the oldest and most popular slovenian newspaper in united states op america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski^ list v združenih državah ameriških. ŽSL(No.) 212. CHICAGO, ILL., PETEK, 31. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 31, 1930 LETNIK XXXIX. EKSEKUTIVNE OSEBNOSTI TREH VZHODNIH DRŽAV SE SESTALE V ANGORI— TURČIJA IN GRČIJA NAMERAVATE PODPISATI PAKT PRIJATELJSTVA. — NEDOGNANA VLOGA, KI JO BO IGRALA PRI KONFERENCI OGRSKA. J^naj, Avstrija. — Nov ko- k zbližanju med vzhodni-®vropskimi državami sma- te5ci tela 'l0> da bo privedla konfe- k a> ki se je ravnokar pri-v malem turškem mestu Sori in prj kateri sede sku-tri vplivne osebnosti, nam-turški diktator Mustafa ^al Paša, in dva napol dik-U grški min. predsednik, ' Venizelos, in ogrski min. edsednik, grof Bethlen. ^pmen konfei-ence je, stvo-Podlago, na kateri bi se 0,Zn®Je uravnali prijateljski jj °šaji med temi državami. e<* Grčijo in Turčijo se bo D ^Ijalo v malem obsegu . aj Podobnega, kar so raz-I vUale velesile na zadnji »"Ionski konferenci v veli-enakosti držav v Egej-in glede pravic ,1 ""ujel. Tudi nameravate 6 državi podpisati pakt pri-jsl l i S znamenje rj®' namreč glede ,N°vja obeh C-morju branja. iatei D jstva in trgovsko pogodbo se ^ dve se" je 1 s tako prisrčnimi nameni, ^bro znamenje za stalni 0r-.na vzhodu v bodočnosti. ClJa in Turčija ste si nam- tej [Ni °ste stali skrajno sovražno naze mnoga leta, in ako mogli zdaj premagati dolgotrajno mržnjo, je lU1- da bodo njih zgledu j, e tudi druge države. ^ Mešanimi občutki pa se J^Ugih vzhodnih držav za-O'6 korak ogrskega srofa t^ ,ena in vloga, ki jo bo je 41 na tej konferenci, in kaj ^avzaprav njegov smoter. L^tu, ko se bo vračal iz wClJe, se namerava namreč vit| tudi v Sofiji. Ogrska in d^rija ste znani, da zasle-li0 .5 revizijonistično politi-» jem sumi se, da bo Bethlen flj,^ oziru skušal vplivati tu-a Gfčijo in Turčijo. ZMAGA NEMŠKE VLADE Nemški vladi se posrečilo, prepričati merodajne osebe, da bi ne bilo umestno, zahtevati revizijo mirovnih pogodb. Berlin, Nemčija. — Dasi je odbor za zunanje zadeve nemškega državnega zbora imel svojo sejo v strogi tajnosti, vendar so bili vplivni krogi poučeni, da je na tej seji vlada popolnoma zmagala s svojimi predlogi. Na seji se je razpravljala zahteva, ki jo stavijo narodni socijalisti in komunisti glede razveljavlje-nja mirovnih pogodb in pre-drugačenja določb Youngove-ga načrta. Vladi se je posrečilo, da je prepričala večino udeležencev o neumestnosti, da bi se ob tem času stavile te zahteve. Dalje je vlada tudi izrazila mnenje, da bi ne bilo priporočljivo za Nemčijo, da bi ona sama začela korak v tem oziru, marveč je bolje, da prepusti zadevo, da jo spravijo v javnost prominentne osebnosti drugih držav. Pred sejo je kancler Brue-ning zbral vodje vseh strank z izjemo komunistov in jim po svojem zastopniku razložil stališče, ki ga zastopa vlada. Zadnji Mussolinijev govor je našel svoj odmev tudi v Nemčiji, zlasti tisti del, ki se je nanašal na revizijo mirovnih pogodb. General Seeckt, bivši glavni poveljnik nemške državne brambe, ga je označil kot vzpodbudo za Nemčijo, naj z vsemi sredstvi skuša doseči to revizijo. nemška stavka končana \ekrlin> Nemčija. — Velika i h ; v kateri je bilo udele- °krog 130,000 berlinskih C^ih delavcev, in ki je iz-Vj^a pred nekaj pred nekaj dnevi V* •Vladne odredbe, da se „i Min .»-.v..... znižati plače za 20 od-^Hča^' se ie v torek zvečer in stavkarji so se vr- »ili Ml ta H BI % >L se bo razprava o pla- na podlagi spora ^cj^Pustila novemu arbi-ke*iu razsodišču. ilci ne dobe nič det . podpore 0lt> Mich. — Tukajšnji je pomaga svojim |Vj0asee okraj je započel da Sju°plni.m. ki so v pomanj- h**»W tem Pa- kd0 b0 de" NC p0re> 80 napravili ne- ,5». k in določili, da i^iio, JUšij° cigarete, ne zato?* b0nlbi 8e jih Podpiralo, % ^o nič dobili. Ista do- . vel.1* No Z1* tudi za tiste, ki la-*akega psa. GROZILNO PISMO Chicago, 111. — Pretekli torek je C. Sundberg, podpredsednik QRS-De Vry Co., potrdil govorice, ki so se širile, da je pred dvema tednoma prejel grozilno pismo sledeče vsebine: "Vaše hčere so v nevarnosti. Pripravite $50,000 nemudoma.' Navodila slede." Crke v pismu so bile izrezane iz časopisov in prilepljene na slab papir. Ker ni od tedaj prejel Sundberg nikakih nadaljnjih pisem več, domneva, da si je hotel kdo privoščiti le neumestno šalo, kljub temu pa je svoje tri hčere, stare 15, 10 in 5 let, postavil pod skrbno varstvo in je tudi najel privatne detektive. -o- SMRT HČERE BIVŠEGA PREDSEDNIKA Washington, D. C. — Kakor prihaja poročilo iz Berkeley Lodge, Conn., je umrla tamkaj Mrs. J. R. McKee, ki je bila hčerka bivšega predsednika Zed, di*žav, Benj. HaVrisona. V ČAST PESNIKOVEMU SPOMINU n 4 Slika nam kaže prizor, ko je predsednik province New Brunswick, Canada, J. B. Baxter, odkril novi spomenik na grobu Bliss Carmana, največjega kanadskega pesnika. JAPONSKI BOJ PROTI DIVJAKOM Domačini na Formosi ubili veliko število Japoncev. — Japonska vlada zasleduje u-pornike. Tokio, Japonska. — Po poročilih, ki jih je prejela japonska vlada z otoka Formose, je krvavi upor tamkajšnjih domačinov zahteval veliko število žrtev. V mestu Muša so našli trupla 65 ubitih Japoncev, a kakor se govori, znaša skupno število ubitih žrtev nad 240. Neznana je usoda, ki je zadela drugih 150 oseb. Med mrtvimi je tudi več otrok. Vlada je odposlala proti u-pornikom vojaštvo, policijo in letala. Kaj je pravzaprav povzročilo vstajo, ne morejo u-gotoviti. Pač pa se domneva, da je domačine razburilo to, ker je bila v kraju, * kjer so najbolj gosto naseljeni, postavljena električna tovarna, za katere pogon bi se moral poplaviti velik del ozemlja, ki ga lastujejo domačini. MUSSOLINI RAZVNEL TUDI INVALIDE Invalidi obljubili zvestobo Mussoliniju. 265 KANDIDATOV PROTI PROHIBICIJI Washington, D. C. — Zveza proti prohibicijfckemu zakonu je poslala kandidatom za kongres vprašalne pole, na katerih naj se izrazijo glede svojega stališča o prohibiciji. Od 823 razposlanih pol je bilo vinjenih 371, in od teh se jih je 265 izrazilo proti prohibiciji, do-čim je več drugih zagovarjalo splošno ljudsko glasovanje o tej zadevi. — Korint, Grčija. — Po viharni vožnji preko Sredozemskega morja sta kraljevska novoporočenca — bolgarski kralj Boris in italijanska prin-cezinja Giovanna — srečno prispela v torek popoldne v to pristanišče. Rim, Italija. — Ena najbolj pretresljivih slik, ki se je nudila v torek zvečer ob proslavi osemletnice fašističnega pohoda na Rim, je bil pogled na "legijo invalidov", katerih sel je zbralo na Piazza di Sienaj okrog 10,000. Imel je na nje Mussolini poseben govor, ko je; stopil proti njim in jim podal novo zastavo, s čemer so bili tudi oni sprejeti med fašistično milico. "Siguren sem," jim je dejal, "ako bodo razmere zahtevale, da boste tudi vi, invalidi, ki ste že toliko dali v zadnji vojni, ponovno pripravljeni korakati na čelu italijanskega ljudstva." — "Si, si," je duceju zagrmelo v odgovor. -o- ROPARJI UMORILI BAN- 1 KIRJA So. Chicago, 111. — Ko je C. R. Merrill, podpredsednik southchicaške Union State Bank, hotel stopiti v svoj avto v garaži v ozadju banke, sta skočila proti njemu dva mlada moška s klicem: "Roke gor." Bodisi, da ni Merrill dovolj hitro ubogal, bodisi, da je bandit smatral svetle ključe, ki jih je imel Merrill v'roki, za revolver, je eden od njih izpusti! na bankirja dva strela. Napa-denec sam, kakor tudi zdravniki so sprva menili, da so bile usodne rane, katerim je Merrill pozneje podlegel, povzročene po strelih, vendar pa je natančnejša preiskava dognala, da streli sploh niso zadeli, pač pa, da je bila žrtev zabodena s tankim nožem. — Bandita sta po činu takoj zbežala. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! KRIŽEMSVETA — Washington, D. C. — Posebne vrste rekord je dosegla ta prestolica pretekli torek. Proti tridesetim osebam je bila namreč v enem dnevu dvignjena tolžba zaradi kršenja Jo-nesove prohibicijske postave. — Amman, Transjordanija. — Nadloga, hujša kakor kobilice, je obiskala to deželo, kakor tudi Palestino. So to velikanske množice poljskih miši, ki uničujejo mlade zimske posevke. Oblasti so podvzele akcijo za njih uničevanje. — Los Angeles, Cal. — Starost ni nikaka garancija za pamet. To je dokazal A.W. Sleeper, ki je, dasi star 72 let in kljub temu,, da je bil že petkrat poročen in zopet razporo-čen, zdaj se odločil, da še v šestič poizkusi zakonsko si'ečo. — Addis Ababa, Abesinija. — Zastopniki petnajstih narodov bodo prisotni pri nedeljski svečanosti, ko bo tukajšnji cesar Ras Tafari slovesno kronan. Posebno čast med njir>:i izkazuje cesar sinu angleškega kralja. 15 MILIJONOV BREZ GO-GOSPODARJA New York, N. Y. — V tukajšnje pristanišče je prispela iz Brazilije ladja, na kateri se nahaja lep znesek 15,000,000 dolarjev. Kakor ugotavljajo, je poslala ta denar bivša brazilska vlada za nakup orožja v Zed. državah. Ker pa je bila med tem ta vlada vržena, nova revolucij onarna stranka pa še ni priznana od Zed. držav, se še nič nd ve, kaj*se bo zgodilo z denarjem. 'Bržkone pa ga bodo hranili toliko časa, da se lipostavi v Braziliji red, in se bo nato denar poslal nazaj v domovino. -o- SOCIJALISTIČNI KANDIDAT ARETIRAN Chicago, 111.'— "Želim, da se me vrže v ječo, ker potrebujem publicitete," je zaklical socijalistični kandidat za senatorja, Geo. Koop, ko ga je pretekli torek policist ustavil pri njegovi nameri, da bi držal javen govor pred 71 W. Randolph St., češ. da zavira promet in da nima dovoljenja za to. Njegovi želji se je ugodilo in postavljen je bil pod bond $50. — Si je pridobil s tem kak glas? Vsak po svoje. -o- AL SMITH PROTI REPUBLIKANCEM Boston, N. Y. — Pretekli torek je prispel v to mesto bivši newyorški governor in kandidat za predsednika pri zadnjih volitvah, Al Smith. Njegovo popularnost kaže to, ker je bilo potrebnih 700 policistov, da so delali zanj pot med množico. V svojem govoru se je izrazil, da ni sedanje depresije kriv nihče drugi, kakor republikanci in njih počasno delo na carinskem zakonu, ki je skozi celih 17 mesecev držalo trgovino v negotovosti, in ki je zdaj po sprejemu, trgovino skoraj popolnoma paraliziral. Iz Jugoslav ZLOBNEŽ ZAŽGAL DVA VELIKA ČEBKLNJAKA — KRVAV BOJ S POBEGLIMI KAZNJENCI. — V ŠALI MV JE ODSEKAL ROKO. — SMRTNA KOSA IN DROGO. Dva velika čebelnjaka uničena V torek, 7. oktobra, okolu 5. ure zjutraj je vse prebivalce na Rakeku zbudil iz sladkega spanja klic: "Gori!" in "Na pomoč!" Preplašeni so opazili, da gori na šolskem vrtu čebelnjak. Potolažili so se, ker so videli, da niso v nevarnosti 7 > druge hiše. Ko je čebelnjak že dogoreval, se je posvetilo na drugem koncu Rakeka, pri koncu lesnih skladišč, kjer je z močnim ognjem zagorel drugi čebelnjak. Gasilci in ljudje so hiteli reševati panje in nekaj rešili. Mnogo polnih in praznih panjev je pa zgorelo Sj^čebelami vred. Zgorelo je nad 20 panjev čebel polnih medu. 5. do- Smrtna kosa V Sv. Juriju ob Pesnici je u-mrla, ko jo je povozil avto. JoSipina Čepe, posestnica. — V Ptuju je umrl Hugo Ber-.manc, klerik minoritskega re-| da, doma iz Preloga v Medji-' murju. — Na Rakeku je umrla Marija Štrukelj, stara 68 let. — V javni bolnici v Celju je umrl Peter Možgon, delavec iz Št. Jurija ob južni žel, star 45 let. -o- Nesreča pri delu V pesniškem paromlinu je zdrobil sti-oj prste na desni roki 181etnemu vajencu Francu Gašpariču. Prepeljan je bil v bolnico. gradniku, ki je od namakal sod za ti pravil na sodu 1 • Kljub mi' i/.u s; pira novo jabolano K*j»P V Rušah je umrl od kapi zadet tamkajšnji nik, gostilničar iii mesaV lvt< r šmi hofer. -o—\— Konj ga je brcnil Ko se je pekovski pomočnik Krafter Josip peljal s i . lesom po Prešernovi ulicKv Ljubijn !ni, je nenadoma, ijeaurečno del i*avno v bližino nekega ko-jnja, ki ga je brcni! v gla|'o, da so ga morali spraviti v bo^ajcn. Žalosten konec alkoholika V neki \ pri Tu krat u so ! našli obešenega delavca Hor-Uaie- iii lV yeUk pijanec.,. , Zadnjih osem dni je neprestano pil žganje ter se nato obesil. Nace Hladnik Organist in komponist Ignac Hladnik v Novem mestu je z mesecem oktobrom stopil v pokoj, ki ga je zaslužil. V kapiteljski cerkvi je orgljal skoro 42 let. Uglasbil je zelo veliko pesmi, katere so se posebno priljubile prostemu narodu in so še vednq lepe, četudi so že stare. -o- Tatvina v stari cerkvi na Viču Presenečen je dne 8. oktobra zjutraj opazil viški cex*-kovnik Anton Sojar, da je bil tat v cerkvi. Pobral sicer ni veliko, pač pa je pokvaril in i*az-bil stare nabiralnike. -o- Nevihta v Sisku Dne 6. oktobra je divjala v Sisku silna nevihta, ki je na , mah poplavila vse mesto. Stre-: la je zažgala veliko skladišče ! trgovcev Reis & Hirschler, i kjer se je vnelo seno. -O-;- i Zaboden pri ličkanju koruze Med najlepše jesenske večere na deželi spadajo oni, ko kožuhajo ali ličkajo koruzo. ' Petja in šal ni konca. V bližini | Ptuja, kakor poročajo, so lič-! kali koruzo, kjer se je pa lič-kanje kaj žalostno končalo, i Neki 161etni fant je z nožem ! zabodel nekega Gregorca. — 'Gregorčev Janez je v bratov-ski ljubezni skočil bratu na pomoč, pa je tudi on slabo naletel, ker je podivjani fantič tudi njega nevarno ranil z nožem. Mladega suroveža so aretirali. 1 cm debel led V Iz Drenovca pri Krškem poročajo, da se je nekemu vino- Ljubljana V torek, 7. oktobra, so z vso slovesnostjo blagoslovili novo poslopje vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Začetek blagoslova je bil s sv. mašo, katero je daroval kanonik Sušnik. Slovesno blagoslovitev je izvršil nadškof dr. Jeglič. * Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 31. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljke* in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: „$5.00 _ 2.50 - 1.50 Za celo leto---------- Za pol leta------ Za četrt leta ------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___-____$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta---t- 1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year -------------- For half a year--------- For three months ..$5.00 . 2. SO _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______________$6.00 For half a year----------3.00 For three months_____________1-75 POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ \M. Trunk: S I -t k i Oni, ki nasprotujejo prohibiciji, navajajo ugoden učinek iz Francije, kjer pijejo lahka vina. Pravijo, da so Francozi zmerni in ne poznajo na. Francoskem problema radi pijač. Resnica pa je, da je pijančevanje na Francoskem prava kuga." Tako sodi ta strokovnjak, zdravnik. Pogled na razmere potrjuje, da je pri sodbi popolnoma na pravem. Alkohol ne varuje pred obolenjem, niti ni zdravilo pri obolenju, pač pa učinkuje v nasprotnem smislu. Škoda je vsakega centa, ki je izdan za alkohol, ker je izdan v — škodo. Strokovnjak ima besedo -- A IL V prvenci članku sem govoril bolj splošno o alkoholizmu. Samole omenh sem tudi sodbo zdravnika in strokovnjaka dr. Arthur j a Beva(na, da bi bil alkohol kako zdravilo. Ker je stvar zelo važna pri skromnih dohodkih naših slovenskih delavcev, utegne biti tem le v korist, ako navedem še natančnejša izdajanja omenjenega zdravniškega strokovnjaka. > Dr. A. D.Bevan je glavni operater na Rushovem zavodu, ki je zvezan.'z vseučiliščem v Chicagi,-in tudi glavni in prvi zdravnik v pjresbiterijanski bolnišnici, ki je izmed največjih v Chicagi.^ Ta zdraVnik zanika, da bi bil alkohol kako zdravilo in bi se ne mo^el kot tako porabiti. Izvaja nekako: "Alkoholne pijače ne pospešujejo zdravja, niti ne zabra-rjujejo bolezni. Poraba alkohola nikakor ni potrebna, da telo rasttfs in se vzdržuje v poraščenju. Vsakdapja poraba alkohola! je škodljiva. Osebe, ki so navajene na porabo alkot hola,/so znane, da kažejo manj trdnosti v vsaki akutni bole^ ni -;m pri operacijah, kakor osebe, ki so živele zmerno. Alkohol ne pomaga telesu, da se uspešno zoperstavlja pri nalezljivih boleznih, kakršne so vnetje pljuč in influenca, temveč ravno nasprotno postanejo taki, ki pijejo, prej njih žrtev, kakor taki, ki sploh ne uživajo alkoholnih pijač. Alkohol ni niti hranilo, niti potrebna pijača, ker je le raz-dražilo, narkotično. Alkohol je zdražilo, ki postane navada, in velik odstotek ljudi zapade ti navadi. Vprašanje alkohola in civilizacije je naraven, znanstven problem, kateri se mora končno rešiti potom naravnega znan-iraJ omenjenim društvom, da SOUTHCHIKAŠKIM FARA-NOM NA SRCE So. Chicago, III. Mesec november je pred nami. Kakor že nekaj let sem, tako se vrši tudi letos v naši cerkveni hali, cerkveni bazar. Druga leta je bazar trajal vsaj po šest večerov. Letos* v dobi prosperitete, (če že vsak tako piše zakaj bi ne tudi jaz), bomo imeli bazar samo tri večere in sicer se začne, kakor je menda že vsem znano v nedeljo dne 2. novembra. Drugi večer bazarja, bo v nedeljo 9. novembra in 'tretji večer ali sklep bo v nedeljo, 16. novembra. Prošeni ste vsi farani, da v teh dnevih bazarja kolikor mogoče pridete v dvorano in vsak po svojih močeh pomaga na en ali drugi način. Na seji 21. okt. se je sklenilo, da ne bomo imeli toliko raznih štan-tov, kakor prejšnja leta, ampak bo samo en velik "štant" in pa miza za tiste, ki se radi zabavajo s koruzo in 'numare' gledajo. Delo v dvorani je za letos razdeljeno tako, da bodo imele članice ženskega dr. Marije Čistega Spočetja, članice dr. sv. Terezije in člani dr. vit. sv. Florjana s cerkvenim odborom na čelu, ne samo glavno besedo, ampak tudi vse glavno delo. Zato se opominjajo vsi farani, kateri spadajo k zgo- stvenega preiskavanja in po poučevanju ljudstva. Ni nobenega dvorna, da zdaj ne použijemo niti desetine množine alkoholičnih pijač, kolikor smo jih použili pred pro-hibicijo. Uverjen sem, da se prepoved alkoholnih pijač bolj in bolj Uveljavlja in ob koncu sedanje administiracijske dobe bo množina zaužitih pijač skrčena na manj ko pet odstotkov od množine, ki je bila použita prej. Ves svet nosi problem o pijačah na Svojih plečah, in danes ni nobene dežele, ki bi manj trpela po pijačah od naših Zedinjenih drlžav. Nihče ne more biti v dvomu, da je najvažnejši faktor, po katerem zamoremo kontrolirati zadevo javnega zdravja vsega nahoda v tem, ako zamoremo izločiti alkoholne pijače. To ni nobeno trinoštvo, nasilstvo, to je evolucija, razvitek, to je naravna znanstvenost, to je civilizacija, in civilizacija mora pogostoma ščititi posameznika pred njim samim. Mnogi pripisujejo vse zločine, ki so se pojavili in pomnožili po vojni, le prohibiciji. Ako bi stvar dobro in natančno preiskali, bi našli, da so se zločini pomnožili tudi v Franciji, v Nemčiji, na Angleškem, in da se pomnoženje tam ne more pripisovati na rovaš prohibicije, ker tam prohibicije ne poznajo. Na Angleškem, izven mesta London, so zločinstva na-rastla za 437 odstotkov od leta 1911, kakor je razvidno iz vladnih podatkov. pridejo v dvorano in tam svojim odbornicam in odbornikom pridno pomagajo. Slabo leto je letos, in je silno veliko ljudi brez dela. Brez laži pa lahko rečem, da smo v So. Chicagi, proti drugim slovenskim in neslovenskim naselbinam, do sedaj še na najboljšem stališču, glede zaslužka. Res je, da ni tak zaslužek, kakor je bil druga leta, vendar je tolik, dai brez škode skoro vsak utrpi nekaj centov, da jih daruje v korist svoje cerkve. Pridite farani na bazar in pokažite se, da še vedno ljubite svojo cerkev, ne glejte ne na desno, ne na levo, kaj reče ta, kaj oni, ampak strnite se skupaj v vrsto edinosti in dela, za našo slovensko naselbino. To vam za letošnji bazar pove vaš Novinar. TEDENSKA KRONIKA SV. ŠTEFANA Chicago, 111. Sv. Štefanu se te dni tako godi, kakor se menda godi vsem drugim slovenskim pa-tronom in svetnikom širom A-merike: v volivni mrzlici je. Ta' mrzlica ga trese in zvija že dobri mesec in ga bo tresla še dober teden, dokler se 4. novembra ne razvozlja: ali gremo na osla ali na slona nazaj. Slon je nekam počival zadnja leta in ž njim so počivale službe in delo in kruh in ljudje; osel sedaj dobro riga in kakor izgleda, je s svojim riganjem že precej premotil korajžne slovenske volivce. Jaz pravim, ne bo nas rešilo ne to riganje, ne slonovo rjovenje, tudi ne vaše kroglji-ce, dragi volivci, politika je navaden cirkus, kjer žanje samo imejitelj cirkusa, drugim se pa mošnjički olajšujejo. — Lušno bo zopet takrat na svetu, ko bo manj politike in manj političnih verižnikov. Bil sem sinoči v farovžu, kjer stanuje tudi velik politik, pa politik prave sorte, ,saj ga vsi poznate, naš g. fajmošter. Jaz kot časnikar sem ga inter-vjuval: "Gospod, zakaj pa dajete demokratom dvorano, rer publikancem pa ne?" Pravi gospod: "Pri meni osel toliko velja kot slon, oba naj plačata, pa beta dobila oba enako slame in prostor, kjer lahko stegneta svoje živalske ude." Jaz pravim: "Katerega pa naj volijo vaši farani?" Pravi gospod: "Dosti neumni so, če po vsem tem riganju in rjovenju dolgouhcey še ne vedo, kateri jim več obeta." Pravim zopet jaz: "Katerega bote volili vi?' Pravi gospod: "To je moj biz-nes. Najraje bi samega sebe volil, ali pa, če bi bilo mogoče, sv. Florijana s škafom vode v roki, da bi nam Belo hišo malo umil, da ne bo tako črna." — "Pa bi gospod Mc-Cormick volili," pravim jaz. Vedel sem, da bom v živo zadel. "Kaj," pravi gospod, "ženska naj doma kofe kuha in pleničke pere, politiko pa pusti možem. Rad bi videl fa-rana sv. Štefana, ki bo volil krilo, po domače kiklo. Presneto, da bi se spozabil nad njim." Da se ne bi še nad menoj spozabil, sem raje šel. To je samo en pi-imer naše mrzlice. Tako je po vseh hišah. Zadnjo nedeljo smo se čudili našim mladim igravcem društva Najsv. Imena. Dali so nam lepo igro "Varnost je prva". Igra je nad vse dobro u-spela. Udeleženci so šli veseli v spodnjo halo, kjer smo imeli trgatev. Razpoloiženje se je šele tukaj pra!v razpaslo. Krog osme ure so prišli "lotmerški" viničarji pod vodstvom družinskega očeta L. Košnika. Vsem je zasijala židana volja v očeh in na obrazih, roke so pa toliko raje segle po prepovedanem sadju. To smo kradli, da sodnik ni imel časa soditi in obsojati. Največji tat je bil Mr. Korenčan z Lincoln ulice, ki je ukradel venec, sodnik ga je po pravici obsodil na pet dolarjev globe. Venec je po daril ta "Grand-tat" mlademu g. kaplanu, ki je bil ta večer tudi tatinsko razpoložen. Kaj bodo otroci rekli, ko so videli kateheta krasti? Da more sv. Štefan kaj takega dovoliti. — Potem se pa "'špeglaj" grešna duša, kadar te hudiček skuša. Ta teden si hočete dve Slovenki priboriti lavoriko dolgcv-trajnega plesanja. Baje že plešete 400 ur. Tekma se vrši v White City. Če sem prav slišal. Ena tekmovavk večkrat zapoje na radiju. Tako bomo počasi postali slavni, če ne v pametnih, pa v neumnih stvareh. V soboto zvečer priredi "Social Club" Hallowe'en party, na katerega vse prav lepo vabijo. Adrija bo priredila letos tja na spomlad krasno "Musical Comedy". V najkrajšem času bodo pričeli z vajami. Tudi mladinski zbor se uči romantične opere "Haensel and Gretel', v slovenskem prevodu "Janko in Metka". Uče se pod vodstvom Ivana Račiča. V sredo se je v naši cerkvi poročil John 'Prah z Mary Šif-ler. Obema obilo sreče! Hudo je zbolela Mrs. Jele-ničič. Miss Mildred Kozjek je še vedno prikovana na bolniško posteljo. Obe se priporočate v spomin vsem prijateljem. Fant od fare. V SPOMIN ODHODU NAŠEGA ROJAKA V DOMOVINO Denver, Colo. Dne 13. oktobra se je podal v staro domovino v Gospič, Mr. John Jelenič, ki je nam vsem j ako dobro poznan. Nam v Denverju je bil znan, kot najboljši barvar in slikar. Ostavil je jako lep spomin v naši naselbini, ker je zelo veliko storil za društva, kakor tudi za domačo cerkev Kraljice Presv. Rožnega venca. — Kadar so imela društva svoje predstave je vedno" rad pomagal, kot i- gralec. Vedno je rad kaj popravil, prenovil ali preslikal na odru, kadar so kaj rabili pri različnih igrah in vedno zastonj. Bil je tudi dober pevec. Čeravno je bil pravi Hrvatski sin, se je vedno rad pridružil nam Slovencem in bil skoro vedno le med nami in zato ni čuda, da je bolj govoril slovensko, kakor pa hrvatsko. Mislim, da ga ni v Denverju, ki bi njega ne poznal. Bil je jako prijazen in radodaren in je imel vedno dovolj prijateljev okrog sebe. Nihče ni prišel k njemu, ali šel od njega, da bi mu ne postregel z vinom, za kar pa ni nikdar hotel vzeti ničesar. — Napravil je tudi jako lepo zagrinjalo za oder v našem Slovenskem Domu. Delal je zastonj in je dobil plačo samo za platno. Ravno tako je tudi napravil v šolski dvorani, kjer je naslikal jako lepo Blejsko jezerg z otokom, cerkvijo in drugimi stavbami, da se vsak čudi lepemu slikarstvu. Plačano je dobil le za platno. —• Pred 5 leti je Mr. John Kucler napravil božji grob. Mr. John Jelenič ga je pa prav lepo in umetniško preslikal. Božji grob je tako lep, da ga ni blizu takega. Tudi to veliko delo je napravil vse zastonj. — Največjo stvar pa je naredil sedaj v mesecu avgustu in septembru, ker je prevzel slikanje naše cerkve. Imel je tudi še dva druga pomočnika, ki sta z njim delala, ki sta oba dobro izurjena slikarja. — Cerkev je bila gotova do 5. oktobra. Delo je jako lepo izvršeno in cena ni bila previsoka, za tako lepo slikanje. Slišal sem jih veliko, ki so se izrazili, da je sedaj naša cerkev najlepša v celem Denverju.. — Torej gre našemu rojaku zahvala za skrb in nadzorovanje pri slikanju. Za slikanje cerkve nam je Mr. John Jelenič daroval $25. Ravno tako sta darovala po $25.00 tudi oba njegova pomočnika. Rojaku Mr. John Jeleniču želimo vsi srečno bivanje v domovini in pa, da se srečno povrne nazaj v Denver, kakor je obljubil s svojo ženo. Končam. Pri tem pozdravljam vse rojake širom Amerike, Jeleniča in ženo pa v stari domovini. Geo Pavlakovich. Popr. ured. — V zadnjem dopisu iz Denverja, oziroma iz New Yorka, v št. 205, tega lista, je bilo pomotoma pod sliko in na koncu dopisa napisano Mr. John Jenenič, kar bi moralo biti pravilno Mr. John Jelenič.—Pom. ur. na enakem mestu, kakor sodile pred časom. Nekateri sicer pravijo, da se razmere boljšajo. Jaz pa'po izkušnjah vem, da se še niso prav nič izboljšale. Res je, da obljubljajo, pa obljube še vendar niso vse. Da bi pa te obljube tudi izpolnili, se pa še nič ne vidi. Ljudje se povprašujejo, zakaj je tako, pa si ne vejo nič drugače pomagati, kakor da mirno čakajo in gledajo v boljšo bodočnost. Če so tudi slabi časi, pri "aS' pri sv. Štefanu pa vendar napredujemo. Za ta napredek fere vsa čast in priznanje cc. gg. duhovnikom in seveda tudi dobrim faranom. Pred kratki« smo namreč otvorili krasen vr tec za male otroke, katere bodo oskrbovale čč. sestre. V ta vrtec se bodo sprejemali otroci od 3 do 6 leta. ' .t Čast in priznanje gre tua našim čč. sestram, ki se toliko trudijo za našo mladino, iz U bežni do božjega Učenika, * je tudi ljubil mladino, m1 ljubezni do našega slovenskega naroda. P. J- PRETRESLJIVA SLIKA * POŠKODBE IN POŽAR Cleveland, Ohio Dne 22. tega meseca je z8' mrtvoud Mrs. Marijo Širne"' s 799 E. 155th street in desni strani telesa. RaV • del tovar«! pade' žele* mož vzdihoval od čin. Zraven njih KAKO SE IMAMO V CHICAGI Chicago, III. Zadnje čase je tukaj pričelo prav mrzlo vreme, ki se ga pa nič preveč ne ustrašimo. — Delavske razmere so še vedno po ob istem času, se je v poškodoval njen mož. mu je na nogo velik kos - , za, in mu jo hudo poškod0^ v stopalu. Poročevalec Je ^ navzoč, ko je mati ležala v v stelji brez glasu in oner«og ' na drugi strani postelje Je silnih bo' pa štirje otroci in kličejo d0^, mamo, katera pa ne more glasu od sebe. — Pretresi^ je ta slika, ki se človeku u . ne globoko v srce, in nafl1 ^ kaže vso našo revščino i®, moč. Dne 21. tega meseca tudi zelo poškodoval na *,j5t Edvard Zalar, 1384 E. V' street. Zdravi se doma. ry Stamfel, 14517 Saran»c e, je bila operirana za gall 9 Operacijo je srečno PreSj,0o — Vesel sem vstopil Mrs. Johane Kolar, ki mi povedala prav žalosten se1 je Pf giužj V nedeljo dne 19. tega ^ ca, ko se je vrnila od 9 ^ božje je šla nekoliko leZa ^ posteljo. Med tem časom ti 0. Poklical frazama bramba je še oge11? ^ pričelo goreti. roKn>"-. ^ vočasno pogasila. Ogenj Je do prestrašil ženico. dobro Pr Poročeva lec- KAKO "LUŠTNO" SM^ . IMELI V CLEVELA Ob'0' Cleveland, Vsem moram smo se prav luštno smo bili na party Mrs-strani-/ povedi imeli' k" M im (Dalje na 3. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) Tratar jim je sicer oral. K njemu ni marala. Zamerili so se ji bili Tratarjevi, ker ni bilo, odkar je prišel k hiši Sandrini, nikogar blizu, tudi Katrice ne, dasi jo je čakala one dni, ko je prišlo s prefekture žalostno sporočilo. Poiskala je drugega orača in poprosila pri tej in oni sosedi, da je prišla pomagat. Sama se je najbolj gnala. Njive, so bile zorane in v>e je že bilo v zemlji. Budinka si je obrisala v predpasnik potni obraz in se ozrla po njivah. Oči so ji žarele, ko je sklenila roke in rekla: "Hvala Bogu, da je vse lepo opravljeno!" Sosede so sedele pri malici, ki jo je prinesla Nina. Videle so mater in njeno vese- lje in menile, da je prebolela žalost. Ko se jim je približala in tudi sedla, so pa o-pazile, kako ji silijo solze v oči. "Bog ve," je rekla, "ali bom mogla drugič še na njivo z vami?" "Zakaj ne, Budinka? Saj ste spet trdni, opomogli ste se!" so ji dajale sosede pogum. "Ne vem, zbada me!" je povedala. "Preveč ste hiteli, preveč ste delali, mama!" ji je i*ekla hči. "Res, ni vam bilo potreba, da bi se tako gnali. Dovolj je bilo nas!" so pritrdile sosede Nini. "Veste kaj, Budinka? Vse skupaj pustite in prepišite Nini, pa v miru živite! Kaj bi skrbeli in se gnali, ko lahko počivate! Ali ne, Nina?" "Saj," je odgovorila druga mesto Nine, ki ji ni bilo neljubo, da so sosede tako prijele mater. "Človek je vajen skrbi in tdžav; dokler bom mogla, bom vlekla," je dejala Budinka. "Ali ne zaupate Nini?" so jo vprašale vse hkrati. » "Kaj bi ji ne zaupala? Komu naj le zaupam zdaj, če ne nji? Samo za gostilno bolj skrbi, ko za njive," je priznala Budinka in prešla v rahlo očitanje. "V gostilni je Sandrini, na njivah ga ni," so se zasmejale ženske in pomežikni-le Nini. Nina je zardela. "O, saj je hotel tudi orati, a mama ni marala," je dejala v zadregi. "Mari zna tudi kmečka dela?" so vprašale. "Saj je velikega kmeta izpod Vidma sin, kaj bi ne znal1! Še poljedelsko šolo je napravil, samo potem se je poprijel trgovine z vinom, ki mu je dobro šla, dokler ni moral v vojsko. Nemci so mu pa vse pokončali in odnesli . . .," je povedala Nina. # "Potem kar nič ne odlašajte, Budinka, in prepišite Nini. Ko bo gospodinja, bo že vpregla Sandrinija, da pokaže, kako zna kmetovati. Bolje se vam bo godilo, ko ne boste imeli druge sjerbi, nego paziti na drobiž, ki se bo podil okoli vas in vam delal kratek čas . . ." Budinka se je nasmehnila. "Bomo videli," je rekla. Nina je pospravila posodo v jerbas, ga pokrila z rdečim namiznim prtom in ga zadela nji glavo. Budinka je še enkrat po- gledala ljubeče na njivo in vračali so se domov, želeč dobro srečo na desno in levo, zakaj vse njive so bile žive in ljudje, ki so se sklanjali nad grudo, so bili veseli, kot da diha iz sveže zemlje vanje sladko upanje in preganja črne skrbi. Njihova beseda je bila vedra in prijazna kot nebo nad njimi, s katerega je tam iznad Mije popoldansko solnce lilo svoj blagoslov, vsem enako radodarno. Prišli so do Tratarjeve velike njive v Ledini. Tratar je korakal proti spodnjemu koncu, zajemal iz sevnika in v velikih zamahih je letelo zrnje iz njegove roke. Matevž je branal, za njim sta Tratarica in Katrica z motiko rahljali kepe, ki sp še ostale, Ivan je pa še dral z drugega konca. Pravkar je obračal na ozarah in z oti-ko spravljal z lemeža nabrano prst. "Dobro srečo Bog daj! Ali jo misliš še danes končati?" so ga vprašale ženske. Budinka in Nina sta bila tihi. "Danes, danes, saj ni dosti več. Solnce je še visoko," je odgovoril in šle so mimo. Ivan je postal in gledal za njimi. Pomislil je, kako vse drugače je bilo pred letom osorej, ko je pomagal Budinovim in potem oni njim. Solnce je vse lepše sijalo, škrjanček, ki se je dvigal visoko na vo, je vse bolj veselo pel in v srcu, ^ mu je bilo tako, da bi kar neprene in razodeval Križiščanoin in je vriskal srečo . . . Matevž je branal proti njemu jal z glavo. vidc'' "Še mu je zanjo," je vedel, ko J ^ d;1 da gleda za Budinovo. "Prekleti ^jjjflj je moral priti vmes!" je bil jezen- ^jopa zaklical Ivanu: "Kaj bi gJed» „ ' Ni te vredna! . . . Poženi, fantič; sam ukazal dečku, ki je vodil j^il. , Ivan je zgrabil za plug in . ooooooooooo< sv. Družine >ooooooooooooooo< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. "K'ir Sedež: Joliet, 111. Naše iteslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vm." Kp-'/ • GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joli«t. I1L J- Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. H. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank T. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. IVec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, 111. J.acob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. john Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku «7.634.00. Društvo št. 1: Društvo št. 3: Društvo št. 6: Društvo št. 11: Društvo št. 12: Društvo št. 13: Društvo št. 14: Prijatelj (ica) ! pite v njeno sredo! Pristopili v Mladinski oddelek. Lillian Mavrin, Marie Frances Vranichar, Richard F. Verščaj. Joseph Štrukelj, Anna Štrukelj. Jacob Repp. John Krsul, Theodore Krsul, Catherine Iva-nusich, Anna Ivanusich, Marie Ivanusich, Frances Ivanusich. James Bahor, Jeannette Bahor, Robert Bailor, Bernard Bahor. Anna Kreslin, Theresa Kreslin, Mary Kreslin. Draga Lončar, Michael Baron Jr. Družba sv. Družine vas kliče. — Pristo-- Centralizacija, sigurna podpora! 5 Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-? se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500,00. Od 45. do leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. • t ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. ^•nančno poročilo za mesece julij, avgust in september. Skupni dohodki. $59,232.37 h postanek v blagajni dhe 30. junija 1930.......... ^ieli od društev za asesment ............$3879.02 eJeli obresti od čekovnega prometa.. 28.15 rejeli obresti od posojil ...................... 1289.00 5,196.17 Skupaj .......................................................................................$64,428.54 . Skupni stroški. /J^li za posmrtnine ................-.......$2000.00 pacali za operacije ............................ ' 180.00 pacali za nagrade ...............................39.00 Wačali za upravne stroške ................ 1484.19 $ 3,703.19 Z bratskim pozdravom ostanem vaš udani za napredek D.S.D., Frank J. Wedic, gl. tajnik. /"0000000000000000000000.\ ----s Our Young DSD 0stanek v blagajni dne 3z. septembra............. $60,725.35 MLADINSKI ODDELEK. Skupni dohodki. ji /Ostanek v blagajni dne 30. junija 1930.......... $ 5,438.05 J^ieli 0(} društev za asesment ............ $337.35 j GJeli obresti od čekovnega prometa - 3.62 ejeH obresti od posojil ............,......... 1H-50 452.47 Skupaj .L........................................................ $ 5,890.52 L> , Skupni stroški. K^čali za nagrade .............................. $29.00 Wačali za prestop ................................ 25.00 54.00 f60| stanek v blagajni dne 30. septembra............ $ 5,836.52 ^tvošt. 1: 3: Ustvošt. 4: Ptvo št. 6: Dl^ošt. 8: obilni udeležbi. Navzoče občinstvo je bilo vsestransko zadovoljno. Popolen uspeh se je pokazal, ko smo preštele prebitek in prav lepo svoto spravile v blagajno. Prav lepo se zahvaljujemo vsem ženskam in dekletam, ki so tako marljivo in zvesto pomagale pri tej prireditvi. Zahvaljujemo se seveda tudi vsem darovalcem in darovalkam, kakor tudi celemu občinstvu, da so pripomogli do tako lepega usepha. Dne 2. novembra bo prihodnja seja. Priporočam vsem članicam, dar pridejo na to sejo, da se bomo kaj pogovorile, kdaj in kako bi napravile se eno tako domačo zabavo (Party) v korist naše blagajne, pred božičem. Pridite torej za gotovo na sejo v nedeljo dne 2. novembra popoldne ob 2. uri. " * Antorsija Skok, preds. Skolar, 1259 E. 169th Street. Bila vam je to prijetna zabava. Prepevali smo lepe slovenske pesmi in se vrnili na dom prav židane volje. Zato pošiljam to v list, ker sem tudi jaz naročnik tega lista, in je malo Slovencev tukaj, da bi ga ne brali, ker me povprašujejo za A-merikanski Slovenec. Zapomnil si bom to in vse priporočil vašemu zastopniku, ki jih bo prav gotovo pregovoril, ker Mr. Jakšetič ne pozna; izgovorov, kar smo izkusili o priliki agitacije, ki jih je kar vpisoval. Marsikateri se mu je pozneje zato zahvalil in sedaj z veseljem prebira list Amerikanski Slovenec. Ko bi vi vedeli, kako radovedno kukajo nasprotniki v ta list. Seveda ga vsi taki berejo zastonj in so prav podobni "Mici Kovačevi", ki je pila in jiič plačala. Kmalu bo tako, dai bodo ta list raj-še brali nasprotniki, kakor katoličani, ker prave res katoliške zavednosti je med nami bore malo. Prevladuje pač tista neslana mlačnost. Ljudje so konservativni, mrzli. Možatosti nam manjka in menda tudi zato prihajajo tako slabi časi. — Iskreno pozdravljam vse naročnike, tu in v starem kraju- Eden ki je bil na party. -o- KAJ JE NOVEGA NA ELY? Ely, Minn. Dne 26. okt. se je poročil na vsezgodaj v jutro rojak Peter Lilek, doma iz Tanče gore, z vdovo Frančiško Kuzma, iz La-hinje pri Črnomlju. Pristanišče za zrakoplove je v delu, eno miljo vzhodno od mesta Ely. Veliko močvirno planjavo bodo porabili v ta namen s tem, da bodo ves prostor zasuli in zavozili z gramozom. P. :-o- ZAHVALA IZ BROOKLYNA Brooklyn, N. Y. Za zvonove v stari kraj so darovali: Po $10.00, Martin in Marija Maurin. — Po $8.00, so darovali : Frank in Marija Kušar, Frances in Johan Bižal. — Po $5.00, so darovali: Petepin Marija Maurin, John in Margareta Sterbenc, Johan Prebilič, Peter in Katarina Maurin, Marija Muhvič, Marko in Helena Pangaretič, Katarina Schnel-ler. — Po $3.00, je daroval George in Katarina Schutte.-— Po $2.00, so darovali: Joseph Kobe, John Cvetkovič, Peter in Katarina Bižal, Margareta Majhen, Jožef in Lucija Bižal. — Po $1.00, so darovali: Peter Smalz in Marija Smalz, Jožef Vesel in Metod in Pepca Končan, Metod Curel, Frank Sta-rič, George Novosel, Frank Fare, Jožef Ifček in Anton Kirn, Anton Angelo. — Po 50c so darovali: Mihael Bučar, Helena Pangaretiz, Frank Drganc, Joseph Koprivšek, Anton Bojane, Mihael Koprivšek. — 60c V NAJEM STANOVANJE na 1833 W. 22nd St., 2. nadstropje, Chicago. Pet sob, e-lektrika, kopalnica; $20.00 na mesec. Pokličite Wellington 4528. (3285) je darovala Frances Burgar.—-•Neimenovana imena $1.70. Skupna sVota vsega nabranega denarja znaša $99.25. Srčna hvala vsem darovalcem, ki ste kaj darovali za to sveto stvar. Naj vam Bog stotero povrne in poplača. Srčni pozdrav od odbornikov. Kje ste tržani, da so pred-grajci vedno na prvem mestu. Skažite se. Seveda, korajža je vaša, moč je pa naša. Premalo vas je, da bi nas zmagali. — Pozdrav vsem naročnikom A-merikanskega Slovenca in vsem, ki so darovali. Katy Schneller. ——o- Širom Jugoslavije Ponesrečil se Pri košnji se je ponesrečil 71-letni , dninar Jakob Krempuš. Padel je, ko se mu. je na travniku spodrsnilo in si zlomil roko pod laktom. -o- Narastla Sava Sava je zopet po deževju zadnjih dni močno, čez normalno višino narastla. -o- Lug je pil Pomotoma je spil'Fran So-jer iz Ihana pri Kamniku večjo količino lužne raztopine. — Radi posledic se je moral podati v bolnico. -o- Vol jo je pohodil Jožefa Lakner, 541etna po-sestnikova žena v Mozlju, je pomagala nakladati seno. Pri tem se je vanjo zakadil vol, jo podrl na tla, ji stopil na desno nogo ter ji jo zdrobil" v gležnju. NAZNANILO: Spodaj podpisani tem potom naznanjam slovenski javnosti in članom krajevnih društev v Rock Springs in okolici, da sem sprejel delo pri po-grebniku L. L. Wildermuthu, Rock Springs, kot Registriran Embalmer. Vsi slovenski pogrebi bodo točno pod mojim nadzorstvom in po Vašem naročilu : V slučaju potrebe in v času težkih ur, ko se naši dragi in ljubi ločijo od nas za vedno, ne pozabite, da Vaš.rojak razume Vaše težnje žalostnega dne ločitve in da hočem Vam biti po najboljših močeh v Vašo zadovoljnost. JOHN STAMPFEL Registriran Embalmer Pri L. L. Wildermuthu, lastniku Pogrebnega Doma. Telephone 38 Rock Springs, Wyoming. Nikakih ponaredb 100 odstotno čist Ar.ueaser-Basch Biidwelser Basrley-Malt Syrup, SVETEL ALI TEMEN REDILEN NI GRENEK iiffii!!iiilin!iiiiiiiiifliniini Tovarniška razprodaja KOTEL NOVEGA MODELA Izdelan iz iz- vataiogfae ^ redno močne- ga, težkega, čistega bakra, 6 kapo, 5 in-čev, iz trdnega bakra, in s cevjo. Lahko se čisti. Nikakih vijakov na kapi — nikakih zavojev, ki bi se pokvarili. Ne morete si opeči rok. in nikake težave ni pri snemanju pokrova. Kapo lahko položite gori ali jo snamete v eni sekundi s tem, da pritisnete na gumb na vrhu. Varno, praktično, enostavno in trpežno. Noben izdelek take kakovosti in uporabnosti se še ni prodajal po tako nizki ceni. Je kotel z nizkim pritiskom in pasteurizer. Idealen za domačo kuho. Nič boljega za splošno uporabo. Vzdržal vam bo skozi celo življenje in vam služil v vaše zadovoljstvo. Gori so navedene tovarniške cene. brezpogojno v gotovini z naročilom. Pošljite money order ali ček. Točna odpošiljatev v navadnem močnem zaboju. Samo posoda je vredna nabave.- HOME MANUFACTURING CO. Dept. H-19 18 East Kinzie Ave. Chicago, 111. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba St. 204 Vogal Crawford in 3959 O g den Ave., Chicago, III. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. FARMA NA PRODAJ Želim prodati farmo v Alberti, Canadi, 161 akrov; ima lesa za poslopje in drva za kurjavo in dosti odprte zemlje za polje. Dobra voda. Zemlja je vzeta vsa okoli. Slovenci so za soseda in drugega naroda je dosti. Ena milja do šole in cerkve. 3 milje do žel. potsaje in 8 milj do mesta. Raste vse; trava zraste po 3 čevlje visoko. Ker sem ostala brez gospodar-ija z otroci sem primorana prodati. Ce koga veseli kmetija in če dobiti še več pojasnila, naj se oglasi na moj naslov: MRS. BARBARA WERTIN 205 Watson Ave., Butte, Montana. — THE — ill County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. r-OO00000<><>0OCOOOO<>0^ t 6 š < VOLITE Frank E. PALA CZ republikanski kandidat za 9. senatorskega distrikta v Illinoisu, ki se nahaja v 11, 12, 13, 21 in 22. wardn mesta Chicago. Se priporoča rojakom Slovencem kot njih prijatelj na volilni dan Volitve 4. novembra 1930. POZOR! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajali. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. \ StrSfi «1 AMERIKANSKI SLOVENEC ([[■iiiiiamaiiiiiiiaiiBiiiiiBiiiiBoiHwiaiiiiiniiiiHiiii SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ? iimsiHiumiiisHiiHinimiiM ■iiiiiHiiiiaiiiiniiauiiaiiauiaiiii iiiiiiiaiHiiaigiaiiiiiiiiaiiiiiaiiaiiiiiaiiiiiaiill Njene oči so bile ponosne in polne kot jele-nje, kodrasti lasje so se ji valili po ramah in poteze njenega obraza so bile jako plemenite, vendar nežne, malone žalostne, dasi so bile včasih videti tudi silne. Ta ženska je bila šele v cvetu prve mladosti, morebiti je imela kakih osemnajst let, njena postava pa je bila postava dorasle ženske in nadvse kraljevska. "Pozdravljen, bratranec Guatemok," je rekla z zvonkim glasom, "torej si vendarle prišel. Moj visoki oče te že dolgo čaka in te bo vprašal, zakaj Si se tako zakasnil. Tudi moja sestra, tvoja žena, se je že čudila, kako to, da si tako dolgo izostal." Ko je govorila te besede, sem bolj čutil kot videl, da me je ženska pozorno motrila s svojimi krasnimi očmi. "Pozdravljena, sestrična Otomi," je odgovoril knez. "Popotne nezgode so me zadrževale. Tobasko je daleč in tudi moj varovanec in tovariš Tjule," in namignil je proti meni, "je imel nezgodo na potu." "Kakšna je bila ta nezgoda," je vprašala. "Nič posebnega ,samo mene je rešil iz krempljev in žrela pume, pri čemur je tvegal svoje življenje, dočim so vsi ostali zbežali. Pri tem je bil nekoliko ranjen. Mene je rešil tako —" in v kratkih besedah je povedal vso zgodbo. * ^ Pozorno ga je poslušala in videl sem, kako so se ji oči iskrile spričo tega, kar je slišala. Ko je bilo vse povedano, je zopet izpregovo-rila in je topot nagovorila mene. "Pozdravljen, Tjule," je rekla smehljaje "Nisi sicer izmed našega ljudstva, toda moje srce ceni takega možaka." In smehljajoč se še vedno je odšla. "Kdo je ta visoka gospa ?" sem vprašal Ku-atemoka. "Moja sestrična Otomi, kneginja Otomi, najljubša hči mojega strica Montezume," je odgovoril. "Všeč si ji, Tjule, in to je dobro zate iz več vzrokov. Tiho f" Čim je izpregovoril, se je zaslon na daljnem koncu dvorane odmaknil na stran. Za njim se je prikazal mož, ki je sedel na vezeni blazini in po indijanski šegi vdihaval dim tobaka iz pozlačene lesene pipe. Ta mož, ki ni bil nikdo drugi kot vladar Montezuma, je bil visokega stasa in otožnega obličja; polt njegovega obraza je bila jako bela, nenavadno bela za rujavo polt njegovega plemena, lasje pa redki in črni. Oblečen je bil v belo haljo iz najčistejšega platna, okoli pasu je nosil zlat pas, na nogah z dragulji posute sandale, na glavi pa šop perja kraljevsko-zelene barve. Za njim se je nahajala gruča krasnih deklet, ki so bile bolj rahlo oblečene, igrale na plunke in druga glasbila, na vsaki njegovi strani pa so stali štirje stari svetovav-ci, vsi bosonogi in'oblečeni v kar najbolj preprosta oblačila. Kakor hitro se je zaslon odmaknil ,se je vsa v dvorani zbrana družba vrgla na kolena — temu zgledu sem tudi jaz žurno sledil — in je ostala v tem položaju, dokler ni cesar dal znamenja z zamahom pozlačene pipe; nato so zopet vsi vstali in stali na svojem mestu s sklenjenimi rokami in upirali oči v tla. Zdajci je Montezuma dal drugo znamenje in približali so se mu trije postarni možje; bili so poslaniki, kakor sem doznal, in ga nekaj prosili. Cesar jim je odgovoril s tem, da je prikimal z glavo, nakar so se mu priklonili, odšli izpred njega in se pomešali med množico. Nato je Montezuma nagovoril enega svetovalcev, ki se je priklonil in odšel počasi po dvorani, ozirajoč se na levo in desno. Kmalu je uzrl Guatemoka, saj ga je bilo lahko videti, ker je bil za glavo večji od vseh ostalih. "Zdrav, knez!" je rekel. "Kraljevski Montezuma želi govoriti s teboj in s tvojim spremljevalcem Tjulo." "Stori, kar storim jaz, Tjule," je rekel Guatemok in me vodil po dvorani, dokler nisva dospela do mesta, kjer je stal leseni zaslon, katerega so pomaknili zopet nazaj, čim sva prišla tja, tako da nas v dvorani zbrani niso videli. Tukaj sva nekoliko časa stala s sključenimi rokami in povešenimi očmi, nato pa sva na dano znamenje stopila naprej. "Tvoje poročilo, nečak," je rekel Montezuma s tihim, zapovedujočim glasom. "Podal sem se v mesto Tobasko, presvitli Montezuma. Našel sem Tjula in ga pripeljal semkaj. Odredil sem tudi,da so žrtvovali velikega duhovna, kakor se je glasilo cesarsko pove'je, in sedaj vračam cesarski znak," in podr*! je prstan enemu svetovalcev. "Zakaj si se tako dolgo zamudil na potu, nečak?" "Vsled nezgod na potovanju. Ko mi je moj ujetnik Tjule, reševal življenje, presvitli Montezume, ga je puma ugriznil. Koža zverine se prinaša tebi v dar." Tedaj šele se je Montezuma obrl name, nato pa je odvil zvitek s pisavo ž znamenji, ki mu ga je podal eden svetovalcev, in ga bral, pogledujoč mene od časa do časa. "Popis je dober," je rekel naposled, "v vsem razen v eni stvari — v njem ni omenjeno, da je ta ujetnik najzalši človek v državi Anahuak. Povej, Tjule, zakaj so tvoji rojaki stopili na moji zemlji na suho in ubijali moje ljudi?" "Ničesar ne vem o tem, cesar," sem odg >-voril s pomočjo Guatemoka, kakor sem pač najboljše mogel, "oni tudi niso moji rojaki." "Poročilo pravi, da priznavaš, da se ti pretaka kri teh Tjulov po tvojih žilah in da si dospel na našo obalo ali blizu nje v enem njihovih velikih čolnov." "Tako je, cesar, vendar nisem iz njihovega ljudstva in sem prišel do brega plavajoč v sodu." "Jaz mislim, da lažeš,", je odgovoril Montezuma in čelo se mu je pomračilo, "zakaj morski somi in krokodili bi požrli vsakogar, ki bi tako plaval." Nato je pristavil boječe: "Povej mi, ali si potomec Kvecalkotla?" (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenja ln popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo *Q tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. [Tn-di ako imate le en zob, ali več, k! so pokaženf, ne odlašajte, da bodo 8e slabši. Pridite takoj Jutri h gav*-rujte si svoje splošno zdravje z zdravim! zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrowi SoEoiA-iVill """^J D' Arcy poslopja, 2. nadstropja »t. Ktev. aoK« 204 Phona: 4884 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL, Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska poatrežnica Odprt*: «d t. s j « t r a | do 8 ITtjlfi od 10. sjntraj d« 12. opolnda«. V sedel j« SLOVENSKEMU OBČINSTVU V ST. LOUIS COUNTY v blagohotno priporočilo. Slika nam predstavlja sedanjega šerifa g. Frank L. Magie. Mož, kateremu so težnje slovenskega naroda najbolj znane, kot bivši delavec v rudniku, so mu znane vse težnje delavskega sloja, in kot tak je vedno naklonjen posebno našemu narodu iz hvaležnosti, ker ga slovenski narod v St. Louis County oh, času volitev podpiral. Mr. Magie je že 32 let v tej službi, 22 let kot Deputy Sherif, in 10 let kot Sherif St. Louis okraja, kar jamči, da je on mož na pravem mestu. Ne bilo bi priporočljivo, da si drugega kandidata za tak važen urad izberemo, čigar platfor, ma nam ni znana, in nam bi bilo po volitvi žal mogoče. Bolje je, da obdržimo moža v u-radu, katerega že več let poznamo. V službi Deputy Sheri-fov ima tri Slovence, Mr. John Lamuth, Anton Erchul in A-dolf Dolinšek (Spot), kar je vsekakor lepo pripoznanje napram Slovencem. Volitve se vrše 4. novembra. JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH E. SPELICH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. Sedaj skupaj z Fitzgeralda. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto zvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. POGLEJTE! 5 funtov RAUSCHERJEVE POLJSKE KLOBASE avstrijske vrste. Poštnino plačamo mi po prejemu $1.75 RAUSCHERS' GROCERY.. Bqx 888, International Falls, Minn. Vsako naročilo se sprejme. ■iiiniiiiiaiiiiniiiiiBiiBiiiiniiiiiaiiiiniiiiiBiiiiimiiiBiiuii nitininmii iiinmnuinuiuwii Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po '3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav,. kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite- odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. ........................................................................................................................... X • ■ .. + * * * * + * * + GOSPODINJE V JOLIETU »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najceneji« MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno rsake Trst« sveže ali snho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo ▼ mesar •ko in grocerijsko obrt P JOHN N. PASDERTZ COR CENTER A HUTCHINS STS, TOLIET. ILL Chicago Telefon 2917. + * + * * + Petek, 31. oktobra 1930_ | (ifo000<>^^ PISANO POLJE o<>o<>mw> ^ ) jyj Trunk; yooooooooooo IBM Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Streljajo. Streljanje je v sedanji Rusiji na dnevnem redu. Zdi se, da se bodo tam na pufanje navadili, kakor smo se mi v Beljaku navadili na pokanje tam na laški meji. Tokrat so ustrelili dva višja vojaška poveljnika radi veleizdaje, se pravi. Veleizdaja je veleizdaja. Kak poveljnik mora imeti nekaj pod kapo, komunistične ideje so v vojni za žabe, ko je treba tehničnega znanja. Zdaj so poveljniki pod silno strogo kontrolo komunističnih zaupnikov, kakor znano. Z dušo bo te^žko kak višji vojaški poveljnik za komunističarijo, in je le, ker pač mora biti. Kaj pa v slučaju kakih vqjnih zapletljajev? Kontrola je tam nemogoča. Ali bodo boljševiki imeli toliko inteligentov, da bi služili njih ideji tudi brez kontrole, ko je težko misliti, da bi kak inteligent mogel biti za te teorije, inteligenten pa mora biti vsak višji poveljnik, č*e hoče vojna kaj doseči. V miru se lahko rožlja s sabljo, tudi poveljnik je lahko vsakdo, ampak vojna je šment. Rdeča armada je baje izbor-no opremljena, tudi velika je, ampak dozdaj je le bolj para-dirala za svoje prefrigane gospodarje, in pred Varšavo leta 1920 je hudo — rakala. Za idejo komunizma so navdušeni le tisti, ki imajo od te ideje svoje koristi, so pri jaslih; v slučaju kakega večjega spopada je pa težko pričakovati kakega splošnega navdušenja za in v "armadi, in brez tega je število samo ničla, in vse samole ničla, ako ni pravega poveljstva. O bivšem kralju Juriju naj kdo misli, kar mu drago. Ko je bila Srbija vsa na tleh, in je izgledalo, da ji ni pomoči, je kralj Jurij izjavil: "Nočem vam zapoveljevati kot vaš kralj, kot navaden Srb zgrabim za puško in grem za o-brambo srbske domovine." Srbija se je zopet dvignila. To je zgodovinski dogodek, ki kaže, kaj zamore — poveljnik. V Rusiji zdaj poveljnike pu-fajo, morda opravičeno, ako so veleizdajci. Vsekako pa je zopet čudno, da je toliko izda-jic, če so. Dozdaj je bil komunizem pod patronažo Judov, samole doma. Prišla bo za njega prej ali slej ognjena poizkušnja, vojna, napadalna ali obrambna, in tedaj se bo šele pokazalo, če imajo ti ruski Judi kaj duha junaških Makabejcev kot — poveljniki. * * * Morda ne bo tako hudo, ampak . . . Hudo pa je le, ako je tako. G. Ivan Molek je na izletu o-pazoval in opazil n. pr. med drugim: "Ko se poglobiš v konfuz-no mentalnost ljudstva, te ne preseneti nobfna stvar. Vse živi iz dneva v dan in prepušča nekomu drugemu, naj dela načrte za bodočnost in skrbi za senzacije. V neki družbi inteligentnih ljudi sem slišal, da bi bilo še najbolje, če bi bila Slovenija — kolonija Velike Britanije. Angleži bi dobro gospodarili — morda ne tako kot v Indiji ali Hongkongu — in dežela bi se kmalu dvigni-ld« • • • Stvar izgleda, kakor bi se čitalo nekaj iz dobe, ko je nekoč mogočni Rim začel propadati, ker rimsko ljudstvo ni poznalo drugega ko "panem et circenses — jesti in se zabavati." Kaj drugega naj pomeni "senzacija" in "dobro gospodarili"? Ali so Slovenci res tako daleč prišli, da bi za in cerkvice, ki čepe na ali božanjem. Postajenače v Rosalnicah je potnikom, ^ so čakali na vlak, resno P1'1^. vedoval, da po svetu ;oli- jl»> •eo1' nj*11 na obeta, da bo napi" Naj so ekonomske razmei"e tako slabe in brezupne 1,1 imam T genera^ pride karkoli, jaz no vero v novo Tudi iz majhnih ljudi lahko zraste ga " razmer kaj ve teti. seve • • šal, »* "Ljudje se ne vprašaj -kaj je Bog odžagal h svoji hiši . . .", seve le g. Molek se je vpr»s»^ 0d pak odgovora, pravlln.egJ,pogovora ni dobil na svoje šanje, dasi misli, da ga l lo zarukani ljudje ne šujejo, ampak odgovor in ne poprašujejo, kel . ta o&' jo, in dokler bodo imeIJ.jd'e d° govor, ni strahu, da P ^ed kake britanske koloni. ^ Slovenci, kljub družO^j. "inteligentov" v e "A"1' Samo cent in po! stR"drjev< Slovenec" naročnik« v0,t« In vendar koliko « in koristnega berila n njem za ta cent in P° ' kos boljšega (?) kruha in kako senzacijo radi zlezli pod jarem celo kake Velike Britanije, odrekli se vsaki količkaj vredni svobodi lastnega gibanja? ' . Ce bi bilo tako, bi bilo skrajno hudo. Upajmo pa, da je "družba inteligentnih lj»dl pač le kako omizje, in to omizje le v taki kavarni, kjer je politika taka, da je kaj. Upajm« tako. . G. Molek to mentaliteto le registrira, sodbe ne izreče. Nekaj sodbe, se zdi, pa je v drugem, kar je g. Molek opaž"-Piše: "Večina pa prepušča^ vso skrb za bodočnost Bogu očetu. Vera v božjo skrb, božjo n»" grado in božjo kazen Je močna. Dokaz temu so cerkv vsak' krtini — kakor se je izraZ1' prijatelj Mile — in kat® vedno na novo malajo, be| in pokrivajo. To je edina & dustrija, ki najbolj nese. ljudje še vedno verjamejo, ^ Bog intervenira bodisi z P° dvajset milijonov hudičev Dalje je rekel, da je MusSJu, ni hotel napovedati vojno goslaviji, toda Bog ga je u ril s potresom in vojna ,ie P. prečena! — Malo čudna b°z'v intervencija je bila tiste dn1^ Kranju. Ciklon je odkril ^ go hiš in obenem je od"6^ streho cerkvenega zvonik®'^ je potem stal brez "špice ■ ^ Ljudje pa se ne vprašajo. , kaj je Bog odžagal "ŠP1 svoji hiši." Ni tu mesto, da zagovart vero v Boga, niti ne, da PlS<^>0. kako morda ljudstvo P° ^ jem misli, in če res tako m1 kakor g. Molek to miŠlJe ^ prikazuje. Naš narod vobce tako zarukan, kakor se o piše. G. Molek upira oči «a bodočnost. Pravi: "Ljudje več čitajo in m 3 redneJs; česar proti taki koloniji- .tj jaz bi še obešen ne hoted3 je v taki koloniji, in upam* čut za svobodo vendarle ^ močnejši med Slovenci cejitilii-sedanji pač povojni ^ lik"" vritike To bi bil kos sodbe, ^ o ljudski mentaliteti med venci sedaj. ^ Jaz rečem toliko: Ako^ ^ ^ tra g. Molek cerkvice na|}0 čih . . . vero v Boga, za ^d mentaliteto, in upa na rod, ki bi bil morda mentalitete, potem mu ^ povem, da utegne dočaka ^ britansko kolonijo, če nUT1ysžij