ške dvakrat prišla do finala, leta 1978 pa leta 1983. Mima Jaušovec je osvojila Roland Garros tüdi med ženskimi dvojicami, in tau leta 1978 v pari z Virginio Ruzici. Istoga leta sta s tau Romunko prišli ške v finale Wimbledona, od- Leta 1977 je gvinila na eričnon turniri Roland Garros v Parizi spoznala erično Martino Navratilovo, s stero sta gratali pajdašici. V začetki osemdesetih lejt preminaučoga stoletja sta v dvojicaj celau vküper nastopali na turniri v Stuttgarti, gé je biu sponzor Porsche. Po tistom, ka sta gvinili, sta leko vöodaberali med penezi ali nauvim autom. Mima se je odlaučila za auto, vej pa je bila njegva vrednost vekša kak pa je bila penezna nagrada. Pauleg toga so ji te té auto ške V Sloveniji od lani poteka pokal Mime Jaušovec, dobrodelni teniški turnir, na šenki servisejrali. sterom špilajo najbaukši slovenski tenisači in tenisačice Mima Jaušovec pravi, ka se da prejtoga prvenstva Anglije. Po petnajstih letih je gnesden s špilanjom tenisa zaslüžiti dosta več do zdaj najbaukša slovenska teniška igralka leta penez, kak je bilau tau v njenih cajtih. Čiglij je 1988 končala svojo aktivno kariero, lopar pa je že penzionistka, ške furt rada vandriva po svejvrtela ške naprej, vej sta pa z bratom Zoranom ti (v cajti korone pač nej), vej pa jo radi vabijo v rodnom Maribori na noge postavila teniš- tüdi na različne turnire legend. ki center. Mima Jaušovec je bila štirikrat (1975, Silva Eöry 1976, 1977 in 1980) vöodabrana za najbaukšo Kejpi: internet Porabje, 5. avgusta 2021 10 »Sveti se ime tvoje« - 48. »Gorstanite in se ne bojte!« Vercelli je stari varaš na söve- »Če bi bili na svejti samo trgé ri Italije, v šterom gnes kau- takši, kak si ti, bi bilau moje li 50 gezero lüdi živé. Prvi kralestvo na nikoj djano!« püšpek v tom mesti je biu Tau je prej pravo hüdi düh sveti Evzebij (Szent Özséb), prejk edne svoje slüžabnice o šteri je skrb emo na čistost svetom Janezi Vianeji (Vianvöre prauti arijanskim kri- ney Szent János), šteroga so vovörcom. (Té so včili, ka je leta 1929 zglasili za patronuKristoš nej Baug.) ša vsej düšni pastérov. Evzebij se je naraudo na otoki Sardiniji kauli leta 283. Gda ga je v mladi lejtaj v Romi pápa okrsto, so navzauči prej vidli angele, šteri so Evzebija zdignili vö s krstilnice. Legenda dale guči, ka so ma pri njegvoj nauvoj meši dvorili angeli. Leta 340 so Evzebija posve- Raužni venec je edna najbole poznana in tili v püšpeka v prilüblena molitev katoličanjski vörnikov Vercellini, šteri – po tradiciji ga je napiso sveti Dominik, stvoritel reda dominikancov varaš je biu veuko arijansko gnejzdo. Po staroj pripovejsti Janez se je naraudo leta 1769 so krivovörci zaprli vsa cerk- v ednoj vesnici blüzi francusvena vrata v mesti, gda pa je koga varaša Lyona, njegva püšpek Evzebij dojpoklekno mati ma je vnaugo pomapred cerkvov Matere Bože, gala, ka bi leko dühovnik so se vse dveri same od sébe grato. V bogoslovnoj šauli oprle. ma je bilau žmetno, vej je pa Evzebij je goreče brano pravo biu dosta starejši od vsej svoji vöro, zatok so ga neprijateli sošolcov. Po nauvoj meši in za štiri lejta vö v Malo Aži- kaplanski lejtaj so ga za plejo zagnali. Tistoga ipa se je banoša poslali v vesnico Ars, zgučo z drügimi püšpekami, gde je živejlo samo 230 lüdi. ka se postavijo prauti arijans- Janez Vianej je žmetno najšo komi krivovörstvi. Gda se je paut do svoje nauve fare, zaEvzebij povrno na evropski tok je za pomauč proso ednoZahod, je med prvimi vpelo ga maloga pastéra. Pravo skupinsko živlenje dühovni- ma je: »Ti si mi pokazo paut kov. S tejm je dau peldo av- v Ars, ge ti pokažem paut v guštinskim baratom tö, šteri nebesa.« so njega odebrali za svojoga Veški lidgé so brž gorprišli, patronuša. ka njini nauvi plebanoš dosta Evzebij je mrau v visikoj sta- moli, malo spi in živé v pokaurosti od 88 lejt, njegvi den ri. Bilau je takše, ka je dva-tri svetimo 2. augustuša. dni nika nej djo, te pa si je za cejli keden sküjo samo edno laboško krumplov. Trüdo se je za vörsko včenjé mlajšov in vözraščeni, naganjo je štiri greje: nedelsko delo, lokanje, prekunjavanje in ples. Glas svetosti Janeza Vianeja je prišo v svejt, dosta lüdi je prihajalo k njemi od blüzi in daleč. Želeli so se spovödati dühovniki, šteri je včási šestnajset vör na den v spovedarnici sejdo. Drügi plebanoši so ma bili nevoškeni in so ga otaužili pri püšpeki, ka je prej nauri – püšpek pa je vsikšoma dühovniki zaželo »več takše norosti«. Janezi Vianeji so vse té brige pa nevole krajvzele mauč. 4. augustuša 1859 je svojo düšo zraučo Baugi, na njegvo pokapanje je prišlo več kak tristau dühovnikov in več kak šest gezero vörnikov. Po svetniškom posvečenji je grato pelda za düšne pastére v cejloj katoličanjskoj Cerkvi. Evangelisti Matej, Marko in Lukač pišejo o spremenitvi Jezoša (Krisztus színeváltozása) na bregej, gde je Odküpitel trejm svojim vučenikom pokazo svoje Bože veličanstvo. Cerkveni očevge tomačijo, ka je tau zatok včiniu, ka bi svoje apoštole pripravo na svoje trplenje in smrt – na vse tau, ka so o njem napovödali proroki. Té svetek je držala Cerkev na Vzhodi že v najstarejši cajtaj, na Zahodi pa ga svetimo od 11. stoletja dale. Za cejlo katoličanjsko Cerkev ga je pápa Kalist III. zapovödo leta 1457, v spomin na veuko zmago krščanjske vojske nad Törki pri Beogradi (Nándorfehérvár). Po staroj tradiciji se je spremenitev zgaudila na bregej Tabor, šteri se osamleno zdigava v visini 588 mejterov na srejdi galilejske ravéni. Brejg poznamo že s Staroga zakona tö: pri njegvi nogaj je židauvski sodački prejdjen Barak dojoblado Kanaance, ništerni izraelski krali pa so kisnej na tom vreji postavili svoje poganske oltare. Na brejgi Tabor je že v 4. stoletji stalo krščanjsko svetišče. pred njim. Istina pa je, ka so bili njegvi dominikanci veuki apoštoli raužnoga venca, pri svoji predgaj so skrivnosti odrešenja tomačili vrnau s tauv molitvov. Dominik Guzman se je leta 1170 naraudo v španjolskoj krajini Kastiliji. Gda se je včiu za dühovnika, je küpo dosta knig, de je pa vse audo, ka bi leko s penezami pomago lačnim srmakom. Kak posvečeni dühovnik je sto oditi v misijon, zatok se je napauto v Romo po dopüščenje. Med potjauv je na Francuskom srečo krivovörce, šteri so lidi »Njegvi obraz je sijo kak sunce in njegvi gvant je hujštrivali praugrato bejli kak posvejt. In gledaj, pokazala sta se ti Cerkvi. Té takjim Mojzeš in Elija ...« - Jezoša spremenitev so vidli zvani »katari« Peter, Jakob in Janoš pa so donk poslüšali in baugaDvejstau lejt kisnej so tam zo- li Dominika, šteri je s svojimi zidali tri cerkve, vej je pa apoš- vučenikami odo po varašaj in tol Peter pravo: »Gospaud, če oznanjo evangelij. škéš, tü postavimo tri šato- S skupine svoji tivarišov je re.« Na začetki 13. stoletja je želo Dominik napraviti réd törski sultan Malik porüšo te predgarov, de je pa potrditev cerkve, brejg Tabor je biu sko- od pápe daubo eške samo leta ro štiristau lejt zapüščeni. Od 1218. Prvo ižo dominikancov 17. stoletja dale so na tej rüše- so oprli v varaši Toulouse na vinaj prauškarom mešüvali Francuskom, od tistec so šli frančiškani z Nazareta, gne- prejk na Španjolsko in Italijo šnjo baziliko pa so posvetili - že za živlenja Dominika je leta 1924. réd zadaubo osem provinc. Dva törma zdajšnje cerkve Stvoritel drüžbe je mrau leta sta posvečeniva Mojzeši in 1221 v Bologni, njegvi den Eliji – dvöma svedokoma svetimo 8. augustuša. Jezošove spremenitve, štero V Sloveniji gnes najdemo dosvetimo 6. augustuša. minikance v vesnici Petrovče in varaši Žalec, k tomi rédi pa Svetoga Dominika (Szent sliši cerkev svetoga Martina v Domonkos) vnaugi držijo Somboteli ranč tak. za začetnika raužnoga ven-dmca, če rejsan so tau prausno ilustraciji: in bogato molitev poznali že Szilveszter Bartkó Porabje, 5. avgusta 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 06.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroci Sredozemlja, Črna gora, 10.05 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Ravena in San Marino, kulinarično-popotniška oddaja, 10.45 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 11.10 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.35 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Pozabljeni Slovenci, Sergej Mašera, dokumentarna oddaja, 12.35 Pozabljeni Slovenci, Ana Zalokar, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.25 Poletni pozdrav, 21.25 Slovo od zelenice, zgodba Francesca Tottija, italijanska nadaljevanka, 22.15 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Želim vse, slovenski TV-film, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, 1.20 Olimpijski dnevnik, 1.50 Napovedujemo PETEK, 06.08.2021, II. spored TVS 3.50 Nogomet, finale (Ž), 5.50 Odbojka na mivki, finale (Ž), 10.30 Športno plezanje - kombinacijahitrostno plezanje - finale (Ž), 14.10 Športno plezanje – kombinacija, težavnostno plezanje - finale (Ž), 15.00 Atletika, 16.15 Dirkališčno kolesarstvo - madison (Ž), 16.35 Karate, 17.00 Hokej na travi - finale (Ž), 17.45 Športno plezanje (Ž) – kombinacija, 18.30 Nogomet (Ž) - tekma za 3. mesto, 20.00 Odbojka (Ž) – polfinale, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.50 Po poteh sužnjev, Od 476 do 1375: Prečkanje puščave, francoska dokumentarna serija, 2.30 Golf (Ž) - 4. dan, 4.20 Košarka (M) - finale SOBOTA, 07.08.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.25 Izzivalci, EBU dokumentarni film, Siamska dvojčka Hasan in Husein, 10.45 Osvežilna fronta, Bratje in sestre, oddaja za mladostnike, 11.30 Koncerti za mlade, Kaj je melodija? glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 12.40 NaGlas!, Vlado Kreslin, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Sledi, Blaž Kocen - oče šolskega atlasa, dokumentarna oddaja, 15.05 Amsterdam, London, New York – trije veličastni, Doseganje čezmernosti (1880-2017), francoska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dokumentarna oddaja, 18.15 Free spirits - Samosvoji, dokumentarna oddaja, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.20 Karaoke bar, 21.20 Rovtarji v Parizu, francoski film, 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Dvojček, Četrti dan, norveška nadaljevanka, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, 1.00 Sobotni Dnevnikov izbor, 1.10 Utrip, 1.25 Olimpijski dnevnik, 1.55 Napovedujemo SOBOTA, 07.08.2021, II. spored TVS 4.20 Košarka (M) – finale, 6.25 Odbojka (M) - tekma za 3. mesto, 8.15 Ritmična gimnastika – mnogoboj, posamično, 9.50 Rokomet (M) - tekma za 3. mesto, 11.30 Odbojka na mivki finale (M), 12.20 Atletika, 13.55 Rokomet (M) – finale, 15.55 Olimpijske igre, posnetki, 20.00 Olimpijske igre, posnetki, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 She's got Soul, Neisha & Big Band RTVSlovenija, koncert NEDELJA, 08.08.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Škof Anton Mahnič, 11.55 Ljudje in zemlja, 12.45 Zelena generaci- ja/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Poletni pozdrav, 14.35 Čez planke, Flamska, 15.30 Mali Bangladeš, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Obala pri gori Conero, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.20 Midva, britanska nadaljevanka, 21.10 Intervju, Igor Vovk, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Neskončni začetek, Fragmenti iz življenja bioterapevta in športnega trenerja Marjana Ogorevca, 23.35 Za lahko noč: Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Zrcalo tedna, 0.55 Olimpijski dnevnik, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 08.08.2021, II. spored TVS 13.00 Olimpijske igre, zaključna slovesnost, 16.45 Olimpijske igre, posnetki, 17.45 Olimpijske igre, posnetki, 19.00 Olimpijske igre, posnetki, 20.20 Koničiva, zgodbe z Japonskega, 21.20 Žrebanje Lota, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.05 Mansaku, Mansai in Juli, tri generacije kjogena - sveti ples v Parizu, japonska dokumentarna oddaja, 23.35 Zvezdana, Cirkus, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal PONEDELJEK, 09.08.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroci Sredozemlja, Grčija, 10.10 Obzorja duha, Škof Anton Mahnič, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 12.00 Intervju, Igor Vovk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.40 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi, Anton Perko (1833–1905), dokumentarna oddaja, 17.55 Pujsa Pepa, Igra za deževni dan, risanka, 18.00 Simon, risanka, 18.05 Nejko, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Letovišče, britanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.35 Glasbeni večer: Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 09.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Poletno jutro, 13.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Svet edincev, dokumentarni film, 17.05 Ljudje in zemlja, 17.50 Zelena generacija/ Young Village Folk, 18.00 Čas nevarnega življenja, dokumentarni film, 20.00 Maroko iz zraka, francoska dokumentarna serija, 20.45 Pasje zgodbe, ameriška dokumentarna oddaja, 21.40 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.30 Circom Regional, Tihotapci odpadkov, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 23.30 Sprava, kratki igrani film, 0.45 Info kanal TOREK, 10.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroci Sredozemlja, Hrvaška, 10.05 Umetnost igre Peter Boštjančič, Borštnikov prstan 2020, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 11.50 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.25 Duhovni utrip, 14.55 Potepanja – Barangolások, 15.30 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits – Samosvoji Renato, Samira, Mohamad, dokumentarna oddaja, 17.55 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 21.00 Balkan v plamenih, Jugoslavija v ruševinah, nemška dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Spomini, Janez Winkler, dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo TOREK, 10.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Poletno jutro, 13.40 Slovenski magazin, Porabje, 5. avgusta 2021 OD 6. avgusta DO 12. avgusta 14.05 Frančišek - brat vsem, dokumentarni film, 17.40 Kino Šiška 10, dokumentarni film, 20.00 Zgodba o Bogu II., Božji izbranec, ameriška dokumentarna serija, 22.35 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 23.30 NaGlas!, Vlado Kreslin, 23.50 Apokalipsa - neskončna vojna, Maščevanje, francosko-kanadska dokumentarna serija, 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal SREDA, 11.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroci Sredozemlja, Italija, 10.05 Free spirits – Samosvoji Renato, Samira, Mohamad, dokumentarna oddaja, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 12.00 Dosje, Gor me vužgi! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.25 Obrazi naših rojakov, Lucija Vupora, 14.50 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Tipično slovensko, Dvojina, izobraževalno-dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Boris Pahor: Mesto v zalivu, 18.05 Kalimero, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Hologram za kralja, koprodukcijski film, 21.35 Zgodba o uspehu, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Profil, Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, 23.30 Tipično slovensko, Dvojina, izobraževalno-dokumentarni film, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo SREDA, 11.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Poletno jutro, 13.40 Koncert Orkestra Mandolina Ljubljana, dirigent Andrej Zupan, 14.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Obala pri gori Conero, kulinarično-popotniška oddaja, 16.45 Vikend paket, 18.00 Pozabljeni Slovenci, Friedriger&Czeike, dokumentarni film, 20.00 Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe- koncert ob padcu berlinskega zidu, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.55 Žrebanje Lota, 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Josipa Lisac, 22.00 Umor na otoku, španska nadaljevanka, 22.55 Iskalca, dokumentarni film, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal ČETRTEK, 12.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroci Sredozemlja, Slovenija, 10.05 Tipično slovensko, Dvojina, izobraževalno-dokumentarni film, 10.45 Moji, tvoji, najini,družinska nadaljevanka, 11.15 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 11.40 Pozabljeni Slovenci, Luiza Pesjakova, 12.00 Moje mnenje, Posvojeni, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.25 Slovenski utrinki, 14.55 Moj gost/Moja gostja – Vendégem Dragosics Mária, portretna oddaja, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebne zgodbe, dokumentarni film, 17.55 Na kratko, Ekonomija pozornosti, 18.05 V Goščavi, Sladki opoj, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ujet (I.), britanska nadaljevanka, 20.45 Starodavni gradbeni podvigi, Petra – puščavska vrtnica, nemško-francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 23.30 Posebne zgodbe, dokumentarni film, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, 0.55 Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo ČETRTEK, 12.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.35 Poletno jutro, 15.35 Profil, Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, 16.35 Poletni pozdrav, 18.00 Tehnika ljudstvu, dokumentarni film, 20.00 Temna stran zelenih energij, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 21.00 Avtomobilnost, 21.30 Ambienti, 22.00 Umor na otoku, španska nadaljevanka, 23.00 Slovenska jazz scena: Zoran Škrinjar, International Jazz Connection, 0.45 Info kanal, Mednarodna likovna kolonija pri Bukovniškem jezeru V senci dreves pri Bukovniškem jezeru v občini Dobrovnik je na likovni koloniji ustvarjalo štirideset ljubiteljskih slikarjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Organizator Mednarodne likovne kolonije Bukovniško jezero 2021 je bila lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), pri organizaciji dogodka pa sta sodelovala tudi Zavod za okolje in turizem Dobrovnik ter občina Dobrovnik. Strokovni vodja, ki je likovnikom svetoval, kako narediti še boljše slike, je bil likovni pedagog in akademski slikar Duško Abramušić, je povedala vodja organizacije dogodka Rozina Nemec, vodja lendavske območne izpostave JSKD. Slikarji so ustvarjali na različnih lokacijah v okolici jezera in ob Vidovem Ob Bukovniškem jezeru je ustvarjalo štirideset ljubiteljskih slikarjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske (Fotografija: Jože Gabor) izviru, ki je na bližnjem hribu pri kapelici svetega Vida. Razstavo načrtujejo decembra v dobrovniškem kulturnem domu, ko bo občinski praznik. Takrat bo izšel tudi katalog o likovni koloniji. V katalogu bo o delih, ki so nastala pri Bukovniškem jezeru, razmišljal likovni kritik in kustos Mario Berdič Codella, ki se je družil z ustvarjalci na likovni koloniji. Jože Gabor Srbsko kulturno društvo Jovan Jovanović Zmaj Lendava Med ohranjanjem kulture in asimilacijo Srbsko kulturno društvo Jovan Jovanović Zmaj Lendava potomcev srbske etnične skupnost in želeli bi, da bi jih bilo Ekipa srbskega društva na tekmovanju v kuhanju bograča na Bogračfestu v Lendavi (Fotografija, arhiv društva) so Srbi, ki živijo v Pomurju, ustanovili pred desetimi leti, vanj pa so vključeni še njihovi sorodniki in drugi ljubitelji srbske kulture. Namen društva je ohranjanje in razvoj narodnostne, kulturne in duhovne identitete pripadnikov srbske etnične skupnosti v Sloveniji, je povedal njegov predsednik Čedomir Marković: »V društvo so vabljeni vsi, ne glede na nacionalno, versko ali kakšno drugo pripadnost, ki imajo radi srbsko glasbo, ples, film in druge oblike kulturnega ustvarjanja. V Pomurju po naših podatkih živi med 800 in 1.200 pripadnikov in voslavnih novim letom. Pred pandemijo so tradicionalno vsako leto organizirali tudi prireditev Dnevi srbske kulture, ki je trajala dva ali tri dni. Na to prireditev so povabili srbska kulturna društva iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, nastopila pa so tudi domača kulturna društva: slovenska, madžarska in romska. Med glavnimi cilji društva sta zmanjšanje asimilacije Srbov ter ureditev statusa narodne manjšine v Sloveniji. V Sloveniji največ Srbov živi v primorski regiji in v Ljublja- Na Dnevih srbske kulture v Lendavi je nastopila tudi folklorna skupina iz Novega Sada (Fotografija, Jože Gabor) čim več vključenih v naše društvo.«. Doslej so vsako leto, razen letos, ko zaradi pandemije to ni bilo mogoče, organizirali kulturno-družabni dogodek 13. januarja, večer pred pra- ni, Mariboru in drugih večjih mestnih središčih. V Pomurje se je največ Srbov priselilo iz Vojvodine v Srbiji in iz Like ter Banije na Hrvaškem. Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … je Slovenija odeta v zlato, srebrno pa eške kakšo drugo farbo. Na olimpijadi 2020 v Tokiji, stero je corona v tau leto potisnila, je tak veselo, kak že dugo nej bilau. Začnilo se je že na prvi olimpijski den. Tadej Pogačar je nej ranč eške eden teden po šampionskom Tour de France biu tretji. Veseldje se eške nej zmirilo pa je Benjamin Savšek na čunaklini v divdji vodi si zlato kaulak šinjeka obeso. Po tejm se je čakalo, ka Primož Roglič na svojom biciklini naredi. Vejmo, na dirki po Franciji je trno lagvo spadno, neje več mogo padalov klačiti. Depa orel iz Kisovca pri Zagorji je pokazo, kak tau šampioni delajo. Dirka na čas, kronometer, je samo njegva bila. Za več kak eno kusto minuto je cejlo konkurenco za seuv püsto, prvo slovensko olimpijsko biciklistično zlato je tö prišlo. Če se malo z rečami spravlamo, Rogličovo menje Primož je ranč tisto, stero za tau zlato najbole naprej valaun gé. Primož je slovensko menje, stero iz latinskoga Primus pride. Primus tau prvi znamenüje. Tina Trstenjak pa je v svojoj kategoriji v judoji druga bila. Na zadnjoj olimpijadi je zlata bila. Na toj je kejp skur gnaki biu, z isto žensko se je v finali metala, samo sta mesti vöminile. Kakoli, Tina je na dvej olimpijadaj dvakrat v finali bila, gnauk zlata, zdaj srebrna. Tö njoj, kak Primoži, je tejlo skur nej dopistilo, ka bi v Tokijo šla. Depa stisnola je zobe, šlau je! Svojo parpovejst slovenska košarka piše. Oprvin so na olimpijadi pa že na prvi tekmi so pokazali, ka na nji eške kak trbej računati. Če so na olimpijado na zadnje dveri nut prišli, ji nesterni že za favorite majo. Najbole po tejm, gda so Argentino, drugo reprezentanco na svejti, na kolena spravili. Gda se vse takše v športi godi, se na drugo skur tapozabi. Najbole se na kaj lagvoga, nej najbole lejpoga tapozabi. Zaprav, se na tisto sploj ne brodi. Eške se ne vej, kak se ena druga tekma zgotovi. Tista, v steroj se vcejlak bojnajo kak pa na olmpijadi. Vse bole krepka fronta prauti inekcijam za doj- stavlanje covida se vse bole glasi. Tak zdaj vsikši na svojom brgej stodji; tisti »prauti« pa tisti »za«. Za tiste, ka so »za«, na teveni nekše fejle reklame ranč tisti športniki pa športnice delajo, ka na olimpijadi so zmejs med najbaukšimi. Če kaj vala, se eške ne vej. Vej pa se, ka leko se leto 2020 znauva zgodi. Ja, turizem je že pokazo, kak procenti gor dejo, sezona pa je nin na polonje kuman prišla. Vejmo, hrvaško maurdje Slovencom najbole diši. Tam pa je nej vse tak, kak bi trbelo. Velke veselice skrak maurdja ne morejo pa ne morejo doj zapovedati. Na nji pa nejveč mladi se v ritmi muzike trausi. Ranč tisti mladi, ka se prauti inekcijam postavlajo. Ranč zatoga volo že so se ideje narodile, ka cepleni do leko šli, kama do škeli, tisti brezi inekcije pa do bole skrak dauma mogli biti. Pa je znauva ogenj v streji. Tisti brezi inekcij že skur krčjo, ka tau skur tak bau kak v Merki, gda so črni lidge menje vrejdni bili, segregacija se tau zove. Zavolo vsega povejdanoga aj bi september gnaki tistomi od lani biu. Zaprejte šaule, nesterne baute, zaprejte krčme, granice, nauve karantene pa tak naprej pa tak tadele. Té črni scenarij pa aj bi samo postrašüvanje biu, se čüje. Glavaške bi znauva radi malo diktaturo gorpostavlali, se eške bole čüje. Kak do se EU covid pejnezi talali pa se eške skur nika ne čüje. Naš Srebrni brejg v tej vrauči dnejvaj bole počivle, kak pa kaj drugo dela. Je pa eden den dun vözglaso, ka kakši grbanj bi se na njem leko najšo. Depa laupau prosi, aj ne ojdimo po njem, ka eške bi rad tadale malo počivo. Vrauče je, pravi. Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB