Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50.
List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci
Za katoliški tisk.
K.
Zopet smo v mesecu katoliškega tiska. Vsi ki se Zaveciajo kolikega pomena je to moderno propagandno Sreclstvo resnice, a žalibog tudi laži, so že pridno na de-11 • da bi mu kot oznanjevavcu resnice pripravili pot v s'eherno kj ge količkaj katoliško čuti. Dobro nam-rec vedo, da v hiši, v katero zahaja katoliško časopisje, Prebiva Kristus, v hiši pa, kamor zahaja protikatoliško Casopisje, tam se šopiri vrag, katerega najboljši apostelj Je slabo časopisje. Zato pa nihče, ki mu je kaj na tem, a Kristus vlada po naših družinah, ta mesec ne sme r°k križem držati. Vsak mora po svojih močeh delati to, cla se čimpreje uresniči parola, ki so jo izdali na-s' katol iški voditelji: V vsako katoliško hišo katoliški °asopis! Kdor se trudi za to, vrši apostoljsko delo prve l^ste' kdor ne, je v pravem pomenu besede nazadnjak, fj! ne ve. noče vedeti, kaj čas od njega zahteva. Posle-<e toga bo prej ali slej sam čutil.
^ resnici, dandanes ni boljšega, in vzvišenega, pa jUvf'' "e potrebnejšega dela, kakor je delovanje za kato-tisek, za apostolat tiska, kakor pravijo sv. oče pa-Po je moderni apostolat, brez katerega je vse dru-('e'o za Boga brez moči. I ^iman se katoliki trudijo in žrtvujejo, da si zidajo .v,ltf>liške šole, akademije, univerze, ako je časopisje, ki j' napovedalo boj tem šolam in je že začelo zmagovati, .močno. Država Oregon je že odglasovala proti nJlrn. Zato, katoličani, ki zidate svoje šole, kjer ,naj vaši °|r°c> dobe katoliško vzgojo, ne pozabite pri tem na •viio — na obrambeno ozidje — na katoliško časopis-
vam bo te šole branilo. v ,. ^aman katoliški škofje, sestre in redovniki zidajo e bolnišnice, sirotišnice, norišnice, hiralnice in dru-enake (i^)rodelne zavode, ako je velikanska sila proti
tem zavodom že zorganizirana po močnem protikatoliš-kim tisku, ki jim bo preje ali sleje vse te zavode pokradla. Zato naj pri tem svojem plemenitem delu mislijo najprej na glavno — na obrambeno močno katoliško časopisje. Francija, Meksika in druge države so kričeči in svareči dokazi.
Zaman katoliški farani zidate lepe cerkve, zanje žrtvujete sadove svojih krvavih žuljev, ako pa ne poskrbite najprej za njih obrambo. Glejte, kako je sovražnik močno organiziran, in s svojim tiskom naravnost bombardira vse to, kar je močna, živa vera in ljubezen zgradila. Koliko naših bivših dobrih faranov, ki je pomagalo zidati te cerkve, jih danes sovraži, dela proti njim, jih uničuje in njih največje veselje bi bilo, ko bi se danes podrle, aH ko bi jih spremenili v rdeče plesne ali pijanske dvorane. Kdo je te bivše dobre farane tako spremenil. Organizirano protikatoliško časopisje. Le pustite, da bo pačilo v fari katoliško časopisje, boste videli, kako se bo hitro razpaslo slabo, kako se bo spraznila cerkev.
Zaman se katoliški duhovniki trudijo v svojih cerkvah za razširjanje in pokrepljenje katoliškega in poštenega življenja, ako je po fari razširjeno slabo časopisje. Kar bo duhovnik v nedeljo dobrega sezidal v srcih svojih faranov, to bo slabo časopisje imelo priliko potem celili šest dni razbijati, pobijati in uničevati. Je mogoč vspeh v takih razmerah? Ne! Zato je dober časnik najbolj vspešen pridigar današnjega časa in najboljši in najcenejši, pa tudi edino vspešni duhovni pomočnik vsakemu župniku Kdor tega ne razume, ne pozna duha časa.
Zastonj se trudijo naši misijonarji po naselbinah. Res se silno veliko dobrega doseže, ko se srca razvna-mejo v gorečnosti in navdušenju za Roga in za čednost-
SO
no življenje. Ali kaj pomaga vse to delo, kaj pomaga vsa ta vzbujena gorečnost in navdušenje, ako po misijo-narjevem odhodu iz naselbine ostane tam drugi stanovitni misijonar, slabo časopisje, ki potem dan na dan, teden za tednom vliva vodo na to gorečnost. Uničen bo vpljiv sv. misijona. Uničil ga bo morda dnevni hudičev misijonar. Zato bi moral vsak misijonar najprej poskrbeti, da dobi seboj na misijon pomočnika— misijonarja, močan katoliški tisek, ki bo nadaljeval njegovo delo, ko bo on odšel, ki bo branil vsejano seme božje besede pred črnimi krokarji, in drugimi ujedami.ki s posebno slastjo potom slabega časopisja preže na vsako tako obnovljeno setev.
Zato je prav imel sv. oče papež, ko je zaklical svetu: "Zastonj zidate šole, kat. zavode, zastonj pridigujete, zastonj se mučite po šolah, vse zaman ako ne boste imeli za seboj močnega katoliškega tiska, ki vam bo vse to vaše delo zavaroval pred sovražniki."
List "Ave Maria" je v tem oziru storil svojo dolžnost vsa leta svojega obstanka. Ne bomo se sami hvalili kaj smo vse dosegli, koliko dobrega storili, ker to ni naša stvar, da bi sodili o tem. Vendar eno pa lahko povdar-jamo s prepričanjem, da smo vse storili, vse poskusili, vse žrtvovali, prestali veliko preganjanja celo od lastnih sobratov. ker smo skušali s tolikim navdušenjem in s toliko nesebično požrtvovalnostjo vršiti mej svojim dobrim narodom tu v Ameriki delo krščanske ljubezni, aposto-lat katoliškega tiska. Bog nam je priča, da smo vsikdar iskali samo božje časti in koristi naroda. V kolikor smo pa v resnici dosegli ta svoj namen, naj sodi Bog in naši dobromisleči ter pravično sodeči rojaki sirom Amerike.
Gotovo, da bi bili vspehi še lepši, ako bi se naši ljudje in njih pravi voditelji še bolj živo zavedali pomena katoliškega tiska za naše dni in še več storili za njegovo razširjenje. V tem oziru je še marsikaj pomanjkljivega. Da bi to vsaj v zadnji uri spoznali. Res, zadnja ura je, da se zdramijo. Tam iz Oregona brije močan proti-katoliški veter, ki preti odnesti naše najdražje, naš up in naše nade — katoliške šole. Z njimi se bo zrušil temelj naših cerkva. Če nam poruši šole, ne zidajmo nobenih cerkva več, vsaj na dolg ne, ker ga ne bo imel kdo plačati. Ako hočemo uničujoče delo tega viharja zaustaviti, je brezpogojno potrebna katoliška prosveta, potom katoliškega časopisja zanesena mej ljudstvo. Kajti
prepričan sem, da danes najmanj polovico ljudi, ki še hočejo biti katoliški, ne ve, za kaj prav za prav gre. Tudi v Oregonu so, kakor se je izrazil neki dober poz-navatelj tamkajšnih razmer, pred vsem zaspani katoli-ni vzrok občutnega poraza. To pa zato, ker se je od voditeljev pomen katoliškega tiska in po njem katoliške prosvete podcenjeval. Ko bi se bilo vsaj polovico tega denarja, ki se bo zdaj porabil za zopetno osvojitev izgubljenega terena, prej za katoliško prosveto potom tiska porabilo, bi se bili sedanji zmagovavci prav tako temeljito opekli, kakor so se že ponovno, mejtem, ko jim je zdaj pogum več ko za sto procentov zrasel. Skrajni čas je tedaj, da se zganemo in do zob oborožimo, sicer se bo iz krajevnega razvil splošen poraz.
Mi bomo, kakor doslej, tako tudi poslej vse storili, da nas Slovencev pri tem ne bo zadela nobena krivda, ampak se bo reklo: Mali slovenski narod je mej vsemi drugimi slovanskimi najkrepkejše držal fronto. Pravočasno je spoznal, da je časopisje v tem boju najmočnejše orožje in se oborožil z njim. Da nam bo pa ameriška katoliška javnost mogla dati to častno spričevalo, ni odvisno samo od nas, ampak tudi od vas vseh, ki stojite z nami in od vsakega posameznega, zlasti pa od gospodov duhovnikov. Če bo vsak teh v svojem delokrogu liudi vnemal, naj ne bo nobene katoliške hiše, kier bi "Ave Maria" ne zavzemala častnega mesta, bo število njenih naročnikov-takoj poskočilo za par tisoč, mej katerimi bo gotovo nekaj sto tacih, ki imajo pravico z glasovnico v roki odločevati o usodi naših, s tolikimi žulji pridobljenih in sezidanih katoliških naprav. Naj vsak tuj narod v tei novi domovini tako dela, pa bomo sijajno odbili sovražne navale nanje.
Mi od svoje strani obljubljamo, da bomo šli, kakor doslej, tako odslej, po isti, odločno katoliški poti naprej, ne oziraie se na razne pse in psičke, ki se zaganjajo proti nam in nam kažejo zobe, ker vemo za kaj gre, da gre za vse. Naše geslo je in ostane: Boga se mora bolj ubogati, kakor ljudi! Božja stvar je prva, Marijina slava druga, korist naroda tretja, vse drugo je postranska stvar, za katero se mi tako malo brigamo, kakor soln-ce za kvakanje žab v obcestnih lužah.
Z istimi vzori in pogumom vi za nami in Bog mej nami, potem bo hudič z vsemi svojimi mešetarji prej ali slej pod nami, zmaga bo naša.
"Bo!j prismojeni ste kot — podgane."
Ko bi vam jaz prvi to-le zabrusil,
sem
prepričan, da bi se vam že pri Saittem naslovu zameril in pridobil £asl°v hribovca. Ker imajo pa te esede ušesca, je znamenje, da mo-'_ate enega druzega za ušesa prijeti, Ce Vam ni prav. Sicer pa ne smere P°zabiti, da ste Slovenci. Slovenci Pravinio, da resnica oči kolje, ne pa ,a ušesa ruje. In, hvala Bogu, je "°tični gospod tudi predaleč, da bi mogli nad njim privoščiti ta uži-tc'x'' tim manj, ker ima zelo kratka a zaf0 tim daljšo pamet. Nih-Ce drUgi
ni, kot sivolasi dunajski a-
P°stol-konvertit P. Abel-jezuit. Da °ste imeli še manj skušnjav po nje-
nas
ušesih, naj ga vam prej maio )f)'j natanko predstavim. ■Kedaj in kje se je rodil, to je za Postranska stvar. Rodil se je nekje tudi, P. Abel, o katerem govorimo je pa samo eden. Žali-Predvojni Dunaj je najbolj po-;'lal c'Va moža: cesarja Franca Jo-^fa in p_ Abelna. Kar je bil za Du-1'-J svoj čas šaljivi P. Abraham a
O. r-i
. v 'ara, pozneje sv. Klemen Mari-a ^°ft>auer, to je že par desetletij ^ 1 P- Abel. Apostelj cesarskega ^ llnaja, to ime se ga je bilo prije-j^' 1,1 l'o vsej pravici. Kakor povsod, j(j tlld' pri njem "cesarsko" odpad-' aPostelj jq ostal. Je pa pred vsem Steli-specijalist za gospodo in si-Za pravo veliko gospodo, na ka-
cer
tero doki
so
prej padali cesarski žarki, er se ni solnce skrilo. J^or pozna te vrste gospodo, mu ta \ ° ne ')0 zav'dal te£a apostola-oh> bena lekarniška vaga ni tako SvC«l'jiva, kakor so noski take pre-
tak g0spode- Ko bi Jim bil p- Abel
^ Pfavil, kakor jim jih je nekdaj j^ham a s. Glara, bi ga bili v n^naV0	kot so Cehi sv. Ja-
2a Nepomuka v Veltavo. A Abel. Se Je tja v zrelo moško dobo
ve-
ki
liko gibal
dtero "skozi dal," predno ga je
sika Bo
v višjih družbah in mar-
4 lzbral za se in ga poklical v a-0 at cesarskega Dunaja, si je
H. B.
znal pridobiti zaupanje te "precar-tane" gospode^ V začetku je pač moral bolj v rokavicah hoditi okrog nje, včasih celo dvojnih. Potem pa, ko se jim je enkrat dobro v srca vsedel, jih je pa včasih tudi odložil in jo precej po drvarsko prijel.
Nekoč je tem "plavokrvnim," — ki so takrat še mislili, in morda na tihem še zdaj mislijo, — da se človek šele pri baronu začne, držal konferenco o dobrem in slabem tisku. Predobro jih je poznal, da ne bi vedel, kako so glede tega "gemitlih," kar je bila menda bistvena lastnost cesarskega dunajčana. Vedel je, da jim je list — srček, ki misli mesto njih, zloglasna judovska "Preša." Saj njo si našel po vseh tudi katoliških "boljših" dunajskih in izven-dunajskih nemških hišah. Iz nje so zajemali vsakdanjo duševno hrano, dasi je bila po svoji vsebini, če smemo malo z velikim primerjati, ali narobe, kakor naš "Glas Naroda." Eno kolono je imel Bog, drugo pa hudič, samo, da je bilo pri tej drugi navadno pisano: Nadaljevanje na drugi strani. Vse to je P. Abel vedel in seveda se mu je ta "Gemit-lihkajt," kot pravemu apostolu, malo prevelika in preškodljiva zdela. Čutil se je dolžnega, da zopet enkrat sname rokavice.
Začel je kakor navadno: "C. kr. visokosti, presvitla in preslavna gospoda ! Nekaj posebnega vam imam danes povedati." Vse postane pozorno. On pa po kratkem presledku nadaljuje: "Veste kaj, oprostite, kar naravnost, brez rokavic, vam bom povedal: Vi ste bolj prismojeni kot — podgane." Vse oči zaiskre, kot baziliskove. Tudi P. Abel jih z nekakim kljubovavnim pogledom oš-vrkne. Nato zopet malo postoji 111 še enkrat ponovi: "Da, bolj ste prismojeni kot — podgane. To vam hočem tudi dokazati. Poslušajte! Podgane vedo, da jim ljudje ne nosijo take slanine pred luknjo, ki jo sami vživajo. Slutijo, da mora ime-
ti kako primes, ki bi bila zanje lahko tako slana, da bi jo morale z življenjem plačati, ako bi jo zavžile. Zato se je kljub temu, da jih nos neznansko skrbi, če le morejo, na daleč ognejo. Toda ta skušnjava je zanje prevelika, da bi se ji mogle trajno, zmagovito ustavljati. En čas plešejo okrog dišeče večerje, nazadnje jih pa le premaga, da se je lotijo in jo plačajo s smrtjo, ker je bila res zastrupljena. Zastonj so dobile strupa, ki jih reši umazanega življenja. Vi tudi veste, da ni vse, kar se tiska, zdrava, tečna hrana. Veste, da ima list, ki vas vsak dan obiskuje, poleg marsikaj zanimivega, tudi marsikaj strupenega za vas. Katoliško srce v prsih, na katera se radi in s ponosom trkate, se vpira taki hrani, ker se boji, da jo bo morda treba plačati z življenjem duše. Toda skušnjava je tudi za vas prevelika, da bi se ji mogli, oz. hoteli stanovitno vstavljati. Kljub tej slutnji, da, kljub skušnji, ki jo že imate, še vedno strastno hlastate po tej zastrupljeni hrani, kar niti podgana ne napravi, če ima že žalostno skušnjo, ki jo je pa srečno prestala. Ali ste tedaj kaj bolj pametni kot podgane? A jaz trdim več, da ste še bolj prismojeni, kot one. Evo vam dokaz: One ne kupujejo same strupa, ga zadosti drago z življenjem plačajo. Vi pa slabe časopise in čtivo sploh, poleg tega, da vam zastruplja dušo, ki je neizmerno več kot telo, še drago plačujete. Pa recite, če ni res, da ste bolj prismojeni kot podgane."
Kako je visokorodna gospoda sprejela to podgansko pridigo svojega apostola, zgodovina ne pove. Skoro gotovo se ji je malo nos po-besil. Toda, če je kaj mislila in ta dokaz svojega apostola malo premislila, si je morala priznati, da i-ma prav. Tako se je najbrže tudi zgodilo, ker še danes časti v P. A-belnu svojega apostola. Nobeno leto, ko izda oklic: Otroci moji, v Marijino Celje bomo zopet romali, si
tega ne pusti dvakrat reči.
jaz še ne sedim tako globoko in trdno v srcih našega tukajšnega ljudstva, najmanj tistih, ki jih ta podganska storija "am gre," kakor sedi P. Abel v srcih svojih "plavo-krvnih" Dunajčanov. In najbrž tudi nikoli ne bom sedel, ker pravijo, da imam preveč "špičast" jezik. Zato si ne upam te, sicer ne posebne lepe, pač pa pomenljive "storije," na nekatere naše tukajšne rojake nasloviti. Bi jim pregloboko v želodec padel. Po pravici pa povem, da me je že večkrat tako jezik srbel, kakor podgane po slanini. Največje skušnjave imam takrat, kadar vzamem "Glas Naroda" v roke. On je speci-jalist za pripravljanje strupa, da vleče. Tega ne zna vsak, kakor tudi podganjega strupa ne zna vsak pripravljati. Duh strupa ne sme nikoli premagati duha slanine, sicer bo količkaj izkušena podgana zavihala nos, mu "osle" pokazala in šla, če je še tako lačna. Taki nepraktični "giftmišarji", z ozirtim na pametne in količkaj še verne ljudi, so naši socialisti in svobodomisleci. Oni o-perirajo s prevelikimi porcijami strupa. Zato pameten in količkaj še veren "Kranjec" moj jim osle kaže. "Glas Naroda" zna vado vabljivo narediti. Njegov gospodujoči duh je, če že ne verski, vsaj v celoti ne proti verski, ampak brezbarven, kakor pravimo. Ker kot tak ne odbija, a tudi ne vleče, ga napravi privlačnega z "delavskimi koristmi." Strupa sicer navadno nikoli ne pozabi primešati, a mu zna vedno dati navidezno postransko vlogo, tako, da se v zboru drugih glasov in duhov skoraj zgubi.
Ste brali pripravljalno številko za prošli božič? V uvodniku poje slavo Kristusovi ideji ljubezni, ki "mora enkrat zmagati." Kclor je samo to bral, kar črke razozdevajo in še to z ameriško površnostjo, si je morda mislil: "Glej ga "kerlca," pa pravijo da mu je vera že zdavnaj ugasnila v srcu. Strogo katoliški listi takih člankov niso prinesli. O, Glas Naroda je že all right list!" Kdor je pa ta članek malo bolj pazno
prebral in tudi malo za kulise črk pogledal, je moral pa vzdihniti: "Hvala lepa za takega Odrešenika, hvala za tako sveto božično noč zavito v gosto meglo, brez zvezd!" Povsem upravičen vzdih. Kristusa dotičnega članka je sama ljubezen, brez pravice in resnice. Njemu je vseeno, ali si Žid, ali protestant, ali mohamedanec, ali katoličan, samo da si dober človek in dobrotnik človeštva. Kratko, Kristus modernega človeka, ki je samo njegovo ime prihranil, kot častljivo starino, bistvo pa potvoril. Kako malo je "Glasu Naroda" za pravega svetopisemskega Kristusa, se vidi iz njegovih norčij, ki jih uganja z njim. Naj navedem samo en slučaj: Judu, ki je hotel radi boljšega biznesa postati katoličan, a ga župnik, ki je previdel njegove nagibe, ni hotel takoj "z vodo politi in s soljo nasoliti," položi tele besede v usta: "Ljubi oče nebeški, tvoj sin, ki si ga poslal na svet je bil tudi Žid, pa se je pokristja-nil." Pravi svetopisemski Kristus. Bog ljubezni in pravice je tedaj "Glasu Naroda," kakor kak vaški bebec, iz katerega se lahko vsak norca dela, če se mu zljubi.
Komur pa Kristus-Bog ni nič, mu je drugo, kar je ž njim na ta ali oni način v zvezi še manj. To potrjuje skoraj vsaka številka tega lista. Kako je pisal po izvolitvi sedanjega papeža, o papeštvu! Najmanj dvakrat sem pogledal, če nimam morda "Glasu Svobode" v rokah. Ko je pred nekaj dnevi framasonska mehi-kanska vlada iz ničevih vzrokov izgnala papeškega poslanika iz dežele. je G. N. potegnil s framasoni. "Mehika je izgnala papeževega poslanika," tako je pisal, "je že imela vzrok, da ga je. Tudi v Jugoslaviji bi morali malo gledati papeževemu nunciju pod prste." Kako barbarsko _ se norčuje iz ljubljanskega škofa ob priliki, ko mu je stolni župnik vsled nepoznanja razmer doposlal prošnjo, da bi rojaki kaj prispevali za nove zvonove domače škofijske cerkve. Kako debelo tiskano in namenoma zavito je te dni objavil še čisto gorko vest: "Duhovnik ustrelil
svojo kuharico. — Policija je prijela Rev. John Dembinskega, katoliškega župnika v Erie, Pa. potem, ko je ustrelil svojo mlado kuharico."
Poročilo je sestavljeno tako, da dopušča vse mogoče razlage, tudi take, ki onemogočajo vsakega poštenega duhovnika. Na koncu poročila obljublja, da bo o zadevi še poročal. Pričakoval je zanimive ljubezenske drame, ki se je končala z žaloigro. Ker preiskava ni ugotovila, kar je tako srčno želel, da lopi p° katoliški duhovščini, ampak je dognala, da je sicer slučaj tragičen, ne pa umazan, do danes še nisem bral o njem nikakega nadaljnega poročila v G. N. Sicer pa, ko bi hotel vse te strupene "pulferce," s katerim' "Glas Naroda" dan na dan strup1 svojo pogreto "košto," ki jo razpošilja po slovenskih naselbinah, zbrati, bi moral napisati knjigo.
Toda, kakor rečeno on zna. Po e-nega, po dva "pulferca" pomeša mej vsako, iz vseh mogočih časopisov pogreto "rihto," da naročniki tega niti ne opazijo. Zato se ni čuditi, da ima celo mej praktičnimi katoličan1 še svoje naročnike. Mej zavednim1 seveda nobenega, le mej takimi, k1 imajo volčji želodec, ki hočejo imeti veliko, pa naj bo še taka "mene-štra". Jaz sam včasih res ne vem. ali naj bi se smejal, ali jokal, ali jezil, ko pride iz kake naselbine ta ah oni možak, pa mi v potrdilo, da S cerkvijo drži in je praktičen katoličan, pove, da bere "Glas Naroda"-Neredko dobim odkod tudi kako ko pismo, v katerem stoji, da ljudje v njegovi naselbini bolj "lajkajo" — "Glas Naroda," kakor "Edinost,' ker ima več. — Nekdo je celo pisal-da zato, ker je bolj obziren. Z dragimi besedami, ker rad tudi hudiči1 kako svečko prižge. Saj človek ne ve kam pride.
Kadar tedaj "Glas Naorda" berem, ali kako tako sodbo o njen1 čujem, takrat imam skoraj nepremagljive skušnjave, da bi takim katoličanom, ne "plave," ampak polževe krvi, ponovil P. Abelnovo pod-gansko pridigo. Ker pa iz povedanega vzroka tega zaenkrat še ne m°"
reiT1, born pa podobno naredil, kakor ,lsti knietški fant, ko je šel od sporedi. Vesel je zapuščal spovednico, 0 Je opravil za eno leto in šel pokajenih korakov nazaj za vrata mej Sv°je cestninarje, ki so se pa bolj P° farizejsko obnašali. Tik pod pevskim koroni mu pa.od enega suro-pevca prileti pljunek na gla-Vo- Srdito pogleda gori in stisne
pest. Že jo hoče ubrati po stopnji-cali na kor, ko se spomni, kje je pravkar bil. Z malo omiljenim glasom mu tedaj zakliče: "Danes, ko sem bil pri spovedi, ne bom nič rekel, jutri naj te pa na vse zgodaj hudič vzame." Kajne prav po "kranjsko.? Ne, tudi jaz danes ne bom nič rekel, Če in ko se bom pa v vaših srcih tako varnega čutil, kakor P. Abel v srcih svoje "plavokrv-
ne" dunajske gospode, vam bom pa, jaz, kakor on, brez rokavic povedal: Če vi katoličani, ki hočete še za take veljati, vsako leto celih šest dolarjev potrošite za strupeno ''mens-štro" — "Glasa Naroda," od katere bi še podgane pokrepale, potem ste bolj prismojeni, kot najbolj sita podgana, ki hlastne po zastrupljeni slanini.
Spomini.
. Naslednjo sredo grem na polici-J0 za "prepustnico" v Vaze. Dr. Ve'ssa ne dobim, a je imel vsak čas l)riti. "Dobro je šlo, gosp. župnik," 1111 pravi g. nadporočnik Webler in nie Povabi v svoj urad. "Hvala, da VSaj tako, "mu odvrnem, "a preiskala še teče" . . . Mahne z roko, ni-Cesar ne reče zraven, a iz kretnje spoznam, da mi hoče reči: "To so ')rmalitete, preiskava je že odtekla." ^ekako tako je res bilo, a vendar 1Tlalo drugače.
. Sodim, da je policija hodila svo-Pot, najvišje poveljstvo pa zopet Sv°jo. Čemu bi mi bil tudi Dr. Weiss Ustavil "prepustnico," ako bi bil l^el, da sem konfiniran in takrat 11 bil moral to že vedeti, ker odlok višje cerkvene oblasti je bil že iz ^e'ovca v Beljaku, ali vsaj na po > V nekaj urah se taka stvar ne 1/vrši, dasi so bili v Celovcu zelo posmehljivi, vsaj mislim. Poznamo se Dr. Quitt.
^ četrtek po kosilu se vsedem na
rt- Sobice krasno sije, zrak je čist,
Svoboda in vesna me božate . . .
atko: novo življenje. Prelistavam
pašnike . . . nič posebnega . . .
erdun ni padel ... a saj veste . ..
1111 smo "zmagali." Pride prošt At-
/e'huber, mož, ki bi rad vsem ustregel
. > a mu včasih ne "rata," ker nas nasih teženj ne razume. No, saj j na naši strani nismo sami svet-'ki • • . "No, Juri, Juri ... Bog
G. M. Trunk.
(Dalje.)
s teboj ... si se vendar vrnil!" Vem, da mu je prišlo od srca.
Začne mi pripovedovati, kako je bilo na "komandi." Nekoliko sem o tem že prej omenil. Stvar je bila ta-le:
Ko se je nad Slovenci zbirala nevihta, se je general Scotti sicer izrazil, da nas bo dal vse pobesiti, a to je bila le pretirana grožnja. Da bi pa vse nas slovenske duhovnike odstranili, na to so resno mislili. Ali je "komanda" prosta poklicala, ali ie šel sam tja, morda da bi kaj o nas izvedel, tega ne vem. Istina je, dri ie prišeli tedanji divizijski župnik, Čeh po rodu, bolj vojak, kot duhovnik. k proštu po uradni škofijski list, " Verordnungsblatt," in vzel ono številko s seboj, ki je prinesla znani odlok: "Maxima cura" . . . kjer so navedeni razlogi, radi katerih se sme župnika odstraniti iz župnije. Nedvomno so ga na "komandi," ki mu je to ukazala, temeljito preštudirali, jim li nudi kako oporo ali ne. Niso je našli, ker se papež ni oziral na nemške vojne koristi, ampak na dušni blagor vernih.
Major, ki je imel to stvar v rokah, se je obrnil na vedno postrežljivega "šervencelna" in opata na Tanzen-bergu, da bi mu poslala toliko in toliko nemških duhovnikov za slovenske župnije, ©pat je bil toliko pošten, ali kaj, da mu je odgovoril, da jih nima. Pač pa je poslal c. kr. višji
vojni gospodi, kakor že večkrat, "mastnega" Spanferkelna," ali več takih "ta mastnih." Saj je vedel, da pri "komandi" "štmajo" tudi tako robo in ne hrustajo samo slovenskih župnikov.
Ko pride prošt in mu začne major razkladati, kako hoče sliovenske župnike odstraniti, on ugovarja, češ, da so župniki nepremakljivi in ljudstvo hoče slovensko moliti. In res so gospodje rajši padli čez opatove "Span-ferkelne," kakor "bindiše Pfaffen". Nekaj mora pa le biti, so si mislili, tako meni nič tebi nič zopet ne vtaknemo sabelj nazaj v nožnice, če smo jih že potegnili, saj smo vojaki. In zamahnejo. Dva padeta, Meško in Trunk. Ta dva morata iti proč. Kaj nam mar papež in cerkveno pravo, mi smo mi . . . vojaki vsi.
Ker je prošt mej pripovedovanjem "storije na komandi" zopet in zopet vstal in se znova vsedel, sem takoj spoznal, da ga ni ta "storija" tako tiščala, ampak nekaj drugega, česar se pa kar ni mogel razbremeniti.
Po uvodu: "O ta vojska ... o ta vojska!" Nakar je sledilo še par: vojska!" mi poda neko pisanje in pravi: "Na sam beri!"
Knezo-škofijski ordinarijat, Celo-
vec
"Konfiniranje." Prečastitemu g. župniku G. M. Trunku
Sv. Križ pri Beljaku.
Prečastiti! Poživljate se, da takoj zapustite svoje mesto in prevzamete službo duhovnega pomočnika na Jezerskem. Pred odhodom tja gori se imate predstaviti svojemu prevzvišenemu nadpastirju.
Dr. F. Quitt, gener. vikar.
Prošt maha, maha z rokami. Morda je pričakoval, da bom po svoji grdi navadi začel kaj robantiti. Nekaj trenutkov premišljujem. Ali se mi sanja? Duhovnik sem 21 let, župnik ]8 let, inštaliran mestni župnik od 1. 1904. A čuj, takoj kot kaplan na Jezersko, v gore . . . toda najprej k škofu, kjer bo najbrž padala toča . . . Mračne misli, ki jih je pa, kakor solmce jutranjo meglo, požrlo ime — Jezersko. Od nekdaj je bila moja želja bivati mej gorami. Zdaj celo moraš tja. Ali si moreš kaj boljšega želeti? Tu me bodo itak vedno grdo gledali. Od Nemcev prideš mej Slovence. Sicer me je zaušnica, ki sem jo s to degradacijo dobil, malo zaskelela. No, pa saj ni bila prva, da bi bila vsaj zadnja. Popolnoma mirno odgovorim g. proštu: "Boljše usluge bi mi ne bili mogli izkazati. Prav rad grem." Prošt se je vidno razveselil. Morda je dobil od škofa navodilo, naj v tem smislu na me vpliva, da se ne bom ustavljal. V tolažbo še enkrat zdihne: "O ta vojska!" in pristavi: "G. Meško mora tudi iti." — "Kam pa on?" — "V Javorje." — "Revež," si mislim, "ti si z Jezerskim še srečen čeravno so te "kaplaniziral." Prošt pripoveduje še to in ono, a ko vidi, da me radi osebnega "preobrata" drugi ne zanimajo, se poslovi.
Drugi dan grem v Celovec, na "perilo," brez najmanjše bojazni. Vest mi je bila čista, škof moj osebni prijatelj, kaj mi morejo . . . Odstavili so me, morajo povedati razlog. toraj oni se zagovarjati radi kršitve cerkvenega prava, ne jaz. Ko pridem, je bila prva škofova bese-
da : "Saj veš, ni bilo mogoče drugače!" Kmalu sva bila na čistem. Nobene toče, še grmenja ni bilo, pač pa mnogo smeha, ko sem pripovedoval, da sem v ječi zmolil do deset rožnih vencev na dan, torej napravil duhovne vaje najmanj za deset let. Tu sem zvedel tudi za razloge višje vojaške oblasti, radi katerih me je konfinirala.
"Beljak je," tako so jo podprli, "torišče vročih političnih bojev. Trunk, ki je voditelj zgornje-koro-ških Slovencev, se je intenzivno ba-vil s politiko. Sicer nismo pri njem našli nikakega obtežilnega materija-la, ker je zadosti prefrigan, da je pravočasno vse skril, kar bi ga moglo kompromitirati, a se nam ravno radi tega zdi potrebno, da ga kon-finiramo."
Nočem delati predpisov glede njih dolžnosti, a ne vem če bi ne bilo u-mestno, da bi bila cerkvena oblast mak) oponirala ... Pa kaj boš? Vojska je.
Za mene so bili razlogi najmanj zanimivi. Večkrat me je bilo sram, da se premalo udeležujem političnih bojev. Katoliško politično društvo me je pred leti hotelo napasti, sicer ne vem, ali zato ali kaj, zdaj sem pa sama politika in celo politični voditelj. Potem pa človek ne bodi ponosen, kakor kak kikiriki na gnojišču. Zakaj pa ne, saj je sam general Rohr, ki je bil podpisan, dejal, da sem zelo inteligenten. Vriskal bi bil lahko, a nisem, še manj pa jokal.
Predno sem odšel za pomožnega hribovskega pastirja, so mi za slovo priredili še "odhodnico," v podobi in okviru nove hišne preiskave. Menda so dobili "škrupelne," da prvič niso dosti temeljito naredili. Bilo je v nedeljo. Ravno h kosilu sem se spravljal, ko prideta k meni Dr. Weiss in c. kr. okrajni komisar Dr. Blaž Lahovnik. Prvega že vsi dobro poznamo, drugi je bil pa vsaj
meni dobro znan. V Marijanišču sem ga "konstruiral" kakor se je Hugo Klimsch nekoč izrazil proti rajnemu Wakoniku, ki je bruhnil v tak smeh, da bi se bila kmalu hiša podrla. '
"Smo že zopet tu," pravi Dr. Weiss, te takoj-pristavi: "Berite tole!" Okrajni komisar mi pri teh besedah poda neki odlok deželne vlade, glasom katerega se razpušča podporno društvo "Drava," čegar tačasm predsednik sem bil in odreja zaplembo vseh društvenih knjig, spisov in — premoženja. Društvo "Drava" smo beljaški Slovenci u-stanov.ili 1. 1916. Z nabranim denarjem smo podpirali nekaj dijakov. Sicer je bila pa naša "Drava" vedno bolj suha, nikoli ni silila čez bregove, ker ni bilo prevelikega naliva v njene blagajne. A v vladnih očeh je morala biti silno nevarna. Senes sunt suspiciosi. Starost rada sumniči. Stara je pa bila Avstrija.
Čudno! Ravno v soboto prej sein malo "pokal." V blagajni je bil spodaj predal, ki ga policija očividno ni zapazila. Tam so bili spravljeni spisi "Drave." Sicer ni bilo po moji sodili prav nič nevarnega. A kaj v takih časih ni nevarno? Hotel sem pustiti vse pri miru. A neki notranji glas mi veli: Sežgi. In sežgal sem-Ko bi ne bil, bi bilo šlo v teku 24' ur vse na policijo in ne vem, če bi ne bilo kakih sitnosti. Tako sta p*1 gospoda lahko vse odnesla, ker je bilo bore malo. Kam je premoženje izginilo še danes ne vem. Morda za vojno "posojilo."
V pondeljek sem odšel "kaplano-vat." Dvanajstletnega župnikova-nja pri sv. Križu je bil konec, bržkone tudi konec župnikovanja zadnjega slovenskega župnika na tej božji poti,kamor je prihajalo in morda še prihaja 90 odstotkov Slovencev. A kaj duše, rešena je bila slovanske more ena "nemška posest."
(Dalje sledi.)
Naše šolske sestre.
H. B.
Nedavno tega smo poročali, da je P'ovincijalna namestnica naših a-ttieriških šolskih sester, S. Lea Pože-llel. v redovnih zadevah odpotovala v staro domovino. Šlo je za volitev nove generalne prednice kongrega-ClJe, ki se je vršila v materni hiši v Mariboru. Te dni se je vrnila z veselim poročilom, da je nova častita lviati S. Angelina Križanič, ki je se-stra rajnega kanonika Križaniča, ^'i a nega pisatelja "'Zgodovine sv.
katoliške cerkve", imenovala _
Za svojo namestnico v Ame-1 'ki č. S. Sebastijano Neu-^'lrt, lokalno prednico pri sv. Štefanu v Chicagi. Ta dvojna sprememba v vodstvu kon-^regacije, kakor tudi okolnost, a pomenja letošnje leto nov lllejnik v njeni zgodovini, ker le iz škofijske postala papež-ka kongregacija, nam daje pri-bko, te sest'e naše krvi, ki Ze tako vneto delujejo mej na-111slovenski Ameriki malo na-tančneje p edstavimo.
Slovenske šolske sestre so e-
na
najmlajših redovnih
zeu-
da bi bilo v doglednem času mogoče vstanoviti pravi samostan, z večjo samostansko družino. Poleg tega pa one ne sprejemajo mešanih šol. ampak se bavijo samo z dekliško vzgojo. Zato se drže bolj mest, kjer je dosti ženske mladine. Tako je naša mladina, ki je, brez razlike spola, še bolj materina, kakor očetova, potrebovala redovnih sester u-čiteljic, ki bi ji v šolah in drugih zavodih nadomeščale mater, prvo uči-
5kih kongregacij. Niti pol sto-'etja ni, odkar je na slovenskih tleh pognala slovenske koreni-ne- Njene slovenske prvorojen-e še žive. Njih duševni oče ie Prav za prav vzor-vzgojitelj, svetniški lavantinski škof Slomšek. Ta naš največji rodoljub je spoznal, da Slovenci živo potrebujemo domače ženske redovne kongre-
Racije, katere glavni namen, poleg lastne redovne spopolnitve, bi bil, Vzgoja mladine. Sicer že za njego-Ve&a časa to vzgojno polje ni bilo Popolnoma prazno. Pridno so se trudile in potile na njem zlasti slo-Venske uršulinke, znane dobre uči-te'jice in vzgojiteljice. A uršulinke so prave redovnice, v strogem, prav-nem pomenu besede. Kot take po svojih redovnih pravilih ne morejo "prejemati postojank, kjer ni upanja,
S. Sebastijana, S. Klotilda, S. Lea, S. Remigija, S. Kordula.
teljico in vzgojiteljico.
Da tej potrebi odpomore, je veliki Slomšek sklenil svojemu ljubljenemu narodu dati take nadomestne matere za njegove malčke. Je-li bil njegov načrt vstanoviti čisto novo, čisto slovensko redovno kongrega-cijo, ali poklicati kako že vstanov-ljeno v svojo škofijo, ki bi se polagoma razvila v slovensko, ne vemo.
Kajti ni mu bilo dano svojega načrta izvesti. Smrt ga mu je prekrižala. Kako mu je bil pri srcu, priča to, da se je še na smrtni postelji ha vil z njim. Ko je uvidel, da ga samemu ne bo dano izvršiti, je poklical k sel)i svojega blagega kanonika Kosarja in grofico Brandis, predsednico gospejnega društva, ter jima na srca položil, naj ona dva skrbita, da bo čimprej postal dejanje. 1'resveta je bila tema dvema poslednja volja ljubljenega nad-pastirja, da bi mogla z njeno izvršitvijo odlagati. Na vstano-vitev nove, čisto slovenske ki ngregacije sicer nista mogla misliti. Pač pa sta takoj stopila v dogovor z nemškimi šolskimi sestrami sv. Frančiška v Algersdorfu pri Gradcu, naj bi v Mariboru vstanovile svojo postojanko. Sestre so se odzvale pozivu in že drugo leto ])o Slomšekovi smrti, 1. 1864. poslale v Maribor štiri svoje članice, da uredijo novi dom. Seveda so bile vse Nemke. Tu so najp ej osnovale sirotišče in š iln /a ročna dela, nato pa še zasebno dvorazredno ljudsko šolo. Po preteku komaj petih let so se po posredovanju kne-zožkofa Stepišnika že odcepile o<*> Algersdorfa in postale samostojne. Mariborska hiša je bila določena za materno hišo. Nemški hrast je s tem začel polagoma pešati, poleg njega je vzbrstela slovenska lipa in rasla in se razraščala, da se je kar slišalo.
L. 1874. so imele sestre v Mariboru že šestrazredno ljudsko šolo, ki je dobila naslednje leto pravico javnosti. Potem se je leto za letom naprej gradilo, zboljševalo, tako, da i-majo danes: Zasebno žensko učiteljišče s pravico javnosti, ki kultur-nobojno jugoslovansko vlado posebno v oči bode, ko vidi da državno učiteljišče ne more z njim konkuri-
rati; štirirazredno meščansko šolo, šestrazredno vadnico, otroški vrtec, tri dekliške internate in kmetij sko-gospodinjsko šolo. Privatno sestre z velikim vspehom goje umetniško vezenje. Kadar hoče imeti kako društvo posebno lepo društveno zazsta-vo, ali kaka cerkev dragocene, umetniške paramente, se s svojim naročilom obrne nanje. Kar tega tiče, se jim mora v Jugoslaviji priznati prvenstvo. Ko so lani otvorile razstavo umetniških del, deloma svojih, deloma svoje šole, jim je kritika to prvenstvo očitno priznala. Kako so na polju umnega gospodinjstva doma, pričate dve njih najboljši knjigi v tej stroki, ki ste gotovo vsaki gospodinji, katera ne zna samo kave in žgancov kuhati, znani: S. Felicite Kalinšek: Slovenska kuharica in S. Lidvine Purgaj: Gospodinjstvo.
A one niso šle samo na globoko, ampak tudi na široko. Nimamo namena tu podrobno popisovati, kako so si iz materne hiše utirale pot v svet: Po predvojni Sloveniji, po Hrvatski, Rosni, Hercegovini, pod e-giptovske palme in sem čez morje. Upamo, da nam bodo prej ali slej podale obširno zgodovino svoje mladosti. Omenimo naj le, da šteje danes kongregacija v Evropi 20 postojank, v Egiptu (Aleksandrija) eno, v Ameriki pa sedem. Kar tiče njih ameriške postojanke, ki nas pred vsem zanimajo, bo par besedi na mestu. Prve sestre so došle čez morje v deželo strica Sama 1. 1909. Pijo-nirke so bile: S. Pulherija, zdaj že rajna, S. Bonaventura Kunst, prednica hrvatske podružnice v Kansas City, Kans., S. Klotilda Str-naci, prednica slovenske podružnice istotam in S. Aurelija Plankar, prednica hrvatske podružnice v Cleve-landu, O. Prvo zavetje so našle mej brati Hrvati, ki so znali domače sestre bolje ceniti, kot Slovenci. Mej Hrvati v So. Chicagi so si uredile tudi svojo materno hišo. Prvo slovensko podružnico so prevzele in jo obdržale do danes v Kansas City, Kans. 1. 1911. Drugo pa lani pri sv. Štefanu v Chicagi. Upamo, da niso zadnje.
Dasi torej ta naša slovenska kon-
gregacija ni več nežno drevesce, ampak močno razraščeno drevo, ki je rodilo že veliko žlahtnega sadu, je bila vendar do lani še tako zva-na škofijska kongregacija, kar pomeni prvo razvojno stopnjo vsake redovne ženske kongregacije. Pred novim cerkvenim zakonikom, ki je stopil v veljavo 1. 1908., je imel vsak škof neomejeno pravico, za svojo škofijo po potrebi vstanoviti svojo žensko redovno kongregacijo, če ni hotel kake druge poklicati v škofijo. Novi cerkveni zakonik škofom te pravice sicer ni vzel, pač pa jo je nekoliko omejil. Zdaj morejo škofje to storiti le v sporazumu in z dovoljenjem sv. stolice. Vendar pa ostanejo na novo vstanovljene kongregacije nekaj časa pod popolno škofovsko oblastjo. Šele ko se razrastejo po raznih škofijah, ter s svojim svežim redovnim življenjem in živahnim zunanjim delovanjem dajo upanje, da bodo v čast in ponos sv. cerkvi, jih rimska stolica vzame v svoje okrilje, s tem, da jim da tako imenovani decretum laudis, pohvalni dekret, na kar jih adoptira. S tem postanejo papeške kongregacije.
Isto pot je šla tudi kongregacija naših šolskih sester. Ko je v pol stoletju živahnega razvoja in razcvita, na znotraj in na zunaj, sijajno izpričala, da je vredna biti presajena v splošni vrt sv. cerkve, jo je ta adop-tirala. Že 1. 1918. so predložile sv. stolici svoja posebna, na podlagi tretjeredniškega vodila, in novega cerkvenega zakonika preurejena pravila, ki jih je Rim z odlokom 9-maja 1922. potrdil. S tem jih je sprejel pod svojo zaščito, ter jim tako dal pobudo do novega živahnega razmaha.
Za to priliko so sklicale generalni kapitelj v materno hišo v Maribor, da izvolijo novo generalno prednico, ali častito mater, kakor jo imenujejo. Izvolile so, kakor rečeno, S. Angelino Križanič, lokalno prednico v Celju, ki je bila že prej skozi devet let generalna prednica, prva Slovenka. Kakor čujemo, je žena blagega značaja in .širokega duha v najboljšem pomenu besede, tako da jo vse, ne samo oficielno, am-
pak iz srca zovejo č. mater in stavijo vanjo veliko upanje. Njena nova namestnica za Ameriko č. S. Se-bastijana, ki je tudi bila celih osemnajst let v Celju, pravi, da ji je bila pri odhodu v Ameriko ločitev od nje najtežja. Ve tudi povedati, da je jako navdušena za Ameriko, kar pri starokrajskih predsodnikh o Ameriki veliko pomeni.
Istega duha je tudi S. Sebastijana, zato jo je pa imenovala za svojo provincijalno namestnico. Ona ni novinka v Ameriki. Lani je praznovala svojo desetletnico tukajšnega bivanja. Zgoraj omenjene sestre pi-jonirke so imele še polne roke težav, ki jih provzroča vsak začetek, ko je došla za njimi. Skušnje, ki si jih je v teh letih pridobila, ji bodo zdaj prav prišle. Ameriški naraščaj, za katerega se bo morala pred vsem truditi, je testo posebne vrste, ki ga je treba drugače gnesti, kot v starem kraju. Poleg tega jo pa čaka še mnogo drugih težav. Mater-na hiša v So. Chicagi je le provizo-rična. Tam ni mesto za take zavode. Materna hiša mora biti za otroka nekaj privlačnega, na kar rad misli, po kateri se mu večkrat sto-ži, ne samo, ker je tam preživel svojo mladost, temveč tudi zato, ker mu jo je lep zunanji okvir ožarjal. Tudi to ni brez pomena. So. Chica-ga pa nudi za materno hišo prav slab okvir. Z mislijo, jo kam ven, v prosto naravo prestaviti, se je veliko ukvarjala že njena prednica, navdušena Amerikanka in energična S. Lea Poženel. Žal, da te misli radi pomanjkanja časa, ki ga to zahteva, ni mogla izvesti. Koliko skrbi, koliko dela bo treba, da pod njeno naslednico postane dejanje. Sicer je pa S. Sebastijana trnjevih poti že vajena, zato se jih ne bo ustrašila.
Mi ji le želimo, da bi srečnejše kot Mojzes vodila svojo družino skozi puščavo v lepo obljubljeno deželo. Našim rojakom širom Amerike pa priporočamo, da bi z večjim zanimanjem, kakor doslej spremljali prizadevanja sester svoje krvi. ki so končno vendar le njih lastnemu bla-gru namenjena. Sram bi nas lahko
1 ko bi morale tudi poslej, kakor '.s'eJ> pri sicer bratskem narodu, ')ri Hrvatih, iskati opore in podpo-^ Za svoje vzgojne zavode, sloven-le °*10ke bi pa negovale in vzgaja-^ tujerodne sestre, ki pri najboljši J1 ne morejo popolnoma razume-' s^°venskega srca, ki tudi tukaj v leriki drugače bije in čuti, kakor
n. pr. irsko ali nemško. Pred vsem naj naše matere gledajo, da jih bodo čimpreje dobro založile z redovnim naraščajem, ter jim tako omogočile, da bodo mogle prevzeti vse slovenske vzgojne zavode, ki jih bomo z božjo pomočjo in radodarnostjo rojakov še pozidali.

Novi provincijalni namestnici č. S. Sebastijani želimo mnogo, vspe-hov polnih let v novi težavni službi. Kadar bodo začele kake puščice odkod leteti, naj se ozira na svojega patrona, ki se mu nič boljše godilo. Prej ali slej se ji bodo rane v rože spremenile, kakor njemu, kar ji dodeli Bog.
Pine Rev J. C. Srnolev
tretja predpepelnična nedelja.
(Kvinkvagesima.)
Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in dopolnilo se bo vse, kar so pisali proroki o Sinu človekovem. ---Luk. 18, 31.
'Gl
eJte, gremo gori v Jeruzalem, dopolnilo se bo vse, kar so pi-Proroki o Sinu človekovem." To rekel Kristus svojim apostolom p svoji zadnji poti v Jeruzalem. eQal jim je, kako ga bodo izda-
'n
sali
je
na
■ ^°£anom, ga zasramovali, bičali
Pot
"morili, povedal jim je, da bo eni tretji dan vstal od mrtvih. ' Pomin žalostnih dogodkov, brit-pj trpljenja in smrti našega Gos-no^a Jezusa Kristusa, bomo praz-
ter ''' V Svetem Postnem času, v ka-bomo ta' teden vstopili. V nje ° m° Pričeli s premišljeva-'n Kristusovega trpljenja,, goreč-Se '3°do naše molitve, pričeli bo-s Pokoro za naše grehe.
'n o
T
n ° sred° pa obhaja sv. " cerkev čel obrede; vsakemu siplje na "M	'n spominja na smrt:
j eniento homo, quia pulvis es et se ■!U'Verem reverteris." Spominjaj 2op vek, da si prah, in da se v prah
povrneš!
s,iirt^ Pa vzr°k> c'a nas cerkev na tako resno, tako ostro opomi-
nja? Bi li ne bilo bolje, da bi nas tega britkega trenutka, kateremu nikdo ne bo ušel ,nikdo ne spominjal ?
Prijatelji moji, cerkev ima jako važne vzroke, da nas spominja smrti; kajti spomin na smrt nas:
1.	varuje pred grehom,
2.	vzpodbuja k pokori za grehe in nas
3.	vzpodbuja k dobrim delom.
-o-
K sv. Filipu Neriju je prišel nekoč lahkomišljen mladenič in mu pripovedoval, da se bo šolal in kako da se že veseli učenja. Sv. Filip ga je mirno poslušal, potem ga pa
vprašal: "Kaj pa potem ?"---
"Potem," je rekel mladenič, 'bom odvetnik." — "In potem?" je vprašal svetnik dalje. — "Potem bom zagovarjal ljudi, moje ime bo daleč na okoli znano." — "In potem." vprašal je še dalje svetnik. "No, potem si bom nabral dovolj denarja, postavil si bom krasno palačo, se oženil in srečno živel." — "In potem?" vprašal je zopet svetnik. — "Potem . . . potem . . . bom gotovo prav zadovoljen." — "In potem?" vpraša na novo sv. Filip. — "Potem . . . potem . . . potem bom u-mrl. Toda, sveti mož, povej mi, čemu me pač to vprašuješ?" — "Zato," je rekel sv. Filip, "da ne boš pozabil na poslednjo reč."
Tako hoče tudi sv. cerkev, da bi vedno mislili, da ne bi pozabili na poslednjo reč.
1. Spomin na smrt nas bo varoval greha.
Ko bi vedno, kadar storinio kaj hudega, pomislili na to, kako bomo umirali, kako nas bo takoj po smrti sodil vsevedni Bog, potem, prijatelji moji, vem, da bi nikoli nič hudega ne storili. "Pri vseh svojih delih," pravi modri Sirali (7, 40), "se spominjaj poslednjih reči, pa vekomaj ne boš grešil."
Zato so pa svetniki, dokler so bili na zemly'i, tako skrbno mislili na smrt!
Sv. Bernard se je vedno vprašal, predno je kaj pričel: "Ko bi moral takoj po tem opravilu umreti, kako bi ga izvršil?"
' Sv. Janez, nadškof Aleksandrijski, je naročil grobarju, da je prišel k njemu vsaki dan z lopato in moti-ko in ga vprašal, ali naj koplje za njega grob.
Puščavnik, sv. Anton, je rekali dan za dnevom : "Anton, tako živi, kakor bi moral še danes umreti." In ko je umiral, dal je še poslednji svet svojim bratom: "Bratje, živite vsaki dan tako, kakor da bi bil to zadnji dan vašega življenja."
Sv. Karol Boromejski je imel pri obedu na mizi vedno mrtvaško glavo, da se je varoval pri pogledu
na njo nezmernosti.
Prijatelji, v koliko hišah bi bila ravno te pustne in predpustne dni potrebna na mizi mrtvaška glava, da bi se ljudje varovali nezmernosti !
Mislite na smrt! Smrt vas bo varovala greha. Memento homo, quia
pulvis es--pomni človek, da si
prah, in da se v prah zopet povrneš!
2. Spomin na smrt nas bo vzpodbujal k pokori.
i-
Misli si, prijatelj, da ležiš na smrtni postelji in da se pripravljaš z.i smrt. Kako ti bo hudo, kako te bo. tlačil vsaki greh, ki si ga storil, kajti dobro boš vedel, da ti je treba stopiti pred večnega Sodnika. Pripovedoval mi je bolnik, ki je bil že blizu smrti, kako prihajajo v' poslednjih trenutkih na misel vsi grehi kakor grozne pošasti, prihajajo vsi iz celega življenja, na katere je človek že davno, davno pozabil!
Ne boš li delal, če to pomisliš, pokore, dokler je še čas, da zbrišeš svoje grehe?
K staremu spovedniku je prišel mladenič, ki je bil vdan vsem razuzdanostim, ki pa grehov ni hotel opustiti. Spovedal se je in prosil za pokoro. Spovednik, ki je videl njegov žalostni stan, mu je rekel: Za nekaj dni, ko se boš vlegel zvečer k počitku, lezi vedno tako, kakor bi ležal v rakvi: roke skleni na prsih, v rokah pa drži križ, kakor ga dajejo mrtvim v roke, potem premišljuj četrt ure o tem-le: Prišla bo, in prišla bo gotovo ura, ko bo šla moja duša v večnost in bom jaz ležal- mrtev v rakvi . . . Mladenič je storil, kar mu je spovednik naročil. Ko pa je drugi, tretji večer zopet tako ležal in premišljeval, kaj bo, ga je obšla groza in strah. Takoj četrti večer je hitel zopet k spovedniku in med jokom obljubil, da se bo v prihodnje varoval grehov, in pričel novo življenje. Držal je svojo obljubo.
Spomin na smrt vas bo vzpodbujal k pokori! Memento homo, quia pulvis es--pomni človek, da si
prah, in da se v prah zopet povrneš !
3. Spomin na smrt nas bo vzpodbujal tudi k dobrim delom.
Kaj je smrt? Smrt so vrata k večnemu življenju---v nebesa, ali
pa v pekel. Vsak izmed nas misli na nebesa. Kaj so nebesa? Kristus Gospod je nekoč rekel, da so ženit-nina. "Podobno je nebeško kraljestvo človeku, ki je pripravil ženit-nino svojemu sinu. In je poslal svoje služabnike ... in napolnila se ie ženitnina z gosti." Pazite pa sedaj, kaj se je'zgodilo pri ženitnini. "V--stopil pa je kraj, pogledat svoje goste in je videl tam človeka, ki ni bil v svatovsko oblačilo oblečen in reče mu: "Prijatelj, kako si prišel sem, ker nimaš svatovskega oblačila? In ukazal ga ie vreči v vnanjo temo" (Mat. 1—14). Kaj pa razumemo pod svitovskim oblačilom? Razumemo dobra dela. Brez dobrih del ne ho nikdo prišel lia nebeško ženitni-no, nebesa so plačilo za dobra dela, in kako naj orejme kdo plačilo, če nima dobrih del?
Zato, pravim, nas spomin na smrt vzpodbuja k dobrim delom, da si zaslužimo nebesa.
Memento homo, quia pulvis' es - — — pomni človek, da si prah, in da se v prah zopet .povrneš! Vidite, kako vznesen namen ima sv. cerkev, da nas na pepelnično cerkev
spominja na smrt--varovati nas
hoče greha, vzpodbujati nas hoče k pokori in dobrim delom!
Zato pa pridite na pepelnično sredo v cerkev k pepeljenju, spominjajte se smrti, ki nas vsakega čaka!
V samostanu Clairveaux, kjer je živel sv. Bernard, so imeli menihi vedno pripravljen grob za tega,, ki bo prvi umrl. Vsak večer so se zbirali pri tem grobu in molili za tega, ki bo prvi položen v ta grob. In ta spomin na smrt jih je varoval greha, vzpodbujal k pokori in k dobrim delom.
Tudi nas bodo ponesli na pokopališče --i mi bomo našli tam svoj
grob. Zato pa: Memento homo, quia
pulvis es,--pomni, človek, da si
prah, in da se v prah zopet povrneš.
Usmiljeni Bog naj pa nam vse p o* ■ deli srečno, blaženo smrt. Amen. j
-o-
PRVA POSTNA NEDELJA.
Hudič ga je vzel s seboj n*1
zelo visoko goro.
— Mat. 4, 8.
Pričeli smo sveti postni čas. ^ j tem času predočuje nam sv. cei" >: kev v nedeljskih evangeljih važnep i še dogodke iz Gospodovega življe- < n;a, o katerih naj premišljujemo v svetem postu; posebno so pa to g0' j re, na katere nas vodi v duhu K istusnm Gospodom, in na katerih f ie Kristus vedno kaj posebnega sto- | ril:. je gora Nebo, na kateri je bi' skušan; gora Tabor, na kateri se je i spremenil: gora v puščavi, kjer le nasitil 4000 ljudi j; Oljska gora, k j C je potil krvavi pot, in gora Kalva* n'i't, kjer ie viseč med dvema razboj' nikrmn. dovršil odrešenje.
Na te gore vas bom tudi iaz v duhu popeljal v svojih premišljevanjih letošnji postni čas.
Dannšnii evangelij nas pelje o® go'-o skušnjav. Ni bil to sicer edi'1' krai, kjer je bil Kristus skuša'1, skušal ga ie hudič tudi v puščav"-da bi premenil kamene v kruh : skU" šal ga ie hudič na vrhu templja, d'1 bi se Sin Božji vrgel doli. Tod*1 najhujša skušnjava je pa bila rav"; no na gori Nebo; tu je zahteval hti' nič, da bi ga Jezus Kristus, Sin Bo?-" ji, molil!
Prijatelji, tudi nas pelje hudič p0' gosto na goro Nebo, to je: vsak čl°' vek je v svojem življenju podvrže'1 raznovrstnim skušnjavam. Jez'11, Kristus nam je dal zgled, kako se v skušnjavah obnašajmo; po njeg0* vem zgledu se ravnajmo!
Na podlagi današnjega evangelij'1 premišljujmo:
1.	v čem je bil Kristus skušan 1,1
2.	kako je bil skušan.
-o-
"Tedaj je Duh Jezusa odpeljal ^ puščavo, da bi ga skušal hudič-
^omislimo, v čem je hudič Jezusa skušal. Pristopil je k njemu in mu 'ekel; "Ako si Sin božji, reci, naj Postane to kamenje kruh!" Ako si Sin Božji! To vprašanje je ponovil hudič tudi pri drugi skušnjavi, ko je postavil vrh templja: "Ako si Si» Božji, spusti se doli!" ^a, prijatelji, ako je Kristus Sin
t>ožji! To je veliko vprašanje--
kajti resnica, da je Kristus Sin Bo-ZJU, je temelj naše sv. vere.
In ravno radi tega, ker je ta res-lllca temelj naše sv. vere, zato napenjajo sovražniki vse svoje sile, da 1 nam to resnico iztrgali iz naših Sr<- i pristopajo k nam ko skušnjav-c,> da bi nam to resnico uropali. Le poglejte, kako to delajo! Delo to z govorom, delajo to s svoji-,Tl1 časniki, spisi in knjigami. Naje-1:1 j o si svoje delavce v ta namen 111ed katoličani. Posebno radi najemajo odpadnike, Judeže, da bi uničili 1,led ljudstvom sv. vero. Ti skuš-Javci prihajajo k našemu ljudstvu: je Kristus Sin Božji! Prijatelj1 za kom pojdemo mi? Za skuš-niavci, lažnjivimi preroki, Judeži — "cIPadniki? Nikoli! Mi bomo šli za (t etroni, ki je tako slovesno priznal: ^> si Kristus, Sin živega Boga!" 'll bomo šli za Tomažem, ki je pa-j,e' na kolena pred od smrti vsta-1,11 Jezusom in rekel: "Moj Gos-,)f)cl in moj Bog!" Mi bomo šli za stotnikom, ki je stal pod križem in ^'Oeč čudeže, ki so se godili ob G°spodovi smrti, vzkliknil: "Res-n,čn0) ta je bil Sin Božji!"
Poglej mo pa sedaj načine, s kakimi je hudič Kristusa skušal. Keci, naj postane to kamenje "h," je re](ei lačnemu Gospodu. eJte, vprašanje vsakdanjega kru-a- Kristus je postal lačen — — ahko si pomagaš, šepetal mu je s^ušnjavec: Iz kamenja si naredi run! Gotovo, to je bilo Kristusu l1ek'aj lahkega; toda da bi se za tako Malenkostno reč poslužil svoje bož-
,e nioči, le hudiču na ljubo, to je bi].. , . . tl skušnjava.
1 dandanes pride ravno v tem vprašanju glede vsakdanjega kruha le premnogo skušnjav na človeka. Pomagaj si sam do kruha! Lačen si
—	— glej, tvoj sosed ima preveč: kradi, goljufaj, po krivem prisegaj
--pridelavaj si svoj živež, kakor
le moreš! S kamenja si napravi kruh!
In žalibog padejo le premnogi v takih skušnjavah. Za košček kruha zapuščajo Boga, se izneverjajo svojemu bližnjemu. Vprašanje kruha napravi le premnogokrat iz prijateljev sovražnike. Koliko zgledov bi lahko našteli! Vprašanje kruha napravi razdor med brati in sestrami (koliko nepotrebnih tožeb vsled dedščin!) ; napravi razdor med sta-, riši in otroci; kolikokrat se pritožuje oče užitkar: Vse sem dal sinu, sedaj ga moram pa še za košček kruha prositi!
Reci. da naj bo iz kamenja kruh! Kako silna je ta skušnjava, kako zle so njene posledice!
Hudič je vzel Gospoda na sveto mesto, postavil ga na vrh templja in rekel: "Če si Sin Božji, spusti se doli!" Tempelj je stal na gori Mo-ria, kakih dvanajst sto čevljev je bilo tu visoko. "Spusti se doli!" je šepetal hudič, pa takoj pristavil: "Pisano je namreč: Svojim angelom je zapovedal zaradi tebe, in na rokah te bodo nosili, da se kje s svojo nogo ne udariš ob kamen."
Spusti se doli! Tako skuša hudič človeka še dandanes. In prav hinavsko, zapeljivo dostavlja: Vsaj te Bog ne bo zapustil; Bog bo že za te na kak način poskrbel!
In koliko ljudi j je, ki se ravnajo po hudičevih besedah! Stariši zanemarjajo svoje otroke--Bog bo
že za nje poskrbel! Zanikmeži! Iz vaših rok jih bo tirjal enkrat Bog!
—	Zastaran grešnik odlaša in od-klada svoje poboljšanje — — vsaj Bog noče smrti grešnika in noče, da bi se pogubil! "Ne goljufajte se," pravi sv. Pavel, "Bog se ne da zasmehovati." Sloveči angleški kancler, Tomaž Mor, pripoveduje iz svo-
jega življenja sledeči dogodek. Poznal je lahkomišljeneža, ki je razuzdano živel in kljub opominom in svarjenju svojih prijateljev odkla-dal poboljšanje in se vedno tolažil s tem, da bo za pokoro še dosti časa poslednje trenutke; tri spokorne besede, polne kesa, bodo v ta namen zadoščale. Nekoč je jahal čez most, konj se je splašil in skočil z jezdecem v reko. "Hudič, vzemi vse," bile so poslednje besede tega nesrečneža.
Prišel je pa hudič k Gospodu še s tretjo skušnjavo: Vzel ga je s seboj na visoko goro in mu je pokazal vsa kraljestva sveta in njih veliča-stvo in mu je rekel: "Vse to ti dam, ako padeš na tla in me moliš."
Predstavite si, prijatelji, ta dogodek. Gora Nebo je bilo gora, na kateri se je ta dogodek odigral. Gora je bila jako visoka, z nje je bila videti vsa Palestina prav tja do Libanonskih gora, videti so bile druge pokrajine. Na tej gori stoji Kristus, obdan od angeljev; pritihotapi se pa k njemu hudič in pravi: "Glej, vse to ti dam, če padeš na tla in me moliš!" Kaka predrznost, kaka nesramnost! "Poberi se, satan!" bil je Kristusov odgovor.
In še dandanes prihaja hudič k človeku: "Vse to ti dam," tako mu
dela obljube---in človek ga
moli! Da bi si pridobil premoženje, da bi si nakopičil denarja, da bi se povspel do časti, slave---zataji vero in se klanja in moli hudiča !
Take so bile Kristusove skušnjave. In sličnim skušnjavam smo podvrženi tudi mi. Kristus je dovolil hudiču, da ga je skušal, da bi nam zapustil zgled. Ravnajmo se, prijatelji, po njegovem zgledu. Poberi se, satan, vzkliknimo vedno, ko nas bodo hoteli njegovi pomagači odtrgati od vere v Jezusa Kristusa! Storimo to, kar pravi Kristus v današnjem evangelju: "Gospoda, svojega Boga moli in njemu samemu služi!" Amen.

r
s
A
4
Konrad Bolanden:
Šentjeniejska noč.
Zgodovinski roman. Prosto preložil:
Rev. J. C. Smoley.

MONTLUC.
Katarinin obisk v gradu Chatil-lon ni obrodil takih sadov, kakor je upala in pričakovala. Obe stranki ste sumile v njem kake zvite nakane in nove spletke. Katoličani so mislili, da se hoče zopet približati protestantom in se zvezati ž njimi. Hu-genoti pa so se bali, da kuje kake nove načrte, katere treba preprečiti. Česar so se bali le kot načrta, postalo je čez noč dejstvo. Bliskoma se je razširila govorica, da je nameraval vojvoda Lotarinški umoriti admirala Coligny-ja, da se pa umor ni posrečil. Predikanti so porabili to priliko, da so itak že razjarjene fanatične hugenotske tolpe še bolj hujskali. Tudi bojaželjno plemstvo je sililo k vojni. Coligny sam je mislil, da je čas za pričetek vojne prav primeren. Svoje priprave je dokončal, najeti nemški vojaki so stali že na francoskih tleh. In tako se ie zgodilo, da je kmalu po Katarininih mirovnih poizkusih v Chatillon-u izbruhnila meščanska vojna. Vsled izvrstne organizacije in vodstva pro-* testantov, uprli so se ti po celi Franciji naenkrat. Takoj ob izbruhu vstaje izvojeval je Coligny sijajno zmago pri Lomousin, kojo je pa omadeževal s tem, da je ukazal pomoriti vse vjetnike.
Ker je bilo po takratnem prote-stantovskem mnenju pokončanja katoličanov bogoljubno delo, so morije sedanje meščanske vojne daleko presegale klanja prejšnjih uporov.
Najbolj so divjali protestantje v južnih pokrajinah, kjer so bili v večini, posebno v Languedoc, Guien-ne, Poitou in Saintonge. Poklali so vse katoličane, njihove cerkve os-
krunili in razdrli. Najkrasnejše stavbe gotičnega sloga so izginile v najkrajšem času. Samo v Montpellier so razdrli šestinštirideset cerkva, v Orleansu devetnajst. Cerkve pa, katere so pustili stati, so skrunili na vse mogoče načine. Krasno katedralo v Beziersu so spremenili v hlev. Niti mrtvi niso imeli pokoja pred njimi. Odkopali so grobove in razmetali kosti. Ni bilo ljudstvo samo, ki je tako divjalo in počenjalo take grozovitosti, ampak predikantje so jih ščuvali k temu, jih vodili in delali na svojih shodih in zborovanjih tozadevne sklepe. V mestecu Orthey, pokrajina Bearn, so poklali nad tri tisoč katoličanov, starcev, žen in otrok. Pri St. Sevre vrgli so dvesto duhovnikov v prepad, ulice mesta Nismes so plavale v katoliški krvi. Kar jih niso pokončali ta večer, zaprli so jih v mestno hišo, in ko so se divjaki odpočili, pričelo se je klanje znova. Katoličani so morali stopati drug za drugim v podzemske grobnice v cerkvah, kjer so jih
protestantje zabodli. To klanje--
imenovali so je Michelado — — je trajalo od enajste ure zvečer, pa do šeste ure zjutraj, z bakljami so jim svetili pri tem krvavem delu.
Teh krvoločnosti pa Hugenotje niso izvrševali v razdraženi strasti, ampak popolnoma v soglasju njihovega nauka in duha.
"Ti protestantje," piše William Cobbett, odkritosrčen angleški protestant, "po kojih mnenju nimajo dobra dela nikake koristi, katerim nobeno še tako krvavq in surovo dejanje ni moglo zapreti vrat do zve-ličanja, so podobni protestantom na-
še dobe toliko, kakor sršen čebeli-Njihovo ime je pomenilo toliko, kakor morilec in ropar, in ti, ki so nosili to ime, so bili samo orodje enega samega častihlepneža; bili so za Francijo večja nesreča, kakor vse vnanje vojne, kuga in lakota.
Katoličani pa, užaljeni v svojih najsvetejših čustvih, razjarjeni vsled klanja svojih verskih sobratov, vračali so krivico s krivico. Po celi državi odmeval je bojni klic. Ropi, požigi, umori so bili na dnevnem redu. Državi je grozil pogin.
Po zmagi pri Roche-Abeille zbral je Coligny nadaljne vojne moči, da bi zavzel Poitiers, za Parizom najvažnejše in največje mesto Francije, kojega obrambo je prevzel drzni vojvoda Henrik Lotarinški. V ta namen je ukazal, da zavzamejo nekaj utrjenih mest v okolici Poiti-erski. Chatellenreult je padel vsled izdajstva. Mestni protestantje namreč so se pobunili, se med zmešnjavo polastili glavnih vrat in pustili Hugenote v mesto. Potem so padla mesta Ltisignau, jedna najsilnejših trdnjav v državi, Mireabeau in St-Maizent. Pot v Poitiers je bila odprta. Nekaj manjših mest in krasno cerkev v Bantome so prepustili v o-ropanje nemškim četam, da bi jih o-hranili pri dobri volji.
Vedni boji, ropanja nemških na-jemniških čet, fanatična podivjanost Hugenotov opustošila je okolico mesta Poitiers-a na milje daleč. Kal-vinci so imeli pravqato peklensko veselje," ko so požigali cerkve in samostane, ko so v svoji verski gorečnosti razbijali dragocene umetnine. Nemški najeti vojaki pa so rajali
111 kradli zlatnino in srebrnino po cerkvah in samostanih. Niso pa ro-P;i'i samo po cerkvah in samostanih, Marveč oropali so cela mesta, a kljub temu niso mogli zadovoljiti svojega
nenasitljivega roparskega Pozeljenja. Niso imeli krvoločne !1arave vročekrvnih Francozov, gle-c'ab so edino le, kako bi napravili kolikor mogoče največ dobička iz te v°jrie; zato so pa pogosto z glavo lTlajaje gledali Francoze, ko so ti P°dirali ne samo križe in znamenja ?b Potih, ampak sekali i sadno drevje 111 pokončavali vinograde. Kras-na dežela, malo prej podobna še Pravemu raju, postala je puščava.
S stolpov v Poitiers je bilo že vi-c'et> oblake dima, ki so se dvigali iz Rorečih gradov in samostanov proti nebu; predstraže hugenotskih tolp
s° bile oddaljene Ie še par ur od mesta.
. Oddelek prednjih straž je z zvi-Jac° zavzel grad Montluc, ki je bil ^daljen od Poitiers eno uro hoda.
rad so splošno smatrali kot ne-l)reniag]jiv. Toda dva grajska hlap-Ca> ki sta bila preoblečena Hugeno-ta> sta bila v neprestanih dogovorih ^ Hugenoti. Pod vodstvom viteza ricluemonta, ki se je posebno zani-nia' za ušesa redovnikov, priplazil, se ]e oddelek llugenotov v varstvu
ki'v ,
,2njega gozda, prav blizu gradu. 'lni so se poskrili in čakali na do-^°Vorjeno znamenje. Kmalu po pol-n°c' je bila opaziti luč na enem stol-fu- Prav tiho so se plazili k gradu, sta jim grajska hlapca, kojim je 1 a poverjena nočna straža, odprla
Vr-it t-,	...
^a. Posadko, ki tega napaoa ni ni-
br;
'Halo pričakovala in se ni mogla an'ti, so kratkomalo pobili. Baro-11 a ^fontluca in njegove goste so
P'esenetili v spanju in jih povezali.
^a Tj ■	• •
v °riquemonta in njegove tovariše bila ta osvojitev toliko večje ^a/-nosti in vrednosti, ker so bogate ?aklade bližnje opatije Sv. Viktorji Prenesli v grad Montluc. Tako so
bili
sti
sreb
vsi prepričani o nepremagljivo-£radu Montluc, da so prenesli
^ 1rne in zlate cerkvene posode in ' g'"»cene relikvijarije rajše semkaj, v x0r pa v trdnjavo Poitiers. Celo "Pat in nekaj redovnikov je pribe-
žalo vanjo, kar je posebno veselilo Briquemonta, ki je svoj vratni nakit sedaj lahko za par redovniških ušes povečal.
V gradu je bilo še videti sledove nočnega boja. Po hodnikih so stale cele mlake krvi, s krvjo so bile o-škropljene stene, razlomljeno orožje ležalo je vsepovsod okoli. V enem kotu so ležala nakopičena mrtva trupla, tu in tam je ležal odsekan posamezen ud človeškega telesa, —
--vse stvari, nad katerimi se je
pošten človek zgražal, a krviželjni Ilugenoti so imeli pri teh pogledih svojo peklensko radost.
Po končanem klanju so zmagovalci zapeli en psalm, se dobro najedli in napili, potem pa legli k počitku.
Drugi dan podala se je divja tolpa pod vodstvom svojega predikama proti opatiji sv. Viktorja, da bi pokončala to razbojniško jamo papi-stovskega malikovanja. Barona Monthica in njegove goste so vlekli seboj, hoteli so namreč služabnike malikov sežgati s podobami in so-hami malikov. V gradu je ostalo le par hlapcev za varstvo gradu in postrežbo hugenotskih prvakov.
Sobice je stalo že precej visoko, ko so se Briquemont in njegovi tovariši zbudili. Čakal jih je bogat zaj-terk.
Ni bilo navdušenje za versko svobodo, ni bilo versko prepričanie, ki ie gnalo te gospode k uporu. Časti-hlepnost, bojaželjnost, sovraštvo proti kraljevemu dvoru in stranki Gizov, lakomnost in upanje, da bodo v vojni obogateli, to so bili nagibi njihovega delovanja.
Komaj jih je vino pri zajterku nekoliko razgrelo, so se baroni takoj začeli pogovarjati o svojih tainih željah in načrtih. V drugih časih bi bili o tem molčali, sramovali bi se bili o tem govoriti, toda stalne meščanske vojne so jih tako podivjale, da niso imeli niti najmanjšega čuta sramu več. Pokazali so se v celi svoji nizkoti. Odkritosrčnost baronov v Montluc-u pa je pokazala pravzaprav mišljenje celega ostalega plemskega stanu.
Briquemont ni bil danes tako
čmernega in temnega obraza, kakor je bil takrat, ko je prišel na zborovanje starešin. Poznati mu je bilo, da je izpil že precej vina, ker je zbijal jako surove šale. Videti je bilo pomanjkanje izobrazbe in podivjanost tega plemenitaša.
Ravno tako so se obnašali njegovi tovariši, vsi vsled svoje zapravljivo-sti obubožani baroni, ki so upali, da si bodo iz svojega obupnega položaja pomagali z meščnasko vojno.
"Stari se bo pač čudil naši umetnosti, da smo zavzeli Montluc,--
da smo ga vzeli Balafre-u tako rekoč pred nosom. Imamo sedaj močno o-poro proti Poitiers-u, kjer nas čaka ogromni plen zlatih kelihov, movi-štranc in drugih cerkvenih posod. "S farškim perjem si bomo kaj lahko znova okrasili naše oguljene čelade," dejal je Briquemont.
"Ne pozabi na svoj ovratni nakit," norčeval se ie drugi. "Ta bo gotovo za deset meniških ušes daljši. "Vi bi q-a bili morali videti, s kako spretnostjo je rezal ušesa od o-britih meniških glav! Z levico je uho hitro zagrabil, z desnico ga spretno odrezal,--menih je navadno malo zaječal--, pa urno z
ušesom na vrvico!" Ha, ha! Naš Briquemont zna to izvrstno! In kako mirno in ravnodušno so mu prepuščali menihi svoja ušesa, — — res prav čuditi smo se morali! Nobeden se ni branil, noben mu ni rekel žal besede!"
"Zato ker častiti gospodje vedo, da ravnam jako milostno z njimi. Jaz bi jim lahko odrezal glave, pa sem popolnoma zadovolien s samimi ušesi."
"Edini opat ni razumel dobrot-liivosti Briquemonta," nadalieval je baron. "Ko je prišla vrsta na niega, začel je pridigovati o groznem bo-goskrunstvu, katero ie zakrivil Briquemont, ker je porezal menihom ušesa. In ko ga ie Briquemont za-grabil za ušesa, imenoval ga je po divianca."
"Zato sem mu pa dal klofuto, da sta mu še zadnja dva prednjih zob zletela v grlo," djj.l je surovo Briquemont.
Mož.. — Nekaj lepega, nekaj častnega je za vsakega možkega, ako mu damo ta priimek in rečemo o njem, da je mož. Da, nobena pohvala ne pristoja možkemu tako, kakor ravno' ta, da :e mož. Nasprotno pa, ako hočemo kakega možkega posebno obsoditi in povedati o njem najhujše, pravimo, da ni mož, ali da je figa mož.
Društvo Holy Name Society, društvo Najsvetejšega Imena se imenuje društvo mož. Ko duhovnik sprejema možke v to društvo, jih pred vsem nagovori s tem imenom. To pa za to, ker hoče s tem na,novo vstopajočim možkim posebno pov-dariti, da naj stopijo v to društvo samo, ako so pravi možje in ne figa možje, ne slabi možje, da si bodo morali v tem društvu posebno prizadevati, da bodo pravi možje in sicer p-avi katoliški možje.
In v resnici, kako nekaj lepega, nekaj krasnega je biti mož. Gotovo ste že večkrat srečali katerega! Ko ste ga morda samo na cesti srečali in ste videli v vsem njegovem nastopu, v vsem niegovem vedenju, da, že v njegovi hoji pravega moža, ste nehote zp. trenutek obstali in ga natančneje pogledali. Dopadel, ali kako- pravimo s tujo besedo — impo-niral vam ie. Ko je šel mimo, ste še zn niim pogledali. Še bolj ste take-p-n moža občudovali, ako ste imeli z niim kai posla, ako ste z njim govorili in pri tem v niem spoznali pravega moža. Kako ste z veseljem z njim govorili. Še bolj ste bili takega moža veseli, ako ste imeli mor-da svoiega lastnega očeta, ki je bil tak mož. Kako prijeten, kako veličasten je že spomin nanj. Kolikrat ga vidite v duhu. kako je nastopal, kako govoril, kako ravnal in kako vas
ta njegov zgled navdušuje k posne-manin. Nehote skušate enako govoriti, kakor je on govoril, enako rav-lriti, kakor je on ravnal, enako na-r.'ooati kakor je on nastopal.
Se veliko lepša in krasnejša prikazen med nami je pa pravi katoliški mož, ki ni samo mož v posvetnem smislu besede, temveč je nje-rov značaj prepojen z nauki najkras-ne;šega in najimpozantnejšega moža, kar jih pozna zgodovina človeškega rodu: Boga — človeka, Jezusa Kristusa. Ako si čital sveto pismo, ali si čul odlomke iz sv. pisma o njem, ali te ni pri vsaki njegovi potezi, besedi, dejanju, nekaj sililo, da si občudoval v Njem najvišji in najčistejši ideal možatosti in možke časti ?
Društvo mož Najsvetejšega Imena se imenuje društvo, h kateremu tudi ti spadaš. Bil je dan, ko je tudi tebe duhovnik pred oltarjem nagovoril s tem častnim imenom in te opozoril, da si pristopil v društvo — ki je, ali ki bi vsaj moralo biti društvo samih mož, pravih mož, katoliških mož, mož, ki skušajo z vsemi svojimi močmi posnemati prekrasni zgled največjega moža človeškega rodu — Onega, čegar Imenu časti in slavi, je društvo posvečeno in čigar ime nosi?
Možje društva Najsvetejšega I-mena? To je Vaše društvo, — mož, pravih mož, pravih katoliških mož. Razmišljajte o tem nekoliko, zlasti zdaj v postnem času.
Ali si ti. dragi brat, mož? Ali pravijo o tebi tvoja žena, tvoji otroci, tvoj duhovnik tvoji sosedje, da si mož? Spoštujejo v tebi moža?
Blagor ti, ako je temu tako. Časti-tam ti! Blagor tvoji družini, ako si tak pravi mož, kajti ni jim Bog mo-
gel dati večje sreče in večjega blagoslova, kakor jim je dal tebe —
pravega katoliškega moža.
* * *
Tu bi bilo na mestu, da bi sedajle nekoliko za ta mesec premišljevali, kaj se pravi biti pravi mož, kdo je mož, pravi mož, pravi katoliški mož. Vendar prihranimo si to premišljevanje za kako drugo priliko.
Za danes, za postni čas, v katerem smo, pa premislimo raje, kaj ali kdo ie največji sovražnik moža? S čim si največ moških ubije svojo možatost? Ali recimo kar naravnost: kaj ubiia v naših možeh možatost in jih de^ mevže, v figa može?
Vsi poznamo tega sovražnika vsi poznamo ta strup, ki se zlasti zadnja leta vedno globlje in globlje zajeda v meso in kri našega slovenskega možtva, ki ubija njih možki značaj, da so v prekletstvo lastnim družinam, posebno pa za same sebe. Prekleta pijača!
Naši ameriški Slovenci so v veliki večini značajno ubiti. Dolžimo naše socijaliste, da so jih oni ubili-
Vendar, bi li socijalisti mogli doseči v tako kratkem času tako krasne — recimo raje — tako strašne, tako grozne vspehe, da so toliko našega naroda okužili s svojimi sleparskimi in neumnimi zmotami, bi li mogli, pravim, to doseči, ko bi jim ne pripravljal poti mogočni predhodnik — saloonar s svojo pijačo, s svojim "tritanjem?" Ko je pisec teb vrstic v neki slovenski naselbini v W. Va. iskal za velikonočno spoved po naselbini Slovencev, jih obiskoval od hiše do hiše, da bi jih povabil na pridige in spoved, rekel mu je nek rojak — in sicer sam saloonar, sedaj že v večnosti: — "Father,
Pfed katero hišo boste videli največ
ln-Unih sodčkov in praznih pivo-
box," tja pojdite, pa se ne boste'
kotili. Gotovo boste pri Slovencu."
Ni bilo povsodi tako. Toda po
,Kati skušnji dolgih let obiskova-
",a raznih naselbin po najrazličnej-
y1 državah Unije, si upam trditi:
Sl Kristani, vsi protikatoliški li-
S|'' vsi rdeči apostoli ne bi bili pri
°venskem narodu tega dosegli, kar So i
;(K'o bi ne bilo "proklete pijače."
pravim, kajti pijača je J1'<1 'n je največje gorje in največje
Prokletst,
■o za amerikanske Slovence P" v
( j 'Jaca ubija značaj, ubija moško
. °cnost, ubija možki razum ubi-J a	'
•riozko voljo, napravi iz moža ne
"šlapo," temveč mokro cunjo,
atero se lahko briše, kar se hoče.
ostudno žival naredi iz njega
1 edno vsega preziranja in vsega
atl,čevanja. Kdaj je še kaka pija-
modro, pametno mislila?
je bil kak pijanec še za kaj
"zega. kakor za samo jjr:>k:.etstvo ir ,,
8v ,esrečo na svetu, prokletstvo za nesrečno družino, prokletstvo
svojo sv
suše.
•voje nesrečne otročiče, proklet-za svoj narod, prokletstvo za
Moi
°zje društva Najsvetejšega I-
mei\a, ne bom se danes spuščal v podrobno dokazovaric teh trditev. To prepustimo posameznim društvom, posameznim društvenim članom, da sami letošnji postni čas to premišljujejo in sicer prav resno, po svojem lastnem razumu, po svojih lastnih skušnjah, katere so doživeli, ali katere morda imajo prav kar pred svojimi očmi.
Zadnja leta so nas tukaj osrečili s prisilno zmernostjo. Naredili so postave, po katerih nas hočejo prisiliti, da bomo trezno živeli in ne pili. Pa kaj so s tem dosegli ? Če je bila preje pijača prokleta, je danes pro-hibicija "prokleta," ker je v resnici prokletstvo, kar je prinesla velikemu delu države, vsaj kakor je sedaj. Toliko pijancev, kakor jih je danes, morda Amerika še nikdar ni imela. Tn ako bo prohibicija nadalje vodila take sadove, potem — bojmo ,-e svoje prihodnjosti.
Tudi v naših katoliških vrstah' p- ohibicija, ni ostala brez vpljiva. Tudi med nami gremo v hujše razmere, kakor smo kedaj preje bili, vsaj marsikje. Ali ni to res? Ali ne vidimo, kako se vedno več in več mož in sicer preje dobrih mož, upi-ja? Kako se po nekod vedno več '.n
več pije po ciomeh, po društvih, pri
sejah, pri zabavah?---
Možje, pravite, da ste pravi katoliški možje. Vi veste da, je "prokleta" pijača največji in edini pravi so-vražnik našega moštva. Na boj proti temu sovražniku, ki preti dokončati delo. katero je začeli pred leti med nami . . .
Možje, v postu smo! Sv. cerkev nas vabi k treznosti, k resnemu premišljevanju. Vzemimo si za predmet našega letošnjega proučavanja in premišljevanja to točko, to perečo nevarnost. Premislimo:
t. Ali ni res pijača zadnje čase hud in nevaren sovražnik tudi našega katoliškega možtva? Kaj vidimo in opazujemo v naselbini po društvih? po ciomeh? ... po zabavah? po saloonih ? . . .
2.	Ali ne zadevlie to tudi nas samih osebno? Morda naše društvo? Ako da. kar nič si ne tajimo resnice ! Ako je res, kar nič se ne strašimo dela. Čas je, skraini čas, da se zavemo nevarnosti, ki nam radi tega grozi.
3.	Kaj bi se dalo narediti proti te i nevarnosti? . . . Kaj morem sto-1 iti iaz, ti . . . vsak izmed nas . . .? Kaj more storiti društvo? . . .
4* 4* 4* 4* 4* •>?«• 4» 4» 4» 4» 4« 4* 4* 4» 4* 4» 4
£ .	DOPIS.
sc!tl°Pls iz San Francisco, Cal. — Že lani zljjj. Vsem našim dobrim rojakom, ki se m0|-J0 °krog Ave Marije priporočala v1 ki S(; Cv rojakinjo Mrs- Jozefino Bartol, vre£jJc niorala v tukajšni bolnišnici pod-kolik	operaciji. Ni moč popisati,
■ 0 je reva takrat pretrpela. A ker
Je
bil;
°k se tako mlada, smo upali, da bo rava	se je njena močna na-
2obi -lp'ra'a težki bolezni, ki je z ostrimi iiaj J K'°dala ob korenini njenega kole n. °'>ro razvitega življenja. Ker jc pa faiii 'z bolnišnice, nam je začelo u-dasi6 uPaclati. Ona je še vedno upala, B0j-Se -ie tudi lepo pripravljala na smrt. Maj, '1 Vo'ja naj se zgodi, to je bilo njeno zdravilo v težkih urah trp-šil • ' zgodila se je božja volja. Re-Hja P Je iz plavža zemeljskega trplje-
Sai 'I1 -i0 v'zel k sebi, da ji obriše solze ■' Vico	.... . • , ,
nUdc'Ce ime'a tukaj v slojem dolgem, Avc >!■' a volno prenašanem trpljenju. zadn- a in Glasnik , za katere jc dala *:ente' sta ji bila ves čas njene 1 in bolniškega dolgočasja, zvesta
RAZNO.
110 znova netila upanje na ozdravljenje, a jo tudi krepila v udanosti v. voljo božjo in potrpežljivosti. Ti si prestala, draga Peoca, kar nas še čaka. Da bi enkrat tudi mi tako lepo prestali, kakor si Ti. Žalostni, a vendar potolaženi Ti kličemo:
Truplo mirno naj počiva, duša pa naj raj uživa, dokler se ne vidimo se ■ nebesih združimo.
Mrs. A. Markovich.
Mi od svoje strani to našo zvesto naročnico vsem dragim naročnikom prav toplo v molitev priporočamo, njenemu potrtemu soprogu pa izrekamo iskreno' sožaljc. Naj ga Rog tolaži in krepi ob britki izgubi. Naročene liste bomo odslej pošiljali na njegov naslov, ako sam ne bo kako drugače odločil.Uredništvo.
ZAHVALE, PRIPOROČIT .A
Zahvaljujem se prebl- Devici Mariji in sv. Ani za uslišanje prošnje. Prilagam $1.50 za napredek lista.
Ivana Rijavec, Brooklyn, N, Y.
Prisrčna lrlala Materi Božji za večkrat uslišane prošnje in zdravje v družini. Priloženi $1.00 je za list.
Frank Gorenc, Maple Park, 111.
Lepa hvala presv. Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu za u-slišane prošnje-
Frančiška Oblak, Cleveland, Ohio.
Bolna sem. Presv. Srce Jezusovo naj se me na priprošnjo Marije Pomočnice na Brezjah usmili in mi zopet podeli ljubo zdravje. Prosim, da bi se mi tudi vi v ta namen spominjali.
Mary Karlin, Southvievv, Pa.
V svoji bolezni sem se k Mariji zatekla, da bi še ozdravela. Nisem je zastonj prosila. Hvala Bogu in njej. da sem se zopet spravila pokonci. Prilagam $1.00 za njen list.
Mary Gorup, Steelton, Pa-
Prisrčna hvala prebl. Devici Mariji za zopetno ozdravljenje. V čast in sla- o Marijino darujem $5.00.
Ana Schwalb, Manistique, Mich.
Naj tudi jaz spolnim svojo dolžnost,
V bolezni sem se zatekla k presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za pomoč in bila uslišana. Zato se jim javno zahvalim. kakor sem obljubila in darujem $1.00 za list.
Katie Novak, Cleveland, O.
Prisrčno se zahvalim Mariji vedni Pomočnici, ker nam je milostno pomagala, ko je našo družino obiskala bolezen- Da bi tudi zanaprej materinsko cula nad njo, kakor je doslej. Priložena $2.00 sta za list.
Družina F. S. M., Painesville, O.
Lepo se zahvalim prebl. Devici Mariji in sv. Antonu za pomoč v stiski in ju prosim, da bi mi še nadalje milostno stala ob strani, zlasti pa na zadnjo uro. V podporo listu pošiljam $200.
Mary Okičič, Pueblo, Colo.
Prisrčna hvala Mariji za ljubo zdravje. Darujem za njen list, ki nam ' fcbuja ljubezen in zaupanje do nje $1.00.
Mrs. M. C. Cleveland, Ohio.
Iz srca se zahvaljujem predobri naši nebeški Materi za ljubo zdravje. Prilagam $2.00 za njen list.
Mrs. J. C. Cleveland, O.
Prav lepo se zahvaljujem presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za ljubo zdravje, svoje in svoje družine. Da bi še zanaprej vsi pri zdra\ju ostali darujem za razširjanje Marijine slave po njenem lepem listu $3.00.
Mrs. Mary Stankovich.
San Francisco, Calif.
Pošiljam za eno sv. mašo v čast presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, ker sem bila uslišana, ko sem se v svojih stiskah k njima zatekla.
Ana Marošek, Little Falls, N. Y
V neki stiski sem se zaupljivo obrnila na dvoje najboljših Src Jezusa in Marije in našla milost uslišanja. Dolžno se čutim se javno zahvaliti.
Katarina Šetina.
Hegowisch, 111.
Prisrčna hvala Mariji Sedem Žalosti, sv. Roku in sv. Antonu Pad., za milosti, ki sem jih po njih priprošnji prejela, Marija Žalostna Mati zna res najbolje potolažiti svoje žalostne otroke.
K. K. Penoit, Wis.
Obljubila sem, da se bom javno zahvalila presv. Srcu Jezusovemu, Marijinemu in sv. Janezu Evang., ako moj hudo bolni brat ozdravi. Ker sem bila uslišana z veseljem spolnujem svojo obljubo in pošljem za eno sv. majio v zahvalo in pa za drugega, rajnega brata, ki je v vojni padel.
Ana Plemel,
Grattan, Minn.
Prisrčno se zahvaljujeva Materi Božji za zdravje najinega sinčka.
Anton in Neža Slovenec, Cleveland, Ohio.
Moj mož si je bil kri zastrupil- Le malo upanja ie bilo, da bo še kdaj ozdravel. Ker je pa pri Bogu in M,ariji ^se mogoče, sem se zaupljivo nanju obrnila in bila uslišana. Mož že zopet dela. Hvala jima tisočera. Pošljem za eno sv. mašo v zahvalo $1.00 pa v podporo lista.
Mary Mirtič.
Priporočam se Materi Božji, da bi usli-šala mojo prošnjo in darujem v ta namen za Ave Marijo $1.00.
Mary Betchič, Farell, Pa-
V zahvalo Materi Božji darujem $1.00 enega pa za eno sv. mašo v čast Najsvetejšima Srcema.
Ana Ancel,
Joliet, 111.
Zahvaljujem se prebl. Devici Mariji za ljubo zdravje, ki mi je je izprosila. Obljubila sem ji to, ko sem bila v stiski in z veseljem spolnim, ker tudi ona ni preslišala mojih prošenj. Prilagam mali dar za list.
Jennie Mladič, Chicago, 111.
SV. MAŠE ZA BREZJE.
Mary Brečaj, Farell, $2.00 (2); Mary Zore, Olyphant, Pa. $5.00 (S ; Mary Ho-ge, Bridgeport, O. $1.00 (1); Frances Jenko, Cleveland, O. $1.00 (1); John Eržen, Jennv Lind, Ark. $5.00 (5); Rosie Vahtar, Chicago, 111. $2.00 (2); Mary Škrlep, Chicago, 111. $1.00 (1); Neimenovana, Chicago, 111. $6.00 (6); John Molek, Forest City, Pa. $2.00 (2); Ana Butkovich, Pueblo, Colo. $3.00 (3); George in Frank Ahlin, Peterburg, O. $3.00 (3); Ana Kolar, Nashwauk, Minn. $3.00 (3); Ivana Gaspari, Cleveland, O. $3.00 (3); Frances Skufca, Cleveland, O. $100
(1);	Mary Beseničar, Cleveland, O. $2.00
(2);	Frances Cimperman, Farell, Pa. $1.00 (1); Mary Mladič, Chicago, 111. $100 (1); Matevž Cerar, Chicago, 111. $1.00
(1);	Neimenovana, Chicago, 111. $2.00
(2).
Številke brez oklepaja pomenijo število dolarjev, številke z oklepajem število sv. maš. Nameni se sporočijo na Brezje.
PROŠNJE ZA BREZJE. Za prošnje pri Mariji Pomagaj: — Terezija Kremesec, Chicago, 111. $0.50, Mary Kreg, Chicago, 111. $0-50.
DAROVI ZA BREZJE. Darovi za Marijo Pomagaj: — George in Frank Ahlin, Peterburg, O. $7 00, Ana Butkovich, Pueblo, Colo. $2.00.
Svete mašei sem k nam priobčuje Glasnik P. S. J. To v naznanje, da ne bo kakega nerazporazumljenja.
DAROVI ZA AVE MARIJO.
Po 5.00 so darovali:
Mrs. Ana Schwab, Manistique, Mich.
Po $2.00. — Miss Mary Gostič, New York, N. Y.; Jennie Oberstar, Cleveland, O.; Magcrie Bukovatz, East Helena, Mont.; M. Smole, Bradley, 111.; Čč. ss. sv. Frančiška, Joliet, III.; Frank Čeplak, Canonsburg, Pa.; Jožefa Kervin, Chicago, 111.; Mary Sircelj, Sheboygan. Wis; John Jeglič, New York City; Maria Ko-privec, Cleveland, O.; Maria Šile, Cleveland, 0.; Jennie Maronick, East He-
lena, Mont.;Matija Flajnik, Cleveland, 0' $1.80.
Po $2.00:
Maria Karlin, South view, Pa.; Nick J Simonic, Beading, Pa.
Po $1.50:
Johana Rijavec, Brooklyn, N. Y.; N®* imenovana Houston, Pa.
Po $1.00:
Marija Blažič, Poublo, Colo.; Jozefi»a ! Kraintz, Cleveland, O.; Ana Kure, Lo' ; rain, O.; Mrs. Verbiščar, Chicago, ill.; I Mrs. Antonia Beruš, Bridgeport, O-> ;. Anton Božič, Cliff Mine, Pa.; MrS' I Frances Cučnik, Cleveland, O.; Antofl , Mervar, Clevelan d, O.; Neža Gore. So- I Wilmington, 111.; Kata Novak, Clevelan''' ! O.; F. Mohorič, Houston, Pa.; Frances Peterka, Glendale, L. I. N. Y.; U. Trat' > nik, Cleveland, O.; Frances Skulj, Cleve' j land, O.; Neža Logar, Ely, Minn.; A"' [ tonia Benčina, Eveleth, Minn.; Miss HU-ter, Cleveland, O.; Mrs. Bernot, Cleve- • land, O.; Terezija Kmet, Cleveland, Oy > Mary Prijatelj, Cleveland, O.; Aloisi® ; Vidmar, Cleveland, o.
Po $1.00.
Anton Mrhar, Greaney, Minn; Joh" ( Molek, Forest City, Pa. Marija Bulici'* 1 Corning, O.; M. Sivic, Forest City, P®-Margaret Kosiček, Madison, O.; Maria I Novak, Greaney, Minn.; Frančiška Href' Irving, Pa. Ursuda Mesec, Chicago, in-; Alojzija Vidmar, Cle->land, O.; Amah3 Mišič, Cleveland, O.; Elizabet Keržič-Cleveland, O.; Anton Skoda, Cleveland'
0.;	B. K., Johnstown, Pa.; Mary Ma* lovrh, Waukegan, III.; Maggie Bognaf' New Alekxandria, Pa.; John Svete, Oe' veland, O.; Frank Debevc, James City' Pa.; Agnes Gunda, Johnstown, Pa.; Ne* imenovana, Ely, Minn.; Neimenovan3, Ely, Minn.; Frank Perovšek, Willard. Wis.; John Kmc, Cleveland, O.; Mi*5 Angeline Skerl, Cleveland, O.; Mary 0' toničar, Cleveland, O.; Mary Skulj, Cleveland, O.; Amalia Furlan, Little Falls' N. Y.; Ana Blakač, Spring Valley Wash.; George Grabrian, Ambridge, Pa-'
1.	J. Glatch, Pittsburgh, Pa.; Neimeno* vana Bridgeport, O.; Frances Fink, Ely' Minn.; Mary J. Otrin, Ely, Minn.; Jo5' Motoh, Kemmerer, Wyo.; Marija Siv'c' Forest City, Pa.; Jennie Erjavec, Cleve' land, O.; Jacob Wahčič, Cleveland, 0-> Mrs. J. Meglen, Pueblo, Colo,; Neža Se' liškar, Greenwood, Wis.; Ana Butkov&c'1' Pueblo, Colo.; Marija Močnik, Cleve* land, O.
Maria Jarnevich, Johnstown, Pa. 75c'
Po 60 centov.
Ana Kroshel, Sharpsburg, Pa.; Mr5' J. Tutin, Cleveland, O.
Po 50 centov.
Ana Plemel, Grattan, Minn.; Amal'11 Marentič, Cleveland, O.; Barbara Str'1' cel, Calumet, Mich.; Tom Kamniša^' Porter, Ind.; Maria Beseničar, Cleveland O.; Ana Banks, Detroit, Mich.
Mrs. Ivana P. Johnstown, Pa. 25c-
Mrs. F. Loushin, Soudan, Minn, na* brala $5.25. Darovali so: John Obla" $1.00,
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Kaj je z otroci, ki
Ult1r° brez sv. krsta? Ali pridejo v
'lt,H'sa( ali v vice, ali v pekel, ali kam?
Ugovor: V nebesa gotovo ne. rani "i mesta za take, ki imajo kak na sebi, četudi ne osebni. V prav tako gotovo ne, ker vice
K:'';
viCe
tlls° kraj, kjer bi se kdo izvirnegr
3'eha očiščeval. Ali tedaj v pekel
0 sicer lahko rečemo, a si peklen-j kazni takih otrok, ki niso no-osebnega smrtnega greha "t()r'H, ne smemo v tisti grozni luči Ustavljati, kakor ga sv. Cerkev <l za tiste, ki so si ga z osebni-^ ^ grehi zaslužili. Florentinski cer-'■'Ij"11- z,K)r Je glede tega določil: ■ Se onih, ki so umrli v smrtnem u'> ali pa tudi samo v izvirnem, ^ 0 takoj v pekel, kjer pa različne br^ tr')e' Kazen ki jo trpe otroci Ij. z Osebnih grehov, je bistveno raz-, tli11,1 0(> one. ki jo trpe odrasli, ra-jo feftnih. grehov, v katerih so se j. " s tega sveta. Ti trpe dvojno v^en •' Radi tega, ker so se prosto-j>a ,n° Pbrnili od Boga in radi testy kCr 80 SC Prostovo'jno obrnili k <lrem in vanje postavili svoj cilj.
Be S° se
prostovoljno obrnili od in se začasa milosti niso k kor1U nazai obrnili, ga ne bodo ni-niJt' pedali od obličja do obličja,
tiief0'1 vživali' In to Je za»je neiz-je 'ia zguba, ter strašna kazen, ker ustvarieno za Boga, a je (laj svoj cilj, brez upa ga ke-kov	^er so se p°tom počut-
ilo i Prostovolj"o obrnili k stvarem, po.° Pa poleg tega trpeli še ne-
Uivo čutno kazen. Nekrščeni "trop;
dar Slcer ne bo<'° nikoli v . In uživali Boga, ker so umrli
iie^V,rnem grehu, vendar te zgube
Sti'„ ° tako čutili, ker jim črv ve-
b°do ta
vili\bo očital, da so jo sami zakri-bo^ vujj|tfh kazni pa oni sploh ne v0|. Cl'tili, ker nikoli niso prosto-jeii!"0 spustili Bo8;a iz svojega ob-lnisel U1 SC ok,eni1i stvari. Pobožna rav Je' bodo uživali neko na-t0 ^ .srečo, ki ne bo zaostajala sa
Jo uživajo v sedanjih brezskrb-
nih mladostnih dneh. Ker pa ta sreča niti senca ni v primeri z nebeško, naj stariši vse store, da otrokom pravočasno naklonijo milost sv. krsta.
2.	Vprašanje: Tolikokrat se sliši. da izven cerkve ni zveličanja, ali bodo potem takem vsi pagan i in krivoverci in razkolniki pogubljeni?
Odgovor: Ne, samo tisti, ki so pO lastni krivdi izven cerkve. Vsak človek je dplžan stopiti v cerkev Kristusovo, rešilno ladjo novega testamenta, ki edina vozi do večnega pristanišča. Ako se te dolžnosti zaveda, a jo zanemari, bo sigurno vtonil. Če se je pa brez lastne krivde ne zaveda, a ima voljo vse storiti, kar Bog od njega zahteva, da doseže svoj cilj, ki ga z lastnim naravnim razumom lahko spozna, živi po svoji vesti, po svoji veri, ki jo smatra za pravo, bo kljub temu zveličan. Kajti tak sicer ne spada k telesu sv. cerkve, ni njen ud, v kolikor je ona vidna družba, pač pa spada k njeni duši. Po pripravnosti volje je pravzaprav že njen in bo kot tak po njej dosegel svoj večni cilj. Saj poznamo celo svetnike, ki so spadali samo k duši, ne pa k telesu, sv. cerkve. Ena takih je bila sv. E-merencijana, ki je umrla kot kate-liumena, ki se je šele pripravljala na sv. krst. Krsta vode ni nikoli prejela, pač pa krst želja, ki ima v slučaju, da krst vode ni mogoč, isto moč. Kakor ljudje v nebesih zasedajo sede-, že padlih angeljev, ki so prejeli veliko večje milosti, tako bodo mnogi pagani in v krivi veri rojeni kristjani, ki so se v dobri veri oklepali svoje vere in zvesto po njej živeli, zavzeli v nebesih mesta odpadlih in zanikernih katoličanov, ki so milost vstrajnosti v dobrem do konca, kljub tolikim pripomočkom, zaigrali in zapravili
3.	Vprašanje: Ali more kdo u-pravičeno prestopiti iz katoliške v kako nekatoliško vero in se v njej zveličati ?
Odgovor: Ne! Nihče namreč, ki je bil v pravi veri in cerkvi rojen in
vzgojen, ne more opravičevati svojega prestopa s tem, češ, da smatra dotično vero za pravo. Prvič je to samo pretveza, s katero hoče olepšati svoj odpad. Drugič pa, če bi bil tudi res o tem prepričan, sloni njegovo prepričanje 11a zadolženi nevednosti, ki je grešna. On je po svo-' ji krivdi zapravil pravo vero in cerkev. Zato ie in ostane neopravičen.
4.	Vprašanje: Kaj pa, če začne kdo iz kateregakoli vzroka dvomiti, jeli njegova vera prava ali ne, sme li ta dvom kratko malo potlačiti in ostati v svoji veri in cerkvi?
Odgovor: Ako katoličan dvomi o tem, ne samo sme, ampak celo mora ta dvom potlačiti, ako ne, zgubi vero. Pisano je namreč: dubius in fide infidelis est. Kdor dvomi o veri, je nevernik. Potlačiti ga mora, ker je katoliška vera gotovo edino prava. Ako pa kak nekatoličan začne dvomiti o svoji veri, pa tega dvoma ne sme potlačiti, sicer bi po svoji krivdi ne vedel- katera je prava vera. On mora po svojih močeh začeti preiskovati, katera vera je prava. Če spozna, da katoliška, mora slediti svoji vesti, ki jo v tem slučaju milost božja podpira.
5.	Vprašanje: V Ameriki je precej procentov takih, ki žive kot popolni pagani, niso krščeni in ne spadajo k nobeni veri. Njih vera je biznes. Tudi nekateri naši zagrizeni socialisti svojih otrok ne dajo več niti krstiti, tim manj, da bi jih versko vzgoje val i. Zdaj pa tak otrok doraste in na smrt ziboli. Kaj je treba z njim narediti?
Odgovor: Ako je voljan se dati krstiti in sprejeti katoliško vero, se ga mora pač krstiti. Ker se pa zaveda in ima poleg izvirnega greha že več osebnih grehov na vesti, mora prej čez te grehe obuditi nepopolno kesanje, kakor se zahteva za sv. spoved. K spovedi mu pa ni treba, ker mu jih izbriše zakrament sv. krsta. Pač pa mora takoj po sv. krstu prejeti še druge sv. zakramente, ki so za zveličanje potrebni, zlasti sv. obhajilo.
Vprašanje: Kaj pa če se o kakem takem dvomi, je-li bil krščen ali ne? Tak slučaj smo imeli lani v den-verski bolnišnici. Neka žena je ležala v nezavesti.- Njena hči, ki jo je prišla obiskat, je izjavila, da ji je mati dejala, da ni krščena. Sestra me pride vprašat: Kaj storiti?
Odgovor: Nič druzega, pravim, krstiti jo bo treba. In sicer pogojno. To pa ne radi tega, ker ni mogla več povedati, ali želi biti krščena ali ne, ker to željo je pri zavesti izrazila, temveč radi tega, ker le ni bilo tako gotovo, da ni bila krščena. Po tem pa, če se bo zavedla, jo bo treba za silo poučiti v verskih resnicah, nato pa spovedati in pogojno odvezati. Kajti, če je morda le bila krščena, in tedaj drugi krst ni bil na mestu, ni učinkoval, more.dobiti odpuščanje osebnih grehov le po zakramentu sv. pokore. No pa vse te "sitnosti" nam je prihranila. Ker se ni več zavedla, jo je sestra umirajočo pogojno krstila.
TRETJEREDNIKOM!
Čakali smo, bo li starokrajsko tret-jeredniško glasilo "Cvetje" še napovedalo nadaljne izdajanje ali ne. Kajti v starem kraju pri tej draginji izdajati kak list, ni mala reč. zlasti takega, kot je "Cvetje," ki mu oglasi niti vinarja ne prineso. Še upa izhajati, kakor pove zadnja številka letošnjega leta, ki smo jo pravkar razposlali tukajšnim naročnikom. Zdaj jih pa poživljamo, da čim-preje obnove svojo naročnino, ki je za Ameriko ista, kakor lani $1.00, dasi se je doma povišala. Tretjeredniki, razpršeni po naselbinah, sezite po njem, nadomeščalo vam bo voditelja tretjega reda, da ostanete zvesti vzorom sv. Frančiška.
Da pa ne pozabite na vaše dolžnosti in na milosti, ki vam jih nudi tretji red, imamo še nekaj druzega za vas. Iz starega kraja smo dobili male knjižice, v katerih je vodilo tretjega reda, seznam dni, katere lahko dobite popolni odpustek, vesoljno odvezo, potem serafinski rožni venec z navodilom, kako se moli, kakor tudi litanije vseh svetnikov naseda reda. Voditelji dobijo v njej slovenski obred za preobleko in sprejemanje obljub. Knjižica se dobi pri nas in stane poleg poštnine 25 centov
Rojaki! Če hočete ohraniti in poživiti svojo vero, to najlepšo doto po vernih
materah, oklepajte se tretjega reda, k> se vedno bolj širi po tej naši novi domovini. Danes šteje ze 75,000 udov, moš* kih in ženskih, od kongresmanov doli d« delavcev. Torej vas ne sme biti ne sra«1 ne strah, se mu pridružiti.
-o-
NAŠI STENSKI KOLEDARJI
ZA LETO 1923
sorazmerno nič ne zaostajajo za Koledarjem Ave Marije. Kakor je ta po splošni sodbi najlepši in najbogatejši, kar jib je doslej izdala Ave Mana, tako je tudi stenski izmej vseh dosedanjih najkras-nejši. Precej nas je stal, denarja in dela, a smo vse radi storili in žrtvovali, samo da moremo ljudem s čim lepim pO' streči, kar bodo vsak dan gledali na steni. Menimo namreč, da sto in stokrato' pogled na lepo podobo ne ostane bre* sledu v duši. Tudi lepa podoba na steni je božji misijonar, kakor je slaba sats-nov. Če se hudič posluži vsake škatljic* za žveplenke kot propagandnega sred- 1 stva za svoje temne namene, zakaj bi S® mi ne poslužili koledarja za propagand" resnice. Koledarji, ki imajo spodaj nalepljeno celo galerijo svetnikov, nad nj>' j mi je pa kaka včasih naravnost pohuj^ ljiva podoba, se meni zde tako neume»t' ni in neokusni, kakor če bi dal na sveto'' ško soho Krjavlov klobuk. Če hočete tedaj imeti lepe stenske koledarje, ki bod® pričali o krščanskem duhu vaše hiše, «e' zite po naših I Tisti, ki bodo obnovili n»' ročnino na Av,e Marijo za 1. 1923. ga do* be zastonj. Drugi plačajo 25 centov. VO' bili ga bodo lahko pri krajevnem zastopniku, ki jim jih pošiljamo.
Upravništvo
Ave Maria in Glasnik presv. S. J.
-o-.
KNJIŽEVNOST.
Scouting for Secret Service.
Spisal Bernard F. J. Dooley. — M' dali P. J. Kenedy & Sons, 44 Barclay Street New York. — Stane p° pošti $1.35. — Krasna knjiga, katere se bo vsak mladi amerikanec zVC selil. Romantična povest. Doživlja ji dveh dijakov, ki sta šla na počitnice v pragozde k stricu, pri tem Pa nevede in nehote pomagala tajni p0' liciji, da je prišla na sled glavnem11 skrivališču največjih New YorSkf1 zločincev, za katerimi je policija lc' ta zastonj poizvedovala. — Cela p°' vest je tako zanimiva, da je bo deček težko odložil, ko je bo zače' čitati. To bi bil tudi krasen dar ^ božič ali novo leto. Naroča se Pf! izdajatelju. Posredujemo radi mi.
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hud1 prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnih, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov.
Ker so dihalni organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ.
Cena 25 in 50 centov.
Grlo je večkrat vneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL
za grgranje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov.
,	Zgoraj navedena zdramila prodajajo v lekarnah-
Vedno vprašajte za "Severova" in ne vzemite drugih.
W. F. SEVERA CO.,--CEDAR RAPIDS, IOWA