ACTA fflSTJRIAE V.
UDK 902/904(497.4/.5 Jstxa):929 Carli G.R.
EK GIAN RINALDA CARLIJA •ZGODOVINSKIM RAZISKAVAM ISTRE
Radovan CUNJA jinski muzej Koper, SJ-6000 Koper, Kidričeva 19 male di Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Kidrič 19
IZVLEČEK
Avtor na kratko prikaže prispevek Gian Rinalda Carlija (1720-1795) na področju arheološko-zgodovinskih raziskav Istre, in njegova najpomembnejša dela, med katerimi zavzemajo osrednje mesto Delle antichita italiche I-V (17S8-I791), ki so sinteza Cariijevih raziskav preteklosti Istre in obenem najpomembnejše tovrstno delo 18. stoletja o Istri.
V obsežnem in zelo heterogenem opusu Gian Rinalda Carlija (17204795), ki zajema dela z raznih področij od ekonomije, fizike, navtike, gledališča, etnologije idr., je tudi nekaj del, ki obravnavajo arheološko-zgodovinsko problematiko Istre. Carlijevo zanimanje za to tematiko srečamo že v nekaterih njegovih mladostnih delih, kot sta npr.: Delta spedizione degli Argonauti in Colco, objavljeno leta 1745 v Benetkah, in Delle antichita di Capodistria. Ragionamento in cui si rapprescnta lo stalo suo a' tempi de' Romani, e si rende ragione della diversita de' suoi nomi.[ V prvem je Carli zanikal in ovrgel legendarni izvor istrske kulture, ki je bil dotlej pripisan nič manj legendarnim Argonavtorn.2 Starejše raziskovalce istrske zgodovine je pri lociranju argonavtske zgodbe na istrska tla zavedla homonimija antičnih imen za Istro (Histria) in za spodnjo Donavo (Hister) od Železnih vrat do Črnega moija. Ta se je po izročilu antičnih piscev v spodnjem toku razcepila v dva kraka,
1	Prvič izšlo v: Raccoha di opuseoli scientiflet e filologtci di Angelc Calogera XXVIII, Venezia 17-13. Druga izdaja v: Archeografo Trieslino III, 1831, 209-300. Tretja, samostojna izdaja v Kopru ieta 1861.
2	Razprava je ponovno izJla v Cariijevih zbranih delih Delle opere de! signor commcndatore Don Gianrinaldo Conle Carli X, Milano 1735. E. Apili, Capodistria nel '700 in alcitne leltere inedite di Gianrmaldo Carli, Atti del Cenlro di ricerche sloriche di Rovigno L\, 1979, 507. O problematiki Argonavtov na Jadranu glej nazadnje v: C. Corbato, Gli Argonauti in Adriattco. Archeografo Tnestino LIH, 1993,171 ss.
51
ACTA mSTRJAE V.
Radovan CUNJA: PRISPEVEK GI AN RINAL.DA CARi.IJA ...5I-5B
od katerih naj bi se eden izlival v Črno morje, drugi pa v Jadransko morje. Zgodba o Argonavtih je bila v 18. stoletju še močno živa tudi na sosednjem Kranjskem, kjer so z njo povezovali nastanek mesta Emona na tleh kasnejše Ljubljane.3 V delu o koprskih starinah, ki je bilo prvotna zamišljeno kot sestavni del razprave o Argonavtih, vendar je bilo zaradi njegove preobsežnosti objavljeno ločeno, je Carli zavrnil razlago imena Kopra (Capo d'Istria) z njegovo vlogo kot središča - metropole Istre in ga povezal z njegovo lego. Prav tako je zanikal izvor imena Egida v povezavi 7. legendo o nastanku koprskega otoka iz ščita boginje Palade Atene, kateri so raziskovalci pred njim pripisovali tudi v kip Pravice predelani torzo na Pretorski palači.4 Z arheološkega vidika pa je bolj pomembno to, da je Carli v njem zbral vse dotlej poznane antične napise iz Kopra in okolice in jih vsestransko obdelal. Pri tem je posegal v problematiko politične in upravne zgodovine, statusa rimskih mest, rimske religije, na področje numizmatike, toponomastike oz. etimologije idr. ter pri tem navajal številno ustrezno literaturo. Med najdišči iz okolice Kopra omenja: Škocjan (San Canzian), Cerej (Cere), Šantorno (San Tommaso), Žusterno (Cisterna), Valdoltro (Oltra) in druga. Poleg napisnih kamnov omenja tudi ostanke zidov rimskih stavb, mozaike, novce in opeke z žigi (C. Virti, P. IturL Sab, Ti.Sex), čeprav nekatere v napačnem prepisu oz. interpretaciji. Na podlagi analize epigraf-skih spomenikov je prišel do zaključka, da je imela Plinijeva Egida status muni-cipija, njegovi prebivalci pa so bili vpisani v tribus Pupinia, izpričan na rimskih napisih. Lego Egida je lociral na Koprski otok.
Za Carlijevo formiranje in njegovo zanimanje za arbeološko-zgodovinske raziskave je pomembno njegovo šolanje v Flambru v Furlaniji pri opatu Giuseppu Bi-niju v letih 1735-1738, kjer je študiral filozofijo, geografijo, kozmografijo in kronologijo.5 Tu se je Carli seznanil tudi z muratorijansko metodo historiografije, ki je temeljila na filološkem pristopu oz. na iskanju izvirnih virov in na njihovi kritični interpretaciji.. V tem duhu je v pismu Girolamu Gravisiju 11. 10. 1740 med drugim zapisal: "Cinsegna alle volte piu una lettera sola di lapide che cento libri.Takšna Carlijeva usmeritev in težnja k prenovi istrske historiografske tradicije se kaže že v njegovih zgoraj omenjenih mladostnih arheološko-zgodovinskih delih. V tem pogledu je zelo pomenljiva njegova misel pri obravnavi antičnih napisov iz. Kopra: "Oltre le di gia esposte ed illustrate antichita nostre, che argomento bastante ci diedero da provare, come Egida fosse municipio de' cittadini romani, non tanto
3	A. T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih detet juinih Slovanov Avstrije 1 in 2, Ljubljana 1.931,16-17 (poglavje VII).
4	N. Manzuoii, Nuova descrizione dell'htria, Archeografo Triestino III, 1831, 203. P. Naldini, Corografía ecdesiastíca o' sia descritiione delto ciltá, e delta diócesi di Gnistiiwpoh delto vol-górmenle Capo d'Istria, Venezia 1700,1/1,4.
5	E. Apih, Rinnovamento e ilhiminismo nel 700 italiano. La formazione achúrale di Oían Ri-naldo Carii, Font) e studi per la storia deíla Venezia Giulia II, 1973,22 ss.
6	Ib., 52, op. 58.
52
ACTA fflSTJRIAE V.
Radovan CUNJA: PRiSPHVEK GIAN RIÑALO A CARI.UA ...,51-58
per 1'autorita di Plinio, quanto per aver veduto su pietre scritte, essere stata lei della tribu. Pupinia, aver avuto il gius della manumissione, ed un governo proprio di lei, si politico che ecclesiastico."7 V času šolanja v Flambru in kasneje med študijem v Padovi je Carli prišel v stik z Apostolom Zenom, Bernardom Mario de Rubeisoro, Scipiom Maffeijem, Ludovicom Aotoniom Muratorijem jn drugimi vodilnimi raziskovalci starin tistega časa, ki so pomembno vplivali nanj.
Leta 1750 je Carli obiskal Pulj skupaj s svojim prijateljem botanikom Vita-lianom Donatijem in risarjem Franceseom Monacom ter opravil meritve, izrise in manjše arheološke raziskave v puljski areni. Cilj Carlijeve raziskave je bil ovreči tezo, ki jo je postavil Maffei, da je bila notranjščina amfiteatra lesena, kar mu je z odkritjem temeljev zidanih struktur tudi uspelo. O rezultatih svoje raziskave je še istega leta poročat v krajši razpravi z naslovom Relazione delle scoperte fatte nei- ■> VAnfiteatro di Pola nel mese di giugno 1750 dal conte Gum Rinaldo Carli-Rubbi, Venezia, 1750.
Pri Carliju je močno prisotna zavest o potrebi po ohranitvi antičnih spomenikov, tako tistih še stoječih, kakor tudi premičnih, arheoloških najdb, v skladu s tistim časom seveda predvsem napisov, reliefov in kipov.8 Bil je pobudnik, verjetno prvi, in si je tudi finančno prizadeval za ustanovitev muzeja v Kopru s sedežem v mestni loži, kjer naj bi bili zbrani vsi po mestu in okolici raztreseni antični spomeniki. O Carlijevi zamisli in usodi tega muzeja izvemo predvsem iz njegove bogate korespondence. V pismu svojemu svaku Gianbattistu Manzioliju dne 6. 11. 1750 se Carli veseli nad uspešno začeto akcijo zbiranja rimskih napisnih kamnov in ga vzpodbuja k vztrajnosti in nadaljevanju začetega dela. Obenem mu predlaga tudi pripravo kataloga razstavljenih napisov z vsemi potrebnimi podatki o njih, ki naj nosi naslov: Miiseo Giustinopolitano, col catalogo di (uiti quelli che hanno co-operato o con 1'opera o col soldo o col dono d'iscrizioni alla facitura d'esso, za njegovo izvedbo pa predlaga markiza Girolama Gravisija, njegovega zvestega sodelavca.9 Ta Carlijeva zamisel je ostala žal nerealizirana, o čemer priča njegovo pismo z dne 3. 5. 1792, v katerem obljublja knjige za knjižnico kolegija plemičev, obenem pa z grenkobo obžaluje nerealizirano zamisel o muzeju.10 Vzroki za to tičijo predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev. V Pulju je 2ačela nastajati podobna zbirka antičnih spomenikov v začetku 19. stoletja v Avgustovem templju, Trst je dobil takšno zbirko leta 1843 z otvoritvijo t.i. Rossettijevega muzeja - iapi-
7	Ib„ 53, op. 59.
8	A. Trs m pus, Nuovi orientamenti metodologici e prospective storiografiche nella ricerca Silila vita e/'opera di Gianrmaldo Carli, Archeografo Triestino 51,1991, 287-
9 B. Ziliotto,1 Trecentosessancasei lettcre di Gian Rinaldo Carli capodistriano cavale dagli originali e annotale, Archeografo Triestino IV, 19Û8,40-41 (pismo št. 40)-
10 B. Ziliotto, Trecentosessaniasei lettere..., Archeografo Triestino VII, 1913, 12-13 (pismo št, 334).
53
ACTA fflSTJRIAE V.
Radova» CUNJA' PRISPEVEK GfAN RfNALDA CARLUA .
ic AP UNA-iffKElAFj^. CKXM
X P Ll N	EJ^i. -Jb^ _
m- AiBTlMKi-fUlAJ'^
ŠAGv^^J
IciliSKj ^ _
Različne usode koprskih antičnih spomenikov: levo zgoraj fragment rimskega nagrobnika, ki gaje Carli Se videl v Škofijski palači (Ant. ital. II, 1788, 61, si. zgoraj), je danes pogrešan; desno zgoraj kamnita moška glava pripisana Adonisu (Ant. ital. H, 1788, 326, si), hrani Pokrajinski muzej Koper, spodaj fragment rimske bronaste napisne plošče, odkrite leta 1741 v Arjolu pri Kopru (Ant. ital II, 95, si), hrani Arheološki muzej Istre v Pulju.
54
ACTA inS I KIAE V.
Radovîm CUNJA: PRISPEVEK CIAN RJNALDA CARLUA..., 51-58
darija nedaleč od cerkve sv. Justa, kamor so odhajali tudi nekateri rimski napisi iz Kopra in okolice, medtem ko je moral Koper na svoj muzej počakati vse do leta 1911."
Precej svojih razprav je Carli posvetil tudi proučevanju novcev in kovnic. Že leta 1741 je na pobudo G. Binija napisal delo z naslovom Intorno ad aicune monete che nelle provincie del Friuli e de WIs tria correvano ne' tempi dei patriarchi aguileiesiJ2 Desetletje kasneje je nastala razprava DdVorigine e del commercio delle monete e deU'istituzione delle zeccke d'Italia, Venezia 1751, ki predstavlja uvod v njegovo najpomembnejše delo s tega področja Delle monete e delVisti-tuzione delle Zecche d'Italia, delVantico e preseme sistema di esse, e del intrittseco valore e rapporto sila preseme moneia, dalla decadenza delllmpero fino al secolo XVII, per utile delle pubbliche e delle privale ragioni (1754-1760). Čeprav se je v njih Carli posvečal predvsem ekonomsko-monetarnim vprašanjem, so zanimiva tudi z vidika zgodovine numizmatike.
Carlijevo najobsežnejše in najvažnejše delo z arheološko-zgodovinsko tematiko predstavljajo Delle antichita italiche I-V, Milano 1788-1791, ki so obenem sinteza njegovih prizadevanj pri proučevanju-istrske zgodovine. Delo je zasnovano tako, da so v prvem delu obravnavana plemena, ki so poseljevala Italski polotok, Istro in Ilirik v predrimski dobi, sledijo poglavja o rimski osvojitvi Istre in njeni priključitvi k Italiji, o Istri v rimski dobi in o slavoloku Sergijev v Pulju. Drugi del obsega rimsko dobo in govori o upravi, rimskem državljanstvu, tribusih, rimskih kultih, o Avgustovem templju in ainfiteatru v Pulju ter o rimskih napisih iz Istre. Tretji del zajema čas od poznorimske dobe do okoli leta 100(1 in supiement o rimskih amfiteatrih. V četrtem delu je obravnavana srednjeveška zgodovina Istre do leta 1400. V petem delu - dodatku pa so zbrani pisani viri. Obravnavano delo kljub široko zasnovanemu naslovu ohrani zastavljeni okvir le v prvem dela, medtem ko se v-naslednjih zvezkih vse bolj zožuje na severno Italijo in na Istro. Ob upoštevanju, da sta bili deli De'commentarii storici-geagrafici delta provincia delVhtria libri otto con appendice Giacoma Filippa Tommasinija (1595-1654) in Memorie sacre e profane delflstria Prospera Petronia (umrl 1684) tedaj še v rokopisu, so Carlijeve Delle antichita italiche prva obsežnejša objavljena zgodovina Istre.13 Z arheološkega vidika je najbolj bogat drugi del, ki vsebuje največ arheološkega materiala, v nekoliko manjši meri so arheološki spomeniki zajeti tudi v prvem in tretjem delu. Že bežen pregled pokaže, da se je Carli opiral v veliki meri na epigrafske spomenike, v čemer se odraža vpliv, ki ga je imel nanj Maffei. V tem delu je Carli objavil in izčrpno obdelal vse rimske spomenike iz Istre in ustrezne analogije zanje
11	R. MatijaSic, Arheološki muzej Istre u Puli 1902-1982 / Museo archeologico deU'lstria a Pola dal 1902-1982, Histria archaeologica 13-14,1994,6. A. Gcntile, Il primo secolo detla Società di Minerva ( M D CCCX-MCMfX), Archeografo Triestino V, 1910, appendice, 45. S. Žitko, Pokrajinski muzej Koper, ob 70-letnici delovanja, Argo XXII, 1983,3-4.
12	Izšlo v: Raccotta d 'opuscoli scientifici e filologici XXV, Venezia 1741.
13	R. Cunja, Zgodovinski oris arheoloških raziskav na Koprskem, Annales 2/'92,1992,69-70.
55
ACTA fflSTJRIAE V.
Rudovao cunja: prispevek gI AN RINALDA CaRLUA ..., 51-58

Poljski amfiteater: zgoraj veduta (Ant. Hal II, 1788, T. VI), spodaj dopolnjen tloris na podlagi Carlijevih raziskav (Ant. ital. III, 1789, T. I).
56
ACTA fflSTJRIAE V.
Radovan CUNJA: PRISPEVEK G IAN RJNALDA CAR [.Li A ... 51-58
iz Italije, ki jih je uspel zbrati. V tem pogledu predstavlja to delo predvsem pomemben prispevek na področju istrske epigrafike in je bilo pomemben vir podatkov epigrafikom 19. stoletja (Pietru Kandlerju. Theodorju Mommsenu, Domenicu Rossettiju idr.). Manj podatkov pa najdemo o drugih drobnih arheoloških najdbah, katerim je Carli posvečal manj pozornosti, čeprav je marsikatero istrsko najdišče pri njem sploh prvič omenjeno. Precej prostora je posvetil še stoječim rimskim spomenikom v Puiju, predvsem puljski areni, slavoloku Sergijev in Avgustovemu templju, ki jih je podrobno opisal in tudi slikovno dokumentiral z risbami tlorisov, narisov, vedutami in risbami njihovih detajlov v merilu. Avtor risb je že zgoraj omenjeni risar Francesco Monaco. Tudi sicer je delo opremljeno s številnimi risbami napisov, reliefov in kipov ter drugih najdb med tekstom in v prilogah, kar daje delu še posebno dokumentarno vrednost. Na podlagi tega dela pripada Carliju upravičeno osrednje mesto med raziskovalci istrske preteklosti v 18. stoletju.14
RIASSUNTO
L'articolo ilhtsira brevemente il contribute di Gian Rinaido Carli (1720-1795) nel catnpo delle ricerche storico-archeologiche dell'lstria e le sue opere piu significative. Importanti per la sua formazione furono gli studi compiuti a Flambro presso Vabate Giuseppe Bini ed i contatti con i piu noti ricercatori di antichita del suo tempo. Negli anni giovanili disserta di archeologia soprattutto in Delle antichita di Capodistria (1743). Nel 1750 pubblica i risultati delle sue ricerche archeologiche aliArena di Pola. II suo impegno per la fondazione di uri museo a Capodistria purtroppo non ebbero successo. La sintesi delle sue ricerche storico-archeologiche e costituita dalVopera Delle antichita italiche l-V (1788-1791), la piii significativa del genere sulVIstria nel XVHI secolo.
14 E. Sestan, Le "Antichita italiche" di Gian Rinaido Carli duesecoli dopo, Atti e Memorie della Societž Istriana di Archeologia e Storia Patria XXXII, 1984,9 ss.
57
ACTA HISTRlAli V.
Radovan CUN/A: PRISPEVEK G LAN RfNALfJA CARLtJA .... 51-58
H
Rimski nagrobnik s portretoma pokojnikov, odkrit leta 1786 v Trstu (Ant. ital. II, 1788, 57, si.).
58