Genetolingvistična klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov
Matej Šekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, SI- lOOOLjubljana, matej.sekli@guest.arnes.si
_ SCNVII/1 [2014], 5-20 _
V prispevkuje obravnavan nastanek posameznih vzhodnoslovanskih geolektov hierarhične stopnjejezika iz prvotne vzhodne slovanščine. Znotraj le-te sta se pojavili dve inovativni središči, in sicer severovzhodno (»rusko«) in jugozahodno (»ukrajinsko«), iz katerih sta se oblikovali ruščina in ukrajinščina, med njima pa na zahodnem obrobju prehodni geolekt beloruščina. Za vsak vzhodnoslovanskijezik so prikazane njegove definicijske lastnosti, ki ga razmejujejo znotraj vzhodne slovanščine in v razmerju do sosednjih jezikov, ter model njegove lingvogeneze.
The article attempts to classify East Slavic languages according to the model of their respective linguogeneses, focusing on the development of individual geolects from the original East Slavic. For an early stage of East Slavic two focal areas can be established, viz. North-Eastern East Slavic (Russian) and South-Western East Slavic (Ukrainian), the transitional area being occupied by Western East Slavic (Belorussian). The attempt is made to establish the defining characteristics which delimit the individual East Slavic idioms within the wider linguistic area and in relation to each other.
Ključne besede: genetolingvistika, geolingvistika, geolekt, genetolingvistična klasifikacija, primerjalnojezikoslovje, vzhodnoslovanski jeziki
Key words: genetic linguistics, geolinguistics, geolect, genetic classification, comparative linguistics, East Slavic languages
0 Uvod
Pozna praslovanščina (do ok. 800) seje po starejših popraslovanskih inovacijah razcepila na tri slovanske makrogeolekte (južna : vzhodna : zahodna slovan-ščina) ter hkrati znotraj le-teh na manjše geolekte (znotraj vzhodne slovanščine
— 5 —
Matej Šekli
se je že zelo zgodaj pojavilo vsaj pet osnovnih starejših vzhodnoslovanskih geolektov).1 Vzhodno slovanščino kljub začetnemu divergentnemu izhodišču kot enotni geolekt povezujejo starejše in nekoliko mlajše splošnovzhodnoslo-vanske inovacije. Vzhodnoslovanski geolekti hierarhične stopnje jezika so se dokončno izoblikovali po mlajših nesplošnovzhodnoslovanskih inovacijah.
V prispevkuje v prvem delu prikazano oblikovanje (sicer nekoliko neenotne) vzhodne slovanščine, v drugem delu pa njen razcep na vzhodnoslovanske jezike.
1 Oblikovanje vzhodne slovanščine
1.1 Starejše splošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti
Starejše splošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti (arhaizmi in inovacije) se pojavljajo v vsej vzhodni slovanščini. Na osnovi primerjave z jezikovnim stanjem vjužni slovanščini (tj. v stari cerkveni slovanščini)je mogoče sklepati, da so se najverjetneje izoblikovale že pred 2. polovico 9. stoletja, izpričane pa so šele od začetka vzhodnoslovanske pisne tradicije znotraj vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanščine v 11. stoletju (nekatere sporadično že v Ostro-mirovem evangeliju (1056-1057) (dalje OE)), in sicer neposredno predvsem tiste značilnosti, ki niso (tudi) južnoslovanske, kot odmik od starocerkvenoslo-vanske jezikovne norme.2 Nekatere od njih so značilne za širši prostor, kot je vzhodnoslovanski, nekatere pa samo za vzhodnoslovanskojezikovno ozemlje.
1.1.1 Starejše splošnovzhodnoslovanske in širše glasovne značilnosti
Popraslovanske glasovne značilnosti, ki so značilne za vzhodno slovanščino in širše, so predstavljene glede na svoj zemljepisni obseg in posledično glede na to, kateri geolekti so se z njihovo prisotnostjo/odsotnostjo oblikovali (gledano s stališča pozneje izoblikovanih geolektov):
1	Pričujoči prispevekje nadaljevanje obravnave genetolingvistične klasifikacije slovanskih jezikov v Šekli 2013a in 2013b. Na osnovi konstruktivnih pripomb prof. dr. Alenke Si-vic-Dular in dr. Tijmena Pronka na prispevek v Šekli 2013b v diskusiji na mednarodni znanstveni konferenci »200-letnica rojstva Franca Miklošiča« v Ljutomeru 19. 11. 2013, za katere se diskutantoma iskreno zahvaljujem, je koncept obravnave problematike tu nekoliko dopolnjen. Poleg zemljepisne razširjenosti glasovnih inovacij znotraj makro-geolekta in nabora glasovnih inovacij, ki jih neki geolekt izkazuje, sta namreč (kjer je to mogoče) upoštevani tudi njihova relativna in absolutna kronologija. Tako sta za posamezni geolekt prikazani njegova glasovna struktura in njena geneza.
2	Nekatere vzhodnoslovanske glasovne značilnosti so sporadično dokumentirane že prej, in sicer posredno v lastnih imenih v bizantinskih virih (na primer v delu npó^ tov i'5iov rnóv Pra^avóv 'Svojemu sinu Romanu' = De administrando imperio 'O upravljanju cesarstva' (ok. 950) bizantinskega cesarja Konstantina VII. Porfirogeneta (vladal 913-959) (dalje KP).
- 6 --Slavia Centralis 1/2014
- Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov -
1)	splošnoslovansko: psi. *oRC > sl. RaC (psl. *ordlo 'ralo' > vsi. pak© > rus. pano, brus .pana, ukr .pano, psi. *olkom-bjb 'lakomen' > vsi. aakomsh > rus. naKOMbiü, brus. naKOMbi, ukr. naKOMUÜ);3
2)	vzhodna in južna : zahodna slovanščina: a) psi. *s > vsl. s (psl. *xed-bjb > *sed-bjb 'siv' > vsi. c^ASM > rus. cedoü, ukr. ciduii\ psl. *vbxo > *vbše 'vse'
>	vsl. Bhce > rus. ece, brus. yce, ukr. ycé) (prim. še 1.2); b) psl. *tl, *dl > vsl. l (psl. *pletl-b Spletla 'pletel/pletla (je)' > vsl. nkek+ nkekf > rus. nnen nnena, brus. nney nnnna, ukr. nnie nnena', psl. *vedfa *vedla 'vedel/vedla (je)' > vsl. Bek+ BtAf > rus. een eena, brus. eéy enna, ukr. eie eena; psl. *šidlo 'šilo' > rus. muño, brus. rnúna, ukr. wüno); c) psl. *tn, *dn > vsl. n (psl. *svbtngti 'svitati se' > vsl. cBhHenH; psl. *vedngti 'veneti' > vsl. bah©ytm > rus. 6HHymb, brus. eÁHy^b, ukr. e'Ánymu); č) psl. *j > vsl. z (psl. *k^n^jb
'knez' > VSi. K+HA3h > TUS. KHH3b, brUS. KHH3b, ukr. KHH3b);4
3)	vzhodna in zahodna : južna slovanščina: a) psl. *oRC > vsl. RoC (psl.
*órvbm>jb 'raven' > vsl. poBhHsm > rus. poeHbiü, brus. poenu, ukr. pieHUÜ; psl. *olk-btb 'laket' > vsl. k©K+Th > rus. noKomb, brus. noua^, ukr. noKomb); psl. *eRC > vsl. ReC (psl. *élbedb/*élb$db 'labod' > vsl. keceim > rus. neóedb (: neÓHMUü), brus. né6eÓ3b, ukr. né6idb); b) psl. *q/*é3 > vsl. é3 (psl. Gsg/ NApl *duš^/*duše3 'duše' > stcsl.	: vsl. k^it);
4)	vsak en makroareal: a) psl. *pl, *bl, *ml, *vl >pl', bi', ml', v/'(: zsl., V jsl. pj, bj, mj, vj) (psl. *zemla 'zemlja' > vsl. 3ewkra > rus. 3eMnn, brus. 3HMnn, ukr. 3eMnx); b) psl. *šč, *žj > šč, žj (: V štok., V jsl. št, žd) (psl. *piščalb 'piščal'
>	vsl. nHiTdkh (!) [piščalb] > rus. nu^anb, brus. niwnanb, ukr. nu^anb; psl. *drožji 'droži' ^ rus. dpowwu, brus. dpo^d^u, ukr. dpiwdwi); c) psl. *tr, *dr > tr, dr (: V jsl. tr, dr) (psl. *zaostrati > rus. 3aocmpkmb, psl. *umgdrati > rus. yMydpxmb : psl. *uxytrati > stcsl. eXSiTpraTM, psl. *umgdrati > stcsl. ev^^ApraTw); č) psl. > vsl. *a > a, u, karje značilno tudi zajužno ter osrednjo zahodno slovanščino, tj. češčino in slovaščino ter lužiščino (psl. *des§tb 'deset' > vsl. AecATh > rus. decnmb, brus. d3ecn^, ukr. décxmb; psl. *mgžb 'mož' > vsl.	> rus-	brus. Myw, ukr. Mym), kar je izpričano od sredine 10. stoletja (*nej<?sytb > vsl. zemcsTh 'pelikan, jastreb' ^ Neaaiqr (ime slapu na Dnepru), Asg m *vbrgtbjb > vsl. Bhpe^HH 'ki vre (o vodi)' ^ Bspovfy (ime slapu na Dnepru) (KP);5 d) psl. *e
3	Kjer to ni posebej navedeno, so za ponazoritev stanja v posameznih geolektih navedeni zgledi iz krovnih knjižnih jezikov.
4	Poenostavitev zlitnika psl. *j > vsl. z je torej splošnovzhodnoslovanska, oblike tipa nar. ukr. Č3ei3Ča so drugotne, nastale preko vmesne oblike z z (psl. *gvezda > vsl. *jvezda > 3B-fe3Af > rus. 3ee3da, ukr. seisda > nar. ukr. dseisda), podobno kot oblike tipa psl. *zvon-b 'zvonjenje' > vsl. 3bon+ > rus. 36oh, brus. 36oh, ukr. dsem (IGRJ: 53).
5	V vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanščine prihaja do mešanja grafemov 0 in e (3pl praes. *vwbrgqtb > B+BtpreTh, *vbstbrjajgte > B+cThph3f.oe : *studenbcb > cTMAtHhUh, *otb oboju > jT+ oEjffi (OE)), kar kaže na sovpad odrazov praslovanskih *q in *u, medtem koje (z izjemo v položaju za praslovanskimi trdonebniki) opazno precej dosledno razlikovanje med grafemi a in f ter • in ra (*verm$ > BptMA, *desqtaja > AecATfra : *otb Samarijg > ot+ cfMfpnra, *poč^xy > noHf\+, *glagol$jb > rrt[frort]raH (OE)),
— 7 —
Matej Šekli
> vsl. *e, tj. ožanje praslovanskegajata kot posledica zgodnjega raznosnjenja praslovanskih nosnikov, ki se je ohranil kot samostojni fonem.6
1.1.2 Starejše samosplošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti
Starejše glasovne značilnosti, ki so značilne samo (ali predvsem) za vzhodno
slovanščino, so:
a)	psl. *CorC, *ColC, *CerC, *CelC > vsl. CoroC, ColoC, CereC, ColoC/ C'eloC (psl. *gord-b 'mesto' > vsl. rop©A+ > rus. zopod, brus. sopad, ukr. zopod\ psl. *zolto 'zlato' > vsl. 3©aoto > rus. 3onomo, brus. 3onama, ukr. 3Ó^omo; psl. *bergb 'breg' > vsl. Geper+ > rus. 6epe¿, brus. 6epa¿, ukr. 6epe¿', psl. *melko 'mleko' > vsl. voaoko > rus. MonoKÓ, brus. manako, ukr. moxoko; psl. *šelm-b 'šlem, čelada' > vsl. wek©v+);
b)	psl. *C-brC : *CrbC, *CbrC : *CrbC, *C-blC : *Cl-bC, *CblC : *ClbC > vsl. C^rC : Cr-bC, CbrC : CrbC, C-blC : CfaC, C-blC/C'blC : ClbC (psl. *t-brg-b 'trg' > vsl. T+pr+ : psl. Asg *kvbvb 'kri' > vsl. rp+Bh; psl. *vbrx-b 'vrh' > vsl. Bhpx+ : psl. *krbst-b 'krst, križ' > vsl. KphCT+; psl. *d-blg-b 'dolg' > vsl. A+kr+ : psl. *pl-btb 'polt' > vsl. nk+Th; psl. *vblk-b 'volk' > vsl. b+ak+, psl. *žblt-bjb 'rumen' > vsl. ffihkTsrn : psl. *slbza 'solza' > vsl. ckh3f); sporadično pojavljanje oblik z drugim polnoglasjem (rus. BTopoe no^HoraacHe) pri medsoglasniških dvoglasniških zvezah polglasnik + jezičnik v krepkem položaju (psl. *vbrvbka > vsl. Bhp+B+Kd > rus. eepeexa, brus. expoyKa, ukr. eipboeKa);
c)	psl. *t, *d > vsl. č, z [*č', *ž'] (psl. *sveta 'sveča' > vsl. cdtxa > rus. ceena, (^ brus. ceénKa), ukr. cema; psl. *meda 'meja' > vsl. veraa > rus. Mewa, brus. MHwa, ukr. Mewa);1
kar naj bi kazalo na obstoj različnih fonemov *a in *a (v položaju ne za praslovanskimi trdonebniki) (psl. *pasti 'pasti' : Npl *pqsti 'pesti' > vsl. nacTH [pasti] : nACTH [pasti]) (IGRJ: 64-65, 61). V prid tej domnevi govori tudi glasovna sprememba psl. *g/*C'a > vsl. *a > S rus. e (Tep-ABaHecoBa 1995).
6 To potrjujeta: 1) stanje v nekaterih (tako severnih kot južnih) ruskih narečjih, v katerih se pojavljata fonem /t/ (ozki e, dvoglasnik ie) (rus. e 3aKpbiToe) kot odraz psl. *e in fonem /e/ (srednji e, široki e, dvoglasnik ei) (rus. e OTKpbiToe) kot odraz psl. *e (s katerim je po vokalizaciji praslovanskih polglasnikov v krepkem položaju sovpadel odraz psl. *j>) (IGRJ: 62, 80-81, 139-140; RD: 30-31): psl. *e : *e/% > vsl. % : *e (psl. *lesb, *leto,
*vera, *svetb, *seno, *xlebb : *vbrxb, *otbCb > nar. rus. nic, nimo, eipa, ceim, cino, xni6 : eepx, omeif); 2) stanje vjugozahodnibeloruščini in ukrajinščini (kjerje *e pozneje sovpadel z odrazom podaljšanega *e (prim. 2.1)).
1 Medtem ko se v vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanščine starocerkvenoslovan-ski ^a pogosto zamenjuje z w (*osgdajemyj$ >	(1076)), se starocerkveno-
slovanski iT veliko redkeje s x (*boga bojite > G[or]f ca Gorane (1095)) (IGRJ: 68), toda ne še v OE.
- 8 --Slivia Cen^ralL i/2014
- Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov -
č) psi. *(j)e- > jsl., zsl. *(j)e- : vsl. o- (psl. *(j)ezero 'jezero' > jsl., zsl. *(j)eze-ro : vsi. *ozero > stcsl. K3epo : vsi. ©3epo > rus. Ó3epo, brus. eo3epa, ukr. Ó3epo);
d)	psl. *ju-/*(j)u- > vsl. u- (psl. *juxa 'juha' > csl. : vsl- exa > rus- yxo)'->
e)	psl. *gn > vsl. n v tipu psl. *dvigngti > vsl. abmn©ytm > rus. deuHymb (: psl. *gnézdo > vsl. tn43A® > rus. ¿Hesdo, brus. zhh3Óo, ukr. ¿hí3Óo).
1.2 Starejše nesplošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti
Starejše nesplošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti so nastale v predzgo-dovinski dobi, nekatere od njih dele vzhodne slovanščine povezujejo z ostalimi slovanskimi makrogeolekti.8
Praslovanski *kE2, *gE2, *xE2 so se na večjem delu slovanskegajezikovnega ozemlja po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji spremenili v *cE2, *jE2, *sE29 Odsotnost palatalizacije omenjenih glasovnih zaporedij izkazuje novgorodsko-pskovska vzhodna slovanščina (zahodna osrednja ruščina), in sicer že v najstarejših zapisih na brezovem lubju iz 11. stoletja, v posameznih leksemih pa jo potrjuje tudi stanje v nekaterih sodobnih severozahodnoruskih govorih: psl. *kE2, *gE2, *xE2 > vsl. cE2, jE2, sE2 : novg.-psk. vsl. kE2, gE2, xE2 (psl. *kefa > vsl. 'cel, ves' : novg.-psk. vsl.	psl. *xer-b > vsl. ctp+ 'siv' :
psl. *xérb > novg.-psk. vsl. x^pm 'sivina; sivo (neokrašeno) sukno'; psl. *kbrky > vsl. uhprs 'cerkev' : novg.-psk. vsl. Khprs) (3a^H3HaK 2004: 41-45; RD: 62).10 Praslovanska *skE2, *zgE2 sta se v vzhodni slovanščini z izjemo v novgo-rodsko-pskovski vzhodni slovanščini (v kateri sta podobno kot zaporedja *kE2, *gE2, *xE2 ostala nespremenjena) najverjetneje podobno kot v južni slovanščini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji spremenila v *sc, *zj:
8	Pri določanju arealov glasovnih značilnosti so zgolj zaradi lažje orientacije v oklepaju navedena tudi poimenovanja s stališča mlajših vzhodnoslovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika (npr. zahodna osrednja ruščina, jugozahodna beloruščina, severna ukra-jinščina), ki za tu obravnavano obdobje seveda niso upravičena.
9	Simbol *E2 označuje praslovanska sprednja samoglasnika, ki sta povzročala praslovan-sko mlajšo regresivno (drugo) palatalizacijo (psl. *e2, *-i2), simbol *E3 pa praslovanske sprednje samoglasnike, ki so povzročali praslovansko progresivno (tretjo) palatalizacijo (psl. *i, *b, *f).
10	V stari novgorosko-pskovski ruščini in nekaterih sodobnih severozahodnih ruskih narečjih se pojavljajo tudi zaporedjaE3g, E3x, ki bi kazala na izostanek delovanja praslovanske progresivne (tretje) palatalizacije (psl. *vbxo > vsl. Bhce : Novgorod, Pskov psl-*ne Ibge (tj. Dsg od psl. *lbga z istim korenom kot v psl. *lbgbkb 'lahek') (> stcsl. Ne rthst) ^ vsl. Ntrthsra, Ntrth3f, rus. nenb3x : Novgorod, Pskov NtAhra, nar. rus. nenbza, kar pa se navadno pojasnjuje kot drugotno (®acMep 1971: 61; 3a^H3HaK 2004: 41-45; RD: 62). Oblike tipa Novgorod, Pskov izkazujejo zelo zgodnjo spremembo korenskega polglasnika po zlogovni harmoniji psl. *bCO > *hCO (psl. *dbska > *dbska 'deska' > vsl. A+cKf), po kateri je povzročitelj progresivne palatalizacije izginil. V oblikah tipa Novgorod, Pskov Ntrthrf je lahko prišlo do izravnave po nepalataliziranih oblikah tipa psl. *lbga.
— 9 —
Matej Šekli
psl. *skE2, *zgE2 > vsl. *sc, *zj > st, zd (psl. *d-bska, *mezga ^ vsl. Lsg *na d^sce, *vb mezje > *na d-bste, *vb mezde; DLsg f *vojbnbskeji > bohhlctIh (12. st.), Npl m *zamorbskiji > pfvopmcTHH (1282)) (IGRJ: 92). Tovrstnih odrazov že v najstarejših pisnih spomenikih poleg novgorodsko-pskovske vzhodne slovanščine ne izkazujeta še dva stara vzhodnoslovanska geolekta, kar pa se navadno pojasnjuje kot drugotno stanje, povezano z drugimi soglasniškimi arhaizmi in inovacijami na teh območjih: 1) pološko-smolenska vzhodna slo-vanščina (severovzhodna beloruščina) ima odraze tipa šč, *žj (e EiTtGhot 'v Vitebsku', e CvoktHhot 'v Smolensku' (1399)), kar je najverjetneje odraz cokanja/čokanja (IGRJ: 92; Shevelov 1964: 299); 2) poleško-kijevska vzhodna slovanščina (jugozahodna beloruščina in severna ukrajinščina) izkazujeta odraze tipa sk, zg (*po d-bske > no a+ck4 (11. st.), *skepišče > crtnu^e, b+ [...] nHHmcrt 'v Pinsku', b+ pectCK^ 36mah 'v ruski deželi', Cvoaihlck^ 'v Smolensku', b+ pecmcr^H CTopozt b6ahu!h 'v veliki ruski deželi'; *skep^ka > rus. CKenKa, ukr. CKinKa), kar paje verjetno nastalo znotraj drugotnega razvoja tipa psl. *skE2 > vsl. *sc > *sf > sk' (IGRJ: 92-93; Shevelov 1964: 297-300) in je verjetno povezano z izostankom delovanja praslovanske mlajše regresivne (druge) palatalizacije zaporedij *kve2, *gve2 na tem območju.
Praslovanska *kve2, *gve2 sta se v večjem delu vzhodne slovanščine podobno kot v južni slovanščini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji palatalizirala v *cve2, *jve2, medtem koje v novgorodsko-pskovski in poleško--kijevski vzhodni slovanščini podobno kot v zahodni slovanščini palatalizacija najverjetneje izostala: psl. *kve2, *gve2 > vsl. cve2, *jve2 > zve2 : poleš.-kij. vsl. *kve2, *gve2 (psl. *kvet-b 'cvet' > vsl.	> rus. ^em, SV brus. = knj.
brus. ^em, JZ ukr. ^eim : novg.-psk. vsl. kb^t+, JZ brus. mem, S ukr. = knj. ukr. Keim;n psl. *gvezda 'zvezda' > vsl. 3B^3Af > rus. 3ee3da, SV brus. = knj. brus. 36H3da, ukr. 3ei3da : novg.-psk. vsl. rB^3Af;12 psl. *o(b)gvezditi > JZ brus. (Brjansk) azen3d3tyb 'udariti') (Shevelov 1964: 301; 3a^H3HaK 2004: 45; GGBM: 74-75; Wexler 1977: 93).
Praslovanska *tl, *dl sta se v večjem delu vzhodne slovanščine poenostavila v / z izjemo ozemlja pskovske in deloma novgorodske vzhodne slovanščine, kjer sta prešla v k/, gh psl. *t/, *d/ > vsl. / : psk.-novg. vsl. (k)/, (g)/. Soglasniška sklopa k/, g/ sta dobro dokumentirana v starem pskovskem narečju (*sgsretli > cecTp^KAH, *prived/i > npHBtnui (14. st.)), v sodobnem pskovskem narečju pa se pojavljajo le še njuni ostanki (*pričbtla > np^Knacb, *ved/i > eeznu) (IGRJ: 94-95), medtem ko ima staro novgorodsko narečje tako / kot k/, g/ (*orz-ved/i > popBmkH = rozve/i (14. st.) : *po-ved/i > noBtrkt =poveg/i) (3a^H3HaK 2004: 49).
Praslovanska *d, *o sta se v severovzhodni in novgorodsko-pskovski vzhodni slovanščini (tj. v celotni ruščini) najverjetneje prvotno odražala kot različna fonema, kar potrjuje stanje v nekaterih (tako severnih kotjužnih) ruskih narečjih, v katerih se pojavljata fonem /ro/ (ozki o, dvoglasnik uo) (rus. o 3aKpbiToe) kot
11	Nepalatalizirane oblike tipa brus. Keem, ukr. Keim se razlagajo tudi kot posledica poznejšega prevzema iz poljščine (IGRJ: 69; GGBM: 74-75) ali kot nejasne (IGUM: 103).
12	Oblika ukr. seisda je lahko tudi prevzeta iz cerkvene slovanščine (Shevelov 1964: 301).
- 10 --Slavia Centralis i/2014
- Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov -
odraz psi. *o in fonem /o/ (srednji o, široki o, dvoglasnik ou) (rus. o 0TKpbiT0e) kot odraz psi. *o (s katerim je po vokalizaciji praslovanskih polglasnikov v krep-kem položaju sovpadel odraz praslovanskega *y) (IGRJ: 62, 80-81, 139-140; RD: 30-31): psi. *o : *d/*y > rus. *o : *o> nar. rus. /ro/ : /o/ (psi. *dvdn, *vdla, *nardd-b, *m-bnogo, *sedlo, *korva, *old-bka : *god-b, *pole, *zolto, *s1bn^ > nar. rus. dernp, ernnn, napad, mhwzo, cena, Koprnea, nrnČKa : ¿od, none, 3onomo, coh). Razlikovanje med različnima ojevskima fonemoma izvira iz obdobja, v katerem so v vzhodni slovanščini tonemska nasprotja še obstajala, pojav paje dokumentiran zelo pozno v zgodovinski dobi (ruski ozki o se je označeval s posebnim znakom nad samoglasnikom, to je t. i. KaMopa): *urod-b > eP®A+, *perstoli > npecTOAM, *zakon-b > 3dK©N+, Lpl *kdžax-b >	*po voli > no
goam : *pojas-b > nomc+ (16. st.) (Bacn^beb 1929).
Vzhodnoslovanski c, ž, š in c, z, s ponekod v vzhodni slovanščini najverjetneje pod vplivom baltskofinskih uralskih jezikov kažejo težnjo po sovpadu, pri čemer je areal sovpada zlitnikov č, c neprimerno večji od areala sovpada pripornikov z, z in š, s. Vzhodnoslovanska č, c sta sovpadla ponekod v (severni in osrednji) severovzhodni in novgorodsko-pskovski vzhodni slovanščini (v severni in osrednji ruščini) ter v pološko-smolenski vzhodni slovanščini (v severovzhodni beloruščini), in sicer v c-jevski glas (pojav se imenuje cokanje) ali c-jevski glas (pojav se imenuje čokanje) (IGRJ 84-88; RD 67-70; BD: 57, 205): psi. *č/*t, *c/*k(ve) > vsl. *č : *c> rus., SV brus. *c > c/č. Sovpad č, c je izpričan od 11. stoletja: Novgorod: *pevbCb > ntcm^m, *kvet-b > xb4t+ : *červo > Uptco (1095), *čbto > whTo (po 1192); Pskov, Polock, Smolensk: Dpi *kupbcem■b > renxev+ (1229), *konbčany > konuans (1383), *stancb > cTfpexh (15. st.). Sovpad vzhodnoslovanskih z, z in š, s pa je znan samo v starem pskovskem narečju (ropmKOBa 1972: 68-69): psi. *ž/*d, *z > vsl. *ž : *z > Pskov *z; psi. *š, *s > vsl. *š : *s > Pskov *s. Cokanje/čokanje je bilo v preteklosti veliko bolj razširjeno, pod vplivom govorov, ki ga ne poznajo, se namreč opušča.13
1.3 Starejši vzhodnoslovanski geolekti
Od starejših nesplošnovzhodnoslovanskih glasovnih značilnosti so se nekatere pojavljale na manjših območjih (vsl. *ž/*z, *š/*s > Pskov *z, oziroma na nestrnjenem ozemlju (vsl. *č/*c > *c), medtem ko nekatere od njih zajemajo precej večje areale (psi. *kE2, *gE2, *xE2 > *k, *g, *x : *c, *j, *s; psi. *skE2, *zgE2 > *sc, *zj > *sk, *zg; psi. *kve2, *gve2 > *kve2, *gve2 : *cve2, *jve2;
13 Podobno težnjo po sovpadu praslovanskih sičnikov in šumevcev znotraj slovanskega jezikovnega sveta poznajo tudi nekateri drugi geolekti, ki so (bili) v zelo intenzivnem stiku z nemščino. Sovpad zlitnikov psi. *č/*c > *c pozna dolnja lužiščina, medtem ko je sovpad zlitnikov in pripornikov psi. *c/*c, *ž/*z, *š/*s > *c, *z, značilen za malopolj-ska, nekatera mazovijska in nekatera šlezijska narečja poljščine (t. i. mazurzenie) (Dejna 1981: 23, 33, 39), polabščino terbaško podnarečje (tolminskega narečja) slovenščine (t. i. slekanje) (Šekli 2013b: 108).
— 11 —
Matej Šekli
psl. *tl, *dl > Pskov, deloma Novgorod *kl, *gl; psi. *o : *d > *o : *o). Znotraj vzhodne slovanščine se je torej že zelo zgodaj izoblikovalo vsaj pet osnovnih starejših vzhodnoslovanskih geolektov z naslednjimi definicijskimi lastnostmi:
1)	severovzhodna vzhodna slovanščina (ruščina brez zahodne osrednje ruščine):
psl. *kE2, *gE2, *xE2 > SV vsi. *c, *j, *s; psi. *skE2, *zgE2 > SV vsi. *sc, *zj; psl. *kve2, *gve2 > SV vsi. *cve2, *jve2; psl. *tl, *dl > SV vsi. *i; vsi. *č : *c > SV vsi. *c; psl. *o : *d > SV vsi. *o : *o;
2)	novgorodsko-pskovska vzhodna slovanščina (zahodna osrednja ruščina), imenovana po krajih Novgorod (rus. HoBropofl) in Pskov (rus. ncKOB): psl. *kE2, *gE2, *xE2 > novg.-psk. vsi. *k, *g, *x; psl. *skE2, *zgE2 > novg.-psk. vsl. *sk, *zg; psl. *kve2, *gve2 > novg.-psk. vsi. *kve2, *gve2; psl. *tl, *dl
>	novg.-psk. vsi. *(k)l, *(g)l; vsi. *č : *c> novg.-psk. vsi. *c; psl. *o : *o > novg.-psk. vsi. *o : *o; notranje seje delila na novgorodsko (vsi. *ž/*z, *š/*s
>	Novgorod *ž/*z, *š/*s; psl. *tl, *dl > Novgorod *(k)l, *(g)l) in pskovsko (vsl. *ž/*z, *š/*s > Pskov *z, *s; psl. *tl, *dl > Pskov *kl, *g[) narečje;
3)	pološko-smolenska vzhodna slovanščina (severovzhodna beloruščina), imenovana po krajih Polock (brus. no^auK, rus. no^ouK) in Smolensk (brus. CMa^eHCK, rus. Cmo^6hck): psl. *kE2, *gE2, *xE2 > pološ.-smol. vsl. *c, *j, *s; psl. *skE2, *zgE2 > pološ.-smol. vsl. *šč, *žj; psl. *kve2, *gve2 > pološ.-smol. vsl. *cve2, *jve2; psl. *tl, *dl> pološ.-smol. vsl. *l; vsl. *č : *c > pološ.-smol. vsl. *c; psl. *o : *o > pološ.-smol. vsl. *o;
4)	poleško-kijevska vzhodna slovanščina (jugozahodna beloruščina in severna ukrajinščina), imenovana po pokrajini Polesje (brus. na^ecce, ukr. no^icca) in kraju Kijev (ukr. Khib): psl. *kE2, *gE2, *xE2 > poleš.-kij. vsl. *c, *j, *s; psl. *skE2, *zgE2 > poleš.-kij. vsl. *sk, *zg; psl. *kve2, *gve2 > poleš.-kij. vsl. *kve2, *gve2; psl. *tl, *dl > poleš.-kij. vsl. *i; vsl. *č : *c> poleš.-kij. vsl. *č : *c; psl. *o : *o > poleš.-kij. vsl. *o;
5)	jugozahodna vzhodna slovanščina (južna ukrajinščina): psl. *kE2, *gE2, *xE2
>	JZ vsl. *c, *j, *s; psl. *skE2, *zgE2 > JZ vsl. *sc, *zj; psl. *kve2, *gve2 > JZ vsl. *cve2, *jve2; psl. *tl, *dl > JZ vsl. *l; vsl. *č : *c > JZ vsl. *č : *c; psl. *o : *o > JZ vssl. *o.14
14 Tu predlagana delitev starih vzhodnoslovanskih geolektov ne sledi nobeni doslej predlaganih (Šahmatov, Durnovo, Lehr-Splawinski, Trubetzkoy, Shevelov, povzeto v Wexler 1974: 75-76; Gorškova). Kratek komentar zadnjih dveh delitev: 1) zgodovinsko -glasoslovna delitev na osnovi starejših glasovnih značilnosti (novgorodsko-suzdaljsko, pološko-rjazanjsko, kijevsko-poleško, galicijsko-podoljsko narečje) (Shevelov 1964: 297-301, 386, 469-470) je problematična predvsem zaradi definicije pološko-rjazanj-skega narečja na osnovi predpostavke, daje (popolno) akanje arhaizem (bolj primerna se zdi poznejša Shevelovova izločitev pološko-smolenskega narečje); 2) zgodovinsko-narečjeslovna delitev (Novgorod, Pskov = severozahod; Rostov, Suzdalj = severovzhod; Rjazanj, Černigov = jugovzhod; Polock, Smolensk = zahod; Galicija in Volinija, Kijev = jugozahod (ropmKOBa 1972: 64-71)) ne upošteva nekaterih starejših (odrazi psl. *kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2; *kve2, *gve2; *o : *o), vključuje pa nekatere mlajše glasovne značilnosti (odrazi psl. *v, *g) ter narečja postavlja v čas ok. 1100.
- 12 --Slavia Centralis 1/2014
	 Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov 	
Psi.	SV vsi.	novg.-psk. vsi.	pološ.-smol. vsi.	poleš.-kij. vsi.	JZ vsi.
*gE2? *XE2		*k, *g, *x			
*skE2	*sc	*sk	*šč	*sk	*sc
*zgE2	*Z3	*zg	*Ž3	*zg	*Z3
*kve2	*cvez	*kve2	*cve_2	*kve2	*cve2
*gVČ,	*3ve,	*gve,	*3ve,	*gve,	*3ve,
*tl, *dl	*1	*(k)l, *(g)l	*1	*1	*1
*c : *c	*c	*c	*c	*č : *c	*č : *c
*o	*0	*o	*0	*o	*o
*o	*o	*o	*0	*o	*o
Starejši vzhodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne značilnosti.
Kljub relativno zgodnjim zametkom več vzhodnoslovanskih geolektov pa je potrebno pripomniti, da imajo nekatere starejše glasovne značilnosti, ki služijo kot genetsko merilo za njihovo definiranje, v nadaljnjem spreminjanju le-teh manjši pomen: odrazi psi. *kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2 so bili zaradi izravnav znotraj pregibalnih vzorcev po večini odpravljeni, podobno se je dogajalo s soglasniškima sklopoma *kl, *gl, sovpad *č, *c ni bil prisoten na celotnem arealu inje bil kasneje ponekod odpravljen, različna odraza psi. *o : *o sta se ohranila samo v nekaterih govorih. Vzhodnoslovanski jezikovni prostor se je v skupen areal povezal pozneje v okviru mlajših splošnovzhodnoslovanskih inovacij, dejansko oblikovanje posameznih vzhodnoslovanskih jezikov pa se je pričelo v okviru mlajših nesplošnovzhodnoslovanskih inovacij.
Zložniška sistema kasnejše severovzhodne vzhodne slovanščine (ruščine) in kasnejše jugozahodne in zahodne vzhodne slovanščine (ukrajinščine in belo-ruščine) sta se po starejših splošno- in nesplošnovzhodnoslovanskih glasovnih spremembah razlikovala v prisotnosti/odsotnosti fonema o:
a) severovzhodna vzhodna slovanščina (ruščina):
(*a) *a
b) jugozahodna in zahodna vzhodna slovanščina (ukrajinščina in beloruščina):
(*a) *a
— 13 —
Matej Šekli
1.4 Mlajše splošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti
Divergentno izhodišče vzhodne slovanščine (severovzhodna : novgorodsko--pskovska : pološko-smolenska : poleško-kijevska : jugozahodna vzhodna slovanščina) je doživelo konvergentno spreminjanje v okviru mlajših splo-šnovzhodnoslovanskih glasovnih inovacij, ki so vzhodnoslovanski jezikovni prostor za nekaj časa povezale v relativno enoten geolekt. Le-te so povezane z odrazi praslovanskih polglasnikov *b, *-b, in sicer z njihovo onemitvijo v šibkem položaju v 11. stoletju ter njihovo vokalizacijo v polne samoglasnike v krepkem položaju v istem času ali nekoliko pozneje:
a)	psl. *b, > vsl. 0 (psl. *s^pati > vsl. c+naTM > rus. cnamb, brus. cna^, ukr. cnamu), izpričano od 2. polovice 11. stoletja:	> khapl (1068), *k-bto > kto, *čbto > xto, Gpl *vbšex-b > bc^x+, 2-3sg aor. *pos^la > nockf, *priz-bvav-b > npM3GfG+, 3sg praes. *umbretb > evpeTh (ok. 1100);
b)	nastanek mehkostne korelacije, tj. fonologizacija prej alofonskega razmerja nemehčani : mehčani soglasnik v soglasniškem sistemu, zaradi onemitve praslovanskih polglasnikov v šibkem položaju: psl. *C° : *CE > vsl. *C : *C' (psl. ptc. praet. pass. *dan-b > rus. dan [dán] 'dan' : psl. *danb > rus. daHb [dárf] 'davek, tribut');
c)	psl. *í, *r, *n : *lE, *rE, *nE > vsl. % *r', *n (psl. *koúb 'konj' > vsl. KoNh
>	rus. KOHb [kon'], brus. KOHb [korf], ukr. KWb [k'irf]; psl. *nitb 'nit' > rus. Humb [riif], brus. H^b [n'ic'], ukr. uumb [nyf]);
č) psl. *b, > vsl. b, -b > e, o (psl. *dbnb > vsl. AhNh > rus. deub, brus. Ó3eub, ukr. denb; psl.	> vsl. v+x+ > rus- mox, brus. mox, ukr. mox), dokumen-
tirano od 2. polovice 12. stoletja: *studenbCb > ctoyacngw, Lpl *s^nbmiščix■b
>	coNhVMOHX+ (1164), *čbto bylo neminno > hto gsia+ NevuipNo, Dsg m/n *latinbskujemu > AfTMNecKove, *dobr-bjb > A+cpHH, *mir-b > vwpo (1229);
d)	psl. *C-brC, *C-blC, *CbrC, *CblC> vsl. CorC, ColC, CerC, ColC/C'elC (psl. *t-brg-b 'trg' > vsl. T+pr+ > rus. mopz, brus. mopz, ukr. mopz; psl. *d-blg-b 'dolg' > vsl. a+au+ > rus. dom, brus. doye, ukr. does; psl. *vbrx-b 'vrh' > vsl. Bhpx+ > rus. eépx, brus. eépx, ukr. eépx; psl. *vblk-b 'volk' > vsl. b+ak+ > rus. eoMK, brus. eoyK, ukr. eoex; psl. *žblt-bjb 'rumen' > vsl. ffihATsrn > rus. wenmbiü, brus. woymbi, ukr. woemuü), izpričano od 2. polovice 12. stoletja: *pbrsta > neptcTd (1164), Npl m *mbrtviji > vephTBHH, *tvbrditi > TBepiMTM (1229), *za vblxov-bmb > 3f B©AX®B©vh (1192-1230);
e)	psl. *CryC, *CHC, *CrbC, *ClbC > CroC, CloC, CreC, CleC (psl. Asg *kvbvb 'kri' > vsl. rp+Bh > rus. xpoeb, brus. Kpoy, ukr. xpoe; psl. *pfatb 'polt' > vsl. nA+Th > rus. nnomb, brus. nno^; psl. *krbst-b 'krst, križ' > vsl. KphcT+).
- 14 --SLvia CenStrJis 1/2014
	 Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov 	
2 Oblikovanje vzhodnoslovanskihjezikov
2.1 Mlajše nesplošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti
Mlajše nesplošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti, ki so se pojavile v obdobju 12.-13. stoletja (nekatere od njih torej vzporedno z nekaterimi mlajšimi splošnovzhodnoslovanskimi), so dokončno izoblikovale tri vzhodnoslovanske geolekte in posledično predstavljajo genetska merila v klasifikaciji vzhodne slovanščine na jezike.
Praslovanska *eCb/y, *oCb/y, tj. psi. *e, *o v zlogu pred praslovanskim polglasnikom v šibkem položaju, sta se po onemitvi slednjega v jugozahodni beloruščini in ukrajinščini po nadomestni podaljšavi podaljšala in zožila v *e, *o (tako podaljšani psi. *e je sovpadel z odrazom psi. *e, tj. t. i. »novi e« (ukr. hobhh i)), medtem ko severovzhodna beloruščina in ruščina sledi kolikostnih sprememb ne izkazujeta (IGRJ: 125-126; GGBM: 88; BD: 32-37, 202; IGUM: 135-136, 152-164; Ka^bHHHb 2000a: 29): psi. *eCb/v, *oCb/b > JZ brus., ukr. *e, *o > 'e, o > 'ie, ue/'ie > 'i (psl. *petb > vsl. next > rus. nenb, SV brus. = knj. brus. nen, JZ brus. nen, nie% ukr. niHb; psi. *solb > vsl. cokh > rus. conb, SV brus. = knj. brus. conb, JZ brus. conb, cyonb, ukr. cinb).15 Prvi primeri podaljšave sredinskih samoglasnikov se pojavljajo v 2. polovici 12. stoletja: Asg *kamenb > Kfvknh, *učitelb > exHT^Ah (1164), *ovbca > googua (1266).
Praslovanski *Gr$C, *CHC, *CrbC, *ClbC, tj. psi. *b, ** v dvoglasniških zvezahjezičnik + polglasnik v položaju med soglasnikoma v šibkem položaju, sta se v ruščini podobno kot v ostalih položajih spremenila v *e, *o, v beloruščini in ukrajinščini pa v *i, *y (IGRJ: 106-109; GGBM: 88-90; IGUM: 128-130; Ka^bHMHb 2000b: 36): psi. *CryC, *ClyC, *CrbC, *ClbC > rus. *CroC, *CloC, *CreC, *CleC : brus., ukr. *CryC, *ClyC, *CriC, *CliC (psl. *kr-bšiti > rus. Kpornumb, brus. Kpumu^b, ukr. Kpumumu; psl. *bhxa > vsl. ga+xa > rus- 6noxa, brus. 6nbixa, ukr. 6nuxa; psl. *grbmeti > vsl. rphv^TH > rus. ¿peMemb, brus. ¿pbiM^b, ukr. ¿puMimu; psl. *bhsteti > vsl. GAhCT^TH > rus. Snecmemb, brus. črncem). Prvi zapisi tovrstnih refleksov se pojavljajo v 13. stoletju: *vb dr-bvex-b > g+ ap®g^x+ (1282), *do kr-bve > io rpode, *vb kr-bve
>	g+ rpoGH, *ustrbmi > ecTpevH ca, *(j)abfako > kgaoko, *slbzy > CAt3s (1296), *kr-bvi > rpodH (13. st.): 3sg praes. *krbnetb > KpHzeTh (1229), *(j)abl-bko
>	kgasko (13. st.), 3pl imperf. *dr-bžaaxg > ipsmaxe (14- St.).
Praslovanska *bj, *yj, tj. psl. polglasnika v krepkem položaju *p, pred
*j sta se v ruščini podobno kot v drugih položajih spremenila v *e, *o, v beloruščini in ukrajinščini pa v *i, *y (IGRJ: 101-105; GGBM: 104-106; IGUM: 130-132; nmeHHHHOBa 1995: 21): psl. *pj, *yj > rus. *ej, *oj, brus., ukr. *ij, *yj (psl. *šbja > vsl. WHra, whra > rus. men, brus. muh, ukr. muh; psl. *živbjb
15 V tipu psl. *vornb > vsl. BopoH+ > rus. eopoH, ukr. eopon do nadomestne podaljšave v jugozahodni beloruščini in ukrajinščini proti pričakovanju ni prišlo, saj je relativno-kronološko gledano najprej prišlo do nastanka polnoglasnega odraza in šele nato do onemitve praslovanskega polglasnika v šibkem položaju.
— 15 —
Matej Šekli
>	vsl. ttHGSH > rus. wueôû, brus.	ukr. wueùu). Glasovna sprememba se je najverjetneje zgodila že v času vokalizacije praslovanskih polglasnikov v krepkem položaju, prvi zapisi pa se pojavljajo v 2. polovici 13. stoletja: Gpl *svinbjb > 0BHN6H (1270), Gpl *ludbjb > k.itH (1317), *velik-bjb > gcahkoh (1339), *vinopbjbca > GHNoneïuf (1354).
Sprememba *e > o. Vzhodnoslovanski *e (iz psl. *e, *p) se je v položaju pred trdim soglasnikom in v izglasju spreminjal v *o: psi. *e/*p / +[_*CO, #] > vsl. *'e > 'o (psl. *zelen-bjb > vsl. pekensin > rus. 3enëHbiu, brus. 3nnëHbi, ukr. 3eneHUU; psl. *čelo > vsl. xeko > rus. neno, brus. nano, ukr. nono), in sicer na dva načina (IGRJ: 128-133; GGBM: 107-111; IGUM: 144-148): 1) v ruščini in beloruščini v položaju za vsemi vzhodnoslovanskimi mehkimi soglasniki, in sicer v južni (»akajoči«) ruščini in beloruščini samo naglašeni *'e: psl. *e/*p
>	vsl. *e > rus., brus. 'o / +['_*C°, #] (psl. *nesh > vsl. Ntck+ > rus. Hëc [rfos], brus. Hëc [rios], ukr. hic, psl. *lbn-b > rus. nën [l'on], brus. nën [l'on], ukr. nèn), v severni (»okajoči«) ruščini tako naglašeni kot nenaglašeni *'e (psl. *nesç > S rus. Hëcy [n'osu], J rus. rncy, brus. Hncy, ukr. necy; psl. *pole > vsl. nokK > S rus. nonë [polo], J rus. none, brus. none, ukr. none); 2) v ukrajinščini naglašeni in nenaglašeni *'e samo v položaju za psl. *š, *ž, *č, *j, *j. psl. *e/*p > vsl. *e > ukr. > 'o / +[*š, *ž, *č, *j, *j _] (psl. Gsg m/n *jego > vsl. Kro > rus. ezo, brus. mo, ukr. uozo). Prvi primeri spremembe v položaju za sičniki so dokumentirani konec 12. stoletja: lpl praes. *s-bkažem-b >	*mçzem-b > *bolžen-b > CAf^oN+ (kon. 12. st.); *jbmçtemu > Hveoove (12. st.). V ruščini je do spremembe prihajalo tudi še v času po otrditvi š', z > š,z (14. st.), v beloruščini ne več (psl. 2sg praes. *jbdeši > vsl. HAtrnh > rus. udëwb, brus. id3ew; psl. *odeda > rus. odëwa, brus. od3ewa), v ruščini ne več v času otrditve c > c (2. pol. 15. st.) (psl. *otbCb > vsl. oThWh > rus. omèii, brus. o^ii, ukr. omè^b).
Praslovanski *ky, *gy, *xy so se podobno kot v zahodni slovanščini (z izjemo praslovanskega *xy v poljščini, pomorjanščini in dolnji lužiščini) v večjem delu vzhodne slovanščine palatalizirali v k'i, gi, x'i (IGRJ: 127-128; GGBM: 123-124; IGUM: 148-149):16 psl. *ky, *gy, *xy > vsl. k'i, gi, x'i (psl. *kypéti > rus. Kunèmb, brus. Kinè^b, ukr. Kunimu; *k^nçgyna > rus. khhzuhh, brus. khhzihh, ukr. khhzuhh', psl. *xytvbjb > vsl. \sTpsH > rus. xùmpbiu, brus. ximpbi, ukr. xùmpuu). Palatalizacija *ky, *gy, *xjjenajugozahodu izpričana od 12., v severovzhodu in zahodu od 13. stoletja: Lpl *kyjixrb > khh\+ (ok. 1120), Dpl *nebesbskyjim-b > NececmcKÏv+ (1144), *k-bnçgyni > knauhnh (1229), Dpi *nêkyjim-b > n1kha\+, Apl *porzdbniky > npfPirnuHKH (1282).
Praslovanski *i se je v večjem delu ukrajinščine velariziral in sovpadel z odrazom psl. *y (IGRJ: 126-127; IGUM: 160-162): psl. *i : *y > ukr. *y (psl. *lipa > rus. nuna [l'ipa], brus. nina [l'ipa], ukr. nùna [lypa]). Velarizacija psl. *i je dokumentirana od 2. polovice 11. stoletja: *nepravbdy > nenpfGM,H, *prikryvajetb > npHKpHGfK, *ryba > pucf (1073); *godiny > roisNs, *ryby > Phgs (1092). S to spremembo je najverjetneje v ukrajinščini povezana tudi
16 Palatalizacije psl. *ky, *gy, *xy> *k'i, *g'i, *x'i ne izkazujejo nekateri severnoruski govori (RD 2013: 61).
- 16 --Slavia CenitraAs i/2014
	 Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov 	
depalatalizacija soglasnikov (IGUM: 169-171): psi. *CE > vsl. *C' > ukr. C / +[_ psi. *i, *e/*p > ukr. i, e] (psi. *nesti > vsl. hgctm > rus. necmù [n'is't'i], brus. Hec^ [n'és'c'i], ukr. necmù [nesty]).
Onezvenečenje izglasnih soglasnikov se je zgodilo v večjem delu ruščine in beloruščine ter v manjšem delu ukrajinščine (IGRJ: 116-117; GGBM: 104): psl. *-Db/y > vsl. *-D > rus., brus. -T (psl. *led-b > rus. nëd [l'ot], brus. nëd [rot], ukr. nid [1'id]). Pojav je izpričan od 13. stoletja: lat. Calendae ^ KdAfHT+ (1282); *otmçdb > oTHHenh (1296).
Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti, ki so nastajale od 13. in 14. stoletja dalje (psl. *u-/*ç-, *o- > nespl. rus., brus., ukr. vu-, vo-; psl. *ê > vsl. 'e > nespl. rus., brus. e, SZ rus., ukr. i; psl. *g > J rus., brus., ukr. y > h; psl. *o, *e > J rus., brus. a, 'a (ojevsko in ejevsko akanje); psl. *ç/*C'a > S rus. e; psl. *š, *ž/*d > vsl. *s, *z > š, ž; psl. *r/*rE > vsl. *r'> brus., ukr. r; psl. *c > vsl. *c> rus., brus. c; psl. *č [*č'] > Z rus., brus. č; psl. *v [u] > S rus. v/f, J rus., brus., ukr. v/u; psl.	*CblC > vsl. *ColC > brus., ukr. CouC),
so še vedno ustvarjale precej obsežne areale ter so osnovne tri geolekte še dodatno razcepljale. Ker pa niso zaobjele tedaj že izoblikovanih treh geolektov v celoti (izjema je morda samo spreminjanje vsl. *ColC > brus., ukr. CouC), ne morejo biti genetska merila pri klasifikaciji vzhodne slovanščine na jezike.
2.2 Ruščina, beloruščina, ukrajinščina
Vzhodna slovanščina (11. stoletje) je nastala iz neenotnega izhodišča z vsaj petimi osnovnimi starejšimi vzhodnoslovanskimi geolekti (severovzhodna, novgo-rodsko-pskovska, pološko-smolenska, poleško-kijevska,jugozahodna vzhodna slovanščina) s konvergentnim razvojem v okviru splošnovzhodnoslovanskih inovacij. Pozneje sta se oblikovali dve inovativni središči, tj. severovzhodno (»rusko«) in jugozahodno (»ukrajinsko«), iz katerih so se širile mlajše nesplo-šnovzhodnoslovanske inovacije (12.-13. stoletje), pri čemer zahodno (»belorusko«) obrobje (ali samo njegov del) izkazuje inovacije obeh: 1) severovzhodno vzhodnoslovanske injugozahodno vzhodnoslovanske dvostranske inovacije: a) psl. *CR-bC, *CRbC > vsl. CR-bC, CRbC > rus. *CRoC, *CReC : ukr. (in brus.) *CRyC, *CRiC; b) psl. *yj > rus. *ej, *oj : ukr. (in brus.) *ij, *yj; c) psl. *e/*p > vsl. *e > rus. (in brus.) 'o / +['_*CO, #] : ukr. 'o / +[% *ž, *č, *j, *j _]; 2) severovzhodno vzhodnoslovanska enostranska inovacija: psl. *-Db/y > vsl. *-D > rus. (in brus.) -T, 3)jugozahodno vzhodnoslovanski enostranski inovaciji: a) psl. *eCb/v, *oCbA > ukr. (in JZ brus.) *e, *o; b) psl. *i : *y > ukr. y; c) psl. *CE > vsl. *C' > ukr. C / +[_ psl. *i, *e/*p > ukr. i, e].
Mlajši vzhodnoslovanski geolekti hierarhične stopnje jezika so nastali iz starejših vzhodnoslovanskih geolektov ter imajo naslednji model lingvogeneze in definicijske lastnosti: 1) ruščina (severovzhodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotno izhodišče (severovzhodna in novgorodsko-pskovska vzhodna slovanščina) in konvergentno spreminjanje v okviru (samo)ruskih inovacij na severovzhodnem obrobju vzhodne slovanščine (psl. *CR-bC, *CRbC > rus.
— 17 —
Matej Šekli
*CRoC, *CReC; psi. *pj, *yj >rus. *ej, *oj)-, 2) ukrajinščina (jugozahodni vzho-dnoslovanskijezik) ima neenotno izhodišče (jugozahodna vzhodna injužni del poleško-kijevske vzhodne slovanščine) ter konvergentno spreminjanje v okviru (samo)ukrajinskih inovacij najugozahodnem obrobju vzhodne slovanščine (psi. *eCb/v, *oCb/b > ukr. *e, *o; psi. *e/*p > ukr. 'o / +[*č, *ž, *š, *j _]; psi. *i : *y > ukr. y; psi. *CE > ukr. C / +[_ psi. *i, *e/*p > ukr. i, e]); 3) beloruščina (zahodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotno izhodišče (pološko-smolenska in severni del poleško-kijevske vzhodne slovanščine) terje prehodni geolekt na zahodnem obrobju vzhodne slovanščine, ki izkazuje del inovacij ruščine (psi. *e/*p > vsl. *e > brus. 'o / +['_*CO, #]; psi. *-Db/b > brus. -T) in del inovacij ukrajinščine (psi. *CRyC, *CRbC > brus. *CRyC, *CRiC; psi. *yj > brus. *ij, *yj; psi. *eCbA, *oCb/y > JZ brus. *e, *o).
LITERATURA
IGUM - A^eKcen neTpoBHH EECnA.HBKO, HHKO^aH Ka^HHHKOBHH BOH^YK, MHxann AHApeeBHH M3BTOEProX, Cre$aH ®MHnnoBHH CAMOH.TEHKO, HBaH Hoch^obhh TAPAHEHKO, 21962: Icmopunna zpaMamuua yKpai'HCbKoi Moeu. Khib: ^ep^aBHe yH60B0-neAar0riHHe BH^aBHHUTBO »PaAflHCbKa mKO^a«.
IGRJ = BHKTOP HBaHOBHH EOPKOBCKHH, neTp CaBBHH KY3HEU,OB, 420 07 C11963): HcmopunecKan zpaMMamuua pyccKozo asbiKa. MocKBa: H3AaTe^bCTBO .TKH.
BD = 3Be^HHa AaHMOBHa E.TIHABA, EBAOKHA CTenaHOBa M£U,E.H£CKA.a, 21980 (11969): BenapycKax dunneKmanozin. MIhck: Bbi^aBeuTBa »Bamanma« mKO^a«.
KarolDEJNA, \9&l:Atlas polskich innowacji dialektalnych. Warszawa, Lodz: Panstwowe wydawnictwo naukowe.
MaKC ®ACMEP, 1964, 1967, 1971, 1973: 3muMonozunecKuu cnoeapb pyccKozo asbiKa I-IV. MocKBa: H3AaTe^bCTBO »nporpecc«.
©e^OT neTpoBHH ®H.THH, 1972 (2006): npoucxowdenue pyccKozo, yKpauncKozo u 6enopycKozo asbiKoe. MocKBa: KoMKHHra.
K^aB^Ha BacH^beBHa TOPfflKOBA, 1972: HcmopunecKan duamumonozun pyccKozo H3biKu. MocKBa: npocBemeHHe.
GGBM = ®e^op MHxaMOBHH ^HKOYCKI, 1974: ricmapuHHaH zpaMamuKa 6enapy-cKau Moeu 1: yeod3inu. 0anemuKa. MIhck: Bbi^aBeuTBa »Bamanma« mKO^a«.
3AyapA0BHa KA.THEIHE, 1995: Pe^^eKcauHa npac^aBaHCKoro jiaTepa^bHO-ro coHaHTa (*l). BocmonHocnaeRHCKue u3oznoccu 1. MocKBa: HayKa. 14-20.
—, 2000a: OTHomeHne k npn3HaKaM BOKa^bHOCTb/KOHCOHaHTHOCTb b ^OHeTHKe boc-TOHHOC^aBaHCKHx 33MK0B. bocmohhocnaerhckue usozmoccm 3. MocKBa: HayKa. 10-30.
—, 2000b: ®OHeTHHecKHe ^Ha^eKTHbie pa3^HHHa, o6ycnoB^eHHbie pe^eKcauneH npacn. coneTaHHH njaBHMx c0HaHT0B c pe^ynnpoBaHHbiMH rjacHMMH. Bocmonno-cnaenncKue u3oznoccu 3. MocKBa: HayKa. 31-38.
- 18 --Slivia Cen^ralL i/2014
	 Genetoligvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov 	
MmeicmbmnaR zeazpafyix i zpynoyKa 6enapycKix zaeopaK. MIhck: AKa^eMia HaByK BCCP, iHCTbiTyT M0Ba3HaycTBa iMa ^Ky6a Kobaca, 1969.
Ha^e^a HnKO^aeBHa nfflEHH^HOBA, 1995: r^acHbie Ha MecTe peAynnpoBaHHbix
*y, *i. BocmoHHocnaeRHCKue u3oznoccu 1. MocKBa: HayKa. 20-32.
PyccKax duaneKmonozun. no^ pe^aKunen P. H. ABaHecoBa h B. E Op^oboh. MocKBa: AKa^eMHa HayK CCCP, HHCTHTyT pyccKoro a3biKa, 1964.
RD = Pyccuax duaneKmonozux. no^ pe^aKunen .H. .H. KacaTKHHa. MocKBa: P0CCHHCKaa aKa^eMHa HayK, HHCTHTyT pyccKoro a3biKa hm. B. B. BHHorpaAOBa, 32013.
George Y. SHEVELOV, 1964: A Prehistory of Slavic: The Historical Phonology of Common Slavic. Heidelberg: Carl Winter Universitatsverlag.
—, 1979:^ Historical Phonology of the Ukrainian Language. Heidelberg: Carl Winter Universitatsverlag. Ukrajinski prevod: Wpin fflEBEHbOB, 2002: Icmopunna (ponomzix yKpai'HCbKoi Moeu. XapKiB: AKTA.
A^eKcen A^eKcaH^poBHH fflAXMATOB, 1915: OnepKb dpeennumazo nepioda ucmopiu pyccuazo xsbiKa. neTporpa^t: Tnnorpa^ia HMnepaTopcKon aKa^eMin HayKt.
Matej ŠEKLI, 2013a: Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov. Jezikoslovni zapiski 19/1, 71-99.
—, 2013b: Genetic classification of West Slavic languages. Miklošičeva monografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča. Uredil Marko Jesenšek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča. 101-115.
A^eKcaH^paBa^epbeBHaTEP-ABAHECOBA, 1995: Pe^^eKCH	noAyAapeHneM.
BocmoHHocnaeRHCKue u3ozrnccu 1. MocKBa: HayKa. 32-43.
—, 2006: Pe^^eKCM e no^ y^apeHHeM. BocmonnocnaeRHCKue u3oznoccu 4. MocKBa: HayKa. 41-67.
neoHH^ .Ta3apeBHH BACHnbEB, 1929: O 3nanenuu KaMopu e neKomopux dpeenepyccKux naMxmnuKax XVI—XVII eexoe: k eonpocy o npou3nomenuu 3eyxa o e eenuKopyccKOM nepenuu. C6ophhk no pyccKOMy a3MKy h c^OBecHOCTH 1/2. .TeHHHrpaA.
Paul WEXLER, 1977: Historical Phonology of the Belorussian Language. Heidelberg: Carl Winter Universitatsverlag. Beloruski prevod (z dopolnjeno literaturo): non B3KC-.TEP, 2004: ricmapbmnan (pananozin 6enapycuae Moeu. MiHCK: Bbi^aBen I. n. .TorBiHay.
AH^pen AHaTO^beBHH 3A.TH3H.3K, 220 04 1995): ffpeenenoezopodcKuu duaneKtn. MocKBa: ^3hkh c^aBaHCKOH Ky^brypbi.
®e^op ®H.TKO, 11955 (21966): Hapucu 3 dianeKmonozii yKpamcbKoi Moeu. Khib: ,3,ep-®aBHe yH6oBQ-neAaroriHHe BH^aBHHUTBO »PaAflHCbKa mKO^a«.
— 19 —
Matej Šekli
GENETIC CLASSIFICATION OF EAST SLAVIC LANGUAGES
East Slavic (ESI.) (11th c. AD) has a divergent starting point, characterized by at least five major older East Slavic geolects (i. e., North-Eastern, Novgorod-Pskov, Polock-Smolensk, Poles'e-Kijev, and South-Western East Slavic), which converged through a set of Common East Slavic innovations. For a later stage in the development of East Slavic two focal areas can be outlined. The North-Eastern (»Russian«) and South-Western (»Ukrainian«) areas thus came to represent two centres of spread of many younger non-Common-Slavic innovations (12th—13th centuries). The Western (»Belorussian«) margin (or possibly only a part of it), however, is typically characterized by innovations common to both areas:
1)	North-Eastern East Slavic and South-Western East Slavic bilateral innovations: a) PS1. *CRhC, *CRbC > ESI. CRbC, CRbC > Russ. *CRoC, *CReC : Ukr. (and Bruss.) *CRyC, *CRiC; b) PS1. %j, *yj > Russ. *ej, *oj : Ukr. (and Bruss.) *ij, *yj; c) PS1. *e/% > ESI. *e > Russ. (and Bruss.) 'o / +['_*C°, #] : Ukr. 'o / +[*i, *z, *c, *j, *j _]; 2) North-Eastern East Slavic unilateral innovation: PS1. *-Db/h > ESI. *-D > Russ. (and Bruss.) -T\ 3) South-Western East Slavic unilateral innovations: a) PS1. *eCb/h, *oCb/h > Ukr. (and SW Bruss.) *e, *o; b) PS1. *i : *y > Ukr. y; c) PS1. *CE > ESI. *C' > Ukr. C / +[_ PS1. *i, *e/% > Ukr. i, e].
Younger East Slavic geolects were formed on the basis of older East Slavic geolects. According to their defining characteristics, the following models of their linguogenesis can be established: 1) Russian (i. e., North-Eastern East Slavic language) has a divergent starting point (North-Eastern and Novgorod-Pskov East Slavic) and is further characterized by convergent Russian innovations of the North-Eastern margins of East Slavic (PS1. *CRhC, *CRbC > Russ. *CRoC, *CReC; PS1. %j, *yj > Russ. *ej, *oj)\
2)	Ukrainian (i. e., South-Western East Slavic language) has a divergent starting point (South-Western and southern part of Poles'e-Kijev East Slavic) and is subsequently characterized by (convergent) Ukrainian innovations of the South-Western margins of East Slavic (PS1. *eCb/h, *oCb/h > Ukr. *e, *o; PS1. *e/\ > Ukr. 'o / +[*c, *z, % *j _]; PS1. *i : *y > Ukr. y; PS1. *CE > Ukr. C / +[_ PS1. *i, *e/% > Ukr. i, e]); 3) Belorussian (i. e., Western East Slavic) has a divergent starting point (Polock-Smolensk and northern part of Poles'e-Kijev East Slavic) and represents a transitional geolect on the western margins of East Slavic, displaying a set of innovations typical of Russian (PS1. *e/\ > ESI. *e > Bruss. 'o / +[ _*C°, #]; PS1. *-Db/h > Bruss. -T) as well as Ukrainian (PS1. *CRbC, *CRbC > Bruss. *CRyC, *CRiC; PS1. %j, *yj > Bruss. *ij, *yj; PS1. *eCb/b, *oCb/b > SW Bruss. *e, *o).
- 20 --SLvia CenStrJis 1/2014