DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje ln socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 19.—, ta Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Jtev. 87 Maribor, sobota, dne 30. oktobra 1937 Leto XEI Devetnajstletnica (e-hoslovaške republike V znaku zahvalnosti T. G. Masary- ku in dr. E. Benešu Čehoslovaška republika vsako leto praznuje svojo osvoboditev posebno slovesno. Dne 28. oktobra 1918 je razglasila neodvisnost in svobodo, letos pa je devetnajstletnica, ki jo je v četrtek najslovesneje obhajala. Čehoslovaška republika je lahko Ponosna na svojo zgodovino devetnajstih let, ponosna na demokratični režim-, na svojo socialno politiko in na svoje državljane, ki zvesto čuvajo svetinje demokracije in svobode. Pokazali so v tej dobi zrelost za upravljanje samostojne republike. Duhovni oče čehoslovaške republike Masaryk je umrl dne 14. septembra letos. Masaryk je desetletja deloval s svojimi sodelavci za svobodno državo, zlasti med vojno. Ob 'polomu je pograbil priliko, ter ustanovil državo po svojih načelih ki jih je prej kot filozof vcepil češkemu narodu. Lahko trdimo, da je Masary-kova načela o demokraciji in socialnosti sprejela cela generacija češke 'ntc.rgence in delavstvo, kateremu je bil Masaryk vedno iskren svetovalec in prijatelj. Na letošnji obletnici ni bil navzoč ljubljeni in spoštovani tatiček Masaryk. Sedanji predsednik republike dr. E. Beneš je bil Masarykov zvesti in junaški sobojevnik za svobodo čehoslovaške republike, ki jo vodi sedaj po načelih svojega učitelja z vso iskrenostjo in ljubeznijo. Čehoslovaška republika je najlepši zgled vsem naprednim' deželam, zgled svobode in demokracije, ki garantirata zdrav razvoj in čimboljše politične in socialne razmere. Oficijelne slavnosti so se vršile v praškem dvorcu, kjer je predsednik dr. Beneš sprejemal zastopstva in deputacije, ki so izrekli čestitke. Praznovanje letošnje obletnice neodvisnosti republike je bilo po c !i državi izredno mianifestačne nravi. Tovarne za vojno industrijo grade Angleži. Angleži so zgradili 2700 to-varen za izdelovanje vojnega materi-jala. Dobiček bodo imeli torej od vojnih hujskačev — ki so sami indirektno vojni dobičkarji. 0I> oU 29. oktobra 1918. leta se je v Ljubljani slovesno proslavila in pro-klamirala samostojnost slovenskega naroda, osvobojenje, ki nam ga je prinesel razpad Avstro-ogrske monarhije radi zmage ententinega o-rožja na zapadni in jugovzhodni fronti. Zgradba avstro-ogrske države se je podrla kakor trhlo tramovje; ljudje, naveličani vojne in stradanja, niso marali več slišati o slavnem apostolskem cesarstvu, o čigar večnosti so do zadnjega prepričevali mili slovenski narod tisti, ki so naše »dobro ljudstvo« ves čas predstavljali pred avstrijskim cesarjem in parlamentom. Posledice take vzgoje so se morale pokazati z vso škodljivostjo! ob dnevih težko pričakovanega, toda nepripravljenega narodnega osvobojen ja. Ljudstvo-, skozi dolgo dobo »vzgajano« v vdanosti, ponižnosti, hlapčevstvu in vsezaverodom-cesarstvu, ni moglo čez noč postati politično zrel narod, kakor so bili na primer Čehi, ki so imeli vse drugačne vzgojitelje in vodnike. Pijani od veselja, da so minula leta vojnih groizot in strahot, presenečeni nad avstrijskim in nemškim polomom, so se hipoma počutili kot mogočne zmagovalce, enakovredne Angležem in Američanom. In v tem zmagoslavju so delali meje po evropskem in azijskem zemljevidu: vsa Kranjska, Koroška, Primorje, vsa beneška Slovenija mora biti naša, večina Štajerske, Koridor skozi nemško Avstrijo do Čehoslovaške in kot narod, živeč ob morju, moramo dobiti na račun Turčije seveda tudi lepo kolonijo v Mali A-ziji, deželo Cicilijo. Geografski strokovnjak je v več dolgih razpravah v v »Slovencu« rotil in prepričeval naše politike, da moramo postati ko-lonijalna sila, da moramo opustiti »ozkosrčno kontinentalno politiko«, in rotil naše gospodarstvenike, da bomo dobro zaslužili v Mali Aziji — kakor da je zaviselo samo še od razumevanja ljubljanskih trgovcev, da prevzamemo kolonijo, ki nam je nihče ponujal ni. <"• oenes v razgovoru s predsednikom senata s. soukupom 29. oktober 1918 In medtem ko so učeni ljudje ob navdušenju vseh risali široke m:eje, kakor da imajo govoriti na svetu samo še Wilson in Ljubljančani, so se pa naše meje z vsakimi dnem ožile na vseh straneh, ki so bile sosedom odprte... Po drugi strani so narodni pre-napeteži izražali svoje čuvstvovanje na ta način, da so hoteli na primer v kavarni »Union« pograbiti in zažgati Meyerjev konverzacijski leksikon, ker je bil tiskan v nemščini, ali da so francoskemu majorju v kavarni iztrgali nemški časopis iz rok, da je major drugi dan izjavil ministru Žolgerju, da smo Slovenci kar prehudi imperialisti, ko ne dovolimo niti Francozom, da bi brali časopise po svoji volji . . . Časopisi so tožili, da so vse gostilne prepolne pijancev, ulice polne postopačev, fantje pa plešejo in veseljačijo, dočim mejaši prodirajo neovirano v slovenske kraje. Najbolje so se še izkazali naši železničarji, ki so dan in noč dirigirali velikanski promet umikajoče se vojske preko naših krajev. Tej nezrelosti od zgoraj in spodaj, temu otroško - pijanemu navdušenju je sledilo razočaranje za razočaranjem! na mejah in doma. Preden je slovenski narod spoznal resnico, preden je mogel zaslutiti pravo pot, je bil razdeljen na tri države. Marsikaj nepredvidenega se je v teh 19 letih zgodilo pri nas doma in po svetu. Kdo je 1918. leta pričako- val, da se bo tako spremenila politična karta Evrope, da bomo dobili v obliki fašizma reakcijo, v primeri s katero je bil predvojni pruski režim prava idila! O tej reakciji je povedal globoko resnične besede prezident Čehoslovaške republike Edvard Beneš, da prav ta reakcija dokazuje, »v koliko je bila revolucija v posameznih državah resnična, solidna, trdna in odločna, to se pravi, v koliko so bile splošne razmere v dotičnih državah pripravljene na njo, na kakšni stopnji je bila politična izobrazba ljudstva in doi katere meje so bili vodilni politiki prve povojne demokratične in revolucionarne dobe sposobni obdržati sadove revolucije in jih zavarovati pred reakcijo.« Socializem jc povsod po svetovni vojni hotel uveljaviti in ustvariti trdno demokracijo. Povsod ni uspel. Marsikje so bile razmere močnejše od vseh naših želja in naporov. Kjer delavstvo in ljudstvo nista bila dot-volj zrela in močna, sta začasno podlegla. Nobena svoboda se ne more pridobiti in ohraniti nezasluženo. Vsa ta leta niso šla izgubljeno mimo nas. Naš delavski razred je danes mnogo bolj izkušen, preskusen in sam v sebi utrjen, spoznanje prodira med najširše ljudske plasti. Moramo samo vztrajno nadaljevati svoje vzgojno in organizacijsko delo, da bo postal nekoč 29. oktober resnični, končnoveljavni prelom med preteklostjo in bodočnostjo. Japonci zavzeli SangaJ Kitajci so se v redu umaknili Na kitajskem bojišču jc te dni prišla do izraza japonska premoč. Ja-nonci so po strašnih bojih zavzeli Šangaj in potisnili Kitajce iz mesta. Kitajci so z podminiranjem cest omogočili reden umik svoje vojske. Kitajski del Šangaja so same razvaline. Lažna demokracija Načrt novega bolgarskega volilnega reda Pristaši bivših političnih strank so protestirali proti načrtu novega volilnega reda. Po novem načrtu glasuje vsak državljan, ki je dopolnil 21. leto. Žene lahko glasujejo, če so poročene, ločene ali vdove. Vsa država je razdeljena na 160 volilnih krajev. — Vsako mesto voli enega poslanca . Izvoljeni so lahko vsi državljani, ki so stari nad 30 let, so odslužili vojaški rok, obiskovali osnovno šolo in izvršujejo kak poklic. Izvoljeni ne morejo biti državni uradniki, razen ministrov; vsi, ki zagovarjajo državi nasprotne interese, so za nasilje v političnih in socialnih bojih. Državljan, ki hoče kandidirati, sme kandidirati samo v enem okraju, in če se v okraju priglasi samo en kandidat, se proglasi za izvoljenega brez volitev. Kandidat med volilno dobo lahko sam agitira. Iz teh podatkov niso razvidne druge težkoče, kakor, kako se postavljajo kandidati in koga smatra režim za nasprotnika državnih interesov ter da je agitacija dovoljena samo v kratki volilni dobi. Kakor kaže, bo novi volilni red, če ga opozicija ne prepreči, med najbolj reakcionarnimi volilnimi redi v evropskih državah. Škofovska konferenca je trajala sedem dni. Za javnost je bilo* izdano samo kratko poročilo, v katerem škofje pravijo, da jim čast ne dopušča, da bi odgovarjali na poulične napade proti konkordatu. Znali pa bodo braniti pravice 6 milijonov katolikov in dosegli reparacijo krivic, ki se jim gode. Katoliška akcija bo enotno organizirana. Nemškim in španskim škofom so poslali jugoslovanski škofje svoje pozdrave. V zaključnih ugotovitvah pravijo, da zmeda na svetu narašča v istem razmerju, kot se svet obrača od Boga. — < u n v a i > vr m,!* Italija nam dolguje že 75 milijonov dinarjev za prodano blago, i >■>> Odpoklic iujili cel Sz Španije V londonskem odboru za nevme- , Sedaj pa je Italija Izjavila, da šavanje je vsak dan nova situacija. | sprejme angleški načrt o odpoklicu še vedno debata v londonskem odboru Nacistična letala soi pred par dnevi z bombami potopila francoska trgovska parnika »Qued Mellah« in »Chasser 91«, kar je izzvalo v Franciji veliko razburjenje. Ladjo »Tonin« je pa ustavila španska križarka »Cervera« in zahtevala, da plačg parnik 70.000 peset. Neka angleška bojna ladja je še ob pravem času prihitela, da je preprečila nakano pomorskih razbojnikov. Potopljena podmornica Podmornica, ki je zadnjič napad- tujih čet in komisiji, ki naj pripravi vse potrebno, da se ta. odpoklic izvrši. Italija je v teku dveh tednov se- Pomorsko razbojništvo Bombe na francoske trgovske parnike Doma in si/eiu daj že v drugič menjala svoje stališče in je sedaj zopet sprejela, kar je že enkrat odobrila in dne 23. t. m. preklicala. la angleški rušilec »Basilisk« je bila od rušilca potopljena s podvodnimi bombami. Gre za podmornico »C 24«, ki so jo imeli v posesti Francovci. Boji na frontah ponehali Najbrž vsled pregrupacije čet so boji na vseh frontah skoroda prenehali. Le v madridskem univerzitet-skem naselju so te dni republikanci z eksplozijo min porušili daljši odsek fronte nacistov, ki so bili zabarikadirani v nekem paviljonu kmetijske fakultete. Italija, Nemčija m Portugalska ob koncu preteklega tedna j zahtevale, da morajo biti vsi sklepi glede odpoklica tujih čet iz Španije soglasni in da poiročilo komisije, ki bo utrdila število tujih čet v Španiji ne bo obvezno za vse člane odbora za nevmešavanje. Proti temu načrtu je bila zlasti Sovjetska Rusija, ki je obenem' izjavila, da ne pristane na priznanje pravic bojujoče stranke generalu Francu, dokler ne zapusti poslednji tuji vojak Španije. Kdo priZge lutke.. Kdo počasti spomin pokojnikov . • . Spominski dan vseh svetnikov, spominski dan mrtvih! Te dni ga imamo zopet kakor vsako leto. Na pokopališčih bo vrvelo življenje. Lučke, venci, molitve ... Siromašna pohlevnost in bogato ba-haštvo bosta tam na njivi pokoja in miru uveljavljali svoj jaz. Kakor vsako leto, tako tudi letos ne bo nihče pregledal duševnosti tisočev in tisočev žalnih ali bahaških manife-stantov. In če drugega ne, vseh mrtvih dan je opomin, da smo vsi enaki... Na skrbno ograjenih pokopališčih se vrši zagonetno vrvenje. Na pripravljenih prostorih, okrašenih s križi od najsiromašnejega do dragocenega in do kapelic. Kraj pokoja, kraj čuvstev in sočuvstvovanja, kraj ljubezni in spoštovanja do pokojnikov. Spomin na dragoceno življenje človeka, spomin na socialno sobitje, ki smo ga dolžni ščititi v življenju z vso nesebično ljubeznijo. Pieteta zahteva počaščcnje pokojnikov, toda, koliko bolj smo še dolžni to »pieteto« izkazovati sočloveku v življenju! V svetovni vojni je poginilo milijone človeških življenj po volji imperialističnega kapitalizma. Danes more na Španskem krivoprisežni generali nedolžne španske državljane, na Kitajskem padajo tisoči človeških žrtev — zaradi imperializma. Kdo prižge lučke na grobovih teh nedolžnih žrtev, kdo okrasi njih: grobove ali celo pomoli za njih pokoj, ko pa najhujša reakcija, ki bo te dni imela solzave besede za pokojnike na naših pokopališčih, naravnost s sadizmom odobrava pokolje v Španiji in na Kitajskem'. Na Španskem so »odrešeniki« Francovci, na Kitajskem pa Japonci. Zakaj? Čuvstva ni, spoštovanja do človeka tudi ni. Pokojniki pa naj mirno počivajo! Zanje je mir! Ne morejo se zgražati nad svetom! Glavna skupščina »Jugočeške« v Kranju. »Jugočeška« (tekstilna družba v Kranju) je imela 22. t. m1, glavno skupščino za leto 1936. Družba je imela v tem letu čistega dobička Din 4,837.030.40. Svoj rezervni fond III je zvišala na Din 6,113.999.15. V primeri z delavskimi in nameščenskimi plačami znaša dobiček okoli 25%. Delavske plače so znašale v letu 1936. le Din 11,062.356.99 in so bili celo davki in razne takse višje več kot za Din 800.000. Te številke sicer ne povedo, kakšno dividendo so delničarji prejeli, kaže pa. kako slabe so delavske plače, če jih primerjamo z drugimi prometnimi številkami. Če ima »Samouprava« prav. Dr. Emil Stefanovič, odvetnik v Prevaljah, piše v »Samoupravi«, glasilu JRZ, o zagrebškem sporazumu. »Samouprava« hvali Stefanoviča kot soustanovitelja Narodno radikalne stranke v Sloveniji in kot ožjega sodelavca Protiča, Pašiča itd. Sedaj priporoča med vrsticami, da vstopita bivša HSS (Mačkovo gibanje) in SLS (slovenski klerikalci) v JRZ in s tem' bo rešeno vprašanje sporazuma. Ta zmisel ima članek. Za nas je važno le vprašanje, kdaj je pričel dr. Stefanovič delati za politiko Protiča, Pašiča itd. Ali morda že izpočetka njegovih nastopov med delavstvom, ko je govoril drugače ali pa se je šele kasneje — izpreobrnil. Na zunaj vsaj ni pokazal stanovitnosti. Veleblagovnice bodo odslej dovoljene v vseh večjih mestih z več kot 50.000 prebivalci. Lesa smo izvozili letos več za 857 milijonov dinarjev ali 91.108 vagonov, napram 46.917 vagonom lansko leto v istem času. Nemci so hoteli pokupiti naš bombaž, seveda na up. Ker pa moramo mi za naše potrebe bombaž uvažati in plačevati, je Narodna banka posegla vmes in izvoz zavrla. Pomanjkanje zdravstvene zaščite. V Petrovgradu se je v tovarni radi-jatorjev zastrupilo šest delavcev s strupenimi plini. Trije izmed njih bodo le težko okrevali. Kaj je čudno v fašistični Nemčiji? Hitlerjevski tisk neprestano zatrjuje, da v Nemčiji ni več brezposelnosti, v istem hipu pa poziva javnost, naj prispeva za zimsko pomoč. Naroiniki, pozor! Današnji številk! smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo.^ da sl poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Zanimivost iz hrvaških bojev Socialisti o »hrvaški« demokraciji Bratska zagrebška »Slobodna Rj-ječ« je napisala nekaj pametnih misli o demokraciji. »Hrvatski dnevnik« je začel naziranja pobijati ter pravi med drugim: »To bi bila lepa demokracija, v kateri bi se manjšina borila proti večini!« Ta trditev pač dovolj jasno kaže, kako malo pojmuje »Hrvatski dnevnik« bistvo demokracije. Seveda je težko ugotoviti, ali je taka trditev sad duhovne nezrelosti ali de-magoške propagande. Vsi vemo, da pomeni demokracija vlado naroda. Demokracije ni mo>-goče zamisliti brez enakopravnosti državljanov, ki imajo enake pravice, da zastopajo svoje politične ideje. Tam ni demokracije, kjer ne sine vsak odkrito povedati svojega mnenja in delovati za uresničenje svou jih misli. In še ena stvar je bistvo demokracije. V demokraciji mora tudi večina spoštovati naziranja manjšine in opravičenim naziranjem ustrezati, kolikor to zahtevajo splošni interesi. Tam ni prave demokracije, kjer se z večino ščitijo predpravice in privilegiji v škodo splošnosti. In tudi tam ni demokracije, kjer se potvarja javno mnenje in ne spoštuje utemeljenega javnega mnenja. Izjava »Hrvatskega dnevnika« je najžalostnejši pojav današnje človečanske kulture, ki žeja in kriči po socialnih pravicah. V ogledalu Tam daleč na Krasu, v vasi Rusanci, domuje pisatelj Giovanni Potrco. Njegova dela se odlikujejo, ker piše objektivno. Radi tega so budne ■ . v oblasti takoj postale pozorne na tega nepridiprava. Posledice niso izostale. Hišne preiskave in zasliševanja so se kar vrstila. Končno je komandant karabinijerjev Se vprašal pisatelja, ■Ce 'otirtni list, Rcr se Kivi s’ 'pisa- teljevanjem in književnostjo. Ker pa tudi v Italiji ne smatrajo pisateljevanja za obrt, so hujše posledice zaenkrat izostale in pisatelj Potrco še nadalje piše povesti brez obrt. lista. V isti vasi sta neke noči počili dve petardi pred hišo mogočnega tajnika, hujšega pri tem ni bilo. Dejanja je bil osumljen neki Gorniko. Osumljeni je izjavil svojim tovarišem seveda zaupno, da je on sicer zagrešil to hudodelstvo, da se pa ne upa priznati dejanja oblastem, ker je petarde prižgal z vžigalnikom in bi ga finan-carji gotovo kaznovali radi posesti vžigalnika. Tako priznanje bi bilo seveda nevarno in bi se utegnilo zgoditi, da oblasti nastopijo proti krivcu z vso strogostjo, ki jo predvideva zakon. Zobna ordinacija Dentist BAN BOB IS za zobozdravstvo in zobotehniko ordinira od 9. — 1. in od 3. — 7. ure LJUBLJANA, Tyrševa (Danajska) cesta št. 15 .Nad kavarno Evropa’ — Telefon štev. 20-90 Organizirani delavci in člani Cankarjeve družbe dobijo znaten popust! A. M. de Jong: 66 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena »Ali pa tudi veš, da hudič vedno najbolj zapeljuje najpobožnejše ljudi, da bi grešiil? Ti imajo največje težave, da bi ostali pridni.« »Hohoho,« se je smejal divji lovec, »potem bi morala biti cerkovnik in njegova žena neznansko sveta, kajti ta dva vsak čas podležeta izkušnjavi.« Vprašaj enkrat cerkovnikovo ženo, kaj išče vedno na dvorišču pri kolarju, kadar njegove stare, »večerne zvezde«, ni doma.« »Kaj pa?« je vprašal Mereyntje radovedno. »Ali hodi krasti?« »Da«, je tulil Vrč od smeha. »Krast hodi prepovedan sad. Sam sem videl.« Iz same razigranosti se je tolkel z dlanmi ob meča, medtem ko je Mereyntje zamišljen pripomnil: »O to pa ni lepo za cerkovnikovo ženo!« Toda vsekakor bi si bil premislil, da bi jo o tem vprašal! Vse to ga je utrdilo v prepričanju, da le ne gre brezpogojno vsega verjeti, kar govorita cerkovnik in njegova žena o drugih ljudeh. Gospod Valter je že morda imel prav, da so knjige božje sanje, in tudi sicer je bil lahko spoštovanja vreden človek, dasi je cerkovnik trdil obratno. Mereyntje je obogatil svoj arzenal resnice za nov dokaz, da je vendarle vse težje in bolj zapleteno, čim se vrag iz tega ali onega vzroka vmeša v kakšno stvar. Gospod Valter je sedel za veliko mizo in pisal, ko je lepo črno napravljena služkinja pripeljala Vrča in Mereyntjeja v sobo, ki je bila polna tobakovega dima. Na mizi je ležala razmetana kopica papirjev, vsi na drobno popisani, s finimi črkami in polni črt, krogov in prečnih linij. Mereyntjeju se je zdelo, da izgleda to zelo malomarno, rekel pa ni nič in je dal gospodu Valterju roko. Pisatelj se je zdel zelo raztresen. Njegove oči so bile rdeče obrobljene in iz-gledal je bled ter izmučen. Njegov glas zdaleka ni razodeval tiste živahnosti kot pri prvem Mereyntje-jevem obisku. »Kolobarji žice leže tam zadaj, Vrč,« je rekel. Ako hočeš, lahko takoj pričneš s povečanjem voliere.« »Kaj!... Vrč je delal za gospoda Valterja... in ta skrivnostnež mu ni nikoli kaj povedal o tem! In kaj ne bi to bilo, voliera? ... Divji lovec je odšel iz sobe. Ne vedoč, kaj bi, se je oziral Mereynlje v sobi naokoli. Kje je bila lepa gospa? Ali ni bila doma?« Gospod Valter se mu je smejal in rekel: »Ti gotovo pogrešaš našo ljubo gospo, Mereynt-je?« Mereyntjeju se je takoj razjasnil obraz, čim je slišal zaupanje vzbujajoči glas in je odgovoril: »Da, gospod Valter.« »Naša ljuba gospa je malo bolna, vidiš. Vendar ni treba, da se ustrašiš, ker ni tako hudo. Lahko greš mimo k njej. Se pravi, če hočeš.« »O da, zelo rad, gospod Valter,« je odvrnil Me-reyntje ves srečen. »No, potem pa pojdi z menoj!« Hitel je po mostovžu in potem po stopnicah na- vzgor, deček v svojih nogavicah pa za njim. Prišedši gori je odprl neka vrata in zaklical v sobo: »Ana, obisk je prišel k tebi!« Nezadovoljen, čmerikav glas je odgovoril: »Obisk? ... Kdo pa je?« Mereyntje se je prestrašil, da se je zdel naenkrat popolnoma tuj. Čisto drugačen je zvenel ta glas, čisto drugače kot oni dan, ko ga je ta pojoči in čudovito božajoči ženski glas tako prevzel, da je bil kot zamaknjen. Toda gospod Valter ga je na rahlo potisnil skozi vrata in jih za njim zaprl. Znašel se je v prostorni sobi, ki se je vsa kopala v svetlobi, ki se je razlivala v njo od vseh strani, in je bil nekaj časa kot oslepljen. Sredi sobe je stala velika postelja, pokrita z modrimi odejami, in na njej je ležala lepa gospa, tako čudovito lepa, kot ni bila niti takrat pri njunem prvem srečanju. Enostavna, okusna oprema spalnice se je zdela Mereyntjeju kot iz kakšne pravljice, iz pripovedke o kraljičinah in princih. Njena glava, ki je počivala na beli blazini, se je zdela kot da bi jo obdajal čudovit sij. Svetli lasje na njeni glavi so bili kot bi gledal raztreseno zlato, njene oči pa so bile modre in svetle kot nebo. Na odeji so počivale njene roke, skoro do ramen gole, iz čipk njene nočne srajce pa gledal vrat, bel kot sneg... Nem je obstal mali dečko v svoji kmečki obleki pri vratih, od zadrege in veselja ga je oblila rdečica. Kajti vidd! je, kako se je obraz lepe gospe, ki je bil čemeren in neprijazen, razjasnil in zopet dobil oni dobri izraz, ki si ga je pri prvem srečanju z njo, vtisnil v spomin. Potem so se odprla rdeča usta in je rekla: . (Dalje prihodnjič.) 7g hošCU Ucaiev Celje Še z obvestilom o smrti se dela razlika po stanovih. Pretekle dni je zopet poročalo meščansko časopisje (napredno) o smrti Celjana takole: Obesil se je, točen naslov, itne in priimek, točen popis tragičnega dejanja, da si je zadrgnil vrv, ne verigo itd., itd. Kadar pa se naveliča življenja član iz resnično pokvarjene družbe vsled izgube pri hazardiranju, ali drugih takih stvari, pa isto časopisje poroča: Ne- nadoma preminul, vzrok smrti se ni ugotovilo, nakar slede slavospevi za vsa njegova dela (četudi slaba). Sicer je za umrlega vseeno kako se piše o njegovi smrti. Za preostale svojce in sorodnike prvih, je pa vendar to udarec, posebno če se pri drugih napravi takšno nezasluženo razliko. Delavstvo izpreglej tudi v takih slučajih! Od policije k mestni občini. Za razpisano mesto konceptnega uradnika pri občini je prosil tudi policijski komisar, g. Viljem Koren, bivši koncipijent pri odvetniku dr. P. Občinski svet je službo g. Korenu Podelil in bo tako prešel g. Koren k občini KINO METROPOL, CELJE prinaša: 30. in 31. oktobra PENSION FILO-DA. — V nedeljo in pondeljek matineja ob 10.15 in 14. »Silly Micky revija«. — 1., 2. in 3. novembra KRIVEC. Hrastnik Veliko javno zborovanje V nedeljo, 31. oktobra 1937 ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku, veliko javno zborovanje, ki ga sklicuje Strokovna komisija. Poročal bo predsednik Strokovne komisije s. Sedej iz Ljubljane o delovanju naših strokovnih organizacij, o uredbi o minimalnih mezdah in starostnem zavarovanju. Sodrugi, sodružice, delavci, delavke, dolžnost vaša je, da se v čim večjem številu udeležite tega važnega zborovanja. Občinska seja Minulo soboto, dne 23. t. m. se je vršila seja občinskega odbora občine Hrast-nik-Dol. Že na zadnji seji občinskega odbora je bilo aktualno vprašanje izterjevanja davka za uvožen les in železo od strani rudnika. TPD. namreč ni hotela priznati, odnosno izplačati iz naslova teh davščin občinski u-pravi nobenih dajatev, na kar je bil storjen soglasen sklep, da davek izterja eksekutiv- P0.t0ITV Sedaj pa je poročal župan s. Malovrh da je TPD. že izplačala pavšalni znesek Din 50.000 iz naslova ted davkov. Nadalje se odobri kazen radi trošarin-skih prestopkov Bundarška Jožefa, ki ga je ovadjla finančna kontrola v Radečah. Prečita se tudi okrožnica banske uprave, v kateri se strogo naroča vsem občinam, da omeje in končno popolnoma preprečijo tihotapstvo z alkoholnimi pijačami. Proti tihotapcem morajo občine nastopiti z vso strogostjo, v slučaju neupoštevanja teh navodil pa bo banska uprava klicala na odgovornost prizadete odbornike občin. Tihotapstvo bo torej postalo jako riskantno podjetje in se menda skoro ne bo več izplačalo. Na vrsti je bil tudi proračun odseka za telesno vzgojo naroda. Vodstvo odseka je namreč predložilo občinski upravi proračun za kritje^ stroškov vodenja tečajev. Ker pa je proračun razmeroma precej visok, ga je uprava zavrnila, predlagala pa nov, nižji proračun, ki je bil na predlog s. Dornška soglasno sprejet. K temu moramo pripomniti, da so prejemki voditeljev tečaja 25. t. m. za 1 in pol ure razmeroma precej visoki, vendar najnižji, kar jih predpisuje zakon. Ker pa iz tekočega proračunskega leta ne bo mogoče kriti teli izdatkov, bodo šli ti izdatki v breme proračuna za 1. 1937-38. Nadalje poroča župan, da se je zbralo v Hrastniku za prebivalstvo naše banovine prizadeto po toči In plazovih Din 1050. Srezko načelstvo v Laškem ni vzelo na znanje sklepa obč. odbora v uradnem preimenovanju »predsednika občine« v župana. Ker pa je v splošni ljudski govorici skoro izključno v rabi naziv »župan« ne »predsednik«, bo kljub temu seve tudi kar pri »županu« ostalo. Ker se bližajo dela v novi delavski stanovanjski hiši h koncu, se je sestavila 6-članska komisija, ki je poverjena z oddajo stanovanj prosilcem, ki se bodo morali v ta namen osebno zglasiti na občini. Prosil- Ljubljana Kovinarji še vedno ne dobe plač. — Kovinarji strojnih tovarn in livarn še vedno praznujejo brez plač. Še več! Nekaj jih odide k vojakom, okrog 25 je tovarna odpovedala službo, toda ne izplača jim niti dolžnih zneskov za nazaj, češ da ni denarja. 30. okt. bodo spet pogajanja in bomo videli, če se bo takrat našel denar in dobra volja. Proslava čehoslovaškega narodnega praznika. Čehoslovaški konzulat v Ljubljani je letos v proslavo narodnega praznika 28. t. m. namesto običajnih sprejemov na konzulatu priredil slavnostno predstavo v opernem gledališču. Uprizorili so »Prodano nevesto« To je pravi, neuraden način proslave praznika demokratične republike. Načrti za kolodvor se' premikajo. Stvar z ljubljanskim kolodvorom se je premaknila z mrtve točke. Dočim so * • inženerji izdelali načrte za poglobitev proge in nov prepotreben kolodvor, so pa na direkciji delali načrte samo za popravljanje starega. Zdaj pa je akcija za ljubljanski kolodvor dosegla toliko, da je pomočnik prometnega ministra inž. Schneller naročil ljubljanski direkciji, naj vendar predloži načrte in proračune za poglobitev. Tako se bodo premaknili ••■•i načrti, kar je predpogoj za uresničenje stvari. Med propilejami in spomenikom. Odbor za spomenik kralju Aleksandru še vedno ni prišel iz nesoglasij, ki so se pojavila. Kajti eni so za Plečnikove propileje, drugi pa za spomenik brez v —i* propilej. Vsaka stran ima po 17 pristašev, ki so porazdeljeni na JRZ in JNS. Kongres za zdrava živila je bil v Ljubljani. Ugotovili so, da imajo naši higienski zavodi premalo strokovnjakov za kontrolo živil, v w!'m > ; i i c ‘ n n litji c v bi bilo želeti da dobimo dovolj strokovnjakov, ki bodo res strokovnjaško poslovali. Maribor Podraženje kruha — za kazni radi krienja naredbe o omejitvi notnega dela Znano je, kako se morajo boriti živilski delavci za izvajanje banske naredbe o odpiranju in zapiranju lokalov in omejitvi nočnega dela. Razen nekaterih večjih pekarn, kakor Delavska pekarna, Scherbaum itd. so domala vsi mojstri prezirali zakonite predpise te naredbe in se že več mesecev posmehovali pekovskim pomočnikom, kakor tudi onim pekarnam, ki so pričele naredbo izvajati. Te dni je mestno poglavarstvo končno izreklo kazen, ki pa je oči-vidno še mnogo premila, da bi prisilila pekovske mojstre k spbštovanju zakonitih določil. Kaznovani so bili: Auer Martin na 240 Din odn. 4 dni zapora; Feiertag Anton na 840 Din odn. 16 dni zapora; Horvat Ivan na 540 Din odn. 10 dni zapora; Genzker Ludvik na 640 Din odn. 12 dni zapora; Kaukler Filip na 540 Din odn. 10 dni zapora; Koren Jakob na 740 Din odn. 14 dni zapora; Kos Matija na 340 Din odn. 6 dni zapora: Ledinšek Josip na 600 Din odn. 12 dni zapora; Mikec Mihael na 440 Din odn. 8 dni zapora; Mulec Franc na 90 Din odn. 1 dan zapora; Bregant Edo, odg. poslov, pek. Pisanec na 840 Din odn. 16 dni zapora; Rakuša Karol na 940 Din odn. 18 dni zapora; Schober Franc na 1240 Din odn. 24 dni zapora; Zamuda Ivan na 640 Din odn. 12 dni zapora. — Skupno globe in takse 7710 Din odn. 154 dni zapora. Skupna vsota kazni (in taks) izrečenih tuk. pekovskim mojstrom dne 1., 2. in 7. VII., 11. VIII., 14. in 15. X. t. 1. znaša 13.660 Din odn. 250 in pol dni zapora. Kot odgovor na to so pekovski mojstri odpovedali kolektivno pogodbo, s čemur so hoteli udariti živilske delavci radi tega, ker so zahtevali, da se izvaja naredba, ki jo je izdala banska uprava. Istočasno se pekovski mojstri posvetujejo, ako bi ne kazalo povišati oene kruhu. Očividno bi radi prevalili kazen odnosno denarno globo na pekovske pomočnike in. konzumente in se še naprej ne držati zakonitih določil. Radovedni smo, koliko časa bo pristojna oblast dopuščala to izigravanje zakonov? Dnevno zavetišče v V. okraju bo otvor-jeno v nedejo, dne 31. t. m. v Magdalenski ulici. Obrtniški tečaji. Ponovno se opaža velik naval na obrtniške izobraževalne tečaje, kar je prav veselo znamenje obrtniškega napredka. Dne 8. t. m. je mariborska Obrtnopospeševalna poslovalnica otvorila že 27. tečaj mojstrskih izpitnih predavanj in se je v tečaj takoj vpisalo 68 udeležencev. Nedavno se je vršil tak tečaj v Ormožu in se ga je udeležilo 55 rokodelskih pomočnikov in pomočnic, kar je za tamkajšnje podeželje skoro neverjetno visoko število. Pripravljata se sedaj tečaj za obrtno knjigovodstvo in tečaj za strokovno računstvo, od katerih se bo prvi pričel začetkom novembra, takoj po končanih iz- cev bo seve dovolj, stvar komisije pa bo, da stanovanja pravično in po stvarni potrebi razdeli. Na prošnje raznih siromašnih prosilcev se odobri tudi več rednih mesečnih podpor v znesku od Din 50 do Din 70 in nekatere izredne podpore. Prosilci so te pomoči tudi res nujno potrebni. Končno se je tudi rešilo vprašanje am-bulsnce občinskega zdravnika, katero bo namestila občina v občinski hiši, ker sedanji prostori ambulance vsled vlažnosti in drugih nedostatkov absolutno niso primerni. Delavstvu pa bi priporočali, da kot poslušalci bolj posečajo občinske seje, da se tako prepričajo o zadržanju posameznih odbornikov v raznih takih vprašanjili. — Obč. odbornik. Trbovlje Seja načelstva II. skupine Rudarske zadruge. V sredo, dne 3. novembra t. 1. se bo vršila v rudniški restavraciji v Trbovljah seja načelstva II. skupine Rudarske zadruge z važnim dnevnim redom, in sicer: 1. Či-tanje zapisnika zadnje seje, 2. poročilo načelnika II. skupine o aktuelnih rudarskih zadevah, 3. rešitev došlih prošenj in vlog. pitnih predavanjih. Za oba tečaja je že sedaj zasigurana povoljna udeležba, ter je za knjigovodski tečaj že vpisanih celo 45 priglašencev. Narodno gledališče. — Sobota, dne 30. oktobra ob 20. uri: »Sodnik Zalamejski«, Red C. — Nedelja dne 31. okt. ob 15. uri: »Bela bolezen«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Trije vaški svjetnikS«. Znižane cene. — Pondeljek, dne 1. nov. ob 20. uri: »Maria Stuart. Kanarčkarji! V soboto, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer priredi «Društvo združenih gojiteljev malih živali« v Mariboru v gostilni »Pri Magdaleni«. Taborska ul. 4 predavanje o kanarčkih. Kanarčkarji in prijatelji kanarčkov vabljeni. Vstop prost. 4. podpore rudarskim staroupokojencem, 5. raznoterosti. Pri točki 2 se bo obravnavalo tudi vprašanje subvencije II. skupine s strani Delavske zbornice. Ker se bo pa šele o tej važni zadevi sklepalo na plenarni seji Delavske zbornice, ki je predvidoma sklicana za dne 13. in 14. novembra t. 1. ima rudarsko delavstvo velik interes, kakšno stališče bodo zavzeli posamezni klubi strokovnih skupin pri tem, za rudarsko delavstvo zelo važnem vprašanju. Zagorje ob Savi Števni novčič. Kakor že več let, bodo tudi letos pobirali odborniki »Društva za varstvo otrok v Zagorju« pred pokopališčem na dan mrtvih »števni novčič«. Zato prosimo vse posetnike, da pomagajo tudi z najmanjšim darom naši revni delavski de-ci! — Odbor. Zabukovca Masarykova proslava in predavanje o socialni zakonodaji se bo vršila v nedeljo, dne 31. t. m. s pričetpom ob 15. uri (3. uri) popoldne v dvorani gostilne Škoberneta v Grižah. Predavala bosta ista predavatelja kot v Libojah. Delavci in delavke, pridite vsi! Pismo slovenskega prostovoljca z republikanske fronte v Španiji Piše Radečan. Aragon, 9. sept. 1937. Razlika v vojnih sredstvih med republikanci in fašisti je bila v po-četku revolucije naravnost strahotna. Dočim, so bili fašisti opremljeni in organizirani kot vsaka druga regularna vojska, smo imeli mi na vsakih pet vojakov po eno puško. Večina ljudi je stalo v rovih brez orožja ter čakalo, kdaj bo kdo ranjen ali ubit, da bo zopet prosta ena puška. Bataljoni, ki so imeli po en mitraljez, so bili naravnost zavidljivi. Mtinicije je vedno zmanjkovalo. Bomb ni bilo. Par tankov, ki smo jih imeli, so bili v kratkem uničeni. O artiljeriji ni bilo govora. Avijacija je bila malenkostna in še to neki stari in neokretni aparati. Fašisti so bili v vseh ozirih v premoči in to v silni premoči. Poraz demokracije v Španiji je preprečilo le neverjetno požrtvovanje in junaštvo prostovoljcev, ki so z gromadami trupel padlih zaustavljali napredovanje fašistične pehote. Sedaj je stvar že precej drugačna. Kar se tiče bojnih sredstev smo v bistvu že izenačeni z njimi. Le z razliko, da Imajo oni boljšo in številčno močnejšol artiljerijo, mi pa imamo mnogo boljšo, hrabrejšo in zanesljivejšo pehoto. S tistimi mo- mentom, ko bo z njima uravnovešena tudi naša artiljerija, bomo že v premoči in to v veliki premoči. Udarni duh naše vojske postaja vedno bolj izklesan, dočim se pri njih vedno močnejše pojavljajo znaki razpada. Fašisti so dosegli uspehe le na baskiški fronti, drugje so v obrambi. Kajti severno bojišče je odrezano od zaledja. Toda, če bodo Baski vzdržali še dva meseca, potem so tudi oni rešeni. V slučaju pa, da bi bili pregaženi prej, kot bi jim mogla dospeti pomoč, to ne bo imelo nobenega vpliva na nadaljni razvoj španske vojne. Tudi danes ne predstavlja baskiška fronta nobene strateške važnosti za naše operacije. (Dalje prihodnjič.) Uboje pri Petrovlah t Predavanje o Masaryku in socialni zakonodaji se bo vršilo v nedeljo, dne 31. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Ivana Škoberneta. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor. Pridite vsi! Zopet bolniški šihti. Pri rudniku že zopet nočejo izplačevati bolniških šihtov in odpravljajo rudarje z izgovorom, da so baje bolniški šihti propadli. Na ta način se seveda lahko iznebijo samo tistih rudarjev, ki ne berejo svojega delavskega lista. V resnici mora rudnik plačati vsakemu- delavcu, ki je bil v zadnjih treh letih bolan, za bolezenski teden do 1. aprila 1936 šest polnih šihtov, četudi je delavec dobil hrana-rino pri Bratovski skladnici. Od 1. aprila 1936 naprej pa ima rudar pravico le do razlike med hranarino in zaslužkom, ki bi ga dobil, če bi delal, tako da v slučaju bolezni za prvi teden ne sme biti na slabšem, kot če bi bil v službi. Brezno-Hudajama Delavci, ne čakajte! Kadar človek pride med ljudi, pa marsikaj izve. Tako izvemo ,da se tudi hudojamskim rudarjem godi marsikatera krivica, za katero pa javnost ne ve. Radi tega bi bilo želeti od prizadetega delavstva več odločnosti in manj bojazni. Zaupnikom pa priporočamo, da te in različne novonastale krivice bolj zasledujejo. Toliko za danes. Kranj Zimske potrebščine, kakor suknje, površnike, hubertuse in zimsko perilo dobite v trgovini z oblekami in manufakturnim blagom ALBINA JAZBECA V KRANJU Jesenice Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) zgodovinski velefilm »Zadnji dnevi Pompejev«. V pondeljek (na Vseh svetih) ob pol 7. in pol 9. uri zvečer ter v torek ob 8. uri zvečer pa predvaja originalni sovjetskoruski velefilm »Ciganska postava« z Lelo černajo v glavni vlogi. Pri vsakem filmu nov zvočni tednik in kulturni film oz. barvana šala. — Sledi velefilm »Marija Stuart«. Kolevl« Spominsko svečanost za pok. preziden-tom T. G. Masarykom priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 31. t. m. Delavci in delavke, udeležite se proslave. Več na lepakih. Sladki vrh Delavsko zborovanje z važnim dnevnim redom se bo vršilo v nedeljo, dne 31. t. m. s pričetkom ob 13. (1. uri) popoldne v gostilni g. Šefa. Poročala bosta ss. Vidovič in Jelen. Delavke in delavci pridite vsi. Rufe Obsodba radi čitanja Cankarja Dne 25. aprila t. 1. se je vršila na Fali prireditev ruške »Vzajemnosti«, za katero je bil javljen program s petjem, tolmačenjem igre »Hlapci« in predstavo odlomkov 'w. »Hlapcev«. Pri tolmačenju igre »Hlapci« je s. Magdič prečital tudi nekaj odlomkov iz Cankarjeve knjige »Bele krizanteme« in »Za narodov blagor«, ker je smatral, da je spadalo tudi to v javljeni program kulturne prireditve o Cankarju. Sresko načelstvo pa je sedaj na podlagi ovadbe orožništva s. Magdiča obsodilo po § 36 zakona o društvih na 500 Din globe, oziroma 10 dni zapora, češ da je s tem »nastopom imel neprijavljen shod. S. Magflič je vložil pritožbo na Bansko upravo. Šahovski odsek je ustanovilo delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. Vabimo vse začetnike in starejše borce na šahovskem polju, da se vpišejo v šahovski odsek društva, katerega vodi teoretično kakor praktično naš znani šahovski mojster s. Zetovič Mirko. Igralo se bo vsako sredo zvečer v prostorih gostilne s. Magdiča. Sv. Lovrenc na Pohorju Odkar je stopila tetka fronta v novi obleki pred strmeči svet, najdemo v vsaki številki dopis iz našega kraja, v katerem napadajo in otepajo okrog sebe naši zelenci, kakor da bi jim že zopet voda v grlo tekla. V prvi številki so si privoščili JSZ in očitajo delavcem pri Loschniggu, da so se najbrž zatekli k JSZ radi tistega »skoraj stodstotnega uspeha pri zadnji stavki«, ki so ga jim priborili zeleni. Toda vsi vemo, da bi delavci odšli praznih rok, ako se ne bi bili za nje zavzeli Inšpekcija dela in Delavska zbornica. V drugi številki so se gospodje spravili nad nas osovražene rdeč-karje. Človek kar ostrmi nad bistroumnostjo dopisnika, ki trdi, da imajo bojda rdeč-karji v tovarni Kiffer protekcijo in posebne ugodnosti. Radi bi poznali podjetnika, ki bi protežiral kakšno razredno organizacijo. Dopisnik naj v prihodnji številki kar našteje nekaj takšnih ugodnosti. Dalje govoriči o nekih pogajanjih za kolektivno pogodbo, ki so jih hoteli izpeljati rdečkarji kar na svojo pest. Najbrž bi zelenci radi, da bi delavstvo pri Kiffer ju tudi doseglo tak »stoodstotni« uspeh kot pri Loschniggu. Gospodje se radi postavljajo s svojimi »uspehi«, kot pijanec, ki bi rad ves svet nesel, pa še samega sebe ne more, — Gg. tovariši le več resnicoljubnosti in odkritosrčnosti, kakor se spodobi za krščansko vzgojenega človeka, ne pa zahrbtnosti, s katero se odlikujejo gotovi izmed vas! — Rdečkarji. Ali «1 ie poravnal »Totalno? Aha to na. Unolnl »toIo dolinoatl Prispela velika izbira jesenskega in zimskega blaga za plašče, obleke, kostume itd. CESKI MAGAZIN Po tovarniških cenah KroJaSke potrebščine I in Maribor, Ul. 10. oktobra Na drobno! Na veliko! Mlladutski vestnik Medžeral Mato: Proletarski mladini 1. Demokracija in fašizem Ne moremo reči, da vlada v demokratičnih državah proletarijat in da ie uresničen socijalizem. Toda v demokraciji nima kapital moči in mu delovno ljudst\'9 ni izročeno na milost in nemilost. V demokratičnih državah ima delovni razred priliko razviti svojo politično moč in zahtevati svoje pravice. Tu se more razvijati delavska miselnost kultura, morejo se razvijati organizacije in državne ustanove, ki ščitijo delavstvo pred izrabljanjem in kontrolirajo delo v tovarnah in delavnicah, ki posvečajo pažnjo šolstvu, vzgoji mladine, zdravstvu, brezposelnosti itd. Zato se danes proletarijat in ž njim delavska mladina priključujeta boju za demokracijo proti fašizmu, ki pomeni neovirano vlado kapitalizma in začasno zmago najbolj reakcijonarne diktature nad ljudstvom. Mladina mora biti v tem boju prva. Fa- šizem ne pomeni namreč le gospodarskega zatiranja lastnega naroda, temveč tudi zatiranje drugih, posebno malih narodov. To pa pomeni vojno med posameznimi fašističnimi, imperialističnimi (osvajalnimi) državami, kar je smrt za mladino. Delavska mladina se mora odločno upreti vsakemu tujemu in domačemu fašizmu, vsakemu širjenju fašistične propagande, rasizma, stanovske države, narodne mržnje itd. 2. Naše delo Položaj delavske mladine je tako težak, boj za novo družbo tako oster in dolgotrajen, da mora naše delo obseči vso mladino v vseh panogah njenega javnega udejstvovanja. V svojih organizacijah si mora delavska mladina zgraditi svojo lastno delavsko mladinsko kulturo, v političnih organizacijah delovnega ljudstva mora sodelovati kot podmladek, v strokovnih organizacijah mora biti jedro in pogonska sila mezdnih gibanj. (Dalje prihodnjič.) Krasne Masarykove proslave V Guštanju v Mežiški dolini Zelo slovesno se je izvršila počastitev spomina pok. T. G. Masaryka v Guštanju. Tudi tu je prireditev organizirala »Vzajemnost«, ki je žarišče našega kulturnega gibanja. Prireditev je bila v prostorni dvorani »Sokolskega doma«, ki so jo delavci in delavke, pa tudi ostalo občinstvo, zlasti tudi mladina in žene, docela napolnili. Prireditelji so sestavili lep program za to proslavo, ki bi bil v čast kulturnim organizacijam v mnogo večjih krajih kot je pa Guštanj. Ko se je razgrnila zavesa na odru, je stala postavljena sredi odra slika Masaryko-ve posmrtne maske, uokvirjena s črnim trakom in obdana z zelenjem. V splošni tišini je povzel besedo predsednik društva »Vzajemnosti« s. Vavče Matevž, ki je v kratkem nagovoru raztolmačil pomen prireditve v spomin največjega in najdemokratičnejšega državnika T. G. Ma-saryka. Za tem je pevski odsek »Vzajemnosti« pod vodstvom Viktorja Krivica, zapel čeho-slovaško himno, »Kje domov muj«, ki jo je občinstvo stoje poslušalo, godba tovarniških uslužbencev z dirigentom Kostweinom, je pa zaigrala žalostinko. Sledil je govor s. dr. Reismana o Ma-saryku državniku in delavskemu prijatelju. Predavatelj je govoril z Masarykovimi besedami, s citati njegovih spisov, ki tako lepo razodevajo misei in značaj velikega pokojnika. Pozval je navzoče, da slede zgledu Masaryka v boju za pravice zatiranih in izkoriščanih ter za socijalno pravičnost. Po njegovih izvajanjih, ki so zapustila globok dojem, so navzoči na poziv predsednika zaklicali trikratni »slava« T. G. Ma-saryku. Pevski odsek je zapel žalostinko in godba je zaigrala čehoslovaško himno. Nato so pevci zapeli še »Delavski pozdrav«. Sledilo je predavanje, s. Eržena o potrebi socijalne zaščite delavstva in njenem razvoju v demokracijah, zlasti v ČSR in Franciji. Po govoru je zopet zapel mešani pev- ski zbor »Vzajemnosti« »Slava delavstvu« in »Bratje le k soncu, k svobodi«. Zaključila je slovesnost »Marseljeza«. K prireditvi guštanjskemu delavstvu is-preno čestitam,o zlasti tudi sodrugom in so-družicam v pevskem zboru in godbenikom, ker so se v resnici izkazali. Vpliv predavanja pa se je tudi pokazal v tem, da se'je priglasilo precej novih naročnikov na »Delavsko Politiko«. Ptuj Dovoli ima denarja in ne potrebuje najemnikov. To je baje razlog, da je neka bogata posestnica odpovedala revni stranki stanovanje, ki bi naj bilo v 7 dneh izpraznjeno. Da je v našem mestu pereče tudi stanovanjsko vprašanje, smo že poročali. Treba je odpomoči, a oni, ki imajo vsega dovolj, ne vedo kako je hudo tistemu, ki pogreša najnujnejše in nima niti strehe. Na mestnem uradu se že množijo prošnje za podporo. Tudi pri nas bo spet potrebno začeti z akcijo za zimsko pomoč. V javni kuhinji je dobilo kosilo do zdaj dnevno okoli 50 oseb. Pri javnih delih je zaposlenih 20 druž. očetov. Mnogo pa jih še čaka na delo, ki ga sicer ne manjka, a ga ne dobe, ker ni dovolj denarja. — Eden v imenu mnogih. Litija Kako Je izpadla obrtna razstava? Kot objektivni opazovalci moramo ugotoviti, da je prva obrtna razstava nadvse pričakovanje dobro uspela. Vsi obrtniki so se potrudili in razstavili jako lepe izdelke. Vendar so potem nekateri meščanski listi pohvalili le svoje ožje prijatelje, dočim so vse druge prezrli. Mi moramo ugotoviti, da n. pr. čevljarji in druge sorodne stroke niso bili niti imenovani, dasiravno so bili* njih izdelki z vso pažnjo in pozornostjo izdelani. Mi bomo v bodoče posvečali malo več pažnje obrtništvu, ker tu se gre le za dobrobit obrtniškega napredka in gospodar-tva. Kot vsakdanji kruh gre pri teh cenah naše blago stran! Navedemo samo nekaj primerjalnih cen: Din 1*— „ 1-» 2* » V— „ 2-75 „ 7-— „ 8*50 „ 55*-„ 75--» 68-- Kozarci, komad........................ kavine žlice, komad................... vilice, komad......................... solniki, komad........................ umivalne gobe iz gumija, komad . . . moške čepice, komad................... ogledala za britje s skodelico za milo . kavni servis za 6 oseb ............... moški čevlji, par..................... ženski čevlji, par.................... Oglejte si naše v trgovini razstavljeno blago! ANT. KRISPER, Ljubljana Mestni trg it. 26 — Stritarjeva ulica St. 1—3 Oblastv. koncesij o nirana zastavljalnica W. REMU Maribor, OregorlHeva ul. 6. Začetek ob 9. uri dop. Mislila je, da T . K ’ ■ L- s';, Š je Stanko- > " -V-- tova srajca % bela... SflP? i Ifplit 1 HMI ii ..... ...dokler ni vzel na rame Jernejčka, katerega mati pere z Radionom! Tudi če ste le enl