POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 1. aprila 1920.
TOKI TOVARIŠ
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je poSiljati 1 ttmo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. 1 Rokopisov ne vračamo. Vse p ožilja t ve je pošiljati traako.	Uiiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je t« dan praznik, bide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta .... 20-— „ četrt leta . . . . 10 — „ posamezna Številka po 80 vin.		Za oznanila je plačati od enoftolpne petit-vrste, če se tiska erikiat . . SOvin. ,, „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja uvrSeenja od petit-vrste po 40 vin. 1 Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št 17/11!. PoStni čekovni urad št. 11.197, Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako peflt-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva Stev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči- 1 teljstva ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
v. RUS:
Naša Unija.
(Poročilo izrednega občnega zbora Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj dne 20. marca t. 1.)
Ko je po silni in krvavi vojni padla dotlej nepremagljiva Avstrija s svojimi zaveznicami v razsulo, tedaj so vstale čez noč na istih tleh nove države, polne svežega življenja in hotenja. Najsmelejše stoletne in stoletne sanje našili narodnih pro-rokov so postale dejstvo: združili so se bratje in sestre po krvi in jeziku v en narod. Kar je bilo umetno ali nasilno razdvojeno, se je strnilo zopet v mogočno vez. Društva so se predramila iz mrtvila, organizacije pa so pregledale svoje pro-gramne načrte, da zasnujejo ob njih nemoteno nove smernice in jih prilagode svobodnemu razmahu.
Po trpkih dneh suženjstva in ponižanja je vstalo tudi slovensko učiteljstvo, da družno s hrvatskimi in srbskimi stanovskimi tovariši in tovarišicami zgradi šolski in učiteljski dom, da postane na svoji jugoslovanski zemlji svoj gospod — brez nepotrebnih varuhov in nepoklicanih gospodarjev.
Razdobje slovenskih učiteljskih organizacij se je izvršilo na zgodovinskem zborovanju dne 6. septembra m. 1. v Ljubljani, ko je v imenu upravnega odbora ob navzočnosti odposlancev srbskega učiteljska Zavezini delegaciji utemeljeval in stavil resolucije tovariš E. Oangl o »druženju enotne strokovne organizacije vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ne vem in ne znam krajše in boljše razjasniti pomena tega našega udruženja, kakor da prečitam dosknno Ganglov govor in njegove tozadevne predloge. V spomin naj pokličem to utemeljevanje Vam, ki ste ga morda čuli ali vsaj čitali, kakor Vam, katerim naj velja v informacijo, da zavza-mete po njej svoje stališče. (Prečita se oboje, kar je bilo priobčeno v lanski 37. in 38. številki Učiteljskega Tovariša.)
Utemeljevanje je bilo ob splošni pozornosti zborovalcev mnogokrat prekinjeno z glasnim odobravanjem. O Zavezini razdružitvi se je na predlog Popotnikovega urednika in okr. š. nadzornika P. Flereta vršilo poimensko glasovanje. V smislu stavljenih predlogov so glasovali
' za razdružitev vsi navzoči delegati in de-; legatinje. Ne morda zato, ker je utemelje-i val in stavil predloge tovariš E. Oangl, ampak zato, ker je sprejela delegacija kot najvišja Zavezina inštanca soglasno to razpravo za svoje, mora vsakdo, ki je v Zavezi organiziran, delati z vsemi silami nato, da se po začrtanih načelih čimprej udruži v enotni organizaciji vse slovensko učiteljstvo v Jugoslaviji
Da pospeši ustanovitev, razposlala je učiteljska Zaveza svojim članicam, to je okrajnim učiteljskim društvom, ki bodo tvorila temelj skupnemu udruženju, pristopne pozivnice, ki naj se porazdele med ono učiteljstvo v okraju, ki doslej v njem še m organizovano. Istočasno pa je Za-vezino vodstvo tudi odredilo, da skličejo vsa okrajna učiteljska društva, kjer je to potreba, najkasneje do 1. junija t. 1. izredne občne zbore, kamor naj se povabi vse učiteljstvo v okraju, da se medsebojno v stvarni razpravi razjasni pomen in namen udruženja.
Marsikom«, ki doslej Še ni včlanjen v Zavezi, se zdi čudno, da ga ta vabi k pristopu, ker je ona vendar v razdruženju (v likvidaciji). Drugi je zopet mnenja, da priglasi svoj pristop šele tedaj, ko postane udruženje že perfektno. Če bi bili vsi takega mnenja, ne bi prišli nikdar do skupne organizacije. Nekdo mora biti tu, da napravi temelj novi zgradbi. Naša želja je torej, da pomaga vsak po svoji volji in po svojem prepričanju pri osnovi načrta. Učiteljsko Udruženje v Beogradu je napravilo že taka pravila, a ta so zasnovana tako, da jih mi v tej obliki nikakor ne moremo sprejeti. Za slovensko učiteljstvo pripravlja nova pravila Zavezin predsednik. Ko bodo izgotovljena, takrat jih dobi v razpravo vsako posamezno društvo, da jih na občnem zboru točko za točko pregleda, odobri ali pa popravi. Tudi druge jugoslovanske učiteljske pokrajinske organizacije, ki so v likvidaciji, sestavljajo take načrte pravil in poslovnikov. Vsi ti osnutki se še letos ob velikih počitnicah na kongresu v Beogradu družno pregledajo in končno potrdijo kot skupna pravila.
S tem bi bil z današnjim poročilom pravzaprav pri kraju. Toda po krivdi nekaterih se je zasukala stvar v popolno napačen tir. Odkar je naše stanovsko udruženje na dnevnem redu, opažam z neza-

LISTEK
i-V U!
Kulturna zadača naobra-žene žene.
Predavala Regina Gobec v ženskem odseku akademske omladine v Zagrebu.
1.
Nisem si sama izbrala predstoječega naslova sledeče razprave, temveč dobila sem ga od ženske sekcije akademskega društva „Doinogoj" v Zagrebu.
Ali naj tudi iz stališča akademsko naobražene žene dam spisu vsebino?
Ne! S tem bi omejila pojem izobrazbe na obseg čiste znanosti, in vendar če nikdar poprej, tako čutimo sedaj potrebo po oni drugi, srčni izobrazbi. „Oltar najlepši je srca oltar!" (S. Gregorčič.) Te izobrazbe so lahko deležni vsi sloji in edino ta pelje k pravi kulturi.
Jaz bi v naslovu vzela namesto besede „žena" — „človek", kajti oba spola, mož in žena skupno, sta poklicana, da rešita sebe in svet duševne pogibeli!
V naših dušah je mrak. Zastrli sta jih furiji sebičnosti in samopašnosti, ki sta v teh bridkih in pomanjkanja polnih časih, ki so vsled vojne nastopili za človeštvo, dobile tolik razmah in našle tako plodo-vita tla, da bo za njih iztrebljenje treba orjaške moralrčne moči ne le posameznikov, ki kličejo k pokori, temveč celokupno človeštvo mora priti k zavesti in treznosti, če hoče, da ne zabrede v brozgo vesoljne propalosti.
Že davno so se slišali glasovi, svareči in proseči, ki so opominjali in silili h koncu vojnih grozovitosti, katerih moreči vpliv je vže začel čutiti človek na duši in na telesu. Ni še bilo polnoči, ko se je iz trpečih ženskih prs izvil tanek, a režeč glas: „Dol orožje!" (Barbara Sutt-ner.) A človeški zverjadi se je hotelo š e krvi, še bede, in to ne v zmerni obliki, temveč v obliki najhujše karikature, ki jo je zamoglo ustvariti orožje, sad genialnega duha našega modernega časa.
A glas te žene je prizvenel nazaj kot porogljiv, ciničen nasmeh, morili smo se naprej ter v strahu pred bodočnostjo okoriščali sebe na stroške svojega bližnjega. — In drugi ali tretji, ki je povzdignil glas, je bil Wilh. Förster, eden najznamenitej-
| dovoljstvom in s skrbjo, da mnogi ne poj-j mijo bistva ustanovitve, kakor je bila za-I snovana, ker zadevo niso preštudirali, ali [ pa ji namenoma stavijo zlohotne ovire. Cincati in slepomišiti v tako važni in resni zadevi ne smemo. Natočimo torej v to kupo čistega vina! V mislih imam namreč one, ki hočejo, da bodi nova organizacija zveza vsemogočih učiteljskih strok in odsekov, doli od učiteljic ženskih ročnih del, pa gori do upokojencev; in na one mislim, ki zahtevajo, da se detajlno orga-n iz ujmo po politiški in strankarski pripadnosti.
Prvi tekmujejo med seboj, da čimprej ustanove ali še bolje utrdijo društvo učiteljic ženskih ročnih del, društvo vrt-naric, društvo slovenskih učiteljic, društvo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah, društvo učiteljev na rokotvornih tečajih, društvo učiteljev na gluhonemni-cah, društvo meščanskih učiteljev, društvo upokojencev ljudskih šol, društvo upokojencev meščanskih šol, in bogsiga-vedi kakšna učiteljska društva še. Vsi ti tvorijo lahko zase in po potrebi v eni in isti organizaciji pač različne odseke, nikdar pa ne samostojna društva. Vsakemu je treba stanu primerno živeti. Č ima kdo več študij, je imel več izdatkov in več truda, zato naj se mu delo tudi primerno in pošteno nagradi. Če bi bik) možno, tedaj bi pritrdil mnenju prijatelja Dragotina Humeka, ravnatelja mariborske meščanske šole, ki pravi v 10. letošnji številki stanovskega glasila: „V stanovski učiteljski organizaciji bi morali biti vsi od vrt-narice pa do rektorja." Priznam, namen je lep, a neizvedljiva je ta obsežna organizacija. Ostanimo pri Udruženju Jugoslovanskega Učiteljstva, kjer naj bo organizirano vse ljudskošolsko in meščanskošol-sko učiteljstvo vseh strok z upokojenci vred. S tovrstnim cepljenjem ni torej nič.
Da postane zmeda še večja, uaj pridejo tudi politiška in strankarska nazira-nja v skupni organizaciji kot društva v poštev. Med slovenskim učiteljstvom jc mnogo narodnonaprednih učiteljev in učiteljic, socialnih demokratov, narodnih socialistov in morda tudi nekaj takih, ki pripadajo v političnem oziru še drugim strankam in strujam; a vsem tem niti na misel ne pride, da bi se organizirali po politiški pripadnosti. Edino izjemo dela med nami še vedno vodstvo Slomškove
Zveze, ki noče razdruženja. Kakšna Unija pa naj bi to bila, če bi vse to z isto pravico zahtevali tudi vsi Hrvati in Srbi? Le razpravljam recimo na kaki skupščini v Beogradu o stanovskih in šolskih vprašanjih brez zadržka z muslimansko in pravoslavno stanovsko tovarišico, ali ne morem razpravljati v istih vprašanjih tudi uoina s slovensko učiteljico, ki je morda drugega politiškega naziranja, a iste vere? Vseh nas materialne in pravne zahteve so iste, vsi imamo iste stanovske težnje.
Pa še nekaj jc, kar nam zadnje čase izdatno otežuje brezhibni in skupni vstop v Unijo. So to napadi v učiteljskih in po-litiških listih na naše učiteljstvo in šolo. Zdi se, da se hočejo predvojne manire razpasti po slovenskih listih z vso pogubno ostrino. In če streljajo drugi v nas, zakaj bi se mi lasali med seboj? Med duhovniki, sodniki in državnimi uradniki vseh strok pride marsikdaj do nesoglasja, a tega ne obešajo na velik' zvon, da bi ga čul m videl ves svet. Za nas nuj veljajo v pretežui večini Ganglove opominjeval-i'C besede: „Kar je bilo, vse bodi pozabljeno in odpuščeno!" Odkar je proglašeno stanovsko udruženje, bi moral tudi Učiteljski Tovariš prekiniti z dopisi napadalne vsebine. Res je, da je to večkrat skoro nemogoče, zakaj urednik ne more in ne sme vedno samolastno vreči v koš dopisov sotrudnikov, posebno ne, če se nasprotni napadi ponavljajo z očito tendenco. Dokler dopušča vodstvo Slomškove Zveze, da napada „Domoljub" in „Slovenec" šolo in učiteljstvo na žaljiv način — in to se dogaja v poslednjem času skoro vsak dan — toliko časa je tudi odgovorno za te napade. Tako se ne dela za skupno organizacijo. Pa čemu ti vedni napadi v političnih listih? Predvsem pa je vodstvo Slomškove Zveze odgovorno za napade, ki so izšli na naslov vodstva Zaveze. da je ono po svoji malomarnosti in nerodnosti marsikaj zakrivilo, med tem tudi zavlačevanje učiteljskih službenih prejemkov, ko se vendar vsaj iz Učiteljskega Tovariša in iz poročil vodstvenih sej Zaveze lahko prepriča, da dela prav letos neumorno in že nadčloveško za splošno učiteljsko blaginjo. Nameni so več kot prozorni. Naglašati pa moram, da so posamezni člani Slomškove Zveze za enotno organizacijo.
ših pedagogov, ki je oznanjal v ljubezni kot spas človeštva.
Ni žel pohvale in priznanja, temveč pretili so mu lastni rojaki s prognanstvom iz domovine. — In še mnogi drugi so povzdignili glas in marsikateri naših vsakdanjih ljudi je čutil in vedel, da ne bo dobro, kar nam prinese vojna, a niso ho-I teli slušati oni, ki so odločevali o usodi I narodov!
Tako smo v brzem poteku pretreslji-j vih dogodkov pozabili na ono notranjo kulturo, in o presenečenju nad drznim in uspešnim poletom moderne tehnike in drugih ved nismo našli oddiha, da bi se porazgovorili z lastnim „jaz", ki je v zatišju skromno čakal svoje ure. In ta ura je prišla in mora priti za ves svet! —
Hudo bi bilo, ko bi bili pokopali vse duševne dobrote in vrednote! A so še ljudje, ki so sicer okusili vse gorje težkega časa, a ni jim zakrknila srce, ohranili so si mehka in topla čustva za sotrpina. To so tiste tihe žene, tisti možje, ki ne govore mnogo lepih besed, kojih n o-t ran jo s t čuti potrebo k pomoči in ki sproti pozabljajo, kar store dobrega. Na njih dobrega. Na njih so izpolnjene besede pesnika-učitelja:
Kar v srcu je bilo lepo in sladko,
nikoli ne more umreti to!
Zaspi m spet se zgane
in z novo silo — ostane! (E. Gangl.)
Ali mislite, da ti ljudje niso k ti 11 u r-n i delavci? In dobra dela, ki se zde tako majhna in neznatna, ali mislite, da niso kulturna? Dragi moji! Če ne bo-demo gojili take kulture, se tudi do višje ne bomo povzpeli.
Ali mislite, da ne napredujemo v kulturi, če se enkrat premagamo in brez maščevanja odpustimo žaljivcu? Vidite, to so tiste zadače, ki tvorijo temelj notranji kulturi, in morali bi si jih vsaki dan znova staviti, pa kaj radi pozabljamo nanje! Ali se jih morda ne zavedamo?
To bi bilo še slabše! —
Bili so nekoč časi in naivni ljudje, ki so bili obdarjeni z naravno dobroto. Takrat so veljale še besede Goethejeve: „Ein guter Mcnsch in seinem dunklen Drange ist sich des rechten Weges wohl bewußt." — Taki ljudje danes izumirajo. Danes so že otroci rafinirani. Vsak računi, špekulira in kalkulira. Ta preudarnost j& značilna za sedanjo dobo in za obstoj posameznika skoraj potrebna. Kdor
Pričnimo s popravo pri sebi! Kar se tiče Učiteljskega Tovariša, mora biti vseh nas vroča želja, da opusti odslej do kongresa vse, kar bi utegnilo koga žaliti; če bi se pa napadi nasprotnikov vendarle ponavljali, naj jih ponatisne, a brez ko-mentara in brez protinapadov. Morda pridejo take beležke še kdaj pozneje do veljave. Ce je vodstvu Slomškove Zveze kaj" do resne ustanovitve enotne strokovne učiteljske organizacije, tedaj naj nujno predrugači svojo taktiko. Razdružitve noče, Zaveze ne prizna, atnpak se obrača kar na Učiteljsko Udruženje v Beogradu; vrhutega ne stori nič pozitivnega proti napadalcem šole in učiteljstva, dasi sedi v vodstvu Slov. Lj. Stranke njen predsednik kot zaupnik. Eno je gotovo: V tem tiru ne more, ne sme in ne pojde dalje!
Dragi tovariši in tovarišice! Odzvali ste se našemu pozivu in prišli ste k skupnemu razgovoru, ki vodi v Unijo. Nikogar ne silimo vanjo. Še več! Ce je že kdo med našim članstvom, v katerem živi prepričanje, da sami nismo zmožni m sposobni voditi lastne organizacije, ampak da so nam potrebni še nadalje tuji vodniki; ali če komu ta program sploh ne ugaja, svobodna mu pot iz naših vrst. Ve naj pa, da se naša Unija vseeno izvrši, ker ima vse
življenjske pogoje.
Ako je v nas kaj dobre volje, ne bo težko najti prave poti do uresničenja idej, ki so nam skupne. Danes Vas, ki še niste pri nas včlanjeni, še ne vprašamo za Vase definitivno mnenje. Do 2. maja, ko se vrši letošnji naš občni zbor, pa se že lahko odločite tako ali tako. Da so naši namem čisti in iskreni, Vam ponudimo za slučaj vstopa do dobe kongresa dvoje mest v društvenem odboru.
Če razrešimo SvetopoJkovo oporoko po nazorih njegovih sinov Mojmira, Sve-topolka in Zoborja, tedaj bomo hodili sigurno še nadalje preko klancev in prepadov po trnjevi šol. in učiteljski poti; če jo sprejmemo za svoje, kakor jo je zamislil mogočni Svetopolk, tedaj zasine solnce sreče in blaginie ne le jugoslovanskemu šolstvu in učiteljstvu, ampak po njem tudi vsemu troimenemu narodu SHS. Pot je uglajena — in odločitev leži v Vaših rokah!	___
ALBIN SPREITZ:
Več demokratizma v naše organizacije.
V zadnji številki „Tovariša" čitamo o kastah v naših vrstah. Prav žalosten je ta pojav!	.
Res je, da se v političnem življenju vedno bolj pojavljajo idejni razkoli v istih strankah, kar znači neenotnost mišljenja in organizacijo na zunaj. Vedno bolj se redči takozvana organizacija mišljenja. Psihološko je to popolnoma umljivo. V današnjem tako politično vzburkanem času ne gre pri agitacijah toliko za idejno soglasje, kakor za število! Število je, kakor je že učil slavni Phytagora, kvintesenca vsega obstoječega, glavni činitelj, ključ do razrešitve vsemira!
Koliko jih je, ki se pridružijo kakšni politični ali strokovni organizaciji edinole iz kakšnega materialističnega razloga! Idejni razkoli v raznih političnih in stanovskih organizacijah dovedejo sčasoma do takozvanega političnega in socialnega individualizma, za katerega se ogrevajo nekateri nadredni intelektualci.
Omenjani le nedavno preminulega slavnega naravoslovca Haeckla in tiste struje v moderni biologiji, ki ocenjajo indi-viduje le po prirodnih in umstvenih zmožnostih.
Biva pa še drugi svet, in to je svet čuvstev, ki neguje in poudarja socialni nagon do sočloveka. V globokočuteči pesmi „Siromak" pravi Simon Gregorčič: „Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili. ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili."
S tem prestopim na prag čistega demokratizma. ki je le drugo ime za nesebično človekoljubje iu je organizacija ljudi na podlagi socialne enakopravnosti in svobode. Cisti demokratizem ni politična struja, saj hoče biti vendar vsaka stranka tudi najbolj reakcijonarna, vsaj na zunaj demokratična! — Demokratično mišljenje je upoštevanje, spoštovanje in stvarno razmišljanje o vsakem poštenem mnenju in stremljenju ter klonitev večini.
Toda dovoli o tem. — Kakor nam članek „Kaste" pove, se snujejo in že dejansko obstoje organizacije raznih vrst učiteljstva. Re ; je, da se v organizacijah istih stanovskih članov lažje m boljše precizirajo težnje in stremljenja taistih, a političnega učinka ni, ker današnji čas pozna in spoštuje le velike organizirane sile, kar je preveč znano dejstvo. Ne moreni pa preko resnice, ki jo je slavni francoski mislec dr. Gustave Le Bon izrekel v svoji znameniti knjigi: „Psihološki zakoni razvoja narodov", da fanatiki in halucimranci ustvarjajo zgodovino! Toda takšne krepke individualitete vplivajo le sugestivmm potom na množice. To pa ne pomenja v naših stremljenjih ničesar.
Okrajna učiteljska društva, ki so veje osrednje učiteljske organizacije, morajo biti prevevana duha čistega demokratizma 1 Ne prišlo bi do separatnih društev, če bi se v okviru okrajnih učiteljskih društev zasnovali posebni odseki takšnega strokovnega učiteljstva, ki so v kraju. Recimo strokovno učiteljstvo, učiteljice ženskih ročnih del, otroške vrtnarice in drugo takšno učiteljstvo bi tvorilo poseben odsek v društvu. Za njih specijelne težnje se mora zavzeti vso v društvu organizirano učiteljstvo z vso vnemo in po načelih čistega demokratizma!	.
Dnevni red zborovanj obsegaj vselej kakšna stremljenja imenovanega učiteljstva. Zborovanja mora obvladati duh solidarnosti, tesne stanovske zavesti!
Premalo se pri naših društvih upošteva položaj upokojenega učiteljstva in učiteljic ženskih ročnih del. Ne vem, zakaj se ne agitira z vnemo, da pristopijo k društvom učiteljice ženskih ročnih del .-'
Nadalje ne vem, koliko učiteljic ženskih ročnih del je organiziranih v raznih okrajnih učiteljskih društvih. Vem pa, da jako malo in da navadno ne pridejo nikoli do besede! — Smatra se jih za nižje-vrstne individuje!
Odbor društev mora biti sestavljen na popolnoma demokratiškem temelju. Polovico članov naj tvorijo učitelji, polovico pa tudi učiteljice.
Njih mnenje se ne sme smatrati za nižjevrstno ali slabo mnenje, kakor se tu in tam prigodiva.	. , .
Več razumevanja za socialni sestav družbe, več demokratizma in izginile bodo separatistične organizacije in separatistične težnje iz naših vrst. Skujmo tesneje organizacije, zakaj le v združenih, strnjenih vrstah je moč!
A. VOLAVŠEK:
Naša dolžnost.
Naš rezervni sklad je bojni sklad v borbi za kulturni napredek. Zadovoljiv procvit narodne prosvete je pa odvisen od šolskega zakona. Za tega se bije boj. Vsak rodoljub je istih misli, a v prvi vrsti smo poklicani mi, da storimo v zadevi no-
je naiven, tega peharijo. Zato je tem težje ohraniti si ono nravno ravnovesje, podzavestno še manj, ker lahko privede v tako-zvano naravno popačenost ali — kakor jo Nemec nazivlje — „natürliche Schlechtigkeit".
Zato je nalog vseh vzgojiteljev — in to zvanje imajo skoraj vsi ljudje — da vplivajo na človeka-gojenca v tem smislu, da postane sam sodnik čez svoje misli in dela, in pripravijo v njem toliko dobre volje, da bo skušal iz lastnega nagnenja postati dober in vreden član človeške družbe. Intelektualna izobrazba naj služi posebno v prvih letih tej vzgoji, in v drugi vrsti šele splošni in stanovski na-obrazbi.
Kadar slišimo in govorimo o kulturni zadači izobraženega človeka, radi mislimo na njegovo javno delovanje in njegov vpliv na javnost. Tudi do tega bomo prišli. A sedaj bi rada osvetlila kulturno delo žene v njenem najožjem krogu. Imam za to konkreten primer!
Poznam kmetsko ženo, ki je uživala samo ljudskošolsko naobrazbo, pa „imeli smo" — kakor rada ona in mnogo njenih rojakov naglasa — „imeli smo dobrega
vega šolskega zakona, kolikor je mogoče. Pripravljajmo se na odločilno bitko! Gorje nam, če nas najde veliki trenutek nepripravljene!
Vsak uspešen boj pa temelji na trdni materijalni podlagi. Če ne bo te, ne bo mogla organizacija izvršiti potrebnih korakov. Krivi bomo mi, če bomo sicer odprtih src, a zaprtih rok. Sramota bo padla na nas!
Ni dosti, če dvigamo samo svoj glas kakor vojni dobičkar, ki navdušuje za vojno, a se je ne udeleži, nego se okorišča v varnem zavetju z njenimi sadovi.
Toda naše vrste morajo biti in bodo proste takih ljudi. To nam velevata stanovska in osebna čast. V to svrho bi pa bilo želeti enotne, pravične, sorazmerne , odmere prispevkov. Izkazi v „Tovarišu" { nam ne nudijo nikakega pregleda, koliko je še tovarišev in tovarišic, ki so poza- f bili na Gregorčičev „odpri roke!", dočim ; so nam dali zopet mnogi tovariši in mnoge tovarišice vzpodbuden vzgled stanovske j zavednosti in požrtvovalnosti.
Zato predlagam:
1.	Zaveza pozovi vse organizovano j učiteljstvo, da žrtvuje najmanj po 1 % od celokupnih mesečnih prejem' ov rezerv- j nemu skladu.	i
2.	Zaveza vplivaj na vsa društva, da j sprejmejo tozadeven sklep.
3.	Odmera bodi za vsa okr. uč. dru- : štva enaka.
4.	Ista veljaj od vštevši 1. aprila na- ;
prej.	~
5.	Preplačila objavi imenoma „Tovariš".
6.	Prispevke zbirajo društva ter jih vpošljejo rez. skladu.
7.	Društva naj imajo v evidenci one eventualne člane, ki bi ne hoteli uvaževati tozadevnega društvenega sklepa. Seznam
j teh članov naj vpošljejo društva Zavezi ! do 30. vsakega meseca.
8.	Društva naj sklenejo, da velja le tisti znesek kot vplačan, ki ga je kdo pla-
| čal d r u š t v u za rezervni sklad.
9.	Zaveza priporočaj ostalim pokr. uč. organizacijam, naj delujejo v označenem smislu.
Vsi na delo! Naš sklad bodi nas ponos in trdna opora naših prizadevanj. On pa tudi je in bo zrcalo in merilo naše stanovske zavednosti.
To so moje misli, ki jih pa ne vsiljujem nikomur. Veselilo bi me, če bi se oglasili o zadevi še mnogi tovariši.
Sklad pa cveti in rasti ter obrodi obilen sad!
JLlimilu|im,l ...................................—mwm-
Obogatimo mladinsko knjižnico!
Dočim je med vojno le redkokdaj zagledala kaka knjiga beli dan, se zdaj zdi. da založniki kar tekmujejo, kdo bi izdal več knjig. Srečujemo pa knjige z novo, pa tudi s staro vsebino, t. j. izhajajo knjige, ki so pošle, nanovo.
Le mladinska knjižnica ne najde usmiljenega srca. Živi pravo medvojno Življenje. Kar pa ie mladinskih knjig, povečini ne prijajo niti ljudskošolski mladini, kaj šele meščamskošolski in nižjegimnazjtisKi. Tu vendar bi morale imeti knjižnice meščanskih šol knjige naših pisateljev ln pesnikov, če naj bo pouk v slovstvu 'es pouk in ne samo utepavanje raznih letnic; brez mesa in krvi. Čitanka ni in ne more biti pravo nadomestilo v namen, ki ga ima pouk v slovstvu, da vzbuja željo po čita-nju sploh, posebno pa po vglabljianju v duševne zaklade naših največjih mož.
Odveč bi bilo še nadalje govoriti o eminentni važnosti mladinske kmjižiiice,
saj smo si v tem edini. Pač pa hočem razgrniti načrt, ki sem o njem prepričan, tla njega izvršitev ne bi bila pretežavna. Obračam se do založnikov in pisateljev novih ter prirediteljev starih knjig.
Izšla je prva knjiga Erjavčevih spisov. Koliko je takih, ki jih je lahko dati mladini v roke! Ali bi jih ne kazalo izdati v eni knjigi? Če pa ne, vprašam, ali bi ne bilo mogoče natisniti več pol onih spisov, ki smejo v roke naše mladine, in jih združiti potem v knjigo? Nič bi menda ne delo, če pridejo proizvodi dveh pisateljev v eno knjigo, seveda tedaj, če bi jih za eno primanjkovalo. To založnikom.
Lažje se mi zdi delo pisateljev in prirediteljev. Nič bi ne delo, če bi kakšno spotakiiivo mesto odstranili. Če so mne-nia, da ne gre, tedaj še ostane itak lepo število spisov, ki so brez njih. In dalje. Kdor bi se ne čutil dovolj trdnega pedagoga sain, se more obrniti do mož, ki so priznani pedagogi. Ni, da bi dvomili o tem, da bi odrekli svojo pc-moč pri izbiranju.
Tako, mislim, da bi dobili kmalu dosti lepili knjig za svoj up in svojo nado. Te knjige bodo izpodrinile oni. strup, ki zastruplja mladož in io bo, dokler ostanejo mladinske knjižnice take. kakor so. Odbijajo in ne vabijo, ne vabijo, temveč tirajo v močvirje.
Da bi knjige ne imele odjemalcev, ni dvomiti. Srednje in meščanske, pa tudi ljudske šole jih bodo naročevale. saj :e splošna želja po njih. Le opozoriti bo treba nanje. Kako nai knjigo kupim, če ne vem zanjo!	H.
Zapomni si!
Tudi pravičnik greši desetkrat na dan. Postni čas ie, veliki petek se bliža. Zato poidi Jugoslovan v sebe in izprašaj si vest. kako ie s tvoiim narodnim prepri čanjern. Ako se ne bojiš odkritosrčnosti, boš našel, da ie .tvoja narodna zavest pre • cei. precej mlačna, tvoja požrtvovalnost malo hvale vredna tvoj narod, ponos pa v nevarni bližini ničle. In ker ie spoznavanje samega sebe prvi korak k pobolišanju, se bodeš čisto gotovo odločil, da:
1.	takoi pristopiš kot član k Jugoslovanski Matici,
2.	začneš marljivo pridobivati nove člane za J. M.
3.	v veselih druščinah sem ter tje napraviš zbirko radovoijnih prispevkov za J. M..
4.	kot član vseli možnih prireditvenih odborov določiš nekai odstotkov prebitka za blagajno J. M..
5.	ne boš godrnjal, boš li nahajal večkrat v računih postavko par vinarjev v prid J. M.,
C. se pri dedščinah spomniš s primernimi odstotki J. M.,
7. pri vsakem pietetnem, slavnostnem ali godovnem povodu določiš doslei negospodarsko uporabljene zneske v korist J. M.,
8.	se vsaki mesec odrečeš samo eni četrtima v;'ia in prihranjeni trošek naka-žeš J. M..
9.	ne boš nikoli ignoriral nabiralnikov J. M. in
10 da bodeš kjer in kadarkoli podprl njen prosoeh z besedo in dejanjem.
Prepusti VVilsonove točke njihovemu avtoriu. ki se niti sam po nlih ne ravna, ti pa se ravnai po predstoiečih desetih, kajti one so za končno osvoboditev ueosvobo-ienih naših bratov realnejšega in izdatnejšega pomena.	P- P-
učitelja, ki nas ni le dosti naučil, temveč nam pri vsaki priliki kazal in vplival na nas, kako moramo ravnati v življenju. Znal nam je vzbuditi veselje do šole in šolskega dela in kar je še več vredno, veselje do knjig, po katerih smo tudi pozneje radi posegali ter se potom njih izobraževali."
In res, sama lahko svedočim, da vlada v tistem kraju neka splošna inteligentnost — sad dela učiteljevega, ki je z ljubeznijo opravlja! svoj poklic.
Koliko dobička bi imela žena šele, ko bi se ji dala prilika v gospodinjskih šolah, da se stanovsko izobrazi; a vsi stanovi imamo strokovnih šol, le dekle kot bodoča žena, gospodinja in mati mora sprejemati starokopitne tradicije, ali pa potom čitanja in potom izkušenj iskati novih boljših poti — seveda, če ima v to čas!
Pa da pridem nazaj h kmetski ženi! Ona opravlja vestno in brez godrnjanja dožnosti, ki jih ji nalagajo vsakdanji opravki, a se pri tem še dobro zaveda onih vzvišenih dolžnosti, ki jih ima kot žena, mati, gospodinja — kot človek proti ljudem in s svojo priprosto a prisrčno du-
hovitostjo oplemenjuje obitelj in okolico. To je tisto tiho, skromno kulturno delo žene, tisto „tihožitje", ki ne žanje priznanja javnosti in ki ga niti ne zapazimo, ako ne preživimo nekaj dni v taki hiši.
Koliko dobrega lahko ustvarja dobra in razumna žena! Kako srečna je obitelj, ki se ogreva ob taki materi, in če bi bilo dosti takih žen in obitelj, koliko ljudi bilo bi srečnih!
Ni sicer vsaki in vsakemu dana ona veselost, zunanja prisrčnost in zgovornost, o kateri sem omenila gori in ki napravi človeka na prvi hip prikupljivega, a to ni potrebno!
Naj se mi še enkrat dovoli nemški citat, ki mi je ravno v mislih: „Schön ist nach dem großen das stille Heldentum!"
Vsi imamo vpogled v družinsko življenje, če ne doma, pa drugod. Prosim, pomislite malo! Se spominjate slučajev, kjer malenkosti povzročajo nesoglasje v obi-telji ali vsaj tiho vznemirjenje, ki pokvari človeku razpoloženje in to radi neobzir-nosti obiteljskih članov? Temu lahko dosti odpomore žena — ker govorim o njej — izobražena žena, ki vpliva na otroke in moža, Protiučinek ne izostane in tako na-
stane v obitelji ona sladka harmonija, ki jo na nekateri obitelji občudujemo in je zaželimo! —
In česa traži tako kulturno delo žene?
Dosti dobre volje in razumne pre-mišljenosti! Teh zmožnosti pa večina žen nima, in zakaj ne? Ker nismo uživale vzgoje, ki bi nas privedla do tega. A zato ne rok križem! — Izobražena žena, ki se v polni meri zaveda gorenje zadače, zna, da se lahko tudi potom samovzgoje povzpe do neke gotove popolnosti in reši s tem obenem dvoje nalog!
Samovzgoja je težka, mučna in dolgotrajna, a sčasoma se vedno hitreje poplača trud s samim seboj. Uvideti pa moramo, da edina rešitev naše odrasle generacije obstoja v s a m o v z g o j i, ki se je moramo oprijeti odločno z vso silo naših duš. In brez odlašanja — ne jutri, še danes!	(Dalje prih.)
aaDODDDDODaDaDOaDDaDDQDDDaDCDDaa
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
naanuDaoaDDnanonaDaaooaaaoaBalina
tišjemu šolskemu svetu v uvaževanje.
Ljubljansko učiteljsko društvo je raz pravljalo na svoji redni seji dne 15. marca t. 1. o preustrojitvi osemrazredne ljudske šole v meščansko šolo in o novoustanovljenem zaključnem VI. ljudskošolskem razredu.
Poverjenik za uk in bogočastje je odobril z razpisom dne 21. avgusta 1919, št. 3737, vse predloge glede na. začasni preustroj meščanskih šol, kateri predlogi so bili sklenjeni na seji višjega šolskega sveta dne 17. julija 1919. Istočasno Je bil odobren tudi predlog glede ustanovitve VI. razreda, ki se glasi: Za učence(-ke), ki dovrše v mestili, kjer so meščanske šole, 5. šolski razred le z zadostnim ali nezadostnim uspehom, se ustanovi šesti razred kot takozvani sklepni razred, ki počakajo v njem otroci zakonite starosti, da lahko dobe odpustnice.
Na podlagi tega razpisa je učencem šestega razreda pot do nadaljnje izobrazbe odprta. V VI. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili V. razred z zadostnim ali nezadostnim uspehom, tako da jim je ponavljanje 5. razreda zabranjeno.
Marsikateri bi si s ponavljanjem petega razreda utrdil potrebno znanje, tako da bi bil po preteku enega leta sposoben za meščansko šolo. Nadalje določa razpis, da počakajo učenci v VI. razredu zakonito starost, da lahko dobe odpustnice. V šestem razredu pa se nahajajo učenci stari 11 do 12 let, ki so po razpisu obsojeni prebiti tri leta v istem razredu, da dosežejo zakonito starost. Bodoči učni načrt za VI. razred se bo izvajal leto za letom ne-izpremenjen, tako da bo marsikateremu ponavljavcu šestega razreda tvarina temeljito znana od prejšnjih let. Vrhutega so pa šesti razredi priklopljeni le ljubljanskim ljudskim šolam, tako da bo le ljubljanska deca častila to hibo. Vse druge ljudske šole v Sloveniji,'ki se nadaljujejo kot meščanske šole, so brez sklepnega razreda.
Pomisliti je posebno v prehodni dobi, da imamo pet vojnih let za seboj, torej pet let vojnega pouka, ko se marsikateri učenec do šestega razreda ni mogel duševno in telesno razviti zbog skrajšanega pouka, slabe hrane, slabega nadzorstva itd., ali pa je zaradi bolezni toliko zaostal, da ni uspešno dovršil 5. razreda. Sigurno se bo ta ali oni učenec VI. razreda toliko razvil, da bi z dobrim uspehom napredoval tudi v meščanski šoli.
Zato blagovoli višji šolski svet razmišljati o teh-le vprašanjih:
1.	Kateri učenci(ke) naj se sprejmejo v VI. razred?
2.	Kaj bo z učenci(-kami), ki dovrše VI. razred z zadostnim, z dobrim ali celo odličnim uspehom?
3.	Ali itnajo taki učenci pravico prestopiti v meščansko šolo?
4.	Ali se sprejemajo učenci(-ke) šestega razreda v obrtno ali gospodinjsko šolo?
- 5. Ali se smejo učenci, k} so dovršili V, razred z dobrim uspehom, pa biii med šolskim letom spoznani, da ne uspevajo v meščanski šoli, premestiti v 6. razred?
6.	Kdo izdaja odpustnico onim učencem(-kani), ki jih zahtevajo v 1. meščanskem razredu — meščanska šola ali ljudska šola v VI. razredu?
7.	Kak naj bi bil uspeh VI. razreda, ako naj bi učenci ondi le čakali, da dosežejo 14. leto, ne da bi jim bila odtod odprta pot k nadaljnji izobrazbi in kak naj bi bil ugled razreda iti učitelja s takim smotrom ?
8.	Ali naj bo tudi ttčencem(-kam) podeželskih ljudskih šol v krajih, kjer se nahajajo meščanske šole, za vedno zaprta pot v meščansko šolo, ako so dovršili peti razred brez ponavljanja z zadostnim uspehom, kakor je zaprta učencem ljub-janskih ljudskih šol?
9.	Kam se uvrste učenci(-ke), ki prihajajo z nižje organiziranih ljudskih šol, ki imajo morda le 5 šolskih let in ne pet razredov?
Na podlagi pravkar navedenih vprašanj je prišel odbor ljubljanskega učiteljskega društva na svoji seji dne 15. marca soglasno do sledečih sklepov:
1.	Višji šolski svet naj določi za sprejem v VI. razred one učence(-ke), ki so dovršili V. razred samo z zadostnim uspehom.
2.	Učencem(-kam) VI. razreda naj se dd pravico za prestop v I. razred meščanske šole in to na podlagi spričevala v šestem razredtt brez vsakega sprejemnega izpita.
3.	Učencem(-kam), ki ponavljajo šesti razred do zakonite šolske dobe, naj dd pravico za prestop v obrtno, gospodinjsko šolo, oziroma v trgovske tečaje.
4.	Pošiljanje odnosno vračanje učencev (učenk) iz meščanske šole aH iz I. razreda Kake srednje šolo nazaj v šesti
razred Kaj se smatra za nedopustno. Kdor napreduje v teh razredih, naj jih enostavno ponavlja, ako že ni medtem dosegel zakonite starosti.
5. Višji šolski svet naj dovoli učencem po dovršenem III. razredu meščanske šole sprejem na učiteljišče brez vsakega izpita.
Sprejem na učiteljišče brez izpita je dovolil višji šolski svet učencem srednjih šol po dovršenem 4. razredu. Učenci z dovršenim III, razredom meščanske šole imajo za seboj istotako osem šolskih let kakor učenci srednjih šol po dovršenem 4. razredu. Vrhutega pa vsebuje učni načrt za meščanske šole zaključno tvarino, tako da so učenci meščanskih šol boljše pripravljeni za vstop na učiteljišče nego učenci srednjih šol.	Odbor.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
S tretje vodstvene seje Zaveze (dne 14. marca 1920).
1.	Ministrstvu prosvete kraljestva SliS je odposlala Zaveza prošnjo, da se ugodno rešijo predložene naredbe pover-jeništva za uk in bogočastje. Vloga je vsebovala, da prevzemi država začasno plačevanje stanarine in kuriva, povišek plač za meščanskošolsko učiteljstvo in sprejetje veljavnosti šolskega zakona od dne 1. septembra 1919 dalje.
2.	„Društvu javnih nameščencev v kraljestvu SHS" za Slovenijo v Ljubljani se je sporočilo, da imenuje Zaveza svojim zastopnikom v odseku za izdelavo uradniške službene pragmatike višj. š. nadzornika E. Gangla.
3.	Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je bilo pozvano od ministrstva prosvete v Beogradu, da pošlje vanj iz Slovenije učitelja, ki je vešč administracije, in ki dobro pozna šolske zakone in slovenske učiteljske organizacije. Poverjeništvo je predlagalo v soglasju z Zavezo na to mesto ptujskega okr. š. nadzornika tovariša P. Flereta, ki je stavil pet službe se dotikajočih predlogov. — Tozadevni akt s pogoji imenovanega je bil oddan že 8. jan. 1920, a ker ni bilo odgovora, je Zaveza ministrstvo opozorila ua skorajšnjo rešitev omenjene zadeve slovenskega učitelja-strokovnjaka.
4.	„Oblastna zaščita dece in mladine" za Slovenijo v Ljubljani je pozvala Zavezo, da imenuj svojega stalnega zastopnika, ki naj se v smislu § 7 novega poslovnika udeležuje sej širšega odbora te korporacije. — Odgovorilo se je, da je njen zastopnik ravnatelj L. Jelene.
5.	Srbska učiteljska Zveza za Vojvodino v Novem Sadu je povabila Zavezo na svojo glavno skupščino. — Skupščini se je odposlal v Novi Sad dne 1. febr. brzojavni pozdrav.
6.	Učiteljsko društvo za cerkniško-laški sodni okraj je poslalo Zavezi nekatera vprašanja, zapisnik in resolucije s svojega zborovanja. — Na vprašanja se je odgovorilo, zapisnik se je vzel na znanje, predlog zastran verskih vaj učencev pa se je odstopil v rešitev višjemu šolskemu svetu.
7.	Zaveza je prejela od Krožka naprednega učiteljstva v Ribnici, katerem» se je pridružilo še predsedstvo Kočevskega učiteljskega društva za slovenske šole, protest proti nameravani rešitvi Jadranskega vprašanja.
8.	Jugoslovansko napredbio akadem. sko društvo „Jadran", v karterega se je preosnovalo bivše dunajsko akad. drtu štvo „Slovenija", se zahvaljuje Zavezi za brezplačno pošiljanje listov: Učit. Tovariš, Popotnik in Zvonček.
9.	Zaveza je naprosila „Oblastno zaščito dece in mladine" za Slovenijo v Ljubljani, da osnuj po možnosti pri kakem otroškem zavetišču oddelek za šolsko deco, ki se vozi s takozvanimi šolarskimi vlaki iz bližnje in daljne okolice v ljubljanske šole, da bi tamkaj prebila čas do odhoda na vlak. V to svrho naj stopi v stik s kompetentnimi šolskimi oblastmi.
10.	Učiteljsko Udruženje v Beogradu poživlja Zavezo, da se mu odpošlje seznam organiziranega učiteljstva po okrajnih učiteljskih društvih. Imeti želi: a) koliko članov ima Zaveza, b) koliko je okr. učiteljskih društev, c) kakšne kulturne ustanove imajo okr. učit. društva, č) kolikšen je kapital teh in d) kolika je članarina. — Dopisu se ugodi.
11.	Višji šolski svet v Ljubljani je obvestil Zavezo o zadevi regulacije učiteljskih plač po zakonu z dne 23. julija 1919. — Dopis je bil objavljen v 7. številki Učiteljskega Tovariša.
12.	Klub primorskih učiteljev-begun-cev v Ljubljani se je obrnil tk> Zaveze za posredovanje glede poziva, ku je izšel v Uradnem listu in v drugih slovenskih ča- i sopisih, da naj se vrne učiteljevo brezpo- . gojno v zasedeno ozemlje. Ktfub želi, da J
se akcija za povrnitev učiteljstva vrši in | izvrši v direktnem sporazumu ž njim, to je, da se v vseh slučajih upošteva klubovo mnenje. — Zavezin predsednik je toza-■ devno interveniral pri g. okr. glavarju dr. , Vodopivcu, ki je izjavil, da se ne bo nikogar sililo v zasedeno ozemlje, in da se bodo v vseh slučajih upoštevali klubovi predlogi in nasvetu
13.	Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico želi pojasnila o novi regulaciji učiteljskih prejemkov. — Vprašalcu se je zadevat pojasnila, vrhutega se je dalo o tem potrebne informacije vsemu učiteljstvu vil. številki Učit. Tovariša pod na slovom „Naši novi prejemki".
14.	Učiteljsko Udruženje Cetiniskog Okruga je dostavilo Zavezi tiskana pravila svojega društva.
15.	Ljubljansko učiteljsko društvo je poslalo Zavezi dopis o regulaciji službe nih prejemkov vpokojenega učiteljstva. -Resolucija se je takoj priporočilno oddala višjemu šolskemu svetu v uvaževanje.
16.	V konjiškem učiteljskem društvu je nastal razdor. Zavezino vodstvo je prejelo od obeh spornih strank natančna pojasnila. — Ker zahteva po društvenih pravilih zadostno število članstva izredni občni zbor, kjer naj se razreši sporna zadeva, stoji vodstvo Zaveze na stališču, da se rayna društveni predsednik natanko po pravilih in naj nemudoma skliče občni zbor.
17.	Savez hrvatskih učiteljskih dru-štava v Zagrebu prosi za Zavezina pravila. — Pravila so se odposlala v 3 izvo-dih.
18.	Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj poziva Zavezo, da stori potrebne korake pri osrednji vladi, da izplačujejo poštni uradi v bodoče redno In takoj prve dni v mesecu učiteljske prejemke. — Tozadevni koraki so se izvršili.
19.	Slomškova Zveza je poslala Zavezi s svojega občnega zbora v uvaževanje 5 resolucij, v katerih se izreka za edinstveno stanovsko organizacijo. — Naznanjene resolucije se ne morejo vzeti na znanje, ker je istočasno sklenil občni zbor tudi, da se Slomškova Zveza ne razpusti.
20.	Vodstvu Zaveze je naznanil odbor Slomškove Zveze sklepe s sestanka, ki se je vršil dne 19. febr. 1.1. V svrho dogovora glede vstopa v Unijo želi sestanka in imenuje tri v to izvoljene odposlance: Lebarjevo, Fabinca in Slapšaka. — Zavezino vodstvo reši vlogo tako, da naj se Slomškova Zveza, ker se je že preko Zaveze obrnila na Učiteljsko Udruženje v Beogradu, obrne tudi sedaj v tem vprašanju na isto organizacijo.
21.	„Der deutsche Lehrerverein in Gottschee" vpraša, ali je Zaveza voljna prevzeti društvo v svojo organizacijo. — Sklene se, da Zaveza ne more sprejeti v svoje članstvo nemškega učiteljskega društva, pač pa prosilki nasvetuje, da naj priglasi vse ondotno nemško učiteljstvo svoj vstop v Kočevsko učiteljsko društvo. Ta sklep se sporoči tudi Kočevskemu učiteljskemu društvu za slovenske šole. ki r.aj, v slučaju njih vstopa, svoj dosedanji naslov primerno izpremetii.
22.	Učiteljsko Udruženje v Beogradu sporoča, da se namerava v Beogradu osnovati Učiteljska Banka, ki bi imela podružnice v vseh glavnih mestih naše kraljevine. Njen namen je podpirati šolstvo, učiteljstvo in sploh prosveto. Temeljni kapital bi znašal 1 milijon dinarjev. Vabi k podpisu deležev in želi podpise štirih slovenskih učiteljev za izdanje tozadevnega nameravanega poziva. — Učiteljsko Udruženje se obvesti, da se zdi Zavezinemu vodstvu ta pojem preobširen, zato naj tnu pošlje še pred izdanjem poziva osnutek pravil in oklica, v katerem naj se razvidi: podrobno delovanje nameravane Učiteljske Banke, višina deležev in kolikokratno jamstvo se zahteva.
23.	Ze v „Učit. Tovarišu" priobčeno „Izjavo" in tudi sklepe Ljubljanskega učiteljskega društva iz odborove seje z dne 28. febr. t. 1. je vzelo vodstvo Zaveze na znanje, oziroma ukrene vse, da pridejo sklepi do uresničenja.
24.	Ljubljansko učiteljsko društvo poziva Zavezo, da naj UJU toži erar za izplačilo učiteljskih prejemkov po novi regulaciji, in sicer za mesec november, oktober in september 1. 1919, katerih prejemkov učiteljstvo doslej še ni bilo deležno. — Ugotovi se. da niti Zaveza, niti UJU, ki pa pravno še ne obstoji, ne more vložiti take tožbe, vloži jo pa lahko vsaka učiteljska oseba zase.
25.	Glede stanarine in kuriva, kar je zajamčeno učiteljsrnt v državnem šolskem zakonu, se sklene, da pride zadeva v razpravo v prihodnji seji upravnega odbora.
26.	Kamniško učiteljsko društvo je poslalo Zavezi s svojega občnega zbora naslednje resolucije: a) Odbor za sestavo novih šolskih knjig se pozove, naj do prihodnjega šolskega leta pripravi vsa potrebna berila in vse druge knjige; b) Za-
veza naj preskrbi nova pravila okrajnih učiteljskih društev, obenem pa naj izda primerna pojasnila za izven naše organizacije stoječe učiteljstvo o namenu naše skupne organizacije; c) Zaveza naj deluje na to, da pride upravništvo „Popotnika" in „Učit. Tovariša" v ene in iste roke, ker se računi vedno križajo. — Sklene se, da ukrepa o vseh teh resolucijah upravni odbor.
27.	Učiteljsko Udruženje v Beogradu je poslalo tisoč frankov za Zavezo, petsto frankov pa za nek drug namen. Ta vsota je bila nabrana tekom vojne v Parizu od srbskega učiteljstva. Zaveza razpolaga s tem darom popolnoma prosto. — Zave-vezino vodstvo stoji na stališču, da se zamenja teh 1000 frankov ob ugodnem času po kurzu. Darovalki se je izrekla pismena zahvala.
28.	Beograjski stanovski organizaciji se je sporočilo, da naj se vrši kongres vsega jugoslovanskega učiteljstva kraljevine SHS v Beogradu šele v velikih počitnicah in ne že meseca maja 11., ker za kongres še ni vse dovolj pripravljenega, in ker bi bila takrat naša udeležba izdatno večja.
29.	Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj priporoča Zavezinemu vodstvu, da isto na merodajnem mestu izposluje vsemu učiteljstvu v Sloveniji za pouk na ekskurendnih šolah vsaj faktičnim stroškom odgovarjajoče prejemke. Zvišani prejemki v gori navedenem smislu naj se določijo za vso dobo tekočega šolskega leta 1919/20. — Dopis se priporočilno odda višjemu šolskemu svetu.
30.	„Narodni svet za osvobojeno domovino" je poslal okrožnico, v kateri opozarja tudi Zavezo na velikansko pomanjkanje slovenskih knjig, in prosi, da bi tudi slovensko učiteljstvo zbiralo v ta namen primerne knjige. — Tozadevni oklic se objavi v stanovskem glasilu.
31.	Neko učiteljsko društvo je Zavezi z dopisom naznanilo, kako je neki župnik pri velikonočnem izpraševanju kruto žalil ves učiteljski stan. Ker je to žalitev, ki se tiče vsega učiteljstva, naj vloži Zaveza tožbo proti dotičnemu župniku. — Zavezino vodstvo ugotovi, da je napad sicer za vse učiteljstvo skrajno žaljiv in vreden vse obsodbe, a Zaveza ne more postavnim potom tozadevno ničesar ukreniti, pač pa lahko vloži tožbo tamkaj službujoče učiteljstvo.
32.	Blagajnik Fran Luznar predlaga po daljšem utemeljevanju zvišanje Zave-zine članarine letno od 60 na 120 K, s pra-vomočjem od 1. jan. 1920 dalje; in zvišanje naročnine „Popotniku" letno na 30 K ter „Učit. Tovarišu" na 40 K za neorganizirane naročnike, z veljavnostjo od 1. aprila 1920. — Vsi predlogi se sprejmejo soglasno s pripombo, da mora to naknadno odobriti še upravni odbor in delegacija. (Glej uvodni članek „Po deset kron mesečno!" v let štev. „Učit. Tov"I)
33.	Določi se, da se vrši dne 1. aprila v Ljubljani seja upravnega odbora in sicer ob 9. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni. Sestava dnevnega reda se poveri Zavezinemu predsedniku.
34.	V tajni seji se rešijo nekatere interne zadeve.
Društvene vesti.
• Ko>jansko uči'ej|£-«i:) društvo se je zbrala * zborovanju prvič v tekočem društvenem letu 11. marca v Kozjem Z veseljem konštatuje tov. predsednik, da vidi zbrane vedrih iic, da ni nemila usoda zied-čila vrst našega društva. Z zadovoljstvom pozdravlja vse ude v novem društvenem letu in želi, da bi ga tudi vsi zadovoljni končali. Prisrčen „dobro došel" zakliče vsem novim članom, ki so s svojim vstopom razširili naše vrste. Ti so: tov. Božo Mohorčič ter tovarišice: Ivanka Podreka, Hedka Lovrečeva in Mira ČuČ-kova.
Nato se naznanijo došli dopisi: Pobere se članarina po 70 K, katere znesek plačajo udje naenkrat.
Letno poročilo je sledeče: Društvo je zborovalo v pretečenem upravnem letu štirikrat. Udeležba je bila pri prvih treh zborovanjih z ozirom na naše težavne komunikacijske razmere istinito prav po-voljna in požrtvovalna, 'e 4. zborovanje nam je skrajno neugodno vreme skrčilo rta malo število udeležencev. Z veliko vnemo so se obravnavala na teh zborovanjih stanovska vprašanja kot: Poročila o načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje, o Zavezinem načrtu preosnovitve narodnega šolstva. Poročevalci se niso plašili velikega truda z obširno utemeljenimi nasveti, katerih uspehi še seveda plavajo po zraku, vendar pa je toliko več vredno zadoščenje, da so povzdignili svoj glas namenjen v prospeh šolstva in v korist učiteljstva. Tudi predavanje poučne vsebine v nadaljno Izobraževanje nas samih ni izostalo, kakor krasna razprava: Biološki pouk v prlrodopisfu.
Društvo je imelo v minulem ietu 36 udov. Od teli so se poslovili: tov. Ivan Krajnik, Drago Majer, Milka Bračičeva, Milka Arzenšekova, Milka Kokotova in Malka Onusova. Gudula Dragatinova pa še ni prijavila zopetnega pristopa v našo vrsto. V tekočem društvenem letu šteje naše društvo 35 udov.
Poročilo blagajničarke se glasi: Pri-bitek leta 1918. 38.07 K, udnina znaša 1579.47 K, skupaj 1617.47 K. Izdatek: 1063.80 K, ostanek 515.60 K,
Za to društveno leto se izvoli prejšnji odbor. Naknadno se izvolita v odbor: tov. Ante Potočnik kot podpredsednik In lov. Robert IvanuS kot odbornik.
Na predlog tovariša \ olavšeka se pobere po 20 K za rezervni sklad. Nabrana svota znaša 520 K. Obenem predlaga omenjeni tovariš še, da bi tukajšnje učiteljstvo kupilo in postavilo nagrobni spomenik pokojnemu tovarišu Trobišu v Koprivnici; akoravno ni bil pokojnik ud učiteljskega društva, vendar zahteva to naša stanovska zavednost. Kakor bitro draginja nekoliko pojenja, tako hitro se tudi ugodi* temu predlogu.
Tovariš Staufer svetuje in predlaga, da se ustanovi oziroma osnuje Samopomoč za tuokrajno učiteljstvo in uradu i-štvo. Predlog je bil z veseljem soglasno sprejet. (Jlede tega se določita tovariša Staufer in Ivanuš, ki bosta delovala za ta osnutek.
Tovariš Jerin pa predlaga, naj posreduje odbor na merodajnih mestih, da se odslej naprej vrše učiteljske konference za učiteljstvo Kozj. okraja v Kozjem, in to z ozirom na prometne težkoče ter na neznatne dijete. S tem predlogom se strinja gotovo tudi cenjeno učiteljstvo trga Ha-nine pri Sevnici ter se nam priklopi, če upošteva navedene neugodnosti. Prihodnje zborovanje bo maja v Podčetrtku.
~t Okrajno učiteljsko društvo za ormoški otirai je nueio une 4. marca t. 1. v unnožu svoj zelo flobro obiskan občin /oor; navzočih je oiio 9U odstotkov.
L i"ozurav m letno ix>rociiu predsednika. Društveni predsednik tovariš Josip Kajsp pozaravi vse navzoče presrčno, posebno na novo vstopivše uue m našega okrajnega solskega. nadzornika tovariša Pavla t leeeta. Daije omenja nase plače in naglasa, cia moramo strmeti za ciljem, da oomo poaplnoma enakopravni z državnimi uradniki, Louuaija, ua morajo biti naša zborovanju vcuuo pouioštevihia. Sledjijič poda obširno letno poročilo, u Katerega, spojx>injeno s tajuikovim in bla-gajnikovim poročilom se je razvidelo, da naše društvo, ce že ni med prvimi, gotovo ni pri zadnjih.
IL Zapisnik zborovanja z dne 0. novembra 1919 se piebere in odobn.
UL Dopisi se vzamejo po visti iz opravilnega zapisnika ua zifajije.
IV.	Letno poročilo tajnika; iz tega je razvidno, da ima društvo 49 pravni uuov m 3 častne ude, in da so vsi učitelji in vse učiteljice v okraju udje našega društva. ■>a novo so pristopih tovariši m tovan-šice; Rebolj Antonija, Uerbec Marica )n Šešerko Berta pri sv. Lenartu, Križnic Jožica pri Svetinjah, Svetlin Irma in Schdnv/etter Avgust v Središču, Komac Slavo iu Pernat Pavla, otroška vrtnarica v Ormožu, Belšak Ludovik pri Sv. Tomažu, Pinterič Kristina pri Sv. Bolienku, Megla Milan in lrgolič Roza pri Vel. Nedelji. Društvo je štirikrat zborovalo in imelo 2 od borov i seji. Pri zborovanjih, katera so bila dobro obiskana, je bilo 7. predavanj, oziroma daljših poročil.
V.	Letno poročilo blagajnika. Tovariš Martin Šalamun poroča, da so vsi udje storili svojo dolžnost in so dohodki znašali 430 K, stroški 416 K. Po pregledauju in odobrenju računov se izreče blagajniku zah vatla.
VI.	Razmotrivanje aktualnih stanovskih in šolskih vprašanj. Rezultat teh raz-motrivanj so bili med drugimi sledeči predlogi in sklepi: 1. Cas zborovanja določi odbor, če društvo drugače ne sklene. 2. Na predlog tovariša predsednika se sklene, da plača vsak ud 20 K za rezervni sklad Zaveze. Navzoči se takoj odzovejo temu sklepu. 3. Društvena članarina se določi na 80 K. (To .je bilo tedaj, sedaj se zviša seveda na 120 K). 4. Predsednik Rajšp opominja na Učiteljski konvikt, vsaK ud naj vsaj 2 K daruje. Radi plačevanja teh prispevkov naj zahteva društvo poštne položnice. 5. Tov. Jakob Preindl: Razni nemškutarski elementi in ljudje, ki Se žalujejo po bivši Avstriji, ščuvajo ljudstvo zoper šolo in učiteljstvo, ker to uči v šoli srbohrvaščino. Društvo naj opozori inerodajne oblasti, da store v tem oziru potrebne korake, da bo naše ljudstvo vedelo, da je srbohrvaščina v šolah učni predmet. 6. Da se na naši šoiskl upravi vsaj deloma zbriše pečat avstrijskega bl-rokratizma, treba bo revizije glede uradnega poslovanja. Sklene se potrebno ukreniti radi revidiranja dotičnih točk v
IX. Končnikovem zvezku, dodatek 1. 7.) j Tovariš Domicijan Setajnik predlaga, da 1 bi učiteljstvo zbiralo najbolj priljubljene | narodne pesmi za šolsko mladino. On pa j jih hoče potem, razvrščene na peedine sciski stopnje izdelati.
Vil. Volitev. Za novo društveno do- j bo so bili izvoljeni: Josip Rajšp. predsed- ; nik, Ludovik Sijaoec, podpredsednik, ' Adolf Rosina, tajnik, Martin Šalamun, blagajnik, Jakob Preindl m Drago Pinteric odbornika.
-f Novomeško učiteljsko društvo ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 8. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v deški šoli v Novem mestu po naslednjem redu:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Račun za leto 1919.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti.
Popoldne ogled kmetijske šole na Grmu.
Polnoštevilne udeležbe pričakuje
odbor.
- -f Kamniško učiteljsko društvo vabi na sestanek, katerega priredi v četrtek, dne 8. aprila 1920 na Prevojah pri Luko-vici v gostilni > pri Kotniku« ob 15. uri (3. uri popoldne.)
aBaaaaaaoBaaoaoaasoaoaaaaaooaaaa
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!"
aaaaaaaaaoDDaaaaBDaaDDoaaoaaaaaa
Kronika.
—	Severni „Slovenci". Severozapad-no od Gdanskega ob obali Vzhodnega morja prebivajo ostanki nekdanjih obmorskih Slovanov. Imenujejo jih splošno Ka-šube. Govorijo nekako poijsko narečje. Interesantno je, da se del Kašubov, ki prebiva ob morju poieg Lebskega jezera, imenuje samega sebe „Slovence". Po veri so Kašubi katoliki, protestantov je samo 6/c, ki so izključno lebski Slovenci. — V začetku februarja je zasedla poljska vojska te kraje in osvobodila tudi Kašube. Poljak, ki je sodeloval pri tem zasedanju, opisuje ta narod kot vesel, gostoljuben in dobrosrčen, čeprav spočetka nezaupljiv. Poleg tega imajo Kašubi organizacijsko sposobnost in voljo do dela, katera jim je omogočila, da navzlic ne zelo rodovitni zemlji gospodarski ne stoje slabo.
— »Jugoslovanska Matica«. V nedeljo dne 21. marca se je ustanovilo v Ljubljani društvo z gorenjun imeaaom. Cilj mu je, pospeševati v gospodarskem oziru Jugoslovane v tujini, jih podpreti kjerkoli hi kadarkoli moralno in gmotno, zastopati njih zahteve in pravice doma pred našo javnostjo, pred odločilnimi činitjeljl v in Izven mej naše države. Potrebna sredstva tvorijo prispevki in darovi, članarine, dohodki iz društvenih prireditev, podjetij in izkupičkov za knjige in brošure, zbirke ter društveno imetje. Član društva more postati vsak Jugoslovan, brez< razlike spola in starosti, ako ga sprejme Katerakoli podružnica na podlagi sklepa občnega zbora. Člani so: 1. Častni, t. j. tisti, katere imenuje društveni osrednji zbor radi izrednih zaslug za društvo; 2. dobrotniki, t. j. tisti, ki plačajo naenkrat 1000 dinarjev, in 3. redni člani, ki plačajoi članarino 1 dinar na mesec. Kdor podpira društvo s prispevki, ¡ne da bi pristopil kot član, postane podpornik. Društvo ima svoj sedež v Beogradu, pokra#nske podružnice pa se nahajajo v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu. Splitu, Novem Sadu, na Ceii-nju in Skoplju. Bokrajinski podružnici .so podrejene krajev, podružnice, ki se osnujejo čim prijavi v posameznih krajih svoj pristop najmanj 20 rednih članov. Društvo stoji ua čisto liadstrankarski podlagi.
—	Sprejemanje kronskih bankovcev v državnih blagajnah. Presfciro objavlja uradno: Da bi imele vse državne blagajne čas. da izvrše zameno kronskih novčanie v kronskodiuarske v roku, predpisanem z naredbo 1. štev. 6354 od 26. februarja t. L» odrejam, da državne blagafiiie prene-liajo sprejemati one vrste kronskih novčanie, ki še niso potegnjene iz prometa, 5 dni pred rokom za odtegnitev odgovarjajočih vrst kronskih novčanie. Z ozirom na to se novčauice po 100 K prenehajo sprejemati pri državnih blagajnah z dne 10. aprilom t. 1. O tem so tiaj obveste generalna direkcija državnega računovodstva in vsa ministrstva.
= Strankarska straiovlada na Ogrskem. V Budimpešti je odpustila sedanja vlada iz same strankarske maščevalnosti več kot 600 učiteljev. Vteliko učiteljev so razen tega vrgli v feče pod pretvezo, da so socialistični hujsfcači. Nekateri so 2e obsojeni, tako je n. pr. dobila ravnateljica ženske višje Šole zaradi »ščuvanja« osem let zapora, noki ljudski učitelj pa sedem let ječe. Kakor poroča dunajska »Ar-beiter-Zeitung«, so bili odpuščeni učitelji najboljši strokovnjaki in imajo le napako, da niso pristaši -stranke, ki je slučajno da-
nes na vladnem krmilu. Zgodovina dokazuje. da se tudi najgrša strankarska stra- , hovlada prav v kratkem času maščuje nad strahovladalci samimi.
— Za osamosvojitev cerkve. Glasilo hrvaških reforitiističnih duhovnikov ¿Preporod« je priobčilo odprto pismo na zagrebškega nadškofa Bauerja, v katerem se naglaša nujna potreba osamosvojitve cerkve v Jugoslaviji iti takojšnje dovolitve uporabe domačega jezika pri vseh cerkvenih obredih.
iz Jugoslavije.
-r Kako pospešuje »Slomškova Zveza« sporazum med učiteljstvom ? Zadnji »Slovenski učitelj« piše: Rezervni sklad »Zaveze« in člani »Slomškove Zveze«.
Politične stranke zbirajo rezervne sklade, da jih uporabljajo v volilni borbi proti nasprotnikom. Nobenemu nasprotniku, in če je še tako omejen, ni še nikdar prišlo na misel, da bi bil kdaj prispeval v sklad — recimo SLS. Ker »Zaveza« liberalnega učiteljstva še ni UJU, bi tudi nobenemu našemu članu ne smelo kaj takega priti v glavo. Zalibog, da se je to zgodilo tam doli na Dolenjskem nekje. Malo več politične modrosti bi ne škodovalo nekaterim našim članom, že zato ne, da jih nasprotniki ne bodo smatrali za — Pepčke. AH hočete boj na nož? Vsled toleranco katoliške učiteljske organizacije je postal prejšnji urednik »Tovariša« višji šolski nadzornik. To je vzbudilo med voditelji našega naroda nejevoljo, ker zastopa moz nazore, ki so nasprotni krščanskim nazorom. Molčali smo, toda če ne bo miru, vrnemo z enakim orožjem, da bo naše ljudstvo zapiralo šolska vrata, kjer se bo pojavil, in obdržalo otroke doma. Svarimo o pravem času, da ne ubijete s takim bojem še tiste mrvice spoštovanja do šolstva, ki ga dosedaj niste ubili. Menda vam je znano, kako težko stališče ima šola med ljudskimi množicami. To smo povedali ob enajsti uri. — Isti list piše dalje:
Novomeška podružnica je sklenila sledečo izjavo: »Učiteljstvo novomeške podružnice Slomškove zveze, zbrano 3. iebruarja 1920, soglasno izjavlja, da pristopi k okrajnemu učiteljskemu društvu za novomeški okraj, ki bo del Unije jugoslovanskega učiteljstva, z dostavkom, da ne plača niti vinarja za Zavezo, pač pa bode plačevala članarino UJU, kadar se ista določi. Obenem pa izjavlja, da je pripravljeno prispevati za rezervni sklad.« - - Taki sklepi naj se pošiljajo najprej centralnemu odboru v razpravo, da o njih razpravlja in potem daje podružnicam potrebne direktive, ki se mu zde potrebne. Sicer pa svetujemo vsem voditeljem podružnic, da se drže pravil. Ce pa se posamezniki ne čutijo več srečne v naši organizaciji, naj si za izstop izbero malo bolj primerno pot in ne tako smešno.«
Višji šolski nadzornik Franc Gabr-šek proti učiteljicam. Dne 8. t. m. se je vršila seja širšega odbora oblastne zaščite dece in mladine v Sloveniji. Med drugim» raznimi zadevami je bila na dnevnem rodu ureditev in premestitev poboljševal-nlce iz Ljub Liane v Kočevje in razširjenje tega zavoda tudi za dekleta. Kanonik Na-drah je predlagal, da naj na moškem oddelku poučujejo svetni učitelji, na ženskem oddelku pa se naj izroči vzgoja m pouk — nunam. Temu, svetne učiteljice žalečemu predlogu, so odločno ugovarjali zastopniki učiteljskih organizacij srednjih in ljudskih šol in zastopnice ženskih dobrodelnih zavodov. S posebno vnemo in prepričevalno besedo se je zavzemala za svetne učiteljice zastopnica nekega so-cijalno demokratskega dobrodelnega zavoda,- A vse zaman! Ngeni argumenti zoper enostransko nunsko vzgojo nesrečnih deklet so našli pri večini ie gluha ušesa. Večina, med katero je devet duhovnikov, je sprejela Nadrahov predlog in — Čujte in strmite, za nune zoper svetne učiteljice, katerih svetovalec, prijatelj in dobrohotni oče bi moral biti, je glasoval tudi višji šolski nadzornik Franc Gabršek. Ne maramo imenovati tega njegovega nastopa s pravim imenom! Vprašamo le: Ali ga ni sram pred priprosto ženo? Da je glasoval za nune in nunsko vzgojo tudi Adolf, se ne čudimo.
— Sadar-Gabršek contra učiteljicam. Prejeli smo pod tem naslovom od druge strani: Državna oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani je znana do danes jasnosti samo po »Uradnem listu«. Njeno delovaEje, zlasti javne seje širšega odbora so ostale do danes vsej javnosti prikrite. Zesleti bi bflo, da izda oblastna zaščita dece in mladine poročilo o 3 sejah, ki so se dosedai vršile. Na vsak način bode moral urad podati javnosti sklepe sej, ki so se napravili in jih opravičeno saue neinformirana javnosti pričakovati. Za danes ne opustimo sledečega dejstva: V Kočevju namerava oblastna zaščita ustafnoviti državno vjigajališče za
moralno pokvarjena dekleta. Sprejet je bil predlog, da se poveri uprava in vodstvo vzgajališča redovnicam z utemeljevanjem, da imajo samo te smisel za vzgoje mladine, da znajo samo redovnice pridobiti srca pokvarjenih mladenk in da so samo one za ta poklic edino naobražene itd. Na kratko povedano: Po nazorih večine širšega odbora gorioinenjene zaščite niso naše slovenske učiteljice za tak posel usposobljene, treba ie izročiti tako mladino in od države vzdrževano Javno vzgajališče privatnim redovom!
Ne oziraje se nato, da morajo od države vzdrževane naprave biti vendar last javnosti in ne v rokah neodgovornih zasebnih redovnic, smatramo tak sklep kot atentat na državljanske pravice učiteljic, ki so obiskovale učiteljišče vendar zato, da se strokovno usposobijo ter služijo potem kruh v pridobljenem poklicu. Vsled omenjenega sklepa so prikrajšane na pravicah vse slovenske učiteljice, tedaj tudi tiste, katere zastopa imenom Slomškove zveze — Adolf Sadar. Višji šolski nadzornik Fr. Gabršek se je tudi spozabil ter dal nezaupnico učiteljicam, po katerih milosti, vštevši vse učiteljstvo je vendar postal to, kar je. V vseh modernih državah ima žena iste pravice kot vsak drug državljan, samo v demokratični Jugoslaviji ne bi smela postati strokovno naobražena ženska učiteljica in vzgojiteljica v javnem, od države vzdrževanem vzgajall-šču! Besedo imajo sedaj v svojih pravicah zapostavljene učiteljice.
—	Ne omejujmo si lastne svobode! Na zadnji seji višjega šolskega sveta je bil stavljen predlog, naj se učiteljstvu prepove nositi v šoli znake. 'Ta predlog je bil stavljen od strani ljudskošolskega učiteljstva samega. Hočemo presojati to vprašanje popolnoma objektivno, neozi-raje se na to, od katere strani učiteljstva je bil stavljen predlog. V vsakem slučaju moramo mi stati na stališču, da se nam ne omejuje nikdar osebna svoboda, najmanj pa, da si jo še sami omejujemo. Ne smemo biti malenkostni pri svojem na-ziranju in presojanju takih vprašanj ter se imamo čutiti v prvi vrsti učitelje in potem šele strankarje. Najmanj pa, da učiteljski zastopniki sami nastopajo zoper osebno svobodo učiteljstva!
—	Za upokojence. Notico ixrI tem naslovom, ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista smo posneli Iz naših dnevnikov. Popraševali smo na inerodaj-nem mestu, če odgovarja zadeva resnrci. Zvedeli smo, da določbe o pokojninskih dodatkih (po 200 dinarjev na mesec za vsakega upokojenca in po 45 dinarjev za vsakega rodbinskega člana) ne veljajo za upokojence in učiteljske vdove v Sloveniji. Tem se v prvih dneh meseca aprila izplačajo dodatki k draginjski dokladi m rodbinskim dokladam, ki jim gredo izza 1. decembra 1919 po naredbi ministrskega sveta z dne 10. februarja 1920. — (Glej št. 31. »Uradnega lista« z dne 6. marca ozlr. štev. 11. »Učit. Tov.« z dne 18. marcal)
—	Zvonček v zameno za Tovariša ali Popotnik. — Dotičniki (zakonski pari, upokotfenci, otroške vrtnarice in učiteljice ženskih ročnih del, ki so včlanjeni v okrajnih društvih) in reflektirajo na zgoraj označeno zameno, objavljeno že v 11. številki »Tovariša«, naj čimprej, najkasneje do 10. aprila naznanijo to strokovnemu tajništvu Zaveze v Ljubljani, ker se poznejše želje ne bodo mogle upoštevati zaradi določitve naklade Zvončka.
—	Politični shodi so srednješolski mladini prepovedani. Višji šolski svet za Slovenijo je 18. t. m. s posebno okrožnico strogo prepovedal srednješolski mladini vsako udeležbo in sodelovanje pri političnih shodih, zlasti pa še udeležbo shodov o priliki volilne borbe.
—	Maturantje in maturantke mariborskega učiteljišča izza leta 1895! Letos obhajamo 25 letnico mature. Umestno bi bilo, da se snidemo tekom poletja na sedanjim časom primernem sestanku. Gotovo ste vsi za to, da se sestanemo v Mariboru; zato sem se odločil, da vzamem jaz, kot v Mariboru službujoč, stvar v roke. Vabim vas torej, da mi naznanite svoje želje, nasvete in predloge, kedaj in na kak način naj bi se vršila ta petin-dvajsetletnica. S tovariškim pozdravom! Mirko Kožuh, nadučit. v Mariboru. Slomškov trg.
—	Za zbližani©. Med profesorji trgovske akademije v Sarajevu se je pričela akcija, da naj se izmenja po možnosti nekatere domače in češke trgovske akademike, da se uvede kot obligatno v učni red učenje enega slovanskega jezika v govoru in pisavi in da se s tako Izmenjavo slušateljev pouči lete o prilikah v drugih državah. V tem oziru so profesorji že predložili zemaljski vladi tozadevne predloge.
—	Iz Prekmurja. Dne 17. marca je bilo tretje zborovanje narodnega sosveta civilnega komisarijata za Prekmurje v Mur-
ski Soboti. Na dnevnem redil je bilo tudi j
poročilo o šolstvu, ki ga je podal nadzos-nik Jurko. Vseh šol je 93, izmed teh je 11 ! katoliških in 14 evangelskih verskih šol, i pri katerih imajo vodstvo verski šolski stolci (sveti). Vlada ne spreminja ničesar 1)ri značaju prekmurskih šol. Sprejela je vse domačine-učitelje, ki so hoteli vstopit! v službo. Veliko mažaronov učiteljev in uradnikov ni maralo za službe, zato so zapustili Prekmurje na poziv vlade. Razen osem šol imajo že vse prekmurske šole vsaj po enega ali dva učitelja. Manjka pa še 53 učnih moči, ker se nekateri učitelji obotavljajo iti v Prekmurje. Šolske počitnice bodo od 1. junija do 1. septembra.
—	Prvi upokojenci po novem zakonu. »Narodna Prosveta« sporoča, da sta bila pred kratkim upokojena srbska tovariša Tihomir Marinkovič iz Aleksinca in Steva Mladenovič iz Buprije, ki sta prva učiteljska upokojenca po novem šolskem zako-nu. —
Članarina in darila za učiteljski konvikt. Gabrijela Drašček 4 K, Ida pl. Foedransperg 4 K, obe iz Zaloga pri Ljubljani. (Te dve članici je tiskarski škrat v zadnji številki izpustil in tudi skupno vsoto v zadnjem izkazu je zmešal ta vražji škrat; namesto 471 K je izkazal 417 K. V tej vsoti sta všteta tudi prispevka Draščekove in Foedranspergove.) —
Gostič Florijan iz Poljan n. Škof. Loko 10 K, Mihelič Josip iz Preddvora 10 K, Mihelčič Ivan iz Selc 10 K. — Alojzij Lilija 50 para (2 Kj, Bog Lilija 50 para (2 K), Mar. Lilija 1 dinar (4 K) vsi iz Polšnika pri Litiji z reklom:
Sloven Slovenov sine snubi!
Sovražnost sveta svet sudi!
Sloga spasava sveta sinove! —
Dajte dar! Datični darove! — Andrej Skulj 2 K, Fran Skulj 2 K in Jožef Tratar 4 K; vsi trije iz Ljubljane. — Vera Kutinova iz Preserja 5 K. — Milka Pristo-vova iz Rakitne 20 K. — Hvala! Jakob Dimnik, blagajnik.
—	Učiteljska delniška družba v Beogradu. Minister za trgovino in obrtnijo Je potrdil pravila ustanavljajoče se beograjske učiteljske delniške družbe, ki ima namen ustvariti srbskemu učiteljstvu tiskarno in knjigarno. Pravila bodo v kratkem natisnjena v »Narodni Prosveti«, nakar prične vpisovanje zadružnikov. Srbskim tovarišem želimo ha novem polju obilo uspeha!
■— Nov šolski praznik na Hrvatskem.
Hrvatski ban je izdal naredbo, glasom katere se mora vsako leto na vseh šolali Hrvatske dne 30. aprila praznovati spomin Zrinjskega in Frankopana.
—	Učiteljske plače na Hrvatskem. Ker so se nekatere občine '"t Hrvatskem branile izplačevati učiteljem njihove plače, češ, da; so sedaj državni uradniki, je ban izdal paredbo, s katero ukazuje vsem občinam. da. redno izplačujejo učiteljem vse dosedanje njihove prejemke vse dotlej, dokler občinske blagajne ne dobe obvestila, da ustavijo izplačevanje prejemkov posameznim učiteljskim osebam. — lz te notice se da sklepati, da ni učiteijstvo na Hrvatskem še danes prejelo svojih plač po novem šols. zakonu! To nsun potrju^ je tudi beograjska »Narodna prosveia«, ki v svoji številki z dne 25. marca piše, da učiteijstvo v Sremu še sedali ni prevedeno na nove plače po zakonu od 23. julija 1919.! Iz dna srca pomilujemo svoje hrvatske kolege, katerim je v sedanjih težkih razmerah naklonila usoda take krušne očete!
—	Društvu »Jubilejska samopomoč«
je treba poslati za 61. in 62. smrtni slučaj; umrla sta člana Mavrin Fran in Krek Vinko. V kratkem se pošljejo položnice z napisanimi zneski za gornja slučaja in eventualne zaostanke.
—	Društvo »Samopomoč« (Selbst-hilfe der Lehrerschaft Steiermarks) naznanja dva nova smrtna slučaja: Dne 25. decembra preteklega leta je umrl nadučl-telj Oton Ehrlich v Staudachu, dne 7. februarja t. 1. pa ravnatelj Simon Cvahte lz Velike nedelje. Za oba slučaja nai se vplača dotične prispevke v mesecu aprilu.
—	Društvo »Samopomoč« (Selbst-hilfe der Lehrerschaft Steiermarks) je odposlalo na vse v Jugoslaviji bivajoče člane letni račun in položnice ljubljanske poštne hranilnice. Vodstvo »Samopomoči« je te dni prejelo vrnjen letni račun s položnicami od tov. JosiDa Serneca, Martina Vodenika in Vincencija Okorna. Društveno vodstvo naproša tem potom imenovane tovariše, da javliaiio svoje sedanje naslove predsedniku v Gaishorn. Ravno tako se naproša tudi druge člane, ki bi ne prejeli pomotoma tozadevnih položnic, da se javijo društvenemu vodstvu.
—	I. komorni večer godalnega kvarteta Zika se vrši v torek po praznikih v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Vse glasboljubive tovariše in tova-rišice vabimo k zanimivemu večeru! Vstoonice prodaja Dolenčeva trafika v Prešernovi ulici.
Neodrešena domovina.
—r Sposobnostni izpit za poučevanje i na ljudskih šolah. Oeneralni civilni komi-sarijat za zasedeno ozemlje v Trstu je odredil izreden rok za polaganje sposob-nostnih izpitov za poučevanje v ljudskih šolah. Izpiti se bodo vršili v mesecu maju t. 1. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom se bodo polagali omenjeni izpiti na učiteljišču v Tolminu, a za ljudske šole s hrvatskim učalim jezikom na učiteljišču v Kastvu. Izpitnim komisijam na koprskem učiteljišču bodo dodeljeni posebni izpraševalci a) za polaganje izpitov za pouk hrvaščine, slovenščine m nemščine po italijanskih ljudskih šolah, b) za pouk italijanščine v slovenskih, hrvatskih in nemških šolah, c) za polaganje sposobnostnih izpitov za ljudske šole po onih učiteljih , ki so že usposobljeni za pouk v italijanskih ljudskih šolah. Pravico do polaganja teh izpitov imajo vsi učitelji in vse učiteljice, ki posedujejo zic-lostna izpričevala učiteljišč ali odpustu 1-co iz kake normalke in ki imajo ave leti ilužbe v ljudskih šolah novih ali pa v elementarnih starih pokrajin. Kjer je vojna onemogočila dejanski pouk, se bo ta čas vštel v imenovano dvoletje. Glede formalnosti kakor tudi glede izpitnega gradiva nai se kandidati obrnejo na posamezna okrajna šolska nadzorstva. Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlagajo na naslov generalnega civilnega komisarijata potom okrajnih civilnih komisarijatov. V prošnjah nai prizadeti navedejo, pred katero komisijo in za kateri učni jezik želijo položiti izpit. Naj tudi omenijo, ali želijo položiti izpit tudi za pouk veronaukag ki ni obvezen predmet. Prošnja mora biti pisana na kolkovanem papirju in mora imet! naslednje priloge: 1. Kratek opis dovršenih študij, 2. zrelostno spričevalo kakega učiteljišča, 3. potrdilo o dvoletni praksi na kaki javni ljudski šoli ali šoli s pravico javnosti. Dalje opozarja gen. civil, koml-sarijat prizadete učitelje, da jih preizkušnje, ki so jih opravili v smislu okrožnice generalnega tajništva pri vrhovnem poveljstvu od 15. januarja 1919. št. 7830 ne oproščajo od sposobnostnih izpitov. Radi tega bi izgubili vse poviške, ki so jih dobili na podlagi omenjene preizkušnje, ako se ne bi javili k sposobnostnemu izpitu.
—r Nobenega odgovora. Nek tržaški Slovenec je priobčil v listu „Unita" članek, v katerem se poteguje za kulturno zbližanje med slovenskim in italijanskim narodom. V ta namen predlaga dopisnik od slovenske strani sledeče: 1. Takoj naj se otvorijo vse -naše ljudske, srednje in obrtne šole. ki so bile zatrte v zasedenem ozemlju, kjer je za to zadostno število otrok. 2. Na vsaki laški univerzi naj se ustanove stolice za slovanske jezike in slovansko literaturo. 3. Uvedejo naj se priprave za ustanovitev italijansko-jugoslovanske revije, po vzgledu podobnih revij v Parizu, Londonu, Chicagu, New-Yorku in drugod, ki naj oba naroda medsebojno seznanijo s kulturnimi, političnimi in trgovskimi vprašanji. 4. Dovoli naj se nemotena obnovitev in nemoten razvoj vseh naših kulturnih društev. 5. Izda naj se dovoljenje, da se smejo na zasedeno ozemlje uvajati jugoslovanske knjige in revije. 6.. V vseh italijanskih srednjih šolali novega ozemlja naj se uvede študij politične in kulturne zgodovine jugoslovanske. 7. Vsem jugoslovanskim študentom, ki bodo študirali v Italiji, naj se dovole potrebne podpore. — Zgodil se je čudež! italijanski listi, ki so ponavadi na tako pisavo zagnali velik krik in vik po svojih predalih, ne vedo na gorenje predloge nobenega odgovora! Tudi goriška „Voce dell' Isorizo" z dne 20. marca, ki omenja v daljšem uvodniku članek iz lista „Unita", na koncu previdnostno molči. „Goriška Straža" pravi k vsemu temu: „Mi razumemo to molčanje, ker vemo dobro, da tudi molčanje velja za nekak odgovor!"
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6.
Abditus: Naša gospodarska in soci-ialna vprašanja. Pod tem naslovom ie izšla v mariborski »Ljudski tiskarni« mala knjižica, ki obdeluje na 30 straneh sledeča poglavja: 1. Naš novi položaj. 2. Jedro go spodarske krize po voini. 3. Razlastitev in valuta. 4. Konec kapitalistične družbe? 5 Dve sliki. 6. Neznosno stanie. 7. Za socija lizacijo. 8. Ostanemo doma ali se izselimo? 9. Mezde in plače. 10. Naša delavska rezerva. Drobni knjižici želimo obilo čitateliev v učiteljskih vrstah.
Naša Alzacija Lorena. O priliki ustanovitve »Jugoslovanske Matice« v Ljubljani je izšla propagandna brošura pod
gornjim naslovom, ki pcdaia naciionalni in gospodarski položaj našega naroda na Go riškem, v Istri. Trstu in v slovenskem delu zaoadne Koroške. Sežite po niei!
Popotnik 1920. Štev. 1—3. Vsebina: Dr. Fr. Derganc: Začarani svet. — K poglavju narodne zavednosti. — H. Šumer: Kako ustanavljamo obrtno-nadaljevalne šole. — š.: Ulomki z roditeljskega večera. — Ant. Turk: Učenčevi zapiski o zgodovini Slovencev, Srbov in Hrvatov.
—	Kolnik: Kako rišemo. — Razgled: A. Slovstvo. „Šolski list". (Pav. Flerč.) — Fr. Erjavec: Za staro pravdo. (Pavel Flere.) — Uč. I. Radovanovič: Učiteljsko pitanje. (F.) B. Časopisni vpogled. Nekaj hrvatskih glasov o šolski reformi. (P.) C. To In ono. t Viktor Bežek. — Nov tip kmetijskih šol. (H. Š.) Višje osnovane ali deške in dekliške šole. (S.) — Zavod za oskrbo šol. (Jos. Bernot.) — Šolski program češke socialistične stranke. — Drobtine. (J. B.) — Geografsko društvo. Dr. Fr, Derganc: Filozofski slovar.
Zveza narodov. Sestavil Anton M. Pe-
trinčič. V lastni založbi. 40 strani. 1919.— »S posebnim namenom pošiljam to skromno knjižnico Vašemu cenjenemu listu, dobro vedoč. da bo šola igrala najimenitnejšo vlogo v izpolnjevanju velike ideje, da se bodoča pokolenja vzgoie v duhu sprave in trainega miru. Dovolite, da tiikai na vaiam nekai besed iz govora, ki ga ie imel Anatol France na učiteljskem kongresu v Tours v avgustu 1919., kier pravi med, drugim: Moia iskrena želia te. da bi delavski internaciionali v najkrajšem času sledila internacijonala učiteljev, in da bi ta v skupnem delu izdelala vzgoini načrt, ki bi nam pokazal smernice, po 'katerih bi vzbudili v bodočih pokoleniih vse one sile. ki bi dale človeštvu mir, in ki bi vodile vse narode v zvezo narodov«.
Tako piše g pisatelj v pismu, ki ga je naslovil na naše uredništvo. Brošura ima v prvi vrsti namen vzbuditi zanimanje naše širše javnosti za »Zvezo, narodov«.
Za lepim in iedrovitim uvodom podaja pisatelj zanimiv zgodovinski pregled mirovnega gibanja, nakar sledi poglavje o „Zvezi narodov", za njim pa v frandoš-kem jeziku besedilo načrta „Zveze narodov", ki ga je izdelala komisija mirovne konference. Brošura obsega nadalje najvažnejše programne točke, katerih izvedbo so si stavila za svoj cilj razna mirovna društva širom sveta in konečno je brošuri dodan še imenik vseh teh društev.
Tako obsega brošura v kratkih besedah vse, kar je treba danes vsakemu izobraženemu vedeti o mirovnem gibanju sploh. Želeti bi bilo, da se razširi v čim v čjem številu med slovenskim učiteljstvom, vsled česar jo toplo priporočamo.
Sicer pa nastane vprašanje, če in koliko bo moglo slovensko učiteijstvo delovati za udejstvitev v brošuri navedenih ciljev. Krivični mir, ki nam grozi, bo potisnil meč v roko našemu narodu. To bo vzrok, da se bode moralo učiteijstvo v prvi vrsti tesno okleniti svoje nanovo | ustanovljene „Jugoslovanske Matice". Da se pa cilji te ne krijejo z onimi „Zveze narodov", je jasno.	P. P.
„Ljubljanski Zvon" ima v svoji letošnji 2. številki sledečo vsebino: Vojeslav Mole:-Pismo v domovino. — Rad. Peterlin-Petruška: Orel. - Ivo Šorli: Gospa Silvija. (Dalje prihodnič.) Franjo Roš: Naše jutro. — Ivan Zoreč: Peruzzi. Janko Glaser: Iz cikla „Ti". — Milan Fabjančič: Zlatniki. (Konec prihodnjič). — Fran Tratnik : Aforizmi v umetnosti.— Janko Samec: Sfinga. — Marija Kmetova: Brez tal. (Dalje prihodnjič) —Miran Jarc: Drevo ob vodi.
—	Fran Govekar: Žabota. (Konec.) — Stano Kosovel: Sibilski motiv. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige.
„Pesmi samote" Antona Lajovica, solosp«vi s spremljevanjem klavirja izidejo v kratkem v založbi pt-vskega društva „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani.
Belokranjske pisanice. V prostorih Umetniške propagande v Ljubljani (Sodna ulica 5) ie priredil naš marljivi tovariš Božo Račič razstavo belokranjskih pisa-nic, ki slove že od nekdaj kot zanimiv narodopisni predmet ter se odlikujejo zlasti po leoi narodni ornamentiki. Izdelovanje pisanic ie zelo interesantno. Snažna, sve • ža jaica z rumenkasto lupino so edino pri • pravna za »pisanje«. Priprava za pisanje se imenuie v belokraniskem dialektu »pi-sač« (srbsko »šaraljca«). To ie majhen pločevinast liiček s tanko odprtino na spodniem ožiem koncu. Lijček se vtakne skozi orevrtalni člen trtne vejice v vodoravni legi. V široki konec Hjčka se vtakne košček čistega voska in nato se segreje liiček nad svečo ali svetiliko. Pisač se prime na to s štirimi prsti desne roke. palec se pa vDre v iaice. ki se drži z levo roko* Nato se potegne črta po iaicu. Ker se pa vosek hitro ohladi in strdi. ie treba vsak hip «pomočiti« pisač v plamen, da vosek leDO teče Pisač se vleče po ialcu v smeri proti telesu pišočega. Ko je prevlečeno
iaice s črtami, ki naj ostanejo bele, se položi n. pr. v rdečo barvo. Nato se prevleče po rdečem polju tisto, kar nai ostane rde če. Slednjič se pa položi iaice v črno barvo, v kateri se skuha Iz vrele vode vzeto se zbriše s krpo in se še vroče pomaže z loiem ali kako drugo maščobo, da se po tem sveti. Na ta način pisana pisanica ima tri barve, če pa hočemo dobiti pisanico v dveh barvah, popišemo iaice naiorei belo in ga skuhamo v poljubni barvi. Pisanje pa ni tako enostavno. Zahteva preoei vaje v risanju samem in v razgrevaniu pisač;', da teče vosek enakomerno po jajcu. Posameznosti so vidne na razstavi. Pri ku-haniu se rado kal pokvari, če ni dobra barva, ali če ne sprejme lupina barve. Semintia poči tudi katero. Transport pisanic ie silno težaven, ker imaio kuhana iaica mani odporne sile kakor pa surova. Ta panoga narodne umetnosti tudi pojema. V vsei Beli Krajini izdelujejo danes pisanice le še v metliški okolici in pa v Adle-šičih ob Kolpi. Da se povzdigne zopet to lepo delo med narodom, se je odločil tovariš Račič v v Adlešičih prirediti malo razstavo in razprodajo izbranih belokranjskih pisanic. Popolna razprodaja naj bo v zadoščenje prireditelju razstave in pa marljivim belim rojakinjam!
Društvo slovenskih leposlovcev s sedežem v Ljubljani se ie ustanovilo., čigar področie se razteza na vso Slovenijo. Namen društva ie. da varuje in pospešuje gospodarske. sociialne in kulturne interese svojih članov in s tem pomaga izboljševati njih živlieniske razmere; da goji med njimi stanovsko vzajemnost ter jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo ie samo stanovsko in združuje vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. — Pravila utegnejo biti oblastveno odobrena že v najkrajšem času in tako bo mogoče takoi po Veliki noči sklicati prvi občni zbor. Prijave sprejema Milan Pugeij, tajnik Matice Slovenske v Ljubljani.
Razstava planinskih in pokrajinskih slik se otvori za velikonočne praznike v Jakopičevem paviljonu. To pot razstavijo fotografične slike znani amaterji planinci: Joža Ktmaver in Ivan Tavčar, slikar Val. Hodnik iz Bohinja pa tudi oljnate in akva-relne slike. Razstavo priredi Slovensko planinsko društvo.
Sokolič, list za sokolski naraščaj. Uredil dr. Ivan Lah. »Sokolič« ie s št. 7.—10. zakliučil svoie 1. leto. Vsebina zvezku je sledeča: 1. Obletnica. 28. oktober 1918.— 2.Narodu! Na dan 28 okt. — 3. I. skupina obrtnega naraščaia. — 4. Dan 28. ok tobra 191«. v Pragi.— 5. Pet bratov So-količev. — 6. Baron Žiga Zois. — 7. Ba • ronu Žigi Zoisu ob stoletnici njegove smrti. — 8. Dr. Ljudevit Pivko: Zdravnik Stane. — 9. II. skupina obrtnega naraščaja.
—	10. Slavnostni tek. — 11. Sokolski zlet v Pragi 1920. — 12. Rojstvo naše narodne himne. — 13. II. skupina obrtnega nara-raščaia. — 14. Poglavje o-alkoholu. — 15. Glasnik. — »Sokolič« izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 10 K. pol leta 5 K, četrt leta 2 K 50 vin. Naročnina sDreieina »Učiteljska Tiskarna« v Ljub ljani «Sokolič« se po svoii izborni vsebini sam najlepše priporoča, zato skrbite za niegovo razširieniel
aaoononDnaDnonnannannnonaannnnno
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
DcnnDnnoocmuPDDonoonnnncBnaaoDnn
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb v Sloveniji.
1. Nadučiteljska mesta.
Okrai Cerknica: Cerknica, 6 r., 1 vzp., prosto stan., pouk na obrtni nad. šoli. — Okraj Črnomelj: Adlešiči, 2 r., prosto stan. — Suhor, 3 r. — Okraj Kamnik: Čemšenik, 2 r., 1 vzp., prosto stan. — Št. Gotard. 2. r., pr. st. — gornji Tuhinj, 2., pr. st. — Okraj Kočevje: Ribnica (dekl. lj. šola), 6 r„ 3 vzp., samo za ženske. — Okraj Krško: Bučka, 2 r„ pr. st. — Ško-cijan pri Mokronogu, 3 r„ p. st. — Veliki Trn, 3 r.. pr. st. — Trebelno, 2 r„ pr. st.
—	Okraj Ljubljanska okolica: Drenov grič, 2 r., stanarina. — Polhov Gradec: 2 r., 1 vzp., pr. st. - Okraj Ljubljana (mesto): Spodnja Šiška (deška lj. šola), 5 r., 5 vzp. pr. st. - Okrai Celje (okolica): Oobrna. 4 r., pr. st. — Okraj Gornji grad: Nova Štifta. 2 r.. pr. st. — Okraj Gornja Radgona: Št. Peter tik Radgone, 6 r., 1 vzp., pr. st. — Okraj Konjice: Koniice (deška lj. šola), 6 r„ pr, st. — Koniice (dekliška lj. šola). 6 r„ pr. st., za ženske.
—	Loče, 6 razredn., prosto stanov. — Vitanje. 4 razredn., pr. stanov. — Okraj Ljutomer: Cven, 3 r., 1 vzp. pr. st. — Mala NedeHa, 5 r., pr. st. — Okraj Maribor (okolica): Lajtersberg-Krčevina, 6 r., 2 vzp.. stanarina. — Sv. Marjeta na Dravskem polju, 2 r., pr. st. — Pobrežje (dekli-
ška lj. šola), 4 r., stanarina. — Okraj Rogatec: Rogatec. 3 r., pr st. - Rogaška Slatina. 4 r., pr. st. - Okraj Slovenska Bistrica: Sv. Martin na Pohorju, 3 r., pr. St — Poljčane, 6 r., 1 v/p., pr. st. — Opraj Šmarje: Šmarje, 6 r., 2 vzp., pr. st.
2. Učiteljska mesta.
Okra) Cerknica: Bloke, 4 r., 1 vzp., 3 mesta, 1 za moške, 2 za ženske. - Cerknica, 6 r., 1 vzp., 2 mesti. — Sv. Duh, 1 r., pr> st. — Gorenje jezero, 1 r., stanarina, ekskurendna šola na Otoku -- Igavas, 4 r 1 vzp. 2 mesti, 1 za moš., 1 za zen., ekskur. š. na Vel. Poljanah. - - Stan trg pri Ložu, 4 r., 2 vzp., 2 m^-u l za ž. — Okraj Črnomelj: Adlesici: 2 r.. ] mesto, pr. st. — Bojanci. 1 r., pr. st. — Dragatuš, 3 r., 1 mesto. Oribljc, 1 r., pr. st.
—	Planina. 1 r., pr. st. — Pretoka 1 r., pr. st. — Semič, 3 r., 1 vzp.. 1 mesto. — Stara lipa. 1. r.. pr. st. — Zagozdac. 1. r., r.r st _. Okraj Kamnik: Cemšemk. 2 r., 1 "vzp., 1 mesto, stanarina. — Dob, 3 r.,
1	mesto, stanarina. — Domžale. 4 r.. 2 */.«>.
2	mesti. — Homec, 2 r., 1 mesto. — Komenda, 5 r., 2 mesti. — Mengeš, 6 r.. L vzpor., 1 mesto. — Moravče, 4 r., 2 vzp.,
1	mesto. — Peče. 1 r., pr. st. — Stranie
2	r., 1 vzp., 1 mesto, stanarina. — Okraj Kočevje: Loški potok o r.. 3 vzp., 1 mesto za moške. Turjak. 1 r., pr. st. — Okraj Kranj: Besnica. 1 r., pr. st. — Cerklje, 6 r., 1 mesto za moške. — Pofci-ce,
1	r., pr. st. — Tržič (deška lj. šola), 5 r.,
2	mesti, pouk na obrt. nad. šoli. — Okraj Krško: Mokronog. 8 r.. 2 mesti, 1 za moške, 1 za ženske. — Trebelno, 2 r., 1 mesto — Okraj Novo mesto: Crmošnjice.
3	r, 2 mesti. 1 za moške. 1 za ženske. — Hinje, 2 r., 1 mesto, pr. st. — Mirna. 4 r., 1 mesto — Št. Peter pri Novem mestu.
4	r., 2 mesti. — Laze-Uršna sela. 1 r„ pr. stan. - Dolž, 1 r., pr. st. - Gorenje SuSl-ce 1 r, pr. st. - Okraj Radovljica: Jesenice. 6 r.. 12 vzp., 1 mesto za moško, pouk na obrtno nad. šoli. — Koroška Bela. 4 r, 3 vzp. 1 mesto. — Kranjska gora, 4 r., 2 mesti. -- Sv. Križ nad Jesenicam!.
1	r pr. st. — Dobrava pri Kropi. 2 r.. 1 mesto. — Lesce. 2 r., 1 mesto. — Ovsišče.
2	r, t mesto. — Okraj Brežice: Brežice, (dekliška lj. šola), 4 r.. 3 mesta za žensko.
—	Okraj Celje (okolica): Dobrna. 4 r., 1 mesto. — Gotovlje, 3 r., 1 mesto. — Št. Jurij ob juž. žel. (deška lj. šola). 4 r.. 1 mesto za moške. — št. Jurij ob juž. že!, (dekliška lj. šola), 4 r., 1 mesto za ženske.
—	Nova Cerkev. 4 r., 1 mesto. — št. Pavel pri Preboldu. 6 r.. 1 mesto za moške. Okraj Gornja Radgona: Sv. Jurij ob Sčav-nici, 6 r., 2 mesti, 1 za moške, 1 za ženske, Negova, 4 r., 1 mesto za moške. — Sv. Peter tik Radgone, 6 r., 1 vzp., 4 m©, sta, 2 za moške. 2 za ženske. — Okraj Konjice: Konjice (deška lj. šola), 6 r.. 2 mesti. 1 za moške, 1 za ženske. — Konjice (dekliška lj. šola), 6 r., 3 mesta za ženske.
—	Loče, 6 r., 2 mesti. —• Tepanje, 2 r., 1 m. — Okraj Kozje: Kozje, 3 r., 1 m. — Okraj Laško: Trbovlje (deška lj. šola), 6 r., 1 mesto za moške. — Trbovlje-Vode (dekliška lj. šola), 6 r.. 1 vzp.. 1 mesto za ženske. — Loka pri Zidanem mostti,
3	r., I mesto. — Okraj Ljutomer: Cven, 3 r., 1 vzp., 1 mesto. — Ljutomer (deška lj. šola), 5 r., 1 mesto za moške. — Maia Nedelja, 5 r.. 2 mesti, 1 za moške. 1 za ženske. — Vržej. 2 r., 1 mesto za Ženske.
—	Okraj Marenberg: št. Jernej nad Muto 1 r.. pr. st. — Kapla, 4 r., 3 mesta, t za moške, 2 za ženske. — Remšnik, 3 r.. 1 mesto. — Vuzenica, 4 r., 1 mesto. — Okral Maribor (okolica): Hoče, 3 r., 1 mesto. — Št. Ilj v Slov. Goricah, 5 r„ 1 vzp., 1 mesto. — Kamilica, 5 r., 1 mesto za moške. — Lajteršperg-Krčevina, 6 r., 2 vzp., 3 mesta. — Liinbuš, 4 r., 1 mesto. — St. Peter niže Maribora, 3 r., 1 mesto. —
Pobrežje ( deška lj. šola) 4 r., 3 mesta. — Pobrežje (dekliška lj. šola), 4 r., 3 mesta.
—	Tezno, 3 r., 2 mesti, 1 za moške, 1 za ženske. — Okraj Ormož: Hum, 3 r., 1 mesto. — Ormož, 6 r., 3 mesta, 1 za moške,
2	za ženske. — Središče, 6 r., I mesto. — Velika Nedelja, 5 r., 1 mesto za moške. — Okraj Ptuj (okolica): Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 4 r., 1 mesto. — Sv. Marka niže Ptuja, 6 r., 1 vzp., 1 mesto. — Nova cerkev pri Ptuju, 4 r., I mesto. — Zavrče, 4 r., 1 mesto. — Okraj Rogatec: Rogatec, 3 r., 2 mesti, 1 za moške, 1 za ženske. — Rogaška Slatina, 4 r., 3 mesta, 1 za moške, 2 za ženske. — Okraj Sevnica: Rajhenburg, 6 r.. 1 mesto. — Sevnica, 6 r., 2 vzp. 1 mesto. — Okraj Slov. Bistrica: Slov. Bistrica (dekliška ljudska šola), 4 r., 3 mesta za ženske. — Okraj Slovenii gradeč: Šmartno pri Slovenjem gradcu, 4 r.. 1 mesto. — Okraj Šmarje: Št. Peter na Medvedjem selu. 3 Šmarje: Št. Peter na Medvedjem selu,
3	r.. 1 mesto za moške. — Okraj Šoštanj: Šoštanj, 6 r., 3 vzp., 1 mesto za ženske. «»* Okraj Vransko: Braslovče. 5 r., 1 mesto za moške. — Št. Jurij ob Taboru. 4 r., 1 mesto. — Pravilno opremljene prošnje je vlagati do 20. aprila 1920 po predpisani službeni poti. Kdor prosi za več služb obenem. mora vložiti za vsako službo posebno prošmjo (na bivšem Štajerskem s službeno razpredelnico). Prosilci, Še ne stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi na bivšem Kranjskem, moralo dokazati z državno-zdravniškim izpričeva-lom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Višji šolski svet v Ljub-liani, dne 20. marca 1920. — Predsednik: Vadtnjal s. r.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostoroijru organlzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zavede z dne 21. dec.
»18.) XLVIH. Izkaz.
P« 20 K; Ljubiea Uršičeva — Bojanci p. Vinica; Milka Pristova — Rakitna; Srečko in Irana Nigu — Sv. Jakob ob Savi; Olga Šavnikova — Kranj; Ka-rolina Župančičeva — Kovor; Franiea Slapar jeva — O! Se vek; Oostič Florijan — Poljane nad Škojjo Loko Slapar Jakob — OlSevek. F« 10 K Vera Kutinova
—	Prcaerje; Joeipina Miheličeva — Preddvor; Mah-kota Anton — Voklo; Mihelič Josip — Preddvor. Po 5 K: Držaj Vaclav — Tržič. — Današnji izkaz
205 K. Prej izkazanih 18.874 K. S , upaj 19.079 K.
•f
Ivan Petrif,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Krožek ribniškega učiteljstva: Vaša trditev, da smo vrgli resolucijo .Slov. učit. dr. kočevskega okraja'" v koS, ne odgovarja resnici. Čilsjte 11. St „Uč. tov. natančneje! Opomba uredništva se glasi popolnoma jasno: „Sprejete resolucije smo izročili vodstvu Zaveze". Toliko lojalnosti in discipline smemo pričakovati, ker je pozitivneje delo, če upravni odbor odloča o tem vprašanju, kakor če se brezplodno barka javnost
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založb« „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska «Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.
Dotičniku, ki je iz nizke maščevalnosti prelomil tajnost društvenega zborovanja v Metliki in izdal vso stvar, izrekam svoje globoko pomilovanje.
Adlcšiči, dan po uradnem zaslišanju.
Božo Raci i
Spominjajte se „Družbe sv. Cirila in Metoda!
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■»■■■■■a
■
Naši himni:
■
1.	Lepa naša domovina, j
2.	Bože pravde.
a
Dvoglasno s spremljevanjem har- ; monija za šolsko mladino priredil • Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro- j čila sprejema le Učiteljska tiskarna. £
Hal denarni zavod.
Oetlo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. marca 1920 K 125.303-69. Hranilne vloge obrestuje od 1. aprila 1920
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/s5. do 1 s6. nre popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja.
Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze"!
Knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani
= Frančiškanska ulica 6.	-
se priporoča za nabavo vsakovrstnih znanstvenih in leposlovnih knjig, mladinskih spisov in šolskih potrebščin.
Dokler traja zaloga priporočamo osobito sledeče knjige: po znižanih cenah:
Dr. O sv al d: Srednješolska vzgoja.........po K 0'—
O. Majcen: Metodika zemljepisnega pouka.....„	„	3*—
Ant. Rudei: „Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojeslovja.............„	„	3*—
Nadalje:
Slike regenta Aleksandra, lepo izvršene, vel. 50X68 cm Črnilo za šole in nrade v steklenicah po 1 liter . . .
Rdečilo"
v manjših steklenicah . v malih steklenicah . .
20 — 14 —
5-70 2^30
m+ZMmmmmmmmmmmmme
Doprsni kip v naravni velikosti
SIMONA JENKA
po originalu prof. ALOJZIJA REPltA
prodaja komad po 100 K
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Frančiškanska ulica štev. 6.
Važno za vsa narodna kulturna druitva.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo ■■„ ...,....... ....Frančiškanska ulica Stev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in eenj. nSteljstvu v naročilo vseh uradnih Šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v sol stroko spadajocih tiskovin. t^- V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".

mhw