G-ospodarske stvari. Pitje vina. Očak Abraham je dobil goste, pa jim je tako dobrd postregel, da se njegova gostoljubnost hvalt in priporoča za vse čase. Gostoljubnost v tesni zvezi s krščanstvom je imeniten čin krščanske ljubezni ali telesno dobro delo. Žaliče, se je ta čednost včasih v nečednost spreminjala in postala požrešnost. V dobrih letih so se v vinskih goricah po rani službi požji pomenili, kje bodo to ali ono nedeljo večernice imeli. Nedeljo večerko so se zbrali zdaj pri tem, zdaj pri onera mejašu v pivnici, število gostov narašča, da v kleti ni več prostora; poznejši so morali na stopnicah sedeti ali okoli hrama stati. In polovnjak je bil preeej prazen. In kaj se je še več godilo — o tem molči ustno sporočilo. Vendar gotovo je, da mnogoteri vina piti ne z -'* Zato so jim škof Slomšek poduk dali in pesmico za ,,Le pijmo pošteno to žlabtno blag( Kak grdo bi pač b'lo, Ne znati kam domo!" Celo leto, dragi bralec, te že vodiir in pivnieah, gotovo si že žejen; pa še z ep niman dati piti, pač pa nauk o pitju Lim naznaniti za tvoj dušni in telesni blagc 1. Kdaj ne smeš vina pitJ .ako slaba leta, da ponekod že vina več m .orej piti ne morejo. Segli so reveži po ne :i, ki posameznike in tudi cele rodovine uf ,nejše je uživati jabolčnico in grušovec. Ako pa še menda kaj vina imaš, ali ga kje utegneš dobiti, vendar ti rečem: Ne pij vina v nevarnih boleznih! Mnogi večkrat mislijo, da bolniku dobro stori, če mu pošljejo kupico vina, in bolnik mnogokrat sam zanj prosi, pa mu ne služi v zdravje, temuč požuri njegovo smrt. Take nevarne bolezni, v katerih ne smeš vina piti, so: zapljučnica, rebrnica ali bodec in sploh vsako unetje drobovine in znotranjih. delov tvojega telesa, ki se razodene v mrazenju, potem pa nastopi vročina in gostokrat tudi smrt. V takih slučajih pij mleko ali sadno vodo — vina pa ne pij! 2. M a 1 o v i n a p i i! To je že sv. apostol Pavel nasvetoval svojemu pomočniku sv. Timoteju, ki je bolehal in le samo vodo pil: »Ne pij dalje vode, temuč pij malo vina zavoljo svojega želodca, in zaradi svojega pogostega bolehanja.« (1. Tim. 5, 23). Zato so nam oče Knajp tudi prepovedali vedno le samo vodo črepati, dasi je ona čudežne zdravilnosti tako, da so že nekdanji Rimljani pravili: »Voda ima zobe«. Seveda mora biti krepka, pohorska voda; kaluža ti želodec še bolj skvari. Sv. Janez Krstnik je bil veliki spokornik; o njem je bil angel napovedal: »On bo velik pred Gospodom; pa vina in pijače ne bo pil.« Po njem se je osnovala družba zmernosti, da se udje zavežejo trezno živeti, vina nič ali celo malo piti, žganjico pa celo opustiti. Gudil sem se imenitnemu gospodu, ki suhega vina nikoli ni užival, temuč si ga vselej z vodo pomešal; pa je bil bistre glave, rudečega lica in zdravega želodea; in to je pravo in najboljše. Malo vina pij, primešavaj si studenčnice ali pa slatine. Slatina je zdrava pijača. Ona oživi prebavnost želodca, zasnaži črevesa, predere zatiko; prežene influenco, nahod ali katar iz nosa, pljuč in želodca. Slatina bi se morala nahajati pri vsaki hiši, ker se tudi med mleko dobro primešati daje. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 30. novembra v Strasu, na Bizeljskem, v Celju (tudi za konje), v Rogateu, Poličanah (za svinje), Svičini in pri Sv. Andražu v Slov. gor. Dne 2. decenabra v Mariboru (tudi za konje). Dne 3. decembra v Konjicah, Radgoni in na Planini. Dne 4. decembra v Šmarijah, na Zelenem Travniku, pri Sv. Barbari v Halozah, na Ptuju, v Imenem (za svinje), Lučanah in na Polju. Dne 5. decembra na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 6. dec. na Dobrni, v Cmureku, Sevnici ob Savi, v Vuzenici in na Spod. Poljskavi (za svinje).