AVE MARIA
APRIL, 1934
AVE MARIA
published monthly by
The Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois
in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross.
Subscription Price: $2.50 per annum
Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00
Management - Upravništvo P. O. B. 608, Lemont, Illinois
Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925.
Naročite se na
"AVE MARIA"
ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi.
Vsak naročnik
NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MlS^1 MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLAp' JI, KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠE^ LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ^ ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNlSTVA. 2A' TO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, ^ BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAK®' KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TV0JA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBR^P1 SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO $ DIJAKOV, KI BI RADI ŠTUDIRALI, PA NlMAj0 SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU jfI TUDI ŠOLA IN VZGOJEVALIŠCE IDEJALN^ FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTA15' JA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAŠ LIST UTIRA ^ TEM ŠTUDENTOM.
AVE
ARIA
aprilska štev. 1934-
Nabožni mesečnik.
-Letnik <XVI.
Velikonočno veselje.
| ( ^OSPOD je res vstal, aleluja! [«£4^!: Nekdaj so vsi, ki so to vedeli, z vese-
_ ljem in radostjo poslušali velikonočni spev "leluja" in ga s cerkvijo vred globoko doživljali. Danes pa se velike noči vesele mnogi, Bog ve čt ni«o v večini, ne da bi verovali v njeno skrivnost. Praznujejo veliko noč zato, ker vstaja solnce, ker Se probuja narava, ker žgoli šlcrjanček svojo pomladansko pesem: za praznovanje velike noči ne Potrebujejo Kristusa. Nekateri pa se kakor apostol Tomaž, bore s svojim dvomom in bi radi kakor °n položili prste v to, česar ne verujejo: — ali je Kristus res umrl, ali je res vstal in z lastno močjo Prišel iz groba, ali pa njegovo truplo še vedno skrinjo jeruzalemske skale in je vstal le v srcih učen-cev, ker so pač verovali, da bo vstal; maloverni, ki ,s'1 samo radi srčnega hrepenenja po zmagovalcu smrti to prigovarjajo in ravnajo tako, kakor bi res vstal? Ali krščanstvo ne bi bilo možno, četudi bi elo s petimi ranami ležalo kje v jeruzalemski zem-}l> strohnjeno in razpadlo, kakor vsako umrlo in v zemljo pokopano telo? Ali nam drugače ne bi 0stal veliki Učenik, čudoviti pridigar osmih bla-Vrov, začetnik očenaša, dobri pastir človeških duš, Prerok božjega kraljestva, gospod srca, ki naj bi , " v žrtvah in izpolnjevanju Očetove volje sre-Cn°? Je li vera v Kristusovo vstajenje potrebna Za obstoj krščanstva?
če tega ne verujete, potem položite "sveto *njigo" med kakršne koli druge knjige, ki jih ima-f(;> ker ni nič svetejša, kakor vsaka druga; ne, celo neVarnejša je, kakor vse druge, ker se z najvišjimi stvarmi šali ter vam dela krivico, ker vam vzbuja ;Vo»i tudi o vsem ostalem, kar je v njej. Potem }e knjiga, ki toliko od vas zahteva, abotna in za-n'čevanja vredna, ker ne more od vas resno zahtevi velikega, če vas v največjem vara. Sprejmi-e vse ali pa nič! Ne vem, kdo bi nam mogel dati Pravico, Novi Zakon deloma sprejeti, deloma pa ga vreči. Ako zasledimo v njem odstavke, ki so le °veški proizvod, kje se potem v ostalem, kaže
božja sled? Če pa spoznamo v njem božjo sled in na podlagi cerkvenega nauka, priznamo vse za delo, ki je bilo pisano pod božjim vodstvom, odkod imamo potem pravico izbirati, odkod spoznanje, da je ta ali oni odstavek potvorjen in le delo človeškega mnenja?
Ako je vest o Kristusovem resničnem vstajenju izmišljotina in prevara, kdo mi potem more braniti, da zavrženi vse v celoti? Kdo se bo še čutil dolžnega vzeti za obvezno vse, kar nam velikega in težkega nalaga krščanska vera? Kdo bo še vzpenjal roke, da pozdravi, poljubi in objame svoj križ, kdo bo še hotel vztrajati ob postelji trpečega brata, kdo bo še imel moč, nositi zakonski jarem kot Kristusov zakrament, kdo ti bo še gojil upanje na življenje onstran groba, kdo ti bo še jemal krivdo iz duše in kdo ti bo pomagal biti kristjan, — če pa leži Kristus mrtev, kakor drugi, ki so umrli! Ako tisti, ki je premagal grob, ne živi, potem■ poslušajte njegov nauk tako, kakor nauk mnogih drugih filozofov pred njim in za njim! Če Kristus ni vstal, ali potem ni vse eno, ali ostanem pri njem in padem pred njim na kolena, kakor Peter in grešnica, ali pa se obrnem od njega in odidem, kakor bogati mladenič; ali ni vse eno, če ga izdam, kakor Juda, za denar in naslado, ali pa mu, kakor Janez, ostanem zvest do konca? Kdo mi kaj more? Če je bil Kristusov vzdih na križu njegov zadnji vzdih, kdo bo še veroval v velikonočni pozdrav: mir z vami? Če Kristus ne živi, kako naj vem, da v večnosti velja njegova beseda za resnico? Potem nam v resnici ne preostane nič drugega, kakor pretresljivo spoznanje: "Če pa Kristus ni vstal, potem je prazna vaša vera." (1. Kor. 15, 17.)
Toda Kristus je vstal, Kristus živi! Skozi dva jset stoletij se je že marsikdo trudil, da bi ovrgel to resnico, toda še vsak je moral priznati, da ne gre. Kristus je vstal, Kristus živi. Zato le pogum, bratje, glave pokonci! Radujmo se in veselimo se in navdušeni pojmo aleluja, aleluja!
Gospod Šimen gredo na "žegnanje".
J. C. Smoley.
□TeflCER bi lahko rekel, da je bil to naš župnik I LJ Pečar iz Črne, o katerem hočem pripovedo-IStbil vati prav žalostno zgodbo, da se pa izognem vsaki jezi in pohujšanju, češ, da ga dajem po nepotrebnem ljudem v zobe, bom zatajil njegovo ime in ime župnije in ga kratkomalo imenoval "gospoda Šimna", kakor so ga ljudje navadno imenovali, pa ne bo nikdo vedel, o kom je govor. Ne bi delal rad gospodu Širnnu sramote, če ni potreba.
Torej :
Živel je nekoč in nekje gospod župnik, precej v letih in okrogel, in ta gospod župnik je imel jako dobrega prijatelja, tudi župnika, ki je pasel svoje ovčice nekako tri ure daleč od naše župnije. Bik sta dobra prijatelja, kakor pravijo, še iz "stare šole", ko je bilo med ljudmi malo več odkritosrčnosti in ljubezni. Obiskovala sta drug drugega, se malo zabavala, potožila si medsebojne težave in se tolažila ,včasih se res nista videla dve, tri leta.
Ta gospod je povabil torej našega gospoda Šimna na "žegnanje". Bilo je to v mesecu juliju. Gospod župnik je obljubil, da pride, in je tudi šel. — Po jutranji sv. maši je opravil takoj, kakor je večkrat to na deželi navada, litanije in sv. blagoslov, da bi bil cel dan prost. Okoli 10. ure se je podal na pot. In šel je v svoji "kočiji". Ni bila nova, bila je precej staro-modna, dobra za kak muzej, pripravna pa je bila radi tega, ker je bila precej nizka, in ni bilo treba človeku visoko v njo lezli ali pa nizko iz nje stopati. Gospod župnik je bil itak precej okrogel kakor globus, in da bi bil še pri kočiji telovadil, bi ne izgledalo preveč lepo. In hlapec Tone je bil za to kočijo kakor vstvarjen. Ce že ni bil starejši kakor kočija, mlajši gotovo ni bil. — Bil je precej dolg, suh, zraven pa počasen, sicer pa dobra, zlata duša, ki bi še na črva na poti ne stopil, še manj pa da bi konjem kaj hudega storil. V župnišču je bil pa še pri pokojnem gospodu. Gospod Šimen je vedno rekel, da spada k "beneficiju". Bil je doma iz sosednje Savinjske doline. Slišal je slabo, tako da je bilo z njim v tem oziru precej težko.
"Tone!" zavpil je gospod Šimen.
"V nedeljo — pojdeva — na žegnanje."
"M — m — m", je kimal Tone. To je bilo vedno znamenje, da ni dobro slišal, da ni razumel.
"V nedeljo — pojdeva — na žegnanje," zavpil je gospod Šimen za oktavo višje.
"Na žegnanje?" vpraša Tone.
Gospod Šimen je prikimal z glavo.
"To je lepo, gospod. Saj se tako že davno nisva imela dobro."
Gospod Šimen se je nasmejal in malo prikimal. Tonetu je pomenjalo "imeti se dobro": žegnanje, god, vizitacije, obisk g. dekana ali pa kaj sličnega.
V nedeljo sta šla torej na žegnanje.
Dan je bil res krasen, le da je bilo precej vroče, "skoro kakor v Afriki", je menil gospod Šimen. Kamor si pogledal, vse je bilo tako krasno, lepa letina, da je človeku res poskakovalo srce. Žitno klasje je bilo videti kakor morski valovi.
"Fi, je to vroče," si je oddahnil gospod Šimen.
Kako bi tudi ne bilo! Peljala sta se že dobro uro, in julijevo sonce se je upiralo v kočijo, da je gospod Šimen pod odprto streho komaj se dihal, dasi ga je kolikor toliko varovala pred žgočim soncem. In če sedi človek sam v kočiji in ga muči vročina, si lahko nekoliko pomaga, ne da bi škodoval nravnosti, s tem, da sname klobuk, sleče suknjo in če treba še telovnik.
Tako tudi naš gospod Šimen. Klobuk je že davno položil zraven sebe na sedež, brisal si vsak trenutek z višnjevim robcem pot iz obraza, iz las, na vratu; sedaj je slekel še suknjo in telovnik, dal je tudi kolar proč, razpel si srajco in se raztegnil po kočiji.
"Fi, je pa to vroče," je znova zdihnil.
Njegovo srce je pa preprezala sladka misel, da bo pri sosedu sedel pri dobrem obedu v hladni senci; toda kako se danes pot vleče. . .
Gospod Šimen se je nekoliko dvignil in se sklonil k Tonetu, oprl se ob kozlu, da se ne bi sko-lobacil iz kočije in mu zavpil v levo uho:
"Tone, malo poženi! Da bova rajše — malo — prej — kakor pozneje."
"M — m — m!", je prikimal Tone.
"Malo — poženi!"
"Poženem, poženem, gospod. Hi!" Šlo je že na poldne, gospod Šimen je bil že ves prepečen. — Na pol oblečen je sedel v kočiji, delal si vetei" s svojim velikim višnjevim robcem kakor gospodične, le da gospodične pri tem ne delajo: pfff, pfff, fiii.. . .! Grlo že izsušeno, jezik se mu že prilepla na nebo, mast se mu bo že začela razpu-ščati — edino, kar ga še vkup drži je blažena misel na "žegnanje". Tudi Toneta je sonce že do dobra preparilo, toda njemu to ni nič dejalo. Včasih je na kozlu malo zadremal, snel čepico, otrl si z žuljavo roko pot iz čela, obrisal si roko v hlače, dal čepico zopet na glavo, kratek "Hi", pa je šlo zopet počasi naprej. Obrnil se je nazaj, kar si-
Cei" ni bila njegova navada, h gospodu Simnu, in rekel:
"Ponižno prosim, gospod, to pa prav zebe."
Gospod Šimen se je nasmehnil šaljivcu, hotel je nekaj reči, bržkone samemu sebi, toda prvi trenutek ni mogel niti ustnic odpreti, kakor bi se bile vsled vročine prisušile.
Prišla sta na kraj, na katerega je gospod Ši-men že davno čakal. Bil je kraj, kjer se vleče cesta počasi k vrhu skozi lep gozdiček. Silna, stara gostovejnata drevesa so delala krasno senco- Kako je bilo krasno v tej senci! Gospod Ši-toen ni dolgo pomišljal. Ker je Tone v hrib bolj Počasi vozil, je gospod Šimen lepo stopil iz kočije, kakršen je bil: brez klobuka, brez telovnika, brez suknje ,brez kolarja. . . Še reči ni bilo treba To-netu, da naj počaka. Vzel je samo svoj veliki višnjevi robec in dežnik (je bil tudi že precej staromoden), da bi ga odprl, če bo sonce tuintam pokukalo skozi drevje.
Kako si je gospod Šimen oddahnil! Počasi Je korakal za kočijo, z dežnikom pod pazduho.
Po cesti proti vrhu ni šla živa duša. Le s hriba doli jo je mahal mlad fantek s škornji preko ram, ko je srečal gospoda, ga je pozdravil: 'Hvaljen bodi Jezus Kristus."
"Na veke, amen," je odgovoril gospod žup-ftik. "Kam pa greš, kam?"
"K dedu, hihihihe," se je smejal fantek opa-zUjoč gospodovo toaleto.
"Kaj pa boš delal pri dedu?"
"Da bi prišel k nam, hihihihe."
"Pa boš zamudil obed."
"Tega dobim pri dedu, hihihihe."
Gospod Šimen radoveden vprašuje sebe, če-
se fantek smeje.
"Hihihihe."
"No, pa pojdi z Bogom!"
"Hihihihe."
In fantek je šel z Bogom, pa se še nekoliko-kl'at ozrl za gospodom in vsakokrat še bolj raztegnil svoj zdrav, rdeč obraz in se nasmehnil: Hihihihe." Pa tudi gospod Šimen je večkrat Pogledal za veselim dečkom. — Morda mu je pri-,a v glavo misel, da je kedaj tudi on bil tak na-v'hanec.
Res, gospod Šimen se je s tem fantom neko-'ko zamudil, pa saj ho Toneta lahko došel. —
Gospod Šimen je skoro okamenel. Obstal je, kakor bi ga bil kdo prilepil na cesto, zmanjkalo 11111 je sape, odprl je usta na stežaj široko, kolena s° se mu tresla: Tone je nesluteč, da nima gospoda v kočiji, prišedši na vrh, žvižgnil z bičem p0 kljusetih in vozil mirno brez gospoda naprej,
saj je ta itak želel, da naj malo "požene", da bota tam raj še prej kakor pozneje.
Gospod Šimen se je zopet zavedel; v prvem trenutku je dal obe roki k ustom in začel klicati, kričati, vpiti: "Stoj! Stoj! Stooooj! Hola! Stoj! Tone! Tone! Stoj! Počakaj! Tone, počakaj!" A kaj še! Tone bi ne bil slišal ničesar, tudi če bi ne bil gluh. Zastonj vsak trud. Okrogli gospod Šimen teče proti vrhu z dežnikom pod pazduho, vpije, kliče, kriči, toda mu prične pojemati glas, pojema mu sapa, oprt na dežnik si oddihuje in gre za Tonetom, ki je bil že pri poslednjih drevesih pod vrhom. Za nedolgo pa je izginil Tone za ovinkom.
V tem trenutku se je izvil gospodu Šimnu iz razbeljeenih prs srce pretresajoč vzdih, da bi se ga bil kamen usmilil. S svojim višnjevim robcem si je opiral zapoten obraz, položil dežnik preko ramena, revež je stal tu kakor prazna hruška ■»redi širnega polja.
Kako je bilo gospodu Šimnu pri srcu, si lahko mislimo. Pravzaprav si tega misliti ne moremo. Brez klobuka, brez telovnika, brez suknje, brez kolarja, samo s svojim višnjevim robcem in ogromnim dežnikom je stal tu ta lep božji dan mesto pri bogato obloženi mizi na "žegnanju" na širnem vročem polju. . . "Molimo za njega 3 Oče-naše in 3 Ceščena si Marija," je rekel gospod Šimen, kadar je pripovedoval ta svoj dogodek v veseli družbi svojih prijateljev.
Po daljšeme obupnem premišljevanju je prišel gospod Šimen do sklepa, da mu ne preostaja ničesar drugega, kakor da gre v prvo hišo ob poti in si tam izposodi, kar mu manjka do toalete in da dohiti Toneta, ali pa da koga pošlje za njim. Razpel je svoj staromodni dežnik, tla bi mu sonce ne oparilo možgan. Stopal je in stopal premišljujoč svojo usodo. Da Toneta ne zadene nikaka krivda, je uvidel. Zakaj ga pa ni opozoril, da leze iz kočije. Tone, ki je tako gluh, tega ni mogel opaziti. Toda po toči zvoniti je prepozno. . . Ko je korakal doli z vrha, oglasil se je poldanski zvon. Pokrižal se je, hotel sneti klobuk, pa se spomnil, da ga je pustil v kočiji, tiho je odmolil angelsko češčenje, skoro bi se bil razjokal. Kako hudo mu je šele bilo pri srcu, če je srečal kako staro ženico ali moža, ki sta začudena zrla na njega, vsak ga je gledal nezaupno in bi se mu bil najrajše izognil. Gospod Šimen bi je ne bil pogledal za ves živi svet, bil je prepričan, da vsak misli pri sebi: "To je gotovo kak norec."
Moj Bog, zopet prihaja nekdo. Mati s hčerjo. Gospod Šimen se je obrnil, odprl dežnik in se skril za njim, da bi ne videle, da mu manjka po-
lovica toalete. Kakor bi ga bil kdo zabodel v srce. ko je zaslišal besede: "Sveta Devica — to je gotovo norec — polunag leta po svetu — pa še dežnik drži odprt, dasi ni dežja." In obe ste se izognili čez cesto,»ker z norcem se ni norčevati. Ko je imel pa čez nekaj srečati tri fante, si ni dolgo po-mišljal, ampak jo naravnost ubral čez cesto na polje, ker s fanti tudi ni nikake šale.
Šel je ob meji med žitnimi polji, ko je gledal zlato pšenico, mu je srce skoro počilo žalosti ob misli na clobre kolače.
Kmalu je prišel do potoka. Takoj na drugi strani je stala kmetska hiša. . . Ko je prešel potok po brvi, jo je ubral naravnost k hiši. Na pragu so se igrali — gotovo so že odjužinali — mali otroci. Srečna mladina, si je mislil gospod Šimen. Komaj so ga pa otroci zagledali, so skočili po koncu, zakričali in — smuk v hišo! Gospod Šimen je mislil: Neumna mladina! Komaj so izginili, otroci, se je prikazala med vratmi glava žena, v tem pa že zaloputnila vrata, in gospod Šimen ni videl drugega, ko pri vsakem oknu nego-stoljubne koče kopico glav. Na njihovih očeh je bral njihove misli, njihovo zmoto. Srce se mu je treslo, vendar je stopil k oknu, da bi vsaj pametnejšim glavam pojasnil, da ni nikak norec, in jih poprosil, da naj se ga krščansko usmilijo. Potrkal je na okno, odgovor je bil še silneji vrišč in krik. Trka v drugo, v tretje, pa vse — zastonj. Krščansko usmiljenje je iz te koče nekam izginilo. Kako tudi ne, ko stoji "poloblečen norec" pred vratmi.
Gospod Šimen je šel zopet naprej, otrl si zopet pot iz čela in vrata. Petelin na zvoniku je bil že videti, hitro bo smuknil v župnišče, pa bo rešen vseh klopot. Kmalu je srečaval ljudi, ki so šli iz cerkve domu. Nekateri so se hitro umaknili v stran, dva možakarja sta šla pa tik mimo njega. Gospod Šimen jih je vstavil in vprašal, kje je najbližja pot v župnišče. Pokazala sta mu jo, pa je slišal vprašanje:
"Kaj hoče? Kaj hoče?"
"Je pač dobrodušen norec, revež. Po župni-šču je vprašal."
"Pa da puste, da hodi tak po svetu."
"Kaj pa naj delajo, če jim je pobegnil?"
"Bogve, odkod je."
Gospodu Šimnu je bilo sedaj že vseeno. Ni se brigal več za ljudi, ki so ga sreča vali, zijali za njim in stikali glave vkup; ni se brigal za zijala med hišnimi vrati ne za vpitje poredne mladine — naglim korakom, z odprtim dežnikom jo je ubral po najkrajši poti k župnišču, ki je bilo obdano vse od trte.
Revež bi se bil najrajše razjokal samega veselja. ko je prestopil prag in stal v čisti veži, rešen vse sramote. . . Oddahnil se je, kakor bi se bil znova rodil, ozrl se je na leseni križ, ki je visel na steni. Zrl je na njega s pogledom, kakor bi hotel reči: "Najslajši Jezus, sedaj razumem, kaj si za nas trpel. No, vdrugič bom pa zopet zlezel iz kočije, če pojdem na "žegnanje"." Otrl si je še enkrat pot iz obraza s svojim višnjevim robcem in potrkal na vrata. Od znotraj je bilo slišati glas: "Naprej!"
Gospod Šimen je porinil pred seboj naprej svoj ogromni dežnik in vstopil — v svoji polovični toaleti — za dežnikom. Kuharica je ravno nesla krožnik s kolači. Ko je zagledala dežnik in za njim poloblečenega človeka, ji je padel, vsled strahu, krožnik s kolači na tla.
Bila je to poslednja postaja križeve poti gospoda Šimna. —
Predno je prišla kuharica k sebi od strahu vsled na pol oblečenega človeka in gospod Šimen radi ropota črepinj, so se odprla vrata, med njimi je stal domači župnik, ki ga je privabil ropot razbitega krožnika. Komaj je zagledal svojega soseda, je vzkliknil:
"Mi sanctissime Deus! Za božjo voljo, kako pa izgledate?"
In gospod Šimen je odgovoril žalostnim glasom:
"Gospod sobrat, težko preskušnjo je poslal na mojo sivo glavo Gospod. Toda prosim vas, najprej mi dajte kaj piti, — kaj dobrega — žejen sem, žejen! — Moj želodec je suh kakor Sahara! Fiii. . . sem nekaj prestal."
Vprašanjem, odgovorom, smehu, šalam, pi; kanjem ni bilo sedaj ne konca ne kraja. — Takoj so poslali za nesrečnim Tonetom hlapca, da bi Šel po poti gledat, če najde kje tako in tako kočijo, da ga pripelje v župnišče. In če ga ne najde, naj gredo domu po njega, da bo prišel po gospoda Šimna.
Cez pol ure se je vrnil hlapec s Tonetom-Oba sta sedela na kozlu, v kočiji sta pa pripeljala telesne ostanke gospoda Šimna: klobuk, telovnik, suknjo, kolar. . .
Revež Tone se je komaj držal na nogah, razlagal, prosil, da so ga komaj pomirili in potolažili-
"Ali si se že pripeljal do sem?" vpije gospod Šimen.
"Ponižno prosim, nisem. Pred vasjo se ozrem nazaj v kočijo, hotel sem nekaj reči — sveta Devica, Bog me nikar ne kaznuj — kočija je bila prazna. Pogledam za kočijo — pogledam P0^ kočijo — gospoda nikjer. Gledam pod kozla
t'ledam pod sedež, gledam v oboj za seno — gospoda nikjer. Pri svetih božjih ranah — to vendar mogoče. Obračam suknjo, obračam telovnik, °bračam klobuk — gospoda nikjer! In sedaj mi Je Prišlo na misel: Gospoda je zadela pri taki vročini kap, so pa padli iz kočije. — Ne vem več, kako sem zlezel na kozla, obrnil sem konje, celo sem samo molil in gledal, kje so gospod. Pa sem srečal tega-le hlapca. Ponižno prosim, — jaz 2a to ne morem, — ne morem, — ne morem. . ."
In revež Tone si je s svojo zdelano, žuljavo roko otrl pot s čela, roko si pa obrisal ob rokav.
Nikoli ni bilo na kakem "žegnanju" toliko veselja in smeha kakor ravno tokrat.
Na poti domu — mesec je že lepo svetil — se je Tone obračal vsak trenotek nazaj v kočijo, če je gospod Šimen še notri.
Bil je . . .
V premislek staršem.
Rev. J. C. Smoley.
KO je mater slavnih rimskih bratov Grahov ■— tako nam pripoveduje zgodovina starega veka — obiskala neka rimska gospa, ji je Pričela s pravim napuhom pripovedovati o svo-bogastvu. Govorila je o dragih posodah, rasnih sohah, o dragoceni opravi, ki krasi njeno 1So- Z nekakim samoljubjem ji je razkazovala ragulje in bisere. Kornelija je tiho poslušala Jeno bahanje in samohvalo. Čez malo časa pa Se °dpro vrata, in v sobo stopita dva zdrava, čvr-8ta dečka, vračajoča se ravnokar iz šole. Tu so Pa Korneliji zasijale oči, šla jima je naproti in ,ekla: "To so pa moje dragocenosti!" In lahko e tako rekla. Ko sta sinova odrastla, sta imela,
da;
81 potomca slavnega rodu, globoko sočutje z
^ubožanim rimskim ljudstvom in poskrbela za °vekoljubne postave za zboljšanje njihovega
Položaja.
Ta rimska mati je videla le v zdravih otrocih pravo, resnično premoženje, svoj zaklad. Se bogastvo, vso udobnost, vse "lepo" življenje, g^atrala je za postransko stvar — otroci so ji v. najljubši. Ti so najtrdnejša vez zakonskega ^Ijenja, njegova obrana in ščit. So na svetu *onci, v kojih življenju pogrešaš ljubezen in ^uPanje. Nekako čudno, tiho je pri njih. Vsak sel rad za drugim ciljem, po drugi poti skozi '3 en je. Toda pogled na otroke, ljubezen do ^ je ona pomirljiva vez, ki drži zakon-0 zvezo, ki je po krščanskem načelu neločljiva. Pogosto pravijo: "Postati oče je lahko, toda biti, spolnjevati očetovske dolžnosti je pa Tudi o ženah bi lahko rekli: "Postati je lahko, toda mati biti v polnem pomenu e besede, je pa težka, vzvišena dolžnost." ^ Je resnica, da zahteva skrb za otroke in nji-joVa Vzg0Ja največje žrtve in tim hujše postaja-.. gospodarske in družabne razmere, kolikor huj-,le boj za obstanek in gonja za vsakdanjim kru-
hom, toliko težje je delo staršev. Vse te skrbi pa daleč prekaša ona blaga zavest, da delajo za svoje otroke. Njihovo smehljanje, vdanost, hvaležnost bogato poplača ves trud in vse žrtve, ki so jih prinesli za nje. Služba, delo, ki je opravljajo starši za svoje otroke, je pred božjim obličjem, v božjih očeh božja služba prve vrste in prepričan sem, da bo Bog očeta in mater, če imata edinole to zasluženje, da sta lepo krščansko vzgojila svoje otroke, vzel oba v nebesa in jih poplačal z večno blaženostjo.
Stari pisatelji nam opisujejo slavne obrede, ki so se vršili, če je v hiši plemenitega Rimljana bil rojen otrok. Najstarejša služkinja gospe je vzela dete, oblekla je v praznično obleko in ponesla v glavno dvorano. Tam je na vzvišenem prostoru sedel oče. Služkinja se je globoko priklonila in položila dete k njegovim nogam na tla. In sedaj je dvignivša oči prosila boginjo Levano, da bi omehčala očetovo srce, da bi ta z ljubeznijo pogledal na dete in je vzel za svoje. Ce je oče sklonil glavo in pogledal na dete, ga je ta položila v njegovo naročje. S pogledom na dete, ga je oče pripoznal za svoje in ukazal, da se vzgoji. Ce je pa oče obrnil svojo glavo proč in deteta pri svojih nogah niti pogledal ni, je bilo to znamenje, da morajo dete odnesti na kak zapuščen samoten kraj in je prepustiti divjim zverem. Nikomur se ni smililo dete, nikdo ga ni rešil smrti, dasi je komaj zagledalo prvi dan svojega življenja.
Zavest staršev, da so vzgojitelji, je tako vzvišena in jim daje tako dostojnost, da se pogosto še taki, ki svojim otrokom razun življenja in nekoliko kruha niso dali nič drugega, kakor dovolj slabih zgledov in sovraštva v srcu, hvalijo z njimi. Opozarjajo nas na svoje otroke, da bi vzbudili naše sočutje in tako nekoliko obzirnosti za nje. Saj so "zredili", "vzgojili" otroke. Starši, vzgojitelji otrok! Ta zavest je visoka
kakor krona na glavi! AJi ne mislite, da bi se dalo to tudi obrniti? Niso samo starši vzgojitelji otrok, pogosto so otroci vzgojitelji svojih staršev. Podam vam zgled:
Nek pisatelj pripoveduje, kako sta se dva ru-dokopa vračala domu. Ves večer sta zabila v gostilni pri pijači in kartah in sedaj sta šla s težkimi glavami domu, kjer je skrbela sestra zanje. Poznala sta le delo v jamah po dnevu, in življenje pri pijači po noči. Vse njuno govorjenje je bilo samo zmerjanje, preklinjanje, kvantanje. Njuno srce je bilo trše, kakor ruda, ki sta jo kopala. Slo je že na polnoč, ko sta se bližala domu. Naenkrat zaslišita tiho, slabotno zdihovanje. Kakor bi kdo umiral. Ustavila sta se, poslušala, potem pa šla proti kraju, odkoder je bilo slišati glas. In glej, v slabih cunjah zavito je ležalo dete. Brezsrčna mati ga je položila tja in prepustila usodi. Sklonila sta se in v tem trenutku se je vzbudil po dolgi dobi v njunih srcih nek neznan občutek. Zasmilil se jima je ta ubog črviček, vzela sta ga in sklenila, da ga bota zredila. Oddala sta ga sestri.
Drugi večer sta pa odšla iz gostilne prej, kakor sta sicer imela navado, da bi videla, kako gre otroku. Postala sta pri zibelki, gledala za nekaj časa, ta večer nista šla več v gostilno. Ostala sta doma pri otroku. Začela sta mu lepo govoriti, obnašala se ljubeznjivo proti njemu in se igrala z njim. In ko je otrok dopolnil tretje leto, sta se razgovarjala z njim in mu stregla na vse načine. In če je eden kaj nepravega rekel, opomnil ga je drugi, da naj tako ne govori pred otrokom. Hotela sta otroka ne samo zrediti, ampak čisto, pošteno vzgojiti. Ali ne vidite, da je otrok iz njih naredil boljša moža? S prihodom otroka v hišo sta prišla v hišo tudi mir in sreča.
Se li ne ponavlja vsaj nekaj malega tega dogodka v vsaki družini? Dokler je zibelka prazna, je v rodbini marsikak nered, marsikaka nepravilnost. Tu ni reda, ni pravega časa za obed ali večerjo, ni reda glede časa, kedaj vstati in kedaj iti spat, je mnogo neprevidnosti v govorjenju. Ko pa pride enkrat otrok v hišo, pride potem počasi red. Na ustnicah matere bo molitev, katero je morda prej zanemarjala, pripravljajo božično drevesce, na kojega pomen sta zakonca že davno pozabila. Pride čas, da treba iti otroku v šolo, in zopet je v hiši lepši red. So ljudje,: ki preklinjajo, govore prav bogokletno o najsvetejših stvareh. V trenutku, ko se upirajo otroške oči v nje, pa jezik umolkne, in pogostokrat govore potem z največjo spoštljivostjo o tem, iz česar so
se prej norčevali. Ljubezen do otroka jih je to naučila. So hudobni ljudje, zločinci, ki vedno opravičujejo svoje napake in ki jih pa takoj zgrabi jeza in ki takoj kaznujejo svoje otroke, še za" pazijo pri njih samo šele začetek svojih lastnih napak. Ne bi pripustili na nikak način, da bi s« njihove napake in slabosti vtisnile v otrokovo dušo. Da, otroci so za starše, če je le še sled boljšega človeka v njih, pravi pomladanski velikonočni zvon. Vabijo in kličejo v njihovi duši k novemu življenju vse, kar je že davno zamrlo.
In tako postaja otrok pravi blagoslov za odrasle.
Zato je pa ljubezen, ki so jo vcepili staršem otroci v srce, njihova največja sreča in bogastvo. Najbolj revna koča je bogata. V ljubezni imajo in dobe starši največje plačilo za vse svoje skrbi. In kolikor bolj prihajajo staršem leta, toliko bolj jih osrečuje otroška ljubezen. Stars' začno v otrocih znova živeti.
Otrok daje ženi neko posebno čast in spoštovanje. Po svojem materinstvu postane ona nek0 vzvišeno bitje, je zakladateljica novega življenja-Vse njene žrtve, vse njeno delo, ki je opravlja v dobro, blagobit svoje družine, so kakor cvetlice, ki so pognale iz zibelke otroka. In te njene žrtve, to njeno delo so za človeštvo večje in važnejse kakor vsa junaštva vojakov na bojnem polju' važnejše nego vse iznajdbe učenjakov, ker bre& požrtvovalnih žen bi ne bilo sreče po družinah i'1 reda po hišah.
Zalibog so matere, ki iščejo svoje delo, smote* svojega življenja izven družine, izven domače l11' še. Ne morejo razumeti, da si zadobi človek r«v no z delom doma, v družini največjo in najvišJ0 čast. Zene jih ven v javnost. Volivna pravic?' vsestranska enopravnost z možem povsod — to J bil in je njihov cilj, njihova želja. To svoj stremljenje nazivajo emancipacijo. Velika večj emancipacija in večji napredek bi pa po moje mnenju bil, ko bi rekle: "Hočemo, da ne bodo srtj^ trali našega domačega, hišnega dela kot ponižuj čega, ki nima nikake cene, ki se opravlja kar ta* tja v en dan. Hočemo, da smatra svet naše d<j mače delo za ravno tako važno, ravno toliko vre no, kolikor je vredno delo moževo v pisarni ali P v delavnici. Pri našem delu je neizogibno P° trebno, da vedno mislimo, če hočemo imeti vsp®^ pri delu. Zahtevamo za nas isto upoštevanje j isto pozornost." Taka načela pomenjajo 1 kažejo več kakor delo žensk kot govornic, stopnic v parlamentih itd. Domača hiša .ie ostane kraljestvo žene.
VERSKA PREDAVANJA ZA NEKATOLIKE V HOLANDIJI.
Početkom leta 1918 je tožil konvertit iz izobraženih krogov, ^ake težave je imel, predno je |^°gel spoznati katoliško vero 'Zdi se," je rekel, "kakor bi se katoliki skrivali za debelim zidom; lajiki se boje govoriti o verskih vprašanjih z nekatoliki, °brniti se naravnost na duhovnika pa se nekatoličan sramuje, ^az sem moral takorekoč preskoki zid, da sem prišel do katoli-
ške cerkve. Je-li ta molk po volji Kristusovi? Ne. Poznam nekaj oseb svojega stanu, ki bi resnično radi slišali kaj o katoliški veri, a nimajo poguma, da bi proučili to ali ono bogoslovno knjigo."
Po temeljitem preudarku so se odločili jezuitje, da bodo prirejali predavanja za nekatolike. Začeli so pozimi 1917-18; prihodnje leto so bili podobni teča-
ji predavanj že v osmih mestih. Na nekaterih krajih je bilo petsto do šeststo poslušavcev. Udeleženci so bili najrazličnejših veroizpovedanj: kaloinisti, teozo-fisti, j udje in neverniki, največ pa je bilo "modernih" protestantov. Mnogi, ki spočetka niso bili naklonjeni katolicizmu, so se na koncu toplo zahvaljevali in izjavljali, da se jim je odkril nov, prekrasen svet.
Delavarski anglikanski Škot (v Združenih državah) dr. Hins-^ann je nedavno prestopil v katoliško cerkev. U v srce segajoči
nJigi "Salve, Mater---!"
opisuje potek svoje dolge in bo-lestne poti za Resnico. Knjigo je Opisal 14. novembra 1911. Hins-J^ann je obupno tožil: "Angli-^anstvo je težko, a katoličanstvo Je nemogoče." Neko zimo je bi-|'al v Tunisu. Zahajal je v kato->sko katedralo. Preprosta in do-Je,nljiva lepota katoliške liturgi-
KATOLIŠKI SLOVAR.
je ga je vabila. A bal se je, da bi se moral spreobrniti. Podal se je domov, "da bi se otresel rimskega nezmisla." Toda milost božja ga je neprestano preganjala. Poslednje težkoče so izginile, ko je dobil v roke knjiga "Catholic Encyclopaedia". Prepričal se je, da ima katolicizem neodo-ljivo moč, da ne slepi, marveč poglablja znanost. Končno, da bi ušel tem mislim, se je zakopal v študij sociologije, a tudi tam
ga je zasledovala njegova prikazen. Poznal je vsa zla, ki pretresajo Ameriko, in priznati je moral, da ves industrijski napredek, vse pridobitve niso v stanu obrisati eno samo solzo. Priznati si je moral, da je edini lek vseh bolezni samo katolicizem z vso svojo neskaljeno in nepokvarjeno resnico. Anglikanski škof je padel k nogam Petrovega naslednika ter klical: "Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko cerkev."
Veliko hrupa je vzbudil pre-Jf°P vseučiliškega profesorja v jfalle dr. Alberta Ruville v kato-»sko cerkev leta 1909. Ruville je temeljil svoj korak v spisu "Na-J k sv. cerkvi. Izkušnje in poznanja konvertita." Učenjak našel pravo pot, ker je do-' edno študiral verstvo in zgodo-Spisal je tudi nekaj odlič-del iz anglešle zgodovine. °t odkrit mož je šel za resnico,
np ,	*
oziraje se na to, da si utegne
ŠTUDIJ.
škodovati v svoji službi. V prvem delu spisa "Nazaj k sv. cerkvi" opisuje dušo skeptika in nazadnje svoj resni korak. V drugem delu znanstveno dokazuje Petrovo prvenstvo in nezmotljivost papeževo. Bilo bi dobro, ko bi vsak, kdor tega vprašanja ne razume, pa se vanje spušča, najprej to proučil. V tretjem delu pojasnjuje avtor, odkod zajema katoliška cerkev svojo moč. Na Golgoti je postavljen križ, na njem ugaša v somraku oko Uče-
nikovu. Noč beži s svojo grozoto in vzvišenostjo, preide dan in noč, in glej! Gospod vstaja, vstane. Vkljub stoletnim viharjem, preko razpadlih mest in propadlih držav, vkljub zasme-hu modernih farizejev in moril-nih pesti, ki se stegujejo proti tabernaklju, biva med nami in zmaguje. Globoka duša spoznava, da je le cerkev Kristusova, cerkev rimsko-katoliška v stanu preroditi človeštvo.
Gabriel de la Ribourde, O.M.F., božji pričevavec v Illinois.
j. c. s.
BURGUNDIJA, v Franciji, je dežela sonca, veselja in živahnosti. Prebivalci so znani kot ljubitelji dobrega vina, smeha, šal in petja. Ceste, pota so ozka, kriva po mestih, pa ravno te ceste so bili prizori velikih zgodovinskih dogodkov. Koliko plemenitih dejanj, koliko groznih zločinov! Prostrana, krasna, dobro obdelana polja, bogati vinogradi! Saj je burgun-dec znan stoletja in stoletja po širnem svetu! V Burgundiji se je rodil plemiški rodbini leta 1610. sin, ki je bil zadnji potomec tega rodu.
V zgodnji mladosti že se je odločil Gabriel de la Ribourde, da vstopi v red manjših bratov. Po končanih študijah je bil posvečen in postal voditelj novincev v samostanu v Bethune. Opravljal je razne urade v svoji provinciji, s svojim svetim življenjem je dajal vsem najlepši zgled in jih vzpodbujal k bogaboječemu življenju, 60 let star je prišel 1. 1670 v Kanado. Bil je prvi predstojnik na novo vpostavljene frančiškanske misijonske postaje v Kanadi. Ko se je podal La Salle, podpiran c:l Fronteanac-a, kanadskega guvernerja, na ekspedicijo proti zapadu, je zaprosil, da bi ga frančiškani spremljali. Z o. Gabrielom kot predstojnikom je šlo z La Salle-om pet frančiškanov. Ostali očetje so bili Zenobij Membre, ki je pozneje umrl mučeniške smrti v Texas, slavni Louis Hennepin — po njem je imenovan okraj v Minnesoti, — Luka Buisson in Melithon Watt-caux.
Po daljšem potovanju so prišli do utrjene postojanke Frontenac ob jezeru Ontario. Ta utrdba je bila zgrajena 1. 1673, prav blizu sedanjega mesta Kingston. La Salle-u je bilo izročeno poveljstvo nad postojanko, storil je pa vse, kar je le mogel, da bi razvil trgovino s kožami in kožu-hovino po zapadu. Frontenac je predlagal, da bi se zgradila tudi utrdba ob Niagara, zato je poslal! Sieur-a de la Motte, da bi raziskal in pregleda) krajino. La Motte-a je spremljal o. Hennepin, v mali ladji sta dosegla iztok reke Niagara 6. decembra 1. 1673, v zahvalo so frančiškani zapeli Te Deum. Pustili so ladijo tu, vzeli male čolničke in veslali proti gorskemu grebenu, peč (skala) nosi še sedaj Hennepinovo ime. Plezali so po višinah in kmalu zapazili velikanski vodopad, slap, kjer drve vode gornjih jezer skozi tesno ožino in padajo, kakor se jim je zdelo, več sto čevljev globoko. Bili so to prvi belokožci, ki so gledali slapove Niagara, in bil je o. Hennepin, ki je prvi objavil ta čudež zapadnega sveta. Drugo jutro daroval je o. Hennepin ob simfoniji narave, šumenju, bobnenju padajočih voda prvo sv. mašo ob
slapovih Niagara (Niagara Falls), La Motte in njegovi spremljevavci in delavci so bili njegova občina, župnija. Pričeli so z graditvijo utrdbe, toda Indijanci so pokazali svoje sovraštvo na tak način, da so svojo namero, načrt opustili. Podal' so se sedaj na drugo stran reke Niagara, kjer je La Motte postavil zasilne lesene utrdbe, ki jih j® imenoval Fort de Conty. Tudi o. Hennepin je takoj postavil hišo iz lubja in kapelico.
O. Gabrijel je čakal, da se vrne o. Hennepin v Fort Frontenac, tu sta se sešla, potem ko je o. Hennepin blagoslovil "Griffin", prvo ladjo na jezeru Erie. La Salle je podaril nekaj sveta frančiškanom v Niagara za njihovo rezidenco i" pokopališče; listina je bila izgotovljena na ime o. Gabrijela. Bilo je to prvo katoliško cerkveno posestvo v sedanji državi New York. Ladja "Griffin" je odplula, o. Melithon Watteaux je Pa ostal v utrdbi ob Niagara kot kaplan, in ima kot tak čast, da je bil prvi katoliški duhoven, ki je bil postavljen, da skrbi za dušne potrebe belokožcev v državi New York.
O. Gabrijel in ostali frančiškani pa so spremljali La Salle-a na ladiji "Griffin" do Michilima-kinac, kjer so imeli jezuiti svojo misijonsko cer-ker za Indijance rodov Huron in Ottawa. Mudil' so se nekaj časa tu, potem so se pa podali zopet na pot proti Green Bay. La Salle je poslal ladjo nazaj v Niagara, obložena je bila s kožami in ko-žuhovinami, pa ni nikdar priplula v pristav. Usoda prve ladje, ki je prva plula po Gornjih Jezerih, je zagonetka. Nikdo ne ve, kaj se je z njo zgodilo. La Salle, trije frančiškani in še deset drugih oseb, pa so vzeli male čolniče (canoe) in & vozili ob brezu jezera Michigan.
Sredi meseca novembra so dospeli do ustJa reke St. Joseph, kjer je La Salle zgradil utrdb0-frančiškani pa so si postavili malo kočo iz lubJa in prvo katoliško cerkev na gornjem polotoku M1' chigana. Na željo La Salle-a je posvetil o. Gabrijel cerkev sv. Antonu Padovanskemu. TriJe frančiškani so opravljali tu službo božjo za Salle-a in njegove ljudi, število "župnije" se Je povečalo, ko se je pridružil še Tonti-jev oddelek' pridige so bile vsako nedeljo in praznik.
Prišel je december, in po božiču so se podal' zopet na pot, tokrat v ozemlje Indijancev, pleme; na Illinois. Zgradili so tu malo utrdbo, zgradi tudi ladjo, po kateri nameravali pluti navzdol P° reki Mississippi. Utrdbo so imenovali "CreV® coeur", in je ležala nekoliko nižje kakor sedanj® mesto Peoria. O. Gabriel je postavil kočo k® kapelo za Francoze in za Indijance "Illinois •
gradil jo je iz desk, ni pa mogel pogosto darova-1 Sv- maše, ker je zmanjkalo še to malo vina, ki ^ ga napravili iz divjega grozdja, ki so ga nabrali 03 bregovih jezera Michigana. Vsa božja služba °bstojala iz slovesnih petih večernic in priložnostnih govorov po jutranji molitvi.
Ker La Salle ni dobil nikakega poročila o Nesrečni ladij i "Griffin", se je podal na pot v Fort Niagara in Fort Frontenac. Poprej je pa poslal naprej 0. Hennepina in dva njegovih mož v čolnih navzgor po reki Mississippi. Z blagoslovom o.
svojega predstojnika, se je poslovil o. Hennepin, in zapustivši reko Mississippi, je šel l'ab'e p0 reki Illinois. Tu so ga meseca aprila vJeli Sioux-Indijanci, ki so vlekli njega in njegove tovariše v svoja bivališča, tu je videl in imenoval s'apove sv. Antona (Falls of St. Anthony). Več Rečnega
vjetništva jih je rešil Danijel Greyso-du Lhut, drugi francoski raziskovalec; pod Njegovim varstvom je o. Hennepin prispel v Green ay po reki Wisconsin, in bil tako prvi, ki je ozna-njeval evangelij na ozemlju Dakota Indijancev.
Med tem časom so imeli pa v utrdbi Creve-:°er nevarne in hude preskušnje. Oo. Gabrijel ln Mambre, edina frančiškana, ki sta ostala, sta Popolnoma posvetila Indijancem. O. Membre je ■tanoval v koči poglavarja Oumahouha; temu je Podaril La Salle mnogo darov, da bi tako zasigural ePo ravnanje z misijonarjem.
Ko se je nekoliko priučil jeziku, je polagoma priččl s poukom Indijancev. Tonty-ja, kojemu * bila
izročena v oskrb utrdba, so kmalu zapustili vsi njegovi ljudje, o. Gabrijela, ki je bil se-aJ že precej v letih, je sprejel kot člana svojega Pomena Asapista, poglavar Illinois-Indijancev. . v°zdje, za katero so misijonarji tako skrbeli, je dozorevalo, začeli so napravi jati vino in se v Cu radovali in težko pričakovali dan, ko bodo darovali sv. daritev v mali kapelici, ki je bila tem času drugi božji hram v Illinois. Duhovni 0 hodili z Indijanci po letnih lovih, o. Membre je . 0 obiskal Miami-Indijance. Septembra meseca Napadla Illinois-Indijance četa Iroquis-ov, prvi JJ Pobegnili.
Tonty in misijonarji so komaj ušli,
1 so prisiljeni, da se vrnejo v Green Bay, na
razpolago jim je bil slab čoln iz lubja, živil niso imeli pa nikakih za pot.
Drugi dan, 9. september, je bil sončen, gorak dan. Po gozdih je vladala globoka tišina, le tuin-tam je bilo slišati vrane. Na ovinku reke se je prikazal čoln, vesla so hitro padala na vodo, pa čoln je šel le počasi naprej. Vidno je bilo, da ni nekaj v redu. Naenkrat so obrnili čoln proti bregu, komaj so prišli varno tja, je začel zajemati vodo in se potapljati. Trije možje so stopili iz njega, eden je bil v-uniformi, dva sta pa nosila obleko sv. Frančiška. Vojak in eden frančiškan sta hitro potegnila čoln na suho, ga obrnila in .začela popravljati. Drugi frančiškan pa. že prileten mož, je hodil okoli s svojim brevirjem, da bi ga opravil za ta dan, medtem ko sta bila tovariša zaposlena z delom. Šel je nekoliko bolj v gozd in si izbral lep senčnat kraj pod velikanskim košatim drevesom. Sedel je na velik kamen in pričel z molitvijo. Trije Kickapoo-Indijanci so se priplazili za njegov hrbet. Opazovali so ga in spoznali, da je Francoz in misijonar. Za njegovim hrbtom je dvignil tomahavk in vdaril z vso silo po duhovniku, ki je obležal na mestu mrtev. Slekli so ga, oropali ga vsega in vrgli v neko jamo, vzeli seboj vse, kar je imel, celo brevir in dnevnik, ki je pozneje prišel v roke nekega jezuitskega misijonarja. Ko sta tovariša popravila čoln, sta ga poklicala, pa se ni oglasil. Prestrašila sta se in ga šla iskat. Proti večeru sta prišla do neke jame, kjer sta ga našla. Pokopala sta ga takoj tam v gozdu med molitvijo in solzami.
Tako je končala zemska pot o. Gabrijela de la Ribourde, zadnjega potomca glavne plemiške rodbine v Burgundiji. In kako slavno je izumrla ta rodbina! Kako lep "konec" je napisal o. Gabrijel zgodovini svojega rodu! Po dolgoletnem duhovniškem življenju v Franciji je prišel o. Gabrijel, 60 let star, v novi svet, preživel tu 10 ču-dapolnih let edino za Boga in svojega Indijanca, dosegel višek svoje slave kot 70 leten starček kot mučenik. Kako je Gospod pozdravil tega junaka ob prihodu v nebo! In kako vesel je moral biti ta pozdrav za o. Gabrijela! "Kdor izgubi življenje zaradi mene, ga bo našel."
ČUDNO.
viri	.'e šel vsak dan isto pot na sprehod in zopet jo maha po cesti! Kdaj neki le dela?"
8 . . vedno istega moža stati pri oknu. Sam pri	Oba sta bržkone rekla preveč, morda sta ime-
ttlo' .ie rekel: "Vsak dan zija samo skozi okno, la tudi deloma prav. Čudno pa je, da nobeden ni j a biti res prava lenoba!" V istem trenutku videl svoje napake, da je pa grajal na drugem to, 1>a ta pri oknu rekel: "Glej ga postopača! Ze kar je sam delal.
Pota modernega bogoiskatelja.
P. Hugo.
itSa|ODF,RNI svet je na eni strani tako bogopo-zaben, da, bogotajen, kot še nikdar. A na drugi strani je tudi tak bogoiskatelj kot še nikoli. Celo v onih krogih, o katerih mislimo, da jim je Bog premagano stališče, se najdejo plemenite duše, ki so Boga lačne in žejne ter iščejo potov k njemu. Tako bi človek mislil, da so na nju-jorškem Wallstreetu samo malikovavci "zlatega teleta" zbrani, od katerega jih še Bog ne more odtrgati, ker so slepo zaverovani v mamona.
Da pa v resnici ni tako, priča ena prvih wall-streetskih veličin, Mr. John Moody, ki je pred kakim poldrugim letom po dolgem iskanju našel Boga in pravo mater cerkev in se ju oklenil. Kot navadno vsi drugi konvertiti izobraženih krogov, je tudi on čutil potrebo, da javnosti pove, kaj ga je nagnilo do tega koraka. Spremljajmo ga po vijugastih potih njegovega bogoiskateljstva v pristan resnice. Mi, katerim so bila ta trnjeva pota prihranjena, bomo Bogu še bolj hvaležni za dar vere. Eden ali drugi, ki jo je zgubil, bo zopet dobil domotožje po njej. Tistim pa, ki so "preučeni", da bi šli iskat zgubljenega Boga, naj bo v osramočenje.
Menim, da bo bolj prijalo in držalo, če nam Mr. Moody sam pripoveduje, kako je iskal Boga in Cerkve, dokler ju ni našel. Opisal je svoje bogoiskanje na prošnjo Rev. Markerta, S.V.D., "Družinskega lista" in je v istem listu tudi priobčil. Eno in drugo, za naše bravce manj pomembno, ali težje umljivo, bom izpustil, ničesar pa ne pridejal. Takole piše:
"Ce sem čul, da je kdo postal katoličan, sem imel navado reči: To bo pač zadnje, kar bom jaz storil! Zrasel sem v episkopalni cerkvi. Toda kot zrel mladenič ji obrnil hrbet. Razgledal sem se po različnih ločinah protestantizma in se končno obrnil k panteizmu (vse je Bog). Tega sem pobližje proučil, ker sem po naravi nagnjen k študiranju. Tridesetletnemu so se moje sanje o panteizmu razblinile. Moj sledeči interes je bilo modroslovje. Oprijel sem se Viljema James in drugih, ki so sledili stopinjam njegovega duha. Od tedaj sploh nisem ničesar več veroval. Toda v teku časa sem spoznal, kot vsi drugi, ki imajo za take stvari kaj časa in smisla, da pri moderni miselnosti ne more biti srečen, kdor ni prožen in kdor ne zna od časa do časa svojih nazorov in idej korigirati. Kajti vsakih par let se pojavi na obzorju kaka nova, "veličina", ki nazore kake prejšnje "veličine", na katerih je kdo pozidal svoje miselnosti, zavrže. Tako sem prišel 1. 1920 do spoznanja, da je moderno modroslovje prismodarija.
Nisem vedel, kaj naj bi verjel. Na življenska vprašanja nisem dobil nikakega odgovora.
Zmota poprečnega človeka, ki ni poklicu' znanstvenik, je v tem, da le prerad priznava mnenja onih, ki so si sami vtisnili pečat avtoritete. Spominjam se, da sem se oklenil darvinizma samo zato, ker so ga tudi njegovi priznani zagovorniki imeli za resnico. Isto velja o SpencerjU-Toda čez nekaj časa sem se vprašal: Ali ti ljudje res kaj vedo? Lepega dne, mislim, da je bilo 1-1922., sem se o tem razgovarjal z nekim vseuci-liškim profesorjem. Rekel mi je: "O, kaki pu-hloglavci smo! Ko bi javnost vedela, kako smo omejeni. Kajti v resnici mi ne vemo nič vec, kot kak drugi. Prej ali slej se naše lastne domneve razblinijo v prazen nič. Začel sem razmišljati-Spomnil sem se, da sem imel kot bankir med svojimi stanovskimi tovariši par takih, ki so veljal' za "junake" v finančnih krogih, ki sem jih kal' obožaval. Toda spoznal sem, da se v gospodarskem in političnem življenju domala vse take "veličine" prej ali slej pokažejo velike ničle. In zdaj mi je moj prijatelj razkril, da je med modro-slovci prav tako.
V tem razpoloženju sem slučajno bral Che-stertonovo "Ortodoksijo". Iz nje sem se nauči' moderno modroslovje zasmehovati. Toda sem pri sebi dejal: "Nekje mora pa le biti odgovor na vprašanja življenja. Kje je? Jasno mi ,1e bilo, da bi ga zastonj iskal v raznih verskih dru»; bah, ki so me potegnile za seboj. Kje ga je teda.1 treba iskati? Katolicizem je bil še edini, v ka; terem ga še nisem iskal. Zakaj ne? Ker so m' bili predsodki o katoliški cerkvi vrojeni. Ze sem prekoračil petdeseto leto. In v vseh svojih dotedanjih poizkusih sem bil razočaran. A še sem iskal odgovora na vprašanje, ki jih stavi življenje-
Proti sredi avgusta 1927, sem z nekim stanovskim tovarišem potoval na Dunaj. To je hi moj prvi obisk tega znamenitega obdonavskegj" mesta. . . Ker sva prišla na Dunaj po trgovski"1 poslih, sva se takoj naslednje jutro vrgla v delo. obiskavala bankirje, se udeleževala raznih konferenc itd. . . Ko sva nekega dne zapustila en" izmed bank, je bilo za kosilo še prezgodaj. oglu staroslavne cerkve sv. Štefana sva postala- • • Sklenila sva, iti notri, da pretolčeva čas do kosila. . . Stolnica je bila polna ljudstva. Bila .1e ravno velika, slovesna sv. maša. Najina PrV_a misel je bila, da greva ven in drugič zopet Prl' deva. Toda množica naju je potiskala naprej 111 preden sva se ogledala, sva bila že v ladji sredi gnječe, iz katere se je bilo nemogoče izmotat'-
Koj za tem sva se znašla pred nekim stranem altarjem, na katerem so gorele sveče. Pred J>.lim ste klečale dve redovni sestri in neki lju-jeznjiv starček. Prezbiterij je bil poln duhovšči-ne> altarnih stražnikov in pevcev. Proizvajanje Pevskega kora je bilo veličastno. Noben izmed H]u prej še nikoli ni prisostvoval katoliški maši.
e sem jaz kedaj prej prišel v kako katoliško cer-Kev> da si jo ogledam in je bilo to med mašo, sem hitro zopet odkuril. Topot sva morala zagozde-1 Wed množico potrpežljivo čakati, da so se vrste fiialo zredčile. In ko so se, jaz nisem več mislil odhod. Pregloboko sem bil ginjen, dasi sva £išla v zadrego, ko je na znamenje zvončka vse °k,,og naju zdrsnilo na kolena.
Čeravno me je služba božja s svojim skriv-n°stnim obredom in božajočo glasbo kar vkovala, rriG je vendar bolj in bolj vleklo k onemu razbeljenemu altarčku, kjer sem videl klečati oni ( Ve sestri in tistega starčka. Sam sebe sem iz-|H'aševal, čemu pač tam tako dolgo kleče in zakaj vedno novi prihajajo, se spuščajo na kolena in pobijajo v molitev. Cemu? To mi je bila ugan-<a- Ko sem se pa še enkrat tja ozrl, sem vedel £akaj. Nad altarjem je stal krasen marmornat k'P Matere božje. Bil je Marijin altar. . .
Koj za tem so se začeli ljudje razhajati, ker ,e .bila sv. maša končana. Tudi midva sva odšla Zfi njimi. Tisto popoldne sva se zopet docela vr-j=r'a v svoje trgovske posle. Zjutranji dogodek je '' za nekaj časa pozabljen. Proti 5. uri sem bil Pa prost in sam. Moj prijatelj je bil zaposljen z ^kupovanjem. Šel sem na sprehod. Kar neho-e sem zavil proti sv. Štefanu. Ko sem vstopil, so . e menda ravno večernice z blagoslovom pri kra-Množica se je vsipala proti izhodu, jaz pa sem ZoPet poiskal altar, ki me je zjutraj tako nase '"'klenil. Polagoma so zamrle vse lučke po cer-Vl> i'azen sveč na Marijinem altarju. Toda pra-j^eni žarkov zahajajočega sonca so se vlivali skozi v asna okna in napolnjevali prostrano notranj-z nekim čudovitim žarom. Izrazit sončni je božal kip Matere božje, nad njenim mar-l^0l'natim altarjem. Vse se mi je zdelo tako slad-' mir dihajoče in tajinstveno.
Vsak človek, tudi najzakrknenejši in najpo-^etnejši se kedaj sreča s trenutki, urami, ob ka-neka tajinstvena sila življenja neizbežno Jakliče; " Pošto j! Primora ga, da si pogleda v ,s° in morda ga prisili celo na kolena. V takih se nekaj zbudi v njem, kar je prej spa-" Iz srca se mu izvije krik po razsvitljenju in 0' Vodilni roki. Jaz sem se ob tej priliki srečal j 'sto uro. Ko sem tam klečal. . . je moja duša ''avnost kričala po razsvitljenju in vodstvu.
Pet in dvajset let sem dvomil nad bivanjem božjim oz. nad nujnostjo njegovega bivanja. Kot ostalo moderno človeštvo sem tudi jaz mislil, da so vse vere le nekaj pesniškega, v resnici pa le samoprevara. Toda moje srce mi je narekovalo, da je to modrovanje blodno, kar mi je v jasnih, res svobodnih trenutkih tudi razum potrjeval. Brez namena in cilja je življenje ničevo. Ta njegov namen in cilj pa je moč zapopasti samo z vero v Boga. Toda kje je bil ta Bog? Kako, da ga nisem mogel najti? To mi je bila vedno za-gonetka in vzrok mojih razočaranj.
V tej uri premišljevanja pa, ki se je raztegnila v dve in še delj, sem skusil isto, kot je kardinal Newman zapisal: "Ko je enkrat človek z duševnimi očmi in z močjo božje milosti svojega Stvarnika res spoznal, tedaj je prekoračil moralni prelaz svojega življenja. Takrat je nekaj dožil, česar ne bo več dožil. Vklonil je svoj trdovratni tilnik in zatriumfiral sam nad seboj." Te New-manove besede so mi bile takrat še neznane. Toda preden sem zapustil v mrak se potapljajočo cerkev sem bil prepričan, da imam ta prelaz za seboj. Vračal sem se v svoj hotel z dragoceno zavestjo, da sem z božjo milostjo našel svojega Boga.
Ta dožitek mi je bil ves čas pred očmi. Sledeče tri dni, ki se jih še na Dunaju prebil, sem zgodaj vstal in šel k sv. Štefanu. Vsakrat sem prišel med eno ranih sv. maš. Toda vedno me je z neko neodoljivo silo vleklo k onemu altarčku, kjer sem nekaj časa klečal in molil, pobožno, kot sem pač v svoji neokretnosti mogel. Blaženi mir je bil moj delež. Tudi čez dan, ko sem hodil po svojih poslih, mi dožitek v stolnici ni hotel iz spomina. Na poti proti Parizu skoraj nisem na nič drugega mislil. . . Trgovske zadeve so stopile v ozadje. Ni se mi več mudilo k pariškim bankirjem, poizvedovat, kaj dela njujorška borza. Moja njujorška trgovska pošta mi ni bila mar. Kar se mi je takrat važnejše zrelo, so bili obiski znamenitih pariških cerkva..
Morda se bo komu čudno zdelo, kako sem mogel svoje celoživljenske predsodke proti katoliški cerkvi kar čez noč zgubiti. Bore malo mi je bilo takrat še znanega o katolicizmu. Toda po tistem, kar sem dožil v stolnici sv. Štefana, me ni nikdar več objela misel, da mi je katoliška cerkev nekaj tujega. V njej sem se čutil kot doma.
Ko sem se vrnil v New York, sem se o tem po-razgovoril s svojo ženo. Dejala mi je: "Preden se boš zavedel, boš že v rokah kakega katoliškega duhovnika, ki te bo spreobrnil." — "Ne, ne," sem ji odgovoril, "če že mora do tega priti, grem rajši sam k njemu!" Ob prvi priliki, ki mi je bila na razpolago, sem se ogledal po knjigah o katolicizmu.
Dolgo som iskal, preden sem nekaj našel. . . Slučajno mi za tem pride v roke Rev. Fulton Sheen-ova knjiga: "Bog in. razum". V njej sem našel pred vsem prerešetano moderno modroslovje, tedaj prav kot nalašč nekaj zame. Nadalje pa modroslovni sestav sv. Tomaža Akv. Dotlej je bilo to ime zame zgolj ime, če sem je sploh kedaj slišal. Modroslovje sv. Tomaža Akv., podano po Rev. Sheenu, me je očaralo. Kmalu za tem sem začel zbirati knjige sholastičnega modroslovja.
A še vedno sem kolebal. Še enkrat sem bral Santayana in druge moderne modroslovce. . . da vidim, če nisem morda česa prezrl. Po enem letu mi je sklep dozorel, da je zame mesto samo v ka-liško cerkev, katere naj se čim prej oklenem, želskemu duhovniku gornje njujorške države in čez dober teden sem bil sprejet v katoliško cerkev. Kardinal Hayes mi je podelil zakrament sv. birme-Za birmskega patrona sem si izbral sv. Tomaža Akv.
Dela Mrs. Eddy in podobno robo pa sem vrgel iz svoje knjižnice. Morala so dati prostor delom sv. Tomaža. . . Začel sem študirati tudi bogoslovje. L. 1930. sem imel že polno omaro katoliških knjig. Takrat mi je bilo že jasno, da bom postal katoličan. A se mi ni mudilo. Potrkal sem pri treh najbolj učenih protestantskih ministrih in jim predložil svoje ugovore proti protestantskemu ve-roizpovedanju, s prošnjo, naj mi jih pojasne. Ko sem vse tri ugnal, so mi dejali, da spadam v katoliško cerkev, katere naj se čem prej oklenem.
Še nekaj. Komaj devet mesecev sem otrok katoliške cerkve. A v resnici lahko rečem, da seitf v teh devetih mesecih prišel do takega notranjega miru, kakršnega prej v svojem življenju nisem nikdar poznal. Prepričan sem, danes in vsak dan mojega življenja, da edino katoliška cerkev daJe odgovor na vprašanja življenja. To izjavlja^1 kot mož, ki je štirideset let vse mogoče nauke preiskoval in poznal. Ponavljam: Samo v katolišk1 cerkvi je moč najti končni odgovor na vprašanj0 in probleme življenja."
	Iz kraljestva luči in teme.	
	P. Hugo.	
Veliki gromovnik za boljši in Pravičnejši socialni red Rev. ^0l'ghlin, ki mu nedeljo za netijo prisluškuje cela Amerika, rez razlike vere in prepričanja, 111 samo mož lepih besedi, ampak U('i njih primernih dejanj. V nedeljo 4. febr. je svojim poslu-
Z BESEDO IN ZGLEDOM.
šavcem oznanil, da noče samo oznanjati pravičnejšega socialnega evangelija, ampak ga tudi v dejanju izvrševati. Zato je vsem svojim delavcem po lastnem nagibu zvišal plačo za 10%, tako da zdaj dobivajo po $0.55 na uro, kot najnižjo plačo. S tem pa ni
hotel reči, da je to povsem idealna delavska plača, ki naj bi si jo NRA sprejela za podlago. On se bori za minimalno plačo $0.80 na uro, pri 30 urnem delavniku na teden. Jaz mislim, da bi bili še naši prosvetarji radi v službi take "gofle".
DOMAČIM MISIJONOM NA POMOČ.
Amerika ima v svojih lastnih JNejah prostrano misijonsko pole. Ne mislim 70 milijonov plenih modernih poganov, ki jih lrNa v svoji sredi. Seve tudi ^ed temi bi bilo dosti dela, me-storna prav hvaležnega dela. Kaj-„'vtudi med takimi, ki sredi kr-'canstva rasejo kot pagani, se ^>e za resnico dovzetne duše, 1 iih je pa kajpada treba po-
^a je kino največji zastruplje-Vavec naše mladine, je splošno 'Nano in prianano. Mladostni ' °čini, glede katerih ima Amelia med vsemi kulturnimi drža-ami rekord, gre pred vsem na /'eunkina. Veliko se razmišlja, bi mladino iztrgali iz uma-'aNih krempljev tega njenega °Vražnika in grobokoba naše
iskati A tu mislim na naše ta-kozvane "barvane" sobrate in so-sestre, za katere je prav tako tekla Kristusova rešnja Kri, kot za nas, a jih njegova jasna luč še ni obsejala. In takih imamo v svoji sredi še nad 12 milijonov. Saj je samih črncev približno 12 milijonov, potem pa še okrog '30 tisoč Indijancev. Za Indijan-
OTROCI APOSTOLI.
bodočnosti. Nekaj novega so zadnje čase započeli v Califor-niji otroci sami. V šoli Marije Pomočnice v Daly City, Calif, je v razvoju kampanja, cla nihče ne sme prisostovati kaki pohujšljivi kino-predstavi. V to se obveže s pisano častno besedo. Besedilo te pisane obljube se glasi: "Da ohranim čednost sv. čistosti se
ce je bilo še kolikor toliko dobro poskrbljeno, za črnce pa doslej prav slabo. Saj je samo 234 tisoč katoličanov. Protestantov je več milijonov. Zdaj se je katoliški episkopat zavzel za ta domač misijon in se obrnil do svojih vernih za izdatnejšo podporo potom posebne kolekte, ki je sicer že dolgo vpeljana, a se je doslej vedno le slabo obnesla.
jaz .... prostovoljno zavežam, da ne bom prisostoval nikakim nespodobnim kino-predstavam. Ljuba Mati božja, v Tvoje roke polagam svoj sklep! O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki smo se k Tebi zatekli!" Upamo, da se bo ta lepi otroški apostolat razširil po vseh naših župnijskih šolah.
MOJA HIŠA JE HIŠA MOLITVE.
Tako je dejal Gospod, ko je t v roke bič in začel poditi iz tiste, ki so jo spremenili t^nico. Ko bi danes stopil v clni podobi v katero svojih hiš, ' p1'- ob priliki kake poroke bi v*jbrž isto napravil. Bič bi
dor na pevs^ in spodil 1 tiste, ki sveto mesto skruni-
jo z raznimi zaljubljenimi. Za take ni mesta v naših cerkvah, niti na dan poroke. Pa ne samo za njih besedilo, ampak tudi za njih melodijo ne. Zavedajoč se tega, je pred kratkim peorijski škof izdal strogo naredbo za celo svojo škofijo in precejšnjo vrsto takih dvomljivih izključil iz se-
znama cerkvenih pesmi, naj so se že ob taki, ali taki priliki po pevale. Ista usoda je zadela tudi gotove po besedilu svete, po melodiji pa posvetne. Izključil je tudi nekaj klasičnih maš, n. pr. Haydna, Schuberta, Mozarta, v katerih raznih ponavljanj ni konca ne kraja.
AMERIŠKI MARIJANSKI KONGRES.
Ze preteklo leto bi se moral vršiti prvi marijanski kongres v Ameriki. Ker so pa bile oči vernih katoličanov radi svetega leta obrnjene v Rim in na Kalvarijo, je bil preložen na letos. Določeno je da se bo sestal v Portlandu, Ore. in sicer med 12. in 15. avg. Priprave zanj so v teku. Sklican bo v proslavo 19 stoletnice, kar
nam je umirajoči Odrešenik na Kal vari j i dal Marijo za mater. Kongres bo svetovnega značaja, ki mu bo predsedoval najbrž posebni papežev odposlanec. Slovesnosti se bodo vršile v cerkvi in ob cerkvi Matere božje Sedem Žalosti, ob kateri se razteza planota 60. akrov. Udeležencev pričakujejo okrog 100.000. Ker je v Portland za glavne slovenske
naselbine predaleč, smo že lam sprožili misel, da mi Slovenci oh približno istem času imeli svoj marijanski shod v Lemontu. 2 ozirom na to, da se bo chicaška svetovna razstava še v večjem obsegu nadaljevala, bi bila udeležba lahko lepa. Premislite to, povejte svoje mnenje o tem našem načrtu.
OB MRLIŠKEM ZVONENJU K POROKI.
Na otoku Trinidad je bila do lani razporoka in nova poroka celo po državnih postavah nedovoljena. Zdaj je pa pa ta rokovnjaška postava tudi tam prodrla. Se razume, da so radi tega katoličani žalostni. Mislili so, da se radi javnega mnenja kljub
tej postavi ne bo zlepa kdo odločil za razporoko in zopetno civilno poroko. Prvi, ki se je ojuna-čil, je bil neki George Huggins, član ene najpremožnejših družin v St. Joseph, bivšem glavnem mestu otoka. Ob tej priliki so
katoličani na poseben način dal) duška svoji nevolji nad tem korakom. Ko je šel na državni urad k "poroki", so zvonovi vseh katoliških cerkva v mestu mrliču zvonili. Pač nenavadna svatov-ska muzika, ki mu ni delala ravno dobrega apetita.
NAŠI SOCIALISTI SO OBUPALI.
Med tem so obupali, da bi mogli one svoje sodruge, ki so bili v starem kraju rojeni in vzgojeni, kedaj popolnoma rdeče pre-kvasiti. Pravijo, da kogar so enkrat "ta črni" imeli v rokah, ta ostane bolj ali manj črn, če se še tako usti da je rdeč kot škrlat. Je ni krtače za ribat, ne "clean-serja", ne luga, sploh nobene še
tako radikalne žehte, ki bi ga oprala. Ce prej ne, na zadnjo uro se zopet pokaže črnega. Malo pozno jim je prišlo to spoznanje. Njih sodrugi po svetu so to že zdavnaj uvideli. In kaj zdaj ? Tukajšnjo mladino rdečih staršev so začeli snubiti, ki je "ta črni" še niso zastrupili z verskim strupom. Na prvi poziv se jim je že javil en tak rdeč nagelček.
Znova jim je zraslo upanje, da njih potapljajoče se ladje ne bodo valovi požrli. Najbrž ne bo edini. Kajti mladega še neizkušenega oslička ni težko zvabit' na led. S starimi, ki so se dab že večkrat zvoditi nanj, je Pa križ, rad verjamem. In to bo vzrok socialističnega "Ne^v deala".
ŠE EN JUBILEJ.
California se pripravlja, da dostojno proslavi 150 letnico smrti svojega največjega apostola in kulturnega pijonirja, Fra Junipera Serra, O.F.M., očeta tamkajšnjih slovitih "Old missions". Miguel Jose Serra je bil rojen 1713. v Petri na otoku Majorka, pod špansko krono. V zgodnji mladosti je stopil v frančiškanski red. Še preden je postal mašnik, je bil radi svojih iz-
rednih zmožnosti profesor mo-droslovja. Pozneje je postal doktor bogoslovja in vseučiliški profesor modroslovja. A pustil je to častno službo in se javil za indijanskega misijonarja. Deloval je v Mehiki in Californiji, med najbolj divjimi Indijanci. Med sv. mašo je moral imeti na altar ju ogledalo, da je videl okno, v ved-ni nevarnosti, da bo kak Indija-
nec splezal na okno, da ga ustreli. A uspel je. Svoje na delih in uspehih tako bogato življenje je završil 28. avg. 1784 v Monterey, Calif. Njegov spomin ie uvekovečen že v raznih spomeni' kih. Celo ameriški Kapitol kras'-Letošnji njegov jubilej namera; vajo med drugim proslaviti tud1 s posebnimi poštnimi znamkam*-če bo osrednja vlada na to P1"1' stala.
300 LETNICA AMERIŠKEGA KATOLICIZMA.
Letos bomo obhajali tristolet-nico katoliške cerkve v Ameriki.
Baltimore, prestolici prvega katoliškega škofa, pripravljajo ^like slovesnosti. Pred ameriški-katoličani vstaja vprašanje Komu gre poleg Boga čast, da se je katoliška cerkev v Ameriki iz <lf!tne moči razvila v tako mo-
gočno, košato, bujno zeleneče in procvitajoče drevo. Vsak priseljen narod si stavi še dodatno vprašanje: Kaj so predniki moje krvi doprinesli k temu procvitu? Nekateri, ki so pravočasno začeli misliti na ta jubilej, so poiskali tudi že odgovor na to dodatno vprašanje. Tako so Nemci, ki gotovo niso bili zadnji, že predložili
PIJ XI. MISIJONSKI PAPEŽ.
svoje račune. P. Lambert Schrott, O.S.B. je spisal knjigo: "Pioneer German Catholics in the American Colonies". Tudi mi Slovenci bi lahko izdali lepo spominsko knjigo o našem doprinosu h katoliški kulturi Amerike. V čast bi bila nam in domovini. Ali kedo kaj misli na to?. . .
Da to ni samo častni naslov sedanjega papeža, ampak v resici zaslužen, pričajo sledeče stevilka. V 10. letih njegovega Padanja in na njegovo pobudo Je bilo ustanovljenih 130 novih Misijonskih pokrajin. Spreobr-se je 6 milijonov drugover-Cev- število misijonarjev se je ^množilo za 2400, med njimi domačinov raznih pagan-
skih narodov. Malih semenišč ali kolegijev za vzgojo misijonskega naraščaja je bilo ustanovljenih 130. V bogoslovnih semeniščih se letno 2000 bogoslovcev domačinov pripravlja na duhov-ski stan, med tem ko so bili prej redki.Število katehistov se je med kandidati domačini sorazmerno namnožilo za 39.318. V vnanjih misijonih je nanovo poprijelo 17
moških redov in redovnih družb ter 110 ženskih redov in kongre-gacij. Misijonskih šol je bilo ustanovljenih 11.587 z 637.907 učenci in učenkami. Otvorjenih je bilo 90 novih misijonskih bolnišnic, 244 sirotnišnic in 436 drugih dobrodelnih zavodov. Te številke tudi pričajo, kako plodo-nosno nalaga tisti svoj denar, ki podpira misijone.
UGLED RUSKE DUHOVŠČINE RASTE.
Ruski bolševiki si sicer vse ^zadenejo, da bi ljudstvo odtu-duhovščini in mu vcepili so-raštvo do nje. Za to se s samsko vnemo žene zlasti uradno Gasijo "Bezbožnik". Z besedo in laznimi nečuvenimi karikatura-M' smeši duhovščino in vero.
uhovniki hodijo okoli kot raz-vaPani berači. Kajti zanje bolj-*eviki nimajo ne jela ne odela.
Dosegli so pa s tem prav nasprotno, kot so nameravali. Nikoli pod carstvom ni ljudstvo duhovnikov tako spoštovalo, kot jih spoštuje zdaj. Sam zgoraj omenjeni list to potrjuje. Pravi, da kjerkoli se med priprostim podeželskim ljudstvom pojavi duhovnik in ga v navideznem raztrganem ciganu spozna, se mu spoštljivo odkriva in ženske mu pobožno poljubljajo roko. Njego-
va beseda več velja, kot boljše-viških oblasti. Zato pozivlje oblast naj strožje nastopa proti duhovnikom in proti vsem takim, ki so še vedno zaljubljeni vanje. Pa se je g. Litvinov, ko je snubil Ameriko za spravo, še bahal, da vlada v Rusiji verska svoboda. So pač boljševiki v bližnjem sorodstvu z očetom la-ži-satanom.
Dve brooklynski cerkvi bi bile ^alu postale žrtev požara. Pri ^i je ogenj že napravil kakih °-°00 škode, preden ga je bilo omejiti. Pri drugi ga je za-lstan pravočasno opazil in po-asil. in k(j0 je obe zažgal? ! ^a otroka, eden 11, drugi 8 m. Pri izpraševanju sta izpo-dala, da bi bila silno rada vi-
"NADEBUDNA" MLADINA.
dela, kako bo gorelo in kako bodo z brigalnami gasili. To veselje da jima je bilo vcepljeno v pu-blični šoli, kjer se otroci vedno pogovarjajo kje bi kaj zažgali. Odkritosrčno in natančno sta opisala, kako sta zanetila požar. Pri stojalu za votivne svečke sta vzela žveplenke, spravila nekaj
papirja skupaj in zapalila. Prej in potem pa sta "pobožno" molila. Je li to eden izmed otroških "vitežkih" zamislekov, ali je morda kaj drugega zadaj, bo pokazala pMskava pri otroškem sodišču. Vsekako pa je to en otroški poskus, ki da mnogo misliti, z ozirom na vzgojo tukajšnje mladine.
Roža pasijonka.
Vtisi iz Konnersreutha. — Nadškof dr. Karel Kašpar.
Drugo poglavje. SV. MALA TEREZIJA IN TEREZIJA NEUMANN.
rrpODOBICA svetnice iz Lisieux, Terezije Dell I ^ teta Jezusa ali Mali Cvetke se ji je že takrat IoŠSjI leta 1914, ko je bila še zdrava ko riba, tako priljubila, da je skušala zvedeti kaj več o življenju te ljubke redovnice. In komu se ne bi priljubila "Zgodba duše", v kateri sv. Mala Terezija popisuje svoje življenje in "pot duhovnega otroštva", ki je po nji v nekaj letih dospela do tako visoke stopnje popolnosti in do časti na altarjih?
Obdana v svoji slepoti od temne noči, zvijajoč se od krčevitih bolečin na ležišču, popolnoma odvisna od pomoči drugih, ko se sama niti geniti ni mogla, Rezika z vsem srcem posluša branje "Zgodbe du?e" in se poglablja v lepoto "duhovnega otroštva", ki vodi v nebeške višave, "kjer bo Bog obrisal vse solze iz naših oči, kjer ne bo več trpljenja ne bolečin ne zdihovanja ne joka, ker prve reči so minule." In Mala Terezika, kakor bi hotela potrditi trpinki, da gre varno nasproti svojemu cilju — Bogu, ako hodi po tej poti duhovnega otroštva, t. j. popolne, ponižne vdanosti v najsvetejšo voljo božjo, se zavzame za njo na resnično čudežni način.
Dne 29. aprila 1923 je proglasil papež Pij XI. v prenapolnjeni nadbaziliki sv. Petra v Rimu kar-meličanko iz Lisieux, Terezijo Deteta Jezusa za blaženo. In taisti dan je blažena Terezika, zvesta svoji obljubi: kadar bom v nebesih, bom trosila rože (milosti) na zemljo," poslala tako rožico ubogi slepi Reziki Neumannovi. — Cujmo, kako sama opisuje ta dogodek:
"Oče je hotel radi mene 29. aprila za kratko odpotovati in se je poslovil od mene, ki sem ležala v postelji: "Rezika, jaz torej odhajam." Bdela sem, a slepa, nisem nikogar videla. Cez kake pol ure potem, ko je odšel k Mitterteichu, sem naenkrat odprla oči. Videla sem svoje roke in belo nočno suknjo.. Nemara sanjam, ali kaj? Obrisala sem si oči ter se razgledala. Zopet vidim svoje svetniške podobe po stenah — kolika radost. V tem vstopi v sobico neko dekle. Vprašam : "Kdo si?" In iz njenega odgovora spoznam, da je to moja sestra Cenci. V štirih letih, kar sem bila slepa, je zrastla v krepko dekle, da je nisem poznala. Razburjena pokliče mater, ki jo
jaz vsa iz sebe pozdravim: "Mati, jaz vidim!" — Mati mi noče verjeti: "Rezi, tebi se meša!" ^ tresoče roke vzame cvetlični lonec in mi ga poda; segala sem po cvetlicah. Poklicali so drugo sestro Otilijo. Novo presenečenje! "Tilika" — kličem — "kako si v tem času zrastla!" Vse so jokale od veselja.
Zvečer se je vrnil oče, drugi dan je prišel zdravnik iz Waldsassena, dr. Seidl. Kakšno začudenje ! "Kako se je li to zgodilo?" — In bistroumna mati odgovarja :"Včeraj je bila Terezika proglašena za blaženo, in tako si mislimo, da .1' je ona pomagala." —
Rezika je bila rešena teme slepote, ki jo je zastirala štiri leta in en mesec, ostala pa je še nadalje ubogi Lazar s preležano levo nogo, zvito po« desno stegno, kjer so se pravtako stvorile velike rane od ležanja. Istotako je bil hrbet poln krvi in gnoja.
A blažena Terezika svoje častitke ne pozab)-Morda prav zato ne .ker si je Rezika Neumann osvojila v svojem trpljenju njeno pot "duhovnega otroštva".
Bližal se je veliki dan, željno pričakovani od tisočev, da, stotisočev, ki so spoznali na sebi ali na drugih moč priprošnje blažene Terezike pri Bogu-dan njenega svetniškega proglašenja.
Štirinajst dni pred tem, 3. maja 1925, ko so se v Rimu že vršile veličastne priprave, pošilja Terezika nov rožni listek svoji ljubljenki v Konnev-sreuthu.
Neprestano se gnoječa rana na levi nogi navdaja ubogo mater z utemeljenim strahom, da bo treba nogo odrezati. Rezika čuti z ljubljeno materjo. Nič ne gleda nase, samo na njo, na matei' gleda. In prosi iz ljubezni do drage mamice blaženo Tereziko vsaj za neznatno izboljšanje in P0' lajšanje. In trdno zaupajoč na priprošnjo nebeške zaščitnice dene v obvezo tri blagoslovljena rožna peresca, ki so bila dotaknjena groba blažen« Male Terezije. — In glejte! Ljubezen do matere in zaupanje v Malo Cvetko je poplačano! Cez nekaj minut bolečine ponehajo, obveza je odstranjena in v začudenje vseh je cela rana zaceljena-prevlečena s fino svežo vrhnjo kožico.
To pa je bil samo rožni listič blažene Male *ei'ezike. Celo rožo ji bo zopet poslala že sveta Jezika.
Rezika je ležala že sedem let kakor ubogi La-Zar- Še sesti ni mogla, ker je bilo hrbtišče brez m°či, kakor prelomljeno. Gornja polovica telesa 8e ni mogla držati pokoncu. Tudi leva noga je bila še vedno skrivljena in spod vita pod desno stegno. Poldrugo leto ji je iz glave tekel gnoj skozi oko in uho. Rezika začne opravljati devet-diievnico v čast novi svetnici, a brez namena, da '°i bila uslišana.
Prišla je znamenita nedelja 17. maja 1925. V nadbaziliki sv. Petra je proglasil papež Pij XI. v navzočnosti kardinalov, nadškofov, škofov — med njimi je bil tudi pisec teh vrst — duhovništva in tisočerih vernikov na slovesni način blaženo Te-l'eziko za svetnico. In veselo so zadoneli in oznanili zvonovi pri sv. Petru in za njimi vsi zvonovi v Rimu to radostno vest celemu svetu. . .
Gotovo se je tudi Rezika v Konnersreuthu v duhu mudila pri svoji predragi priprošnjici ter se radovala njenega veličastnega zmagoslavja.
Popoldne ob dveh je bila v v farni cerkvi v K°nnersreuthu majniška pobožnost. Poslušajmo, kaj pripoveduje župnik Naber:
"Danes je Rezika prvič povedaia, da gotovo že tri leta ni zmolila za svoje ozdravljenje niti °čenaša. Starši so ostali doma. Rezika je mo-lila veseli del rožnega venca. Pri drugi skrivno-sti je nenadoma ugledala izredno svetlobo, kra-Snejšo in svetlejšo nego je luč od elektrike in son-Ca- Prestrašena je vzkriknila, da so prihiteli starši gledat, kaj je. Rezika je prosila, naj pokličejo župnika. Župnik jo je našel srepo zročo v neki predmet, po katerem je iztegovala roke. Obličje ji je žarelo od veselja, kimala je z glavo, nakar se je z nekim svetim spoštovanjem priklonila. Naenkrat se je jela v postelji pretegovati, tako, da je — kakor je pripovedovala njena mati Pisatelju teh "Vtisov iz Konnersreutha" — postelj škripala" ter se v splošno začudenje in zavzetje Vseh posadila. Potem je zopet legla, obraz pa je še trenutek žarel v sveti blaženosti. Ko je ^jajna svetloba izginila, je začela bridko jokati.
o naši navzočnosti ni niti slutila, je segla po r>alici, da bi poklicala svojce. Na župnikovo vPrašanje, kaj je, je rekla odločno: "Zdaj že lahko sedem." _ in je sedla. — "Pa tudi hodim lahko." n resnično, obe nogi sta bili v popolnoma normalni legi. Nato si je oblekla krilo ter vstala. Pifajoč se na očeta in navzočo častito sestro iz tallersdorfa je po pol sedmem letu napravila zo-pet Prve korake.
Po odhodu ostalih — kakor si je želela — je župniku pripovedovala ,kako se ji je zopet prikazala tista izredna svetloba, kako je zaslišala ljubki glas, ne da bi koga videla: "Rezika, hočeš biti zdrava?" Odgovorila sem: "Meni je vseeno, ali sem zdrava ali bolna, ali živim ali umrjem. Ljubi Bog najbolje ve, kaj je prav." Glas me je dalje vprašal, ali bi me ne veselilo, ko bi se mi stanje polajšalo in bi mogla zopet sedeti in hoditi. In rekla sem, da imam veselje nad vsem, kar prihaja od Boga. — In tedaj me je ta glas pozval, naj sedem, in da morem hoditi." — Ko sem sedla, se mi je zdelo, kakor bi mi nekdo pomagal. Razven tega mi je glas rekel, da bom še veliko trpela, da pa se naj nič ne bojim. "Jaz sem ti pomagala doslej, in pomagala ti bom še naprej." Poučil me je tudi o vdanosti v voljo božjo, o ponižnosti in pomenu trpljenja. In še to je glas pripomnil: "Jaz sem že prej napisala, da se s trpljenjem reši več duš, kakor z najlepšimi pridigami." — Rezika ni vedela, kdo in kje je to zapisal; bila je prijetno presenečena, ko ji je župnik pokazal te besede v šestem pismu sv. Male Terezije misijonarjem.
Od tega trenutka je bila leva noga normalna, in vse rane od ležanja so izginile s telesa, čeprav je še prejšnji dan krvavi gnoj pobarval novo srajco. Ostala je samo nekaka slabost, tako da se je Rezika opirala pri hoji na palico.
Prišla je obletnica blažene smrti svete Male Terezije — trideseti september 1925. Ta dan sem prisostvoval nepozabnim svečanostim v Lisieux. Rezika, počivajoča na postelji, je molila litanije v čast novi svetnici. Naenkrat — bilo je približno ob pol eni ponoči — je uzrla pri popolni zavesti luč, in ljubeznivi glas ji je naznanil, da more sedaj hoditi brez vsake pomoči; glas ji je tudi napovedal še večje trpljenje ter jo vzpodbujal k zaupanju v Boga. V vsem mora biti poslušna in ubogati spovednika, odmirati vedno bolj lastnemu jaz-u, t. j. zatajevati se in ostati vedno otroško preprosta. Ko je svetloba izginila, si je zbrisala oči, vstala in — četrt ure hodila po sobi sama. Po jutranjem zvonenju je šla brez palice v cerkev zahvalit se Bogu. Drugi obisk je veljal župniku.
Toda njena sreča in radost nista trajali dolgo. Dne sedmega novembra 1925 so jo strašne bolečine zopet položile v posteljo, kjer se je tri dni tako zvijala, da je zvečer trinajstega novembra naglo poklicani primarij dr. Seidl odredil takojšen prevoz v bolnico v Waldsassen, ker je nujna operacija slepiča potrebna, sicer da jutri več ne jamči za njeno življenje. Prestrašeni starši pošljejo po župnika, ki po razgovoru s primarijem nujno sili na čim hitrejši prevoz hčere v bolnico.
Oče gre iskat voz, mati jokaje in vzdihovaje spravlja skupaj perilo, zdravnik naglo odide, da pripravi, kar je potrebno. Medtem pa Rezika vpraša župnika, bi li ne bilo proti volji božji, ako bi poprosila sveto Tereziko, ne zavoljo sebe, temveč radi matere, ki tako bridko ječe in tarna, da bi operacija ne bila potrebna. Z župnikovim privoljenjem položi bolnica ostanek svete Terezike na boleče mesto. Medtem ko so drugi klicali sveto Malo Terezijo na pomoč, je Rezika rekala samo v mislih — drugače radi bolečin in mogla: "Sveta Terezika, meni je vseeno. Ti bi mi sicer mogla pomagati, a meni je vseeno. A ti slišiš, kako mati tarna in jadikuje!" Naenkrat se je dvignila, odprla oči, obraz ji je čudno žarel, stegovala je roke po nekom, ponavljajoč: "Da!" ter sedla. Nato se je nekajkrat doteknila bolnega dela z besedami: "Resnično!" Na župnikovo vprašanje, če ji je morda sveta Terezika pomagala, je odgovorila: "Da!" in naročila mi je, naj grem takoj v cerkev, da se Bogu zahvalim. Mati, dajte mi obleko!" Vse bolečine so hipoma izginile.
Mati jo zadržuje, češ, da je preveč oslabljena, da ima še vročino, a zaman. In Konnersreuth je še taisti večer videl Reziko, kako se odpravlja s kakimi desetimi osebami namesto k operaciji v Waldsassen v domačo cerkev, da se zahvali do-botnemu Bogu. Ob pol dveh ponoči se je bula
predrla in velika množina gnoja je šla iz tvora P° naravni poti.
Zjutraj je pristopila Rezika k svetemu obhajilu ; potem so se peljali v Waldsassen, kjer je čakal zdravnik vso noč zastonj. Njenega naglega ozdravljenja ni mogel razumeti .
Dr. Hynek je objavil v svojem izbornem spisu krasne besede Th. Geigerja iz Bamberga: "Sam sem izpraševal Reziko o njenem trpljenju ter si .le dal opisati. Globoko sem bil ganjen, ne tolik0 vsled sočutja, marveč zavoljo srce pretresujočega spoznanja, kako je Bog pripravljal to dušo v temni noči zapuščenosti in trpljenja. Docela ločena od vidnega sveta, da jo usposobi za breme darov milosti, da zablodeli najdejo zopet svojo pot k Njemu. Ohromela, v smrdljivih gnojnih ranah, je ležala ta slepa ,gluha in nema, ne vedoč niti, kakšen je, kako izgleda ta ali oni človek, dajajoč znamenje z edino, gibanja zmožno roko, da si želi to in ono. Roka očeta ali matere ji je posredovala edino spojitev z vnanjim svetom. Vprašal sem jo: Kako ti je bilo, ko si takole ležala tukaj v temno-či? Se nisi bala? — Nisem sem bala! Saj sem lahko tako lepo na Boga mislila. Le kadar je mati jokala radi mene, mi je bilo hudo. . .
Kako lepo je Bog poplačal tega ponižnega otroka, to pohabljenko, po tolikerih preizkušnjah, zavoljo njene otroške vere, neomahljivega zaupanja in požrtvovalne ljubezni do njega in matere!--
Rusija in njen otrok.
Jan. Oblak.
TEROMUNISTlCNI zakon se glasi: V sociali-stični državi mora izginiti družina, ki te-Ji0l melji na poroki, izginejo naj tudi vse doslej običajne pravice in dolžnosti, med zakonci, starši in otroci; družina se mora umakniti državni organizaciji javne vzgoje otrok. Zato sovjetski zakon ruši vso oblast, ki jo imajo starši nad otroki. Podirati je seveda lažje nego graditi. Lahko je bilo z eno potezo peresa odpraviti vse pravice staršev nad otroci, mnogo težje pa je bilo ustvariti kaj boljšega, za otroke koristnejšega.
Navedli bi lahko strahovite podatke papeške komisije v pomoč gladujočim, ki nazorno kažejo, kako živi ruski otrok. A ne bomo navajali katoliških virov. Zadovoljiti se hočemo z ruskimi podatki, povzetimi iz boljševiškega časopisja.
Leninova žena gospa Krupska piše v časopisu "Pravda" iz leta 1915, št. 65. tole: "Sedem milijonov zapuščenih otrok imamo uradno ugotovljenih, dočim je v naših zavetiščih prostora
samo za osemdeset tisoč. Koliko drugih tav® brez cilja po Rusiji?"
Gospa Kalininova, soproga ruskega preziden-ta, piše v dnevniku "Izvestija" št. 65: "Deset m deset tisoč otrok propada v našem glavnem mestu fizično in moralno. Cele armade proletarskih otrok so obsojene v fizični in moralni propad.
Harkovski dnevnik "Komunist" prinaša sledeči članek: "Mali zapuščeni revčki, oblečeni v cunje, tresoči se od mrzlice, so se zatekli v naša mesta, da ne poginejo od lakote. PrenočujeJ0 pod kotli, v katerih se kuha asfalt, v javnih straniščih, v pločevinastih posodah za odpadke. O1'' povsod jih preganjajo, pehajo; vsakdo jih bije' Njih obraze razjeda gnus, njih dlesni krvave-Mnogi izmed njih so tako propadli, da niti ne beračijo več."
Kako je v boljševiškem zavetišču za mladin0, nastanjenem v nekem bivšem gosposkem poslop.11'
v 8aratovski guberniji, se vidi iz naslednjega članka ("Komsomolskaja pravda" 1926 št. 1) :
"Otroci hodijo bosi skozi vso zimo. Obleka visi na njih kakor cape. V sobah so natrpani. Na eni postelji jih spi po dvoje, po troje. Otroci opravljajo svojo potrebo v sobi. Higienska spla-kovalna stranišča so nameščena na hodnikih in niso pokrita s pokrovi. Nad temi se obeša perilo, da se suši. Nesnaga in umazanost je tam grozna, ptroci se nikdar ne kopajo, umivajo se v posodah, 12 katerih potem jedo. Tristodvainpetdeset otrok tam. Dnevov, ob katerih so bili bolni, je bilo v šestih mesecih 3096. Dvanajst odstotkov je bolnih na tuberkulozi, pa niso ločeni od drugih, travnikov ni. Otroci so otožni, potrti in propadli."
To je bila slika fizičnega ali telesnega propadanja otrok, a še veliko hujši je dušni propad. Komunisti vedo, da ni dovolj pridobiti odrasle, da je marveč treba predvsem zvabiti mladino in deco. izvežbati mlade ljudi in otroke v komunizmu je dokaj lažje delo, in hkrati se vzgaja bodoča generacija komunistov. Tako nam je jasna strastna ski'b, ki jo sovjeti posvečujejo razvoju mladinske 01'ganizacije. Počenši z vstopom v šolo se otrok Vz£aja proti Bogu, v sovraštvu do Boga, ali v popolnem brezbožstvu. Iz boljševiških šol mora biti Bog izključen! V spisu, ki smo ga že omenili, Se Buharin in Preobrazensky vračata večkrat k te.i točki:
"Prejšnja šola je bila posvečena božjemu kultu. Otrok se je moral učiti verouka, je moral moliti in cerkev obiskovati. Nov učni načrt izključuje verski pouk v šoli, tudi ko bi ga nazadnjaški starši na zvijačen način skušali zopet v šolo vPeljati. Dovoljevati pouk verskega praznoverja v šolah pomeni podpirati širjenje verskih predsodkov med ljudstvom. Nele, da otrok ne sme v Šoli ničesar slišati o Bogu, tudi staršem je treba onemogočiti, da bi pohabljali otrokom miselnost z verskim praznoverjem."
Zato so sovjeti poskrbeli za vzgojne zavode, otroške vrtce, oskrbnišnice, kamor smejo delavci dati svoje otroke, kadar gredo na delo, in kjer mo-1-eJo biti otroci predvsem vzgoj'eni, seveda začasno ali trajno ločeni od staršev. Poglejmo posledice tf; "oficielne komunistične vzgoje".
Sodrug Berezner, zaveden komunist, se sam Pritožuje nad temi zavetišči. V "Izvestjah" (25. decembra 1924) piše o zapuščenih otrokih v Moskvi:
"Petdeset odstotkov teh otrok, komaj štirinajstletnih, ima vsakovrstne nalezljive bolezni; Slfilis, zastrupljenje, alkoholizem vladajo med nji-
mi. V Krylenkovern sirotišču otroci kadijo, se zmerjajo, psujejo, pretepajo. Do svojih predstojnikov, do nadzorstva nimajo niti najmanjšega spoštovanja, učiteljev ne ubogajo. Prostori so umazani, zlasti kopalnica, ki vobče ni več uporabljiva; nihče ne dela in delati noče. Veliko število otrok je udanih kokainu."
Ob takih razmerah se ne smemo čuditi, da otroci mislijo neprestano na pobeg iz tega pekla. Iz Krylenkovega zavoda, kjer je bilo prvotno dve-stoosemdeset in sedem gojencev, jih je tekom enega leta pobegnilo dvestosedemdeset. In kaj se zgodi s temi otroci? Iz njihovih vrst se rekruti-rajo one množice mladih zločincev, ki so strah Rusije. Po uradnem štetju se potepa petdeset tisoč zločinskih otrok po moskovskih ulicah. Narodni komisarijat pravosodja piše v okrožnici št. 36 tole:
"Ugotavljamo ogromen porast zločinov otrok. Roparstvo zavzema pri deci veliki obseg. Ako leta 1923 s sto, naraste to razmerje do stosedem-desetpet v letu 1924, do dvestosedemnajst v letu 1925 in do dvestoosemdesettri v početku leta 1926. Zločinstvo otrok v delavskih krajih se je pomnožilo v dveh letih za štiri sto odstotkov.
Dr. Hagemann navaja v "Deutsche Juristen-zeitung" 1923, zvezek 13-14, da so samo v Moskvi zakrivili mali otroci leta 1922 štiri tisoč šeststo-šest zločinov. Od teh je bilo deset slučajev umora, sedemintrideset slučajev ropa, dvaindvajset slučajev ran jen j, več kot en tisoč tatvin, da ne omenjamo slučajev prostitucije in posilstva." Sam komisar notranjih zadev Bjeloborodov je bil v časopisu "Pravda" prisiljen konštatirati: "Največ kaznjivih zločinov so storili mladi ljudje, mladeniči v starosti od sedemnajst do dvajsetpet let. To pa je mladina, ki je zrastla in bila vzgojena za časa revolucije — to je silno nevarno."
V šoli se morajo — po predpisih III. interna-cionale — vsi predmeti podajati v zmislu Markso-vih naukov in z ozirom na komunistično in proti-versko propagando. Učitelji, ki hočejo še naprej hoditi v cerkev, so izključeni iz šol. Tako se je odredilo z najvišjega mesta. Verski pouk se zdi sovjetom pogubonosen, ker ga za otroke pod osmimi leti naravnost prepovedujejo. Uradni list komisar i jata za pravosodje piše, da je sodnik iljen-skega okraja (Ural) vprašal, da-li smejo duhovniki poučevati šolsko mladino izven ur rednega šolskega pouka in na izrecno željo staršev. Komisarijat je odgovoril, da se verski pouk otrok pod nobenimi pogoji ne dovoljuje, ne v šoli ne v cerkvah.
Boljševiška odgoja se mora razširiti tudi izven mej Rusije. Za svoje namene hočejo pridobiti mlade ljudi in otroke po vsem svetu. Tako je nastal "Konsomol" in gibanje "mladih pionirjev", to je najučinkovitejše orodje sovjetov, ki se ga poslužujejo v boju proti Bogu. Mladinska in-ternacionala je bila ustanovljena 21. novembra 1921 in šteje že več kot en in četrt milijona članov. Rusija ima pretežno večino, namreč devetsto tisoč, na Nemčijo odpade približno stoenain-trideset tisoč članov, na Francijo enajst tisoč, na Italijo osem tisoč, na Češkoslovaško trinajst tisoč i. t. d.
In kaj hoče? Pomagati propagandi "Ko-minterna", prevzeti vodstvo gibanja mladih delavcev, organizirati v vsaki tovarni in v vsaki šoli celice mladostnikov, organizirati proti vojno propagando, a ne mirovno, gre jim le za oslabitev "buržoazije" proti proletarski revoluciji.
Njeni člani so tudi otroci; za nje je bila osnovana posebna organizacija mladih poionirjev. "Pionir je mlajši brat mladih komunistov — ostane vedno zvest dediščini Leninovi", — to je zakon mladih pionirjev. Poglavitni namen tega gibanja je, da se otrokom čimprej vcepi razredno sovraštvo. Komunisti mislijo, da bodo to dosegli, če zavajajo otroke v politične boje, ne da bi se brigali za to, kaki fizični in moralni nevarnosti jih izpostavljajo.
Zinovjev cinično priznava: "Komunističnega gibanja med otroki ne smemo presojati s stališča čustvenosti. Dejstvo, da so se otroci udeležili boja z orožjem v roki, nam mora biti v pouk in
zgled. Ta nova pokolenja delavcev ne bodo več poznala čustvenosti naših sovrstnikov; take iz* kušnje bodo ustvarile iz njih prave bojevnike." mladinske organizacije so najboljše orodje, ki se ga boljševiki poslužujejo za svojo protiversko propagando. V Rusiji prireja "Komsomol" največ sprevodov, maškarad in gledaliških predstav, ki služijo za to, da se zasmehuje Bog in vera.
V šolah so bile vpeljane takoimenovane "Pr0' tiverske sobote". Vsi dijaki so se morali udeležiti sprevodov, v katerih so se smešili procesije m božje službe, in ki jih je organizirala komunistična mladina. Ob praznikih, na božič, na velikonoČ prirejajo po vsej Rusiji manifestacije, katerim se pridružijo bogokletne, Boga sramoteče procesiji sežiganje svetih podob itd. Na zapadu se propaganda med mladino ne izvaja tako strastno, a zavoljo tega ni nič manj žilava. V Angliji je bil° treba zapreti komunistične "nedeljske šole", ki seveda niso imele nič skupnega s krščanskimi nedeljskimi šolami razven istega dneva; to pa zato, ker je ložje najti in zbirati otroke v nedeljo nego navadne dni. Podajamo kratek odstavek iz "katekizma", ki so ga rabili pri pouku.
"Ti moraš oznanjati povsod državljansko vojsko. Ti ne smeš biti domoljub, patriot, kaj t1 domoljub je mednarodni malopridnež." "Ti moraš oznanjati revolucijo, kajti revolucija pomem prevrat sedanjega stanja in prevrat kapitalizma.
Marksistične šole na Škotskem so si izbrale geslo, katerega prvi del se glasi: "Preženite Boga iz nebes!"
Črtica.
J. C. Smoley.

AM pa s tem jerbasom, Rogarica, zgodaj?"
tako
"Res je zgodaj, — pa kaj hočem, čaka me zopet obilo dela kakor pri kakem konjeder-cu. Še naspati se nimam časa. K Repniku neseni nekaj jajc in skute. Potrebujem par kraj-cajev pa nekaj soli. Kam pa vi?"
"Jaz pa nesem domu za kuhinjo nekaj sirupa, soli in kaše. Glej, glej, saj sve si celo malo v sorodstvu. Tudi najina jerbasa sta skoro popolnoma enaka."
Bila sta težka, niste povedali v resnici, kaj nosite. Čuda, da ste ju priletni ženi odložile na cesto. In ker so se jeziki že odvezali, začeli so se gibati kakor motocikli.
Najprej ste tožile o slabih časih, potem pa
prerokovale vreme. Nato ste pričele hehljati svoje može, od teh prešle na otroke. Povedale si, kaj kateri otrok rad je, kateri najbolj vpije in se dere, kateri je posebno moder in pameten, — ta pogovor je trajal najdalje. Nato ste obrnile govor, kako zdravite otroške bolezni. In ker vzbujajo ka-melice, konopnica,' slez in hren spomine na vrt, ste si žene še povedale, kaj ima vsaka vsejanega in nasajenega na vrtu, in zakaj.
Ravno je Kožarica pripovedovala, koliko Je imela to leto kumene, ko se je oglasil nekdo: "Prosim, teta, postavite ta jerbas s ceste, da mi ne bo treba stopati doli." Kožarica se je obrnila. kolesu se je bližal mlad fant, ves znojen. Hiti-0 je prestavila jerbas in se umaknila na drugs stran. "Hej, fantalin, poslušaj, tu se niti vozit'
ne snieš. Tam ob strani je prostora dovolj." "Naj ga bo, ne maram si tam po jarkih, ki je dež razril, pobijati zobe." Potem je pa Posmehljivo dodal: "Tam se lahko vedve vozite s Samokolnico, ker si zob izbiti ne morete, tudi se ni bati, da bi si jezik pregrizle."
"Glej ga, glej ga, surovino," se je postavila ogarica z rokami podprtimi v bok. "Tako-le se zahvaljuje za to, da sve se mu umaknile in mu Napravile špalir." In ker se jima je tako ponu--a Prilika, da ste grajale obnašanje moderne adine, ste si ženi še povedali, kako prijazni, ■ludni, postrežljivi so bili fantje, ko ste bile še dve mlade, kako so spoštovali stare ljudi. In ^.nes? Sami razposajenci, poredneži, napihnje-Pi'evzetneži. V času ene ure je par zgovornih ezikov reformoval vso Dolino. Škoda je le bila, a 'judje niso slišali. Končno: Sedaj pa z Bo-m' Bo treba zopet na težko delo."
"Seveda, seveda — pa se oglasite, mati, še Vl kedaj pri nas. Z vami se vedno lahko in rada Pogovorim, niste nobena hinavka, prava gorenj-
žena. Pa je človeku takoj lažje pri srcu." y "Ljuba duša, za me je to še v nedeljo težko, ediio delo in delo, potem pa še te sitnosti z otročjo," je odvrnila Kožarica.
Že ste hotele iti vsaka svojo pot, pa ste se zo-
et ustavile, da ste si povedale še nekaj važnih stvari.
Rogarica je zavila v sotesko pod klancem. av° je imela nabito z vsakovrstno tvarino za Premišljevanje. Zamišljena je bila in tako žaljena, da ni niti zapazila, da se ji bliža nasproti . rši mož z garami. V tem "dre!" — "Glejte
Vi v
' ženska, vendar na cesto."
"Zakaj pa ne gledate vi, — kaj ? Se zaleti v m°j jerbas s svojimi garami kakor dak divjak."
"Molčite! Jaz sem šel prav. Vi ste pa na-e&krat v svoji zamišljenosti stopila na drugo Ktl'an, g sklonjeno glavo, kakor bi bilo telo brez UŠe- Je pač že star pregovor: "Kamor ne mo-
1>e hu. . ." —
"Tam postavi takega oslatega dedca," mu je restrigia Rogarica besedo kakor s škarjami. "L kdo se bo z vami prepiral ? Ce imate kaj
posebno težkega na srcu, pa povejte onemu strašilu tam-le v koruzi." Nato je mož vlekel svoje gare naprej in se ni brigal več za besede, ki so drle kakor ploah iz Rogaričinih ust.
"To so ljudje, — še divjaki niso taki," je končno zdihnila. "Sedaj moram pa še pogledati, če ni katero jajce vbito." Odgrnila je prt. Pa jo je zabodlo v srce, da bi bila kmalu klesla na tla.
Dno jerbasa je bilo polito s temno-sivo tvarino. "Ta-a-a-ko? Sedaj sem jo pa res staknila! Jaz nesrečnica sem popadla napačni jerbas!" Prej se je jezila in zmerjala ves svet, sedaj se je jezila nad seboj. Tolkla se v glavo, prelivala solze. . . Uvidela je pa hitro, da zdihovanje in jadikovanje ne pomaga nič. Hitrim korakom se je spustila za Kožarico, kateri se sanjalo ni, da sta jerbasa zamenjana. Ni bilo veliko upanja, da jo bo dohitela. Kaj bo morala reva doma pretrpeti, ko bo pred možem odgrnila koš. Saj ve, kak pustež in sitnež je njen mož. Toda kaj pomaga — le hitro, hitro naprej, da ne bo še hujše! Sreča, da je izteklo samo malo sirupa.
In pri Kožarjevih se je začel polom, Kožar kakor hitro je ona prestopila prag, si nikakor ni dal dopovedati, da zamude ni kriva klepetavost. Ni mogoče opisati zmernjanja in kričanja, ko je odgrnila jerbas. "Tako, sedaj boš kuhala cmoke iz skute, z jajci boš pa polila in zabelila kašo. Res, ti si prava gospodinja."
Krik je utihnil, ko je vsa znojna prišla Rogarica. . . Mož se je končno smejal.
Ko je Kožarica spremljala prijateljico, se je nasmejala: "Vidite, nikoli nimate časa za obisk, pa ste že danes prišli."
"Res je to — pri vas je že vsega konec. Ali, mene, ubogo žensko, še vse čaka!. . . Moj mož je hujši ko vaš. Vidite, da nisem lagala, ko sem rekla, kaj moramo me ženske vse skusiti in prenesti. In to zameno je zakrivil samo ta napihnjen fant. Nikdo drugi, ker sem se med pogovorom umaknila kolesu in stopila k drugemu košu. In zaradi takega ničvrednega fantalina moramo trpeti me ženske!"
"To je mladina dandanes!"
"No, kaj hočemo?"
Roža Marija.
F. Vodnik.
Na skali roža raste, Roža Marija, glej žemljico	našo, Materam našim so križali sine.
roža Marija, rajska Mati, žalostna pota so romarska,	materam našim so srca prebodli
roža sedmerih žalosti. tihe so pesmi, ki prosijo.	z meči sedmerimi.
Roža Marija, rajska Mati,	Roža Marija solzo potočila,
pomagaj nam v milosti svoji,	roža Marija za našo srečo,
roža sedmerih žalosti.	roža sedmerih radosti.
GLASOVI Z LEMONTSK1H DOBRAV
Z grička Asizij.
Ze večkrat so nas opozorili, zakaj se več ne oglašamo v mesečniku Ave Maria. Najboljši in najkrajši izgovor bo menda "depresija".
Ker je pa to izzivanje depresije malo ponehalo, upamo, da bo urednik A. M. zopet našel kotiček za nas v Ave Maria. Gradiva nam ne bo zmanjkalo, ker na farmi je zmiraj kaj novega, če druzega ni, je pa ta ali ona prošnja.
Koncem februarja smo mislile, da bo kmalu Božič, tako neusmiljeno je brilo preko našega grička. Sv. Matiju ni bilo treba delati ledu, bilo ga je dovolj.
Danes pričetkom marca pa je vse drugače. Toplo solnce je pometlo, kar je še bilo belega, in kmalu bo narava z zelenjem pripravila pot velikonočnim praznikom. Naše gojenke se kaj marlji-
vo pripravljajo za Velikonoč. Uprizorile bo(|° ganljivo igrico v čast Mali Cvetki. Prizorišče Je Afrika. Zatorej bodo naše igralke zamori Sveta Terezika dela čudeže po celem svetu. žal, da naš samostan še ni nič zrastel, zato nafl1 mora tudi še vedno služiti majhna siromašna dv'0' rana, a za ta igrokaz sodi, ker so zamorčki tudi ubožci.
Naši zidarji bodo šli kmalu na delo. Mnog0 cenjenih čitateljev še ne ve, da delamo kapelice postaje križevega pota.
Upamo, da smo se zahvalile vsem našim dai'0' vavcem le neki Neimenovani, za katero ne vel®0 naslova, naj bo tempotom izrečena srčna hvala i'1 Bog plačaj. Poslala $2.00.
Vzorni ženi in materi v spomin.
P. Hugo:
Dne 5. dec. kot smo že poročali, je v Forest City, Pa. umrla vzorna žena in mati, Mrs. Marjeta Svete Med tem smo prejeli nekaj več podatkov o njenem življenju in smrti, ki jih hočemo poviti v šcpek in ga položiti nfe njen sveži grob. Naj bo v spodbudo ostalim slovenskim ženam in materam.
Marjeta Svete, roj. Hribar je zagledala luč sveta 10. jun. 1866. v Doleh pri Borovnici. Dczorela za možitev, je podala roko Janezu Svete iz Saboče\e-ga. Prvi ctrok s katerim je Bog blagoslovil srečni zakon, Janezek, je bil rojen v starem kraju. A je umil še preden je nastopil samostojno pot po tej solzr.'i dolini. Ime! je komaj devet mesecev.
V tisti dobi, od 1. 1893 dalje, sr *e zečeli Slovenci v trumah seliti v Ameriko. Tudi Janeza S\ete je objelo hrepenenje po tej obljub'jeni deželi, o kateri
se je takrat toliko upapolnega pripovedovalo. Kot večina naših izseljencev, se je tudi on misli', za par !et pojdem, da si kaj prislužim, petem se pa vrnem. Zato je ženo doma pustil. Nameril se je med premogarje v Forest City, Pa. kjer je bila že precej močna slovenska na-se'bina.
Ker so tiste čase sorazmerno dobro delali in služili, se je odločil, da hoče ostat; v Ameriki in se ustanoviti v Forest City. Že čez eno leto je ženi "poslal karto," kot so tiste čase rekli, da pride za njim. Cn.a je na eni strani, težko dala. siovo domovini, a na drugi strani se je zavedala, da mora pač žena za možem. Da ji je bi1 o prva leta dolgčas in jo je večkrat morilo domotožje, je n« ravne. Kot verna in pobožna žena je zlasti pogrešala cerkve, domače cerkve, po kateri se razlega slovenska božja bese-
da in doni slovenska pesem.
V Forest City takrat še bi:o slovenske župnije. Slovefl ci so zahajali v irsko cerkeV' Šele deset let pozneje so osamosvojili in si pozidali «e da njo lepe cerkev sv. Jožef8' Tedaj bi ji bi! Forest City pf stal res domač, da ni prišla ze nadn'jo druga, težka poskušnJ9' Obolela je in morala pretrga ma dolga leta prebiti v postelj'; Najhujše ji je bilo v tej dolg' bolezni, ker ni mogla v
cerke*;
Kadar se ji je stanje za nek8^ časa zboljšalo, je redno vsak1 dan hodila k sv. maši in tud* j* sv. obhajilu. V bolezni pa so li tamkajšnji gospodje tako Prl jazni, da so jo hodili večkrat " dom obhajat. Tisti dnevi so b' li zanjo vsi srečni in blažen'-dolgotrajno trpljenje je ni lo, ampak le še bolj poduhovil" Neka v križih preizkušena dra in vesela potrpežljivost je sijala iz obraza. Tudi svoJ1'
^erinskih dolžnosti ni zane-
^airjala. Hčerki Mary in Ivan ^ ^ Je za ^anez^crn
jU	je z besedo in zg!e-
do
lepo krščansko vzgojila in Postavila v njunih srcih t.aj-
ni
spomenik. Ko
25 leti
Pot
je naša Ave Maria pred prvič nastopila svoje ,v Po slovenski Ameriki in' se predstavit tudi v Forest y» jo je rajna Mrs. Svete z ^ l«im veseljem pozdravi'a. ^e bolna, je sprejela nje-2astopništvo in jo sama i drugih vneto šir'i'a. Ko 'e ]., Uvidela, da ne more več to . 0 storiti zanjo kot bi rada, h .?apros'la svojo enako vnete ? 1Jateljice, da so prevzele ta ^c'Stolat. Vsegdar ji je bila . Ve Maria dobrodcš'a in težko e se kdo drugi vsako številk^ 1(0 temeljito prebral kot ona. j ^°leg lastne bolezni jo je za a še druga nesreča. Dne 23. • 1910 je postala vdova. Te-ji je dragega moža, oče r®ditelia v Par dneh pobra ^ pUučnica. To je bil zanjo in ^ družino težek udarec. Kc b" v > Sama zdrava in močna, bi vse nekako prefci'o. A sa-

v B
vera
»4
lt^J®8ePh Jevnika, brata tam njega g. župnika Rev. Jev
nika, so v lepi slogi vsi skupaj živeli na prijaznem domu. Čas nih skrbi je bila re;ena. Potem je prišlo pa še novo življenja v njeno tiho, prijazno bolniško sobico. Najprej Marjetica, za njo pa še Jožek.
Tu rta sliki vidite vse tri. Nje. n.e materine ljubezni je bilo več kot za tri lastne otroke, ki jih je Bog dal. Preostali kapital materinske ljubezni je prenesla na svoja vnučka
J? bolna,
da je morala biti
Mary vedno ob njejii
Ifi)^*11 "n v°diti gospodinjstvo
v^,naJ počne! Dobro, da je
J druga hčerka Ivanka sku"
. a Po najboljših mačeh nado stiti
očeta reditelja. Le moč-
m n'eomajno zaupanje
j v°ga ter božjega rednika sv. t^j. ' jo je vzdržala, da je 1 krizo krščansko presta-
večer njenega življenja
Na
»e
D^l ^ Je pozabila nase in se po-
Ma "!e
zopet zjasnilo. Hčerka
vst>a zanjo žrtvovala. Z ]Vft^^j^beznijo ji je streg'a.
. a Pa se je omožila. Ker Mr a dobrega moža, v oseb?
Marjetico in Jožka. Z vso materinsko ljubeznijo ju je negovala in onadva sta se je oklepala kot svoje mamice. Saj jima je vedela toliko lepega povedati, ker je toliko prebrala. Nedvomno je bila ona zanju najboljša učiteljica življenja. Toliko jima za življenje ne bo dela nobena druga šola. Pričujoča slika vam predstavlja to univerzo življenja.
V vedni družbi teh dveh živ-žavov se je še eria pomladila ter se po dolgih letih zopet spravila na noge, tako, da je
mogla hoditi v cerkev k sv. maši in sv. obhajilu. Zadnje leto pa jo je zopet položilo na posteljo,iz katere se ni več dvignila. Z vso silo jo je bolezen zgrabila sredi novembra. Veliko je trpela. A trpela je udano. Po dolgih nočeh brez spanja, v sil ni žeji, ker je vse gorelo v njej. je ob jutranjem svitu vzdihni?a : Hvala Ti Jezus za strašno noč, ki sem jo prestala! Da je mogla vse voljno prenašati, je večkrat zaželela sv.obhajjla. Iz njega je dobivala novo moč. Ko so ji ga zadnjič prinesli se ji je od iz-s*radanja, ker ni mogla n'česai več užiti in od bolečin, že malo bledlo. A iz srca in ust so se ji še vedn'o izvijali vzdihi: "O Jezus ali si prišel k meni!" Na večer S. dec. pa ji je srce zasta Io, brez pravega smrtnega boja, kot bi se zgubila v mirno spanje.
Ves čas, ko je ležala na mrtvaškem odru je prihajajo veliko ljudstva, jo kropit in pomolit za njen dušni pokoj. Čeprev re ;c kot kaka redovnica le dcrrra in domače družbe držala, jo je radi njene> pristne skromnte in prikupljive pobožnosti vse spoštovalo. To je priča! tudi njen veličastni pogreb tisti den po Brezmadežni. Poleg domačega gospoda go se udeležili žalnih slovesnosti se trije drugi duhovniki. Zal, da radi razdalje in neprimernfega časa nista mogla biti navzoča njena sorodnika, Rev. Auguštin Svete, O.F.M. in Rel. Fr. Andrej Svete, O.F.M. ki bo v doglednem času zape! novo sv. mašo. Kajti bila je vsa srečna, da sta dva njena sorodnika v Gospodovi službi. Tako jo je smrt zopet združila z možem, na zemlji, ker poleg njega počiva, in trdno upamo, da tudi v nebesih. Truplo mirno naj počiva, duša pa naj raj uživa. Nam pa ljubi Bog daj še mnogo takih vzornih žena in mater!
F. Fidel Jagodic, O. F. M.
P. Hugo:
Osmič se je te dni oglasila smrt v našem tukajšnjem komi sariatu v 26. letih njegovega obstoja. Topot si je izbrala za svojo žrtev Fr. Fidela Jagodic, hišnika pri sv. Janezu Vian. v Detroitu. Kar hitr0 ga je položila na svoj oder. Dopoldne 23. febr. je ljudem, ki so prihajali po opravkih v župnišče, še vrata odpiral. Proti večeru mu je že smrt odprla vrata večnosti. Ko je pred 5. zv. po navadi odpravil svoje redovna bratovske molitve, je mis'i! pripraviti tamkajšnjima gospodoma, P. Benignu in P. Augusti-nu, večer jo.Kar mu pride slabo. Čutil je, da mu srce zastaja. Zaželel je sv. zakramentov. Komaj je bil z vsem lepo previden, je izdihnil.
Bernard, s samostanskim imenom Fidel, Jagodic, je bil rojen 18. maja 1865. na Šentur-ški gori nad Kamnikom. Te hribovska župnija je imela do predvojnega časa rekord, da nima v svojih mejah nobenega liberalca in nobenega socia'i-sta in nobene gostilne. Vse je bilo še Bogu in cerkvi udano. V takem, telesno in dušno sve žem ozračju je zrasel na" Bernard. Ker mu frančiškani niso bili neznani, saj so iz Kamnika večkrat prihajali na Šenturško goro in Šenturčani v Kamnik, je pri njih potrkal za sprejem v red za brata. Vstopil je 6. nov. 1897.
V samostanu je opravljal različne službe bratov, dokler ga ni barski nadškof in primas Srbije, Msg. S. Milinovič, izvabil k sebi v Črno goro. Sam fran-
čiškan, je hotel imeti frančiškanskega brata za kuharja in hišnika. Črna gora mu je vtisnila svoj pečat, ki se mu je bolj ali mantj celo življenje poznal. Že po naravi tih, miren, samoto ljubeč, se je tam, dolga leta sam, še bolj zresnil. Tudi jekle-nosti tamkajšnjih skalnatih sinov se je navzel. Kar so mu predstojniki ukazali, to je bilo pribito, če je bilo komu drugemu prav ali ne. Verno in zvesto je služil svojemu vzvišenemu, a skromnemu in1 ponižnemu gospodu do njegove smrti. Potem se je vrnil v domačo provinci-jo, dokler ni prišel klic iz Amerike. Sem je došel 10. maja 1913. Tu je enako zvesto in varčno vršil svojo kuharsko službo po raznih naših bivših in sedanjih postojankah: slovenski in hrvatski v New Yorku, slovenski v Betlehem, Pa. hrvatski v Chicagi, ter slovenskih v Le-montu in Detroitu.
Z ljudmi je bil kratek in odrezan. A usmev je osladil njegove svetopisemske odgovore: Da, da! Ne, ne! Toliko raj'e pa se je razgovarjal z Botrom in Marijo. Bil je mož molitve in premišljevanja. Z rožnimven cem sta bila posebna priiate'ja. Neštetokrat ga je ..pledel, najrajši v cerkvi kje v kakem kotu. Če so ga še po 9. večerni uri kai potrebovali, so takoj vedeli, kje ga imajo iskati, v cerkvi z rožnimvencem v rokah. Ker je bil tudi izvežban mizar in rezbar samouk, si je izrezljal mrtvaško glavo z napisom: Kar si ti, sem bil jaz in kar sem jaz, to boš ti. Postavil jo je na vidno mesto svoje sobice in ob
njej se je pridnfo učil modr° sti življenje. Zato mu je bi'9 smrt dobra znanka. S črnogor sko hladnokrvnostjo in krščafl sko udanostjo ji je pogledal * udrte oči. Sam je nasvetova,
kateremu pegrebniku naj roče njegovo truplo, da je na poti v Lemont.
V ponedeljek 26. febr. so v cerkvi sv. Janeza Vian. v De troitu zanj opravili žalne obr«1 de. Pet gospodov duhovnikov >" cela župnija so se jih udeležil'1 Nato ga je prevzel iz poslani Rev. Joseph
Čagra*.
O.F.M., da ga spremi v Lem"I,t na domače pokopališče. V t® rek 27. febr. ob 9.30 dop. ga je lemontski pogrebnik Mr. Ma' kiewicz preložil z vlaka na »v°| voz in ga ob 10. pripeljal Prf našo cerkvico. Tu ga je spreJe la samostanska družina s ch>c» škimi in southchicaškimi sobr* ti, vsa naša mala kolonija in s'0 venske in poljske sestre. Opa žili smo še njegoveea nečak® Frank Jagodica iz Chicage. ° slovesni sv. maši zadušnici, drugih pogrebnih obredih, jih je opravil voditelj samostaj'' bratov, Rev. J. Ferliri, O.F>' nam je pogrebnik odorl rak«* da smo zadniič pogledali v b'e di obraz svojega sobrata in kdanjega družinskega čla"5. Nato je frančiškansko skr°fl»fl žalni sprevod zavil proti mačemu pokopališču, ki ^ kot svojo četrto domačo zr sprejelo.
Naj mirno počiva med br®t'j Mi pa in vsi, katerim je služil, in so ga poznali, spo njajmo se ga v molitvi!
Kadar pokličeš duhovnika k bolniku.
Kolikokrat si v zadregi, kaj bom pripravil, bo duhovnik prišel v hišo. Pripeti se mi lahko vsako uro to ali ono. Dasi sem že mnogokdaj slišal o teh pripravah, v nervoznosti kaj lahko Pozabim nanje.
To-le ti povem: če.še nimaš v hiši bolniške priprave, piši k nam v Lemont, takoj ti vse pošljemo z navodili, kako se dostojno pripravimo za zakrament sv. poslednjega olja. Naslov naš je: Ave Maria, P. O. Box 608, Lemont. 111.
Darovi.
Dar za Ave Maria:
Mrs. Gregorich 2.50, Antonija Cercek 50c, N. N. $1, K. Bula $1.
Za kruh sv. Antona:
J. Meglen $1, J. Androjna $5.
Za lučke so poslali:
Mrs. M. Smith 50c, Mrs. M. Tomsha 50c, Mrs. B. Kramer $2, Mrs. J. Grahek 50c, M. Mra-ventz 50c, A. Gantar 50c, T. 0-koren 50c, A. Lebric 50c.
Člani Apostolata sv. Frančiška so postali:
Mrs. G. Gersick 50c, M. Pan-gre 50c, A. Plemec $1, A. Mlakar $1, L. Zbacnik 50c, A. Lebric 50c.
Dar za študente:
J. Jerin 50c.
Za sv. maše so darovali:
M. Pavlesic $5, J. Bradach $1, J. Lekan $1, Mary Muhich $2, Mrs. Sluga $1, Mrs. Gregorich
$1, Mrs. Habian $2, Mrs. M. Smith $1, J. Muhic $10, B. Sed-mak $1, F. Laurich $4, M. Šinkovec $1, Mrs. Roschay $1, M. Grabrian $1, J. Kukman $5, J. Pintar $2, Mr. in Mrs. Stariha $1, Mr. J. Laušin $1, Mrs. Kramar $1, Mrs. J. Judnich $1, A. Banks $3, J. Juricic $1, J. Stro-jan $2, J. Kastelic $1, M. Zelle $5, M. Salay $3, F. Cvenk $2.50, M. Duetz $2, M. Pristan $1, F. Jerich $5, R. Urbancic $1, A. Le-bersher $2, J. Moren $1, C. Zelle $2.
V vsako hišo — Sveto pismo!
Sv. Pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s sv. Pismom. Pa če že moreš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo sv. Pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemur nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi sv. Pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenkih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje
"NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJA APOSTOLOV"
vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
Stane s poštnino $1.00
Naroča se na naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd.	Chicago, Illinois
MODRI JANEZEK.
Kaplan je nekoč vzel šolske otroke v cerkev, da bi videli, kako se krsti. Pri prihodnjem pouku je vprašal otroke: "Ali ste videli, kako sem v krščenca dihnil?" Soglasen je bil odgovor: "Da!" "Ali pa tudi veste, zakaj sem to storil ?" Vse molči, le Janezek je dvignil roko. "No Janezek, pa ti povej, zakaj sem v krščenca dihnil?" In moško se Janezek odreže: "Ker je tudi v hlevcu osel dihal v Jezuščka!"
IZGOVOR.
"Fric, tvoja naloga o psu je do besede taka kakor tvojega brata. Kako to?"
Fric: "Oba sva opisala istega psa."
KRONIČNA KONJSKA BOLEZEN.
Za prvega aprila je v Lvovu nek neznanec pošteno potegnil živinozdravnika. Vse se je vršilo po telefonu. "Hello, kdo tam?" — "Živino-zdravnik Sczejmanski. Kaj želite?" — "Moj konj se je vzpel s prvimi nogami, stoji na zadnjih in prvih ne more več doli spraviti. Ali ste že imeli sličen slučaj v vaši praksi?" — "Vedeti morate", je dejal živinozdravnik, "da ne morem dati nobene sodbe, dokler konja ne vidim. Kje stanujete?" — "Na Karol-Ludovikovi cesti." — "In Vaše ime?" — "Sobieski." — Živinozdravnik je robato zaklel in obesil telefonsko sluhalo. Na Karol-Ludovikovi cesti stoji namreč Sobieskov spomenik, slavnega poljskega kralja. Kralj sedi na konju, ki se je divje vzpel kviško.
DELO Z GLAVO. .
Kmet se je čudil radi velikega računa, ki mu ga je poslal advokat za zastopstvo v njegovi tožbi. "Kako to, gospod advokat?" Pa je zvedel, da je to za delo z glavo. Kmet je mirno plačal in šfel Cez nekaj dni pripelje po naročilu advokatu par vreč krompirja, katerega je slavno zaračunal. "Kaj, dvajset mark za vožnjo?" vpraša začuden advokat. Kmet pa se je zarežal: "Delo z glavo, gospod advokat! Ali mislite, da so moji voli voz z repom sem privlekli?"
ZAKAJ?
Nekega moža so vprašali, zakaj ga je Bog tako blagoslovil v njegovem življenju. Odgovoril je: "Ker sem najmanjšo dolžnost tako vestno izpolnil, kakor največjo; zato mi je pa Bog dal svoj blagoslov."
Koledar Ave Marije.
Naročniki so vsi prejeli koledarje. Res je. Toda morda imaš prijatelja, ki ni naročen na Ave Marijo. Kaj, ko bi mu povedal, da si naroči koledar. Še ga imamo v zalogi. Podvizaj se: v kratkem času bo pošel. Koledar lahko pošlješ tudi v stari kraj. Četudi je Ave Marija v domovini prepovedana, sporočajo nam vsi tisti, ki smo jim koledar poslali, da so pošiljko v redu prejeli.
Phone Canal 7172-3
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL
1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL.
JOSEPH PERKO
2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino.
Za pohištvo in pogrebe
Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja.
Glavno prodajalno imamo na
6019 St. Clair Avenue,
podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO
Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo.
A. GRDINA & SONS
Za vsa podjetja velja glavni telefon
Henderson 2088