Leto XIV - št. 106 (3951)____________________________________________________ TRST,	nedelja	4.	maja	1958	Cena	30	lb
V
Ameriški delavec in zahtevata del čistega dobička
M'
esto Detroit, eno naj močnejših industrij-. — skih središč v ZDA, N« izdelujejo avtomobile, J" “oživelo dva huda pre-®«sljaja.
je močno nazadova-Produkcije v Severni A-SJv*1' k* j® nazadovala kot so pričakovali, da J*.bo to zgodilo v tretji po-'Ojni recesiji. In Detroit je p tem posebno hudo pri-
. ^tgi je zahteva po ude-
zoi delav&v v delitvi do-
^ J° postavil
močne Unije avtomo-
th - Bavcev Walter Reu-
pred začetkom se-
j^bjih pogajanj z General
SSpžs o novi kolektivni po-scabi.
^ako prvi kot drugi pre-j^Jaj sta med seboj tesno
dit- a’ oba skuPaj Pa so--Ja med tiste velike in bi-e« ?e elemente, po katerih Sod uL razd°bje v zgodovini , vobnega ameriškega sindi-tiio gibanja in življenjih ne^oliko l°oi od prejš-)l • ■Poskusi, da bi prečisti-j«****ije tako, da bi od-b korupcijo in prepre-6j'?dmijive stike nekaterih kalvf	vodstev	z vele-
^Pttalom, ter vladni osnut-j^onov o sindikatih, ki tleh endenčno spremlja ne-a Pmis^ava McLellano-L®4 kongresnega odbora, * Prozornimi protidelav-o /j11 nameni zbira gradivo ^malverzacijah in kriminala V nekaterih organizacijo Pomenijo nadaljnja dva ^ienta v tem razvoju. gJ* ta zbir je na prvi po-Omotan in v njem ni W°b Pr°tislovnih momen-tega pa ameriško likalno gibanje zato dolih ^opa izmed vseh dru-Žnh^fga tipa in vrste na Vse pa je rezultat
l*sn ’ a 2610 PreProste in Poti, ki so jo sindikati *kih v specifičnih ameri-spl0h Pogojih in razvoju
Ori
tjj{ j ,velike krize v tridese-V^lta m od časov Roose-s'ltio S° ameri®ki sindikati okrepili svojo vlogo v tiaKPSxi družbi in gospo-lttjp,^u- Pred dvema deset-teii in Po1 s° bili v de" trij nS .številnimi neurejeni-tijj Najosnovnejšimi vprašalo^ i Vnosih med kapita-teaJ? delavci malone brez-li j, i Odtlej pa so doseglo	člane	neprimer-
(v v^isi ekonomski položaj ta jT ^alnih časih), sami *acija Postali močna organi-ha j?, 111 nekakšna politič-H<a — toda znotraj po-*iih *§* mehanizma sodob-^iiba f z dvema meščan-gjv, j.ankama, pri čemer % i? ati praviloma sle-
. Veii^bokratski.
m n J®8 spremembe po sve-|ata n»bi°b- depresij ska za-jČOrv, Rooseveltovim pri-°^j vn,a oblast in več ob-^elikega razmaha a-gospodarstva v folijen ^esetletjih ter ne-vtetr1 t daljše obdobje, v Jteio i?11. Je sindikatom u-Ptpifti Rojevati pravice, ki fbznjj oela.vstvu niso bile
S
e: kakor na primer o razširjanje raznih L>ke;tVarovanja - pokoj-*»er sa, bolniškega, za pri-** s^Poseinosti itd. -CTOdh epania kolektivnih J‘viihiPogosto s spremen-• tvicami za mezde, **Wa teredna zvišanja ta-
v žbo avk itd' ^*°žaii^jnJu ekonomskega -^.delavcev in razši-t^l blainih Pravic je o-v*?tak „ no vlogo tudi šibja „Pomin na politična h!)5® 1«. i. su velike krize, th^a v KaP>tai dobro spoli	'd oelo nekateri
vi ha bn	ekonomisti misli-
fcg ae>o težko najti iz-^,ne bodo — vsaj za-vrtšeni ,P°vzeli nekaterih •<W1 «*laj še mlade So-b4bieH2,yeze.
iti t<l čnJ' st7ldt/cafi so se Ka,‘	Use do danes bo-
d/bčrio fde na razmere iz-tu efc0„a trenutno zboljša-^>et)n°mjfcegQ položaja VirtiU druzbeno-politič-v^kli sTka ne le niso po-V 50 m^°Rtojna sila, mar ^nWkrafVOdstua nasprot-1 ^ejela-	pridrz-
^bem03*110 teorijo o Hft^Pitaio sodel°vanju dela Čela in degradacije 'aiA 1zrazi't?ri čemer naj bi i ’n vi? Prednost kapi-VW0 d nadgradnjo, notranjega in zu-
nanje-političnega eksponenta določene sodobne uradne politike, zlasti na področju ideološko-blokovskih sp>opa-aov na svetu, na področju boja za poveličevanje kapitalističnega načina gospodarjenja in ustreznih družbenih ustanov in sistemov r,a področju naporov za njih ohranitev.
Ob močni zaostritvi recesije — kot je niso pričakovali — ki je hudo prizadela vso deželo, najbolj industrijsko delavstvo, v industriji pa posebej avtomobilsko ter njen veliki center Detroit, v katerem so se delno ponovili prizori, kakršne je bilo moč videti zadnjikrat v tridesetih letih, je sindi kalno gibanje nenadoma sprožilo zahtevo, ki je mnoge kar osupnila.
Reuther je zahteval, naj bodo delavci in potrošniki vsak na pol udeleženi pri delitvi čistega dobička avtomobilskih družb. Najostreje ;e reagiral veliki kapital v tej industrijski panogi ter proglasil Reutherja za o-mahljivca, ki bi rad skozi zadnja vrata vpeljal v ameriški sistem socialistične i-deje, neke vrste delavsko soodločanje in kontrolo v vodstvu gospodarstva, še tem bolj zato, ker se je Reuther spravil tudi nad monopole, jih obdolžil, da so povzročili recesijo ter (sicer dokaj nejasno) zahteval, naj država ustanovi kontrolo cen in mezd.
Tu pa je še več osnovnih stvari, ki bi zaslužile posebno proučitev. V kratkem se omejujejo na naslednje:
Reuther v sindikatih kot celoti ni bil deležen velike podpore za načrt o delitvi dobička. Celo funkcionarji njegove lastne unije so bili skeptični in so izražali svo-ie pomisleke. Reuther je načrt. označil za nujno modernizacijo sistema v določenih svetovnih in domačih n zmerah. Vztrajno se je zavzemal za stavko, «kakršne ni bilo*. Sam je vso to zamisel praktično forsiral ptedvsem kot sredstvo pritiska na General Motors, tako da bi bile v nove kolektivne delovne in tarifne pogodbe v kar najugodnejši obliki vključene spremembe v rutinskih točkah — višje mezde, dodatna zavarovanja za primer brezposelnosti in podobno. Če bi to u-spelo pri tej družbi, tudi Fordu in Cryslerju ne bi preostala nobena druga izbira.
In tako je ena plat tega dogodka, za zdaj močnejša, zgolj poslovna in ne sega a-li še ne bo segla, dejali bi, preko tistega okvira za izboljšanje ekonomskega položaja ameriškega delavca, na področju temeljitejših sprememb.
Le da s to stranjo ni izčrpano vse. Ta sovpada s časom, v katerem ne le ra-
stejo možnosti, da se bo proizvodnja kmalu povečala, marveč leži v skladiščih okrog milijon neprodanih avtomobilov in se je produkcija do zdaj zmanjšala za polovico ter je trenutno presežek delovne sile v mnogih obratih večji kot pa pove uradni podatek, da je samo v Detroitu 230.000 ljudi brez dela. Delodajalcu, sobesedni-iku v pogajanjih, to malce 'olajšuje položaj, kot ga o-lajšuje tudi dejstvo, da bi velika stavka, ki bi trajala denimo 7 tednov, veljala U-nijo nad 40 milijonov dolarjev, če bi bile njene dajatve minimalne, nezadostne za življenje gmotno že skrajno izčrpanih delavcev, ki še delajo pogosto le v skrajšanem delovnem tednu in ki se jim je recesija globoko zajedla v morebitne prihranke iz obdobja minule gospodarske konjunkture.
Sovpada torej tudi s časom, v katerem Je delavec v zadnji četrti stoletja najhuje prizadet. In s časom, ki je nasploh izzval nemajhen preplah, v katerem še niso našli nikakega recepta, ki ga je sistemu sicer od prejšnje krize sem uspelo najti, da bi preprečili, da bi se recesija spremenila v depresijo.
To daje Reutherjevim predlogom drugačen ton. Nt' more biti povsem naključje, da je človek njegove usmerjenosti in nazorov, ne glede na vrednost neposrednih pobud in razlag, pod pritiskom velikih zastojev in težav prisiljen, da išče vzroke recesije v samih osnovah sistema ter predlaga zamisli, ki s tem sistemom pravzaprav nimajo dosti skupnega. Naj jih imenuje tako ali drugače., ostale bodo kot znamenje globoke krize sistema, pa tudi kot znamenje stihijskega spoznavanja tega razvoja.
Naposled ni naključje tudi to, da že dalj časa traja ne le gonja proti unijam, ki so jih osumili ali v katerih je bilo tudi nekaj nečistih poslov, marveč tudi nenehna preiskava MčLella-novega odbora, ki se tudi po izločitvi Hoffinih team-stenjev in nekaterih drugih manjših organizacij iz sindikalnega gibanja še ni končala. In ko je vlada že pripravila nove zakone, ki bi znatno omejili delo sindikatov in ga postavili pod tako neposredno nadzorstvo države, kakršnega doslej še daleč ni bilo.
Videti je, da je kapital že prej in vse bolj imel jasno predstavo, kakšna bi bila lahko v nadaljnji perspektivi v ZDA naravna orientacija sindikatov v fazah, skozi katere gre sistem, kot pa sami voditelji unij in gibanja kot celote.
B. LAZIČ
Prizor s seje Varnostnega sveta: generalni tajnik OZN Dag Hainniarskjoeild in ameriški delegat Cabot Lodge- — Prejšnji petek je Varnostni svet OZN j zavrnil predlog sovjetske jesolucije, ki je zahtevala prenehanje poletov ameriških bombnikov z atoit.skimi bombami proti sovjetskim mejam in ki je izražala upanje, da se bo čimprej sestala konferenca najvišjib. Sovjetski delegat Soboljev je pozneje novinarjem izjavil, da bi njegova vlada sprejpla eno- } stransko izjavo vlade ZDA. da bodo ukinile pošiljanje svojih letal proti sovjetski meji. — Pred tem pa je Soboljev postavil veto proti 'ameriškemu f načrtu za mednarodno inšpekcijo nad arktičnim področjem ter pojasnil, da SZ odklanja tako nadzorstvo, ki bi ga vsililo mehanično glasovanje in pred- ’
ložil, naj se o tem in o drugih vprašanjih razorožitve pogajajo na svojem sestanku predsedniki vlad.	,	,	i
•fiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiišiiMiiiiiiiiiiiiivtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiKiiitiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiKifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaaiiinitfidg
Eisenhourer	predlaga	mednarodno
Zahodni	odgovor	Moskvi	o	pri
Predsednik ZDA predlaga pogodbo za nadaljevanje znanstvenega sodelovanja na Antarktiki in tega področja samo v miroljubne namene - Privolitev v ločene razgovore treh veleposlanikov
VS IN ARKTIKA
ALI SE TI NE ZDI. DA SE JE HUDO POOBLAČILO
WASHINGTON, 3. — Predsednik Eisenhower je danes predlagal sklicanje mednarodne konference, ki naj bi razpravljala o sklenitvi pogodbe, katera bi omogočila vsem državam, da nadaljujejo na antarktičnem področju znanstveno delovanje izključno miroljubnega značaja, in da prepreči, da bi ta kontinent postal predmet političnega spora.
Eisenhovver predlaga tudi, naj ,se sedanje znanstveno sodelovanje dvanajstih držav na Antarktiki v okviru mednarodnega geofizikalnega leta nadaljuje tudi po 31. decembru 1958, ko se bo geofizikalno leto zaključilo.
Ta Eisenhowerjev predlog so ameriški poslaniki sporočili danes enajstim državam, ki so sedaj zaposlene pri znanstvenem raziskovanju na Antarktiki, So-■vjetsko zvezo pa so Eisen-howerjevo spomenico izročili sovjetskemu veleposlaniku v Washingtonu Menši-kovu. Druge prizadete države so: Argentina, Avstralija, Belgija, Cile, Francija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška Južnoafriška zveza in Velika Britanija.
Na podlagi Eisenhovverje-vega pisma naj bi o predvideni pogodbi razpravljali na mednarodnj konferenci in imela naj bi sledeče na-• mehe;
1. Svoboda za vse dižav-ljane, organizacije in vlade vseh držav za nadaljevanje znanstvenih raziskovanj nad vsem anktarktičnim ozemljem in nadaljevanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja, ki je imelo tolik-
šen uspeh med sedanjim mednarodnim geofizikalnim letom.
2. Sklenitev mednarodnega sporazuma, ki naj jamči, da bo Antarktika v bodoče služila samo v miroljubne namene.
3.’ Na tem kontinentu naj se 'razvije vsako drugo miroljubno delovanje v skladu z listino OZN.
Eisenhovver omenja nato delo znanstvenikov dvanajstih držav na Antarktiki in pravi, da so s tem nudili «sijajen zgled mednarodnega sodelovanja«, ter nadaljuje; »Želeti bi bilo, da bi se države, ki sodelujejo pri antarktičnem programu v mednarodnem geofizikalnem letu, sporazumele o programu, ki naj zagotovi nadaljevanje tega plodnega znanstvenega sodelovanja. Tak sporazum bi lahko imel tudi prednost, da bi preprečil nekoristno in nezaželeno politično tekmovanje na tem kontinentu, razsipanje sredstev za obrambo ločenih nacionalnih interesov in pogosto ponavljanje mednarodnih nesporazumov na tem področju.«
Zatem pravj Eisenhovver, da pravne in politične okoliščine otežkočajo sedaj »prijateljsko sodelovanje (na Antarktiki) v pomanjkanju sporazuma med prizadetimi državami«, ter predlaga, naj se ves ča6 veljavnosti pogodbe ohrani sedanje zakonito stanje na tem področju, zato da «se bo znanstveno in upravno sodelovanje lahko izvaja'o na
konstruktiven način, ne da bi mu politični pogled na kakršen koli način škodovali ali pa ga ovirali«.
»Mislimo, nadaljuje Eisenhovver,-da bi se taka pogodba lahko sklenila, ne dr bi zahtevali od držav, poopis-nic, naj se odpovedo zgodovinskim v pravicam, ki jih morda imajo na Antaratiki, ali pa suverenim pravicam, na katere so se morda sklicevale«.
Eisenhovver poudarja, da imajo tudi ZDA že več let znatne pravice jn neposredne interese na Antarktiki in da si nameravajo »pridržati vse te pravice nad tem področjem, vštevši ozemeljske pravice, ki bi si jih eventualno lastile*.
Na koncu omenja E.sen-hovver nekatere zahteve po suverenosti nad nekateiimi deli Antarktike, zarad katerih je že prišlo do trenj. Druge države imajo »neposreden interes na tem kontinentu, ki temelji na starih odkritjih in raziskovanjih, na zemljepisni bližini, na obstoju letalskih in pomorskih prog in na drugih utemeljitvah«
V ameriških poučenih kro. gih so mnenja, da bi utegnili predlagano konferenco sklicati konec junija ali prve dni julija. Ni znano, v katerem mestu bi konferenca bila, omenjata pa.se Wa-shington in Buenos Aires.
V pooblaščenih krogih pa pripominjajo, da bo naloga dvanajstih držav, ki se bodo morda udeležile ki nfe-rence, določiti čas in kraj konference. O .tem bi se
sporazumeli med’ izmenjavo pogledov, ki bi se začela, takoj ko bodo v Washmgto-nu dobili vse odgovore. Med Washingtonom in prizadetimi 1 prestolnicami je bilo že nekaj uvodnih razgovorov s tem v zvezi Ni znano, ali bo Sovjetska zveza privolila v tako konferenco, V poučenih krogih pa pravijo, da se ne zdi, da bo zavrnila Eisenhnwer-jev predlog. Baje pa se sovjetska vlada ni še izrekla niti v enem niti v drugem smislu.
MOSKVA, 3. — Trije zahodni veleposlaniki so izročili v sovjetskem zunanjem ministrstvu odgovor svojih vlad na zadnjo sovjetsko noto o pripraclial-nih razgovorih v Mo;kvi. ZDA, Velika Britanija in Francija sporačajo, da privolijo v ločene razgovore med tremi veleposlaniai in sovjetskim zunanjim ir ni-strom za pripravo konn en-ce na najvišji stopnji. Pri tem pa omenjajo, da bi rajši imele skupne razg« vo-re in pripominjajo, da sprejem postopka, ki ga p ed-laga sovjetska vlada, »ne prejudicira na noben način sestave katerega koli prihodnjega sestanka«.
Skupno sporočilo jemlje zatem na znanje, da je sovjetska vlada pripravljena razpravljati o bistvu vprašanj med pripravljalnimi razgovori, in pravi, da bi moralj pri teh razgovorih predvsem govoriti o dnevnem redu konference, najvišjih, zatem pa o dnevu,
za uporabljanje z Gromikom
kraju in udeležerfcil^ko ference zunanjih min&tio {(ota se takole zaključuj «V zvezi s tem so trnje' veleposlaniki pripravljeni si ■ stati se v ta namen- s s< ■ vjetskim zunanjim njin strom.«	’
; V noti je med ^ruginp tv > di rečeno; »Vlade ZDA , Francije in Združenega .kraljestva so z obžalovanjčiA sprejele . na znanje, da j* Sovjetska zveza V šVoji spomenico od 26. aprila z* vrnila njih predlog za skU»-ne sestanke med tremi zs • Hodnimj veleposlaniki sovjetskim zunanjim mr strom, katerih namen [ni I bi bil začeti pripravlfjjln i delo za konferenco jih. S takim ravna sovjetska vlada br be postavila oviro za i ljevanje te naloge.
Kakor sovjetska vla udarja v tej spomenik ni v ničemer napre da bi se sporazumeli ločitvi vrste vprašanj naj bi jih obravnavali iozi roma ugotovili, katera | oi teh nudijo možnost sptra zuma.
Tri države niso spremeni le svojega mnenja, ds
jahko bolj naglo naprede -vali s skupnimi sestanki kakor pa z ločenimi igcgn« vori. Toda, ker želijo n» preaovanje prj omenjeni r.» logi in ker se, sovjetska vli da strinja, da veleposlanika razpravljajo o bistvu vpriš šanj, so pripravljene *nr(| jeti postopek ločenih rajJ govorov, kakor sovjetski vlada bolj želi.«
*
na brusisljsk folklorističncs
Aktualni
portreti
M.ECZYSTAWA
SOWIMSKA
Ja poljska begunka žive. Ca v Londonu, kamor |e prišla iz nemškega taborila. Na športni stavi je BMlela 2(4.874 funtov (1(5 milijonov lir)
MOHAMMED BRABIMI
desno krilo francoskega državnega nogometnega moštva, po rodu Alžirec, Je skupno z drugimi rojaki nogometaši zbežal na osvobojeno ozemlje v Al. žiriji
MARGARETH
angleška princesa. Je zo. pet na krožnem potovanju po angleškem Com-mon«vealthu, iz česar bi se oalo sklepati, da z njenimi srčnimi zadeva, mi zopet nekaj ni v reda
FRED BRETONNIERE
francoski kabaretni slikar namerava skupno s svojo ženo napraviti na Jahti v šestih letih pot o-koli sveta
RUSKI sLAJKIs so postavili v VIHepinte blizu Pariza spomenik na majhnem živalskem pokopališču s sledečim na. pl so m: »Eri zeti. Njej podobnim, ki so poginili brez pokopa, mučeniki znanosti-*
Sedem dni v svetu
Kdo je kriv veta v Varnostnem svetu
Prejšnji teden smo poročali, da je sovjetski delegat v Varnostnem svetu umaknil svoj protest proti pošiljanju ameriških letal z atomskimi in vodikovimi bombami proti sovjetskim mejam iz protesta proti ravnanju ameriškega delegata, ki je predsedoval sejam. Zadeva pa je ostala ie vedno odprta. V o-kviru tega protesta je ameriška vlada predložila resolucijo, s katero je predlagala mednarodno letalsko inšpekcijo nad Arktiko, da bi prepredli nenaden napad. To je bila ameriška poteza proti sovjetskemu protestu To pomeni tudi, da so ZDA priznale nevarnost, ki jo predstavlja pošiljanje njihovi h letal z atomskimi in vodikovimi bombami proti sovjetski meji, Drugi namen ZDA je bil s tem v zvezi tudi ta, da bi svetovni javnosti pokazale, da so pripravljene nadaljevati pogajanja o razorožitvi v okviru OZN in na drugi strani prikazale Sovjetsko zvezo kot nasprotnico vseh takih pogajanj. Sploh se zadnje (ase opaža, da so v ZDA menjali taktiko. Prikazati hočejo, da so pravzaprav oni tisti, ki si iz dna srca želijo sklicanje sestanka med velikimi in splošnega pomirjanja in da Sovjetska zveza to po-mirjenje ovira. Tudi t tem svojim korakom v Varnostnem svetu je hotela ameriška vlada pojasniti in opravičiti pred svetom stališče Zahoda, ki noče opustiti jedrskih poskusov in zavlačuje pripravljalne razgovore za sklicanje konference najvišjih.
No zgodilo se je, da je sovjetski delegat v Varnostnem svetu postavil veto proti a-meriiki resoluciji, ki so jo vsi ostali delegati podprli. V okviru te razprave je namreč tudj sovjetska delegacija predložila resolucijo, s katero je predlagala, naj Varnostni svet zavedajoč se nevarnosti jedrske vojne, spret-me na znanje da so se začeli pripravljalni razgovori za sklicanje konference najvišjih, na kateri naj razpravljajo o raznih nujnih vprašanjih. Med temi vprašanji naj bi razpravljali tudi o preprečitvi nenadnega napada. Resolucija je izražala upanje, da se bo konferenca čtmprej sklicala. Na koncu pa je resolucija povzemala prvotno sovjetsko zahtevo, naj se u-kine pošiljanje ameriški h letal s jedrskim orožjem proti sovjetski :m.ejt, Švedski delegat pa je predlagal dodatek k ameriški resoluciji, in si cer, naj bi morebitni tehnični razgovor^ o predlagani inšpekciji služili za podlago razgovorom na konferenci na j višjih.
Okoti vseh teh resolucij in predlogov se je v Varnostnem svetu vrtela diskusija in vse je kazalo, da bodo s potrpežljivimi 'posvetovanji izven sej našli kompromis. V ta namen si je vneto prizadeval japonski delegat. V debato je posegel tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je pozval prizadete, naj se zavedajo nevarnosti in naj najdejo izhod iz se. danje krize. Dejal je, da se mu zdi ameriški predlog sprejemljiv kot podlaga za diskusijo. Omenil je, da je prav tako svoj čas z veseljem pozdravil sovjetski sklep o prekinitvi jedrskih poskusov. Po mnenju opazovalcev se je Hammarskjoeld odločil poseči v debato z željo, da spravi vprašanje razorožitve z mrtve točke. Toda v Moskvi mu očitajo, da je ta njegov poseg v nasprotju z njegovo funkcijo, ker mora glavni tajnik OZN o-ttati vedno nevtralen, dočim je v tem primeru odkrito podprl ameriško tezo. O vsem tem bi se dalo diskutirati; saj je Hammarskjoeld tudi odkrito pohvalil sovjetski sklep o ukinitvi jedrskih poskusov. Naloga tajnika OZN je prav v tem, da se skuša na vse načine zavzemati *a ohranitev miru in za izboljšanje mednarodnega položaja S svojimi potovanji in posredovanji je Hammarskjoeld mnogokrat koristil stvari miru. In to, so mu vsi Člani OZN tudi priznali, ko so ga soglasno ponovno izvo-
Te dni je na uradnem obi.sku v Moskvi predsednik Naser, ki se je skupno s Hruščevom in Vorošilovom udeležil prvomajske parade na Rdečem trgu v Moskvi. Na sliki ga vidimo, skupno z Vorošilovom, ko odzdravlja množici.
lili za tajnika. Vsekakor je treba poudariti, da je Hammarskjoeld nastopil v dobri veri bolj v upanju da prepreči sovjetski veto in s tem omogoči nadaljnje iskanje kompromisa, pri čemer sta se trudila tudi japonski in švedski delegat. Toda ZDA so to Hammarskjoeldovo prizadevanje izkoristile in ga prikazale, kakor da se je tajnik odločno postavil na njih stran proti Sovjetski zvezi, kar pa ni res. Zato je ameriški delegat vztrajal, naj se takoj glasuje o predloženih resolucijah. S tem so ZDA pokazale, da jim je res Ho za propagandno potezo in da so se na vse načine izogibale vsaki možnosti kompromisa.
Kar se tiče inšpekcij nad arktičnim področjem jih sovjetska vlada odklanja z u-temeljitvijo, da ameriški načrt zajema večji del sovjetskega ozemlja, dočim sploh ne zajema ameriškega •zemlja in tudi ne nobene ameriške baze, Ko so ZDA svoj čas predložile ta načrt, je Hruščev izjavil, da na Arktiki ni kaj nadzorovati razen belih medvedov. Sedaj pa se zdi, da so tam vsekakor nekatere vojaške tajnosti, ker je sovjetski delegat to tudi omenil, češ da je glavni namen ZDA zvedeti za sovjetske vojaške tajnosti. Kaj vse to pomenit Da je na vsak način nujno potrebno najti izhod iz sedanjega položaja, ker sg na eni in drugi strani tako grozotno kopiči vnetljivi material, ki bi s stalnimi izzivanji kakršni so poleti ameriških letal, utegnil izzvati katastrofo.
Pozitivni sovjetski sklep o prekinitvi jedrskih poskusov bi utegnil ostati brez veljave in sovjetska vlada bi ga utegnila tudi preklicati. če bodo na Zahodu vztrajali pri svojem. Angleži so pravkar začeli na Pacifiku novo vrsto poizkusov z vodikovimi bombami, Američani pa jih bodo v kratkem začeli. Ali bo Sovjetska zveza čakala, da te poskuse zaključijo? tipati je, da bo to storila, posebno še, če pomislimo da je ob sporočitvi svojega sklepa dobro vedela, da so v Londonu in Washingtonu že napovedali svoje poskuse, in prav gotovo ni pričakovala, da jih bodo odpovedali. Pri tem pa je treba poudariti, da obe zahodni vladi ne kažeta prave dobre volje ker sploh nista jasno povedali, ali bosta vsaj po tedanji vrsti poskusov te v bodoče u-kinili.
Moskovski razgovori
Zahodne države so se odločile, da sprejmejo sovjetski predlog o ločenih pripravljalnih razgovorih za Konferenco najvišjih. Sovjetska vlada je predlagala dve alternativi: 1. Ločeni razgovori treh zahodnih veleposlanikov z Gromikom, Z. Ce hočejo na Zahodu skupne razgovore, tedaj pa zahteva SZ številčno pariteto in v tem primeru naj pri razgovorih sodelujejo še predstavniki
Poljske in CSR. Na Zahodu so se odločili za prvo alternativo, ali kakor om pravijo, eza manjše zlos. Pri prebiranju raznih komentarjev pa kaže, da bodo zahodne države pri teh razgovorih sku-<ale postavljati številne ovire in razgovore zavlačevati. Pri tem pa bodo skušali prikazovati, da je za vsak neuspeh vedno kriva le sovjetska vlada, o kateri pravijo, da konference noče, pač pa da jo zahodne države iz srca želijo. Toda tudi pri tem
se na Zahodu kaže tendenca, da bi morebitno konferenco izkoristili le v svoje propagandne namene, ker že vnaprej kričijo, da bodo s tem itvsaj dokazali, da Sovjetska zveza noče pomirje-nja in sporazumevanja». To torej pomeni, da so sedaj dejansko oni tisti, ki sporazumevanja nočejo. Upati pa je, da bo svetovno javno mnenje zlomilo tudi to trmo nekaterih ameriških politikov.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Vodstvo SDZ v Gorici je sklenilo, da na bližnjih volitvah ne nastopi z lastno kandidatno liisto, ker bi taka lista ne mogla imeti uspeha iz naslednjih dveh razlogov:
«a) ne obstaja nobena posebna določba, ki bi dajalla Slovencem pravico do zastopstva v rimskem parlamentu ne glede na število volivcev; tako določbo ima volilni zakon glede francoske manjšine v Aost-ski dolini;
b) ker so slovenski levičarski krogi v Gorici na svojo roko brez ozira na slovensko jezikovno skupnost v Italiji in na njene svojstvene pravice oklenili, da n?srepijo pri volitvah z italijansko socialistično odnosno komunistično partijo. S to odločitvijo so imenovani levičarski krogi dejansko preprečili že samo možnost poskusa enotne slovenske liste na volitvah. Zato pade nanje v tem oziru vsa odgovornost#.
Hkrati je vodstvo SDZ v Gorici sk’erilo •vetovati slovenskim volivcem v Italiji, da naj «pri volitvah v državni zbor glasujejo za krščansko demokracijo in za njena dva gorišlka kandidata#, ker je omenjeno vodstvo mnenja, #da mora vodilna stranka ohraniti svoj položaj; ostati mora še naprej na krmilu države#. Ta sklep pa je baje »koristen slovenski jezikovni skupnosti in širši javnosti v Italiji#.
Tako se nadaljuje tradicija od Bleiweis-sa do Agneletta: »Vse za vero, dom, cesarja#. Od vseh strank, od Skrajne lev-ce, mimo zmernega centra, do skrajne desnice, je edino goriško vodstvo SDZ tisto, ki v tej volilni kampanji svetuje Slovencem, naj podprejo demokristjane. Vsi — izven krščanske demokracije — in ne glede na svojo politično opredeljenost — čutijo in razumejo nevarnost, ki jo za razvoj italijanske demokracije predstavlja vsakršna nadaljnja krepitev demokristjanov, in vsak po svoje opozarja na to nevarnost; le gon-ško vodstvo SDZ izpričuje tolikšno politično modrost, da smatra za primemo svetovati slovenskim volivcem, naj glasu-
jejo za to stranko, samo zato, ker je na oblasti in ker mora to oblaet še nadalje obdržati in celo okrepiti! Vsi iskreni italijanski demokrati, tudi mimo skrajne levice, so prepričani, da vsaka nadaljnja krepitev političnega monopola demokristjanov pomeni v vsakem primeru korak nazaj, v nobenem primeru pa ne koraka naprej, kar zadeva uveljavljam je v republikanski ustavi slovesno zapisanih osnovnih demokratičnih pravic slehernega državljana — le goriško vodstvo SDZ je prepričano, da je demokrščameki monopol »koristen slovenski jezikovni skupnosti in širši javnosti v Italiji#!
In res — deset let demokrščanske vladavine je tu, da nas prepriča o tem, rt« je za Slovence najbolje, ce glasujejo za to stranko, ki Je kot vladna stranka v stalnem sporu s francoeko manjšino v Dolini Aoste, z nemško manjšino v Južnem Tiro-lu — da o slovenski manjšini na Tržaškem, Goriškem m v Slovenski Benečiji sploh ne govorimo, ker je demokrščanska vlada Slovencem v Italiji priznala že toliko pravic, da jih le-ti morejo celo nositi naprodaj!
Taka je torej načelnost teh slovenskih »narodnjakov*. Njihova doslednost pa se kaže tudi v tem, dia so sicer sami ugotovili, da z «!tipovo vejico# ni moč računati na uspeh, ker za slovensko manjšino ni predviden zastopnik v rimskem parlamentu, hkrati pa obtožujejo slovenske levičarske stranke, da so one krive, če ni prišlo do enotne slovenške liste. Res edinstven primer hinavščine: sami dobro vedo, da je enotna slovenska lista politični nesmisel, ki bi ga oni sami odklonili, hkrati pa bi radi pred slovensko javnostjo zvrnili odgovornost za svoje kaDitulamtstvo na tiste Slovence, ki niso vrgli puške v koruzo in nameravajo nadaljevati borbo tudi za naše narodnostne pravice tudi s tem, da na bližnjih volitvah podprejo s svojim: glasovi napredne stranke, ne pa demokristjane, ki so pripravljeni povezati se celo z desnico, le da bi se obdržali na oblast'.
BO <DOXA» DOŽIVELA PODOBEN USPEH KOT »GALLUP#?
Polovica volivcev ne mara povedati za koga bo 25. maja oddala svoj glas
Dvajset odst. anketirancev ni odgovorilo, 30 odst. anketiranih pa se je izjasnilo za dve ali več strank, verjetno da bi se izognilo točnemu odgovoru
Leta 1948 je anana ameriška ustanova za proučevanje javnega mnenja Gallup pri tedanjih predsedniških volitvah doživela takšen poraz, da je njen dokaj utrjen sloves malone popolnoma propadel in od tedaj se ta ustanova ni mogla več dodobra uveljaviti. Za kaj je šlo? Napovedala je namreč, da bo za predsednika ZDA izvoljen dotedanji guverner New Yorka Thomas Dewey, ker da so se tako izrazili volivci, ki jih je o-na v neki dinši anketi in-tervjuvala. Po izvršenih volitvah pa je bil s krepko večino izvoljen dotedanji predsednik Truman, ki bi bil po njihovem mnenju moral povsem pogoreti.
To »mo navedli kot primer, kako znajo tudi ustanove, ki veljajo za resne, včasih zadeti v prazno. Po zgledu ameriške ustanove Gallup se je v Italiji ustanovila podobna ustanova «Doxa». Ta je pred dnevi objavila svoje »napovedi# o prihodnjih državnozbornih volitvah v Italiji. Iz teh napovedi bomo le kot zanimivost navedli nekaj bistvenih podatkov.
Najprej bomo na kratko opisali način, kako je italijanska ustanova «Doxa» svojo akcijo izvedla. Tri sto agentov ustanove «Doxa* je med I, in 15. aprilom letos v 220 italijanskih občinah intervjuvalo 2000 oseb obeh spolov in, kot vodstvo «Do-
Izrattlska država slavi leto« desetletnico svojega obstoja. V proslavo te obletnice imajo v Izraelu veliko svečanosti in vojaških parad. Prav gotovo ni mogla izostati niti parada ženske vojske. Kot je znano, je v Izraelu vojaška služba obvezna tudi za ženske, le da služijo vojsko ženske « komaj« 24 mesecev, dočim morajo moški kat tri leta pod orožje. Na sliki mimohod ženske
vojaške enote »Khena-
xe» pravi, izbralo med milijoni italijanskih volivcev »vzorce#, ki bi morali ustrezati povprečnemu merilu i-talijsnskih volivcev. To se pravi, da je omenjenih 300 agentov «Doxe» izbiralo svoje »vzorce# med vsemi družbenimi plastmi italijanskega ljudstva, med volivci različnih starostnih dob, raznih pokrajin od Alp do pete Škornja in otokov ter volivce iz velikih središč in tudi s podeželja: skratka iz vsegš tega je skušala izbrati nekak dejanski »vzorec# povprečnega italijanskega volivca.
Preden začenjamo govoriti o rezultatih, do katerih je »Doxa» prišla, meramo pribiti, da 20 odstotkov in-tervjuvanih italijanskih državljanov, to se pravi, da 400 od 2000 izprašanih ijudi sploh ni hotelo dati nobenega odgovora, alj so dali nedoločen, to je za tako akcijo neustrezen odgovor. To je zelo značilen element, ki meče senco tudi na ostale izprašance, kajti onih 400 državljanov, ki so bili izprašani, prav gotovo po veliki večini ni hotelo dati odgovora isz enostavnega razloga, ker je danes včasih tvegano dajati podobne izjave, pa čeprav nam kdo jamči vso diskretnost. To pripombo smo morali dati, ker nam tudi dpugi podatki dokaj izrazito kažejo, da se izprašanci niso kdo ve kako odločno izražali za to ali drugo stranko.
Ze samo prvo vprašanje, ki ga je «Doxa» postavila, je bilo v tem duhu izraženo. Mnogo bolj logično bi bilo na primer sledeče vprašanje; »Za katero stranko boste volili?# Ker pa je vodstvo «Doxe» verjetno računalo z gornjim elementom, je postavilo sledeče vprašanje; «Katera je tista stranka (oziroma kateri sta tisti dve stranki), kateri se čutite idejno bolj blizu?# In od 80 odst. izprašancev, ki so na anketo odgovorili, jih je kar dobra tretjina navedla dve ali celo več strank. To bi mogli oceniti kot neresnost, seveda če bi ne poznali razmer.
Ko je italijanski tednik <L’Espresso», k; je to akcijo «Doxe» komentiral, govoril o onih 20 odst., ki na vprašanje sploh niso odgovorili, je rekel, da je praktično gotovo, da je velika večina tistih, ki so izjavili, da nočejo odgovoriti, ali ki niso, hoteli navesti stranke, za katero bodo volili, potencialnih volivcev KPl, ki raje ne pokažejo nit t neke splošne simpatije do tiste stranke, za katero bodo 25. t.m, dejansko volili. Ta citat iz tednika «L’Espresso» je zelo značilen in potrju-
je naše mnenje, ki smo ga prej navedli.
Preidimo sedaj na konkretne podatke. Po podatkih «Doxe» bi na prihodnjih volitvah morala odnesti večino glasov krščanska demokracija. To je več ali manj znano. Po mnenju «Doxe» bi krščanska demokracija znala zbrati okoli 38 odst. .vseh glasov. Za krščansko demokracijo pa bi po teh podatkih ne prišla več italijanska komunistična partija, ki ji nihče ne o-poreka njenega drugega mesta, pač pa b; na drugo me. sto prišla Nennijeva socialistična stranka s 16.5 odst. glasov. Po podatkih »Doze# bi komuniste prekosili celo socialdemokrati, za katere vemo, da »o bili pri zadnjih političnih volitvah precej zadaj. «Doxa» pravi,
da bi po tej anketi morali
socialdemokrat; dobiti 12.9 odst. vseh glasov, dočim bi komunisti odnesli 8.3 odst. glasov. Za komunisti bi prišli monarhisti s 6.4 odst., nato liberalc; 6 5.5, misov-ci s 4.6 in končno republikanci in radikali ter ljudski monarhisti s po 3.7 odstotka glasov.
Odveč bi bilo govoriti, da je ta anketa zelo tvegana, saj se že samo vodstvo postavlja na to stališče in razni komentatorji že neka;: ko opravičujejo njeno »šibkost#, češ da je «Doxa» razmeroma mlada ustanova. Poleg tega komentatorji pravijo, da ne bo niti tistih 1600 italijanskih volivcev, ki so biU pri tej anketi izprašani, volilo tisto stranko, za katero so se trenutno izjasnili, ker je prav
Za ameriški paviljon pravijo, da je bolj
i svetovni razstavi značaja. To je
vsekakor močno pretirano, veovdar je res, da kažejo Američani le malo svoje tehnike, veliko več pa svojih drugih značilnosti. Na sliki vidimo tri modele, ki jih kažejo tri ameriške manekenke. Pred njimi je mladi naslednik velikega pariškega »kralja moden Christiana Diora Yves Saint Laurent, ki je kljub svoji mladosti v modni hiši Dior upravičeno zasedel prestol svojega ju edinka.
velik odstotek (20) tistih, ki odgovora sploh niso dali, in tistih (nad 30 odst.), ki so odgovor dali, pokazalo, da noče povedati, za koga bodo volili. Iz tega jasno sledi, da se je italijanska «Doxas lotila zadeve, ki verjetno ne bo prinesla u-speha.
Kljub temu smo v tej psihozi predvolilnih priprav hoteli te podatke prikazati, ker nam vendarle kažejo, da se italijansko ljudstvo kljub vsemu usmerja na levo. To nam ne dokazujejo le gornj; podatki, pač pa tudi nekaj drugih podatkov v zvezi s to anketo. 66 odst. anketirancev je odgovorilo, da je glavni problem novega parlamenta borba proti brezposelnosti, 31 odst terja agrarno reformo, 23 odst. pa zahteva ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Značilno za te podatke pa je tudi dejstvo, da se na Italijanskem Jugu in na otokih, ki so bili dolgo dobo nekako oporišče desničarskih sil. najavlja krepkejše uveljavljanje levice.
Mikrofon v nočni službi
V svoji loži ob vhodu v poslopje lahko nočni čuvaj nacionalizirane tovarne v severni Angliji sliši po zvočniku tudi najbolj neznatne šume v katerem koli delu poslopja. V tej tovarni so se že dlje časa vrstile kraje, strokovnjaki so razmišljali, kako bi pomagali nočnemu čuvaju, ki ne more biti vsepovsod.
Tovarniška uprava se je posvetovala z nekim londonskim podjetjem, ki izpopolnjuje notranje komunikacijske sisteme. Sporazumeli so se, da bodo v tovarniških prostorih instalirali naprave, ki bodo posredovale nočnemu čuvaju vsak šum. Na določenih mestih so postavili mikrofone ter montirali ojačevalce in zvočnik v čuvajevi loži. Nazadnje so dodali zvočniku še preklopnik, s katerim lahko čuvaj vključi vse mikrofone zapovrstjo. Ce se mu zazdi, da prihajajo iz določenega mikrofona sumljivi šumi. se lahko prepriča, v katerem prostoru bi mogli biti vlomilci. Potem telefonira policiji, ki opravi svoje. Sistem se je dobro obnesel, zdaj ni v tej tovarni prav nobene tatvine več.
Ali VEŠ...
— da so prišli v Honduras štirje britanski bombniki reakcijski pogon, vrste a berra, da bi ščitili P™«*® Margareth pred morebi »napadom,, letal Gvatemale. Angleški tajni službi je uspelo zvedeti, da bo v Gvatemale ovirala norma potek obiska britanske P®” cese v Hondurasu. v*ro«u napetost med Gvatemalo britansko vlado, kajti duras je po mnenju gv malskega ljudstva del np ve dežele in si ga brit vlada protizakonito P«s J ' Toda onih pet starih 1 ki jih je vlada Gvatemsl« pred leti kupila v ZDA' predstavlja nobene nev sti, niti nima gvitea%!*ti vlada namena bombard honduraško prestolnico, P®~ pa baje namerava motiti s tem, da bi on» r starih letal letelo	B0.
mestom in s svojim tom motilo Margarethu*
isk.
* **
da so Sofijo Loren.
n
aa so oo;uy je s svojim možem	^
Pontijem prispela na r	.
festival v Cannes, fren
Že imenovali tkraljico vala*. Sicer pa so že * ^ ocene o festivalu precej ^ noglede * in vprašanje bo letošnja največja V revija sploh dala kaj d°. ga.
***
— da gospodarski f,neVT>(j, »Financial Times# PraVl’
se v Sovjetsk; zvezi v , njih treh letih trgovine F' nijo z veliko izbiro P0-^. nega blaga in da teži P ščeva	politika	po	\0o.
nem gospodarskem «new ku», ki	sicer še	ne mOT^e^o
menjati	odnosa	med	t	^
in lahiko industrijo, ki P mogoča naglo povečanje P izvodnje potrošnega blag
* **	»
— da bomo verjetno
kratkem dobili peti eva lij, ki bo nosil ime eevan« lij po svetem Tomažu».	■
ko zatrjuje mednaro ^ znanstveni odbor, ki se -j, 13 let ukvarja z izPcP° ^ vijo petega evanQe^aL/.-is(l baje za prevajanje ro*°P v 20 knjigah, ki so n°P15 ^ na pergamentu in odkrili leta 1945. sPeti gelijs je bil napisan v skem jeziku in sedaj Pa P|(. vajajo v francoščino, ščino in nemščino. Te -P® ke je pred dnevi ob,a-tt, sPans-presse: Tintranstge
— da je direktor
ga zavoda za upodabljal^ umetnost Daniel Catton -odklonil Winstonu Chur ^ lu prostore za razstav0 ^ govih slik, ker da van.£j,il more sprejemati slik d" -i*
tov, ker bi s tem žal’1
Ta »predt^
občinstvo.
pa je gospoda Catt.°2intorJ* cha stala položaj dir®"^ omenjenega zavoda.
* * * *
— da so v Neu) Y°rK-trgovinici dveh predvčerajšnjim »- . p, škatli za čaj za milijara^ t čistega heroina. Ko majhni trgovinici zflJ£° pjr Hong Ting iskali skn
tem,
|c°
mila so bili že na svoje iskanje opustijo,
v nekem slepem oknu j li škatlo, t> kateri je 0giO-kilogramov čistega
***	at’
— da bo mogla pof-n ^0tH' keto na Luno edinole^ ska pogonska sila. Ta }t,
vi amerišk; sbro*foV'iJa taV® Brown, ki dodaja, hlj#)® ZDA kot ZSSR upor* ^ sedaj edinole kemicn oreje va, ki nikakor ne j,; b8 dati tistega sunka, * potreben za polet n
* * * • n fraK
— da je skupina i skih razumnikov	frt*' delavcev, katero v0f' Cf coska akademika at1 .flC, i>‘ teau in Francois M" lta0* razila solidarnost z
skim pisateljem Dolci je m. Kot vemo, lermsko sodišče J • rfi’*' 1956 Dolcija in neko cb-ge njegove »sode j# p sodilo na dva mes.(ni,m ? zapora, predvčeraj pril' bi moralo palerms
• — v pito
no sodišče o tcn>
ie v A
razpravljati, ker se	pr
lo Dolci pritožil P	h
obsodbi.	Razprav
odložena.
***
. - da so - Toki" *	,<*
največji mestni rop v t tu. Odstotek r°pfonoV, jd mestu znaša »» „niaie, .. je tudi za	b0*nt»j
smo navajeni d° ^ gt ropota motorizac J • ^ i . blaznega. Ropot,	_8ša
reakcijsko letalo.	, k
fonov. Zamislim"	j fo
se počutijo Pr, ,g z» ob ropotu, ki J®	jjk»°s	»X'
r.ov manjši od V„roča 16Ai ropota, ki ga P" vn; f f) cijsko letalo.	Tok’ A
tolikšnega r°P"tavaZil» seveda motorna	jol	^
pravilo, da 0lfleji‘v irr brez kakršnekol . porabljati avtom0 ne in klaksone	u
* * * šv*° J*
— da je 70-lrinflpre^j*
književnica Mar jelclt f U pozvala švedska	stoP'J	1*
mlade žene. J1’,, jo
•ljubezensko st	t,	*	u
, tem strle.	)‘
imajo moški " „j« „jk Hudomušneži P ,tzi * njen predlog v	l8<
in že omenjena »Dolgega dneva potovanje v noč«.
Omejeni obseg našega sestavka nam ne dovoljuje, da bi spregovorili o vseh o-menjenih delih; mimo zadnjega se bomo prav, na kratko pomudili Je ob njegovi trilogiji, s katero je 0’Neill po mnenju domala vseh literarnih izvedencev dosegel višek svojega u-stvarjanja. Napisal jo je pod očitnim vplivom Ajshi-love «Orestie», čeprav je dejanje prestavil v čas secesijske vojne in nadomestil tragično usodo junakov iz grške drame, o kateri odločajo le bogovi, z verjet-, nejšo gonilno silo, to je a človeškimi strastmi in ravnanjem, kj je pogojeno z njihovimi značaji. Ce bi postavili 0’NeiUova dela pod drobnogled, bi ugotovili, da so sestavljena iz Ibsenove zanesljive dramaturške tehnike, Freudove psihologije, tipiških ameriških vsebin, klenega realističnega sloga in ščepca romantike.
0’Neillovo zadnje delo «Do!gega dneva potovanje v noč» so prvič uprizorili šele po njegovi smrti v Stockholmu, kot je to avtor v svoji oporoki izrecno zahteval, Upoštevali pa niso zahtevanega rolka. Čakati bi morali nič manj kot 25 let, kar pa bi bilo tako 0'Neil-lovi vdovi kot njegovemu pisateljskemu slovesu bržkone prej v škodo kot v prid. Ona bi bila ob mastne tantijeme, on pa ob velikanski uspeh, ki bi bil nemara čez četrt stoletja občutno manjši. Vzrok za to nenavadno željo pokojnega pisatelja Je povsem o-setone narave. V drami «Dolgega dneva potovanje v noč« je opisal, seve pod izmišljenimi imeni, člane svoje družine in celo samega sebe s tako pogumno odkritosrčnostjo in neprizanesljivostjo, da moremo to njegovo delo imeti za najbolj iskreno izpoved kar jih pozna svetovno slovstvo.
Spričo tega bi bila ta 0’Neillova drama neprecenljiv vir za slehernega literarnega zgodovinarja, četudi ne bi imelo umetniške veljave, Ker pa jo ima in je ta vrhu tega še precej visoka, Je vredno tolikanj večje pozornosti.
V zgodbi torej nastopajo člani CVNeillove ožje družine; oče, ostareli, skopi in ne preveč dober igralec; mati, obupanka, ki si je nekaj časa brez uspeha prizadevala, da bi zgradila družino, nato pa se je vdala mamilom in svetu sanj;
Spacal razstavlja v Milanu
Jutri ob 1*. uri bo otvoritev individualne raz. stave akademskega slikarja Uojzeta Spacala v Milanu v znani galeriji Monienapoleone. Slikar bo razstavil 1C olj, S čr-nobebh in barvanih leso. rezov ter dve izrezljani in pobarvani plošči. Razen tega bo na razstavi tudi nekaj primerov pri. menjene umetnosti.
starejši sin, zapitj igralec brez talenta in cinik; in mlajši sin, bolehni zagrenjenec, čigar življenjska filozofija je dokaj pesimistična. Vsebine je prav mala ali skoraj nič. Mlajši sin izve, da je jetičen, mati se ne more več upirati skušnjavi in vzame mamila,, drug drugemu očitajo, da so krivci za zavoženo življenje, Osrednji problem je; odgovornost posameznih o-seb do lastnega značaja in usode. Vzdušje; temačno, brezupno, ubijajoče...
Za konec še besedo ali dve o ljubljanski uprizoritvi. Odrsko podobo 0’Neil-love drame »Dolgega dneva potovanje v noč», kot si jo je zamislil direktor Drame in režiser Slavko Jan, odlikuje predvsem zvestoba do avtorjevega besedila in ideje V izrazu je uprizoritev izdelana do popolnosti, premišljena je in natančna v sleherni še tako neznatni podrobnosti. Režiserju to se zlasti posrečili svetlobni e-fekti. Nič manj zaslug za uspeh te predstave si lastijo igralci; Vida Juvanova, Edvard Gregorin, Borit Kralj, Andrej Kurent in Helena Erjavčeva.
ŽARKO PETAN
WteršH"(Jn6vmlr
ALPHONSE, DAUDET
4. maja 1958
PRED BLIŽNJIM OBISKOM LJUBLJANSKE DRAME V TRSTU
^Dolgega dneva
Zadnji pouk
Tisto jutro sem bil nenavadno pozen na poti v šolo. Bal sem se, da me bo učitelj kregal, tembolj, ker je kB za tega dne napovedal spraševanje deležnikov in jaz j'h nisem niti povohal. Za kip se mi je prikradla misel. da bi šolo pustil in šel na Potep. Dan je bil lep .n loplo je že bilo. Iz gozda je Prihajalo žvrgolenje kosov, aa Rippertovem travniku za Jago pa so odsekano odmeva-
11 ukazi pruskih oficirjev, ki sa vežbali svoje oddelke. Vse to me je veliko bolj privlačevalo kakor deležniška pra-vBa, toda — premagal sem akušnjavo in šel naprej.
_ Na trgu, pred občinsko hi-*°> so se ljudje zbirali ob °Slasni deski. Ze dve leti so
12 tega mesta prihajale vse slabe vesti: poročila o izgub-lenih bitkah, o rekvizicijah, “tezi Kommandature...
Pomislil sem; »Kaj je že »Pet?«
Kovač Wachter, ki je s svojim vajencem stal pred razglasom, je za mano zaklical: »Ndcor tako ne hiti, mali! aues ne boš zamudil šole!« Mislil sem, da se šali. Ves sasopel sem prišel na malo dvorišče pred šolsko stavbo.
začetku pouka je v učil-Ptci bil vedno velik direndaj,
1 Je odmeval celo na cesto: Mopi so se odpirale in zapira *e’ glasno smo ponavljali na-^°Se in si mašili ušesa, da bi *' jih bolje zapomnili. Učitelj ]e vihtel svoje železno rav-*tllo in mahal z njim, kakor s sabljo, tolkel po mizi in klopeh ter kričal;
•Mir, prosim!«
Kačunal sem na to zmešnjavo, da bi neopaženo smuk-a‘l v svojo klop. A — kakor Palašč! Prav tega dne je bilo mirno in tiho, kakor na Poljsko jutro. Skozj odprto J®1® sem videl sošolce, ki so * vsi sedeli na svojih mestih “Pp Učitelja, ki je zamišljeno ®d*l gor in dol po razredu, strašnim ravnilom v ro Treba je bilo odpreti :W* in vstopiti v tej grob-tišini! Lahko si predstavit, kako mi je bilo pri *cu,
-ko •— strah je bil odveč.
k	sudii	je	uh uuvcu.
^ Kamel me je pogledal .*** Vsake jeze in z nena-mehkim glasom de-
*P°idi hitro na svoje me-^ * Franci Skoraj bi začeli
»
tebe1
k^edel sem v svojo klop. Se-tedaj, ko sem si nekoliko PPtogei od strahu, sem o-*. > da je učitelj imel na okl’ svojo lepo praznično lt ?*t°: dolgo zeleno suknjo, Jc° z nabori in črno, svi-^ čepico z vezeninami. To je nosil samo takrat, *o *r ie v šolo prihajal nad-n;ni* in kadar so se delile Sir 3<*e najboljšim učencem. lt3 r pa je v učilnici velo ne-Vjo k°sebno, skoraj svečano ,en^e- Najbolj me je pre-Pjih 'r° ^jstvo, da so v zad-i>9v *tiopeh, ki so bile po “t prazne, tiho in zbra-1{9 SCBel; vaški veljaki: stari k0lJl er 5 svojim trirogelni-dtu '■ *upan> pismonoša in ktiif1 ^S' so k‘ii videti nete - .°k°tni in resni. Hauser
župan, pismonoša in
ir »Vsi	-1 .B1S
^Prinesel
s seboj star, ogu-
dtž9, *kecednik, katerega je Zjj °Sprtega na kolenih. Ijlid- 6n° sem gledal vse te ■Peti m n-senf> mogel razu-Tm ^ delajo tam.
Iv0je ai Je učitelj stopil na ^ ^PPtu in z istim tihim kt* j* 8lasom, s katerim tQ* kil sprejel, dejal: z»dni. 1 m«Jt, to je moj )t pr*.k*n šole. Iz Berlina kPUč« 6 ultaz, da se mora itli]^ ; samo v nemškem ‘P	na	šolah	v	Alzaciji
de ju[eni"- Novi učitelj pri-P)i d ri' Danes je vaš zadeto ^ P°u|ka v francoščini. •leUit^5 pros‘m> da pozorno
Teh
*i«t0 »n.nelta^ hesed me je te to^. e<,io. Ah, podleži! To **' j^ižo nabito na oglas-
^ibij jZ*dnji pouk v franco-ki»ati!	,em	‘Ena* Komaj
Vij	'koli več	se	ne bom
e-
!v°jega rodnega j '»Pl!	kom torej pr*
Nien	m' ie bUo žal
°1«, ^ ‘k ur, izostajanja iz kPtifli ^ ,m° »e Podili "»li e	se	drsali po zalede-
Moje knjige, ki i-^Soča,	malo prej zdele
'k taknne 'n Puste, ki sem in nerad nosil — slov-
PaenvVet° pismo - 50 ,*kor .rat postale drage
t! kiU r''atelj‘ in hudo mi {."tal ° ni-sli, da se bom * ni'h ločiti. In g.
N j^kaj, za ve(,n0i ne
videl. Na mah '1	na batine z rav-
kazni,
Primer ilustracij v knjigi Slavko Grum «Proza drame«. Ilustrator Jaka Savinšek.
V začetku maja bo v Trstu gostovalo osrednje slovensko	gledališče ljub-
ljanska Drama z dvema najbolj značilnima uprizoritvama iz tekočega repertoarja Drame; Sofoklejevo klasično umetnino »Kralj Ojdip« in delo ameriškega dramatika Eugena 0’Neilla »Dolgega dneva potovanje v noč«.
Pričujoč; sestavek bomo posvetili samo 0’Neillu o-ziroma njegovi drami, kar nam njegov starejši kolega Sofoklej gotovo ne bo zameril, saj ga je več kot dvatisočletna praksa izučila, da se mu ni treba bati konkurence,
0’Neill velja za očeta a-meriške dramatike in hkrati za njenega najboljšega
predstavnika. Ta sloves mu niso omajala niti tako imenitna imena kot so na priliko Arthur Miller, Thorn-ton Wilder, Tennese Wil-liams im William Inge. Niti eden izmed naštetih ni dobil tako kot 0’Neill trikrat zapored slovite Pulitzerjeve nagrade, k; ji je leta 1936 sledila še Nobelova.
Eugene 0’Neille se je že kot deček dodobra seznanil z deskami, ki pomenijo svet, zakaj njegov oče je bil potujoči igralec in z njim je bodoči dramatik prepotoval Združene države po dolgem in počez. Ker se je njegov debut na univerzi slabo končal — izgnali so ga iiz univerzitetnega mesta Princetown — se je pognal v vrtinec življenja in
si nekaj let kot zlatokop, igralec, svetovni popotnik, mornar in novinar nabiral dragocene izkušnje. Z gotovostjo se ne da ugotoviti, kdaj se je vnel za pisanje dram, a res je, da je bil nekaj časa v Franciji, kjer je pridno prebiral Ibsena, Strindberga, Shavva in takrat modernega Wedekinda. Svoje znanje dramaturgije je še poglobil, ko se je slednjič vrnil v domovino: vpisal se je na Harvardsko univerzo in sicer na oddelek za dramatiko. Prvo dramo je napisal že leta 1916. Tej so kaj kmalu sledile številne druge med katerimi so najvidnejše «Strast pod bresti«, »Anna . Christie«, «Cesar Jones«, trilogija «Elektra v črnini«
IIIIIIIIIIIIHIIIIIiniUlllllllllllMllllllltllllltlllllllMIIIIIIItllllllMIIIIIIIIIIItlllllllllllillllltltlHHIIIIIlIftllMIIIIIIIIlIltltllllllMMtllllllillllllltltnillllllvllIlHIitltllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlllllllllllllllllllllHllltlllllllllMIIIIIMinillHIIIIIHHIIIIini
Slavko Grum: «Proza in drame*
potovanje v noč»
Ubogi človek! Oblekel je svojo praznično obleko, da bi. ta zadnji dan pouka bil čimbolj svečan. Sedaj mi- je bilo jasno, zakaj sedijo ti možakarji na koncu dvorane. Hoteli so s tem povedati, da obžalujejo, da so tako malo pri-’ hajali sem; želeli so izkazati hvaležnost staremu učitelju za njegov štiridesetletni trud; poslavljali so se od domovine, ki na6 je zapuščala...'
Iz teh razmišljanj * me je vzdramil učiteljev glas, k; je poklical moje ime. Na vrsti sem bil, da odgovorim. Kaj b, dal, če bi bil lahko povedal tista šmentana deležni-ška pravila glasno in jasno, . brez napake! Ob prvih besedah se mi je zataknilo in o-stal sem v klopi stoje, s srcem v grlu in s sklonjeno glavo. Učitelj Hamel mi je rekel;
»Ne bom te kregal, mali Franc, saj si že tako dovolj kaznovan... Vedno pravimo — saj je še čas, saj je jutri še en dan. In vidiš, kaj se zgodi potem?... A'h! Ko bi le na-1 š; Alzačani malo bolj mislili na svojo izobrazbo! Sedaj nam tujec lahko upravičeno zabrusi v obraz; Kako! Hočete biti Francozi, pa ne znate ne brati, ne pisati svojega jezika!... Pri tem, dragi Franc, nisi ti še največji krivec. Mi vsi nosimo svoj delež krivde v tem. Vaši star-
Prešli smo k nareku. Za ta dan je bil g. Hamel pripravil čisto nove stavke, v katerih so se ponavljale besede: FRANCIJA, ALZACIJA. FRANCIJA, ALZACIJA... Iz vsake besede je dihala ljubezen do domovine, in kakšna tišina je tega dne vladala v razredu, kako se je vsak zalagal! Slišati je bilo le praskanje peres po papirju. Skozi odprta okna so prihajali hrošči in brneli nad našimi glavami, toda nihče n bil pozoren nanje, tudi najmlajši ne, ki so skrbno in z velikim prizadevanjem vlekli svoje črte, tako vestno in slovesno, kakor da bi tudi tj bila francoščina. Na strehi so polglasno grulili golobje... Bodo tudi njih prisilili, da grulijo po nemški?
Od časa do č*sa sem dvigni: pogled k učitelju, ki je sedel za svojo mizo in se z očmi tiho poslavljal od domačih prostorov, kakor bi si hotel vtisniti v spomin vse predmete in naše obraze. 2e štirideset let je prihajal sem, vsak dan, že štirideset let je bil poglavar te velike družine. Zob časa je že načel klopi in mize, hmelj, katerega je bil sam nasadil, je segal že do strehe! Nad učilnici so odmevali koraki sestre, ki mu je gospodinjila; hodila je gor in dol po stanovanju i.u pnpravljala kovčke. Odpo-
V
niki modernega slikarstva impresionisti so tudi vse kasnejše generacije slovenskih umetnikov ostale zveste tem načelom ter so v svojih delih izpričevale veliko ljubezen do domače zemlje. Stojan Batič pa je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da pričujoča razstava z deli umetnikov vseh smeri dokazuje svobodnost ustvarjanja, pa tudi prizadevanje umetnikov prispevati s svojimi deli h kulturni ravni celotne slovenske skupnosti.
V odlično urejenih razstavnih prostorih Moderne galerije je v vseh pritličnih in kletnih sobah razstavljenih 447 del od nič manj kot 99 avtorjev. To pa je že veliko. Zato ni čuda, da vsi o-biskovalci izražajo misel, da je za podrobnejši ogled razstave potrebnega najmanj pol dne. In to ni pretirano. Seveda pa je bilo organizatorjem razstave poslanih še vse večje število del. Umetniška žirija, sestavljena iz sedmih članov najrazličnejših smeri, je imela težko delo, saj je od vseh poslanih del mogla izbi ati za razstavo samo eno tretjino del. Pri tem pa je bila za izbor edino odločilna kvaliteta, ne glede na umetniški izraz. Zaradi uravnovešenosti med kvaliteto del impresionistov in med deli najmlajše generacije je bila žirija pri svojih odločitvah precej stroga. To pa je bilo razstavi samo v prid, saj nekatera predložena dela najmlajših umetnikov po svoji umetniški moči niso dosegala povprečne ravni, potrebne za tako razstavo.
Levo od glavnega vhoda so v prvih dvoranah razstavljena dela naših impresionistov Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena. Te čudovit* slike,
ši niso preveč skrbel: za vašo vzgojo, raje so vas pošiljali na delo po poljih al. v predilnice, da bi dobili kak vinar več. In jaz, kaj si nimam nič očitati? Kolikokrat ste zalival: moj vrt, natpesto, da bi s,e učili! In kadar se mi je zahotelo loviti postrvi, sem mar pomišljal, če naj vam dam prosto?...«
Nato je govoril o francoskem jeziku, ki je naj.lepši na svetu, najbolj jasen in zvočen, da ga moramo oču-vati, da ga ne smemo nikoli ^pozabiti; kajti, dokler zasužnjeni narod očuva svoj jezik nedotaknjen, je kakor če bi v rokah imel ključe svoje ječe: Z njimi se bo rešil suženjstva....
Za tem nam je iz slovnice prebral lekcijo. Kar presenečen sem bil, kako vse razumem. Vse »e mi je zdelo lahko, zelo lahko. Se nikoli nisem tako pazljivo sledil razlagi in učitelj n; še nikoli tako potrpežljivo predaval. Bilo je, kakor da bi nam pred slovesom hotel posredovati vse svoje znanje, kakor bi želel popraviti jeno...
javiti zan
tovati je namreč moral že naslednjega dne, za vedno zapustiti svoj dom! In vendar je zbral toliko moči, da je vztrajal v šoli do konca.
Sledila je ura zgodovine. Nato so malčki v zboru ponovili svoj ba be bi bo bu.
Stari Hauser s; je nataknil očala in iz odprtega abecednika ponavljal z njimi. Videti je bilo, da se težko premaguje, glas se mu je tresel in čudno odmeval v zboru, da so nas dušile solze in smeh. Ne! Nikoli ne bom pozabil tega zadnjega pouaa!
Naenkrat je cerkvena ura odbila dvanajst, nato je mež-,r.ar odzvonil svoj »Ave«. Pod okni šole so se oglasiie pruske trobente... G. Hamel je vstal: bil je bled in velik, kakor še nikoli.
»Prijatelji», je začel, »prijatelji moji, jaz... jaz...« Beseda mu je zamrla v grlu. Obr-n*i se je, vzel v roke kredo in napisal čez vso tablo:
NAJ ŽIVI FRANCIJA!
Nato se je naslonil na zid in brez besede zamahnil z roko:
«Končano je! Pojdite!...«
Grum je kot človek nenavaden in nenavadna je bila tudi njegova usoda - Široko razgledan v svetovni literaturi, v upodabljajoči umetnosti in v raznih znanostih, obtežen ali bolje: obdarjen s težkimi kompleksi
i.
Edgar Allan Poe piše v e-seju o nastanku svoje poeme »Krokar«, ki mu je naslov »Filozofija’ kotnpozicijek in ki je eden od najjpogosteje citiranih in najbolj osporava-nih esejev svetovne literature:	«.	.	. Zmerom stremim
za tem,; da bi pokazal izvirnost . . . Najprej izberem snov, nato učinek... Prvi preudarek je veljal obsegu .. . Postavljam torej lepoto kot domeno pesniške u-metnosti . . . Ko sem si tako izbral lepoto za svojo domeno, se je nanašalo naslednje, ki sem si ga postavil, na razpoloženje (štimung), v katerem se ta (lepota) najmočneje izraža — in vsa izkušnja je učila, da to zmore razpoloženje žalosti. V svojem najvišjem razmahu gane sleherna vrsta lepote občutljivo dušo do solz. Melanholija je torej najbolj bistveno poetično razpoloženje .. . Nato sem si stavil vprašanje: «Kaj sprošča po splošnem občutju najglobljo melanholijo?« Odgovor se je glasil: smrt. »In kje?« sem se
dalje izpraševal, »kje je moč ono najglobljo melanholi-jo_ najgloblje zagrabiti?... »Tam, kjer' se najtesneje združuje z lepoto. Potemtakem' je smrt. lepe žene vrhunec sleherne poezije, in najbolj poklicane sd, da razpravljajo o tej vzvišeni temi,. nevomno ustnice osamelega «ljubega».
Ko sem prebiral knjigo «Proza in drame« pokojnega : pisatelja — rajši bi zapisal < pesnika — SlaVka Gruma, ki je umrl še ne devetinštiride-setleten 1949 v Zagorju (1901-1949), sem se moral neprestano spominjati tega Poejevega eseja. Sodim, da je Grumovo delo mojim tržaškim rojakom toliko kot neznano, saj ni izšlo njegovega doslej v knjigi nič razen drame ((Dogodek v mestu Gogi«, ki pa je tudi že ležala zaprašena dobrega četrt stoletja v nekaterih javnih in predvsem privatnih knjižnicah.
Grum je bil zdravnik in čeprav je izvrševal prakso splošnega zdravnika, je bil vendarle po svojem intim-
nem notranjem poklicu predvsem psihiater, dušeslovec, eden izmed redkih Slovencev, ki je utegnil na dunajski univerzi še poslušati nekaj predavanj Sigmunda Freuda. (To mi je sam pred leti pripovedoval).
Bil je l^ot človek nenavaden in nenavadna je bila tudi njegova usoda. Bil je naj-požrtvovi.nejši zdravnik daleč naokoli ki je služil narodu tudi z zanimivimi in prosvetiteljskimi predavanji. Svoje pisateljevanje je zaključil že z osemindvajsetim letom, nežnočuten ljubimec je ostal neoženjen in brez družine, privatno se je tešil z alkoholom in hujšimi mamili. kot je rahlonakazal H. Gruen v svojem uvodnem e-seju v Grumovo zbrano delo. Bil je široko razgledan v svetovni literaturi, v upodabljajoči umetnost; in v raznih znanostih, obtežen ali, če ga vzamemo kot pisatelja in umetnika, bolje: obdarjen s težkimi kompleksi, ki jih je znal z lucidno jasnostjo upodobiti v svojih
kratkih črticah, novelah in dramah.
Če je Poe kot pesnik plodno trpel za kompleksom lepe umrle ljubice in žene, je Grum, kot kaže njegovo delo, trpei za kompleksom do lepe žene. ki je prej ž e pripadala drugemu ali drugim, Ta kompleks, eden izmed maloštevilnih pesniških motivov in morda med njimi najmočnejši, se vleče kakor rdeča nit malone skozi vse Grumovo delo. Mislim, da ne bom pogrešil, če prištevam ta motiv ali kompleks med tipološke pojave dobe med vojnama, saj ga najidemo utelešenega pri mnogih in najvidnejših svetovnih avtorjih onega časa. Poznejši sociolog bo bržkone opazil, da utegne biti ta pojav v tesni zvezi, recimo rajši kar posledica emancipacije in dosežene enakopravnosti žene, ki ni hotela v ničemer zaostajati več za moškim. Ce je bilo za Prešerna in njegovo dobo tipološko značilno, da je pesnik opeval lepoto «neusmiljene
Razstava sodobne slovenske
(V Moderni galeriji v Ljubljani)
umetnosti
Ze vsa leta po osvoboditvi prireja Društvo slovenskih likovnih umetnikov v mesecu maju razstave moderne slovenske upodabljajoče umetnosti. Ta razstava je postala že tradicionalna ter predstavlja tako nekak vsakoletni pregled snovanja vseh slovenskih likovnih umetnikov. Leto« je ta razstava nekoliko prej. Odprta je bila namreč že v ponedeljek 21. aprila, na sam večer pred začetkom kongresa Zveze komunistov
Jugoslavije. Letošnja razstava je nadvse elitna kulturna prireditev, vsekakor taka, kakršne doslej še nismo imeli že dolgo vrsto let. Po svojem obsegu in izrazni moči je to pravi pregled slovenskega slikarstva zadnjih 60 let in spričo obsega ter kvalitete prikazanih del odlična manifestacija vsega najboljšega, kar so slovenski umetniki ustvarili v obdobju zadnjega pol stoletja in še nekaj
Razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani sta organizirala skupno Moderna galerija in Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Obe tidve ustanovi sta pripravili razstavo, na katero smo res lahko ponosni Tako so obema prirediteljema izrazili priznanje številni gostje, predvsem oni iz drugih republik, ki so se zbrali na slavnostni otvoritvi. Gre namreč za posrečeno kombinacijo del starih mojstrov in najmlajših pred-
stavnikov naše upodabljajoče umetnosti.
Razstavo sta odprla ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik in predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Stojan Batič. Prvi je v svojem obsežnem prikazu razvoja slovenske likovne umetnosti v zadnjih 60 letih poudaril, kako je tudi slovenska umetnost, kot vsaka, izhajala v zadnjih petdesetih letih iz časa in pogojev. Kakor prvi slovenski predstav-
Modern« galerija v Ljubljani
katerih barva pa na žalost vedno bolj bledi, začenjajo to reprezentativno razstavo slovenske sodobne umetnosti. Njim slede v ostalih dvoranah stalnih zbirk dela Tratnika in ekspresionistov, nato pa umetnine naše srednje umetniške generacije. Tu so dela Pavlovca, Jakca, O-merze, Sedeja, Preglja, Debenjaka in drugih znanih slovenskih umetnikov, ki so si s svojimi deli že zagotovili mesto v stalni razstavi slovenske moderne umetnosti. Desno od glavnega vhoda pa so v vseh dvoranah, razen dveh, razstavljena dela mlade umetniške generacije. In Stojan Batič v svojih u-vodnih besedah ni zaman poudaril', da daje sedanja razstava močan poudarek prav mladi generaciji slovenskih likvonih umetnikov. In ko si ogleduješ številne podobe Ciuhe. Tršarja, Lakoviča ,Slane, Zelenka, Bizovičarja, Bernika. Sovreta in drugih slikarjev najmlajše generacije, moraš priznati, da nam raste močna generacija mladih umetnikov. In še nekaj moraš priznati. Neko svežino, neki novi duh in neki polet, ki tu veje z razstavljenih platen. In prav ta dih svežine, poleta in novosti je tisti, ki daje temu delu razstave svoj pečat.
In prav isto je z grafiko. Ta zavzema spodnje prostore Moderne galerije. Tudi tu so ob delih starejše generacije razstavljene podobe mladih. In tudi tu, čeprav v manjši men, občutiš isto.
Celotna razstava pa je nekaj izrednega in res mogočna manifestacija sodobne slovenske umetnosti.
Sl. Ru.
(in nedosegljive) device«, je bilo za Jobo med. vojnama značilno, da je moški, ki sc ni mogel še povsem otresti starih predsodkov, opeval lepoto žene, ki ni bila samo njegova. Tu so nastajali bolestni konflikti bolestno lepa čustvena stanja, polna otožno lepe melanholije, a tudi polna močnih in viharnih strasti in konfliktov. To je bila doba bolestno lepih razpoloženj v «plavem svitu zore« («blues»), ki so jih u-metniki, brezposelni intelektualci, iztirjeni genialoidi, pa tudi marsikateri preprost zemljan, pričakali v vročih kavarniških debatah o smislu življenja (oz. njegovem nesmislu), o umetnosti, o nujnosti, «da se nekaj spremeni«, «da se nekaj zgodi« (oboje iz Gruma), ali pa v otožno-bolestno strastnih plesih tangu, bluesu ipd.
Kdor vzame danes Grumovo delo v roko, bo strme o-pazil, če je dobo med vojnama polno in intenzivno živel, kako izrazito se »štimung« te dobe zrcal; v slehernem njegovem spisu. Grum je morda zavestno iz konkretnih razlogov (odtujitev izvoljenke, predajanje mamilom) odložil že leta 1928 pero (nekateri njegovi spisi so izšli v tisku nekaj let pozneje, a veliko jih je zdaj v knjigi prvič natisnjenih). Toda meni se vse dozdeva, da ga je vendarle k temu umiku iz literature globo v podzavesti prisilil njegov izredno tenki in izmenično fluktuirajoči instinkt za čas, ki je pri nas nastopil okrog leta 1930 z vstopom cele vrste uspešnih kmečkih realistov v našo literaturo. Gruma je vse hrupno, glasno in malce grobo navdajalo z grozo. Bržkone je tudi čutil, da nima v taki preusmeritvi toka literature kdo ve kaj več povedati. Bil je po naravi neborben, preobčutljiv, nežen in tako ni preostalo drugega, kot da se je potegnil vase.
Pojav njegovega zbranega dela na književnem trgu pomeni danes za kulturno javnost pravo odkritje, kot so doslej opazili malone vsi recenzenti. Mlajšemu rodu je bil sploh neznan. Pripadal je generaciji naših »ekspresionistov« (izraz, ki je zelo širok in samo površinsko točen) in avtor uvodnega eseja v knjigo H. GnJen ga postavlja v daljno sorodstvo z njegovim sodobnikom Fran-zom Kafko. Ne dvomim, da »e bodo bodoče generacije tankočutnejših naših slavistov še ponovno in intenzivno ukvarjale z avtorjem in njegovim delom.
VLADIMIR BARTOL
fitonec prihodnjič)
Potem ko smo spoznali «Anno Christie* ter «Strast pod bresti», se nam obeta še eno, zadnje 0’Neilovo delo - Ljubljansko predstavo je režiral Slavko Jan
PFImofM^tfnevmk
— 4 —
4. maja 1958
GRAFOLOG
POJUTRIŠNJEM. Precej nemimi in razdražljivi. Skušate se povzpeti, kar vam v sedanjem položaju ni mogoče. Trezno
premislite. Se je vse tudi možno tako hitro uresničiti, kakor si želite. Oprimite se torej načrtnosti, kajti le ta vam 60 * mirom in potrpljenjem prinesla pozitivne rezultate. Izogibajte se za vsako ceno prepirov. Živite v okviru svojih zmožnosti. VaS karakter ni slab; opaziti je pedantnost In preciznost. Seveda pa morate te lastnosti pravilno uporabljati pri vsaki priložnosti.
GORJANCI. Intenzivno delo, vzdržljivost, varčnost. T<> pitno med ljudmi posebno cenite. Dosledni ste tudi v maie»
kost ih. Vadi koraki so včasih preveč boječi in ne samostojni, zaradi česar tudi uspehi niso vselej zadovoljivi. Radi prejemate vse darove življenja in menjajoče se pozitivne vplive-Tovarištvo. Ljubite harmonijo in domačnost. Izven vsakodnevnega dela pričnite z intelektualnim delom; naj ne ostane samo pri odločitvah!
BOLCEK II. Oseba, katere opis ste priložili, je ura'^n’ žena. Imela bo še večje uspehe na delovnem področji,
P	r
če bo tudi ona sprejemala odločitve s premislekom. Vse zttivne vplive sl skuša prisvojiti. V določenih finančnih P£ slih bi bila na mestu previdnost. Življenje jemlje tako, križno je; živi na realnih tleh. Zaradi tega mu življenje koli ni pusto in enolično.
PLANINEC. Moč volje se odraža v zavestni aktivnost-Izgleda pa, da se tempo tega razvoja veča, zaradi česar so-
staja nevarnost pretirane aktivnosti. Njena prva posledica ** nemiT. Poeetmo je to pričakovati pri sangvimičnem terr-Pč mentu, kateri povzroči v tej zvezi tudi razdraženost in P®" hično razcepljenost. Vaši zaključki temelje na logičnih o®n vah, katere pa običajno spremlja skepticizem. Smisel za ta»j morate razviti in pošteno oceniti lastno ravnanje. V dobi imejte svoja občutja pod kontrolo, v nasprotnem lan doživite polno razočaranj.
PLAVI ENCIJAN. Smisel za umetnostno dejavnost. 2eiJj| PO idealnem načinu življenja. Ni vam tuje delo na sociam
JlVL*	t-clia	MjqX
področju. Ne pripovedujte stcari, katere smatra okolica■ & diskretne. Nepričakovana darila ali pozornosti naj ne zaP Stajo pri vas predolge sledi. Iščite v večji meri kot dosiej čine, kako bi z majhnimi pozornostmi razveselili druge, klanjajte vsak mehanični shematizem, ker preprečuje Pr kontakt z življenjem. Ne pustite se zavesti v pesimizem radi strahu pred materijalnimi izgubami.
PRIMORSKI DNEVNIK. Vaša občutja se razvijajo h|tre£ kakor napredujete intelektualno. Najti morate pravo razmdU**
r •	*•	»	v
j d,	Wf£Xjfo4.>jA.	KM
r r
Pazite, da občutek dolžnosti ne preide v slepo Sprejemanje vtisov je povečano, vsled česar se opaža udejstvovanje v okolici. Včasih ne morete najti vzrokov vetega, kar vas vznemirja. Radi izvršujete obiske v Prl,nJ. nem okolju. Natančnost in zvestoba so dobre lastnosti * čaja. Niste vedno gotovi v samo sebe, zaradi česar se velikokrat prepuščeni slučaju. Potovanja bodo ugodna, priliv elana in ustvarjalnih idej vaši osebnosti večji.
, (a prešmeatana ljubezen
Španski parček
Majnik je mesec, ko vse, kar je v na-ram živega, zaživi in se razcvete v vsej lepoti in bujnosti. Najbolj pride tedaj do izraza hotenje narave po obnovi, po razmnožitvi, po podmladku, po želji za nov zarod. Tako je pri rastlinah, pri živalih in tudi pri človeku.
Saj vsakdo čuti, da se ga loteva neki čuden nemir, da se v njegovem organizmu nekaj presnavlja, se nekaj dogaja. Kri hitreje kroži po žilah, pogled je živahnejši, prav tako kretnje, gibi, a besede so nekako bolj mehke, bolj u-mirjene, vabeče ...
In zaljubljenih parčkov je sedaj videti več kot v drugih letnih časih, tesnejši so njih objemi, bolj očitni poljubi. A se skušajo umakniti v mrak, v samoto, da ne bi njih čustva bila vsem preočitna.
Tako je v mestu in na vasi, na jugu in na severu, med bogatini in med preprostimi ljudmi. Vsem je skupno eno hotenje, eno čustvo in en končni namen. Vendar pa so med njimi le neke razlike. Vsaj v tem, kako ljudje gledajo na več ali manj očitno izražanje čustev med zaljubljenci. V tem pa je razlika. V tem pa so navade in nazori različni in marsikaj, kar je severnjaku dopuščeno, je strogo prepovedano na jugu. In tudi obratno.
Na videz je v New Yorku vse dovoljeno
V New Yorku je videti, da je želja vseh očitno kazati svoj uspeh, svoje blagostanje in imetje. Tam, kjer se vse blešči v kromu in jeklu, kjer je dolar bog, ki se mu vse umakne in ki odpre vsaka vrata. Na videz... A v resnici ni v vsem tako. Zlasti ne v ljubezni. Želja vsakogar, ki je zaljubljen, posebno takega, ki je srečno zaljubljen, je, da to svojo srečo, ta svoj uspeh, tudi vsem pokaže. Zato bi se zaljubljenci tam nič dosti ne skrivali, če ne bi bilo puritancev. Tl pa so včasih kaj neprijetni. Zato se jih vsakdo boji, in zato se raje skrivajo zaljubljeni parčki in si svoja čustva izkazujejo tako in tam, kjer jih puritansko oko ne zasledi. Saj obsodijo marsikaj, kar je pri nas čisto naravno in prav nič spotakljivo. Poljub v javnem prostoru, na ulici, je tam že hud prestopek.
Kako pa Angleži?
Vobče mislimo o Angležih, da sl pri-zadevajo vse zasebne zadeve, posebno pa čustva, kolikor mogoče skriti in onemogočiti, da bi mogel kdor koli pasti zvedavost nad njimi. Morda velja to za poslovne zadeve in podobno, toda glede ljubezni pa niso kaj preveč natančni. Zlasti pa se- opaža v novejši dobi večje popuščanje v lem, to pa zato, ker je občutno manj moških od žensk. Zato si vsaka ženska prizadeva poiskati sebi primernega partnerja in v ta namen u-porablja tudi sredstva, ki v drugih deželah niso tako navadna. *Boj za moža» je torej tam več ali manj očiten. Zlasti pa velja to za London. V tem velikem mestu je več lepih in razsežnih parkov, ki so ljudem vedno odprti. Lahko tudi hodijo po tratah in tam sedijo ter tudi skačejo, se igrajo in podobno. In ob teh priložnostih se morda še najbolje vidi, da je tam moški tisti, ki ga oblegajo, iščejo in naskakujejo in ne ženska ...
Španec pa mora po ovinkih • . •
V Španiji pa so jako strogi. Tam pravzaprav zaljubljenih parčkov kot pri nas ni. V javnosti se tam ljubezen ne sme kazati. Dekleta hodijo posebej, fantje pa posebej. Le kadar se dva zaljubljenca zaročita, smeta iti skupaj, pa še to največkrat le v spremstvu kake sorodnice. Tudi v kino gledališče i. p. Včasih se sicer vidi tudi par zaročencev,
ki skuša kje na samem izmenjati nekaj besed, ki jih sicer vpričo drugih ne bi izrekla. Toda že na daleč se pozna, da se zavedata, da počenjata nekaj prepovedanega, nekaj nespodobnega. In zato sta ves čas v strahu, da ju ne bi kdo zasačil. Kadar se pa zaroka razdre, gresta vsaksebi mirno in brez očitkov. In za oba se začne zgodba iznova. Le z drugim ...
Francoz pa nima skrbi . .
Vse kaj drugega pa je Pariz! Tam se nihče ne zgraža, ko vidi dva zaljubljenca, ki se kar na ulici objemata in poljubljata, kar gre včasih že čez rtlero spodobnosti. Francoz meni, da je pač ljubezen nekaj naravnega, in čemu bi potemtakem bilo treba skrivati tisto, kar je po naravi zapovedano! Ljubezen je vendar sladkost življenja, je veselje! In tisti, ki jim ni več dano, da bi mogli uživati te vrste veselja v taki meri, kot bi si želeli, se spominjajo časov, ko so tudi sami bili taki, in mladine ne obsojajo.
A ruski zaljubljenec?
Morda so še kje na svetu taki, ki menijo, da je v Sovjetski zvezi ljubezen najbolj svobodna, da je tam vse dopuščeno. In da to prostost ruska mladina na vso moč izkorišča. Pa ni tako! Reči bi celo mogli, da je ljubezen globlja kot v drugih deželah, da ni samo zunanje izražanje čustev ali pa celo samo telesna utešitev. Ruski mladenič si mora precej prizadevati, da si utre pot do tiste, po kateri hrepeni njegovo srce. Ruska mladina nima priložnosti v taki meri kot v Ameriki ali drugod v zahodnih deželah gledati filme, v katerih nastopajo zvezde, z več ali manj pomanjkljivo obleko in izzivalnimi telesnimi oblikami. V njih filmih prevladuje vsebina. Prav tako-je v tovarni ali v šoli, kier je poudarek na duševnih vrlinah človeka, in le te nekaj veljajo. Zato je podobno načelo tudi v ljubezni. Resnost in globina.
In dunajski parčki?
Dunajski valčki, M so izraz nekdanje romantične dobe, kjer je bila ljubezen zavita v sanjarjenje, v sentimentalnost, so skoro pozabljeni. Dunajski zaljubljenci se, podobno kot pri nas, shajajo v kavarni ali kinu, v parku ali na izletih. In v spodobni obliki izraženih čustev med njimi nihče ne obsoja, nihče ne graja. Saj vsakdo ve, da je tako bilo in tako bo, in se temu ni moč ustavljati. Z lažno moralo preprečevati shajanje mladih ljudi, ki jih veže čustvo in hrepenenje, je smešno.
In pri nas?
Pošten človek se tudi v ljubezni zaveda odgovornosti in dolžnosti do svojega partnerja. Večina v naših krajih pač ne najde nad tem, če vidi dvoje zaljubljencev, ki si izkazujeta čustva v spodobni meri, prav nič grdega, prav nič spotikljivega. Je pa od obeh zaljubljencev odvisno, v koliko je njun odnos re-
Kesen in sentimentalen ruski parček
sen in moralen. Prilike imata obadva na pretek za to, da moreta prestopiti mero, ki je dopuščena. Nihče ju ne bo preganjal, nihče kaznoval zaradi tega.
Kadar je vzgoja človeka taka, da poudarja predvsem njegovo osebno vrednost, kadar je mlad človek pripravljen na boj z življenjem, kadar ga tisti, ki so zanj odgovorni, opozorijo na nevarnosti, na katere bo utegnil naleteti v življenju, potem je manj verjetnosti, da bo zašel na kriva pota. Zlasti pa še, če se zaveda, da ne sme druaemu storiti nekaj, kar bi njemu ne bilo prav, če bi mu kdo storil.
S- A.
VELJAVEN OD 5. MAJA DO 11. MAJA
Oven (od 21. 3.
3 do 20. 4.) Vedno obstajajo nepredvidene možnosti na sentimentalnem področju.
Preveliki ponos ni koristen. Ugodni vplivi na poslovnem področju in velik uspeh.
Bik (od 21. 4. do
20	S.)	Skrbi	in
razmišljanja zaradi nekega sestanka, Previdnost je na mestu. Ne zaupajte še tako lepim besedam temveč samo dejstvom.
Dvojčka (od 21. 5 do 20. 6.) Zvezde so vam prijazne; imelj boste uspeh tn zbudili zanimanje pri neki osebi, ki vas privlačuje. Delo bo prineslo rezultate.
Kak (od 21. C. do
2z 7.) Teden bu odločilen glede raznih vprašanj, Dobra usoda podpira vaše pobude. Odkrili boste zahrbtno ravnanje na poslovnem področju.
m
Lev (od 23. 7. do 22. *). Nebo se bo razjasnilo po nekoliko burnej-ših odnosih * ljubljeno osebo. Srečali boste volkove v ovčji podobi, vendar jih boste znali spoznati in premagati.
Devica (od 23. S.
do 22. 9.) Dnevi so ugodni, da izrazite vaša čustva. Imeli boste velik uspeh in perspektive so ugodne. Manjše neprijetnosti v družini.
Tehtnica (od 23 <• do 22.	10)
Napet teden, poln ] presenečenj. Po-~ čutili se boste zelo dobro in stopili na pot osvajanj. Pomoč in razumevanje prijateljev.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. U.) '\ Čudna simpatija Lepe besede in vesela nedelja. Posegli boste to, kar si želite. Bližate se cilju, vendar je potreben večji napor. Darila.
Strelec (od 22.
11. do 21.	12.)
Smeh med solzami. Ljubezenska izjava izrečena po vseh predpisih vas bo presenetila in razveselila. Potrebna razprava.
Kozorog (od 22
12. do 20. 1.) Te
den bo poln prijetnih priložnosti. Različne novosti, večinoma vesele in nekatere dokaj pomembne. Prijetne urice.
Vodnar (od 21
 *. L do 19. 2.) Ne
, A \ ko kočljivo vpra-|T I Sanje se bl.ža V 11 J srečni rešitvi Vendar pa se boste morali od povedati stvari, ki vam je pri srcu.
Hibe (od 20. 2
do 20. 3.) Neko prijateljstvo lahko postane pregloboko in nevarno. Premosti-boste morali zapreke na poslovnem področju
IZJALOVLJENO
MAŠČEVANJE
Gospa Margaret Brills iz Floride se je hotela še po smrti maščevati nad svojimi lahkomiselnimi sorodniki. Zato je napravila kaj svojevrstno oporoko. Njeno maščevanje je bilo tem bolj učinkovito, ker je bila ta stara gospa zelo bogata. Zapustila je poleg hiš in zemljišča tudi neki rudnik in vrednostne papirje.
Takole je napisala v o-
poroki:
«Le tisti med mojimi sorodniki bo dobil vse moje premoženje, ki ni nikdar v svojem življenju krenil s poti kreposti, ki nikoli ni zaužil niti kapljice alkohola, ki nikdar ni imel cigarete v ustih in ki nikdar ni imel opravka z drugim spolom. Ako takega med mojimi sorodniki ni. naj se uporabi vse moje premoženje v dobrodelne namene.*
In umirajoča gospa je v duhu že videla dolge obraze svojih sorodnikov, ki jih bodo napravili, ko bodo izvedeli za njeno zadnjo voljo.
Toda maščevanje se ji ni posrečilo. Usoda je posegla vmes.
Tik preden je stara gospa izdihnila, se je rodila njena vnukinja.
In ta deklica je imela prav vse pogoje, ki jih je postavila maščevalna Margaret v oporoki.
Mara Cord>ay, kraljica fotoreporterjev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiinittviiiiitifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiH
Šest otrok samih na vlaku
na poti k trdosrčnemu očetu
Najslarejši je imel komaj 12 let, najmlajša sestrica pa šest mesecev in oče jih ni hotel sprejeti in priznati
Na vlaku, ki ‘vozi iz Neaplja proti Kalabriji in Siciliji, je neki sprevodnik naletel pred dnevi na šest otrok — največji od njih je imel komaj kakih 12 let — ki so sami potovali v Mili Marina — vas v bližini Messine. »Kam pa potujete tako sami?* jih je vprašal. Največji je glasno odgovoril:	»K očetu.*
»Kje pa je vaša mama? Zakaj vas ona ne spremlja k očetu?* Največji fant je močno zardel, preden je odgovoril. »Mama je rekla, naj gremo sami k očetu, kjer bomo bolje živeli kot pri njej.* Seveda je sprevodnika začudila ta izjava, toda ker so imeli otroci v redu vozne listke, jih je moral pač pustiti, da so nadaljevali pot.
To dolgo potovanje zapuščenih otrok — najmlajšega je držala največja sestrica v naročju, imel je komaj šest mesecev — se seveda ni zaključilo tako, kot je uboga mati, ki jih je poslala na pot, pričakovala.
Pa naj povemo vso zgodbo od začetka. Bilo je v začetku leta 1947. Povsod so se še poznale posledice druge svetovne vojne. Hiše so bile še porušene, tovarne so obratovale v zmanjšanem obsegu, povsod si lahko srečal brezposelne, pohabljence — bedo. Takrat so se preselile v majhno vas Mili Marina pri Messini tri ženske. Bile so to vdova Concetta Steano ter njeni dve hčerki Marija in Ernestina. Prišle so v vas, ker so izvedele, da je začela tamkaj obratovati majhna tovarna umetnega cvetja ter so upale, da bodo našle zaposlitev. Zaposlitev so res tudi dobile in življenje se je zanje nekoliko uredilo.
Takrat pa je mlajša Er nestina, ki je bila sicer poročena, a tudi ločena od svojega moža, spoznala brata gospodarja tovarne, ki ji je začel dvoriti, čeprav je bil tudi sam poročen. Ker ji je prisegal večno ljubezen in zvestobo, se mu je Ernestina končno vdala. In začela sta skupno življenje. Iz svojega zakona je imela Ernestina že fantka, sedaj pa se ji je rodilo še pet deklic. Sprva je bilo njuno skupno življenje dokaj srečno, kmalu pa so se začeli prepiri. Najbolj ji je njen drugi mož očital, da mu ni rodila sina, kot bi bila ona temu kriva. Ko se je rodila še zadnja hčerka, jo je zapustil.
Uboga Ernestina si ni vedela kako pomagati. Izgubila je moža in tudi službo. Vsa obupana je odpotovala v Neapel', kamor sta se medtem preselili njena mati in sestra. Poiskala si je majhno sobico in začela Iskati novo službo. Toda vse, kar je zaslužila, je bilo le premalo, da bi nahranila šest lačnih ustec. Pisala je očetu otrok, da ji vsaj z de-
narjem priskoči na pomoč, pa ni dobila nobenega odgovora. Bila je obupana. Končno je izgubila še službo, s katero je do tedaj za silo preživljala sebe in svoje otroke. »Pošlji otroke k očetu,* sta ji svetovali mati in sestra, ki ji nista mogli dosti pomagati, saj sta sami živeli v precejšnji bedi.
In uboga mati se je odločila. Zbrala je pri znancih in prijateljih toliko denarja, da je kupila otrokom vozne listke do kraja, kjer je stanoval njihov o-če. Najstarejšemu pa je naročila: «Ko pridete tja in vas bo oče vprašal, kdo vas je poslal in kje sem jaz, mu odgovorite, da sem vas zapustila in da ste o-stali čisto sami. Potem vas bo obdržal pri sebi in nič več vam ne bo manjkalo kruha in oblek.*
Z jokom je spremila svoje otroke na vlak, jih vse še enkrat poljubila, nato pa odšla k svojemu bratu, da tam počaka, kako se bo vse izteklo. Strašno težko ji je bilo, toda upala je, da bo vsaj otrokom pri o-četu bolje ter da jim ne bo treba stradati.
Njena želja pa se ni izpolnila. Oče je svoje otroke sprejel zelo hladno. Ko-manj jim je dovolil, da so stopili v hišo, nato pa jih je takoj odpeljal na policijo. Otroci so službujočemu stražniku ponovili svojo zgodbo, a ker jih okrutni oče ni hotel spoznati, jim tudi stražnik ni mogel pomagati, kajti pred zakonom res niso bili njegovi otroci. Nič drugega mu ni preostajalo, kot da je o-troke spet poslal z vlakom nazaj v Neapelj, še prej pa je obvestil tamkajšnje po-
licijske oblasti, da poiščejo mater.
Policiji re« ni bilo treba dolgo iskati Ernestine, ki ni vzdržala pri svojem bratu ter se je sama obrnila na policijo po pomoč in informacije.
Za žalostno zgodbo so izvedeli novinarji in po njih tudi javnost. Našli so se dobri ljudje, ki so prine sli ali pa poslali nesrečni materi denarno pomoč, občina sama pa je poskrbela, da sta bila dva otroka sprejeta v neki zavod ter da je mati dobila primerno zaposlitev, s katero bo lahko preživljala svojo družino.
»Hočete, da prisilimo o-četa vaših otrok, da bo skrbel zanje?* so vprašali ubogo mater, ki je vsa srečna stiskala k sebi najmlajšo hčerkico. «Pustite ga na miru,* je odgovorila. «To, kar sem preživela tiste dni, ko sem poslala otroke k njemu, ne bom nikoli pozabila. Bilo je grozno. Sedaj sem srečna, da so zopet pri meni. In če bom zdrava, jih bom lahko tudi dobro vzredila in vzgojila, tako da bodo pozabili na nesrečno potovanje in pa na očeta, ki jih ni hotel poznati.*
Zgodba nesrečne matere je tako ganila vse, ki so zanjo zvedeli, da prejema Ernestina še sedal dnevno dosti pošte iz vseh krajev Italije, v kateri ji neznane osebe ponujajo svojo pomoč in podporo.
Prve hlače
Lojzek je dobil za svoj četrti rojstni dan prve hlače. Mama mu jih je se veda takoj oblekla. Očka pa je dejal: «Ali bi se
Hoče rešilni pas, ki bi imel premer 91) cm! • , e
smejal, ko bi tale naš fantin sedajle, ko ima hlače, takoj kaj naredil vanje!*
Potem so šli vsi na sprehod.
Kar naenkrat pa Lojzek obstane. Nato pa reče:
«Očka, sedaj se pa že lahko začneš smejati!*
Otroci in golobje
Copatarjev! danes praznujejo. Zato so šli v restavracijo kosit. Za Copa-tarjeve je bil to nenavaden doživljaj. Jedli so dobro in obilno. Ko je gospod Copatar plačal, so vsi vstali, da bi šli domov.
Kar se oglasi mala Linč-ka:
«Mamlca, kaj ne bo očka danes pomil posode?*
Dunajski komik Hans Mo«-ser je sedel s svojimi prijatelji pozno v noč v neki krčmi. Ko so hoteli oditi, je Mosser opazil, da mu manjka deset šilingov. Pokliče natakarja in reče;
»Zdi se mi, da mi je deset
šilingov padlo pod mizo. Ce jih nocoj najdete, mi jih jutri vrnite, če jih pa ne najdete, jih pa obdržite zase.#
Najbolj zdravi ljudje
Ob podnožju Himalaje živi ljudstvo — Hunze ga menu-jejo. To je v severnem Kašmirju. Vseh je le 25.000, ki živijo v 200 manjših naseljih. Precej se razlikujejo od ostalih tamkajšnjih prebivalcev. Čeprav živijo siromašno in preprosto, so nenavadno čisti, učenjaki celo trdijo, da so nji. hovi običaji v skladu z najstrožjimi pravil; higiene, ličenj aki tudi trdijo da so to najbolj zdravi ljudje na Zemlji, to pa zato, ker so vegeta-rianci. Poleg žitaric pozna nji. hova »kuhinja# sadje in mleko, veliko pa pojedo marelic, ki jih tudi suše za zimo.
Trdovratni insekti
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je v svojem poročilu o borbi proti mrčesu navedlo tud; sledeče: Razne vrste mrčesa so uspele obdržati se v 250 milijonih let in poleg vztrajne človekove borbe proti njim ni niti ena vrsta insektov izginila ia površine Žemlje,
Pravijo, da je danes na svetu 2.5 milijona raznih insektov, torej kaj številna — in kot je videti — tudi trdovratna armada.
Varno je varno
V filmu s Clarkom Gablom v glavni vlogi so snemali sceno, v kateri je stal Gable kot tarča metalcu nožev. Igralec je bil malce nervozen
»Poslušaj,# pravi režiserju, »ti lahko rečeš, kar hoče«, toda ta scena ni bre« nevarnosti. Ce oni tip med metanjem nožev samo enkrat zgreši, kaj bo potem?#
»Pžav imaš,# pravi režiser. »Ce se ti kaj pripeti kako bom potem dokončal fiim?! Zato bomo snemali to sceno na koncu.#
'k -fvoAtd-.
Ficko
il
Anka jast sem naredil en inter Vju ses važnih Osebami. Ta prvi je moj pr jatel Gušto.
Za kaj je maj ta narbol lepši mesec?
— Vzrok je največ zato, ko se potem kmalu ča šola. Ma anka ta drugi ludje forte čislajo M
P očem se to pozna?	,
— Kadar se ludje forte začudjo, rečejo: * ^ strela!*, *Maj zludi!» Ba Lunčani kličejo ma^pleSa, okleščen barouc, katerega denejo na sredo do P ^ u osmici točjo vino u tmajolke», tmajaron» 1	^ u župo, en ofcir se anka kliče tmajor», pesem { maj. .» je anka maju v čast.
Ta drugi je bil Angelj ses bazo Vice:	■
Kaj mlsleste, da nebi nardili plakate pv slovensko od ras stave od krav, če nebi tako se stauli, ko so poslali samo talij anske?	^
— šahti. Je navada taka, da se tenta, in če * rata. Glih tako je to, kokar ses tistim gaspoda kateri neče od nega Delouce plačat tako koka jco gre. če moučijo, gre lišo, če ne, pej jim da ta
je prov.
Pole jebla Marika Trebanka:	„
Kaj Je res, da jemaste pr vas en velik Sko kokar Je po Vedal kampanon?	-
— Ja, fnteč, zakaj bi ti rad to znal? Maie £ zares res, saj drijoman vozjo Skovace ses TrS
Ma kaj niso škodlive in nič ne smrdi)0 Skovace?	fl0i-
- Ma du je tisto rekel? Vidiš jih, kašni gd vidlavi ludje! Kaj bojo smrdele, and, lepo d
vseh sort dišav. Saj so gaspojske, ne? m 1 e$ic*’ za nuc. Tam je taka fina paša za muhe W bacile tn Staniče, za Arekobrpce in ^roCOifligtf e1i patgane in mačke. In ses tisga bojo anka “ ^ pro Fumo, kateri še za ambot je tajnost in n ba govorit od tega.
Pole je bil na vrsti Japa Gorna ses D°
Kašno vino bo to leto na vaši rastavi?
Ja, Kokolo moj, ko Ražoljo ko Rožoljo! An bi ga pili, če bi ga dobili..,
jffinorsTcT^novm k
— o —
4. maja 1958
[TAKOJ OBVESTITE PC ^TUKAJ BPPTBANCA
'brat.. baucakuE^ c*h
GgllEGA VELI. JUAnS /A
t«*- /ri# ves .	i—*-*/	r~\J!	ust
TODA tukaj An ZA PO Al 2 SLIŠAL SO zapori l S CM . DA ČETAM Nt, J USPE UJETI H/ fl * smcd/ / y/ enega uporn/ka? ^—f-^VU' so a/a tcm />oj£
’	<	KS-OČJU i^^. ________
/ tooa /Vio-N
r/rc s£ / u tem zaporu
JB VEČ UJET Ml KOV ' v
. ČC UA« £M£A4 PfloS/r/ ^  -v M */ Ste- )
 />>v^p/r£? Z,
EVO II 'Y~ kor smo \ (A/£L/ rs L RA2TRGAMCI tako Bomo
PREJ ALI r-SL£J č//£L/< J rt/P/ N JI KOT T Po-l/iJ VELJNIKAijM TOMA / / /§
ČESTI-') HI R£5> . TflM. \L/ NE Bos-
[POJEU-] UJELI , KHIIČ t J TOMA /j
k ud/£4 f AU S/ ‘T &OVORI tiše , ^ POSLCOAZ. DOSPO )^,TlJŽ**2ifajr
onega gospodi-/^ ¥ pkgne j o j
Ca ? TOMU JESLIŠATI ? TO JE PODOBEN /jrnt81L GOTOVO tomI
Wi R ŠE MOCOJ SE Bo A
■	ZGODILO	'J
ležni. Želijo mu skorajšnje t>-krevanje.	'mt
Jami telbfoii, čeprav brez kabine, že deluje m služi vsej farni obilni (petim vasem) m drugim, predvsem izSetni-
WM§@0k
. v •;
prejeli
Lima in Srna: štirje lepi primerki krav .uorejcc Zoro Grgič pokazal ua današnji
NA BIVŠEM SEJMIŠČU OB CESTI BAZOVICA-LIPICA
Danes v Bazovici prva razstava goveje živine sivorjave pasme
razstavi sodeluje 140 živinorejcev iz Bazovice, Padric, Gro-pade, Trebč, Gročane, Peska in Jezera, ki bodo razstavili 270 gi av živine - Med razstavljavce bodo razdelili 50 nagrad
2b*fves se bodo v Bazovici v1«! kmetje in živinorej-* ■* vsega tržaškega pod-mnogo jih bo prišlo w,.® ? onstran meje ter iz Ra> j)e goriške pokrajine. Voh goveje živine si-j^Jave pasme, ki je prva tržaškem področju, je njimi vzbudila upravi-7®° pozornost in zato je ^Umljivo, da bo danes zaslovela tudi kot n živinorejsko središče .našem področju.
V'cb Ces^> ki vodi iz Bazo-vfe Prot'i Lipici, je bilo iim •) vse nared in danes bjutraj ob 7. uri bodo na tj?® .sejmišče začeli priha-b,a ^vinorejci s skrbno iz--®10 živino. Na razstavi ri?e‘uje 140 kmetov in ži-tiri*>re^cev iz Bazovice, Pa-> Gronade Trebč, ftro-
^^je priprave za ra »Jašo bile že včeraj dokončane.
fe*1 Beška in Jezera, ki Kav Z^tavili skupno 270 in v 24vine, ki je razdelje-glavnem na dve kate-v »iv živino, ki je vpisana ftaČQ0vniško knjigo in do kicioh,?351110’ ki je močno tostm a~ sivorjavi alpski
Čleg tega je živi'
Jena še na pet o tki^lnih kategorij, kar lo -j.®'da jo bo ocenjeva-‘tavnL k°m.Lsij, ki jih se-živinoreiski stro-
, veterinarji ter hi	živinorejcev.
<U »Jt1 ->e treba omeniti, ocenjevalne komi-strokovnjaki da hfega P°dročja, ta-V, v,bo ocenjevanje po-
« Ocen?fPristransko
Jo t,J.eYalne komisije bo-L Urn z delom okoli Ocen čunaii°> da bodo 5VW ? . v^ razstavljene Jve UH Potrebovali dve do in pol. Ko bodo ko-
ži vinorejci za prevoz živine do razstavnega prostora. O-menimo naj, da bosta prispevali svoj delež za nagrade, tudi Tržaška hranilnica in posojilnica ter pokrajinska uprava. Skupno bodo razdelili 50 nagrad.
Razstave se bodo udeležili tudi nekateri ugledni strokovnjaki. Tako je najavljen prihod načelnika živinorejskega oddelka ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo, visokih kmetijskih funkcionarjev iz Benetk, Vidma in Gorice ter številnih živinorejcev iz sežanskega okraja.
Vse torej kaže, da bodo napori organizatorjev in živinorejcev, ki na razstavi sodelujejo, kronani z uspe-hcm. Pravijo, da bodo tej razstavi sledile še druge, in sicer v Bregu, Nabrežini in morda še kje. Zamisel je vsekakor dobra, saj kaže, da imajo predstavniki kmetijskega nadzomištva pravilen odnos do živinoreje na našem področju, ki predstavlja eno najvažnejših panog kmečkega gospodarstva.
BRISCIKI
Ob nedeljah in praznikih je v naši vasi zelo živahno. Naša jama privablja številne izletnike, ki pa se v vasi zadržijo le malo časa, po navadi le toliko, da si ogledajo jamo. Potem se usedejo na svoje motorje ter se odpeljejo v druge vasi.
Stalno slišimo pritožbe izletnikov, ki se jezijo nad slabimi cestami, predvsem na tisto proti Velikemu Repnu. Večkrat smo že prosili in zahtevali, da ceste popravijo, a vse zaman. Koliko časa bomo morali še čakati, da našim rpravičenim prošnjam ugodijo?
končno če Ivan Oberdank: tri imena, ki nam bodo ostala v neizbrisnem spominu.
SEMP01AJ
Pred časom smo poročala da je 14-dnevnemu kmetijskemu tečaju, kjer je di. Baša obravnaval splošno kmetijstvo, sledil enomesečni živinorejski tečaj, ki pa je trajal dva meseca, ker se je zaradi tečaja v Zgoniku vršil vsak drugi večer. Oba tečaja je namreč vodil znani živino-zdravnik g. Legiša. Tečaj je redno obiskovalo okrog 40 u-deležencev, od teh 5 žensk. Torej lepo število, ki potrjuje, da so naši ljudje vedoželjni in se zanimajo za kmetijski napredek.
Tečajniki so napravili poučen izlet v Furlanijo in v načrtu je bil tudi obisk živinorejske razstave v Bazovici, a je zaradi obolelosti predavatelja odpadel. Zaradi tega je odpadel tudi zaključni izpit, ki bi moral biti minuJi teden. Tečajniki so na tečaju mnogo pridobili in so predavatelju, ki jim je znal s poljudno besedo obrazložiti tudi težja vprašanja, zelo hvaležni.
in
kom, ki jih je ob nedeljah vedno več.
PROSEK
NARREZINA
Zaključile delo, bo m razstave in ?• ha/?regov°ril dr. Per-S?'honu!!rUk kmetijskega JMjim ■Ttva. ki razstavo :*lili A Nagrade bodo raz-
bh^ellH1'30- Skupno bo-1 2a več pol ? Je vsi Ilr nagrad, v kar ■ ki i. a tudi kilometra-
Včeraj smo pokopali Ivana Oberdanka, ki je prav na dan 1. maja preminil za posledicami hudega trčenja avtomobila in avtomobilske cisterna pretekli ponedeljek. Vest o njegovi smrti nas je toliko huje prizadela, ker smo slišali, da je njegovo zdravstveno stanje razmeroma dobro, saj so zdravniki predvidevali, da bo okreval v najslabšem primeru v petdesetih dneh. Zal so nastopile komplikacije in tako je tudi nesrečni Ivan preminil.
V velikem številu smo ga spremili na zadnji poti, saj je bil znan in spoštovan daleč naokol1. Cenili smo ga pred-vzem zaradi njegove delavno, sti, ker je bil v pravem pomenu besede mož dela. Naj mu bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa naše'iskreno sožalje!
Tako se je zaključila tragična nesreča, ki je izzvala po vsej občini in na vsem področju toliko sočustvovanja. Najprej Darink« Semolič, potem Ferruccio Jakomin in
Preteklo nedeljo sta proee-ško-kontovelska zbor in godba imela koncert v dvorani na Štjaku. Koncert je odlično u-spel in občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo j dvorano, je bilo z izvajanjem j zelo zadovoljno, tako da so bili nastopajoči nagrajeni z burnim ploskanjem.
Po koncertu je bil ples. na katerem je igrala proseška godba.
Pevci in tudi godbeniki so po koncertu izrazili željo, da bd prosvetno društvo priredilo v bodoče več takih koncertov in tako pripomoglo k zbliia-nju med zamejskimi Slovenci ter Slovenci v domovini.
SALEZ
Kot je znano, je bil pri nas 14-dnevni večerni gospodinjski tečaj, ki ga je vodila zgoniška učiteljica g. Lupine. Bil je zelo dobro obiskan in so se žene zanj zelo zanimale. Splošna želja je, da bi bil pozimi daljši tečaj s popolnejšim učnim programom. Naše zene namreč vedno bolj posegajo v kmetijsko proizvodnjo in bi se rade lotile čim bolj umnega vrtnarstva, reje drobnih živali itd. V tem jih podpirajo tudi gospodarji. Ne. kateri ad nameravajoi napeljati vodo na zemljišča, namenjena za vrtnarstvo. To Je lazveseljiva in hvale vredna pobuda, k{ naj bi jo oblast krepko podprla moralno in
materialno; moralno z izobrazbo, ki naj bi jo posredovala s predavanji in tečaji, materialno pa s podporo in pri izrednih uspehih z nagrado.
To prizadevanje naših gospodarjev in gospodinj pa hkrati tudi kaže, kako potrebna bi bila kmetijska šola v Zgoniku. Kdaj bo rešena ta zadeva, ki se tako čudno in sumljivo vleče?
Pridnost naših vaščanov ]e že znana. Ta se lahko opazi tudj Pr' letošnjem pomladanskem delu; kljub neugodnemu vremenu so najvažnejša opravila na polju in v vinogradu že izvršena. Seveda ne pozna, mo pri naših opravilih uradnih ur ali osemurnega delavnika, ampak se držimo pravila; kar lahko izvršiš danes, ne odlagaj na jutri!
Skrbno sem prebrala članek «Dva zgledas v nedeljski številki «Primorskega dnevnika•» in bi rada povedala, kar sem o njem in v tej zvezi že prej mislila. Najprej povem, da sem kmečka gospodinja in čutim na svojih ramenih, kaj pomeni danes gospodinjiti na kraški kmetiji. Gospodarsko ne stojimo slabo, a je treba za to presneto gibati roke od rane do pozne večerne ure. Povsod moram biti, vse nadzorovati in skrbeti za naslednji dan. Brez gospodinje ne gre v hiši ne izven nje. Večkrat se vprašam, ce moja za vedno ostati tako in se ne bo to stanje kakorkoli omililo. Pravim vsaj omililo, ker si ne morem misliti, da bi kdaj bilo s kmečko ženo nekam tako, kot napovedujejo ameriški zeni z ratomsko kuhinjo», ko pojde vse na pritisk gumba. Na kmetiji je mnogo gumbov, a na katere pritiska narava!
Zmerno delo ni nobeni kaj vredni ženi žrtev. Pač pa postane ona žrtev s prevelikim trudom in skrbmi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiinHiiniiiiiiimiiiinniiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
DANES IN JUTRI V DOLINI
Naslovna stran knjižice, ki so jo izdali dolinski fantje in dekleta ob letošnjem vaškem prazniku-
krav sivorjave pasme, razstavi v Bazovici-
Oj to je naša družba, po imenu huda Južna Zvečer smo skupaj zbrani, dekleta prid’jo z nami, slovenske pesmi pojemo in vince pijemo...
Tako poje dolinska narodna pesem, ki jo zna na pamet vsak pristen Doiinčan. Dolina spada med najzavednejše vasi na Tr. žaškem. V navadi je še mnogo starih običajev; nekateri so še sveži in zlvl druge pa, ki io-nejo v pozabo, bi bilo prav obnoviti. Tak Je običaj ob po roki, ko se opolnoči zberejo fantje pod oknom novoporočen. cev in zapojejo:	«Lepšega».
Naj bo lepo vreme dež ali sneg, «Lep".rgaii Je treba zaneti, kajti to prinaša novoporočes-cema srečo. Fantom pa vina in potic. Pri bogatejših kmetih je v navadi, da postrežejo fantom z vinom v brenti ali škafu, da si ga lahko pošteno privoščijo.
Lepa je navada, ki je ni pre. gnala niti televizijska oddaja (Odnehaš ali nadaljuješ«. Dolinski tantte imajo že od nekdaj stalen dan za vasovanje: to Je četrtek.
Med največje ln najzahtevnejše dolinske običaje pa spada tradicionalni ples pod mlajem ali ■majem« po domače. Ni točno znano, kdo je zanesel to priljubljeno navado v Dolino. Podobne običaje imajo tudi v Prekmurju v Sloveniji.
Letonji mnaj« in ples priprav, lja vsa vas, jedro pa je skupina 130 fantov, ki si je nadvse prizadevala, da bo vaški praznik vreden Doline.
Da bo prireditev čim botj slovenska, so povabili priljubljeni kviniet bratov Avsenik, ki nas primorske in še posebno zamejske Slovence zelo navduši. Ob tej priliki so dolinski fantje in dekleta izdali zelo zanimivo in pestro knjižico, v kateri opisujejo svoj običaj in objavljajo najlepše pesmi kvin. teta Avsenik (Rezka, Na Robleku, Slovo, Moj rodni dom j. dr.).
Dolina Je danes postala lepa in privlačna kakor mlada nevesta. Vse je pripravljeno za ohcet, jedače in pijače ne bo zmanjkalo, za zabavo bodo skr. beli Avsen.ki in pa vrtiljak ter dobro breško vino, ki bo na razstavi.
OPČINE
Včeraj smo v velikem številu spremili na zadnji poti Jožefo Milič roj. Daneu, ki je predvčerajšnjim preminila v visoki starosti 80 let. Pokojnici, ki je izhajala iz stare zavedne slovenske družine na Opčinah, naj bo lahka domača zemljica, svojcem pa naše iskreno sožaljel
Tako je danes zlasti s kmečko ženo. Njene naloge ne rastejo samo zaradi nagle modernizacije življenja, o-ziroma zaradi naših večjih zahtev. Med nami, kmečkimi ženami, in našimi nalogami, je neko nasprotje. To se odraža v našem neznanju. Pravite, da smo zaostale. Priznamo sicer težko resnico, škodljivo telesu in duši, a ne moremo reči, da je to naša lastna krivda. Dolgo časa smo živele samo za golo življenje, a še tega ni bilo. če smo kljub temu vzdržale in jo še nekam siečno izvozile, pomeni, da smo si znale tudi kljub zaostalosti pomagati, hkrati pa tudi, da bi se znale, če bi bila prilika, za svoj poklic tudi usposobiti.
Je zelo razveseljivo, da se €Primorski dnevnik> za nas zavzema, žal pa ne vidimo, da bi bilo tako tudi pri drugih listih. Ne morem si tega razlagati drugače, kot da ne vedo, kako pomembno vlogo vršimo žene, še posebej slovenske že ne-kmetice v zamejstvu. To je toliko slabše, ker so naši kmečki domovi na nekakšnem razpotju. Ni to odvisno le od bega moškega naraščaja z zemlje, ampak še bolj od ženske mladine, ki je zavzela nasproti zemlji odklonilno stališče. Ne smemo pozabiti, da žena svojega moža na zemljo naveže, ali pa od zemlje odtegne. Večji je vpliv žene na moža kot pa obratno. To vidimo posebno pri mladih zakoncih.
če se je mladina, predvsem zenska, močno pogo-spodila in ji prijajo le mestni nazori, je to za kmetijstvo nevarna zadeva.
Omenjeni članek je govoril o pomenu strokovne izobrazbe. Popolnoma pravilno! Ta bi posredovala ženi znanje, ki bi pomagalo k razumnemu delu. To bi pomenilo pogoj za zvišanje dohodkov in menda tudi o-lajšanje truda in skrajšanje dela.
A hotela bi omeniti še mnoge stvari, ki se ml zdijo važne. Kot mi potrjuje življenje, bi bilo samo golo znanje premalo. Zdi se mi, ia brez dobre vzgoje naše mladine od njene prve mladosti dalje ne bo polnega uspeha. Ali ni mestno življenje že preveč izmaličeno, rekla bi nenaravno?! Bolj kot je življenje izumetničeno, lažno in hkrati tudi pogubno, tem bolj je nesmiselno. Ne vem, če se motim, ko mislim z dobro vzgojo vzbujati v mladini ljubezen do narave in spoznavanje njenih vrednot za človeštvo; vzgojo, ki naj bi postopno pobijala in izbijala zgrešene pojme mladine o življenjskih nalogah. Tako je menda mišljeno tudi v članku *Dva zgleda>. Vsaj tako sl razlagam besede .,. avzgoja in pouk, ki znata očitovati globoko razumevanje za njene težke naloge v sedanjih družbenih in gospodarskih odnosih ...»
Druga stvar je tale: Jaz sem ves dan zaposlena. Vendar si oddelim nekaj časa za branje. Zanima me marsikaj, a predvsem naša zenska vprašanja. Zelo pogrešam dobro revijo, ki bi obravnavala zadeve slovenske žene na tej zemlji. Mnogo je tega. Večkrat si mislim, koliko bi bilo vredno, če bi zamejske žene i-mele svojo revijo. Ne vem, kako naj bi se to izvedlo, a mislim, da spada tudi ta zadeva v pristojnost SKGZ.
Pridružujem se večkratnemu poudarku «Primorskega dnevnika>, da je skrb za naše podeželsko ljudstvo, torej tudi za ženo, in predvsem zanjo, naloga obeh kmečkih zvez, SKGZ in tudi občin. Taka bi te mogle n. pr. posredovati v zadevi izobrazbe vsaj nekaj mladih učiteljic za vodstvo gospodinjskih tečajev.
KMETICA
VODORAVNO; 2. klic na pomoč; 4. knjigovodstveni dolg; 6. zdravilna rastlina, e-noletmca z belimi cveti; 9. vrnitev z gore v dolino; 13. z negovanimi nohti; 15. predlog; 17. kvadratasto vzorčast; 18. grška črka; 19. pripadnik starega germanskega plemena; 21. iz neke tekstilne rastline; 22. glasbeni pojem; 23. živeči slovenski slikarski u-metnik; 25. čar. vabljivost; 2b. redovnik; 28. velika ledena gmota v visokih gorah; 31. združevalen, spajalen; 33. prislov, ki krepi pritrdilnico ali nikalnico; 34. polog, skladišče, zaloga; 35. naslov nekdanjega egiptovskega vice-paše; 36. oblačilna potrebščina; 37. ki se vleče, počasen; 40. tajim, zavrnem resničnost neke trditve: 42. droben, v suh; 43. del telesa; 45. učitelj govorništva; 46. manj kot celota; 47. kraj, zaključek; 49. gora v severni Srbiji; 50. tretja in prva črka besede pod 21. vod.; 51. zavedajoč se lastne vrednosti; 53. osebni zaimek; 54. italijanski frančiškan, ki je živel v 15. stoletju in pomagal Janku Hunjadiju pri obrambi Beograda pred Turki; 56. po-
tepuh; 57. plevel, katerega liste uživamo spomladi kot solato; 58. vrsta peres; 60. italijanska nikalnica.
NAVPIČNO. 1. težke tekmovalne sani; 2. raztelesim, razčlenim; 3. nastane pri sirjenju, 4. mitološki letalec; 5. kraško vino; 6. infekcija; 7. pripovedna pesem; 8. progasta, lisasta žival; 10. pritok Visle v Galiciji; 11. znak za torij; 12. dotok; 14. zdravilo za malarijo; 16. spremenjen v led, z njim obdan; 18. repriza; 20. reka v Afriki; 22. prst: 23. obilnih meč; 24. divja roža; 26. obrtnik; 27. komur pripada v kmečki hiši glavna izba, 28. rovt, novina: 30. kos lesa; 31. stik, spoj; 32. kratica za mariborsko tovarno; 38. list, ki izhaja vsakih sedem dni; 39. ekstaza; 41. pevec v zboru; 43. pohleven, skromen; 44. last neke sorodnice; 47. mesto v Istri; 48. boginja kmetijstva; 51. neodločen izid pri šahu, ker igralec nima poteze; 52. neoblečen; 54. prvi dve črki besede pod 17. vod. 55. kratica za narodna republika: 59. vrsta hrasta.
Rešitev zadnje križanke
VUUURAVNU: 1. mena no-
tehnika, 13. zdoma, 18 opera-tiven, 19. r;o»eti, 21. tirane, 22. ar, 23. podsekano, 2a. ogoliti, 27. enakopraven, 29. roj, 30. zalotitev, 32. Mari, 33. in, 34. do, 35. obil, 36'. tesne, 39. ak, 40.	zidovi,	43.	O. K.,	44.
si, 45. parola,	47.	ozadje,	49.
S(lovenski) P(oročevalec), 50. Mo, 51. od, 52. celitev, 54. slo-viten 57. ki, 58, iridtj, 59. vlačilec. 60. Po, 61, Java, 62, nezaveden, 64. polh, 66. avtomobil, 68. nikakor, 70. star, 71. Arij, 72. Ra, 73. elisa, 74. pritok, 76.	etapa,	78,	kleten,	79.
Ob, 80.	iskani,	81.	abolicija.
NAVPIČNO: 1. motorizacija, 2. epigoni, 3. heroj, 4. Ar ni, 5. nanizovati, 6. oteta, 7, ti, 8. Eva, 9. heretik, 10. NN, 11. kroketi, 12. ajdove, 13 zve r, 14. Dekameron, 15, otava, 16. mineral, 20. Osp, 23. Pat, 24. onikati, 26. ilo, 28. Nil, 31. e-boe, 34. dozidavati, 37, spote-ni, 38. Na, 41. dolivati, 42, i-dejno, 44. spočel, 46. od, 48, Jfurij) V(ega), 49. Slavija, 50, Milena, 53. era, 54. slabiti, 55 Vid, 56. ec, 57. kolosej, 59. vzoren, 60. pomiti, 63. žensko ime, 64. palec, 65, hrana, 67. tros, 69. keli, 70. Srb, 72 Rab, 74. po, 75. kk, 77, pa, 78. ki.
KR IŽA NK A
PBsnna		— 6 —	4. maja 1958
Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 19,8, najnižja 11,9, zračni tlak 1024,7, veter severovzhodnik 5 km na uro, vlaga 57 odst., morje razburkano, temperatura morja 13. Vreme danes; Pretežno jasno.	Tržaški	dnevnik	Danes, NEDELJA, 4. maja Florijan, Cvetko Sonce vzide ob 4.49 in zatone <*> 19.15 Dolžina dneva 14.26. Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 5.19. Jutri, PONEDELJEK, 5. maja Irenej, Miran
Številna volilna zborovanja
V okviru «Svetovnega zdravstvenega dne»
Predavanje prof. dr. Battigellija o uspehih pri zdravljenju jetike
Stara napol porušena hiša v Ul. Bergamasco 9 ni mogla nuditi dosti zavetja, a vseeno se je skupina brezdomcev počasi začeta naseljevati in sčasoma je podrtija dobila drugačno Lice. Vsak. si je namreč za silo popravil okna. vrata in drugo in ker ni nihče plačeval stanarine, je bilo še kar prijetno. Toda nekega dne se je zglasil pri ljudeh novi upravnik hiše, ki je zahteval stanarino. Stanovalci se sicer niso temu uprli, a hoteli so, da bi jim lastnik vsaj delno povrnil stroške za popravila.
Seveda o tem ni hotel upravnik ničesar slišati in je vložil tožbo, zaradi katere je moralo priti 11 oseb, skoraj vsi iz Južne Italije, pred sodnika pod obtožbo nezakonite vselitve v hišo.
Tožba je bila potrebna le v primeru, če bi bilo število vseljenih družin manj kot 10. Ker pa je bilo to število večje, so uradno uvedli sodni postopek. Obramba pa se je znašla in prinesla na dan dejstvo, da se niso vsi hkrati vselili, zaradi česar je bila tožba nujna, seveda ne upravnika temveč lastnika stavbe. Te pa ni biio in tako so se vsi obtoženci rešili kazni in obsodbe.
Spor pa se bo nadaljeval na civilnem sodišču, kjer je lastnik vložil zahtevo po izselitvi. Stanovalci namreč še vedno nočejo plačevati stanarine, pa čeprav stanujejo v hiši že od decembra 1951 leta.
GOSTOVANJE DRAME SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA 17. LJUBLJANE
V AVDITORIJU V TRSTU
V soboto 10. maja 1958
ob 21. uri
vsa leta do danes predstavljajo prav gotovo najkrajši čas, v katerem je bilo toliko važnih odkritij v borbi proti bacilom.
Zdravljenje jetike se je več kot pol stoletja baziralo na umetnem pnevmotoraksu in mnogo je bolnikov, ki se morejo za življenje zahvaliti genialnemu odkritju Forlaninija. Toda leta 1946 je bil v zdravljenje uveden streptomicin, pivo zdravilo, ki je aktivno vplivalo na Kochov bacil in s tem je bil uresničen sen tolikih, ki so tako zdravilo poprej zaman iskali. Kmalu za tem so bila odkrita nova zdravila, v zadnjih letih periazina-mide, neomicin, viomicin, ci-closerina in posledica tega je bila, da se je umrljivost zaradi jetike znatno zmanjšala. Jo dokazuje, da je uvedba antibiotikov v zdravljenju jetike vplivala v mnogo večji meri na zmanjšanje umrljivosti kot pa sama protijetična berba.
Kljub temu pa je število jetičnih bolnikov še vedno zelo visoko, kar kaže, da je vprašanje zdravljenja še vedno zelo važno. Da, morda celo teže kot kdajkoli poprej, in sicer zaradi vedno večjih možnosti zdravljenja.
Iz tega izhaja potreba po zdravniškem osebju, ki mora biti visoko kvalificirano, da lahko pri posameznih primerih izbere način zdravljenja, ki je za posameznega bolnika najbolj primeren.
Predavatelj je nato še omenil nekatera vprašanja v zvezi s kirurškimi posegi pri zdravljenju jetike. Zaradi tega, je zaključil prof. Batti-gflli, so poleg kvalificiranega esebja potrebne tudi primerne opreme v bolnišnicah in sanatorijih, ki niso luksuz, ti m več nujnost, da se bolnikom nudi vsa potrebna pomoč in uspešno zdravljenje.
PREDSTAVE V AVDITORIJU Danes ob 11.30 bodo predvajali v Avditoriju na pobudo tiskovnega urada vladnega komisariata naslednje dokumentarne filme: «Za njihovo bodočnost«, «Deško mesto«, «Ca-lifornia Junicr Sinphony» in »Spremljevalne ladje«.
Bidovec v Rimanjih e bitki proti prevladi KD ■ Podtajnik Ferrari Aggradi ni pojasni! vpliva SET na Trst
Eugene Gladstone 0’Neill
potovanje v noč
Drama v štirih dejanjih
V nedeljo 11. maja 1958 ob 17. in ob 20.30
Solokles
Kralj Oidipus
OPOZORILO
Kdor bi videl kjerkoli v mestu in okolici motorno kole «Gilera» Ts 17322, je na-piošen, da o najdbi obvesti policijske organe.
NEDELJA, 4. maja 1KI TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Iz slovenske folklorne zakladnice;
9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Izvleček iz opere »Tura-ndot«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah;
15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Lahke melodije; igrajo orkestri Zacharias, Lanner, Hagestedt in Vandaa; 16.00 Slovenski zbori;
16.20 Ansambla Kramer in Herb Kern; 16.35 Paganinijeve skladbe:
17.00 Ivan Gruden: »Pri nas smo gospoda«, burka v treh dejanjih; 18.45 Johann Strauss: Lepa Do-nava — balet; 19.15 Folklorni orkester »Srečko Dražil«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.00 Bazzini: Godalni kvartet št. 3 op. 76; 21.30 Raztreseno cvetje lirike:	(15.) »Pesmi o slovenski zemlji«; 21.45 Južnoameriški odmevi; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Norrie Para-mor; 23.00 Chopinovi valčki,
TRST I.
9.40 Debussy:	»Iberia«, igra
simfonični orkester iz Detroita;
12.20 Igra orkester Barzizza; 14.30 »El Campanon«; 15.50 Ritmi in popevke; 16.30 Igra orkester Stel. lari; 17.00 Prenos z nogometne tekme; 18.00 Četrti koncert »Agi-mu®»; 19.45 Sportina nedelja; 21.00 Koncert jazza.
KOPER poročila v »*>v.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v Hal.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15. 22.30.
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Ju. tranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja:	»Organiziranje letošnjega odkupa na Goriškem — Obisk na kmetijskem posestvu Odolina v Brkinih«; 8.30 Kvintet Avsenik; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Reporterske turistične beležke; 10.50 Lahka glasba; 11.00 Operna glasba; 12.10 Glasba po željah; 13.00.
14.15 Prenos RL; 14.15 15’ valčkov in polk; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10, Pogovor s poslušalci;
15.15 Glasba po željah; 16.15-
15.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA »7,1 m, 292,1 m, 212,4 a
6.00-7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Iz operetnega sveta; 8.00 Športna reportaža; Nekdaj in danes; 8.15 Parada popevk; 8.45 Mladinska radijska igra — Gustav Morčinek: Suzanka m pc vodnjaki; 9.15 Jugoslovanska pesem; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Nepremagljiv« Ljubljana:
10.30 Pokaži, kaj znaš; 12.00 Od melodije do melodije; 13.30 Za našo vas; 14.15 Našj poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 16.15 Razbijači verige; 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — ZvonimiT Bajsič: Rahla pomladna zemlja:	18.10 Veseli inter-roeazo; 18.30 »Slišala sem ptičko pet...«; 20.00 Varietč na valu 327,1;
21.00 Klasiki sodobne glasbe o sebi; 3. 3. oddaja: Dmitrij Šostakovič; 22.15 Plesna glasba.
TELEVIZIJA 10.15 Kmetijska oddaja 16.00 Mednarodne konjske dirke v Ri-piu; 17.30 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Telemateh; 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov;
20.30 Poročila; 21.00 Ugo Tognaz-zi in Ratmondo Vianello: »Eden, dva, tri«; 22.15 Telefilm: »Govorite resnico«; 22.45 Športna nedelja.
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA
vabijo na tradicionalni
seveda Giovannija, njegove žene in sina Luciana, ki je stanoval v isti hiši z materjo, ker je tudi njegova soba v glavnem poškodovana. Vsi trije so dobili zavetišče pod streho brata Carla, ki stanuje nasproti škedenjske cerkve.
Policija je predvsem hotela vedeti, kakšne navade je imela pokojna ženska in predvsem je hotela ugotoviti, če je kdo kriv za izbruh požara in potemtakem, če gre za umor in ne za nesrečo. Baje je sedaj jasno, da gre le za nepazljivost Postogneve, ki si je s svojo navado kajenja v postelji spremenila ležišče v piavcato grmado.
V Skednju, od kod sicer ni točno znano, se je razširila vest, da je sin zaklepal mater v spalnico. Seveda bi bila to kršitev zakona in policijski organi so hoteli tudi to možnost proučiti. V dopoldanskih urah so iskali ključavnico spalničnih vrat, katero so našli med zoglenelim lesom v kleti. Govori se, da je ključavnica potrdila, da vrata niso bila zaklenjena ne znotraj in še manj z zunanje strani.
Ostanke trupla pok. Postogneve si je včeraj ogledal sodni izvedenec — zdravnik in kasneje tudi predstavnik državnega tožilstva, ki edini lahko da dovoljenje za pokop. Kaže. da bo pogreb tako nenavadno in tragično preminule Postogneve jutri popoldne.
sky, ko mu je ženska rekla, naj pusti železo pri miru. Toda Todorovsky se je izgovoril, da so njegove besede pomenile, da jo pozna. Lepa razlika sicer, a vseeno ga izgovor ni rešil zapora in tudi obtožbe dveh poskusnih tatvin. O ropu so namreč preiskovalni organi bili mnenja, da n, mogoče govoriti, predvsem ker se je Todorovsky ustrašil, ko je Bregancova hotela po policijo in je zbežal, pri čemer je seveda pustil na krajo u-kradeno železo.
Med preiskavo o tatinskem delovanju Todorovskega je padel v zagato tudi starinar Galliano Praselj s Stare istrske ceste, ki je moral priti pred sodnika pod obtožbo, da ni vpisal kupljenega železa. Obsodili so ga na 3000 Ur globe. nakar se je lablko vrnil domov. Todorovskega pa so sodnikj spoznali za krivega obeh tatvin in ga zašili na 5 mesecev ječe in na 5.000 lir globe. Ker so mu priznali pogojnost kazni, so odred:li njegovo izpustitev na svobodo.
Preds. — Fabrio, tož. — Pa-scoli, zapisn. — Urbani, o-bramba — od v, Amodec in Padovani.
Avto oplazil motociklista
Proti večeru se je 62-letni Pietro Rigo z Reške ceste zatekel v bolnišnico, kjot je zdravnike zaprosil, da bi mu izprali rane in odrgnine na kolenu leve noge ter na prstih. Čeprav so mu ugotovili tudi verjetni zlom neke koščice pri prstih, so ga odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka.
Rigo je pojasnil, da sc je malo prej vozil s svojim motornim kolesom proti Katina-ri, ko ga je na križišču z Ul. Campanelle oplazil avto, k je vozil v isto smer. To je zadostovalo, da je mož padel rta tla, medtem ko je bil šofer tako nesramen, da je vožnjo nadaljeval. Ni izključeno pa, da nezgode ni opazil.
— «» —
Stavka delavcev cementne industrije, ki se je začela predvčerajšnjim in bo trajala do torka ob 6„ se lepo razvija po vsej Italiji in na Tržaškem. V nekaterih italijanskih pokrajinah stavka sto odstotkov delavstva, v Trstu pa se je včeraj udeležilo stavke 98 odstotkov zaposlenih delavcev pri Italcementi. V ponedeljek ob 18. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 sestanek stavkajočih delavcev, na katerega so vabljeni člani in nečlani Delavske zbornice CG
pod »majem«,
ki bo danes 4. maja
od ti. do II. in od 21. do 24. ure
ter v ponedeljek 5. maja od ?6. do 24. ure.
Igral bo priljubljeni kvintet bratov
AVSENIK
n Ljubljane.
Pela bosta Danica Filipčič in Franc Koren
PRISPEVAJTE i£A DIJAŠKO MATICO!
Zenska podlegla poškodbam Plin umoril 86-l
Snaha reiilo taščo, ki je hotela napraviti samomor
Dogodki tedna
tere nove olajšane za izvajanje trgovinskega sporazuma o lokalnem prometu. Gre za pomemben prispevek za u-frditev že dokaj ugodnih gospodarskih odnosov in nov korak k liberalizaciji zunanje trgovine. Glede CSR pa ministrska okrožnica uveljnvlja na novo podpisani trgovinski in plačila' sporazum, kjer posebna priloga predvideva obsežnejšo vsoto denarja za plačevanje pristaniških, pomorskih in drugih prometnih stroškov CSR v blagu. S tem je odstranjena ovira, ki je dolgo let onemogočala večji tranzitni promet CSR skozi tržaško pristanišče.
Napredovanje CGIL v aotr. komisijah
Pretekli teden so bile v sindikalnem življenju najbolj vazen dogodek volitve notranjih komisij v vseh obratih CRL)A, v Tržaškem arzenalu in v čistilnici petroleja A-quila v Zavljah. Število predstavnikov obeh sindikalnih struj je ostalo v notranjih komisijah nespremenjeno, toda CGIL je napredovala med delavci bodisi v Tovarni strojev bodisi v ladjedelnici Sv. Marka.
Za čistilnico petroleja v Zavijali ni mogoče primerjati letošnjih rezultatov z lanskimi, ker so takrat nastopili kar trtje sindikati, letos pa samo Delavski zbornici CGIL in CISL.
Veleiejemike priprave
Do otvoritve velesejma, ki bo 22. junija, je še precej časa, vendar so priprave zlasti velesejtmske uprave že sedaj dokaj živahne in je že znano, da bodo na velesejmu poleg močnih razstav Avstrije in Jugoslavije se uradno sodelovale: CSR, Sirija - Egipt, Grči j«. Zahodna Nemčija, Madžarska, Indija, Libanon, Mehika, Jordan, Sovjetska zveza in ZDA. Ni samo pomembna udeležba Sovjetske zveze in Mehike, ki sta na velesejmu prvič, temveč je zlasti razveseljivo, da so se ponovno vrnile Indija, Egipt, Češkoslovaška republika in Madžarska, ki so nekdaj že bile na velesejmu in se ga v zadnjih letih niso udeležile.
Liberalizacija
Svetovno znana zavarovalnica od 1828 Je v TRSTU. UL. GHEGA tel. 27512 - 35939
HroU h rator HA VNIK
VERDI
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic ta koncert orkestra Tržaške fil harmonije pod vodstvom Jone la Perlee in s sodelovanjem pianistke Marie Tipo. Koncert bo v torek ob 21. uri.
Na sporedu so skladbe Cht* rubini j a, Beethovna in Berlioza.
TRŽAŠKA
Pred kazenskim sodiščem so obsodili v odsotnosti 44-letne-ga Giuseppa Anica iz Ul. Al-diaga, kt se je v prvi polovici 1954. leta ponudil Albertu Tommasiniju iz Ul. »v. Nikolaja za trgovskega potnika. Hotel je prodajati olje za avtomobile in tudi nadopiestne dele, pri čemer si je v Ul-dei Porta uredil tudi skladišče.
Toda Anic je malo mislil na trgovino in bolj, kako bi Tommasinija in druge opeharil. Sicer ni bilo to njegovo pivo podjetje in mož je, ko si je seveda spravil v žep in tudi zapravil 200 tisočakov, izginil. Njegov sistem je bil enostaven; vse naročilnice so bile lažne in na ta način it dobil od Tommasinija določeno nagrado. Večkrat je moral Tommasini celo dvakrat plačati eno in isto fakturo, de. rar pa je seveda končal v Anicevem žepu.
Sodniki so mu prvotno obtožbo prevare spremenili v prilaščanje tujega denarja in blaga, za kar so ga obsodili na 5 mesecev ječe in na 7.000 lir globe.
Preds. Corsi, tož. Maltese, zapisn. Rachelli, obramba odv. Stradella.
OD VČERAJ DO DANES
ZAHVALA
17 vsega srca se zahvaljujem.' vsem stvovaili z nami ob hudi izgubi našega
Po aretaciji 28-letnega Petra Todorovskega iz Skoplja, katerega so obtožili poskusne tatvine majhnega motorja s kolesa in tudi poskusnega ropa, je ta iz zapora posla! preiskovalnemu sodniku s recej dolgo pismo, v katerem je prikazal vso svojo «proti|romu-nistično preteklost«, zaradi katere naj bi zbežal iz Jugoslavije. Toda že sam begunec je priznal, da je bil • zaprt zaradi tatvine, za katero pa naj ne bi bilo dokazov. Seveda kot sedaj, ko ni samo hotel ukrasti motor s kolesa, a je tudi ukradel staro železc iz kleti Frančiške Breganc vd. Vatovac od Domja in ženski celo zagrozil. «Ja te pucam,« naj bi ji odgovoril Todorov-
Nabrežina, 4. maja 1958
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvoval' ob dolg’ In ob bridki izgubi naše nepozabne žene i,n
Ministrstvo za zunanjo trgovino je s svojima okrožni-ctma od 19. aprila uvedlo dva pomembna ukrepa za rasivoj gospodarskih odnosov mod Italijo in CSR. Prvo o-ktožnica se nanaša na pove-čtnje uvoza živine iz Jugoslavije in predvideva neka-
7 —
4. maja 1958
Gorisko-beneski dnevnik
Dogodki tedna
Po sramotni odločitvi SDZ za demokristjane
Pni
maj na Goriškem
Kot otoifco teto »e goriško ««io»no ljudstvo slovenske in "‘hjanske narodnosti dostoj-proslavilo mednarodni ritmik dela prvi maj. V Do-MMobu j* bila prava ljudska v kateri je so-••‘OOfllo kraško prebivalstvo
* »*« občin.* pa tudi iz «la-2*90». Ta dan je bit v Dober. «?»* praznik, kot že dolgo ne. J:	je k temu pripomogel
domači pevski zbor, ki
* )* prvič predstavil javno-7},.P0ti vodstvom pevovodje oioina Verginelle. doberdob-
fj*. (jodba, ki ima za seboj i! * usPe*no pot, ter mla-" bermoniJear Renato iz Ja-J,^.Organizatorji so najprej P0l02»Ii oenec k vlošči z ime-
. i venec k plošči z ime *• Pttdtih Doberdobcev v na-anoosoobodilni borbi, potem " J* »ledil kratek in jedrnat Miladina Černeta o po-vrvean maia Na ple-
prvega maja.
“•t »pri Roži* je bil kratek
jjjdturni program, po katerem " »taro in mlado zaplesalo
i .—	«	lil HHUUU AŽUJJICZUIU
is Wanju harmonike. Ves dan "btio v vasi praznično raz-*®<°ženje. Vaščani so nosili 'JjjBeijne v gumbnicah, visoko
^ tnloju pa je plapolala rde-
lfu/mava’ simb°l delovnega *toa in njegovih pravic. 4j 'a„*L>orot>anja so bila tu-
‘ih V	*n	P° vseh več-
na središčih v pokrajini.
mjt
^»erdobskega župana
J?refektVra je suspendirala i erdobskega župana Andre.
kV
Jarca za dva meseca; od e*a mu je pravico da bi cieatetn časom opravljal funk-p10 državnega funkcionarja. Jel	0 ie odločitev spre-
l “ na podlagi zapisnika do-'dobskih orožnikov, ki so fL Sestavili po prijav^ jemelj-9a župnika Stante, češ da do,, P.®71 s v drl v njegovo sta-*Jcu°n^e*- ^ resnici ie župan «r»5n° 2 ostalimi občinskimi »oh avniki le odprl vrata llff; kateri so bile šolske
m°?'* da sob° prepleskali - J° uredili za volišče 25. in
26
o^dja. Odlok je povzročil “ rccnje vsega demokratič-jj Prebivalstva naše pok/ra.
spenzija v razmeroma kratkem času, k{ kaže na popolno pomanjkanje avtonomije krajevnih ustanov in pomanjkanje svobode v delovanju občinskih predstavnikov.
Premiera Sovodenjcev s Poslednjim možem
V veliki tiiini je desetčlanska igralska skupina mladih Sovodenjcev pod vodstvom Mirka Kuzmina pripravila za oder veseloigro Poslednji mož, ki so jo v nedeljo prikazali v Prosvetni dvorani v Gorici. Dvorana je bila za to priti-ko nabito polna. Slovenska javnost je ‘dogodek pozdravila z velikim zadovoljstvom, saj kaže, da je odjuga zajela tudi slovensko prosvetno življenje na Goriškem.
Seznami na vpogled na županstvu
Na županstvu Je na vpogled več seznamov družinskega riavika za leto 1958 s spremembami. seznamov občinskih davkov za leto 1958 s spremembami in seznam sprememb prispevkov za kanalizacijo za leto 1958. Seznami so na vpogled od 9. do 12. ure.
Nezadovoljstvo med pristaši SDZ s klerikalci, ki so izsilili odločitev
Ozadje sklepa, na katerega ne more pristati noben zaveden Slovenec
Pred približno dvema mesecema, ko se je v raznih strankah še odločalo o kandidatih za prihodnje politične volitve, je urednik Gazzetti-na vprašal odv. Sfiligoja, kaj bo napravila SDZ na prihodnjih volitvah. Predsednik goričke SDZ je novinarju odgovoril, da je ta politična skupina dobila nekaj «zammivih ponudb*, da pa jih mora vodstvo še obravnavati.
Te vrstice v Ganszettinu so bile prva vest o uradnem stališču goriike SDZ za volitve. Nekaj dni nato pa je Katoliški glas objavil dolg uvodnik, v katerem je obravnaval položaj Slovencev in kjer je odkrito nakazal »nujnost*, da morajo Slovenci — vsaj kar »e liparjev tiče — oddati svoj gla® Krščanski demokraciji, kljub temu, da ravna ta čisto fašistično in da sploh no. če prianavatl pravic slovenske manjšine. Torej, po Ka-
iiMiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii>iniiiiiiiiiiiiiiiniiitniimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kljub sitnarjenju pokrajinskega odbora
Vztrajamo na svobodni izbiri zdravnika
Pokrajinski odbor bolniške blagajne zahteva, naj zdravnik napiše bolnikovo bolezen
Doberdobska kmečka bolniška blagajna je ena izmed redkih blagajn v goriški pokrajini, ki izrecno dovoljuje svojim članom, da si po svoji volji izberejo tistega zdravnika, v katerega imajo največ zaupanja. Tudi člani ostalih
•»nun
ker je to že tretja su- vzajemnih bolniških blagajn
""•iiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiniiinMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiimiiniiin
1. maj v Doberdobu
n°iica Kraševcev, ki se je udeležila prvomajske proslave
so med pripravam) za volitve odborov blagajn večkrat zahtevali zase to pravico, toda demokristjanska Bonomijeva organizacija Coltivatori diret-ti jim je to pravico odrekala prej, pa tudi po volitvah
Ker doberdobska blagajna to svojo pravico brani in jo izvaja, je pokrajinska bolniška blagajna pričela z akcijo, da bi preprečila Doberdob-cem izvajanje njih pravice. Od njih namreč zahtevajo, da jim morajo zdravniki napisati na bolniški list. kakšno bolezen imajo.
Doslej M od zdravnikov ge nikoli ni zahtevalo, da bi izdajali uradno tajnost, vsaj ne na tako javen način, kot skuša sedaj to doseči Bonomijev^jre-krajmaki -odbor kmečke bla-gajne. Kmetje odločno zavračajo ta način poslovanja, ker ni v skladu z interesi bolnikov, ki želijo ohraniti svoje bolezni zase.
Obenem so odločno pripravljeni tudi vnaprej vztrajati pr) svobodni izbiri zdravnika, pa naj bo to komu prav ali ne. ... «»—
Ob 9. uri bo na sedežu dru-
štva ASK »Simon Gregorčič* tekmovanje v namiznem tenisu med društvom ASK «Si-mon Gregorčič* in ekipo iz Sovodenj.
•>r
: • ■• ■V
/"!■	, j	'	<iv,	%	,	*	/•	/	:	uit	.f
*bor Doberdoba pod vodstvom Albina Verginelle. Na sliki je tudi harmonikar
Renato iz Jamelj
toliškem glasu, bi moral, Slovenci voliti za tiste, ki nam pljuvajo vsak dan v obraz, ne pa za levičarske stranke, ki so nam vedno pomagale.
Ljudi okrog Katoliškega glasa je očitno zbodlo dejstvo, da je Italijanska socialistična stranka sprejela na svojo kandidatno listo Slovenca Viljema Nanuta in da je tudi komunistična partija postavila Franca Komica iz Steverjana na svojo listo.
Vendar pa bj bil to edini vzrok da se je Katoliški glas zagnal v volilno kampanjo tako zgodaj. Prvi vzrofc za ta uvodnik klerikalnega tedr.ika je bil, da so je predsednik goričke SDZ odv. Sfiligoj pogajal s skupino MARP (Movi-mento autonomie regionali pa-dane), desničarsko usmerjenim gibanjem, ki zahteva avtonomijo in nastopa tudi v naši pokrajini. Ta skupina ima možnost, da bo poslala v rimski parlament nekaj poslancev, ker je razpredena po ce-1, Severni Italiji in je precej močna v Piemontu. V primeru, da bi Sfiligoj kandidiral na tej listi in da bi ga celotna SDZ podprla bi imel morda tudi možnost izvolitve.
Klerikalni voditelji okrog Kacina, Krannerja, Močnika pa so talkoj postavili svoj »veto*. Odvetnik Sfiligoj je namreč predsednik gor iške SDZ, a to njegovo mesto je le dekorativno, ker lahko pritegne simpatije tistih ljudi, ki niso prav prijateljsko naklonjeni klerikalnim slovenskim krogom. Organizacijo pa imajo v rokah klerikalci, tako v mestu k°f po vaseh. Zadosten dokaz za to so bile zadi:,e občinske volitve leta 1956 in državnozborske volitve leta 1953. Pred petimi leti sta izdali obe slovenski politični organizaciji (DFS in SDZ) proglas na slovenske volivce, naj ti oddajo bele glasovnice. Tri dni pred volitvami pa je Katolišk- glas izdal poziv, da je treba voliti Krščansko demokracijo. In li-parji so takrat okrog 7(i-odstot-no volili za demokristjane. To pomeni, da ima odv. Sfiligoj za seboj le 30 ali še manj odstotkov liparjev.
Ker mu je tako odpadla podpora slovenskih klerikalcev, je odv. Sfiligoj prekinil pogajanja z MARP, ker ni ho. tel pokazati javnosti, da ima za seboj le tako majhni? število pristašev.
Zato »mo tudi bili priča, kako je Demokracija izlivala strup na socialiste in komuniste, ker so ti prijateljsko razpoloženi do naše manjšine. Zato je tudi Demokracija nekam čudno gledala na demokrist-janske obljube. Govorilo se je celo v Gorici, da bodo pristaši odv. Sfiligoja, v nasprotovanju s klerikalci v SDZ, propagirali oddajo belih glasovnic da bi tako škodovali demokristjanom jn slovenskemu kandidatu Viljemu Nanutu na socialistični listi.
Proglae SDZ je zato vplival na slovensko javnost kot mrzla prha. Številni pristaši SDZ, tisti, ki niso klerikalnega mišljenja, so zelo poparjeni in sploh ne želijo diskutirati o tej stvari, Ako pa odprejo usta izlivajo ves svoj bes proti klerikalcem v SDZ, ki so vsilili tako odločitev. Govorijo celo, da so klerikalni voditelji postavili pred zborovanjem zaupnikov SDZ odv. Sfiligoju pogoje. «Dobili smo ukaz cerkvene oblasti, da volimo za demokristjane, in mi se s tem ukazom popolnoma strinjamo. Zaradi tega mora SDZ zavzeti odločno stališče. Ker pa v SDZ ukazujemo mi, moraš podpreti naše stališče. V nasprotnem primeru lahko daš poslovilni pozdrav predsedniškemu stolčku*.
Odv. Sfiligoj, ki je baje zelo ponosen na svoje predsed-ništvo, se je neka) časa branil, a želja po slavi ga je prisilila, da je sprejel ukaz slovenskih demokristjane z
Tako bodo liparjj volil’ za demokristjane, za tiste ljudi,
ki so nam v desetih letih, ko so bili na oblasti, odrekli vsako pravico, ki so nam poslali otroke optantov ‘r na-šil šol, ki so ukazali na skrivaj uradnikom javnih ustanov, naj izpišejo otroke iz naših šol, ki nas ignorirajo v deželnem statutu, ki nam postavljajo vsak dan polena med noge.
Sovodenjci v Kostanjevico
Sovodenjska igralska skupina, ki je v nedeljo nastopila v GoriCj s Poslednjim možem, se pripravlja na gostovanje v Kostanjevici, kjer nameravajo nastopiti 18. maja. Tja bo peljal tudi avtobus.
V poročilu o nastopu Sovodenjcev v Prosvetni dvorani v Gorici se je vrinila neljuba pomota. Igro sta namreč režirala Mirko Kuzmin in Mi-ladin Ceme.
Tatvina zlatnine v mestnem središču
Iz nekega stanovanja na Kor-
zu Verdi je včeraj dopoldne izginila skrinjica zlatnine, ki je bila vredna več sto tisoč lir. Vse kaže, da je lastnica pozabila vrata zapreti, ko je zapustila stanovanje. Zlatnino pa je verjetno odnesel kakšen berač
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12 tel. 2268; dopoldne je odprta lekarna Cristo-fdletti, Travnik 14, tel. 2972.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeli žili najvišjo temperaturo 20,8 stopinje ob 15, uri, najnižjo 6 stopinje ob 6. uri.
Ciklomotoristiina dirka po Italiji
Pellegrini prvi v 4. etapi Moser ima še 4” prednosti
Clavnina z Baldinijem, Sabbadinom in drugimi zaostala za dobrih 25'
TARANTO, 3. — V 4. etap. ciMomotoriistične dirke za veliko nagrade narodov, je zmagal Italijan Pellegrini, ki je 176 km dolgo progo (157 km po cesti in 19 km za motorji) prevozil v času 4.30’50” z zmastno povprečno hitrostjo 40.480 km na uro.
Kolesarji so startali ob 12,45. Prvih 50 km so prevozili- v sicer živahnem tempu, toda brez večjih pretres-ljajev. Sele pri 57. icm je ušel Pellegrini im vnesel v dirko nekaj živah-mosti. Moser in nekaj pozneje Post sta ga hotela dohiteti, kar pa jima je glavnina preprečila in tako je Pellegrini imel pri 60. km v Gallipoliju že 25” prednosti. V naslednjih kilometrih so zapustili glavnino Domenicali, Picot, Post, Cha-con, Christian in Bremoli. Na letečem cilju v Nardo (79. km; je sicer bil še vedno prvi Pellegrini, toda neposredni zasledovalci so ga medtem že dosegli.
Tempo vodilne sedmorice Je bil precej hiter in pri 100. km je znašal njihov naskok pred Moserjevo skupino, . ki se je medtem odcepila od glavnine, 2’5”, pred ostalimi pa celo 7’. Skozi Avetrano (111. km) so kolesarji votzili takole: ob 15,29 prva sedmorica, 3’ za njimi osmorica z vsemi trenutno najboljšimi in 13’15” za prvimi večja skupina z Baldinijem, Sabbadinom in La Cioppo.
Ti veliki razmahi, ki so *e v naslednjih kilometrih še povečali, so povzročili, da se je krožna vožnja za motorji vršila v dveh povsem ločenih skupinah. Moserjeva skupina se je priključila k motorjem 6’42" za prvo sedmorico. Medtem ko je Pellegrini bil v prvi skupini absolutni gospodar in je na vsak krog pndobil 2—3 sekundi pred svojim direktnim zasledovalcem Postom, je bila borba v drugi skupini zelo napeta, ker je bilo v vprašanju prvo mesto v splošni klasifikaciji. Moser je vodil skoraj 10 km pred Hoevenaersom, Po-bletom im Fallarinijem, nato pa je Poblet prehitel Hoeve-naersa im v naslednjem kro-
iiiiiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitniHiiiiiiitiniiiiiifitiiiiiiiiiitiiiniitiHiiiiitiiiitiiiiHifiiitiiiiiiiiiii
Prodajala sta pokvarjeno blago
Ugotovljeni tatovi čokolade v I VZA TIA
Zagovarjati se bosta morala tudi dva kupca ukradenega blaga
Kriminalistični oddelek g°-riške kvesture je našel tatove, ki so 19. im 24. aprila vdrli v tovarno čokolade INZA-MA v Ul. Barca 20. Tatova sta 27-letmi Gino Giacomini, brezposelni delavec iz Ul, S. Gabriele 19 in 32-letni Šer-gio Sbogar z Borga Castello 23. Medtem ko je Sbogar stražil pri vratih, je Giacomini spravljal čokolado, ki je bila pokvarjena, v vrečo. Ker je bilo podjetje v stečaju, nista niti tatova niti nadzornik vedela, koliko blaga sta odnesla in kolikšno škodo sta povzročila.
Policija je najprej našla nekaj blaga pri Giovanni Maiv tinovich s Trga Municipio, ki je rekla, da je dobila čokolado v dar od Sbogarja. Pozneje pa so ugotovili, da sta tatova prodala pokvarjeno blago še 52-letnemu prodajalcu zelenjave Ruggerru Fontani iz Ul. Faiti 40 ter 5<7-letni prodajalki sadja in zelenjave Francesci Savio z Ul. Cravos štev. 15.
Tatova so prijavili zaradi kraje, trgovca pa zaradi kupovanja ukradenega blaga.
Danes ob 10. uri bodo predvajali v kino dvorani Centrale za člane CUC film sovjetskega režiserja Eisensteina »Blisk-nad Mehike*.
Pietra v Ul. sv. Gabriela 22. Na mesto so takoj prišli gasilci in uničili požar. Škods znaša 5000 lir.
Kino v Tržiču
EXCELSIOR 14.00: »Poštenjaki*, V. Moriconi in C. Parni.
AZZURRO. 14.00:	«Sonce	v
srcu*. B. Boone im S. Jones. Cinemasc rpe.
PRINCIPE: 14.00:	«Samje	v
predalu*. L. Massari.
NAZIONALE. 14.00: «Največja izpoved*, A. M. Ferrero, M.
Serrato.
SAN MICHELE. 14.00: «Kot
grej... bolje kot prej*, R. :udson. TechnicoJor.
gu tudi Moserja katerega je končno prehitel tudi Hoeve-naers. Tretja skupina se je priključila k motorjem z zaostankom 25’15”.
Moser je ohranil prvo mesto le še za 4” pred Belgijcem.
Jutri peta etapa Taramto Potenza (187 km po cesti ir. 19.250 m za motorji).
Vrstni red v 4. etapi Taran-to - Bari (157 km + 19 km za motorji):
1. Pellegrini 4.20’50” s povprečno hitrostjo 40.480 (157
km na cesti v času 3.56'25” s p. h. 39,830 km);
2. Post z zaostankom 28”, 3, Christian 42”, 4. Domenicali 1’27”, 5. Brenioii 1’32”, 6. Picot 2’07”, 7. Chacon 2’38”, 8. Poblet 6'46”,	9. Hoevenaeri
6’58”, 10. Moser 7’01", 11. Fal-larimi 7’55 ’	12. Bover 8'23’,
13. Tinazzi 8’53”, 14. Fantini 10’16”, itd.
Splošni vrstni red po 4. etapi: 1. Moser 23.46’47”, 2. Hoeve-naers 4”, 3. Falllarimi 1’39”, 4. Poblet 6’36” itd.
lllllllllllllllllllllliltlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiHiliilllliiliilllliliiiiiiiiiiiiiiitllllillllllliliil
17. in 18. maja v Trstu
Vaterpolisti
za dvoboj Italija-Francija
31. maja bo v Genovi četveroboj v vaterpolu z udeležbo Italije, Francije, Jugoslavije in Zah. Nemčije
RIM, 3. — Tajništvo italijanske plavalne zveze FIN je sklicalo za soboto 10. maja v Rim v okviru priprav za mladinski dvoboj Italija - Francija. ki bo 17. in 18. maja v Trstu in za turnir, ki bo 31. maja v Genovi in katerega se bodo udeJežiii vaterpolisti Italije, Francije. Jugoslavije in Zap. Nemčije, naslednje vaterpoliste:
Ambron. D’Altrui, Parmeg-giani (RN Napuli), Arrigo, Pa-teri (Civitavecchia), Bardi, Lonzi, Spinelli (Fiorentina), Cavazzon (Camogli), Ciacci Paolo, D’Ach:l!e, Gallinari, Pa-squini (Roma), Gionta, Rossi, Tentori (Nervi), Hualdd, Guer-rini, Pucci (Lazio), Marn (Fiamme Oro), Pizzo (Pro Rec-co), Manuelli (Cam Napoli).
Igralci, ki bodo določeni za dvoboj s Francijo, bodo odpotovali v Trst 15. maja, ostaili pa bodo ostali v Rimu na razpolago zveznemu trenerju in nadaljevali s treningom za četveroboj v Genovi.
Za plavalni dvoboj Italija-Francija (za jundorje im ženske), ki bo v Trstu istočasno s srečanjem v vaterpolu, pa je zveza sklicala v Trst za četrtek 15. maja naslednje plavalke in plavalce:
Plavalke; Androsoni, Be-neck, Veschi, Sacco, Sadni, Stella (Laz' o). Bonfiglio,. Ca-negallo Furgiuele	(Torino),
Cechi (Trst), Faidiga. Marti-nelli (Fiat) Valle (RN Napoti), Tucci (Alma Juvemtus Milan), Zennaro (Venezia Nuo-to).
Plavalci: Alessia	(Fiamrna
Trst). Avellone (Lazio), Bian-chi (Triestina), Cella, Lombardi, Soliani, Sacchi (RN Milano), Cescon (Edera Trst) Conversi, Zaottimd	(Roma),
Della Savia, Ridolfi	(Fiat), El-
sa (Can. Milano), Pelizza (Torino).
KOLESARSTVO
Španiji Saragozza - Barcelona, dolgi 229 km, je zmagal Belgijec Van Looy. V splosni klasifikaciji je prevzel vodstva Francoz Stablinsky.
Vrstni red v 4. etapi: 1. Van Looy (Bel.) 6.31’24”, 2. Boteila (Šp.), 3. Luvten (Bel.), 4. Hoo-relbecke (F.-,), 5. Marigil (šp.), 6. Mas (šp.) vsi s časom zmagovalca, 7. Otano (Šp.) 6.32T5”, 8. Manzaneque (Šp.), 9. Van Daele (Bel.) 6.32'24”, 10. Ro-magnoli (It.)
NOGOMET
Bolton Wanderers
osvojil angleški pokal
LONDON, 3. — V finalni nogometni tekmi za angleški pokal na stadionu Wembley v Londonu je pred 100.000 gledalci Bolton Wanderers premagal Manchester Uniteda z 2:0 (1:0). Oba gola je desege. Lofthouse v 3’ prvega in v 11' drugega polčasa.
KOŠARKA
Akademik - Olimpija
LJUBLJANA, 3. — V povratnem srečanju za pokal evropskih košarkarskih prvakov je sinoči Akademik iz Sofije premagal ljubljansko Olimpijo z 80:64. Ker je Akademik zmagali tudi v prvem srečanju z rezultatom 81:80, se je kvalificiral za nadaljnje tekmovanje.
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Atalanta, prvenstvo juniorjev, občinski »tar dion ob 14.30;
Edera-Romana Silver, diletanti, igrišče Ponziane, ob 16. uri;
Libertas - Itala, diletanti, S-gnšče v Ul. Flavia, ob 16. uri;
San Giovanni - Amoco, diletanti, igrišče S. Giovanni, ob
16. uri;
Cava Romana - Crda, diletanti, igrišče v Nabrežini, cb 16. uri;
Mnggesana - Istria, deletan-
ti, igrišče v Miljah, ob 16. uri.
KOŠARKA Stock - Ignis Varese, prvenstvo Prva serije, v športiii palači. ob 18. uri.
HOKEJ NA KOTALKAH Unione Sportiva Triestina Alessandria, prvenstvo A serije, igrišče v Ul. MiramaTe, < J 17.30.
HOKEJ NA TRAVI CUS da Vinci - Hockey Club Trieste, prvenstvo juniorjev, i grišče v UL Flavia, ob 9.30.
ATLETIKA Zenski miting za vse kategorije Fidal. Organizira «Gimna-stica Tneitina*. Občinski stadion ob 9. uri.
ODBOJKA Vigili del Fuoco Trieste • Fiamma Venezia, prvenstvo moške B serije, v telovadnici v Ul. Basenghi, ob 9.30;
Libertas - Villaggio Sereno, prvenstvo moške B serije, i-grišče v Ui. Belpoggio, ob 10.30.
TENIS
Tennis Club Triestino B -Tennis Club Udine, pokal Fac-
chinetti, na igrišču v UL Reni ob 9. uri.
KONJSKE DIRKE Dir (trotio) na Montebellu.
Začetek ob 15. uri. Glavna dirka «Premio delle Sta-gioni*, Hr 410.000, m 1640. Dirka za Totip.
RIM. 3. — V anticipirani tekmi C lige sta se Fed.it in Car-bosarda razšla z neodločenim rezultatom 0:0.
Oatovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
Kino v Križu
danes 4. t.m. ob 16.30 uri film:
Ljubezen velike kraljice
(L’amore di una grande regina)
ROMY SCHNEIDER, KARi, LUDWIG D IB L
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri Metro film:
Jutri se bom jokala
<r:anger6 domani) Igra SUSAN HAYWARD
Kino v Gorici
COHSO. 15.00: «Grožje slave*. S. Granger, cinemascope v barvah.
VERDI. Pričetek predstav ob 16., 18.45 m 21.30: #Sajonara». M. Brando in Miko Taka, cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.00: #Trapez življenja*, R Hudson, cinemascope.
CENTRALE. 15.00:	«Nemirnc
obzorje*, G. Landry in I. Launi, cinemascope.
Včeraj ob 13.30 je pričelo I MODERNO. 15.00:	«Zasedb?
goreti v stanovanju Danila l stotih puščic*, technicolor.
Kapitonov prvi v etapi Varšava-Lodz (140 km)
LODZ, 3. — V drugi etapi kolesarske dirke diletantov Varšava - Berlin - Praga, na 140 km dolgi progi od Varšave do Lodza, je zmagal sovjetski kolesar Kapitonov v času 3.57’44” pred Hermansonom (Bel.), Damenom (Hol.) in Fornalczykom (Pol.).
Kapitonov (SZ), ki je bil v prvi etapi tretji s časom zmagovalca, je prevzel vodstvo v splošni klasifikaciji.
Najboljši Jugoslovan v 2. e-tapi je bil Petrovič z 27. mestom, medtem ko je v ekipn. klasifikaciji Jugoslavija na 11. mestu prei Italijo in še šestimi državami.
Stablinsky vodi v dirki po Španiji
BARCELONA, 3. — V četrti etapi kolesarske dirke po
predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 15. uri cinemascope barvni film:
«Zadnji
(Ultima caccia)
Igrajo: ROBERT TAYLOR in STEWART GRANGER
V ponedeljek 5. t. m. ob 1*. uri ponovitev istega filma
'VLADIMIR BARTOL-66
ALAMUT
J« CJU Poklical zavoljo oporoke in zavoljo nasledstva. Kaj te dgr .^ilo k temu, da si začel misliti na to dvoje? Saj si ven-
"M Je jasno,* je dejal Abu Ali. »Prej si rekel, da Pc'	.	-	.	.
i^ilo . _ *drav in krepak.*
7"Sah se je posmejal. Se zmerom je meril sobo s počaa-t koraki. Velika daija sta ga pozorno spremljala z očmi. ,°lWVek ne ve' kaj mu prinese jutrišnji dan,* Je odvrnil. ^ bo ^ J° rnislim zapustiti, je take vrste, da se mora tisti, biinj izvrševalec, prej dodobra seznaniti z nekimi poseb-^bil obnostmi' Vn ker sem si vaju in pa Huseina Alkeinija fctitt sv8, dedlee> hočem danes vsaj vama, ki sta navzočna, raz-®J načrt, ki naj postane temelj naše ustanove. Res -je, bi ttn, J*1'**' v marsičem temelji na izkušnjah Haklma Prvega *hot i. e cerkve. Toda njeno pravo jedro je vendarle povsem Slišala bosta.* k njima in okrog ust mu Je zaigral nekakšen otro-
* basn njima in okrog ust mu je zaigral neKansen uuu-Jhigl n ,eb' Tak nasmeh imajo ljudje, ki vedo, da se utegnejo
K* ti f	UHBiUCIl	AIILtVJAJ	ijuuyr,	vcuu,	U	a ec
srn mu’ *car hodo povedali, smejati in da jih bodo ne-Tat trali celo za prismuknjene.
tjvu hhizajoč se je dejal:
“^ili, i ** spominjata, da je Mohamed obljubil tistim, ki bodo
v -’i-"Jininjaia, aa je ivionamea odijudu ustim, ki douu se za islam z mečem v roki, v onostranstvu rajska ^ega ^ Je> da s® hodo sprehajali po livadah in poljih ^vaU ob žuborečih studencih, Rože bodo cvetele okrog
njih tn vdihavali bodo njihov opojni vonj. Uživali bodo okusne Jedi in izbrano sadje. V steklenih paviljonih jim bodo stregle deklice z velikimi črnimi očmi in prekrasnimi udi. Kljub uslugam, ki Jih jim bodo izkazovale, si bodo ohranile sramežljivost in večno devlštvo. V pozlačenih vrčih jim bodo nudile vino, ki Jim pa ne bo šlo v glavo. Dnevi večnosti jim bodo minevali v razkošju in neprestanem uživanju...»
Velika daija sta ga pozorno opazovala in si sem ter tja pomežiknila.
«Vse to nama je dobro znano,* se je posmejal Abu Ali. »Lahko nama verjameš.*
»Prav,* (je dejal Hasan. »Vidita, zaneseni po teh obljubah so se Dorili prvi verniki kakor levi za svojega vodjo in njegov nauk. Kar koli jim je ukazal, so z veseljem izpo.nili. Pravijo, da so nekateri umirali z nasmehom na ustnicah, gledajoč v duhu onstranska razkošja, ki so jih čakala. Po njegovi smrti sta žal ta vera in to zaupanje v Prerokove obljube splahnela. Gorečnost je ugasnila in verniki so se rajši oprijeli zanesljivejšega načela: Bolje, drži ga, kot lovi ga. Zakaj iz onostranstva se ni še nihče povrnil, da bi povedal, če je tam zares vse tako, kot je bil Prerok oznanjal. — Ce torej sebe in našo zamisel primerjamo s Prerokom in z islamom, vidimo, kako lahko stališče je imel Mohamed nasproti nam. Zakaj samo taka vera, kot so jo imeli prvi pristaši islama, more delati čudeže. Brez teh pa je ustanova čistega razuma, kot sem si zamislil našo, neostvarljiva. Moj prvi namen je zatorej bil, da si vzgojim pristaše, ki bodo imeli tako vero.*
»Lahko si čestitaš, Ibn Saba,* je posegel Abu Ali v besedo. »Fedaiji so zjutraj dokazali, da si uspel.*
»Dragi moj, misliš, da ne vem, koliko zaostajajo fedaiji za prvimi Mohamedovimi verniki? Rečem ti pa še to, da moram jaz doseči več, veliko več, kot je dosegel on.»
Velika daija sta se smehljaj? spogledala.
»Preganjaš naju, kot da si lovski gepard in midva divjad,*
je pripomnil Buzruk Umid. »Nekam skrivnostno se muzaš in naju že močno skomina izvedeti, kam meriš s temi čudnimi vijugami.*
»Moj načrt je velikanski,* je povzel Hasan. «Zato potrebujem vernike, ki bodo tako hrepeneli po smrti, da se ne bodo strašili pred ničemer. Naravnost zaljubljeni bodo morali biti v smrt. Hočem, da bodo letali za njo in jo iskali, rotili jo, naj se jih usmili, kot da bi bila trda in neradodarna devica.*
Abu Ali in Buzruk Umid sta se na glas zahahljala. Mislila sta si, da ju Hasan po stari navadi vleče in da je zato za njuno čast najbolje, da mu pokažeta, da mu ne verjameta.
Hasan je nembteno nadaljeval.
»Naša ustanova mora postati tako močna, da bo kljubovala slehernemu sovražniku, in če bo treba, tudi celemu svetu... Postane naj nekakšen vrhovni nadzorni svet na našem planetu. Da bomo mogli to doseči, k temu nam bo pomagala zaljubljenost naših vernikov v smrt. Zakaj s tem, da Jih bomo pustili umreti, jim bomo izkazali našo posebno milost. Seveda si načina smrti ne bodo izbirali sami. Vsaka smrt, ki bo od nas dopuščena, nam mora prinesti novo veliko zmago. To je bistvo mojega načrta in obenem oporoka, ki jo hočem danes razgrniti pred vama.*
Kljub nasmehu, s katerim je govoril, Je zvenel v njegovem glasu čuden zanos. Velika daija nista vedela, pri čem sta.
»Ne vem, ali je današnja zmaga nad Turki zbudila v tebi prešernost in se zdaj z nama šališ, ali...»
Abu Aliju je zastala beseda v grlu.
»No...? Nadaljuj!* se je posmejal Hasan. »Bržkone si prišel do iste misli, ki jo je imel reis Lumbani, ko sem gostačil pri njem v Isfahanu. V srce vama vidim. Mislita si: Znorel je. In vendar, kakšna presenečenja sem vama šele pripravil!*
Abu Ali se je na tihem jezil.
»Naj bo tako ali tako,* je nasajeno dejal: »Dokler bomo ljudje taki, kakršni smo zdaj, ne bo nihče zaljubljen v smrt,
a kamoli, da bi letal za njo. Razen, da si ti zmožen ustvariti novega človeka. Vse drugo je šala ali norost.*
»Saj to ravno hočem!* je vzkliknil Hasan veselo. »Splaziti se v delavnioo samega Alaha in ker je mož star in betežen, prevzeti njegov posel. Pomeriti se v umetnosti z njim, vzeti vnovič ilo v roke. In potem — zares ustvariti novega človeka.* Abu Ali se je nejevoljen obrnil k Buzruk Umidu.
»In potem pravi, da je bil Hakim Prvi blazen!*
Buzruk Umid je pomežiknil Hasanu. Ves čas je bil pozorno poslušal njun dvogovor. Slutil je, da mora skrivati vThovni poglavar nekaj prav posebnega za bregom.
»Najprej si govoril o svoji oporoki,* je dejal, »potem o rajskih razkošjih, ki jih je obljubil Prerok tistim, ki bi padli za njegovo stvar,	dalje	o vladavini, ki ji ne bo	cel svet kos,
in zdaj praviš, da	hočeš	ustvariti takega človeka,	ki	bo iskreno
hrepenel po smrti. Rad bi zdaj slišal, kakšna zveza je med vsemi temi stvarmi.*
»Zveza med temi stvarmi je kaj preprosta,* je smehljaje odvrnil Hasan. »Kot oporoko vam hočem zapustiti ustanovo, ki je moj izum. Moč te ustanove se bo gradila na ljudeh povsem nove vrste. Njihova posebnost bo blazna želja po smrti in slepa vdanost vrhovnemu poglavarju. To oboje pa bomo dosegli z njihovo popolno vero, kaj vero! z njihovim popolnim včdenjem, da jih	čaka	po smrti večno uživanje	v	raju.*
«Ta je pa lepa!* se	je razjezil Abu Ali. »Prej	si	sam dejal,
da je vera v onostranstvo po Prerokovi smrti splahnela, zdaj pa hočeš sam nanjo graditi moč naše bratovščine. Naj te vrag razume, jaz te ne!»
Hasan se je zahahljal. Veselilo ga je, če je mogel z nečim razjeziti svojega pomagača.
»No, kaj pa misliš, Abu Ali moj,* je vprašal. «kaj bi bilo potrebno, da bi v naših pristaših zanetili tako vero v rajska razkošja, da bi naravnost noro želeli umreti, da bi jih bili činir prej deležni?*	.(Nadaljevanje	sledi).
L
TRST, nedelja 4. maja 1958
Leto XIV. - Št. 106 (3951)
Cena 30 lir
Tel. s Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI J«. C, II. na«. — TELEFON 93-M* IN »4-tll — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel it. 37-338 — Fodruž. GORICA: Ul. S Pellico 1-11., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - T*l. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finanino-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru.
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljskai številka mesečno 100 '‘J’*^n0
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 230 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni ‘ekolU račun, tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalm banšci v Ljubljani 60-KBj-i
Splošna obsodba	vmeš
v notranje	politične
Republikanci in radikali poudarjajo, da so škofje prekršili določbe ustave in konkordata
(Od našega dopisnika!
RIM, 3. — Povsem naravno je, da so morale levičarske in tudi vse ostale neklerikalne stranke reagirati na škofovsko pismo, s katerim se Cerkev vmešava v notranje zadeve države. Levičarske stranke poudarjajo, da bi hotel Vatikan s cerkvenih prižnic
proglašati, da je katoliška vera in demokristjanska stranka ista stvar. Hkrati pa poudarjajo, da bi se to orožje lahko izkazalo kot zelo nevarno, zlasti glede odnosov med državo in Cerkvijo, škofovski poziv je pravzaprav zadnje in najhujše dejanje Vatikana, ki se nenehno vmešava v politične zadeve republike. Zaradi tega bi bila dolžnost vlade pojasniti svoje stališče spričo tako grobe kršitve določb konkordata.
učitev na prihodnjem kongresu stranke. Verjetno bo objavljena jutri.
Vodstvo je objavilo tudi glavne obrise programa stranke. ki bo predložen na kongresu v Stuttgartu. Program zahteva pravično razdelitev dohodka in lastnine. Zdrava gospodarska politika mora o-mogočiti stalno dviganje mezd, plač in socialnega skrbstva, l upna moč denarja mora biti zagotovljena z ustalitvijo cen.
Privatna lastnina ima pravico do zaščite, kolikor ne preprečuje ustvaritve pravičnega
pod budno vojaško stražo.
V bližini glavnega stana policije zahodno od Bogota, so danes majhni topovi zopet pokriti. Trije pa so še vedno naperjeni proti poslopju policijske šole, v bližini pa parkirajo lahki oklepni oddelki.
Zvedelo se je, da je bilo določeno število častnikov, podčastnikov in navadnih članov vojaške policije aretiranih.
Kljun poskusu državnega udara bodo jutri predsedniške volitve, kot je bilo določeno.
Polkovnik Edoardo Forero Gomez, poveljnik bataljona vojaške policije, ki se je včeraj zjutraj uprl, se e zatekel na salvadorsko poslaništvo. Poslanik e izjavil nekemu novinarju, da bo danes dopoldne
zunanjega ministra ter zaprosil za prost odhod Forera iz Kolumbije.
 «»------
WASHINGTON, 3. — Državni departma javlja, da je a-meriški veleposlanik v Var-šati izročil poljski vladi noto ameriške vlade. Vsebina note bo objavljena v prihodnjih 24 urah. Domnevajo, da ameriška vlada sporoča zavrnitev načrta Rapackega.
——«»-----
BERLIN, 3. — Predsednik zahodnonemškega Bundestaga Gerstenmaier je na tiskovni konferenci izjavil, da bo na sovjetsko vabilo obiskala Moskvo delegacija zahodno-nemških poslancev in to verjetno v drugi polovici oktobra.
Tudi Mollet je odklonil ponudbo za sestavo vlade
Izjavil je, da v sedanjem položaju ni za socialiste več mesla v nobeni vladi
PARIZ. 3. — Predsednik Co-ty je danes v okviru svojih posvetovanj sprejel socialističnega vodi*el.ia Molleta, demo-kristjanskega voditelja Pflim-lina in voditelja neodvisnih Pi.naya, Mollet je odklonil ponudbo, naj bi skušal sestaviti vlado in je po razgovoru s predsednikom republike izjavil, da za socialiste ni v sedanjem položaju več mesta v nobeni vladi. Toda stališče socialistov narekuje bolj vprašanje programa kakor vprašanje osebnosti m SFIO se a priort ne izreka proti nobeni stranki.
Pozno popoldne se je Pleven vrnil h Colyju in mu je potrdil, da se odpoveduje svojim nadaljnjim poizkusom. Ko je zapustil Elizejsko palačo, je Pleven izjavil, da ie že pred enim tednom poudaril, da sedanja kriza ni kakor druge in da je potrebna vlada, ki bi
Radikalni prvak Marn Pa- socialnega reda. To velja zla-
— a -	„ —	—	i — n I netmno erA/1.
nunzio je govoril o škofovskem pismu danes na posebni tiskovni konferenci. Zahteval je, naj poseže vmes vla ta. ker so škofje zagrešili nedopustno vmešavanje cerkvenih oblasti v volilno kampanjo ter tako grobo prekršili določbe ustave republiških zakonov in konkordata. Panunzio je dodal, da republikanci in radikali z zaskrbljenostjo spremljajo delovanje Cerkve v zadnjem času in njeno poz vanje volivcev, naj volijo za krščansko demokracijo in da- svojih glasov ne smejo oddati drugim strankam.« Republikanci in radikali, ie dejal »Pa-nunzio, protestirajo pro'i takemu neaovoljenemu \neša-vanju Cerkve v politično življenje in opozarjalo javno mnenje in vse katoliae na hudo nevarnost, ki jo vsebuje tako zadržanje škofov k- je brez pravnega in moralnega opravičila.« Končno je izjavil, da bosta obe stranki zahtevali od predsednika vlade Zoli-ja, da obsodi grobo kršitev konkordata, ker je nevarna za verski mir v državi. O tej zahtevi bosta obe stranki obvestili predsednika vlade m predsednika senata in poslanske zbornice.
Togliatti je za jutrišnjo ste- ------------------  .	....
viiko «Umta»	napisal čir- odboru posebno oblast, ki do-
sti za privatno lastnino srednjih in malih podjetij. Toda privatna lastnina, ki vodi do take gospodarske moči, da lahko ogroža svobodo manjše lastnine, zgubi pravico do obstoja.
Stranka je za parlamentarno demokracijo, toda nemška država ni še liberalna niti socialna niti demokratična.
Stranka se izreka za splošno in mednarodno nadzorovano razorožitev, za zmanjšanje konvencionalne oborožitve in za ustanovitev demilitariziranih področij.
Socialdemokratska stranka se bori za združitev Nemčije, ki naj uživa gotovo notranjo in zunanjo svobodo. Vsa Nemčija mora biti ob enakopravnosti političnih in vojaških pravic in dolžnosti članica sistema evropske varnosti v o-kviru Združenih narodov.
Danes v Kolumbiji predsedniške volitve
BOGOTA’,/« a. s ■— Ministrski svet, ki se je sestal na posebno sejo, je poveril vojaškemu
nek pod naslovom »Nesramnost«, v katerem obsoja ameriški predlog glede zračnih inšpekcij na področju Arktike.
Nenni je govoril v Sieni, kjer je obrazložil, zakaj socialisti v zgdniih petih letih ni-o mogli uresničiti odprtja na levo.
V ponedeljek bodo imenovani predsedniki volišč, ki jih je 54.849.	a	p
Peronisti zahtevajo zakonito priznanje
BUENOS AIRES. 3. — Peic-nistična stranka je predložila argentinskim sodnim oblastem zahtevo, naj se razveljavijo vsi zakonski predpisi, ki tej stranki odrekajo juridično osebnost in zapleniujejo njeno imetje.
«Peromsticno poveljstvo«, ki je predložilo to zahtevo, prav-, da je omenjene predpise izd »-la začasna vlada, ki je bila vlada «de facto«, in zato jih je treba po ustoličenju ustavne vlade razveljaviti.
Medtem le argentinski senat, v katerem je 42 članov, ki pr-padajo .vsi Frondizijevi strar-ki, imel včeraj svojo prvo sejo. na kateri so senatorji prisego.
Nemški socialdemokrati za brezatomsko področje
BONN. 3. — Vodstvo social; demokratske stranke je nocoj soglasno odobrilo resolucijo, ki se izreka za brezatomsko področje v Srednji Evropi. Resolucijo bodo predložili v pro-
voljuje aretacijo oseb, ki so osumljene, da hočejo škoditi javnemu redu. Tako bodo lahko te osebe aretirali in obdržali zaprte toliko časa, kot se bo zdelo vladi potrebno.
Na drugi strani pa je vlada ukazala, da se začne preiskava proti tistim, ki so včeraj poizkušali napraviti državni udar.
Položaj v Bogota je miren in suoišče mesta ima zopet svojo običajno podobo. Pred vojašnico, ki je bila pozorišče je danes
tem obvestil kolumbijskega
l,imimil,,,tll,»IMI»llllll,IIIM,ll»MI,HI,l»llllllllill,IIIIIIH,l,ll„IIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIimi,llllllll,llim,ll,»,»l,IIIIHIHIIIIIIIIIHM,mim.H.,IMIMMMM,
Resne obtožbe indonezijskih državnikov
Tuja pomoč upornikom resna grožnja za mir
Državljani ZDA in nacionalistični Kitajci pomagajo indonezijskim upornikom - Dveurni razgovor Subandria z Jonesom
DJAKARTA. 3. — Američani in nacionalistični Kitajci resn i ogrožajo mil v jugovzhodni Aziji. Obtožbe, ki jih je na njiii račun izrekel indonezijski predsednik Sukamo, ko je govoril skupini 3000 študentov univerze v Bandungu, so zelo jasne in ne puščajo nikakih dvomov. Sukamo je potrdil obtožbe, ki so jih že izrekli indonezijski državniki, da ameriški državljani in kitajski nacionalisti pomagajo indonezi jskim upornikom. Pri tem je opozoril 4DA, naj se ne igrajo z ognjem. Indonezija, je dejal. ni razooložena, da bi postala satelit ZDA ali SZ, in njena »vsmerjena demokracija« ni komunistična, kot to trdi
Wsshingtou.. ..
Ce prostovoljci, je poudaril Sukamo, ki pripadajo nekemu bloku, zapletenemu v hladno vojno, pomagajo upornikom potem se oi našli tudi prostovoljci drugega bloka in rezultat bi bil splošna vojna. Za Indonezijo, je nadaljeval Sukamo, bi biio zelo lahko poklicati prostovoljce iz tujine, naj se priključijo vladnim silam; in niti ne bi šlo za kake razkropljene skupine prostovoljcev, temveč za toliko, kolikor bi jih Indonezija hotela. Vsekakor pa Indonezija ne želi takih prostovoljcev in raje za-
včerajsnjega upora
  IIIMIIIIHIIMIIHIHIIIIIIIIHIIII.il..........................
Nehru ne bo odstopil
NOVI DELHI. 3. — Na seji indijske kongresne stranke je Nehru nocoj izjavil, da ne bo izvedel svojega sklepa ki ga je svoj čas napovedal. Dodal je. da se mu ne zdi, da je sedaj umestno »prejeli ta sklep.	.
Pozneje pa ie v izjavi dopisniku AFP Nehru dejai da ne bo odstopil in da sc bo »prilagodil volji svoje stranke, ki ga je pozvala, naj o-»tane na oblasti«.
Kakor j« znano, je Nehru na seji svoje stranke 29. aprila izjavil, da čuti potrebo dR se »za nekaj časa osvobodi dnevnih bremen, ki mu jih nalaga njegovo mesto kot predsedniku vlade«.
Nocoj je Nehru na seji stranke dejal, da ga je reakcija, ki je nastala po njegovem predlogu, da bi se začasno umaknil iz javnega življenja privedla do tega da
takega koraka. »Uvidel sem, je dejal Nehru, nekatere stvari, ki jih prej nisem jasno videl. Sicer pa sem izjavil, da se bom bolj ali man, držal vašega sklepa. S ponižnostjo in z velikim spoštovanjem do tega, kar ste izjavil' se torej odpovedujem napovedanemu koraku. Verjemite mi, da ne bi napravil nobenega dejanja, ki bi lahko škodil organizaciji stranke ali dežele.«
Dejal je zatem ,da bi njegova ostavka »pretresla ljudstvo«. in je pripomnil, da je »ginjen in obremenjen« zaradi svoje popularnosti. «Toda tudi kadar se uživa velika popularnost, je pripomnil Nehru, se praktično lahko ne uspe niti za nekoliko spremeniti kakršen koli položaj«.
Kar se tič« dopusta, ki mu ga je nameravala stranka dati, je Nehru izjavil: «Nočem dopusta. Fizično se čutim moč-
upa lastnim silam za uničenje upora.
Indonezijska agencija Anta-ra je sporočila, da dva ameriška pilota in več kitajskih nacionalistov je bilo ubitih zaradi eksplozije nekega letala med poletom proti letališču v Macassarju, glavnemu mestu južnega Celebesa. Eksplozijo pa je s sabotažo povzročila ena od skupin, ki so lojalne do vlade v Djakarti. Nič pa agencija ne omenja, kdaj se je to zgodilo.
Generalni tajnik indonezijske komunistične stranice Aid,, je izjavil, da bo stranka, če ZDA ne prenehajo podpirati upornikov, premislila o umestnosti, da sproži propagandne kampanjo za ukrepe proti ameriškem interesom v Indoneziji.
Po dveurnem raz.govoru z veleposlanikom ZDA Jonesom je indonezijski zunanji minister Subandnc izjavil, da b; nadaljevanje tuje vojaške po moči indonezijskim upornikom predstavljalo napad, ki bi privedel do vojnega stanja. Ce se zadeva ne reši, je dostavil Su-bandrio, poiem Indoneziji ne ostane drugega, kot da se obrne na OZN. Verjetno pa, je dejal Suhaodrio, to ne bi bil edini korak, ki bi ga napravila Indonezija. Rekel pa je tudi, da je bila izmenjava pogledov z ameriškim veleposla nikom Jonesom o vprašanju tujega vmešavanja zelo koristna. Ni pa bila objavljena vsebina zaupnega poročila, katerega je Subandrio včeraj ponudil, da ga pokaže veleposlaniku Jonesu v dokaz obtožb, po katerih državljani ZDA ter nacionalistične Kitajske pomagajo upornikom.
Sef glavnega stana vojaškega poveljstva Vzhodne Indonezije polkovnik Jonos Ewojo je včeraj izjavil, da so pobrali uporniki osebje med Kitajci s Formoze ter ameriškimi državljani, ki so se borili proti Japoncem na Kitajskem med drugo svetovno vojno pod poveljstvom generala Chennaul-ta. Polkovnik Ewojo je tudi izjavil, dn so kitajski in ameriški vojaški svetovalci na severnem Celebesu, kjer vežbajo uporniške sile ter jim dajejo moderno orožje.
I. maja je zopet prišlo do bombardiranja, med katerim je bila ponovno zadeta italijanska ladja «Aquila» v Ani-bronu. Med bombardiranjem pa ni bilo nikogar od posadke na ladji. Na parniku »Ar-monia« se r.ahaja 21 mornar
s poveljnikom Coppolo pa se še nahaja v Ambonu. Dva člana posadke «Aquile», ki sta bila edina ranjena pri prvem letalskem napadu, se sedaj nahajata v bolnišnici v Ambonu.
Dulles v Kopenhagnu
KOPENHAGEN, 3. — Ameriški državni tajnik Dulles je prišel danes z letalom v Ko-penhagen, kjer se bo udeležil sestanka sveta zunanjih ministrov NATO, ki se bo začel v ponedeljek.
KOPENHAGEN, 3.	—	So-
vjetski veleposlanik v Kopen-hagnu Slavin je sporočil, da ima nujno pismo za predsednika vlade Hansena. Sestal se je z njim danes zjutraj in mu izročil omenjeno pismo.
imela za eno leto najširša pooblastila. Ker ni uspel zbližati raznih stališč, je prosil predsednika, naj ga končno razreši naloge.
Po mnenja skoraj vseh političnih opazovalcev je v zadnjih 24 urah nastal odločilen preobrat za Francijo. Sklep socialistov, da ne bodo več sodelovali v nobeni vladi, pomeni, da široke koalicijske vlade iz preteklosti niso več mogoče.
Brez socialistov se avtomatično zmanjšuje možnost, da bi neka vlada ostala na oblasti več časa. Ž-t od volitev leta 1956 sta dve skupini — socialisti ter neodvisni in kmetje — sodelovali, čeprav neradi, in s tem sestavljali vlade centra.
Toda s padcem Gaillarda in z neuspehom Plevena se je po mnenju lista »Le Monde« razbilo ravnotežje v skupščini, ki je bila izvoljena leta 1956.
Omenila se je tudi možnost, da bi Pleven skušal sestaviti vlado brez soc.alistov, toda Pleven je nocoj zavrnil tako možnost.
Mollet je danes na nekem socialističnem zborovanju obrazložil vzroke, zaradi katerih so socialisti odrekli sodelovanje Plevenu. »SFIO, je dejal Mollet, ne more v sedanjem trenutku misliti, da bi prevzela vodstvo države. Nikakor ne gre za izmikanje pred odgovornostjo. Toda socialisti ne bodo nikoli prevzeli odgovornosti, če ne bedo dobili sredstev, da te odgovornosti tudi izpolnjujejo« Obtožil je francosko desnico, da je stopila na pot,
«ki odpira vrata boljševizmu« v Franciji. Dejal je. da so se desničarski poslanci v skupščini povezal: s komunisti, »da bi ohromili delovanje raznih ustanov«.
Nocoj se je Coty razgovarjal z radikalnim voditeljem Daia-dierom. Kar se tiče morepit-nih kandidatov za predsednika imperializmu.
katerih posledice b; bile tragične.
Hruščev dodaja, da je SZ pripravljena prispevati k industrializaciji Grčije. »Udcležr ba v NATO, pravi Hruščev, sili Grčijo, da vodi politiko, ki ji ni nič koristila v preteklosti in ki ji ne odpira nobenih možnost; v prihodnosti.«
V zvezi z razorožitvijo pa Hruščev pravi: «Ce bi sešteli sovjetske predloge v korist razorožitve. bi dobili vsoto, ki hi bila prava obtožba proti zahodnim državam. Te najdejo vedno izgovor, da ne dajo pozitivnih odgovorov. Sovjetska zveza je pripravljena podpisati vsak trenutek sporazum, ki naj prepove uporabljanje atomskega in vodikovega orožja in tudi sporazum o razorožitvi. Zahodne države pa zatajijo tudi svoje lastne predloge, takoj ko jih Sovjetsaa zveza sprejme.
Sovjetska zveza pa meni, da bodo zahodne države prisiljene rešiti vprašanje razorožitve, ker vsi narodi to želijo in ker je od te rešitve odvisno, ali se bo preprečila nova vojna.«
Naser v Taškentu
MOSKVA, 3.	— Agencija
Tass je spoioč-ila. da je predsednik Naser odpotoval z letalom »TU 104» iz Moskve v Taškent, kamor je prispel popoldne.
Danes je Naser obiskal moskovsko univerzo, kjer si je tv gledal razne laboratorije. Na univerzi so Naserju podarili dva zvezka zgodovine moskovske univerze, medaljo in nov rusko-arabski slovar.
Pozneje je Naser govoril v veliki dvorani univerze. Omenil je hvaležnost ljudstva Sir-je in Egipta do Sovjetske zveze za pomoč v hudih trenutkih, ko se je to borilo proti
vlade, omenjajo demokristjanska voditelja Pflimlina in Le-courta ter radikala Billeresa. Razmišlja se o vladi centra, ki naj bi računala tako na glasove desnice kakor na glasove levice. V ponedeljek bo Coty najprej sprejel Pflimlina.
Hruščev o Grčiji
Pred Naseljem je docent za geologijo prof. Korsonov govoril o junaški borbi arabskih držav proti ostankom kolonializma in za neodvisnost. Izrekel je upanje, da bodo egiptovski in sovjetski znanstveniki nadaljevali sodelovanje, da postavijo znanost v službo napredka in blaginje narodov _ Egiptovski tisk obširno piš* o Naserjevem obisku v SZ. Današnji glavni naslovi so: »Pred sednik Na,er in Hruščev sta včeraj proučevala sredstva za konec hladne vojne« «Popoln uspeh gospodarskih pogajanj v Moskvi«. »Delegacija ZAR j dobila od Rusov bolj ugodne finančne pogoje za dovoljena posojila«.
ATENE. 3. — Hruščev je napisal odgovor na razna vprašanja. ki mu jih je postavil
 	____ _	ravnatelj grških listov «Vima»
Domnevajo, da gre za noto; ki! in »Mea«. V odgovoru pravi, je v zvezi z zasedanjem sve- da bi zgraditev raketnih opo-ta NATO, ki se začne v po- rišč v Grčiji izpostavila to dr-nedeljek v Kopenhagnu.	I žavo atomskim represalijam,
     M MIMMMMlMHHI MIH....................UM.HI.............H. .1111.1111.  IH..Hilli
S tankom	proti
ki je umoril štiri osebe
Zabarikadiranemu v njegovi kavarni orožniki niso mogli do živega Končno ga je preluknjala strojnica s tanka
CICL.O
trst
UL A. CACCii 3
CHAUNV, 3. — Sele s tankom so danes onemogočili nekega Daniela Delobla, 28-let-nega blazneža. Daniel Delobel je bil v Chaunyju, približno 100 kilometrov severno od Pariza, poznan po svojem bru-talnem in nasilnem značaju. Ločil se je od žene ter vodil neko kavarno v Bessyju z neko mlado žensko, ki je postala njegova ljubimka. Pred kratkim se je Delobel sprl z več ljudmi in tudi z nekaterimi svojimi sorodniki. Večkrat je dejal: «Sit sem. Pobil jih bom vse skupaj.»
Danes dopoldne je v času ene ure opravil vrsto umorov ter tako izpolnil svojo grožnjo. Odpeljal se je na izposojenem avtomobilu iz Chau-nvja ter se ob 11. uri pojavil v Tergnieru v hiši upokojenega železničarja Quatrehom-ki se peljejo ima, očeta svoje ljubimke
je začel razmišljati o _	J	injri	zdravju,.	|	Jev^z	^uHe«,^-	moi!Quktre'homme;	ki	je	imel	69
bitnih neugodnih posledicah | Nehru ima sedaj 68 let
let, je bil doma z malo 2-letno deklico, hčerko Deloblo-ve ljubimke. Ne da bi spregovoril besedo, je Delobel pritisnil petelina svoje pištole, in oddal pet strelov: tri v starca in dva v otroka. Obadva sta sc zgrudila mrtva.
Delobel se je z avtomobilom vrnil v Chauny. Njegova žena je imela tam česalni salon in Delobel, ki je prišel k njej, jo je povabil v zadnji prostor, češ da bi rad z njo govoril. Toda že naslednji trenutek je oddal vanjo tri strele. Ko je neki moški, ki se je nahajal v salonu, skušal ustaviti Delobla, je ta nameril proti njemu pištolo ter odšel iz lokala.
Spet je stopil v avto ter se odpeljal k Flammantu, svojemu družabniku, s katerim se ;e pred kratkim skregal. Nekatere osebe so mu sledile, toda uspelo mu je s svojim
Predsednik Združene arabske re publike je te dni na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer bo ostal skupno osemnajst dni. Naser je že leta J 956 sprejel vabilo na) obišče SZ in nekatere druge vzhodnoevropske države. Toda do obiska m prišlo zaradi napada na Egipt. Takrat je Naser obiskal Jugoslavijo in Saudovo Arabijo. Predsednika Naserja spremlja številna delegacija. V poučenih krogih izjavljajo, da se bodo sovjetski m arabski predstavniki razgovor jali o mednarodnih vprašanjih, o položaju na Srednjem vzhodu, o bagdadskem paktu, o palestinskih zadevah ter o odnosih med SZ in ZAR. Znano je, da je sovjetska vlada predlagala, naj bi se morebitne konference najvišjih udeležil tudi Egipt kot izvenblokonska država. Zato menijo, da bodo v Moskvi razpravljali tudi o vlogi izvenblokovskih držav. Poudarja se tudi, da se odnosi med SZ in ZAR dobro razvijajo. SZ je nedavno o-dobrila Egiptu posojilo 200 mu Itjonov dolarjev, Siriji pa 120 milijonov dolarjev. S Z je se-
da j na prvem mestu v egiptovskem izvozu in uvozu. Po dosedanjih vesteh se razgovori o še večji poglobitvi gospodarskega sodelovanja u-spešno razvijajo prav tako kakor razgovori o raznih političnih vprašanjih. Poleg tega razpravljajo tudi o kulturnem dogovoru med obema državama. ki določa izmenjavo študentov in med drugim prodajanje sovjetskih publikacij.
Velik uspeh je Združena a-robskn republika dosegla s
.............m.......................................        *...............................
Naser v Moskvi in sporazum o Suezu
 ............................................................  UMI.........IIIIIII1II.IHH.IIIII...................
7 dni v svetu
podpisom sporazuma o
oskod-
nini delničarjem bivše druz• be za Sueški prekop. Sporazum so po dolgih pogajanjih podpisali v Rifnu. tlgipt ”? plačal delničarjem 2S.300.00b egiptovskih šterlingov. Od teh je bilo že plačanih 5.300.000 v obliki pristojbine za plovbo po prekopu na blokirane račune v tujini. Ostanek 23 milijonov se bo plačal v francoskih frankih ali pa v angleških šterlmgih v šestih letnih obrokih.
p zvezi s tem sporazumom je ameriška vlada sklenila deblokirati 30 milijonov dolarjev ki so jih po odredbi ameriške vlade blokirali ob nacionalizaciji Sueškega prekopa.
Baje bo britanska vlada v kratkem predlagala Egiptu obnovitev diplomatskih odno-
sov. V angleškem tisku se vedno pogosteje pojavljajo zahteve za to obnovitev, zato da se obnovijo trgovinski in gospodarski stiki, češ da bo sicer «Hruščev pojedel vso pečenko«.
«Normalcn» razvoj krize v Franciji
Vladna kriza v Franciji se «normalno» razvija, t. j. še dalje traja, ker je pač običaj, da so vse vladne krize v Franciji dolge. Pleven je v petek zvečer ugotovil, da so se njegovi poizkusi izjalovili, ker so mu socialisti odrekli sodelovanje v vladi. Zato je predsedniku sporočil, da se mandatu odpoveduje. Coty je včeraj zaprosil socialističnega voditelja Molleta, naj bi skušal sestaviti vlado, a ta je ponudbo odklonil. V ostalem bi morali ponoviti, kar smo do sedaj že večkrat ponovili, in zato naj zadostujejo le te vrstice.
0 Mikojanovem obisku v Bonnu
Pretekli teden je. sovjetski ministrski podpredsednik M\-kojan podpisal v Bonnu sporazum o trgovinski izmenjavi in konzularni sporazum, ki s0 ga že prej parafirali v Moskvi. Med razgovori z bonnskimi voditelji in zahodnonemškimi polposlovnimi ljudmi se je poudarjala želja za Še večjo razširitev gospodarskih in trgovinskih odnosov. To se poudarja tudi v uradnem poročilu, kjer se omenja tudi o-bojestranska želja, da se medsebojni odnosi rešujejo sporazumno in na miren način z željo, da se ti odnosi še bolj izboljšajo.
Vsekakor pomeni Mikojanov obisk v Bonnu in njegov dolg razgovor z Adenauerjem pomemben element v odnosih med obema državama. Res je, da si niso pri razgovorih po-I vedali nič kaj novega, ker v
bistvu ostajata obe strani na svojem stališču. Vendar pa je potrebno omeniti dve Mikoja-novi izjatn:	1. Poudaril je,
da za Sovjetsko zvezo ne veljajo več direktive ženevske konference glede Nemčije, t.j. da se združitev Nemčije doseže s svobodnimi volitvami. 2. Sovjetska zveza je pripravljena jamčiti Zahodni Nemčiji, da v primeru morebitne vojne proti njej ne bi uporabljala atomskega orožja, če se bonnska vlada odreče, atomski oborožitvi Bundesu>ehru.
V Bonnu niso nič kaj ugodno reagirali na te izjave, vendar pa je važno, da so bili razgovori stvarni in odkriti, tako da sta obe strani jasno in naravnost povedali svoje stališče. Ce se bodo neposredni stiki nadaljevali, bodo prej ali slej vsaj pripomogli do boljšega postopnega ublazeva-nja napetosti v medsebojnih odnosih, pri čemer bo iskanje kompromisa vsekakor lažje.
Majjrebska konferenca
F Tangerju so se pretekli teden sestali predstavniki maroške stranke istiklal, tuniške stranke Neodestur in alžirske
narodnoosvobodilne fronte.
Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo tako imenovanega arabskega Magreba.
«Magreb» pomeni po arabsko zahod. Pojem arabski Magreb zajema sedaj Maroko, Tunizijo in Alžir, po najnovejši u-smeritvi pa tudi Libijo. Na konferenci so temeljito obravnavali položaj v Alžiru ter gospodarski in politični položaj. Končna resolucija priporoča sestavo alžirske vlade po prejšnjem posvetovanju z maroško in tuniško vlado. Dalje poziva zahodne države, naj prenehajo pomagati Franciji v kolonialni vojni proti Alžiru. Francijo pa poziva, naj nemudoma prizna Alžircem neodvisnost. Pri tem napoveduje moralno in materialno pomoč alžirskemu ljudstvu v njegovi borbi. .Sporazumeli so se tudi, da se bodo zavzemali za ustanovitev magrebske federacije med Marokom, Tunizijo in Alžirom. Ustanovili bodo stalno tajništvo, ki bo skrbelo za izvedbo sprejetih sklepov. Konferenca bo vsekakor imela važne posledice na mednarodnem torišču. Za Francijo pa pomeni zadnjo priložnost, da konča vojno proti Alžircem. Alžirski voditelj El Fassi je v zaključnem govoru ponovno pozval Francijo, naj takoj prizna neodvisnost Alžira ter naj s tem »znova naveže svoje zgodovinske vezi z arabskim svetom in s Se-1 verno Afriko*.
avtomobilom oddaljiti se od njih in tako je prišel ob 11.45 k Flammantu. Ko mu je ta odprl vrata, ter se nato obrnil, da bi šel pred njim v svoj urad, ga je Delobel trikrat ustrelil v hrbet.
Kljub oviram policije je De-loblu uspelo dospeti v Bessy v njegovo kavarno, kjer se je zabarikadiral. Policija je postavila barikade na cesti v Noyon, kjer prebiva neka o-seba, ki ji je Delobel tudi pred kratkim grozil, in prav tako je postavila ovire na cesti v Pariz, ker je blaznež grozil tudi nekaterim osebam, ki prebivajo v prestolnici.
V začetku popoldneva so prvi orožniki poskušali pripraviti Delobla do tega, da bi se predal, toda ta ni hotel o čem takem ničesar slišati. Orožniki so se morali zakrivati pred streli morilca, ki je dva med njimi ranil; e-den od teh dveh je bil častnik, ki je orožnikom poveljeval. Potem so odločili, da stavbo obkolijo ter začno obleganje po vseh pravilih. Prispele so še okrepitve in sredi popoldneva se je pričel napad. Vendar pa je Deloblu uspelo odbiti napadalce, ki so bili prisiljeni zopet se zakriti. Večkrat so poskušali iti naprej, toda zaman. Delobel je kar naprej streljal.
Končno so se odločili, da pokličejo iz bližnje vojašnice tank in samo s pomočjo tanka, ki je iz svoje strojnice sipal krogle proti vratom in oknom kavarne, ter s kroglami deloma porušil zidove, je u-spelo napraviti tej drami konec. Ko so orožniki vstopili v kavarno, »o našli truplo Delobla preluknjano od krogel.
TRST-Ul. Moren 7 Telefon it. 28373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
AUTOVIE CARSICHE
PROGA TRST
BAZOVICA - PADRICE • GROPADA TREBČE
Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30,’10.15, 11., 12., 13-10* 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40 OB PRAZNIKIH; ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12.30. 13.10. 13"'
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19,
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETIC1 Udhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob	7.30, 10.15,	13.10, 15, 18.00.
OB PRAZNIKIH:	ob 7 25, 3.30, 10,	11, 12.30. 13.10,
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17., 17.30. 18. 18.30,	19,
20.30, ?i.3U.
Odhod s Finettčev	■'
OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 10.50. 14.05, 15.40. 18.55.
OB PRAZNIKIH:	ob «	9.10. 10.50,	'1.40, 13.20, 14,	*
15.15, 16.30, 15.50,	16.20	16 50, 17.35, 16 18.50, 19.20,	1«"'
20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45. 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30. 17.30.
Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH:	ob	8.20,	13.50,	18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 1805
PROGA TRST • KOZINA • HEHPELJE Odhod s Trga	Ltberta ob	7.30 in 13.10. Iz	Herpelj
9. uri tn 14.30.	— Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST • DOM.JO - BOLJUNEC • DOLINA •PKKBENKG Odhod s Ttqq Stare mitnice OB	DELAVNIKIH:	ob	6.35,	7.25,	10.20,	• 12.05
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19 20 20.45, 22 35.	.-05.
OB	PRAZNIKIH:	ob	9.05 10.35,	12.35*,	14.30,	16-05
18.15, 19.35, 2040. 22.05	rifUgi
N. B * Samo	ti avtobusi	vozijo	do Hrebcnega
se ustavijo v	Dolini.
PROGA TRST - DOM.IO - K1CMANJE Odhodi a postaje nu Trgu SVire milnice	-(J^>
OB	DELAVNIKIH: ob 7.35. 10.35.	12.20.	13.35	18.05
•OB	PRAZNIKIH:	ob	9.35 1405	16.20,	19 35,	22 50.
PROGA TRST . ADAMI C MACKOVUE Odhod i t postaje	na	irgu	Stare	mitnice ,
OB	DELAVNIKIH;	ob	U..	13 30.
OB	PRAZNIKIH:	ob	13., 22 3o.
PROGA TRST • OSP - MACKOVLJE Odhodi « Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18 15.
OB	PRAZNIKIH:	ob	18.30.
PROGA TRST • POUI.ONJEH LON-1ER Odhodi s postaje na 7'rgu Stare mitnice	^e
OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje'	'G. v
četrt ure do 22.30, in vsa*co pol ure dc 24.00; 2 Lonjer ob 20.27 iz PODLUNJERJA.	£etr*
OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj oalje vsake pjA. ure do 27.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLOro
težk'nli
Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi «« kamioni ter avtocisternumi tudi v inozemstvo. -»nacije kličite telefonski št. 36-794 iti 55-37*
ob
13.05, *
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKA«, ki oglašajo v našem listu!
Batič Franc
11 L
r-r-T
rrrrr
&
A V NICA
111 ^ LL
S
T ti
Ul. F. Cr*P'nU
Telefon
t
16
I I