bhaj* dvakrat na hicmc Is tictr prvi Četrtek pO I. In 19. v meseca. Cena mu |« t K 90 * na leto, (ta NtrnOJo 2 K B v, u intelko In drug* fu|*.drl*ve 2 K
(0 t)__SpU In dopUl te po«|»)o: Ured-
nUtv« .Domoljubi", Ljubljen«, Seme nOke-uHc* IL 3r oarotnlna, reklamacij« In jniefall pat UprtvnUtvp .Domoljuba«,
ljubim, Ktthtfcm «fcs
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inserati n (prejemajo po tledcOh cenah: Cnotlopna pe«vr»t» (lesrtns,Domo. Ijubove* Urine, 34 mm) stane aa enkrat 30 v te m liaka dvakrat 29 v, te ae tlaka tri kril 24 v. Prt večkratnem objavljenjg materi popust — Reklamne notic* navadna prmondmta 90 v. »whw«>»»>i«» Čekovni promet poltoo • bntnJktttoef*
				
Štev. 18. C:: _______ —		Y Ljul	)ljani, dn<S 22. septembra 1904	Leto XVII.
Domačinom v premislek.
Vedno bolj se selijo naši rojaki v Ameriko In če jih vprašaš, zakaj, dobiš vedno ti odgovor: domovina daje premalo I a s 1 u ž k a.
V marsikaterem oziru je to resnično. Pendar tako splošno ta trditev, kakor se lavadno sliši, ne velja. Veliko je še doma-lega zaslužka, samo domačini so tako za-is t a 1 i, da jim ga tujci jemljo izpred nosa. faj danes dokažemo to samo na zidarjih, i bi se lahko v veliki večini nameščali z
0	m a č i m i močmi, pa se v resnici veči-oma le s tujimi.
Vsako leto prihajajo iz gorenje Italije oete trume italijanskih delavcev v našo dr ivo, kjer iščejo dela in zaaluika. Po itali-"ttki statistiki je število italijanskih začasnih Mljencev v Avstrijo od 1. 1892 do 1901. >»jlo od 21.610 na 69 328, dočim je šte 'o izseljencev na O^rako v tem času padlo
1	12625 na 7119. Leta 1902, je bilo v naši ri»vi nad 80 000 italijanskih delavcev. Go 1,0 P« so te številke preje preniake, nego 'evisoke. Čim bolj se pri nas grade ielei-ce in druge javne ter zasebne atavbe, tem
prihaja vsako leto italijanskih delavcev.
Dokazano pa je tudi, da raste vsakoletni ^ni casluiek, ki ga odnašajo italijanski »lavci v svojo domovino. Prav natančnih lda'kov ni mogoče dobiti, kakor n. pr. o služku avstrijskih izseljencev v Ameriki.
Itilijanbki delavci večinoma ie tukaj zame njajo zasluženi denar v italijanske bankovee, ki jih nesejo aeboi ali pa odpošljejo v priporočenih pismih. Poštna statistika pa trga ne more dognati, kar je merodajno v tem oziru. Gotovo pa je, da od leta do leta rastejo denarne pošilja t ve v Italijo.
Pač pa je avstrijska statistik* pri do-mačih podjetnikih dognala vsaj približno, da li italijanski delavec povprek na leto prihrani okroglo 300 kron. Po tem precej sanealjivem računu so si italijanski delavci od I. 1892. do 1. 1901. povprek na leto pri hranili in torej v domovino odnesli, oziroma pcslali 13 do 14 milijonov kron, leta 1901. pa vsaj 22 milijonov. Po italijanskih podatkih si prihrani boljši italijanski delavec 250 do 500 lir, srednji delavec 175 do 325 in prišetniki 100 do 200 lir. Torej tudi po ita lijanskih podatkih si delavec prihrani povprek 250 lir. Torej edneae 80000 italijanskih delavcev na leto najmanj 20 milijonov lir iz naše driave v svojo domovino, kjer si izboljšujejo avo;a prse*t»».
Najbolj kričeče pa so te razmere po slovenskih deželah. Nekaj zato, ker smo bliže Italiji in torej bolj izpostavljeni italijanskemu delavskemu navalu, zlasti pa vsled tega, ker slovenski zidarji nikakor ne morejo tekmovati z italijanskimi bodisi glede kakovosti dela, bodisi glede marljivosti in vztrajnosti pri delu. Srce mora človeka boleti, če ogleduje pri kaki večji stavbi delavce
in njihovo delo. Vsi polirji, nadzorniki in boljši zidarji so Italijani, domačini pa izve-čine opravljajo pomožna dela in so vsled tega veliko slabše plačani kot prvi. In vendar naši ljudje niso nič manj nadarjeni kot Italijani, pa tudi glede telesnih sil se lahko kosajo ž njimi Res so Italijani rekel bi rojeni zidarji in v tej stroki gotovo prvi na svetu. Vendar bi se tudi naši domačini v zidarstvu dali dvigniti na višjo stopinjo, ko bi se za izobrazbo v zidarski stroki od države in dežele kaj več storilo. Poleg tega naj bi naši zidarji tudi v marljivosti pri delu vzeli Italijane za zgled, da ne bodo podjetniki opravičeno tožili: en Italijan stori več kot dva Slovenca. Edino le na ta način je mogoča vspešna konkurenca s tujimi delavskimi silami. Naši možje in mladeniči pa bi potem dobili novega zaslužka na domači zemlji. Ta zaslužek bi gotovo odvagal tiste amerikanske dolarje, za katere morajo naši ljudje sedaj žrtvovati svojo družino, svoje zdravje, svojo domovino in žalibog marsikdaj tudi svojo vero. Koliko stane pot v Ameriko, koliko zopet nazaj! In ves ta denar bi lahko ostal doma, da ne govorimo o velikem dobičku v nravstvenem oziru, ki je združen z delom v domovini in v krogu domače družine.
Toliko v premislek našim rojakom. Bog daj, da bi te naše misli, ne ostale samo prazne želje!
samo nemškega jezika, posebno v pogovoru s takimi osebami, o katerih se lahko sod., da znajo zadostno nemški, in zahteva, da se razgovarjajo učitelji s svojo
rodbino samo v nemškem jeziku.
Nadzornikom se nalaga dolžnost, da se pri vsaki priliki prepričajo, v koliko izvršujejo učitelji to naredbo. Ko bi se našel kateri učitelj, ki bi ne storil tega, imajo nadzorniki dolžnost, naznaniti ga kraljevski vladi, ki mu bo odtegnila doklado ter ga v ponovnem slučaju izključila iz službe. Res, pruska okrutnost proti Poljakom je brezmejna.
Velika stavka v Italiji.
V milanski okolici se pojavi v kratkem velika stavka, ki se je bodo udeleževali poljedelski in obrtni delavci Stavka bo v prvi vrsti naperjena proti vladi, ki je delavstvu mesto kruha poslala vojaštvo z bajoneti in nabitimi puškami. Na shodu v Milanu je bilo prisotnih do 10.000 delavcev. Sodi se, da bo stavka prekoračila tudi meje milanske okolice. Doslej so ustavili delo delavci v tovarnah živil, prevozni in tiskarski delavci.
Nemci v Afriki
v zadnjem času nimajo sreče s svojo nemško kulturo pri zamorcih. Pred nekaj časom se jim je uprl rod Hererov, ki mu 4000 mož nemške armade ne more biti kos, sedaj so jim pa pokazali zobe še Hotentoti. Poslednje vodi Marengo, ki pridobiva vsak dan novih moči. Vidi se, da bo stalo Nemce mnogo truda, predno si bodo ukrotili afriške rodove.
krogljam še ravno tako uspešno, kakor pred tremi meseci in če so resnična poročila o velikih zalogah živeža v tem mestu, bodo Japonci še mesece zaman se zaganjali vanj. Sploh vse kaže, da Rusov v Port Arturju ne bo premagal nihče drugi nego lakota,
Dosedanje japonske izgube niso v nikaki primeri z uspehi njih orožja. Po poročilih iz Tokia, torej iz središča japonskega, znaša izguba pred bitko pri Ljaojanu 83.000, pred Port Arturjem 65 000 in pri Ljaojanu 23.000, torej skupno do 171.000 mož,
Nov silen napad na Port Artur,
C i f a , 17. septembra. (Rtuterjev ur.) ^eki danes semkaj dospeli Japoneo poreč«, da so prebivalci v Daljnem dre 15. t. m, pričakovali, da bodo Jip nci naslednjega die na \s h straneh na,)«dli Port Artur. Po ve rodrst)jnih poročilih so bile j«pon<ke oblegovalne priprave že dogotovljene doE lung šava in Kikvanšana. Japocci in Kitijci po ročajo soglasne d« je dne 15. t m bilo cbstreljivanje Pert Arturja strešno ter ae je dne 16. t. m. z iato silo nadaljevalo. Ji< potici so obstreljaiali Sutfjen in Palič in ii Galobjfg« zaliv« in sictr e topovi velikega kalibra, ki so jih nedavno pripeljali z Ja pr.nske. V novo mest ■ in v kitajaki del ne sta je padlo več granat. Rum so zipuatili utrdbo Jenkpatun bliio G lcbiega zaliva, vendar je niso Japonoi zased i; 500 konjeni kov, ki so pcizsušili pregnati Japor.ee iz Paličv»i)8, se ni povrnilo v Port Artur Sadi se, da ao bili vjeti.
Politični razgled.
Deželni zbori
se snidejo koncem tega meseca z malo izjemami vsi k nekajtedenskemu zasedanju. Reševali bodo deželne proračune in druge tekoč« zadeve. Po nekodi, posebno na Češkem in Moravskem bodo zelo viharne jezikovne razprave, — Kranjski deželni zbor se snide dne 27. septembra, ki pa tudi to pot šc ne bo deloval, ker je baron Hein še vodno deželni predsednik na Kranjskem.
Vlimkit klavzula z Italijo.
. IH t m, so podpisali novo pogodbo med Avstro Ogrsko in Italijo glede uvoza HaltjanftkcM vina v Avstrijo. Znano je, da jc bil« dtmedanj« pogodba zelo kvarljiva našim vinogradnikom. Sedaj je vprašanje take rešeno, da bodo smeli letos Lahi uvoziti 450000 stotov svojega vina proti še enkrat tako visoki carini, nego je bilo dosedanja, od 1. januarja 1905 bo pa znašala carina na uvoz italijanskega vina v Avstrijo 60 kron za hektoliter.
Tržaški namestnik grof Gogss
je vendarle za stalno zapustil svoje mesto in se podal v že davno zasluženi pokoj. Tržaški Slovenci gotovo ne bodo žalovali za njim, kajti za njegove vlade se niso za korak približali do svojih pravic, ki so jim zagotovljene v državnih temeljnih zakonih. Naslednik mu še ni določen.
Avstrijsko nemštvo zopet v nevarnosti.
Med avstrijskimi Nemci vlada v zadnjem času silne razburjenje. Kdor posluša govore nemških prvakov na javnih shodih, si mora res misliti, da se podirajo zadnji stebri ger-manstva. In kaj se je zgodilo? Nemški učiteljišči v Tešinu in Opavi, na katerih je bilo že doslej velika večina slovanskih dijakov, sta dobili slovanski vsporednici in sicer le za moški oddelek. Seveda je to le drebtina onega, kar s* zahtevali endotni Slovani, namreč ustanovitev samostojnih učiteljišč, poleg tega bodo pa še slovanske učiteljice morale se izobrazovati na nemških zavodih.
Nečuveno nasilstvo praske vlade.
Pruski ministerski predsednik je izdal , te dni naredbo, nad katero po pravici strmi ves omikani svet in ki je v največjo sramoto kulturni Nemčiji. Naredba najprej popisuje, da poljski učitelji govore zunaj šole in v svoji rodbini poljski jezik, ter imenuje tako postopanje nedostojno ter uporno. Zaradi tega odreja, da se odslej učitelji poslužujejo
Rusko-japonska vojska.
Zadnji dnevi niso bili posebno srečni za rusko orožje in ravno tedaj, ko smo odpošiljali zadnjo .Domoljubovo" številko, je zadela Ruse velika nesreča pri mestu Ljaojanu. V dnevih od 24. avgusta do 3. septembra so se morali neprestane umikati in slednjič zapustiti še mesto Ljaojan, ki leži ob železnici med Port Arturjem in Mukdenom. Bej za mesto je bil grozovit. Japonski vojskovodja Kuroki se ni strašil ne truda ne žrtev, da prežene nasprotnika iz mesta, vsled česar Kuropatkinu ni preostajalo nič druzega nego beg. Izgube se bile na obeh straneh ogromne. Rusi so izgubili v tej bitki 26.000, Japonci pa 23 000 mož Številke kažejo, da se Japonci ne morejo posebno veseliti te svoje zmage, ki poleg tega nikakor ni odločilna za končni izid sedanje vojske. Ko Rusi dobe nove moči, bodo lahko vrnili sovražniku, ki kliče pod orožje že prvi del črne vojske.
Pri Port Arturju se pa od zadnjič razmere če niso prav nič premenile. Z nebroj utrdbami obdano mesto klubuje japonskim
LISTSE.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
(Dogodbica iz za,xetka pret. stol.)
To se je zgodilo v času, ko o današnji juristariji še ni bilo ne duha ne sluha, takrat, ko je bil vsak gospodar obenem tudi sodnik svojih podložnih. Kakor so povsod zlorabe, tako so tudi ti mogočneži včasih zlorabili svojo moč, a vendarle je zadela roka pm vice večinoma pravega krivca, ki je preiel takoj brez dolgega kazenskega postopanja zasluženo število — palic.
Sledeča dogodbica se je torej zg«dila kakor že rečeno, v začetku pretečenega stoletja tam na Gorenjskem pri nekem baronu Ta je imel Boletovega Franceta, ki je bil z» biriča, ječarja in eksekutorja. Znal je svoj« posle tako dobro opravljati, da so se ga ljudje naposled bolj bali kakor barona sa mega. In po pravici; revež je bil oni, ki J padel pri njem v nemilost, medtem ko J
oni ki se mu je znal prikupiti na ta ali oni način, smel delati, kar se mu je zljubilo.
Tako je vladal France kot vsemogočni in ošabni birič, dokler ni tudi zanj prišla ura plačila. In to se je zgodilo takole.
V vasi sta bila dva fanta ; enemu je bilo ime janež, ki je bil dober, delaven pa tudi zal fant; imel je malo posestvo, na katerem se je pošteno preživel in semtertja dejal tudi kak krajcar na stran; a tako bogat pa vendar še ni bil kakor drugi fant, z imenom Jakob. Ta je bil bogat ničvrednež in žalost svoje dobre matere, ker je vedno popival po gostilnah, razsajal in delal prepir, a se ogibal poljskega dela kar največ mogoče Oba sta zasnubila pošteno dekle, ki pa ni bila samo poštena, ampak tudi pametna, da se ni dala oslepiti 10000- 12.000 K, za katere je bil Jakob težji, ampak odgo vorila tistemu z „da", ki je imel pošteno srce in delavne roke, namreč Janezu. Ko sta dobila dovoljenje, so ju v nedeljo prvič oklicali.
Jakob je same nevoščljivosti popolnoma posurovel; prisegel je, da bo že on skrbel, da Janez in Marica ne bodeta nikoli poročena, magari „če bi ga tudi zato h----po-
citral". Tako je večkrat v pijanosti kričal v gostilni in nihče si ni upal, mu resno ugovarjati.
Le stari Podgornik je hladnokrvno menil: „E, Jakob, nazadnje se to še vse lahko
zgodi."
„Kaj?" je vprašal Jakob zategnjeno.
„E, da te pobaše rogati enkrat kar na plesišču, ali pa ponoči v gozdu. Prvikra: se to g :ovo ne bo zgodilo."
Jakob se je za hip prestrašil, a se takoj potem divje zasmejal. „Naj le pride, a prej mora biti Janez8 konec."
„Bomo videli," je mrmral Podgornik sam zase.
Jakob se je medtem delal proti Francetu vedno prijaznejšega. Ta je bil že zdavna njegov prijatelj, a sedaj je postalo prijateljstvo še večje. Seveda je stroške prijateljstva, ki se je množilo navadno in najhitreje pri steklenicah, nosil Jakob. Ko je sodil, da so tla zanj že godna, je počrnil janeža, češ, da je divji lovec in da je njega, Franceta, obrekoval. France ga je zato za-tožil pri baronu. Zastonj je Janez zatrjeval, da je nedolžen. Jakob in še eden žganjar sta dejala, da sta ga videla, ko je drl srno, katero je ustrelil. Obsodba se je glasila: Petindvajset palic in — kar je bilo najhujše — dovoljenje za ženitev je bilo preklicano. Jakob se je veselil in se po gostilnah bahal, da bo prvi navzoč, in da bo že on skrbel, da Janez ne dobi premalo in premehkih udarcev.
Kako je bilo nedolžnemu Janezu in nesrečni nevesti pri srcu, si pač lahko vsak
sam misli. Janez se je umiril, ko mu je iz-voljenka zatrdila, da vzame njega ali pa nobenega.
In še eden je bil, kateremu je nesreča Janezova močno segla v srce. Ta je bil Kovačev Joža, ki je bil izbran za druga, Kako se je veselil in komaj čakal, da se bo v lepi narodni noši tako postavljal, da ga bodo vsi gledali! In iz vsega tega naj bi sedaj ne bilo nič!! To ga je jezilo. Sklenil je, da že zagode Jakobu eno tako, da jo bo pomnil vse svoje žive dni. Dan prej, predno je imel dobiti »zaslužene" palice, se je nekoliko pomiril in proti večeru je šel tolažit Janezovo nevesto. Potem pa je izginil.
Napočil je dan plačila. Zadaj v kotu pri grajskem dvorišču, tam pri stolpu je bila klop, na kateri so se delile zaslužene palice. Nihče ni rad zahajal semkaj. Pripovedovali so o starem stolpu in o kleteh pod njim čudovite stvari. Ponoči so že baje videli razne čudnonašemljene postave in slišali so menda čudne glasove. Tudi Jakobu ni bilo nič kaj po volji pri srcu; vest mu ni dala miru radi krivega pričevanja in predrzne govorice »naj ga h .... vzame", so tudi storile svoje. Vrhutega ga je pa še Podgornik dražil: „Ko dobi Janez svoje, potem si ti in rogati na vrsti!"
Kmalu je prišel tudi birič — France in še par zijal in radovednežev. Janez je iznova zatrjeval, da je nedolžen in klical Boga na pričo in pomoč zoper svoje sovražnike in obrekovalce. A zastonj! moral je na klop; trdo so ga povezali, glavo so mu ovili v ruto, da bi lažje prenašal udarce. Birič France in Jaka sta se škodoželjno spogledala in prvi je mislil začeti svoj posel, kar obstane in strmi z odprtimi ustmi in očmi nasproti vratom stolpovim, ki so bila z raznim grmičevjem skoro popolnoma za-rašena. Počasi so se odpirala kakor od nevidne roke in v odprtini se je pokazala visoka postava kakor v kri rdeči lovski obleki in z rdečim peresom za klobukom; obraz je bil črn kakor oglje. Za trenotek so bili presenečeni, potem pa se jih je polastil strah.
„Hu-uj, Hu-u u" je zakričal, da je šlo skozi ušesa in stopil korak naprej; za njim pa so se prikazale še štiri enako oblečene postave. Jakob je padel na tla, drugi pa so ubrali pot pod noge in tekli naravnost k baronu. Ta se jim je sprva prav od srca smejal, potem pa vzel nabasano puško in dejal: „No poglejmo, kaj je." Ko so prišli na mesto, bilo je že vse mirno, na klopi pa je zvezani čakal še vedno odrešenja.
No, ali bo sedaj dobil kmalu zasluženo plačilo?" je dejal baron in birič je sedaj zopet dobil korajžo.
»Le počaki, Janezek," je žugal Jaz ti
že navijem uro, da boš pomnil vse svoje žive dni."
In pričel je svoje delo »telesnega usmiljenja."
„Tako, sedaj si jih debil in noben svetnik ti jih ne odvzame," dejal je vesel. Potem ga je odvezal, a sedaj, sedaj so zijali vsi še veliko bolj — Janez se je spremenil vjakoba.
Stokajoč je padel baronu pred noge:
„Saj bom vse povedal po pravici; samo usmilite se me in da me „rogatec ne pocitra". Janez je nedolžen, jaz sem po krivem pričal."
In sedaj je dobil Jakob še eno plačilo za svoje krivo pričanje; baron ga je obsodil na dveletno ječo strogega zapora, poostrene s temnico. Tudi druga priča je dobila svojih petindvajset in po vrhu še enoletno ječo. Nazadnje je prišel na vrsto še birič. „Ako bi mi ne bil pred petnajstimi leti rešil življenja," je dejal baron, »potem si ob svojo službo, in to se bo tudi zgodilo, kakor hitro še enkrat zvem, da se daješ podkupovati. Za enkrat, a samo za enkrat, zapomni si dobro ti prizanesem."
„Kaj se je pa zgodilo Janezu?" povprašuješ radovedni bravec. Res se je zbal in zginil za par dni. Baron, ki je bil dobrega srca, je odpustil njemu in tudi drugu Kovačevemu Jožetu. Ta in še par drugih navi-hancev so bili tisti »rogati", ki so zmešali Francetu in Jakobu štreno — Janez je zopet dobil dovoljenje za ženitev in kmalu je bila poroka in potem prava gorenjska ohcet In kar je bilo posebno imenitno, tudi baron je počastil novoporočenca in jima voščil srečo.
Tudi Jakoba je zbrihtala ta skušnja. Ko je prišel iz zapora, je dejal svoji materi: »Sedaj hočem postati dober in delaven fant kakor je Janez. Imam že dovolj, ko se je navidezni hudobec prikazal tam pri stolpu. Oh, kako hudo mora še-le biti, če stoji pri smrtni postelji. Ne, tega ne maram!" In res se je poboljšal in postal pošten, delaven, pravi gorenjski kmet, in smemo upati, da tudi nikdar več ni prišel z »rogatim" v dotiko.
Carjevi gradovi. Ruski car ima v svoji državi nad 100 palač in gradov. Stalnih uslužbencev, kuharjev, plemšičev, slug i. t. d. v tsh poslopjih je 32.000 in znašajo letni stroški ia utdrževanje te velike armade •arjevih služabnikov in služabnic približno 16 milijonov kron. Car ima do 5500 konj, druge živine pa do 50.000 glav. Car ni bil še v vseh svojih gradovih, vkljub temu mora biti v VBeh gradovih tako urejeno, kakor da bi v njih stanovala carjeva družina.
Razgled po domovini,
Velike ljudske slavnosti In mladenlški shodi so se vršili aadnje tedne po Slo-venskem Dne 4. septembra je bila vZgor njem Tuhinja nad Kamnikom slavnoit odkritja spominskih plošč dvema tuhinjakima rojakoma: očetoma Ladislavu in Ficrent nu Hrovatu, znanima slovenskima pisateljem«; dne 8 septembra na Jesenicah blago ■lovljenje temeljnega kamna otroškega vrtca druibe sv C rila in Metoda, in na Mirni (Dolenjsko) blagoslovljenje dveh novib ustav: izobraievalnega druitva in dekl.ške Marijine druib«; dne 12. in 13 septembra v Ljubljani desetletnica akademičnega dijaškega društva »Danice«, ki se je posebno krasno iivrftila; dne 18 sept. vsekoroški mladeniški sbed na V e I i k e m S t r m c u, ki je začetek novega gibanja med koroškimi Slovenci in istega dne mladenifiki shod v Slovenski Bi strici na Štajerskem, kjer je zibelka mlade niikega gibanja ilivenskega. Vse te slavnosti ■o se izvršile v najlepšem redu, ob najogrom nejii udeleibi, pri največjem navdušenju, vsepovsod po geslu: Za Boga in slovensko do-movino! Tako naprej, dokler ne bo vsa Slo venija zVana pod tem geslom!
Umrl Je v Liubljani dne 10. septembra Janez G n j e z d a, e. kr. realčni profesor v pokoju. Kot profesor si je velike zasluge pride bil za v7go;o mladine, kot predsednik ,,Katol. druitva rokodelskih pomočnikov" za drultvtnt življenje v Ljubljani, ket pred sedoik „Cacilijenega društva" za cerkveno glasbo v ljubljanski škofiji. Bog mu daj ■voje plačilo za njegovo vseitransko delovanje na zemlji, katero je vedno veljalo le Njemu v čast in »lavo.
Duhovniške spremembe v ljubljanski ikcfiii: Č. g. Anton Znidarfiig, kaplan na Blokah, gre >a župnega upravitelja v Drago in č. gosp. Tomaž Zabukovec, upravitelj v Drigi, za kapelana na Bloke. Č. gosp. Janez Miklavčič, kapelan pri S^. Duhu, gre za kapelana v Rovte. Name ščena sta: č.g. Andrej Zgaga za dru gega kaplana v Šmartinu pri pranju in častiti g' sp. Ignacij Ž ust za kaplana pri Sv. Duhu.
Osebna vest. Mesto veroučitelja na idrijski realki je dobil č. gosp. Andrej Plečnik
Pater Inocenclj Koprlvec je umrl dne 10. septembra, v novomeškem frančiškanskem samostanu. Rodil se je dne 8. apr. 1. 1848 v Št. Vidu pri Zatičini, ljudsko šolo in šest razredov gimnazije izvršil v Novem mestu, dne 1. okt. 1968 vstopil v frančiškanski red, bil 3. novembra 1872 posvečen v mašnika in 1. 1875 po dokončanih študijah
nastavljen v Novem mestu kot uč telj ljudske šole, katero službo je opravljal vestno in vneto dolgih 27 let. Po smrti P. Florentina je postal vodja ljudske šole in je za spretno vodstvo prejel marsikatero pohvalo od višjih oblasti. Od leta 1887. do 1891. je bil gvar-dijan in ukrenil marsikaj lepega in trajnega v samostanu. Bil je ono dobo tudi definitor provincije Svoje dni je tudi mnogo deloval v dušnem pastirstvu in bil spiritual usmiljenih bratov v Kandiji. L. 1902. je opešal in moral zapustiti priljubljubljeno mu šolsko polje. Pravzaprav nikdar ni bil zdrav, vendar, ker se je varoval, dočakal je še precejšnjo starost Kako je bil priljubljen, pokazal je dan pogreba. Udeležilo se ga je slavno uradništvo, zastopniki gimnazije, najodličnejše meščanstvo in priprosti narod, meščanska garda z godbo, čč. usmiljeni bratje, 29. duho.nikov, njim na čelu mil. gospod prošt dr. Eibert. Zemeljski tek je dokončan, Bog daj umrlemu gledati svoje božje obličje!
Gorenjske novice.
* Iz Srednje vasi pri Bohinju: 4. septembra je umrl na Laškem rovtu absolvirani jurist Anton Cvetek, član .Danice". Iz poštene in verne rodbine je pokazal f Anton v šolah veliko nadarjenost. Na gimnaziji in vseučilišču je ostal vseskozi veren in pošten. Kot sedmošolec je z drugimi domačimi ljudmi pokleknil ob oltarju Matere božje in prejel tam karmelski škapulir. Na vseučilišču je bil sprejet v akademično Marijino družbo, katero imajo katoliški dijaki na Dunaju. Sprejemni diplom je v rokah prinesel domu in ga z največjim veseljem kazal svojim znancem. Vsako nedeljo je bil navadno dvakrat pri službi božji in se vdeleževal vseh javnih pobožnosti. Sicer je bil ponižen in krotak, človek mehkega, dobrega srca, ki ni nikdar komu kaj hudega storil. Med počitnicami je opravljal vsa navadna poljska dela. Na Dunaju je skusil mnogo revščine in pomanjkanja. Večkrat mu je manjkalo najpotrebnejše hrane. — Med počitnicami se je lansko leto prehladil; začel je pešati. Po zimi se je podal na Dunaj, da napravi zadnje skušnje. Bog je hotel drugače. Meseca junija se je vrnil popolno onemogel domu. Sprejel je dvakrat svete zakramente in 4. sept mirno izdihnil na prsih Marijin škapulir in ob strani Marijino svetinjo. Pogreb je bil 7. t. m. žalosten in vendar veličasten in povzdigajoč kakor jesenski večer, ko se solnce poslavlja od naših gora. Tovariši »Danice« so prišli od njega se poslovit, domači Marijini družbi
sta mu šli nasproti, pevci so mu zapeli, to. variš mu je govoril na grobu slovo, v cerkvi so Marijini otroci opravili zanj rožni venec in razšli smo se s solzami v očeh, vendar v veselem upanju, da se zopet vidimo gori kjer ne bo ločitve. Molite zanj!
Bohinjsko jezero se vedno bolj kaže kakor privlačna sila, ki vabi vedno več tujcev v Bohinj. Kdor hoče videti naj lepši kraj naše domovine, naj pride gledat mogočne gore ob jezeru, bistro Savico in veličastne planine. To so tujci kaj hitro spoznali, ki se kar trgajo za svet ob jezeru. Cena sveta je za trojno poskočila in raste skoro vsaki dan. Kaj bo še-le po tem, ko bo železnica odprta in bo pot iz Berolina in Dunaja ter vseh severnih krajev peljala skozi Bohinj v južne dežele. Žalostno je le, da se Slovenci tako malo brigajo, da bi ostal svet v domačih rokah. Vedno pravijo denarni možje: „Le glejte, da ne pride svet tujcem v roke", ne storijo pa ničesar, da bi se pripravili na prihodnji sprejem tujcev, kar bi dalo domačemu podjetništvu na tisoče kron zaslužka. —
*	Kmetijsko društvo v Srednji vasi ima v zalogi najboljši sir, ki ga prodaji prav po nizkih cenah.
#	Drtijske volitve. Že celo leto se je vršila pri nas borba občinskih volitev, dni 31. avgusta pa je pokazala vendar enkrat pravica. Zmagali smo v 2 razredu v veliki večini, liberalci so dobili 48 glasov, mi 66. V prvem razredu pa smo bili enakomerni; srečo bi bil moral odločiti žreb. A ker volilna komisija ni hotela odobriti nekega pravilnega pooblastila, dasi je g. komisar proti temu protestiral, razsodi to še-le dež. vlada. Sicer smemo reči: zmaga je naša. Zastonj so tedaj vsa prizadevanja župana Hušnikarja pred volitvami, kateri se je kar z vso silo oklenil županskega stolca. Dokler se je dalo kaj opraviti z zvijačo, so zmagovali oni, ko pa je prišlo do pravilnega postopanja, smo zmagali mi. Zlasti pa moramo pohvaliti vrle može iz občine Blagovica. Kot volilci, ki imajo pravico v Drtiji, so se vse trikrat vdeležili pri nas občin, volitev z nami; zlasti vrlega župana g. Mlakarja, ki se je znal tudi P<>; tegniti med nami za pravico. Tedaj živeli vrli volilci! Liberalci občine Drtije so silno potrti radi zanje slabo izpadlih volitev. Te volitve so bile že tretje v teku leta, ker so bile dvakrat radi nepravilnega postopanja razveljavljene. Naši možje še-le zdaj vedo, kaj so pravilne volitve in ko bi bilo treba voliti še enkrat, zbrali bi se še obilneje, ter tako še krepkeje podrli liberalne mogotce. Možje slovenski! Storite povsod tako! Vaše
geslo naj bode: stati odločno kot en mož kat. prepričanja in ne preje mirovati, dokler ne poderete zadnjega liberalca. — Sloven. katol. izobraževalno društvo v Moravčah je priredilo drč 28 avgusta igro „Pravica se je izkazala". Fantje so igrali svoje vli ge res izvrstno. Udeležba je bila obilna. Pokazalo se je, da vzbuja taka zabava pri mladini mnogo zanimanja. Tedaj mladina: Hajd v izobraževalna diuštva! Društvo vam skrbi za primeren poduk; včasi pa tudi za kako zabavo, katero dandanes mladi svet tudi potrebuje.
Nagloma je umrla dne 9. t. m. v Stražišču pri Kranju gdč. Fani Jugovic v starosti 65 let zadeta od kapi na možgane. K sreči jf je mogel duhovnik podeliti zakrament sv. poslednjega olja in papežev blagoslov. Ranjka je bila kakor dober duh za domačo hišo in kakor dobri angelj za celo vas Vsak revež je našel pri njej pomoč in tolažbo, zato po pravici žaluje nad njeno izgubo nele sorodstvo, ampak cela okolica Naj počiva v miru!
0 Nevaren tat in derzerter prijet. Na Bledu so prijeli od 17. pešpolka iz Celovca pobeglega janeža Ražena, ki je v družbi z nekim Fr. Nadižarjem izvršil po Gorenjskem več ulomov in tatvin. Pri aretiranem so našli več ur, zlatih prstanov in revolver s patronami.
*	V smrtni nevarnosti so bili 8. t. m. v predoru na Hrušici dva inženirja in trije delavci. Vsled strupenih plinov v predoru so obležali nezavestni, vendar se je posrečilo jih rešiti.
*	Kadilnikovo kočo so otvorili v nedeljo 11. septembra na Golici. Ta koča je ena najlepših planinskih koč.
*	Velika veselica, ki sta jo priredila na Savi pri Jesenicah na Malega Šmarna dan ondotno kat. delavsko društvo in a kad. društvo »Danica*, v korist otroškemu vrtcu, se je izvrstno obnesla. Vse točke obširnega Programa so ugajale občinstvu, ki se je mnogoštevilno zbralo, ter s tem pokazalo,
ve ceniti pomen otroškega vrtca na Savi.
4 Znamenita je čemSeniška župnija:
obsega 4 župnije, namreč Trojane, Ržiše, Cotredež pri Zagorju ob Savi in Št Jurij pod Taborom na Štajerskem, 3 sodnije, Brdo pri Kamniku, Litijo ter Vransko na Štajerskem, ^ glavarstva, Kamnik, Litijo in Celje na Štajerskem, 2 deželi, Kranjsko in Štajersko. a naj reče kdo, da smo Čemšeničani iz fcdnje moke !
*	Spodletelo je koscu na strmi čem _ eniški planini. »Fant od fare" jo je že nekaj
!asa "zal po trebuhu navzdol po planini, "K se mu je posrečilo, da se je ustavil. — 0 fm° vabili mladeniče v Marijino družbo, e b'l on med prvimi ki so se oglasili za
ustop : morda ga je ravno Marija rešila, da se mu ni zgodilo nič hudega.
#	»Teater" s kravami so imeli pred kratkim na Muhonacu pri Petru. Gospodar je prodal 2 kravi, ki nista bili vajeni hoditi s hleva. Kupec jih vklene v jarem, misleč, da jih bode tako lažje strahoval. Ko prideta kravi skozi vrata, planeta čez plot zraven hleva tako, da je bila njiju polovica na tej strani, polovica pa na drugi strani, ter po-dereta na tla podse gospodarja in še jednega mladeniča, ki sta pomagala kupcu kravi gnati; kupec pa je držal kravi za vrv. Ženske začno vpiti ter na pomoč klicati: res prideta dva na pomoč ter rešita vse 3 iz največje nevarnosti. Tako smo imeli Podgorci enkrat zastonj »teater".
*	Jubilejna slovesnost v Crngrobu. Povsod se letos obhajajo jubilejne slovesnosti Brezmadežnega spočetja Marijinega, take pa, kakoršna je bila na angeljsko nedelju v Crngrobu, do sedaj še ni bilo v naši škofiji. Loška dekanija je v tem oziru prva. V soboto zvečer pred angeljsko nedeljo je slovesno zvonjenje po vseh cerkvah dekanije naznanjalo, da se drugi dan vrši nekaj posebnega. In res tolike množice pobožnih častilcev crngrobška Mati božja že več desetletij ni videla. Po sv. maši v dekanijski cerkvi v Stari Loki začela se je razvijati procesija, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo; gotovo je bilo zbrano nad 8000 ljudij iz vseh župnij loške dekanije Procesijo so vodili presvitli knezoškof, ki so na predvečer in v nedeljo zjutraj tudi spovedovali v Stari Loki. Veličasten je bil pogled na nepregledno procesijo, med katero so se v več oddelkih popevalo litanije in pesmi v čast Materi božji. Raznih bander in zastav Marijinih družb bilo je do 40 Po dohodu v Crngrob bili sta dve pridigi, v cerkvi govorili so presvitli knezoškof, zunaj cerkve pa stolni kanonik dr. Karlin. Nato je v cerkvi daroval sveto mašo kanonik dr. Karlin zunaj cerkve pa starološki dekan. Ljudstvo se je ves čas prav vzgiedno in spodhudno vedlo. Po sv. maši je množica z duhovniki glasno molila posve-čenje k Biezmadežni; k sklepu bila je zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Nad vse ginljiv je bil prizor, ko so presvetli knezoškof zunaj cerkve raz vzvišenega pro-ssora z Najsvetejšim blagoslovili klečečo množico. Tako se je z vršila slovesnost, katere je bila Mavija gotovo vesela.
» Iz Radomlja. (Popravek.) To, kai je v zadnji številki .Domoljuba" in v »Slovencu" o Tereziji Majhen roj. v Vef. Lašni, okr. Kamnik, ni resnično. Dopisnik, ki je to pisal, ni bil prav poučen. Ker se pa »Domoljub" in .Slovenec" bojujeta za resnico in pravico, zato radi damo prostora pojas nilu: Pred pustom enkrat je pogorel skedenj pos. Jan. Jerebu iz Radomlja. Kdo je
zažgal, se takrat ni moglo dognati. Proti koncu julija pa je upepelil požar gospodarsko poslopje s kozolcem pos. Jerneju Ja-šovec. Ko je pogorelo, so našli v pepelu, kjer je stal kozolec lončeni lonec, kakoršne baje delajo iz koroške gline, pokrovko (reno) in nekaj skoro popolnoma sežganih cunj. Na tak način je bilo podtaknjeno ravno štirinajst dni pred požarjem v šupi pod steljo, pri istem posestniku. Stelja ni bila suha, zato se ni takrat užgalo. Lonec je bil pa manjši in tudi — lončen. Po požarju je preiskoval mengeški orožnik z županom i. dr., čegav bi bil lonec. Hči Terezije Majhen je trdila, da je manjši lonec Terezije Majhen — in tako je bila aretirana. V zaporu je priznala, da je požgala pri obeh posestnikih. Zakaj bi bila storila ta grozni zločin — pravi — ne vč. Vzrok temu je bila prejkone blaznost, ker je pri obeh hišah vladalo prijateljstvo, pri zadnjem posestniku je bila aretirana celo devetim otrokom — krstna botra. Take žalo-igre zna delati samo — žganje, kateremu je bila ta nesrečnica udana. Kedaj bodo pač pri nas spoznali tisti ljudje, ki se imajo zato brigati, da bi ne bilo treba toliko žganjarij. Bog daj, da bi vendar enkrat kaj napravili zoper žganje! — Kaj pa bo z faro? Nič, kakor se kaže. Naj bi se začelo z nabiranjem, tako bi mlajši lahko upali, da bodo dočakali. Ko bi se priredila vsako leto ena poštena igra ali morda še več, bi bil že tudi mal studenček za ta prekoristen namen. Fantje in dekleta pogum velja! — Sadja je pri nas tudi precej, naj se le oglasi kak kupec! Otava je pa slabejša vsled suše. Drugim pridelkom se ne pozna toliko, ker je tu debela zemlja. Toča se nas pa ogiblje, za kar je vsakde lahko hvaležen. — Pri vza jemni zavarovalnici jih je prav malo, če je sploh kateri pri njej zavarovan, dasi je najbolj priporočila vredna, kar so gotovo prepričani pogorelci, kateri so pri njej zavarovani. Hranilnica in posojilnica je pa najbližja na Rovih, katere so že tudi precej poslužujejo pri nas. — Narodovcem in Štajercijancem dober tek, ko použivajo prav nič vredne fantovske kvante, ali še huje iz .Naroda" in »Štajerca". Drugi pa se zabavamo z .Domoljubom" »Slovencem« i. dr., ki delajo za nas. Pa brez za mere I Z Bogom!
Dolenjske novice.
Novice iz Mokronoga.
f Grad je še vedno na prodaj, naj
bi ga kupil kak ženski red, da bi prevzel pouk deklic; sedaj že tožijo tržani, zakaj je .Slov. Narod* enkrat že odpodil redovnice. Zahvalite se dopisniku tržani 1
f Policijska ura je še vedno vsa po-
L." t,

lomljena, čaka mirno urarja, zato so pa kri čači še vedno živi in pogumni.
f Radovedni smo kolikokrat je bilo plačano dovoljenje za ples. Mislimo, da s tistim denarjem bi lahko na leto revež izhajal.
f Rad je imel nekdo sadje g župnika, pa obral na vrtu po noči vse hruške, drugi večer je pripeljal tovariše, da bi odnesli jabolka, pa so morali teči.
f Letina je po naši dolini dobra. Žito je slabeje, v drugem se ne smemo pritožiti, vina bo precej in dobra kapljica.
f Cesta na Trebelno je dobila takoj nad trgom novo lice, preložena in razširjena je.
f Bela zastava je vihrala cela dva dni na naših zaporih. Sedaj se je skrila.
f G. davčni kontrolor Strmole nas bode zapustil, odide v Logatec, bkoda tihega in mirnega gospoda. Logatčanom častitamo!
f Nova šola je že pod streho, vsakemu se dopade lepa stavba. Le plačevali bomo silno težko!
Z ribniške zemlje.
f Umrl je v Ribnici Karol Prijatelj, gostilničar in posestnik, oče novomašnika Vladimirja Prijatelj. Bolan je bil kakih 7 let, vendar je pa dočakal, da je prejel sv. po-petnico tudi iz rok svojega sina dijakona in nevo mašo, katere se pa seveda ni mogel udeležiti.
f Ponesrečil se je Podtabrom v Strugah 1. sept. posestnik Anton Šporar. Voz drv se je zvrnil nanj. Bil je na mestu mrtev. Zapušča vdovo in šest otrok.
f 200 kron dolžan bo v kratkem svetnik Višnikar ribniškim revežem, kajti obljuba dolg dela, dolg pa zahteva obresti.
f Kratko pamet imajo liberalci sploh, ribniški pa še za par centimetrov krajši kot drugi. Menda še ne bo par mesecev, ko so pisali, da so ribniški kmetje analfabetje, to ljudje, ki ne poznajo črk. Zdaj pa pišejo: ribniški kmetje so inteligentni (razumni). Torej so se v š e s t i h tednih, in še ob času šolskih počitnic naučili več kot prej v šest i h letih rednega šolskega obiska! Seveda meni se pa bolj verjetno zdi, da so pameti polbirarjeva, kofehavzarjeva in ona borštnarjevega fanta — analfabetke.
f Z vso nadležnostjo love liberalci naše može. Pa vedite možje, meni je prav dobro znano iz besedi liberalcev, da oni nimajo niti smisla niti srca za srečo in blagor kmeta in naj bodo to liberalni uradniki ali liberalni trgovci in podjetniki. Le glejte jih, po njih sadu jih bote spoznali.
f Kmetje pozor! Kaj vas uči sestava občinskega odbora? Dva sta liberalna volilna glasova. 30 uradnikov voli 7 odbornikov. 50 obrtnikov 7 odbornikov. Čez 700 kmet-
skih posestnikov tudi 7 odbornikov. Torej 80 jih gospodari čez 700. Davek, davek, bodo rekli liberalci. Da davek, toda ta davek plačujejo od premoženja, ki si ga jim znosil skupaj ti, kmet. Le vprašajte doma svoje očance in ti vam bodo povedali, s čira so trgovali očetje onih, ki vam zdaj mogočno stopajo na vrat.
f Hitra pošta. Od Sodražice do Ortneka rabi dober pešec eno uro, pošta pa naredi ovinek na Ribnico in zato se zgodi, da hodi kako pismo iz Sodražice do Ortneka celih 14 dni. Posebno dopisnice imajo to nesrečo, da se kje zataknejo. Ker se pa navadno po dopisnicah naznanijo ali naročajo nujne stvari, zato je jako neljubo, ako dobiš prej pod svojo streho odpošiljatelja kot pa njegovo dopisnico. Ako bi imeli tako pošto cd rusko-japonskega bojišča, bi morda še-le čez pet let zvedeli za vojsko. Torej poštna gosposka, hi!
f Iz Drage na Bloke za kaplana pojde č. g. Tomaž Zabukovec in sicer zato, ker n e č e v šoli krščanskega nauka podučevati v nemškem jeziku. Pa so dejali liberalci v Ljubljani, da ta gospod z Nemci drži!
f No, kaj je pa to? Znani dragarski župan Pavel Turk je prodal nekemu kovaču svojo kovačnico. Zdaj pa zida novo kovač-nico, da bi dobil vanjo kovača, da bi onega uničil. Kaj takega storiti je mogoče le kaki podli, umazani duši.
f Krivi se letos že tretjič sadno drevje po naših hribih. Prvič vsled žleda ob novem letu. Drugič spomladi v cvetju radi snega in zdaj tretjič vsled obilnega sadja. Vzdihovali so hribovci ob majnikovem snegu. Vse bo šlo, tako so govorili, mi otresamo po zimi in spomladi, jeseni pa nimamo kaj otre-sati. Toda letos so se pa goljufali in sicer na dobro stran. Že dolgo niso imeli toliko lepega sadja kot letos in žele, da bi se zglasil pri njih kak sadni trgovec.
f Dobri časi. V nekaterih gostilnah in tudi po drugih hišah so vedno plesi. To je znamenje, da so dobri časi. Kadar bomo lačni, se nam ne bo ljubilo plesati. Seveda za nepotreben lišp in potratno razveseljevanje imajo tudi gospodarji dovolj denarja, kadar je pa treba kak krajcar šteti za koristne stvari, pa ni zabavljanja konca ne kraja. Ne bilo bi še tako hudo, ako bi znali ljudje denar prav obračati, saj je vsak svoje sreče kovač.
f Kakšni kmetje? Kmetje bodo pokazali pri volitvi v Ribnici, da ne marajo klerikalne stranke, tako blebetajo liberalci Poglejmo kakšni kmetje so to. V prvem razredu voli okoli 30 volivcev in sicer razun enega sami uradniki. Seveda kmetje, toda kakšni kmetje? V drugem razredu voli kakih 50 volivcev in sicer štacunarjev, gostilničarjev, mesarjev in drugih obrtnikov in tudi nekaj hišnih posestnikov. Seveda kmetov, ali kakšnih
kmetov? še-le v tretjem razredu voli fe, 700 pravih kmetov. Torej sestave ob. činskega odbora ne bodo odločevali kmetje
Belokranjske novice.
f Prestavljen je č. g. pater Hug0, Lengsfeld iz Metlike kot kaplan v Podzemelj, Tem prigodom so mu poklonile metliški gospe šopek, kar se ni zgodilo še nobenemu metliškemu kaplanu. Mi želimo gospodu, & se ne bi ta krasni šopek spremenil nikoli v trn e. Iz Podzemlja je prišel kapelanovat v Metliko pa g. pater Stanko Dostal. Srečno došel!
f Zastrupila je ono ženo na Radovici, o kateri je „Domoljub" poročal, babica Ani Krašovec iz Suhora. Ta Ana Krašotec ima pač srečo, če tudi je samo babica; zna pa, zna; zna tudi maškare igrati po dnevi na cestah.
f Zaprta je bila Krašovec Ana babici ta znana — ljubica pretkana ki tepla j« moža — na cesti in doma.
f V Metliko so dobili novega sodnep pristava v osebi g. Medica, ki je rodom Ko-čevar.
f Ne vdamo se, je kričala brada f. Burnika pri odhodnici katero so napravili metliški liberalni prvaki na čast g. Hugonu Lengsfeldu, kaplanu v Metliki, da se je slišalo po celi Belokrajini. Slišali smo to mi, ki nismo v Metliki in čudili smo se, da zna g. nadučitelj še sedaj tako bevskati, ko je vendar tako vdan pantofelnu svoje milostne, G. Burnik, ki rešetate in budalosti pisarite v cunjasti smrdljivi „Narod", Vam pokličemo v spomin dan, ko ste govorili, da nočete biti pod pantofelnom g. barona Heina in g Parme, a ste sedaj tako u d a n i. Le naprej! Če Vi, ki se imate tako za učenega, odobrujete kozlarije Učiteljskega Tovariši in njegovega urednika prijatelja Vašega Gangla, ki zna še menda več ko hruške peč — potem Vam manjka le še diplome kronanega osla. Le pišite še! Bomo pa Je povedali! Preteklost nam je znana
f Sodnemu pristavu g. Nagodetu ježelela sicer že v zadnji štev. »metliška reta" srečno pot preko Gorjancev Danes to izraža še tudi „peti izmed štirih", a obenem tudi pristavlja prošnjo, da bi se naslikal Nagode drugo leto kot poseben ljubljenec pratik v pratiko i» se tudi obkrjitkem dodal njegov življenjepis.
f Najnovejše iz življenja g Šetine je to, da je začel hoditi po božjih potih. Tako se je peljal tudi 11. t. m. na Žezelj poleg Vinice. Kar ga dobiti neki kmet s svojim konjičem in se pelje za vozom, v kater sedi po grofovsko g. Šetina. Temu pa to » bilo po volji in zahteva od kmeta, da se mora naprej voziti. Toda kmet, po»neJ' da prispeva za cesto več nego kak učitelji
se ni hotel udati olikanemu nastopu g. Šetina. Ta dogodek smo zapisali pa le s tem namenom, da ga bodemo zabrusili v obraz g. Šetini, če se bode še katerikrat hotel li-zati okoli kmetov, češ, kak njihov prijatelj jc on.
-j- Neumno sumničenje. Liberalci sumničijo, da piše novice v »Domoljuba" in »Slovenca" g. Davorin Vukšinič iz Metlike. Kolikor je nam novičarjem znano, ni g. Davorin še zapisal ene črke v »Domoljuba" niti „Slovenca", kar je tudi uredništvo potrdilo. Mi pa vemo, kdo laže vedno o njem in g. Ivanu in drugih, in jih bomo tudi povedali našim ljudem na Belokranjskem, da bodo vedeli še bolj, kdo širi svoja hinavska usta. Mi vemo, kdo govori resnico in kdo laže, kdo je n a š in kdo ni naš. Kmet.
j- V občini Dol, v poljanski dolini so imeli nedavno volitev občinskega odbora. Voliti je bilo treba osem odbornikov. Komisarje mislil, da bode imel posla od zjutraj do kake četrte ure popoludne. A glejte! prišlo je celih osem volivcev, ki so volili samega sebe. da so izvolili osem odbornikov. O srečna občina! takih je malo dandanes.
Iz litijskega okraja.
t Grad Poganik pri Litiji, ki ima pravico glasovati v veleposestvu, je kupil pred nedavnim naš g. Frančišek Povše za 40.000 kron.
t Podoknico so napravili novemu g. nadučitelju Debelaku v Šmartnem pri Litiji dnč 3. septembra. Pelo je domače pevsko društvo „Zvon".
v Pozornost vzbuja 70 cm dolga brada, ki raste iz grozda pri Jemcu v Cerovici pri Litiji. Iz malega črnega grozda je nakrat začela rasti rujava brada, ne da bi se vedelo za vzrol^. Gledat jo hodijo posebno iz Litije.
t Strašen božji rop se je zgodil 31. avgusta v Velikem Gabru. Istega dne popoldne — cerkev je odprta — se je vtihotapil neznan lump v cerkev, odprl taber-nakelj, vzel iz monštrance veliko sv. hostijo in več malih. Pustil je pa svete posode in samo odnesel sv. hostije. Kaj bo z njimi počel, je neznano. Najbrže jih bo rabil v bo-goskrunske namene. Ljudje so bili obupani in silno žalostni, ko so o tem zvedeli. Kakor kaže, ne bo dobro puščati odprte cerkve na
samotnih krajih.
f Zopet tatvina. Pri sv. Križu so v noči od 2. do 3. septembra neznani tatovi vkradli v cerkvi dva keliha, 1 ciborij in pri kipu Matere božje ovratno verižico in uhane. Vse skupaj je vredno 600 kron.
f Na Jančem je umrl organist Franc Plešič, o katerem je »Domoljub" poročal, da 8a je na poti v hrib poškodoval na nogi finski sod.
f Prekanjen cigan je Matevž Gril, ki je včasi tudi godec; ta je izmaknil v Zagorju Janezu Vidicu dva zlata prstana, par uhanov in križavec. Kmalu potem je obiskal na Zidanem mostu Jožefo Rogelj. Pri nji je ubil jajce, iz katere se je prikazala mala mrtvaška glava. Zato ji je cigan pravil, da trpi ena duša v vicah grozne muke iz njene rodovine, in da bo treba dati za 10 sv. maš. In res je dala Rogel cigančku 16 K in 16 vin. Zato pa je bil ciganček obsojen na 8 mescev težke ječe.
f Letina v litijskem okraju je srednja. Vino kaže dobro, tudi ajda in sadje. Drugo je pa slabejše, zlasti pšenica in koruza. Boljši je krompir. Pšenica se je podražila. Kdor jo ima, naj jo zdaj proda. Pozneje — baje — bo cena padla.
Iz drugih krajev Dolenjske.
f Iz nekega kraja na Dolenjskem
se nam piše: V dotičnem kraju je kupil neki posestnik od dveh starih hišo z vinogradom. Potem se je pred notarjem sklenila kupna pogodba v tem smislu, da je kupec dolžan preskrbeti oba z vsem, tudi z denarjem, če bi ga jima zmanjkalo. V slučaju pa, da jima denarja preostane po smrti — pripade ostanek njemu. Mož in žena sta umrla oba v kratkem času, drug za drugim. Po smrti žene — ni bilo denarja nikjer. Kupca je skrbelo, kje je denar — poklical je orožnike, ki so preiskali hišo sosedovo — sosedova hči je namreč bolnici zadnji čas stregla. Oba, oče in hči, sta tajila, da denarja nista nikdar dobila. Ovadba je šla naprej. — Nekaj dni pred smrtjo stare žene je naprosil dotični kupec g. kaplana naj bi jo šel spovedat. Obenem je izrazil željo, naj bi g. kapelan po spovedi vprašal ženo, kam je dela denar. Poslednje je g. kapelan zanikal, češ, da se noče utikati v stvari, ki mu niso nič mari. — Isti večer je povedal pismonoša gospodu kaplanu, da ga je kupec vprašal, če je dal zadnji čas kaplan kaj denarja na pošto. Pismonoša: »Zdi se mi da so". — Vsa stvar je takoj vroča prišla orožnikom na uho. Kaplana so naznanili in je dobil povabilo k sodniji — obenem tudi pismonoša Oba pa samo kot priče proti strežnici bolne stare žene. Pri c. kr. sodniji pa so izpraševali g. kaplana tako, da se je videlo, — da je g. kaplan na sumu, da je on vzel preostali denar in ga poslal »Združni zvezi". Najbolj čudno je to, da so ga vprašali, če je res kedaj mislil iti v Ameriko — »seveda" pa sem si premislil." »Zakaj?" »Brat mi je pisal, da je tam za duhovnike mnogo slabše nego doma." Pokazal je g. kaplan tudi položnico za »Združno zvezo" kateri je poslal kot blagajnik tamošnje »Hranilnice in posojilnice" 1500 kron. — Stvar
je bila rešena. — Čudno se pa nam zdi, da se tako čudno postopa dandanes zlasti z duhovniki. Ali smo na Turškem? — Ali v Makedoniji? Kako sploh pridemo do tega, da se na prazen sum enega ali dveh, ki slučajno ne moreta trpeti kaplana — mora ta zagovarjati — nikakor pa ne p r i-č a t i — kakor je bilo na sodnijskem povabilu. Obenem pa se je že tudi vedelo, kje da je oni denar. Res čudno — skoraj neverjetno, pa je le res; postrežemo lahko z imeni.
f Od sv. Duha pri Krškem. V četrtek 8. kimavca so nas zapustili prečastiti gospod Ivan Miklavčič ter šli na novo službo v Rovte pri Logatcu. Tu so službovali 2 leti in en mesec. Kako priljubljeni so bili gospod kaplan, kaže že to, da jih je več kot 60 faranov spremilo do bližnje postaje. Veliko so si prizadejali, da so ustanovili Marijino dekliško družbo, ki šteje sedaj 45 deklet Marijini družbi so priskrbeli tudi družbin altar lurške Matere božje, zakar se jim vsa družba prisrčno zahvaljuje. Skrbeli so, da so se vsak mesec vse Marijine »hčere" udeležile skupnega sv. Obhajila. Zapustili so nas, toda sad njihovega delovanja estane še do poznih dnij! Ljubi Bog naj jim stoterno poverne tukaj na zemlji in enkrat tam nad zvezdami. Naslednik gospoda kaplana Ivana Miklavčiča je gospod Ignacij Žust doma iz Štange pri Litiji. Došlega gospoda kaplana srčne pozdravljamo!
f V Koprivnlku pri Polšniku imamo veverico, ki ima samo dve nogi: Čeravno je imela uže devet otrok (!), vendar še vedno slevi s svojim dolgim jezikom kot oprav-ljivka, da ji ni para.
f Št. Lambert. Res da ljubim samoto, ali kakor nekdaj niso ostali samotarji svetu neznani, tako tudi jaz nisem. Mojo samoto našle so ženice, dragi mi sosed Pedgorc, ko so nabirale suhljad na Jablaniku. Nekaj časa sem se ogibal in prestavljal brlog, kakor »mačka mlade", ali sedaj je vse zastonj, saj si pisal zadnjič, da je vaša planina »posekala" naš Jablanik, torej je mnoge manjši. Skril sem se v veverično gnezdo, kedar najdejo to, potem ne vem kam. Občinske ceste videl sem sam tedaj, ko sem nesel svoje kosti na Jablanik v samoto, vse drugo mi pokaže n rešpeklin" in pove telefon Tudi sedaj mi je povedal, da že cesto popravljajo. Zameril mi ne boš, dragi sosed Podgorc, da ste pri Vas tako daleč od sveta, da ne veste kaj je telefon. Naši Šentlamberčani pa pravijo, da dandanes ni redka prikazen. No pa Tvoje raztolmačenje jih je gotovo poučilo. — Na prošnjo veleč. g. župnika pripomogli so vsi Št. Lamberčani, da sta se prenovila oba stranska oltarja in tabernakel. Vsa čast njim. 14. avgusta bilo je blagoslovljeno to prenovljenje, ob jednem imeli so otroci prvo
sv. obhajilo. Marsikateremu se je oko rosilo, posebno starejšim, ko so se spomnili svoje mladosti, svojega prvega sv. obhajila. Po končanem opravilu bili so pogoščeni otroci v farovžu. - V bratovščino treznosti pristopajo vedno novi udi, moje upanje se iz-polnuje; število 13 smo prekobacali, nismo prgoreli, kot liberalci v Št. Gotardu. — Zakaj Te ni bilo na angeljsko nedeljo po štruklje k sv. Križu (iz mojega veveričnega gnezda je komaj streljaj daleč) Naše pridne jablanke so jih pridno pekle. Tako so bili dobri, da so se mi cedile sline po njih, ker sem pa samotar, moral sem le od daleč gledati, kako so se mastili drugi ž njimi. Pa na kvaterno nedeljo pa le pridi, do tedaj me gotovo prežene kedo iz mojega gnezda, če drugi ne pa lovci, ko sedaj srne streljajo. Imam že »skomine", ko bova lomila štruklje, pri teh nama gotovo nihče ne bode predbacival, da ne živiva v prijateljstvu.
Samotar na Jablaniku. f Iz leskovške dekanije so imela dekleta iz Marijinih družb svoj jubilejni shod pri Kostanjevici. Zares lepo je bilo videti, ko se je nad tisoč deklet z osmimi zastavami v lepi procesiji pomikalo na prijazni griček, k Materi Božji dobrega sveta. Vsa čast Kostanjevčanom, zares lepo so ozaljšali to že samo na sebi veličastno cerkev. Ganljiv govor je imel krški župnik g. Renier, peto mašo pa g. dekan Schweiger. — Ko smo se vsi veseli razhajali z griča, nam je nehote silila v glavo misel: kaj, ali bi se ne dalo tudi za fante napraviti kaj podobnega ? Če je za letes prepozno pa diugo leto. Če bi napravili na nedeljo ali praznik pri kaki romarski cerkvi po cerkvenem opravilu tudi še shod in veselico, gotovo bi se zato tudi pri nas dobilo dovolj zavednih mož in fantov. Da bi nekateri le nekoliko več vneme imeli za tako delo, pa bi šlo ! Če Štajerci naprav-Ijajo tako veličastne mladeniške shode, zakaj bi pa mi ne!!
f Vinsko zadrugo so ustanovili v Le-skovcu pri Krškem. Začeti mislijo prav z malim. Za letos bo zadruga ponajvsč „vzela v sod" (tehničen izraz) od takih, ki nimajo svoje posode ali pa ki si v kakih hribih ne upajo prodati vina sami. Tudi bo posredovala kupčijo. Kdor torej nima v naših krajih zanesljivega človeka, naj se po vino le kar do zadruge obrne; — tukaj je brez skrbi, ker je vse v duhovnikovih rokah. Naše kraje je Bog za letos obvaroval vsake nesreče, zato pri nas grozdje kaže lepo, da daleč na okolu ne tako. Če še pri trgatvi ne bo vreme premokrgtno, pa b* kapljica, da jo bo veselje videti, kaj še-le piti.
f Iz Boštanja. V Dolenji vasi je dne 6. septembra umrl nagle smrti obče spoštovani Blaž Erman. Mrtvoud ga je zadel. Njegova srčna želja je bila, da bi pred
smrtjo popravil hišno poslopje. A želja se mu ni izpolnila; zakaj ravno sredi dela mu je smrtna kosa pretrgala nit življenja. Na večer pred smrtjo se je v domačem krogu živo razgovarjal o smrti in baje izrekel željo, da bi rad vedel, kako je na onem svetu. Vredno je še omeniti, da je pred šestimi leti njegov brat umrl enake smrti in skoraj ob isti uri. Smrt vse omaja, njena kosa kosi od kraja. Počivaj v miru! — Letošnje vinske kapljice sicer ne bo posebno obilo, a bo izvrstna, če le ne bo deževalo prevtč ta mesec. Vinski kupci, ne pozabite na Boštanj! — Dne 7. septembra je bil živinski semenj na Topolovcu; a bil je obiskan bolj slabo. Krčmarji so tožili čez .slabe čase". Dan pozneje, na praznik Marijinega rojstva, je bil na Topolovcu, kakor vsako leto, cerkveni shod. Le žalibog, da ta Marijina božja pot vedno bolj peša. Upamo da se bo število romarjev pomnožilo s časom. — Ker šolsko poslopje, ki se doziduje, š-* ni dodelano, se bo šolsko leto pri nas z.ičelo menda šele sredi oktobra. — Naši ljudje so dne 10. septembra potegnili iz Save mrtvo truplo Jožifa Medveda, premogokopa v Trbovljah na Štajerskem. Nesrečnež, ki je bil star 70 let, je šel najbrže sam prostovoljno po smrt v vodo Vzrok tužne smrti je bila pijača. Oni dan, predno je izvršil usodepolni korak, je baje zapil s svojimi tovariši okoli 30 kron. Pij, pa pameti ne zapij 1
f Shod dolenjskih Marijinih družb na Zaplazu dne 29. avgusta, je bil veličasten. Marijine hčere iz 16 župnij so prihitele poklonit se Brezmadežni. Lepo in ganljivo je bilo videti dolgo vrsto Marijinih častilk, ko so prepevaje korakale od ča-težke župne cerkve na Zaplaz. Ob 9. dopoldne je vžupni cerkvi pozdravil navzoče Marijine družbe šentjanški g. kaplan Steržaj z jedrnatimi in vznešenimi besedami. Po-vdarjal je veliki pomen zbiranja deklet pod Marijino zastavo v času — ki se tako upira Bogu in sv cerkvi. Družbe so se razvrstile v dolgo vrsto. One z zastavami in banderi — vseh skupaj 10 - naprej potem še ostale. V zaplaški cerkvi je imel krasen nagovor na Marijine družabnice č. g pater Žužek iz družbe Jezusove. Cerkev in prostor pred njo je bila natlačeno polna Po govoru je daroval preč. g. Ivan Nagode, dekan trebanjski ob asistenci slovesno sveto mašo. Nekaj posebnega in lepega je bilo tudi petje pri sv. maši — docela po cerkvenih predpisih. Skratka: 29. avgust nam ostane v neizbrisnem spominu.
f Iz Šmihela pri Novem Mestu (shod mladeničev). V proslavo Marijinega jubileja napravila je naša mladeniška Marjjina družba pretekli mesec shod na Trško goro. Shoda se je udeležilo do 80 mladeničev. Lepo je bilo videti, ko je toliko število samih mladih
fantov korakalo v procesiji v cerkev katere božje na gori". V cerkvi so imeli mašo I s pridigo. Med mašo je pel pevski zbor mladeničev pod vodstvom svojega marljivega pevovodje g nadučitelja V. Gebaura Na šega shoda so se udeležili tudi nekateri mladeniči Topliške Marijine družbe. — prav tako! Mladeniči pokažite očitno pred svetom, da hočete biti vsigdar odločno krščanski mladeniči in vneti častivci svoje patrnne ' I) Marije
f Iz Grosuplja. V soboto 17. t. m smo otvorili tukaj novo enorazredn ico v poslopju gospoda poslanca Košaka. G. kaplan obenem veroučitelj daroval je po poklicanju sv. Duha peto sv. mašo, pri kateri je, četudi brez orgelj, izborno pel domači Šmarski pevski zbor pod vodstvom g. Jermana. Všo-lanih je bilo okrog 120 otrok, znamenje, kako potrebna je tu šola. Žal, da nimamo še šolskega poslopja, ker začasno prirejen prostor bo kmalu pretesen.
f Iz Šmarlja. Pred lanskim in letošnjim Mal. Š narnom seje nekdo hvalil, da bo imel ob ž^gnanju ples le duhovnom na kljub. Lani ga je c. kr. okr. glavarstvo prijelo za licenco, se je pa izgovoril, da je neka tuja družba (op. dop. pa jo je tvoril le en sam mož iz Sapa) mimogrede (četudi do 11. zvečer) zagodla par komadov. Da bi se pa letos ta šala še bolj imenitno obnesla, je Hrvat prignal čveteronogatih godcev, ki sodušili glas harmonike. Plesavcev pa nismo videli, ali so bili na dveh, ali tudi na štirih nogah
f Jankotov Tine in Tinetov Janko sta začela zopet pošiljati iz Metlike v uma zano cunjo svoje neresnične in hujskajoče dopise. To pot sta se spravila nad oskrbnika nem. reda. Toda grdo njuno ovaduštvo je jima docela izpodletelo. Mi jima sedaj samo še svetujemo, da naj sta lepo pri miru, ker drugače zna Tine zopet kam kazensko romati iz Metlike, kakor je prišel doli, če povemo mi javnosti, koga je grozila v javnem kraju njegova boljša polovica opljuvati, in komu je obletal ta ljudski izobraževalec ka zati fige. Pa tudi štopicasti Janko naj molči o .umazanih namenih nenasitnega klerika-lizma", dokler ne pove v „Narodu" liberalnim butcem ono mično dogodbico, katero je povedal o njem na trifarškem shodu dr. Šusteršič; dokler ne pojasni vso umazano zadevo s Petricovko iz Lokvice; dokler ne razodene, zakaj se stranke ogibljejo njegove neredne pisarne in zahajajo rajši drugam. Plačani Janko! na to odgovori, da bode svet še bolj znal preceniti onega, ki dela nespo-razumljenje mej Metliko in okolico in kdo je nenasiten!

Notranjske novice.
—	Komisija za znižanje davkov radi suše je cenila po postojnskem okraju škodo, katero je suša povzročila Radovedni smo, koliko davka se bo odp salo. Menimo pa. da nebo veLko. ker tako ogledovanje toliko stane. Vprašamo pa. ali je bilo tega ogledovanja sploh treba'- Sij je bila suša povsod enaka in povs<jd očitna, obenem c je pa povsod na nekaterih pridelkih napravila enako škodo. Faze mora uko biti. da bodo stroški ogledovanja večji, kakor pa odpts pri davku.
—	V St Petru je padel s tovornega vlaka ob križišču s poštnim vlakom nad-sprevodmk Franc Kopeckv Stroj poštnega vlaka ga je zgrabil, mu odtrgal levo roko nad komolcem ia sa ca glavi težko poškodoval. Z brzovlakom so ga odpeljali v Ljubljano, kjer je, cel čaj nezaveden, umrL Služil je pn železnici ie 35 let.
V Postojni smo slišal; na Mali Solaren tolčenje iz nove Gasparijeve hiše. Podvzetaik je Trumler Ali je to krščansko, da pusti ta mož nk cerkve in na tako vei:k praznik delan? Čuii sme. da je iskal rud: prihodno nedelj« ljudi na delo. toda ali so se mu ustavili delavci ali pa se je bal kazni, tega ne veno. Svetovali bi mu pa. da spoštuje praznike rudi v Postojni!
—	Znanemu Bržolarju, prodajalcu .Narcdj* v Postojni, se je pa zadnjič enkrat štant prekucniL Male je mož najprej proklel to sitno burjo, potem je pričel z največjim spoštovanjem pobirati ,Narode*. Pa škoda, umazan: so bdi od blata, pa oblizoval jih vseeno ni to smo ie pezvedeli. Mež raje oblizne kaj drugega.
—	Kap je zadela v Postojni Matevža Pahcvlje iz P<:drage na Vipavskem. S hčerko sta pripeljala 10. L nt sadje v Postojno, proti jutru je bil pa oče v nezavesti. Prepeljali so ga v postojnsko b.lnišnico, kjer je čez dva dn' umrL
—	Obleko si je užgala Derenčin Ivana iz vasi Maline, občina Planina. Opekla se je tako hudo. da so jo prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrla.
—	Boj z orožnikom. Četovodja Mehle iz Polhovega Gradca je opominjal fante iz Briše, ki so se hoteli tepsti, naj bodo mirni. Proti njemu sta se pa vrgla brata Lovrenc in Franc Hribernik iz Polh Gradca ter ga skušala razorožiti. Če tudi se je orožnik branil, vendar sta mu vzela pušk«. France je grabil še po sablji in se pri tem ranil na roki: ranjen je tudi erožnik. V Ljubljani, kamor je nesel poško, da bi jo izročil oblastvu. so Franceta aretirali.
—	jablana cvetejo na stari šrangi pri Vrhniki na Janšetovem vrta, obenem so pa polna tudi najlepšega sadja. Res redek slučaj!
_ Umrla je t ljubljanski bolnišnici Frančiška Zore, ki se je ponesrečila na
Rakeku.	. .
-	Tifus se je pojavil v vasi Rac. v
postojnskem okraju. Obolelo je že 11 oseb.
-	V Ameriki se je ponesrečil 20 avg Jmez Kavčič lz Horula pn Vrhniki. Pn sekanju je padel na sek.ro. kateri mu je vsekala na glavi tako nno. ia je par minut pozneje izdihnil.
-	Iz Knežaka. Cerkev sv. H eromia seje letos prav lično prenovila. Sami cerkev se je podaljšala :a tretjino. Zvonik, zakristija, lopa in ritnica pa vse na novo pr.zidalo Zato bo zrl tudi letos sv. H eronim prvo nedeljo mesca oktobra mnego česnvcev. k: se zaupljivo obračajo k njemu — da celo od daleč k njemu pr.hajajo v svojih stiskah in težavah.
Iz vipavske doline.
— Slavje 50-letnice brezmadežnega Marijinega spočetja. Tako lepega shoda pač še ni videla Marija v vipavskem Logu, kakor je bil shod na praznik njenega imena. Tjekaj so pnhitela vsa dekleta Marijinih družb iz cele vipavske dol:ne; prišla so dekleta iz goriških Kamenj, iz daljne Košane in celo iz visokega urnega vrha nad Iinjo. Pnhitela so. da počaste Marijo brezmadeia spočeto, svojo Gospo in mater ter ji izrazijo svojo vdanost m zvestobo. — Lahko rečemo, na ta dan je bil zbran pri Mariji cvet njenih otrok. Ne bomo se me bit če povemo, da je bilo zbranih 9>j0 deklet. Kar p^ je najlepše, je pa to. da so bila vsa ta dekleta na imenovani dan pri sv. Obhajilu. Videti pri mizi Gospodovi 9CO deklet, iz katenh oči je sijalo veselje, je gorelo sveto navdušenje za dobro in pošteno st*ar — in Manja naj bi tega ne bila vesela ' Po skupnem sv. Obhajilu po osmi sv. ma.i so imela dekleta skupen zajutrk in kratek odmor. Ob 10. uri pa so se razvrstile vse družbe v procesij«. Šla je procesija okoli cerkve in tedaj smo našteli enajst zastav. Glasno so prepevala dekleta med procesijo ono znano pesem: ,Ceščena bodi. o Kraljica, Marija usmiljena Gospa, nam upanje in pomočnica-./ Ah. kako sem bil veseL ko sem videl u lepi, ta mladi, u navdušeni cvet: in v srcu mi je govoril glas jasno in odločno: Te vojske, zbrane pod tako mogočno Marijino zastavo pač ne more premagati noben satan! Pr.šedši v cerkev so dekleta skupno zapela pesem: .Pri tebi, o Marija zbrane me dekleta srčno vdane, m mater smo te izvolile, oh ne zavrzi nas nikar__ Na veke zveste, ljuba matu ti hčere hočemo ostati.' Ia jaz mislim da so se zlasti zadnje besede te pesmi: ,Na veke zveste, ljuba mati, ti hčere hočemo ostati !* — zapete iz 900 mladih, navdušenih grl. slovesno
I razlegle po nebeških dvorih v pregU^ ■odmevu in čula jih je Marija; oj kakove. i se'o jih je pač moralo biti njeno dobro nu. I ter no srce ' Precej na to pa je stopil m lečo g. župnik šturski Janez Krocar in Jt v lepem in navdušenem govoru razpravljal, kako da so zlasti Marijine družbe p- pravne :n poklicane v to. da se po njih prerodi novodobna deloma mlačna, deloma brezverca človeška družba in se zopet pnveie v Kri-stusov tabor Po Mariji smo dobili Jezusa, po Maminih družbah naj ga zepe* najdeno-vedobna človeška družba. — Govoru je sle. dila slovesna sv. maša. katero je opravil med obilno azistenco g. dekan vipavski In s tem je bila končana prelepa slovesnos- v čast Brezmadežni. Sklepam pa z željo: Dekleta, ne pozabite nikoli prisege, ponovljene v vi-pavskem Lcgu pred Manjinim litarca : .Ni veke zveste, ljuba mati, ti hčere nočemo ostati!*- pa molite, da bi skoraj pr šel čas, ko na Vipavskem ne bo nobenega dekleta, ki ne bi b.la pridna in zvesta Marijina čerka — Na željo deklet se je odposlali tudi brzojavka na presvetlega g knezoškcfa ljubljanskega Brzojavka je imela sledeče besedilo: .Nad 900 Marijinih hčera. zbra-.:h pod vodstvom svojih dušnih pastirjev v proslavo 50 letnice brezmadežnega spočetja v vipavskem Logu. izraža svojo vdanost in soli: Bog ohrani Vas. velikega ljubitelja Marijinega. še mnogo let!"1 In Presvetli s." odgo-vonli tako-ie : ,Hvala Bogu za sveto navdušenje Marijinih hčera. Le prečiite Device Marije se oklenite, da ž njo hodite po poti krščanskega življenja in ostanete zvese Gospodu Jezusu, edinemu Zveličarj- vesoljnega sveta '.*
— Iz Štjaka. ,Bralno društvo* na liberalni podlagi so ustanovili naši — ^azaj-idoči. Pa iz kakega vzroka ? Čujte ples so hoteli prirediti, pa ga jim gospod župan ni dovolil. Kljuboval so mi kjer so le mogli. Očrniti so ga hoteli pri nas poštenih občanih, pa so si m ; li- da za tak posel ni pripravnišega prostori, kakor se ga dobi v kaluii „Soče*. Pa s tem ni bilo dosti pomagano, ker se u um-uam »Soča* v naši občini ne bere. Samo pri nekem liberalnem gostilničarju jo na.ieški je pa ponosen na njo. Pa da bi draži moljubovi čitatelji ne mislili, da je ta raJ-apit liberalček iz naše srede, kaj še! Roj«" je bil tam nekje na Krasu, po lireralno omiko je šel v Kranj, in pred letom ini P je pot prinesla v Štjak. Tukaj ima sedaj gostilno, prodajo tobaka in sedaj bode im*1 ▼ svojih prestorih še .Bralno društvo"1 katero je vstanovljeno iz namena, da se bode pnrejalo javn« plese in razgrajaške veselice-Na dan osnovnega odbora je ta g letal po vsih voglih, da si nabere pnvriefl-cev za svoj klub. Silil je vsakogar, posel«0
pa mladeniče, in je rekel: Sedaj je čas mla-denči! vpišite se v „BraIno društvo" katero bode imelo pravico, vstanovljati veselice kadar bode hotelo. Plesali bodemo, da bode veselje. Ne bodemo se več klanjali županu in ne nikomur. Kaj bodo klerikalci in vsa njih diuštva, ki nimajo nikake podlage k vstrajnosti. Take in jednake stvari je ta li-beralček pokladal na srce svojim pristašem. Seveda priboril si je nekaj udov na svoje limance, a udov, ki ne bodo dolgo plesali po njegovem taktu. Pa pustimo to, bodemo videli, kaj nam prinese bodočnost. Vam pa, gospod Janez, svetujem, ne hudujte se toliko na klerikalce. Raji bodite bolj oprezni pri kupovanju vina, da ljudje ne bodo več tožili radi neugodnega položaja v trebuhu. Naša vrla društva, bodisi „Posojilnico* ali katerokoli, pa pustite pri miru, ker nimate nobenega povoda do obrekovanja. Sicer bodemo tudi bolj pazili na Vas, kedaj se gostilna zapira.
- Nekaj reči iz Fodrage. Samo čez duhovnika vdarim, pa bo vsa Podraga moja, tako si je misli nekdo, ki je prišel pred nedavnim časom v Podrago v službo. Pa je vda ril čez duhovnike, in mož je osupnil, ker ni našel povoljnega odmeva. Prav korenito se je bil zmotil liberalni mož. Mislil je, da je Podraga v resnici taka, kakor jo slika »Slov. Narod", iz katerega zajema imenovani mož vso znanost in vso modrost. Ne, ne, Podraga ni taka, kakor je fotografirana v Slov. Narodu", in tega naj se imenovani liberalni mož vedno zaveda, ako hoče mirno shajati v Podragi, če ne, mu pri nas ne bodo cvetele rožice in moral bo zopet kmalu s trebuhom za kruhom. Mi možu dobro želimo, zato mu pa svetujemo, naj bo pameten in previden. — S prav malo izjemami Po-dražani vestno vrše svoje verske dolžnosti. Imamo vrle može in mladeniče, združene v katol. slov. izobraževalnem društvu, ki je pred kratkim začelo svoje poslovanje in večina deklet je zbrana pod Marijino zastavo in naše matere se v veliki večini trudijo z vso resnobo, da vršč svoje težavne dolžnosti po božji volji Toraj se močno moti, kdor meni, da Podražani nimajo smisla za drugo kot za pogubni in slovenski stvari sovražni liberalizem. En par je seveda takih, ki hočejo z glavo skozi zid in njih delo je raz-diranje vsega dobrega in nespametno nasprotovanje duhovniku, ki pa ne škoduje duhovniku, ampak edino le njim samim. A takih mož je v Podragi malo. Z mirno vestjo smemo reči, kar je v resnici inteligentnih ®ož, ti so vsi v našem katoliškem taboru. In jasni se še vedno bolj. Premnogi, ki so Svoj čas še strastno prisegali na liberalno zastavo, že uvidevajo, da pod to zastavo ni sreče. — To se je zlasti pokazalo pri zadnjih občinskih volitvah. Samo 28 mož
je prišlo na volišče (v to armado pa sta všteta tudi dva častna občana podraška) in teh 28 mož je izvolilo sedemindvajset odbornikov in namestnikov. Za župana je bil izvoljen Pepe Božič, brat glasovitega Ivana Božiča, ki je svoje dni pretresal celo Vipavsko dolino s svojo mogočno besedo. Pa se je umaknil mož — kaj pa hoče tudi general brez vojske — in njegove strele ne plašijo nikogar več. Tako mine slava tega sveta. Pa saj je še Napoleonova zvezda obledela, zakaj ne bi obledela tudi zvezda — Božičeva! Dne 19. aprila t. 1. je rešilo c. kr. okr glavarstvo v Postojni pritožbo cerkve-nika v Podragi zoper obsodbo ondotnega županstva, ki ga je kaznovalo na 20 kron, ker je šel vkljub županovi prepovedi pobirat svojo plačo. Cerkvenika je c. kr. okr. glavarstvo kazni oprostilo. To je bil pa seveda za liberalno županstvo prehud poper Županstvo cerkveniku rešitve še dostavilo ni. Glavarstvo je ob enem z rešitvijo poslalo tudi dostavnico, katero naj bi moral cerkvenik podpisati v potrdilo, da je zvedel o rešitvi c. kr. glavarstva, da je oproščen kazni. Županstvo je pa molčalo kot grob in o rešitvi, in o dostavnici. Cerkvenik ni videl ne ene, ne druge, toraj tudi ničesar podpisati ni mogel. Glavarstvo je pa vprašalo, kje je podpisana dostavnica ? In kaj stori županstvo? Dne 2 junija je sporočilo c. kr. okr. glavarstvu, da je že odposlalo dostavnico (katere pa cerkvenik niti videl ni, toraj jo je županstvo kar samo podpisalo). — In mirna Bosna, glavarstvo ima sedaj podpisano dostavnico. Županstvo je pa rešeno blamaže, da je po krivici obsodilo cerkvenika na 20 kron. Kaj niso pri nas v Podragi v resnici „fletne" in prav domače razmere? Radovedni pa smo, je-li s temi »domačimi" razmerami zadovoljno tudi c kr. okraj, glavarstvo. —■ Čudna volitev gozdnega odseka. Dne 6. sept. je bil izvoljen pri nas v Podragi novi gozdni odsek. Prvič so pričeli voliti ob 8. uri in končali in sklenili volitev ob '/» 10- Ker so bili Pa možje naše stranke v večini, se je pa to liberalnemu županu zdelo za malo. In kaj so storili oče župan ? Ukazali so iti agitirat po Podragi in res so zbobnali skupaj še nekaj svojih mož in po tem so že sklenjeno volitev — nadaljevali in izvršili tako, da je bila po volji očetu županu. Zdaj naj pa še kdo reče, da naši podraški liberalci niso „kunštni" možje. Kdor znd, pa zna, je rekel tisti, ki je drl kravo s — svedrom.
Iz raznih krajev.
Z Dunaja Slovenci na Dunaju Društvo „ Straža" je priredilo v nedeljo 14. avgusta svoj redni mesečni sestanek v VIII.
okraju na vrtu g Medveda (Lerchengasse 29). Slovenski gorenjski fantje so nam zapeli nekaj prav domačih pesmi. Sploh kar obstoja društvo „Straža", se je za nas Slovence vse oživilo. Čutimo se, ko pridemo skupaj, kot bratje in sestre, ene misli in enega srca. Posebno nas veseli, da je tukaj v cesarskem mestu tudi služba božja slovenska. Ta zasluga gre pred vsem č. g. Fr. Rebolu, stud. phil, ki je dobil dovoljenje, da se sme v slovenskem jeziku opravljati službo Božjo!
Zadnjo nedeljo ga je nadomestval č. g. Knific in imel ginljiv govor o brezmadežni naši Materi Mariji! Ker nam Slovencem ni mogoče drugače povrniti velikega truda ča-stitih gospodov, se jim tem potom vsi skupaj prav prisrčno zahvaljujemo. Gorenjski fantje so v cerkvi tako lepo zapeli, da so nas kar iznenadili. Hvala jim! Tako napredujemo Slovenci na Dunaju. Z Božjo pomočjo tudi v prihodnje ne bomo zaostali. — Slovensko dekle.
Drobtine.
Evropa v oklepu. Kljub vsem težnjam mirovnega razsodišča v Haagu, da bi države zmanjšale svoje velikanske .armade v mirovnem času in tako olajšale breme neznosnega davka za nekaj milijonov ubogemu ljudstvu, se vendar te vroče želje — kakor razvi-dimo iz kritičnega položaja današnjega dne — ne bodo menda tako hitro uresničile. Dasi nastopajo države na zunaj jako miroljubno ter se vsaka izogibje vsakih, tudi najmanjših izivanj, vendar v resnici ničesar ne zaupa druga drugi temveč s sumljivostjo opazuje vsako kretanje svojega soseda Kako da se sedanja razorožilna ideja obistinuje, nam priča sledeči sestav: Leta 1870 je vse vojaštvo evropsko v miru 2,200 000 mož, dočim se je leta 1892 naštelo 3,400 000 mož. Na vsakih 1000 prebivavcev, pride po uradni statistiki iz leta 1892 v mirnem času vojakov : v Rusiji in Avstroogerski 8 mož, v Nemčiji 10, na Angleškem 5, v Italiji 9, a na Francoskem 14 vojščakov. Španija, ki je po zadnji nesrečni vojski zmanjšala vojaštvo 5 in pol, Turčija 7, Švedsko-Norveško pa 3 vojake od 1000 stanovnikov. Razmerje je pri Francoski najvišje, pri Svediji in Norvegiji pa najnižje. Nepričakovano nizko je pa število pri Angliji, ki pa radi tega skrbi za svojo svetovno mornarico, kateri ni dosedaj še nobena kos.
Da se pa vzdržuje taka vojno moč, je treba sila denarja ; Rusija izda na leto za svojo armado in brodovje 1 240 milijonov frankov, Francija 864, Anglija 830 milijonov, Nemčija 700 milj., Avstroogerska 394 milijonov in Italija 360 milijonov frankov. Go-

"rmnrfua .'j'-®1
št lt
TuuassuB rivue It m ie a e ae^ ike »a es	ot lanea mssr aanJiiti mrnan-
iifc anifci -sc-^aim« r fcas-	e
jHfa vusask.	jr m 22» minomn-
jmutip i k; X cr « e vn^sva s -.1 m-jip»hv ..-ii	e '-is £.~-nn* zm-oja
i. UiiiirtUn®'	e jr-sin :AJHn ia
•v vie-^^.rn *	aiinnnnr-
todrimesnsar 12 znam ta"X vu*Bua 1» a m n xn t i mranma
na	tEmnaiii«i srx»»
lu j« R Efta 3riitnui«n «vim -3rswi«ni * u phnr jr.nr-a- n tur m* Lutumar^-m-m Is -..nrrm aaiaa 'trnom «orr«r. jr»sfflu=as ia«na. yi » arti-iiuf -a	vf-Z rmii
■ruKK «nv»	b> * » jrr*a Mf-
t«K Hi r.'-'jrS2>» 'j* -rt: os jriT? ia<l H >tr. «r. n ruti i" lil nji i-i^r*. l-tfaiw i«r«-« Ljkov.^	ta«» * jrr-ufea
jitjsjvui	m. C r jk»-p ana.:
minam	cio '■stika, a ia« r*JRf trne
w w 2a« h'*n wi aoii-r;a >mmr* av < c atiieairt t i*;vyi v- trrnivrm. > tužienirm nii« -.n/ioHr*-. -«nc : jna-»i ,.v.*nnrj«.4
la.rrt.	iirr-uk k e
VBtf.Vi.-i- 2.-IC:. .1 ITiK laatBeaiR tl^Ktlii. » aii jrteknili, ti ir.--.it.m jr.c > en n iaisri inare u". T« aia. ta.t.-.r znana ima t aa.-. utvime lesno-taiu ira. '-sm n vbiv&vl siX'-fm tAtitsn. vtzr kt .mita ur.c.ia a.i.-mr. m.a nc/jE ne ta' i jiKjae jriw~všn unr. iaca/ ja k *s imeri jvuk.-. narar nsvi zolrjštL la J» n ta «-. 'Ta: i« nate imitj ih -,<i-3r«' »e : n-.marjt niza. '»*-'v.ne:aa 3i:a»a v ma jad vsr.-. niea.1. nna lama uiv ia e ,'nrj te jiir. "innr. -ita j a r. e jnt juiftHUiai ■r.rBri iž-iir.	vwa
Zsrr. ja larar^ner-ff i iteraijTii i.aiiaa ta-»i ia= ar menKSi iaai.nierir«i. Zarut ni jtaa -.<i.x'ifl. t. y. y/ic.nrsi n > :neam '.cjsl.
1BVs jur, .ase* radi n Tiiinsja ;e vsr. -.nri«.ini T iKjKa^fi ir.rn f.rsaa. aj«.-. jrrsiuna a	;na i, .a n
B23t*r-. ia nrma aza Biati-A- ta-Jit:: e z.:rr»-i -.c.i aie £artirx-»tre-J* t.ie:	uaiime puacit a itn la e
vtmc r_	a ;e	jr lair.iar.^iartt
'leie; jso;r.. la Mfei yr:irar. £ariirsaer;»r» i t- *t «ne jrvia-;an iaau; t ^jrun
zar^itt ž Tanr,V3r. zsamk.-. ^Ž-njmk
nit —

P^r knuij^kl ^»^lArji:
I-ja-iia 4i»sia ;e ri2Ar;aia iitr.ro « V'	ntsa riled noje frdvrAZ. rtd-
it*
« pr^.e-i^r.in. A sekaj !er le je fojrnia inajskaa gcloca. ao
e ca- csa ^jessa- -i rioa e -a ma Mašili« n ^nc: m-nira n tiht^-- -nrfar-e=g 'etika.-iwafc	*T
irizi	icnis.;™	sreJ'' ^
sbai-r-n. faiCir r K a {.-sttflKS.
e	aiiersan
ris.	i wrB*flB r . .iT^rer
stta	- srgasi*
fi-i-Ti II t:il lili -tr.	T'tT"0 T*( TTEfc	-STTSS
7 usain r !K"-bsc. Tna^-ai & v --fe-r	a L-sn-s^r. s Ti an: ca
crvnii zr -jzzztisi isiiJ-ir^ Euinia. -'Sea	viikii Edc^:-! n-.r. n imi
Mi« ' »jr i	nnc: jae ^r^rr ».-i^
".rti i i,.-s rasni« * ta.	patini
s—ck. ITI lar ^OHJ ean aro ncirs. e	tr nsaEfl enirn n
KDosn. aeanic k -srsme n nr-untac > _a""iafm -	nurii;!" i a "t—:
7iai mu.—iz sue^r k irciat.« : -iitn«i3. ji -lam Taafc" »r*' n aia:fi vijarar	uaaiicz. i c
ii » isaiu 3c.:	srnin -e. n n -
i-Bie :ri«5 inioc. ta.t. r ierzari — . ~ HAčTi JiTJitaTi 3«C*"=ail3 ' Tir* ;fB a :r.T<£TL tiit.ir 31<I! SCimBtai mersu v^ae-am. ta i»jia .ai-s^i sr~.tr. laaruje a. iiiiai Kium aipy». ia: icne la iwsr n 3»:rni:c lil ranica zureaeaa a 2-r.iaeaers itaeaBra ni 3a in iansan u-n iriffi"'x. l^^aa r-ica asaBar-«r» a jr-rii P iitied t 7ir;r ni ji- >_"eaj i ia ia laara-'« leaa:	: rt j:m i
ii:iaat a "siki "l^raas a
i i.-itti.ait^2a je > -a.t.-. itrn ^-»aia ia zanat 3an_e-» jr, r'-ini a n:oese iarrt:araai leaara. Zaai jiiar lmesra: u-rasi. *Kik.i miutiitesn inaiaic itae£i-nn jx 3t.ce tnalu lem a iaar triaisati i-if ie iiai^i: uril xar-.c:n 3>aar: :c sniea je ia ie 31 ii-.mi rutncji.
Zaaiin^ ia ;e ra oafcrjaa jr tz i m-J-Oa. la.iiri: ja * Litini:am a lajšiiiri JCJ- ia ieieii air rsdaa.
a Taed lena laaaae enlnia • -•aujca laaraae "»^cncaia ^lies j.a^e. zvriean m ittiiaae mat t časen p-a;c »aise aa.ean. a t e a n-.c^ ■aku iraar. '- rr. iaša irizi;..-! i n t i i r; : i. T	/ esem »r. ie-
žati jaaie. jr.^-.rt ššeie. sja^n t« }it l_
t jrjie a- ?.iate ;r.rCT le^conr.: »do ia igrača ia k ?ar a ii aa. ti-kaien :aia:r. leaa-rj^ea i a * ia lakko	irq laieč k:e e ia: iiToa f
kor« pr-ara-o. -a.ti ckxaac jr-ir pr^ar. jBoaiajfi icm,-^ j i Tc Ie?r. se ndr^. ia ruisiv. ia^. £yr-. araii ;e pa ta:.,-ca la io, t Ljučtraai -a b&j^ ^koho. ia iafci { Jkar° ^ o sokan. Kofck« ig. >rl'J|tur je bde prsi te T ^
ntsr E33 uniaanii. n f.iiik.1 ime^ni k t s-^an taaa a » uiti:širntt iaaitJBi.aj j
-fis;:ai-i vi imr-li. tar v. n. ^ sili m rurirna w riata. -er jr-.«;} niicr. u v nt 3aan'"».-ia:n maa.-.tu. ^ aa»'n n inmtn ic-a^iii * aanii jrin i - ie 3sn:ai. Jdft.fi nt i m b: * nnm 2»«n;"i na«®! mten® vn -ra i tai ia ai-r ji-.saatesai« - jic i e ^ leafcM ain jr-.«c nemara, ta- sen- a Ti!S>".vH . aa. ia mattti -ijaana r. ;<; rf i^an tiruM JiHBi:« nar:«ir . H t^ sae:e rr • " Jrfbnr šelstriar-.a^-rs an jr-« 3a e te pae. nai-*'t:i ie ust: a ia » nia : \ezoi ta SL-iaiaauat Z*ari . I rtcar c rraestu isnnu:: ir"sia:šnx •» tar.:- :ineaia jnncit: r .	T:i:tiBiana* ur :ryr.
ia e iniiai < i inaa am! ii jim^i rrit:iti ta	"et rrrsj. ia: ie u:i :3«na
f« ie ie taaa a »:irisan. ia ji:r itTien: is—un ja "t ar. r&ffii imeaier- ri :aa. •acaieai iar e jr«:rl um. f»ho ia -n uro.:
i	i^aiis s±r jr-aese; urcesedea rLiT.u a trajni iaaiesnn3r'x rrs:	i, s:a'u i_siai: 3a uda ci.ta :oa« Kičea -..;za:i. a>.n js i aien -n,n ji jr.C d^r- ux. Linia T.rs iridaik. ukt ;e :c inc-n ud cfermjt T leacank.t« mar i* i: ari'-
ii	k nt:r-ia urn. 2 i i t® 3t:ae^nep
la ner t Tiiai-aaakA neaare-7 i.i pL ia n ie »»ed "ean na«-: ai:e mii.i:. a laša itsi^a ia iarem ie mlt r7e:a 7:ca ja.t	a ie^r ra.:. I . uxai
miren ert ie auarena	3<:aii:d
X. :ner
Za sadi n kratek os.
t: mi« Tareft t jrfi Tu Tamaest o; e ja iaae; lentrar • — T -mis* Tu<; n?* e testa. ;d Taa rikiL — r^iC«. ain 3<:"i:. ti H -i^ii —	Tjaae 3a *
.c ra ' "a. it:iia p«: »;-ia~ — Uo-ej" ~ :a<xi. zr.^v. tai e rutii r-ipt. — T:aow r^t
e -atii. ia aiaie T": nk: raieč oiat ♦ •
iareaer £i* e ieraasfc ' — r.xa raj.aaaai r-ta -e i^jc. fccenri ai
iaar sartdiari?.
RsštiT S^aase i napravi-:.
L aiii p«:aiejE:
ie praedila Jaakccs Oo-t r uie-čai prt ZuitanM ncsci
PHko^t HerUU JH)M0LjrB4* Ld^ 6. oktobra
Loterijske srečke.
Dunaj, 10. septembra 79 i 49	48	77
Gradec, 10. septembra 6 90 23	84	48
frat, 17. septembra 21 72 24	62	23
Line. 17 septembra 2 47 15	50	56
Tržne cene v Ljubljani
dnč seitamhra
		T					T	fh"
(lovejemeso 1. v.	kg	i	48	Pšenica .	100 kg		24	40
Telečje meio .	»	i	40	Rž . . .	>	»	16	80
PraSlCje » sveže	»	i	60	Ječmen . .	>	>	IS	80
KoStrunovo meso	S	i	—	Oves . . .	>	»	16	40
Maslo . . . .	»	2	8ti	Ajda . . .	a	»	22	_
Mast praSičja . .	»	1	60	Proso, belo,	s	»	17	50
Slanina »reža	»	1	26	Koruza . .	>	»	17	60
> prekajena	»	1	6	Krompir	a	>	6	—
Jajce, jedno . .	s	—	7	Drva, trda,	m'		8	10
Mleko, liter . .		—	18	> mehka,	»		'i	—
PISfanec . . .		t	20	Seno, 100 kg			8	40
		—	4t	Slama, > >			1	_
Fižol, liter. . .		—	8<f	PSomčna moka St		i	36	20
Grah, > . . .		-	24	Koruzna >			2(.	_
Leča, > . , .		—	12	Ajdova >	St.'	i	39	60
Zahtevajte
T »roj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
»amo v ravojih 1 varstveno znamko ii p uka Kneippa in t imenom Kathreiner ter se skrbno Izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.
m Hrt,
Zboljšana električna žepna svetilka!
Ki pritisk s prstom la sasvetl se krasna električna luč Brer. Tank« aerarnoatl! Nrltloba nočna i'/, volta. Sretl ob vetr« In aevlhtl, šolanj cu la dejju.
_ __w 1 kompl. elektr. žepna
„,.„., , .	svetlika 8 K, s poreče-
""•o.lečo.4 K,^dopolnilna baterija; l^K.	1855 D 6-3
PO/Ar f kupujte slabih ponarejenih predmetov. Jam-«11. y. a»» " trimesečno svetilo, predno treba nadome-..ti! ,b»'er|J* Edini popolnjenl sistem KaspoMIJa proti pov-elektr mansfkktarm K 8CHWABTZ, Dunaj tM Sochssehlm-mel.tr. 28/M. meianln.
Iz dobre hiše, za čevljarski obrt sprejme
===== takoj ===== Jane? Sober, čovii. mojster, Škofjaloka.
1482 D 2-2
Trgovina z železnlno
Valentin Golob
(prej Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg št. 10
priporoča veliko zalogo razneželeznine: kuhinjske posode, robe iz kositaria, zalivače, žehtarje, kon-vicc za mleko itd.; štedilnike, stavbne potrebščine, železniške šii^Je, nosilke, roman in portland cement, poljedelske stroje.	604 6 6
Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove in pristno pozlačenih
nagrobnih križev.
Edina prodaja najboljših „Kron-diamant" k o 8 d z garancijo za
vsaki komad: Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2-40 2-60 280 3-—
prave Roskcpf-double-zlafe Savonnet remonfolr s sidro
so hajnovejše Roskopf-ure. Te ura imajo izborno in zajamčeno precizno kolesje s sidro, SO dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči lz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitve in se ne razlikujejo od pravih zlatih ur.
Cena 5 gld K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double zlata gld. 1-50. Vsaki uri je priloženo triletno pismeno jamstvo —Pošilja proti povze^ulojlp Splerlnj, Dunaj I., Postgasse 2-59. 1463 D a 5-1
fliša šfev. 70
v Grahovem pri Tolminu se prodi
iz proste roke. Hiša je prav blizu novogra-jene železnice in kolodvora, ter pripravna za kako obrt, osobito za gostilno. Kupnina plača se lahko tudi v obrokih. Pojasnila daje lastnik gosp. Frino Crobsth, posestnik in trgovec v Kranju.	1574 B 3-1
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar In trgoveo z zlatnino la tre-bralno, kolesi in ilvalninl stroji delničar družbe prvih tovarn ur .Union* v Ženevi in Bllu In Svlol zalagatelj o. k. dolenjske želoznloe
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Fil\j alka!
Glavni trg nasproti rotovžu. Genlki zastonj In poštnine prosti.
f:



574 D 10-8
Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel)
zidarsko opeko cement Foman in poftlond
glinaste peči in štedilnike
plošče za tlak
Samotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
f.p.VlDIC*0>mp.

LJUBLJANA.
/a)
Cešnik & JVIilaVee
Lijubljana, Ltingairjeve uliee
se priporočata in naznanjata slav. občinstvu, da sta že popolnoma založena z najnovejšim jesenskim in zimskim blagom, kakor: 1569 D 4-1
jako lepa ženska volnena oblačila vseh vrst, bodisi v gladkem ali v pisanem blagu, pe-rilni porhet, flanel za obleke in bluze. Dalje novosti v rutah, šerp, volnene svilnate in ženilaste v največji izberi.
Velika zaloga raznovrstnega sukna, lodna, ———— stota, kamgarna itd.	——
Cena najnižja in poštena, kar znano vsem našim odjemalcem.
Velika zaloga bališč za neveste. ***
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega ===== blaga ===
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 D 12—11
Velika zaloga - <■ ■
suknenih ostankov
* er UiU Je	+
+ latinska maša t
f
f
t
v čast sv. Kristini mučenki.
Za mešan i bor s s premije vanj erc orgelj. Dobiva se v Katoliški Bukvam: v Ljubljani Parttara: 2 K 40 vin . posamezni glasovi po 40 vin.
8 dni na poskuinjo
t«i»M»r itoJ» pravo y izdelovanje in popravo vsakovrstnih
priFi sodu rekih izdelko*
Ravnotam se dobi še tudi od istega	.A.
I skladatelja latinska maša r čast s ve-	i *T* temu Lovrencu mučencu. Zamršk:
zbor - Cena i K. 1501 D 2 -1	j.
14$? D 1 l
Oklic
A i ;o 4 13
PoiilJ* lt pnti p->ii*p«'-irtja
Josip Spiering
Ptaaj I. Po»tjMj» iw». i—
Kraljestvo Saško
iKicitcai HiJnicifn
riiJj attliife u rtnijai ia »)«klr*-lai»a»rjc. ufcaik« la potUro<jt
^BB 1 »»:■■ aj
12!S D 6-3
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku naznanja, da je umrl dne 25. februarja 19:4 r deželni bolnici v Sarajevu J. Gavtroža, zapustirši naredb poslednje volje, v kater! je postavil za dediče svoje sorodnike.
Ker je -:dišč_ bival šče jedinega zapustnikovega brata g. Franceti Gavtroše. ki je čil dalje časa čevljarski pomočnik r Stobu pri Domialah. neznano pcsrclja se taistega. da se r enem letu oJ spodaj imenovanega dr.e pri ;em sodišču javi in sgUsi za dediča ki r b: se s:cer zapuščina obravnavala le z zgiasivš.mi se dediči in z njegovim postavljenim -krbnikom g. dr. Alojzijem Kraut-om. odvetnikom Kamniku
C kr. okrajno sodišče"? Kamnika, oddelek I.
dne 26. avgusta 1904
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
? poprovo meto, varstvena znamka ,kača\ ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnern kataru. kr;:h v želodcu, zgagi, gorečici. pehanju, slabem okusa, bljuvanju, pomanjkanju sla »ti Če se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni Priznalna p-sma dohajajo vsak dan. Cena: Ena skatljica 2 kroni, pri šestih škatljicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu r Mor. Schijn-bergu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah: kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-1
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzopaniikil p-rstrežoo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite jaiitfm ktlediora na dfs«o.
Za zastopstvo ,RDEČE ZVEZDE'
JRED-STAR-LINE"
Rdeča zvezda
v Ameriko
preko Antwerpiia v »w-York, Philadelphla.
aaieleanico In barko
h te solidne družbe s pošteno in čisto v Kolodvorskih ulicah Me? 41. od 35 D 16-7
Ivan Nep. Resman-
i
-e priporoča Fr. Pavlin.
s-dar v Tržiču štev. 124 1542 D 1-1
Motori;
Patent Adam Mj. cenej Si gr n.lr.a mi
za kmetij »v. ____
obrtije, mline, žag, kater.m voda pr£ manj kuje: ta 4000 kom. že v rabi, kurjača ni treba, --.roški 4 do 5 vin za konjsko moč. 160 L) 12-10
Kleptlnlk za kaše, cena 8 K za kom
Hutrln redilna štupa za živino, ; kil.jgr b K >e dobi v zalogi za poljedel-ke -t
Fran Zeman
troje
Tri pare čevljev gld. 2-10
le radi velike zaloge en par za gospode, en par za dame z gumb: ali vrvicami, en par za otri ke i gumbi. I.epa obi;ka in prijetna nošnja. Vsi trije pariza 2-10 gld. V zalogi v vseh velikostih i' silja se proti povzetju Zamena dovoljena. Polec teci -e prodajajo vse vrste čevljev do najfinejše kak v osti po čudovito nizkih cenah. Izvoz čevljev Eberson. DJ-naj VI, Kaiserstr. 115 - H Raiprodajaki -c iščejo.
Ceniki zastonj.	14 56 D 5-1
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. v Medjatovi hiši, v pritličju Dunajska cesta št. 19.
vsoreiema-	_ .
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, pre-rrnenin in pridelkov proti požarni ško?i:
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
Ta DunajuStriJSk° deže,no *»™rovalnico
a)	»varovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudif «rovanja z mesečnim plačilom zavaj-.valnine po 50 v 1, 2, 3 m 4 K m daje po neprisiljenih vlogah v oddelki!
Rentna hranilnica' deželne^a^alzij^eio S Učno starostno in renmo preskrbo-	P
b)	S? pr0ti r^mTStnim ne5fgodam (telesnim pogodbam. in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste
Pojasnila daje In vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
poa ra*o usodnimi pojojl, d« se lahko meri 2 vsako v t u	"Mrovalnice. 28 D 12 -9
vUm nasM^ ni sUln:h Poverjenikov, se proti pro-Pos^JL	spostovane o^be za u zaupni p£el.
Postavno vloieni ustanovni zaklad jamči zavarovan-cem popolno varnost.
Svoji k svojim! Slovenci! pristopajte k domači iavaroyalnicll
iz
s f >
¥i c«
o >N
■ s
o o
<i e d
_ u, "Ce S u. C
portland - cementa In peska
f? 3
• I"
R>
M
O ® ^ ^
M re
0	o
"S
1	V
-I H
»o
Pl N.
' I
W u>< ta 6>
R' g" < £ I*
iT cn< n 5>
£	iS-
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
'redstojništvo" cistercijanskepa Samostana v Zatižini
išče dobrega, zanesljivega 3
hlapca
ki je dobro vajen konj, proti dobremu plačilu. — Služba se nastopi s 1. oktobrom. — Naslov: „Pred-stojništvo cistercijanskega samostana v Zatičini. (Dolenjsko).	1470 I) 2-2
Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem	779 D 16—10
H. SUTTNER
urar In zalajafelj druftva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg).
Prva kranjska	Učenca za ževl jarskl obrt v starosti 14 let sprejme takoj Ivan Gačnlk čev^arski mojster, Ljubljana, Radeckega cesta 2. 1457 2-2
z vodno silo In turbino	
delujoča tovarna slolov	
tvrdke FR. ŠVIfiELJ	Za večje posestvo na Gorenjskem se Išče spre-
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd, natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni boji imitirano._ Največja naloga atolov, naslonjačev in gru- galnlkov iz traja. Na željo poMJ« tvrdka najnovejše obiirne cenike z nad SO nitkami, Iz katerih Je razvidu oblika blaga in cene, zaHtonJ in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 1356 D 12-3	ten in vesten — oskrbnik- — To posestvo se mu dd tudi V najem V celoti ali deloma. Prednost imajo Gorenjci. Več pove uprav-• ništvo „Domoljubaa. 1424 3-2
	Več krojaSkih - pomočnikov sprejme takoj v trajno delo Josip Munih, kro-jaSki mojster, Podbrdo ob Bači, Goriško. 1571 D 4—1
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Zahtevajte pri nakupu
702 D 9
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
rr
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto iu brez vsake škodljive primesi.
===== Pere izvrstno. =====
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno« perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno., znamko JELEN".
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.



Josip Kordin
Litin
Pred Škofijo 3 W UaSAM HV! WAU Pred Škofij« 3
0 9 0	priporoča	• • •
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete; velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po
nizkih cenah

189 D 12—12
Poštnim potom izvršufejo se naročila točno in solidno.

Filip f ajdlga
zaloga pohiStva Sv. petra cesta 19 v LJUBLJANI
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
14(5 D 6-2
349 D 20-14
Samo 6 dni!
Havre~New~York
vozijo zanesljivo najhlfrejil brzoparnlkl
Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
—~ Pariz in Havre v Ameriko.
Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezpL pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri .Figovcu*.
FR. STUPICA, Ljubljana
I
Marije Terezije cesta št 1
v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla-tilnice, čistilnice, gepeljne, prešo za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega
I
676 D Izdelka. 14-11 Dalje: Se talke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in
------ svinčene cevi za napeljavo vode, mm
razne tehtnice z uteži, itedllnlke vseh vrst, kahinjeko oprave, »»grobne križe, nakovala, prlvljake, žage, ketle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. JNjttMjog^ednon^
Katol. Bukvama vljubljanl
priporoča knjigo 1461 D (2)
Slovenska kuharica
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Mafldalena Pleiweia.
Pe'i pomnoženi natis z okoli 70 str ohsega-iočim po M. Lavtiiar sestavljeni"' J»da<-kom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. Cena K 3- , elegantno v platno vezana 3 N. tO vin., po pošti 20 vin več.
Vsestransko pripoiaana kot najboljša kuhinjskii knjiga
Dobiva se po vseh knjigarnah
J(avno\ar je irfla T^S
2)ružinsfia pratika
za leto 1905.
.družinska pratika" ja leto 1905
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed slovenskih pratik.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer - Korenčan, J. Kordik. A. Krisper, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Dmila.ko pratlko rupoillj, ti j I trrdk« H. Kcnda t IJubllanl.
Kdor svoje zdravje ljubi, ne pije drugih izdelkov kot
rastlinski liker (sladki) ali rastlinsko grenčico (grenki)	—
Ta zdrava pijača ne omami in ne slabi ampak oživlja moči in krepča želodec, zato Je koristna za delavca in za gospodarja
Največje odlikovanje: Zlata sveUoja ? Pariza 1904 Izdeluje rastlinska destilapii« "^orlan« V Ljubljani. Poskusit^!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. ZgnaolJ Zltnlk
©©©©OOOOOOOO (
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zadruga z aeoHejeiia poroto«
v LJUBLJANI, v lastni hlSI na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vlo$e po
jtll O
23 D 24 —18 £L, U 0
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8. 12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,246.846*40, stanje hrani lmh vlog K 5,089.883-14.
Denarni promet K 23,806.306-40.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
>©©©ooooooo©<
Zastonj In franko
dobi raakdo soj ■»JioifJlI Kliki mili BO0 illkMal • mb rritah ar. iltUlii li artbrala« f« litlralh luimrnliklli nuk. 1165 b Totaralik« lalojj« ur «-l
Maks BOhnel, urar
Dunaj IV. Manorcthenttr. 38P. Zalotalk e kr. drlaralh »radilk«. Trsorlaa aslaaorljeaa IfU 1MO Odllkorm i tiraad PrU la ilato «?«tlaJo Pirli \M-
Poktorja TrnkčcrvJa 62 12-10
kranjski redilni prašek
za prailče
Medalja
iz Pariza 1903.
Je prtjel r Loadoaa, Pari«« Klin 1908 aajTltle odliko«^
„Grand prix"»
dalj« Uaofc »ahralalli pl«"> tadl arvdao fotrjenih.
Ta primesek krmi se daje tudi že pujskom in se doseže žnjim največja teža.
1 zavoj stane 50 v.
in se dobi pri
= trgovcih-^
Po pošti 5 zavojev iz
lekarne Trnkdc**
Ljubljana, Kranjsko.
Tiaka: .Katoliška TIskarn*.'