Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. (Konec.) Sedaj idimo od Adamčeka po glavni cesti dalje! Predno pridemo do Petričeve žage, zapazimo, da na desni strani glavne ceste čez brv steza nekam pelje. Kam? — Na Goljke in Uranke. — Ali je tu gori tudi toliko hiš, kakor v dolini poleg glavne ceste? — Tukaj gori so le posamezae hiše. Taki kraj, kjer se je inalo ljudi naselilo, recimo 2, 3, 4 gospoiarji, imeauje se selo. Kaj so Uranke? Kaj Goljke? Koliko hiš je na Goljkah? — Samo jedna. — čegava je? — Goljkarjeva. Kaj je Goljkar? — Kolar. — Koliko hiš je na Urankah? — 3. — Kako imenujemo hrib nad Urankam? — Vobl e k. — Idimo po stezi v dolino nazaj! Tu je žaga. Cegava je ta žaga ? — Krištofčeva žaga. — Kaj žago goni ? Koliko žag goni tukaj Radomlja? — Kaj žagajo žage? Kdo na nje pazi? — čegava hiša je žagi nasproti? — Prelovšekova hiša. — Kaj je spredaj ob cesti? — Leseno znamenje. Kaj je na levi strani hiše? — Hlev. — Kaj je za hišo? — Svinjak. — Kaj še? — Kozolec. — Idimo po cesti dalje! Poleg Krištofčeve žage je čegava koča? — Jergovčeva koča. — Tu dalje naredi cesta zopet majhen ovinek. Ravno na ovinku odcepi se od leve strani glavne ceste kolovozna pot. Kam pelje? — K Topolšeku. — Čegava hiša stoji tu? — Topolšekova. — Kaj je spredaj pred hišo? Kozolec. — Zadaj ? — Svinjak. — Na desnej strani? Hlev. — Za hlevom? — Svisli. — Idimo po tej poti nazaj na glavno cesto! Kaj je tik glavne ceste? — Friškovčeva hiša. — Čegava koča je tu dalje ob poti? — Grmarjeva koča. — Katera hiša je zadaj za Friškovčevo? —-Tomaževa hiša. — Nasproti Friškovčeve koče pelje od desne strani glavne ceste steza čez brv. Kam? L! — HKovaču. — Kaj je zadaj za hišo? — Kozolec. — Idimo na glavno cesto nazaj! Poleg Tomažčeve hiše stoji še jedna. čegava je? — Petričeva koča. — Ali stanuje kedo notri? — Prazna je. — Od tu dalje vidimo, da je glavna cesta lepo ravna. Taka je do meje vasi Blagovica. Cegav malin je tu na desni strani glavne ceste? — Krištofčev malin. — Kaj je z malinom v zvezi? — Žaga. — Kaj je na desnej strani malina čez Radomljo? — Brv. — Pazite! Brv zaznamovamo z dvema črtama vzporednicama. Tu vodi od 1. strani glavne ceste kolovozna pot nekam. Kam? — K Tomažčevemu hlevu. — Na levej strani te poti stoje svisli, za njimi pa jako dolg kozolec. Cegavo je vse to? •— Krištofčevo. — Dalje je na levi strani glavne ceste velika hiša. Cegava je? — Krištofčeva hiša. — Kaj je spredaj pred hišo? — Hlev. — Kaj je zadaj za hišo? — Svinjak. — In za tem? — Drvarnica. — Kaj je na levej strani svinjaka? — Vrt. — In poleg tega? Cebelnjak. — Kaj je na desnej strani hiše? — Kaj je na levi strani hleva? — Leseno znamenje.— Sedaj smo prišli do mostu. Kateri potok teče pod njim? Petelinšica. — Kje pa v Radomljo teče? — Za Petričevim hlevom. — Sedaj smo na meji vasi Blagovice. Kakor čez most stopimo, smo uže vsosednjej vasi, v P e t e 1 i n k u. Katero vas smo opisali? — Vstanite vsi, kateri ste iz Blagovice doma! Sedite! Vi poznate uže vašo vas natanko; prihodnjič šli bodemo čez ta-le (kazaje) most po glavni cesti dalje ter bodemo prišli v tvojo domačo vas (kazaje učenca iz Petelinka.) Tudi tvojo domačo vas bodenio tako opisali! Oglejte si jo, da nain znate prihodnjič kaj povedati! Sedaj smo veliko hiš našteli in imenovali. Veliko hiš skupaj imenuje se vas. Kaj je vas? — Prebivalci vasi imenujejo se vaščani. — Sedaj nam bodete našteli vse hiše, katere stoje poleg leve strani glavne ceste! Naštej jih L! — Poleg leve strani glavne ceste so sledeče hiše: Drenovšekova, Piskarjeva, Kriviuova, farovž, šola, Bizeljeva koča, Bizeljeva hiša, Štacnarjeva hiša, Škrjančeva hiša i. t. d. Koliko hiš je poleg leve strani glavue ceste? — 18. — Naštej nam ti hiše, ki stoje poleg desne strani glavne ceste! 1.1 — Poleg desne strani glavne ceste stoje te - le hiše: Žoharjeva, Krivinova, Krivinova koča, Brezovčeva hiša i. t. d. Koliko hiš je poleg desne strani glavne ceste? — 9. — Koliko hiš je tedaj v našej vasi? — 27. — Ako prištejemo še cerkev, največje in najlepše poslopje v vasi, imaoao 2 8 hiš. Kdo v teh hišah stanuje? — Ljudje. — Jaz vam boro povedal, koliko nas je vseh skupaj! V Blagovici prebiva 94 možkih in 84 ženskib, skupaj 178 prebivalcev. Koliko prebivalcev šteje naša vas? Sedaj veste uže mnogo v vašej vasi! Hiše te vidite vsak dan iz šole grede. Vidite jih pa i tu na šolskej tabli vse naenkrat. Jaz sem vam jih narisal. Pridi in pokaži Drenovšekovo hišo, 1.1 — Ta jo je uže našel! Pokaži šolo, cerkev, Piskarjevo hišo i. t. d. Več učencev kaže in imenuje hiše. Tudi potočke ioiate tu zaznamovane! Pridi in pokaži nain Radomljo, I.! — Tatermana! Zlatenšico. Belšico itd. Tako primeroma učitelj z učenci snov ponovi ter se prepriča, poznajo li učenci vse na tabli narisano. To je prva vaja čitanja iu iskanja raz zemljevida. Prihodnjo uro zrisal in pripravil bode si vas (pred poukom), katero učenci uže poznajo; k tej zrisal bode v navzočnosti učencev novo in zopet novo. Naposled vidijo učenci več vasi, in vender se zamorejo dobro orijentirati. Kaj umestno in koristno je, ako si učitelj sam izdela zemljevid šolske občine, recimo v velikosti Bauerjeve nKranjske". Jaz sam naložil sem si ta trud ter izdelal zemljevid šolske občine Blagovica po generalstabnem zemljevidu (se ve da mi je bilo dosti pririsati!) v merilu 1 : 2000 na trd papir ter ga prilepil na platno. Kako veselje zavladalo je v šoli, ko sera ga prvikrat na steno obesil! Vsak hotel je prvi svojo hišo poiskati! Tudi je umestno, da učitelj pokliče pred poukom jednega ali dva učenca k zemljevidu, kjer se vadita mesto — šepetati — raz zemIjevida čitati. Polagoma pridejo vsi na vrsto. Na ta način nam je obravnavati občino. Se ve, da so to moji osobni nazori, vetn da »več oči več vidi". Zato bilo bi meni ter gotovo i vsera tovarišem ustreženo, ko bi se o tej zadevi še kedo oglasil, nekoliko — npobrkljal"! Učitelj preide tedaj na zemljevid šolske občine. To razdeli naposled v politično, farno in šolsko občino. Boljši učenci s početka tudi lehko rišejo se svinčnikom na papir, s početka hišo, jedno, dve, potera vso vas, jedno, dve vasi, vso občino. Da to z velikim veseljem delajo, uvidel je vsak. Tako nam je možno kaj uspeha. Z domačijo se dalje bavimo, pa bodo otroci gotovo na tej dobri podlogi i dobro napredovali.