■	*'1	■	:'U' V' ' rv- '
■

v^.
REPUBLIŠKI SVET ZVEŽE ,SINDIKATOV SLOVENIJE,

REPUBLIŠKI ŽjDBORI, OBČINSKI SINDIKALNI SVETI
MESTA LJUBLJANE INDELAVSKA ENOTNOST ČESTITAJO OB 1 . MAJU; PRAZNIKU -DELA IN MEDNARODNE DELAVSKE SOLIDARNOSTI

>♦♦♦♦
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE
•	STRAN 2—7:
ANKETA ZA 1. MAJ
trideset delavcev
IZ TRIDESETIH
kolektivov
ODGOVARJA
na vprašanja naših novinarjev
•	STRAN 2: o SODELOVANJU »TUJIMI sindikati Xi?V°RE PREDSEDNIKI OBČINSKIH SVETOV nove gorice, benda VE IN JESENIC
*	* STRAN 3:
^PRIZADEVANJIH
H^^^NDIKATOV
PRIPOVEDUJEJO PREDSEDNIKI IZVRŠNIH ODBOROV V TEKSTILNI TOVARNI AJDOVŠČINA,
PEKO — TRŽIČ,
LIBELA — CELJE
# STRAN 4:
TRIJE RAZGOVORI NA KOORDINATAH MEDNARODNEGA SODELOVANJA
6 STRAN 5:
PREDSTAVNIKI KOLEKTIVOV RUDNIKA SVINCA MEŽICA,
CELJSKE TOVARNE EMO
JN JESENIŠKE ŽELEZARNE PRIPOVEDUJEJO O SVOJIH IZKUŠNJAH PRI SODELOVANJU Z DRUGIMI .KOLEKTIVI V DRŽAVI
•	.STRAN 6:
REZERVIRANO ZA TRI, KI JIM DELO NI SAMO KONJIČEK ® .STRAN 7:
KRANJSKI IBI V OČEH TREH GENERACIJ
•	STRAN 8:
SEDEM DNI
V SINDIKATIH
STRAN 9:
IZ NASE DRUŽBE STRAN 10:
KAKO GOSPODARIMO STRAN 11:
MLADINSKI KLUB
V	CELJU STRAN 12—13:
posebna izdaja delavske ENOTNOSTI s POSVETOV o DELOVNIH ENOTAH STRAN 14:
FRANCE FAJDIGA: STAVKA TEKSTILCEV/
V	TOVARNI TRIGLAV
V	KOČEVJU 1935. LETA
f%' /| eti vsemi našimi prazniki je prvi maj najbolj naš j fl praznik; ni večjega praznika, kot je praznik de-A- » -BL lovnega človeka.1
Bolj ponosno kot na katerikoli drug praznik se danes, na praznik dela, vije nad nami naša zastava, naš prapor: prapor osvobojenega dela.
To je dan našega naj večjega ponosa: ponosa mjrnih, treznih ljudi, ki trdno stojijo na zemlji, ki pa neomajno verujejo v vizijo komunistične družbe, bogate, svobodne družbe, ki bo lahko vsakemu svojemu članu nudila vse, kar potrebuje.
To ni.vizija jutrišnjega dne in ne vemo, kdaj jo bomo uresničili. Vemo samo to,, da jo bomo dosegli, da se ji vsak dan približamo vsaj za korak z vsako našo delovno zmago, z vsako izmed neštevilnih bitk, ki jih dobivamo na široki fronti boja za.afirmacijo delovnega človeka, za polno uveljavitev delavskega samoupravljanja.
Delavsko samoupravljanje je prapor osvobojenega dela, je zastava,, pod katero se borimo in pod katero bomo zmagali. -
Pred skoraj šestnajstimi leti jo je razvil Tito in od takrat je postala simbol tistega, kar je najbolj naše in na kar smo najbolj ponosni.
Tito je takrat dejal, da postajamo kovači svoje usode, svoje sreče. Nemara so bile mnogim takrat to samo. lepe besede in nemara so posameznikom to še vedno .samo lepe besede. Stctisoči delovnih ljudi, ki so od takrat že šli
PRAPOR
JENEGA
DELA
skozi šolo samoupravljanja, pa ne mislijo tako: prepričali so se, da v vedno večji meri res postajajo kovači lastne sreče.
To prepričanje jih ni zapuščalo niti takrat,1 ko so se šele učili kovati svojo srečo in ko so mnogokrat spoznali, da niso najbolj spretni kovači. Vedeli, so namreč, da napredna misel ne postane stvarnost že tistega dne, ko ii navdušeno zaploskajo,- da mora najti potrditev v. praksi vsakodnevnega dela, ki ji edina lahko vdahne stvarno življenje. Delovni ljudje so ji dali to stvarnost in postala je neločljiv del našega življenja:
Prav zaradi tega nas tudi ne moti preveč, da so še ljudje, ki še vedno menijo, da je delavsko samoupravljanje samo lepa teorija, ki se ne sklada s potrebami vsakdanjega dne. Nezaupanje teh ljudi v delavsko samoupravljanje in odpor, ki mu ga odkrito ali prikrito nudijo, sta nam razumljiva: vemo, da so to ljudje, ki so bili navajeni odločati o plodovih dela proizvajalcev in ki se zato ne morejo sprijazniti z delavskim samoupravljanjem, ki je s to prakso pometlo.
Pod praporom osvobojenega dela smo hitro rastli in se krepili kljub napakam, ki smo jih delali na poti, po kateri pred nami še nihče ni hodil. Teh napak ni bilo malo in tudi danes jih še delamo dovolj. Toda njihova teža še zdaleč ni prerasla rezultatov ustvarjalne pobude sto tis-., cev, ki jo je'široko sprostilo delavsko samoupravljanje ih s katero se ne more kosati nobena druga družbena ureditev.
„ Ponosni smo na naše delovne zmage, toda naš ponos ni ponos samozadovoljnih. Naš ponos je ponos ljudi, ki cenijo to, kar imajo, ne zato, ker so s tem zadovoljni, temveč zaradi tega, ker vedo, koliko odrekanja-in koliko znoja jih je to stalo.
Danes praznujemo to, kar že imamo. Jutri se bomo zopet začeli boriti, da bi imeli več.
Da bi imeli več znanja, ki nam bo omogočilo boljše delo; da bi imeli boljšo zdravstveno službo, ki -bo -zagotovila boljše zdravje in s tem večjo dela zmožnost; da bi imeli bolje urejene medsebojne odnose, ki nam bodo omogočili čim večji razmah vseh delovnih sposobnosti.
Vedno se borimo in vedno se bomo borili za to. da bomo delo in delovnega človeka v čim večji mori osvobodili nadlog, M ovirajo njegov razmah, kajti s tem se borimo za tisto, kar nam edino lahko zagotovi naše potrebe in naše želje..
Zato je tudi prvi maj naš največji praznik, zato .se danes nad nami tako ponosno vije prapor osvobojenega
dela.
Prapor, ki ga je v imenu komunistov razvil naš-Tito.
MILAN POGAČNIK
ANKETA ZA l.MAJ •
KAJ SODITE O TEM, KAKO SINDIKAT. V VASEM PODJETJU, V VASI DELOVNI ORGANIZACIJI KREPI MEDSEBOJNO POVEZANOST KOLEKTIVA?
Nada
Škrobar
KONSTRUKTOR.;
MARIBOR
Skupaj z mladinsko organizacijo naš sindikat najmanj enkrat na mesec organizira kakšen izlet. Prijavljencev je toliko, da napolnijo vsaj en avtobus. Smer poti? Slovenija po dolgem in počez, Dalmacija ... Za prvi maj gredo naši ljudje za štiri dni na morje. Izleti so navadno enodnevni. Zadnje čase, odkdr imamo prosto soboto, pa za spremembo pripravijo tudi dvodnevne izlete. Zmeraj pa to ne gre, ker je nedelja pač nedelja in marsikdo rad poleži, da bi si odpočil od dela. Ker sem zaposlena v upravi podjetja, me še toliko bolj veseli, da se izletov udeležujejo predvsem delavci.
V okviru sindikalne podružnice deluje tudi komisija za šport, ki je zelo delavna. Zlasti so na dobrem glasu naši kegljači, ki so vedno med najboljšimi pri gradbincih in v okviru mariborskih sindikalnih, sicer pa tudi slovenskih kegljaških tekmovanj. Tudi za namizni tenis je precej zanimanja. Potem imamo še nogometaše, medtem ko je za druge športe zanimanje manjše.
Vsemu temu navkljub pa to pomeni le »postransko« delo našega sindikata. Mislim, da v nas krepi pripadnost enemu kolektivu predvsem s tem, da nas seznanja z vsem, kar se dogaja v podjetju; da se tudi poteguje — in to z uspehom — za tisto, kar želi kolektiv.
ZDRUŽENO PTT PODJETJE
''	\	--.v -V **•.	; 4	\	«,•,«*,
LJUBLJANA
Franc Vitanc
INGRAD; CELJE
TOPER
CELJE
Z
Slavko Kosec
PIVOVARNA UNION LJUBLJANA

Jože Dobnik \
Za nas poštarje je značilno, da zvečine skupaj delamo in Živimo že od mladih let naprej, odkar smo pač pri pošti. Zato ni potreben kdo bi vedel kakšen napor, da bi se »ljudje skupaj vzeli«, kakor temu pravimo v navadnem jeziku. Ob takih pogojih se zato tudi sindikat omejuje predvsem na politično delo. Vse drugo pa je naloga različnih društev. Imamo športno društvo Poštar, strelsko družino, prosvetno društvo, svojo organizacijo Ljudske tehnike in Planinsko društvo PTT. Vsa ta društva delujejo v okviru Ljubljanskega podjetja za PTT promet, medtem ko pri drugih podjetjih delujejo samostojna društva ali isekcije. Ljudje imajo tako vso možnost, da se vključijo V tiste dejavnosti, ki jih zanimajo, saj lahko te svoje želje in potrebe uresničijo v svojem kolektivu. Kar zadeva ljubljanske poštarje, je pretežni del rekreativne dejavnosti naslonjen na ljubljansko Planinsko društvo PTT, saj je v njem včlanjen vsak drugi član kolektiva. Skoraj vsak teden hodimo na izlete, skrbimo za planinska pota, ki smo jih dolžni oskrbovati, ’ in pa seveda za našo kočo na Vršiču. Dvakrat mesečno v zimskem času imamo razna predavanja. Naš mladinski odsek ima še dodatne izlete in predavanja po vnaprej pripravljenem programu. Ker smo dosegli tako množičnost. PTT podjetja dotirajo našo dejavnost in tako omogočajo svojim članom poceni razvedrilo in oddih.
Med drugim skrbi naša sindikalna podružnica v podjetju tudi za oddih in športno rekreacijo vseh zaposlenih. Boljšo obliko za spoznavanje in krepitev medsebojnih odnosov med delavci bi si bržkone težko zamislili.
Množičnost in ljubezen do prijetnega razvedrila na igrišču ali nekje v naravi sta še najbolj značilni za aktivnost številnih naših športnikov. Delo poteka povsem brez profesionalnih moči. Tisti, ki zmagajo na internih tekmah, organizirajo potlej naslednja tekmovanja. Medobratna tekmovanja pa nam niso samo v razvedrilo, pomenijo nam med drugim nekakšno selekcijo za vsakoletne igre gradbincev, kjer se po navadi kar dobro odrežemo. Kvaliteta je le posledica množičnosti, saj se samo na internih tekmah zbere blizu 300 ljudi.
S prostovoljnim delom smo si zgradili številne športne objekte, ki danes služijo tudi drugim športnikom v Celju. Naše štiristezno kegljišče je »okupirano« skoraj noč in dan; tako navdušenje vlada med našimi ljudmi za to športno panogo.
Za krepitev medsebojnih odnosov in za prijetno razvedrilo organiziramo ob posebnih priložnostih tudi izlete v naravo. Za prvomajske praznike bomo imeli v bližini Celja piknik. Poskusili se bomo V pripravljanju specialitet na žaru, najbolj navdušeni pa se bodo pomerili med seboj v nekaterih športnih panogah, seveda, samo za razvedrilo.
Anica Konig
Če naj po pravic povem, sem kar v zadregi, kaj naj odgovorim na to vprašanje! Smo pač ženski kolektiv in ženske imamo vselej dvojni delavnik: najprej v tovarni in potem doma, kjer čakajo otroci, mož, gospodinjsko delo... Kaddr skličemo kak sestanek, se prav zavoljo tega rado dogodi, da dekleta in žene poskušajo »pobegniti« domov; vrat jim ne smemo zakleniti; se ni obneslo, ko smo nekoč poskusili. Gotovo pa je, da bi naši ljudje na sestankih in predavanjih, če bi se jih bolj polnoštevilno udeleževali, lahko izvedeli marsikaj koristnega. Ob takih pogojih ali pa navadah, ne vem, kateri izraz je boljši, je politično delo seveda zelo težavno, toda tudi toliko bolj nujno.
Takšna nekako bi bila posplošena ocena. To pa ne pomeni, da v praksi samo »spimo«! Prav zdaj sindikat anketira člane kolektiva o njihovih pogledih na prehod na 42-urni delovni teden, Obenem pripravljamo izlet nekam v okolico mesta za vse člane kolektiva. Izpeljati pa ga bomo morali za vsako izmeno posebej, ker drugače ni mogoče. Kaj drugega pa tokrat ne morem povedati...
Za našo sindikalno organizacijo je to preveč zahtevno vprašanje. Smo pač tovarna, ki največ proizvaja v sezoni, to je takrat, ko naj bi bila družabnost kolektiva največja. Normalno je, da sindikalne organlzačije drugih podjetij organizirajo razne izlete prav za prvomajske praznike in si tudi s tem na ta način krepijo povezanost pa tudi enotnost kolektiva. V Pivovarni si tega ne moremo privoščiti. Prvomajske praznike bomo skrčili na minimum, kajti dolžnost našega kolektiva je, da tudi za praznike založimo s pivom vsa gostišča. Dvomim tudi, če bomo čez poletje kakšno nedeljo prosti.
Družabnost našega kolektiva pa je nekaj večja v izvense-j zonskih mesecih. Takrat naš sindikat organizira prireditve za novo leto, za praznik žena in vsako leto ed\ni izlet na spomladanski zagrebški velesejem, ki se ga ponavadi udeleži dobršen del kolektiva.
Razgovori na koordinatah mednarodnega sodelovanja
»BOLJ SMO POZORNI DO NAŠEGA DELA«
v j poročilu Občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica, kjer pišejo o stikih s tujino v minulem * letu, beremo tudi izjavo generalnega sekretarja sindikalne organizacije UIL za Goriško provinco Lo-dola predstavnikom novogoriških sindikatov:
»Ce bi uspeli poleg političnih stikov navezati tudi gospodarske, potlej bi uresničili najbolj konkretno obliko sodelovanja, ki si jo želimo na obeh straneh meje.«

Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica Aleksander Cerče dopolnjuje Lodoila:
»Nedvomno je prav takšno sodelovanje namen našega gospodarstva. Možnosti so za vse vrste kooperacije. In pri tem je zanimivo to, da prihaja več pobud z druge strani meje kot z naše. Pa ne zato, ker bi v naših podjetjih mednarodno kooperacijo zavračali, ampak zaradi stoterih administrativnih ovir, ki še vedno dušijo konkretne dogovore. Takšne ovire občutimo pri direktni menjavi blaga, v različnih cenah surovin in Še kje. Ce bi uspeli te umetne pregrade odstraniti, bi si zlahka razdelili delo med obema deželama.«
Obiski na eno in drugo stran so pogosti. Obiskujejo se sindikalni delavci, politični in upravni forumi, poslanci in člani sindikalnih organizacij nekaterih industrijskih panog. Lansko jesen sta na primer skupini sindikata ladjedelnice v Tržiču obiskali ladjedelnici Uljanik v Puli in 3. maj na Reki.
»Ob teh. srečanjih pride do zanimivih pogovorov in izmenjave mnenj med delavci,« pripoveduje Cerče. »Italijani z zanimanjem spremljajo zlasti naše dohodke in produktivnost, naši delavci pa se ob takšnih priložnostih bolj zanimajo za njihove, plače. Ob obisku italijanskih ladjedelničarjev na Rpki sem i prisluhnil pogovoru med roški m in tržiškim delavcem. Oba opravljata enako delo. Pa je vprašal Rečan Tržičana, koliko zasluži. »Stodvajset tisoč lir«, je ta odvrnil. »Ts« je zacmoka) Rečan, »jaz pa 75 tisoč dinarjev« »Ja, ampak to kar ti napraviš v petnajstih urah, moram jaz v šestih,« je popravil račun Italijan. Vse kaže, da bomo morali takšno izmenjavo izkušenj večkrat ponoviti ...
Nikdar ne bi mislil, s kakšnim zanimanjem spremljajo Italijani naše gospodarstvo. Presenečen sem bil, ko je pred nedavnim povedal v Meblu neki Italijanski predstavnik točno, koliko proizvajajo. S številkami jim je postregel, koliko spalnic so na primer izdelali leta 1956, ko je bil pri njih na obisku, koliko pred tremi leti in kol’ko danes. Ob takšnih srečanjih in komentarjih postajamo bolj pozorni in kritični do našega dela. Pogosto se ne 'zavedamo, da
spremljajo naši sosedi z resničnim interesom naše gospodarske in družbene procese. Nič kolikokrat jim moramo razlagati naš sistem delitve, samoupravne odnose in zakone. Za slednje se zanimajo zlasti poslanci, še posebej za naš sistem socialnega zavarovanja. Veliko njihovih delovnih izkušenj pa prenašamo v naše delovne kolektive. Od Italijanov se lahko marsičesa naučimo... «
Reke avtomobilov potujejo ob koncu tedna in ob praznikih čez mejni prehod v Novi Gorici.
Več jih prihaja sicer z one strani k_nam kot z naše tja. Pred leti bolj ilegalno kot legalno barantanje ob italijanskih stojnicah je prešlo iz mode. Začeli smo ceniti domače dobrine. Deloma smo to sami spoznali, deloma so nas v to prepričali Italijani. V naših trgovinah ne segajo samo po prehrambenem blagu, ampak tudi po tekstilu in mnogih drugih artiklih, ki konkurirajo z italijanskimi cenami.
»Novogoriške menjalnice izmenjajo mesečno približno 200 milijonov lir,« pravi Cerče. »To je najcenejši izvoz in vendar smo ga dočakali zelo nepripravljeni. Naše trgovine, pekarne, mesnice so pretesne, domačih gostišč, ki tako privlačujejo, je premalo. O vsem tem razmišljamo. Odpirajo se bogate možnosti. Z razmeroma majhnimi investicijami bi lahko razširili terciarne dejavnosti. Ta del našega gospodarstva nam bo pri-
nesel ne le več deviznih sredstev, ampak hkrati večje možnosti za zaposlitev, s tem pa bo-
gatejši individualni in družbeni standard novogoriškemu občanu!«
IVANKA VRHOVCAK
Pomenek ob mejnem kamnu
oficirjem obmejne stražarnice smuknemo pod rampo na ono stran do obmejnih kamnov. Z eno nogo stojimo na jugoslovanskih, z drugo na madžarskih tleh. Zvedavo gledamo k sosedom. Morda se tam za gozdovi in komaj zaznavnimi griči skrivajo vasice, vendar tako daleč, kot sega oko, ni videti, da bi tod živeli ljudje. Nemara je tu, kjer stojimo, nekoč tekla cesta; čutimo jo pod nogami, čeprav jo je čas prerasel s travo.
»Mar ni čudno, da si sosedje in prijatelji ne moremo stisniti rok kar tu v Dolgi vasi pri Lendavi. Tako si pred "obiskom pomahamo v pozdrav, potlej sedejo na oni strani na avtobus in se odpeljejo ob meji navzgor do prehoda pri Goričanih in nato
ob naši meji do Lendave — 100 kilometrov daleč. Čudno, kaj,« glasno razmišlja predsednik občinskega sindikalnega sveta v Lendavi Slavko Lindič.
Pomurci so bolj kot kdorkoli ob naših mejah jezikovno povezani s sosedi. Radi imajo slo-
vensko Pomurje, navezani pa so tudi na svoj jezik in na ljudi, ki govorijo tako kot oni. Zgodovina je sicer postavila zdaj bolj, zdaj manj trdno pregrado med obema državama, vendar narodnostne meje ni mogla nikakor zabrisati. In dokler bo tod teklo življenje, se bodo ljudje tu in onstran meje želeli srečavati in si pripovedovati, kako živijo, kako se zabavajo, kako gospodarijo.
»Uradna srečanja med političnimi predstavniki, zlasti med sindikalnimi delavci obeh dežel izgubljajo vse bolj konvencionalni prizvok,« pripoveduje Slavko Lindič. »Iz leta v leto je več srečanj. Ne le med političnimi predstavniki, ampak tudi med športniki, kulturniki in delovnimi kolektivi. Lani smo tudi prvič izmenjali letovanja.
Nedavno tega so bili nekateri pomurski politični delavci v gosteh pri madžarskih sindikatih, kjer so se dogovorili za sodelovanje v letošnjem letu. Po teh odgovorih se bosta obiskali sindikalni delegaciji in si ogledali tudi nekatere tovarne. Konfek-cionarji iz Zalaegersega bodo obiskali kolektiv Mure, kjer se bodo pogovarjali o problemih konfekcijske industrije in o delu političnih organizacij v tovarni. Podobno srečanje bosta izmenjali tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti in Zalaegersegu.
SOSED NAJ SOSEDU ODPRE VRATA
\T edno bolj odprta meja proti Avstriji je zbližala » tudi sindikalna vodstva obeh mejnih občin Jesenic in Beljaka. Pred leti sindikati skoraj niso potrebovali stikov. V zadnjih letih pa so se stvari močno spremenile. Vedno več je vprašanj, ki jih sindikalna vodstva skupaj rešujejo. Tem se bodo kmalu pridružili še novi problemi, ki jih pač pogojuje sproščen prehod in iskanje dela v Avstriji.
na Jesenice bolj pogosto. Do sedaj so nas obiskali že trikrat. Organizirali so tudi že prve izlete sindikalnih vodstev, ki so obiskali naše kraje.«
črtno zastaviti. V glavnem shajamo, da se pogovorimo
Ze lani se je iz jeseniške občine zaposlilo v Beljaku nekaj žensk. Znano je, da v jeseniški občini ne morejo zaposliti vseh žensk, ki iščejo delo. Zaposlitev 50 delavk v Beljaku je lani pripeljala do prvega razgovora z beljaškim sindikalnim vodstvom o problemih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Tem problemom so se zadnji čas pridružili še drugi, ki narekujejo potrebo po stalnih stikih.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah Stfan Rode ocenjuje Sedanje stike z avstrijskimi sindikati kot nekaj povsem naravnega.
»Mejne občine Čutijo potrebo po stikih. Marsikaj koristnega smo se že zmenili in uredili.«
»Stiki mejnih občin se raz-
vijajo brez obrazcev ln vzorcev. Njih vsiljujejo potrebe. Kakš-,pa je oblika razgovorov in koga zavezujejo sklepi?«
»Pravzaprav so naši stiki z beljaškimi sindikati neuradni. V Avstriji je navada, da lahko nižja sindikalna vodstva negujejo uradne stike samo v soglasju z dunajskim vodstvom. Vendar so tudi takšni, na pol uradni stiki koristni in nas sklepi zavezujejo. V naših odnosih sploh ne zapažamo, da bi bili stiki neuradni.«
»Kako pogosti so stiki in kako jih vzdržujete?«
»Jeseničani smo bili v Beljaku do sedaj samo enkrat. Takrat so nas prijateljsko sprejeli in so nam razkazali tudi tovarne. Beljaško vodstvo pa prihaja
»So sedanji stiki med sindikati dovolj načrtni?«
»Naše vodstvo meni, da bi stike morali postopoma bolj na-
Strokovnjaki madžarskih zadrug in državnih posestev bodo obiskali KIK Pomurko. Naftarje to in onstran meje pa že tako veže tradicionalno sodelovanje. Obe podjetji druži isto naftno polje, zato oba delovna kolektiva družno raziskujeta geološke razmere in v skupnem delu utrjujeta strokovno sodelovanje in prijateljstvo. Poleg srečanj med delovnimi kolektivi pa bomo učvrstili tudi kulturne in športne vezi. Tako bodo prišli na povabilo DPD Svoboda iz Lendave v goste kulturniki madžarskih sindikalnih organizacij, nogometni klubi bodo pa tekmovali pri nas in na Madžarskem.
Ob vseh teh srečanjih bi pa želeli Še bolj utrditi in tudi omogočiti prijateljska srečanj* med obmejnim prebivalstvom. S tem, ko smo sprostili vize, Š< nismo izpolnili vseh pogojev za takšne vezi. Zlasti politične organizacije si prizadevamo, da bi odprli obmejni prehod v Dolg* vasi.*
Rezultat teh prizadevanj je nova asfaltna cesta, ki pelje i* Lendave do rampe, do s travo porasle ceste onkraj meje. Pravo otvoritev bo doživela prveg* maja, ko bodo za šest dni od" prli mejni prehod. Na sosednji kmetiji ob naši stražarnici s< drži ograje in hiše še sveža bat' va. Za enim od omenjenih oken bodo v teh dneh opravljali madžarski in jugoslovanski cariniki preglede.
Sedmega maja bo tod vse po starem. Obmejni stražar b<* ob rampi spet meril cesto. Vendar Pomurci verujejo, da se n* oni strani trava na cesti ne b<* imela časa ponovno zarasti, d* bo slej ko prej črna asfaltna cesta trmoglavo pogledala P°fl rampo na drugo stran in steki* naprej do Budimpešte.
IVANKA VRHOVCAK
stvareh, ki se v našem delu P?. javljajo. Veliko koristnega ° lahko napravili, če bi se sk paj lotili rekreacije in oddih _ Koroška sindikalna vodstva , predlagala, da bi izmenjali v". obiskov. Tako v Beljaku že Pr‘ pravi j a jo izlet gozdnih dela cev. Koroški gozdarji bi si z leli pri nas ogledati gozdna 8^ spodarstva. Podobne težnje tudi med drugimi delavci. ^ ko so pred kratkim bel jaška s* . dikalni delavci že organiz*r 3 dnevni izlet na Gorenjske 35 slušateljev njihove sindik ^ ne šole. Nezadostno razvit* ^ prav tako še kulturni stiki n* ^ obema občinama. Sodimo, da.^ lahko sčasoma bolj razvil* . menjavo kulturnih skupi*1’ tudi izkušnje sindikatov v P sameznih podjetjih na K škem nas zanimajo.«	,
Predsednik jeseniškega s1^ dikalnega sveta je prepričan-bo ob tako živahni meji, k«1	„
naša severna, vedno več s. nih potreb, ki jih bodo kalna vodstva morala re e .
ZDRAVKO TOMA^
»Poznam težave svojih sodelavcev«
'V/r občinah, kjer gospodarijo z nizkim bruto pro-’ duktom, je vedno premalo sredstev za nekatere skupne potrebe, ki jim pravimo družbeni standard. Občani pritiskajo na občinsko skupščino, ta pa tja, kjer se ustvarja dohodek — na delovne kolektive. Tn nesreča je tem večja, če tudi delovni kolektivi ne morejo več dati, kot že dajejo. V takšnih občinah potem zarhan iščete delavsko restavracijo, otroške vrtce, v vsakem novozgrajenem bloku pa »drži za kljuko« vsakega stanovanja več sto rok, toliko družin je brez stanovanj ali tako malo stanovanj se gradi, kakor hočete.
V Ajdovščini bi rekli ob tem Samogovoru: »Tako je pri nas!« In priznati moram, da so me k temu razmišljanju pripravili Ajdovci sami. Eden med njimi je bil Drago Ergaver, mlad nad-toojster v Tekstilni tovarni v Ajdovščini in predsednik njihovega izvršnega odbora sindikalne podružnice. Sele pred nedavnim se je z družino vselil V novo stanovanje. Zato toliko bolj ve, kako hudo je, kadar nimaš stanovanja. V tkalnici, kjer je nadmojster, ve za težave svojih sodelavcev. In slednjič, kot predsednik tovarniškega sindikata občuti, kaj vse bi morali storiti, da bi bilo delavcem lepše in %>i zato laže in še z večjo prizadevnostjo ustvarjali.
»Devetdeset odstotkov delavk zapusti po rojstvu drugega otroka tovarno. Vsako posebej v moji skupini skušam pregovoriti, naj ostane. Nekoč so me kot začetnika učile tkalskih veščin, Potlej sem naredil šolo in jim jaz pokazal, kar sem se naučil. Dobro smo se razumeli. Kar nenadoma, ko poteče porodniški dopust in ko ni nikogar, ki bi jim varoval otroka, pa se poslovijo.«
»Lani sem se oglasila tudi v Vaši tovarni, ko sem v Ajdovščini poizvedovala, kako je urejeno za varstvo otrok. V kadrovskem oddelku so mi takrat rekli, da otroško varstvo ni problem, da ima vsaka delavka nekoga doma ali pa vsaj dobrega Soseda, ki ji varuje otroke.«
»No, zdaj smo pa tam! Ker nismo ničesar storili za varstvo, hinogo pa tudi za druge potrebe »e, tiščimo kot noj glavo v pesek in ničesar ne vidimo. Vem $>a, da je otroško1 varstvo težek Problem. Toda nekaj moram Vendarle priznati: sami kdo "ve česa ne bi mogli storiti, ker tičimo vsa leta do vratu v dolgovih. V minulem poslovnem letu srno prvič toliko ustvarili, da se 3e na skladih nabralo nekoliko Več sredstev. Toda skupno z dru-Simi kolektivi bi vendar lahko Poskrbeli za nekatere skupne Potrebe. Tudi drugod jih tare neurejeno varstvo, tudi drugod s° delavci brez tople hrane od Zgodnjega jutra do poznega popoldneva. Vendar, ko smo predlagali, da bi z združenimi sredstvi zgradili obrat družbene prebrane, je predlog zadel na gluha ušesa. Tako še danes nimamo “elavske restavracije. Prav pre-
hrana pa je drug hud problem, ki nas tare. Če vam povem, da je pri nas večina zaposlenih v starosti med 20. in 30. letom, da so to leta, ko si vsi ustvarjajo družine, potlej boste še bolj razumeli, kako je hudo, ko nimamo takšnih ustanov. Najhuje pa je to, da je pri vsem tem še veliko premalo stanovanj. Če se
ne motim, smo zgradili le 21 novih stanovanj, vendar se vanje ni vselil noben od delavcev v proizvodnji, ampak smo morali najprej poskrbeti za tehnični kader, če smo ga hoteli obdržati v tovarni. Poleg teh novih pa imamo približno le 15 starih stanovanj v še pred vojno zgrajenih blokih.
Ne bi rad neodgovorno izjavljal, vendar, če sodim po nekaterih sklepih in prizadevanjih delavskega sveta in po tem, da smo vendar že nekaj storili za boljše počutje delavcev, potlej bi rekel, da le nismo tako brezbrižni za vse velike in drobne težave, ki tarejo naše delavce.«
»Kaj pa je tisto nekaj, kar ste storili?«
»V tovarniškem bifeju uvajamo tople obroke. Veliko sredstev smo pa vložili v prevoze. Naši delavci se v glavnem vozijo na delo. Poskrbeli smo za
udoben in cenen prevoz. Kljub dobrim prometnim zvezam pa je vendar veliko naših delavcev
ii ......
še vedno po dvanajst ur zdoma. In vendar so to najboljši in najbolj vestni delavci!«
I. V.
RAZVOZLANI TRIKOT
tt	,	_	..	.	.. pri svojem, kajti tovariš Bedina
| anez Bedina, predsednik Izvršnega odbora sindi- dokazuje naprej:
kalno nnrlrnžnino v tržiškpm Peku„ ip vodia nabav- »Proizvodni proces smo raz-
kalne podružnice v tržiškem Peku, je vodja nabavne službe. O tem svojem poslu pravi tako: »Včasih si moram kar glasno povedati, da sem končal ekonomsko fakulteto, kajti z današnjo nabavo so takšni križi in težave, da mora imeti človek v nabavni službi, lastnosti, ki mu jih ne more vcepiti nobena fakulteta.-« O krožnih kupčijah to pot ne bova razpravljala. Za razgovor sva si izbrala drugačno specialnost: delovne enote in delitev po delu.
»Deset let hodimo iz obračunskih na delovne enote,« pripoveduje Janez Bedina. »Pravimo, da so delovne enote stekle in v to smo tudi prepričani. Mnogi sicer oporekajo našim delovnim enotam in trdijo, da so še vedno obračunske enote, pač zato, ker ne razpolagajo z amortizacijskimi sredstvi. Takšne delitve sredstev pa si zaenkrat ne moremo privoščiti.
Naša proizvodnja je tako svojevrstna, din ni mogoče drobiti nekaterih sredstev, poleg tega pa imamo na vesti še nekatere skupne investicije.«
»Torej. to vendar niso prave delovne enote z vsemi bistvenimi ekonomskimi pristojnostmi?«
»Reciva, da so to delovne enote.«
Ne vztrajava trmasto vsak
Merila so najboljše metle
azmerje zaposlenih v celjski tovarni Libela lah--*-^‘ko marsikoga zapelje. Lani je od 467 zaposlenih delalo v proizvodnji 264 delavcev, na režijskih delovnih mestih pa so bili 203 delavci. Če razmerje primerjamo samo po številkah, lahko sklepamo, da imajo v tovarni precej trotov.
j. Jože Kuzma vneto razprav-Ja. Besede izgovarja kot stroj-ca. Podatke pa našteva kar iz r av’e- Njegovo delo je trojno: r-? n° si služi kruh za risalno r *° v konstrukcijski pisarni, $aZen tega pa prebije veliko ča-nj.ri3 sestankih in ureja tovar-imJ1 list- Vse podatke o tovarni a v mezincu.
^azgrnil sem na mizo načrt
Pogovor.
of “Sindikat ima v vsaki tovar-UgJ^n.čno orožje, ki ga lahko oro,er:]a v napad. Najmočnejše Sraii?,Ae. Pravilna delitev in na-) so po-sindika-
ha\ieJ-anie- Ključi za to so tu?« spravljeni pri
pogovor je začel z rezervami: la , an' sniio produktivnost de-’ lsali za 210/o celotni nn-
25 o,- " za 26 «/o, neto produkt za 0(3S). ’ °set>ne dohodke pa za 30 Segij	uspehe pa smo do-
Slenihz manjšim številom zapo-5 odstotki Se ie zmanjšalo za
*e v*ai časa je trajalo, da sva tu naiir,3 C osnovnemu predme-P°ročiir,e®a razgovora. Svoje po-koncjh if začel šivati na dveh ■ »Sinrf°r sP°daJ in od zgoraj: 'la bi 5 .at ,v naši tovarni teži, sjnižje osebne dohodke
v tovarni spravil na 40 tisočakov. Razmerja med najvišjimi in najnižjimi ne bomo spreminjali, če bo proizvodnja naraščala. Zadnje mesece pa nam ne gre najboljše. Podjetje ni izpolnilo tromesečnega proizvodnega načrta. Tudi tržišče je bolj zasičeno kot prejšnja leta. V takšnih razmerah bomo verjetno prisiljeni razmerje med najvišjimi in najnižjimi spremeniti. Trenutno veliko razpravljamo, da bi vodstveni kader popolnoma vezali na uspehe v proizvodnji. Dogaja se namreč, da nekatere službe opravijo svoje naloge, drugim pa se zatika. Proizvodnja pa je odvisna od dobrega dela vseh. Ze slabo delo enega lahko ogroža poslovni uspeh podjetja. Zato smo na nekaj zaporednih sestankih razpravljali, kako bi to uskladili. Najboljša rešitev se nam zdi popolnoma vezati strokovne službe na uspeh podjetja. Kakršen je uspeh v proizvodnji, takšni naj bodo tudi osebni dohodki.«
Na sestankih niso našli zadovoljive rešitve. Pripravljajo pa več osnutkov. Trenutno proizvodnja zaostaja za 8%, fakturirana realizacija pa za 11 ®/o. Zastoji povzročajo v podjetju hudo
kri, med tistimi, ki so z osebnimi dohodki vezani na poslovni uspeh podjetja, in med tistimi, ki niso.
V Libeli so že lani našli merila za pretežni del opravil v upravi podjetja. Predsednik sindikata tako govori že o prvih izkušnjah:
»Večina uslužbencev v upravi je nagrajevana po individualnem učinku, kot v proizvodnji. Vsa dela smo normirali. Lani smo izvedli tudi potrebno re-
organizacijo služb. Pokazalo se je, da imamo preveč ljudi v pisarnah. Do sedaj je iz pisarn v proizvodnjo odšlo že 20 zaposlenih. Vsem drugim pa so se osebni dohodki povečali za 20 odstotkov. Tako smo z merili pometli z viškom birokracije.«
Z. T.
delili po delovnih enotah. Vsaka stopnja obdelave pomeni zaključni delovni postopek. Zavoljo usmerjanja v izvoz smo morali nekatere oddelke tako rekoč žrtvovati. Nasploh bi pa bili na slabšem pri dosledni delitvi tisti, ki delajo za zahodni trg. Tja izvažamo majhne serije in veliko število modelov. Na boljšem pa bi bili nasprotno oddelki, ki delajo za domači in za vzhodni trg, saj za njiju proizvajamo velike serije in manjše število modelov. To so tudi objektivne ovire, da ne moremo vpeljati tržnih cen. Delovne enote bi vsaka zase preveč tvegale. Tako imamo namesto tržnih planske cene v poslovanju naših enot. Delovne enote tako ne izgubljajo, lahko pa veliko pridobijo z umnim gospodarjenjem. Razlika med planskim in doseženim dohodkom je njihova in pomeni dodatna sredstva za osebne dohodke.«
. »Na kakšen način najlaže povečujejo delovne enote razlike med planskimi in dejanskimi stroški?«
»Z manjšim številom delavcev in z varčevanjem pri ma-. terialu. Kadar delajo s kvalitetnim usnjem, potem so prihranki večji. Prihranijo lahko tudi do 30 % materiala. Vedno pa ni take sreče. Zato si ob koncu meseca razdelijo le 15 % čistega dohodka, drugo ostane v blagajni — za sušne mesece.«
»Kaj pa napravite takrat, če proda ena delovna enota drugi slabo kvaliteto ali če planski oddelek krivično odmeri normativ in ceno delovni enoti?«
»Morebitne spore rešuje arbitražna komisija. Sestavljajo jo strokovnjaki in ,sprti1 stranki. Med planskim oddelkom in delovno enoto pride najpogosteje do spora zaradi slabega materiala. Prva občuti to prirezo-valnica zgornjih delov. In če ne bi sproti razsojali, bi oškodovali samo prirezovalnico. Kdaj pa kdaj nastane nesporazum tudi med delovnimi enotami. Čeprav ima vsaka delovna enota svojo kontrolo prevzemanja materiala in izdelkov, vendar spregleda kakšno napako.«
Takšni so torej dosledni in čisti računi v trikotu med delovnimi enotami in planskim oddelkom.
»Tovariš Bedina, kako pa je s čistimi računi pri osebnih dohodkih?«
»Delavci vedo dnevno za prejšnji dan, koliko so napravili in tako si znajo izračunati tudi zaslužek. Za prihranek pa izvedo ob koncu meseca. Pri prihrankih na materialu vknjižimo 6 % prihranka direktno na individualni konto delavcev, ki so prihranili material, drugo pa na skupni konto delovne enote. Temu pravimo druga delitev. Lahko" pa še dobijo kaj iz tretje delitve, iz skupnega konta podjetja.«
»Delite v upravni režiji podobno?«
»Enako. Več ustvarijo proizvodni oddelki, višji je naš dohodek in narobe. In vendar je v nagrajevanju razlika. Se ved-n0 imamo obračunske osnove, na katere pribijemo čisti dohodek. Vendar, preden mi boste očitali takšno nagrajevanje v upravnih službah, vam bom po-vedal, da že ocenjujemo delovna mesta in nagrajevanje po delu v strokovnih službah.«
IVANKA VRHOVCAK
!
KAJ MENITE O TEM, KATERA AKCIJA SINDIKATA V VASEM KOLEKTIVU JE BILA V ZADNJEM ČASU NAJBOLJ UČINKOVITA?
Pavle Godec
PREHRANA	\
Samoupravni organi podjetja so na pobudo sindikata pred nedavnim sprejeli sklep, da bomo prenehali s pospešenim investicijskim vlaganjem. To je, da ne bomo letno več zgradili po šest samopostrežnih trgovin, marveč največ eno trgovino. Samopostrežne trgovine, ki pa smo jih že lam začeli graditi v Kopru, Novi Gorici, Kranjski gori, Vižmarjih, Viru in Mengšu bomo letos končali.1 Potem pa, kot se je zavzel naš sindikat, moramo najprej izoblikovati merila nagrajevanja in uskladiti osebne dohodke z naraščajočo produktivnostjo. Osebni dohodki zaposlenih v Prehrani so prav zavoljo prevelikih investicijskih vlaganj in zavoljo neizoblikovanih meril nagrajevanja vsaj za 10.000 do 15.000 starih dinarjev nižji, kot so v drugih ljubljanskih trgovskih organizacijah.
Menim, da ima naša sindikalna organizacija prav, ko se zavzema, da čimprej povečamo osebne dohodke zaposlenih, seveda v skladu s produktivnostjo. Vsi člani kolektiva Prehrane smo se namreč doslej zavestno odrekali višjim osebnim dohodkom, ker smo vedeli, da moramo po različnih krajih Slovenije zgraditi približno dvajset novih samopostrežnih trgovin.
T'™-
Tone
Žnidaršič
V naši tovarni imamo precej racionalizatorjev in novator-jev. Orodjarji se odlikujejo po tem, da nenehno in samoiniciativno izpopolnjujejo najrazličnejša orodja za proizvodnjo plastičnih ali kovinskih izdelkov. Domači racionalizatorji so na mnogih delovnih mestih izpopolnili tehnologijo dela, zlasti še pri livarskih strojih. Se do nedavnega smo morali z brizgalnim strojem ročno brizgati. Zdaj so ta stroj naši racionalizatorji tako izpopolnili, da je popolnoma avtomatiziran. Delavec, ki upravlja s strojem, le pritiska na gumbe in stroj sam opravi vse delo. Se bi lahko našteval podobne izboljšave.
Povedati pa moram, da naših racionalizatorjev in novator-jev za vse te izboljšave še do nedavnega nismo posebej nagrajevali. Sele na pobudo sindikata smo v decembru lani izdelali poseben pravilnik, po katerem nagrajujemo tudi racionalizator-je, saj nam bodo vse te najrazličnejše izboljšave samo letos »vrgle« približno 124 milijonov starih dinarjev čistega dohodka. Sindikat pa se je še zavzel, naj bi bili na račun racionalnejšega dela nagrajeni tudi vsi zaposleni v tovarni.
Avgust
Petrovčič

Od prvega januarja leta 1964 pa vse do sprejetja gospodarske reforme v juliju lani v naši tovarni nismo povečevali osebnih dohodkov. Ob tej priložnosti naj povem, da smo imeli v Lesonitu »lastno reformo« že pred tremi leti, ko smo z boljšo organizacijo, mehanizacijo proizvodnje ter z izpopolnjenimi tehnološkimi postopki dosegli evropsko raven proizvodnje lesonita. Tudi ob prehodu na nove pogoje gospodarjenja, ki jih je prinesla reforma, smo spet vse sile usmerili v iskanje notranjih rezerv, Izpopolnili smo tehnologijo dela in začeli proizvajati nekatere izdelke, ki smo jih doslej za našo osnovno proizvodnjo uvažali.
Po uveljavitvi reforme smo pregledali tudi vsa delovna mesta v našem podjetju in pri tem delavce iz 43 neproduktivnih delovnih mest v administraciji in vzdrževanju zaposlili v neposredni proizvodnji. Vse skupaj nam je omogočilo, da smo lani v drugem -polletju prigospodarili za sklade kar 240 milijonov starih dinarjev, pred reformo pa smo ustvarili za sklade le 29 milijonov starih dinarjev. Ob tem pa se je sindikat v tovarni odločno zavzel, da je treba skladno z iskanjem notranjih rezerv, seveda v določenem razmerju, povečati tudi osebne dohodke zaposlenih. In akcija sindikata je tudi uspela, saj so se osebni dohodki v povprečju povečali za 30.000 starih dinarjev
mm
Viktor Renko
Težko bi rekel, da drži naš sindikat roke križem. Seveda so uspehi najbolj vidni na tistih področjih, za katera so zadolžene posebne strokovne komisije.
Zame je bila veliko vredna akcija sindikata za večjo disciplino na delovnem mestu. Poglejte, delam tu v martinarni, kjer teče proizvodnja noč in dan, iz leta v leto. Nikoli ne ugasne ogenj v pečeh, nikdar se ne ustavijo naši žerjavi. Mišljenja sem, da je posebno pri takem načinu dela nadvse pomembno prizadevanje vsakeg'a posameznika. Če se kje zatakne, potlej se zastoj verižno nadaljuje, posledic pa smo deležni vsi. Zato je edino prav, da sleherni opravlja svoje naloge tako natančno, kot je to sploh mogoče.
V martinarni, ki jo imenujemo srce železarne, smo delovno disciplino vsekakor izboljšali. Neumno pa je, da gremo iz ene skrajnosti v drugo. Občutek imam namreč, da so kazni za disciplinske prestopke preostre. Priča sem bil, da je delavec zaradi nediscipline izgubil 40 tisočakov v enem samem mesecu. Posledice talcih ukrepov so seveda za družino katastrofalne.
Se tole naj povem ob vsem tem: sindikat bi moral močneje pritisniti na odgovorne v podjetju, da bi objektivneje in bolj pravično ovrednotili posamezna delovna mesta. Prepričan sem, da smo tu v martinarni preslabo nagrajevani. Manjka nam tudi dobrih strokovnjakov, brez katerih ni prave kvalitete v delu, o kateri tako radi govorimo.
Dana
Ojcinger
IMPOL
SL. BISTRICA
»Kaj je sindikat storil?«, razmišlja glasno Dara Ojcinger. Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Ivan Frangež se namuzne na drugem koncu pisarne. Njegovo delo in delo sindikalnega vodstva je na tehtnici.
»Tega je toliko, da ne vem, ali vam naj pripovedujem o zadnji akciji, ki še teče, — o nagrajevanju po delu, ali o rekreaciji in oddihu, ali...?«
»O rekreaciji in oddihu« se hitro odločim.
»Menda se zlepa nismo za nobeno reč tako temeljito pomenili po obratih kot za delitev sredstev za nadomestilo K-15 in za regres. V mejah možnosti smo želeli čim bolj pravično razdeliti sredstva, da bi mogel vsak delavec sebi in družini privoščiti dopust. Vsakdo v tovarni ve, koliko bo dobil, koliko bo pa moral še primakniti od osebnih dohodkov za oddih v tem ali drugem počitniškem domu. Izbira počitniških domov pa je velika: na morju, v planinah in letos izmenjujemo prvič letovanja s češko tovarno Skoda. Skupno bomo za tri tisoč upravičencev, všteti so vsi nepreskrbljeni člani družine, razdelili v te namene približno 44 milijonov starih dinarjev. Tako bo na primer 4-člansko družino veljalo 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju 72.300 din. Nadomestilo za K-15 in regres znese 46 tisoč dinarjev.
ANKETA ZA l.MAJ
STE BILI V TUJINI? KATERE IZKUŠNJE, KI STE SI JIH PRIDOBILI, BI UVELJAVILI V VAŠEM KOLEKTIVU?	\
Inž. Stane Lenasi
ŽELEZARNA
Doslej sem bil dvakrat »zunaj«. Leta 1961 sem bil v Angliji v podjetju Hatfield v Shefieldu, kjer sem se prvič srečal s postopkom croning, ki pomeni eno novejših, sicer pa zelo posrečenih rešitev pri proizvodnji preciznih ulitkov. Od takrat naprej sem vneto propagiral, naj bi ta postopek vpeljali tudi pri nas, ker omogoča točnejše mere odlitkov in boljši površinski videz, s tem pa manjšo zamudo časa in manj stroškov pri končni obdelavi odlitkov. Ta postopek smo dejansko tudi vpeljali kot prvi v Sloveniji in kot eno izmed dveh podjetij v državi.
Ker pa imamo tudi nekaj madžarske opreme, me je podjetje pred nedavnim poslalo v to deželo, da bi videl, kako delo po tem postopku poteka v madžarskih livarnah. Obiskal sem šest podjetij. Nikjer nisem imel občutka, da bi karkoli pred menoj skrivali. Glede organizacije in produktivnosti dela pri tem postopku nisem »odkril« v madžarskih podjetjih ničesar posebnega, menim celo, da vsaj v tem primeru za nami precej zaostajajo. Ugotovil pa sem nekaj njihovih »prijemov««, ki so zanimivi s stališč same tehnologije; zlasti še, ker jih uveljavljajo ob nekoliko enostavnejši opremi, kot je naša, pa vendar dosegajo lepe uspehe. Te. njihove izkušnje bomo seveda zdaj izkoristili tudi pri nas.
NEVROLOČKA KLINIKA;.;;
LJUBLJANA
" }r •
Dr. Tine Prevec
Mislim, da pri nas še vedno ne vemo natančno, kje bi lahko kaj prihranili, pa čeprav na račun malo večjih začetnih investicij. Točneje povedano: pogosto stiskamo na nepravem koncu, po drugi plati pa obenem ugotavljamo, da se gremo nemalokrat razsipneže s pretanko listnico.
To velja kar za vse veje naše dejavnosti. Tudi za zdravstvo. Napravili smo potrebne -načrte za novo bolnišnico, potlej pa ugotovili, da za realizacijo planov ne bo dovolj sredstev. Da bi »rešili« problem, smo enostavno skrčili prostore za laboratorije. No, tisti, ki imajo zasluge za to, se prav gotovo na te Stvari mnogo ne spoznajo. Spel gre namreč le za navidezno varčevanje, ki pa se nam bo pozneje krepko otepalo. Dejstvo namreč je, da bomo prav zaradi premajhnih laboratorijev spet po nepotrebnem podaljševali ležalno dobo. Namesto da bi opravili dva, tri preglede v enem samem dnevu, bo za to delo potrebno vsaj teden dni, ker bomo prisiljeni toliko časa čakati na posamezne izvide. Skratka, laboratoriji bodo spet premajhni in bolniki bodo po nepotrebnem bremenili posteljne kapacitete ali pa prihajali k nam dan za dnem, namesto enkrat samkrat. Koliko bo to stalo družbo in posameznika, si ni težko zamisliti.
Dr. inž. Robert Blinc
INŠTITUT- J. ŠTEFAN •JUBLJANA
Ena izmed stvari, ki so me v ZDA najbolj zanimale, je vprašanje: v čem je vzrok, da je znanje povprečnega strokov-njgaka, ki z ameriške univerze odhaja v prakso, globlje in hkrati v praksi uporabnejše od znanja povprečnega mladega strokovnjaka pri nas, čeprav je vsaj še pred 10 leti veljalo, da absolvent srednje šole pri nas zna povprečno precej več kakor v Ameriki?
Vzrokov za to je seveda več: univerze, študentski in raziskovalni laboratoriji so bolje opremljeni, boljše je razmerje med številom študentov ter profesorjev in asistentov, zlasti važno pa se mi zdi še to, da se študent v okviru druge stopnje res temeljito nauči samo dsnbv svoje stroke, specializira pa se v tretji stopnji. Ta pa je povsem drugače organizirana kot pri nas. Medtem ko imamo pri nas na tretji stopnji skoraj izključno samo honorarne predavatelje, ki jim to ni primarna dejavnost, in medtem ko večina študentov tretje stopnje hodi še v redno službo, se tam diplomant, ki se odloči za študij tretje stopnje, štiri leta posveča res samo študiju in raziskavam. Prvi dve leti posluša predavanja in opravlja izpite, tretje in četrto leto pa dela v laboratoriju, kjef pripravlja magistrsko ali doktorsko delo.
Tako traja študij na ameriški univerzi od vpisa pa do konca tretje stopnje v celoti približno osem let, torej toliko, kolikor je še do pred kratkim trajal študij druge stopnje nekaterih tehniških strok na ljubljanski univerzi. Rezultat pa je povsem drugačen: diplomant tretje stopnje v ZDA svoje področje res pozna in industrija se dobesedno puli zanj.
LITOSTROJ
LJUBLJANA •	"" '
Anton Papež
Ko smo začeli pripravljati novo organizacijo notranjega transporta, me je podjetje poslalo na prakso v Avstrijo, Švico in na Švedsko. V petih, našemu sorodnih podjetjih sem proučeval organizacijske oblike notranjega transporta. Izkušnje, ki sem jih pridobil, niso majhne. Razen čisto praktičnih zadev, pa je najbolj zanimiva naslednja izkušnja: opazil sem, da v teh podjetjih, obiskal pa sem med drugimi tovarne Brovon Bovery, Sul-zer in NOHAB, notranji transport poteka po krožnih poteh. To pomeni, da vozilo, na primer viličar, vozi iz oddelka v oddelek, iz obrata v obrat ter nalaga oziroma razklada vse tisto, kar je pripravljeno za transport. Pri taki organizaciji je veliko manj praznih voženj kot pa v primeru, če so transportna sredstva razdeljena po oddelkih, oziroma obratih. V tistem času, ko sem bil na praksi, je naše podjetje pripravljalo elaborat o organizaciji notranjega transporta. Pri izdelavi tega elaborata sem sodeloval s tistim delom, ki govori o konkretnih organizacijsko transportnih oblikah.
Maks Vouk
HOTEL LEV
LJUBLJANA

V tujini sem si nabral precej izkušenj, saj sem delal kot mešalec pijač več kot trinajst let v najrazličnejših evropskih in azijskih hotelih. Spoznal sem sedemnajst držav, prav toliko običajev in navad ljudi, kar mi zdaj kot gostinskemu delavcu izredno koristi. Gostu namreč najbolj ustrežeš, če mu nudiš, kjer biva, vsaj kanček domačnosti. Moram reči, da sem v tem mnogokrat uspel, pa čeprav sem tudi v našem hotelu stregel precej petičnim gostom.
Največ sem se prav gotovo naučil v nekem varšavskem diplomatskem hotelu. Varšava je zame mali Pariz. In prav v Varšavi sem zmešal lasten cocktail. Drugi so ga imenovali MIKS-MAK?. Ta vzdevek se me še danes drži. Seveda znanje, ki sem ga pridobil v tujini., s pridom prenašam na mlajše mešalce pijač v našem hotelu. Kajti potrošnja teh pijač je v zadnjem času močno narasla. Toda predrage so. Zato menim, da bi v Ljubljani lahko odprli poseben lokal, kjer naj bi točili predvsem mešane pijače, vendar po zmernih, ne barskih cenah.
NA POTI V MEDNARODNO DELITEV DELA
Načrti, ki niso bili skovani v oblake
V7 novogoriški tovarni pohištva smo se pogovarjali V z norveškim strokovnjakom za lesno predelovalno stroko inž. Hansom A. Overlandom. V razgovoru so sodelovali tudi domači strokovnjaki.
Inž. Hans A. Overland to pot ni bil prvič v novogoriški tovarni pohištva. Zdaj je po treh letih ocenil delo organizatorjev proizvodnje v Meblu. Pred tremi leti pa je skupaj z drugimi norveškimi inženirji in ekonomisti v okviru pomoči OECD vpeljal nove oblike organizacije proizvodnje in študij dela.

V Meblu so pred tremi leti po nasvetu norveških strokovnjakov odprli delovno mesto planerja proizvodnje pri tehničnem direktorju.
Inž. Hans A. Overland zatrjuje:
»Strokovnjak, ki je zaposlen na tem delovnem mestu, sproti izdeluje načrte, kdaj naj gre posamezna serija izdelkov v proizvodnjo, koliko časa naj bi serijo proizvajali in kako bi ob tem izkoristili proizvodne zmogljivosti. Načrte izdeluje za vsak teden sproti in vsak oddelek v tovarni posebej. Pri tem mu pomagajo tudi oddelkovodje, ki natančno načrtujejo proizvodnjo še za sleherni dan ... Bistvo tega planiranja je prožno usklajevanje proizvodnje s potrebami trga...»
»Preden pa so nam švedski / strokovnjaki povedali, kako naj bi zastavili planiranje proizvodnje, smo izdelovali preobširne načrte,« se je jel opravičevati direktor Mebla inž. Vrtačnik. »Preveč smo planirali in potem vselej plan lovili za rep. Zdaj, ko natanko vemo, kaj bomo delali sleherni teden, ali sleherni dan, je precej večji red v tovarni...«
In kar je najpomembnejše: s takšnim načrtovanjem proizvodnje v Meblu že dosegajo optimalno proizvodnjo, tako v posameznih oddelkih, kot v okviru vse tovarne.
In še ena oblika je j>ri tovrstnem planiranju, pojasnil jo je tehnični direktor Mebla:
»Če zmanjka reprodukcijskega materiala, ali če pride do drugih zastojev v proizvodnji, lahko kupca že mesec prej obvestimo, da mu ne bomo mogli pravočasno dobaviti blaga ... Pri kupcih je v tem primeru seveda manj nejevolje.«
Pred tremi leti, ko so norveški strokovnjaki prišli v tovarno, je znašal bruto promet le 1,7 milijarde starih dinarjev, za letos pa računajo, da bodo dosegli najmanj 8 milijard.
»Delo je treba organizirati kar najbolj racionalno. A ne samo na posameznih delovnih mestih v neposredni proizvodnji. Gre tudi za notranji transport in sploh za celotno organizacijo dela in poslovanja. Ob tem je treba najprej ugotoviti potreben izdelavni čas za proizvodnjo posameznega izdelka, meni norveški strokovnjak.
Zavoljo tega so se v Meblu lotili študija dela. Organizirali so posebno skupino, ki se s študijem dela ukvarja že tri leta in jo vodi inž. Brezigar. S konkretnim primerom je pokazal pomembnost študija dela v proizvodnji:
»Samo s tem, da smo 3 stroje postavili v pravilno zaporedje, se je transport med njimi bistveno zmanjšal. Zmanjšalo se je tudi število delavcev. Prej je trem strojem streglo šest delavcev, zdaj jim strežejo samo še štirje. Proizvodnja na teh stro-
jih pa se je povečala za 80 odstotkov ...«
Inž. Hans A. Overland pa pravi:
»To je igra z odprtimi kartami. Zato je sodelovanje med samimi delavci in med delavci ter organizatorji proizvodnje najpomembnejše. Samo z dobrimi odnosi je mogoče izboljšati posamezne delovne operacije.«
Sprva se tudi v Meblu delavci niso mogli sprijazniti, da bodo morali poslej po petnajstih letih prakse opravljati nekatere delovne operacije povsem drugače. Toda kmalu so spoznali, da lahko z racionalnejšim delom letno povečujejo proizvodnjo povprečno za 30 odstotkov. Zdaj delavci celo sami predlagajo, katero delovno operacijo bi še izboljšali, izpopolnili...
Beseda je stekla tudi o prihodnosti.
»Težko je z gotovostjo predvideti, kaj se bo zgodilo na tržišču,« pravi inž. Overland. »Zavoljo tega naj bo dolgoročno planiranje in to naj ne velja samo za novogoriško tovarno po-
hištva, marveč tudi za druge vaše tovarne. V prvi vrsti presoja različnih možnosti proizvodnje. Ni dovolj reči samo: v naslednjih letih bomo proizvajali tako in tako pohištvo, natanko je treba pri tem vedeti, kaj vse zahteva proizvodnja takega pohištva, od strojev, do razširitve proizvodnje...
Po mojem novogoriške tovarne pohištva v naslednjih letih ne bi kazalo razširjati. Proizvodnjo bi veljalo povečati le s kooperacijo, za kar imate odlične možnosti. Vsakršne neproučene odločitve v srednjeročnem ah dolgoročnem planiranju lahko tovarno le pokopljejo. Pri nas na Norveškem se to mnogokrat zgodi... Zato toliko poudarjam, da je treba preštudirati več možnosti proizvodnje in izdelati tudi več alternativnih načrtov. Rečem vam, ne zadovoljite se samo z enim načrtom ...«
V Meblu že gredo po tej poti. Organizirali so inštitut, kjer se z načrtovanjem različnih možnosti proizvodnje ukvarjajo sposobni strokovnjaki. M. 2IVKOVIČ
Skozi šivankino uho
T e mogoče, da pred desetimi leti še nihče ni mislil, v da bodo naše lokomotive in vagoni vozili po Ameriki. Velike »Diesel«, električne vseh tipov in moči, celo parne, seveda v precej posodobljeni obliki. Take pač zahteva ameriško tržišče. Tržišče, ki je po svoje razvajeno, predvsem pa prebogato založeno. Res, kdo bi si mislil, da se bomo zdaj še mi zrinili na ta trg z lokomotivami in vagoni!
Seveda pa je treba pri tem povedati, da so ti naši električni vlaki, ki vozijo danes po Ameriki, električne otroške igrače.
Prav o tem klepetava s Sla-vom Hecimovičem. S kom drugim pa, kot s komercialnim direktorjem izolske Mehanotehni-ke, saj je v tem trenutku najbolj pristojen za kaj takega.
Pravi, da je bilo pred leti, ko se je oglasil pri njih ameriški kupec. Položil je na mizo veliko barvno fotografijo ameriških lokomotiv in vagonov. K temu pa kot najbolj zapeljivo menda navrgel misel, da bi lahko sklenili kupčijo za serijo 50.000 lokomotiv in vagonov. Poslali so ga v hotel, češ da bodo do naslednjega dne razmislili. In res so se čez noč zamislili inženirji nad tistimi barvnimi slikami in naslednje jutro rekli ja.
Potem so slike postali načrti in iz načrtov originali, seveda zdaj v miniaturi. In odtlej, kake tri leta bo od tega, se ameriški otroci igrajo z vlaki, na katerih piše Made in Yugoslavia.
»Ste uspeli?«
»Smo,« pravi Hecimovič. »Pred leti so mnogi sicer dvomili v uspešnost proizvodnje otroških igrač in še bolj v uspešen nastop na tujih tržiščih.«
»Največji odjemalec je ameriško tržišče, potem slede Zahodna Nemčija, Švedska, Norveška, Italija, Francija, Švica, Anglija, Španija in nekaj tudi vzhodni trg. Letošnji plan izvoza je milijon 15.000 dolarjev.«
»Pa ekonomska plat tega izvoza? Marsikatero naše podjetje regresira tuja tržišča, oprostite, da...«
»Verjemite, da dosegamo ugodne cene, da se nam splača izvažati.«
»Odstotek dobička je kajpak poslovna skrivnost?«
»Navsezadnje niti ne. Na nekaterih tržiščih osem, drugje tudi deset odstotkov. Kot pač kje. Pod lastno ceno ne prodajamo.«
»Priznam, da postajam pri tem nejeveren Tomaž.«
»Res pa je, da smo šli v iz-
voz samo pri nekaterih naših izdelkih. V glavnem z električnim’ igračami, ki so na tržišču najbolj kunjunkturne. Toda uspeh tudi s tem še ne bi bil zagotovljen. Zato izvažamo samo tiste artikle, ki jih lahko proizvajamo v velikih serijah. Tekoč’ trak in optimalne serije 50.000 kosov pa že zagotove uspešen prodor na tuja tržišča. Mi se prav zdaj odločamo za to. Od 180 artiklov gremo na 80, s tern pa od 150 primerkov posamezne igrače v osmih urah na 700 d” 800.«
»Omenili ste konkurenco na tujih tržiščih.«
»Res je huda in še zdale* nismo dosegli nekaterih zahodna evropskih velikih diktatorjev trga. Toda kaj drugega kot izvoz nam niti ne preostane. Domači trg je za proizvodnjo igra5 preozek, kdaj pa kdaj tudi premalo bogat. Zato, kar nas ie manjših, navezujemo stike in se povpzujemo, da malce otopim* ost konkurence.«
Pogovor nama počasi uhsiF stran od prve teme. Hecimovi1 pripoveduje najprej o povezav’ s švicarsko firmo Mont Blanc pri proizvodnji nalivnih peres.
»Lani pa smo navezali poslovne stike s firmo Roster >* Salzburga,« nadaljuje Hecimovič. »Skupaj izdelujemo garnituro električnega' vlaka MinitraP8: Mi lokomotivo in tračnice, ofl vagončke in embalažo. Ko je serija gotova, jo pripeljejo do me-
je, tam jo s kamioni preložim®
Po vsem svetu oplajamo tuje delo
TT% udarska visoka šola v Klausthalu, druga najsta-rejša na svetu, bo v juniju priredila ljubljanski visokošolski teden. Vsa predavanja prevzamejo profesorji z rudarsko-metalurškega oddelka pri fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
»Šest let že trajajo ti stiki,« pravi dr. Drago Ocepek, univerzitetni profesor, ki pojde zraven.
»Vsaki dve leti nas povabijo, nato pa mi njih. To je ena izmed redkih pblik sodelovanja z Zahodno Nemčijo, ki ni prekinjena.«
»V čast vam je, da vas ceni tako ugledna šola«
»Podobno bi lahko sodelovali z rudarsko fakulteto v Leob-nu, Nancyju, Košicah, Ostrawi. Toda za' nas so te izmenjave predrage. Visokošolski teden v Klausthalu nas bo stal milijon dinarjev... Šest profesorjev pojde tja. Trajno bi rada sodelovala z nami celo freiburška fakulteta, ki uživa svetovni sloves. Polovico starejših ameriških, azijskih in afriških strokovnjakov je diplbmiralo v Freiburgu. Ko je nedavno proslavila 200-letnico obstoja, je prišlo na slovesnost kakih 1000 delegatov iz vsega sveta. Toda tesnejši povezavi s Freiburgo-m smo se prisiljeni odpovedati iz finančnih razlogov. Ohranili pa bomo individualne stike. Čez nekaj dni bom jaz tam predaval.«
»Kakšne'so praktične koristi teh stikov?«
»Hitra izmanjava znanstvenih misli, dogovori o učbenikih, učilih... Je pa po svoje neprijetno, da naših mlajših sodelavcev ne vabijo, dokler ne vzbudijo pozornosti z znanstvenimi prispevki.«
»Jih tuje revije objrvljajo? Naše publikacije so za tujino
več ali manj mrtve. Mislim zavoljo jezika«
»Prav rudarji in metalurgi z ljubljanske naravoslovne fakultete imamo izredno srečo. Pred kakimi tremi ali štirimi leti so si ameriški državni predstavniki ogledali vse jugoslovanske znanstvene publikacije in jih 18 izbrali za redno ponatiskovanje v angleščini. Ponatis seveda financirajo Združene države. Približno 300 izvodov v angleščini ostaja nam, tako da zdaj laže zamenjujemo svoj zbornik s tujimi. Slovenščina pač ni jezik diplomatov. Tako torej tudi naši mlajši sodelavci hitreje opozorijo nase svet.«
»Omenili ste, da se zaradi . premajhnih finančnih sredstev ne morete odzvati vabilu naj-starejše rudarske fakultete na svetu. Koliko potovanj si lahko privoščite letno in s čim jih upravičite?«
»Predvsem o kakem turizmu ni govora! Brez referata ne more iin ne sme nihče v tujino. Sredstva nam dopuščajo letno kakih 25 do 30 osebnih kontaktov s tujimi profesorji, znanstveniki in študenti.«
»Kako naše strokovnjake — praktike sprejemajo v drugih državah?«
»Govorim lahko le o rudarskih in metalurških strokovnjakih. Našo fakulteto priznavajo, tako da jim ni treba opravljati dopolnilnih izpitov, če hočejo
doktorirati. Kot delavce jih cenijo. Ravnokar sem slišal pohvale iz Siemensa. Toda v laboratorijih se ne obnesejo. V Kanadi, Alžiru, Egiptu, Etiopiji, Zahodni Nemčiji — vsepovsod najdete naše strokovnjake. Veliko jih odide v Afriko preko mednarodne tehnične pomoči.«
»Torej z našim znanjem precej oplajamo tuje delo.«
»Strokovnjak iz moje generacije je bil več let svetnik za rudarstvo pri alžirski vladi, ravno tako v Etiopiji, zdaj pojde zopet Ljubljančan v Etiopijo. Univerzitetni profesor Petelin, verjetno ga po imenu poznate, je vodil velik rudarski center v Ameriki, v Aachenu je naš sloviti profesor Žagar. Slovenija je majhna, vendar precej prispeva za napredek človeštva«
M. KOBAL
na našo, serijo kompletiramo odpošljemo v Ameriko. PrO’2 | vodnja je tako veliko hitrejši’ serije večje.«
»Saj lahko tisti ,smo uspe’ nekoliko bolj podrobno opred® , lite.«
»Naj to pomeni, da ste za dovoljni?«
»Izkupiček na ameriškem ’ žišču si razdelimo po vložen® delu. Cisti računi, dobri pr’j
telji. Toda to ni edino področji sodelovanja. Izmenjavamo tu.
sodelovanja, izmeiijavcuiiv - ,, novosti in si izmenjujemo or” je pri osvajanju nove proizv° nje. Tako se njihov in naš s0 timent nenehno bogati, komP*. tira. In kar je najvažnejše, n tro in poceni pride vsak od n. do novega artikla. Naj na P meru pojasnim: pošljejo orodje, za deset, dvajset dni-
delamo serijo, potem pa j* vrnemo. Mi njim, oni namr(^ja
ko draga pa je izdelava oro . in kolikšno vrednost v proizv° „ nji igrač predstavlja, si
d*
mislite. In lahko zatrdim, , smo s tako kooperacijo oboi’ dovoljni.«	S. v’
I v zagati se najde izhod
]>/T ežiški rudarji in topilničarji pravijo, da je bil IVJL že skrajni čas, da je bila lani uzakonjena gospodarska reforma. Zdaj so vsaj zadihali in lahko načrtujejo svoje gospodarjenje, pripovedujejo. "S tem ni rečeno, da prej ne bi skrbeli za čim boljše poslovne uspehe. Vendar je med obojim velika razlika. Prej so z iznajdljivostjo in prizadevnostjo iskali predvsem kratkoročne rešitve iz zagat, v katerih so se vedno znova znašli zavoljo spreminjajočih se predpisov, obračunskih tečajev za dolar in zavoljo vsiljene politike, komu morajo prodajati svoj svinec. Zdaj, po reformi, pa je poslovnost pri delu prišla v ospredje vseh njihovih prizadevanj, saj lahko računajo z neprimerno bolj stabilnimi pogoji gospodarjenja, kakor pa so veljali še pred nepolnim letom.
Vetja poudariti, da njihova dosedanja iznajdljivost in prizadevnost pri iskanju čim boljših gospodarskih rešitev vseeno hi težila zgolj za tem, da bi ob letu izkazali aktivno bilanco, kar se jim je — navzlic težavam — vselej posrečilo. Pogoji gospodarjenja so jih enostavno Prisiljevali v to, da bi svoj osnovni proizvod, to pa je svinec, čim bolj obdelali in predelali, zato pa bolje in draže prodali. Skratka: odločili so se za večjo finalizacijo pri proizvodnji. Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da. so približevanje temu cilju videli predvsem v integraciji.
Razmere na trgu s svincem So zavoljo velikega izvoza namreč postajale takšne, da proizvajalci akumulatorjev niso več dobivali toliko svinca, kolikor bi ga potrebovali. Ker svojih zmogljivosti niso mogli polno izkoriščati, je bilo toliko manj možnosti, da bi modernizirali sorazmerno zastareli način proizvodnje. Hkrati pa je naraščajoča motorizacija terjala vsak dan več akumulatorjev.
Ob teh ugotovitvah pa do rešitve, ki bi zadovoljila vse prizadete, ni bilo več daleč. Najprej sta se, še leta 1962, »pogodila« mežiški rudnik in tovarna Akumulatorjev Vesna, ki je dotlej -delovala v sklopu mariborske Avtoobnove. Z novim letom 1965 se je rudniku, tudi kot samostojna ekonomska čnofa, priključila še zagrebška Munja, Ifi je vsa povojna leta pokrivala Približno 70% potreb jugoslo-vanskega trga. V okviru združenega podjetja sta obe tovarni akumulatorjev dobili dovolj surovim in možnost naglej še modernizacije, matično podjetje pa Prožnost višje obdelave svojega ^snovnega proizvoda brez več-ilh dodatnih stroškov.
Dosedanji rezultati so spodbudni. Vesna je zaposlila za 15 ^dstotkov več delavcev, od priključitve do zdaj pa kar za šti-/
rikrat povečala proizvodnjo. Munja, ki je že prej imela skoraj povsem izkoriščene zmogljivosti, je lani povečala proizvodnjo ob enakem številu zaposlenih za 27 odstotkov, medtem ko za letos predvideva — spet ob
nespremenjenem številu zaposlenih — za 14 % višjo proizvodnjo kot lani.
Kakor sta povedala analitik Vlado Vovk ter statistik Stanko Šancelj, v Rudnikih svinca in topilnici Mežica vse to pomeni šele prvo stopnico do še boljših gospodarskih uspehov. Uvajajo namreč specializacijo proizvodnje v obeh obratih. Sedanji proizvodni asortiment pa bodo zaokrožili s tem, da bodo v Žerjavu uredili še tretjo tovarno akumulatorjev, ki bo izdelovala tako imenovane cevaste akumulatorje, kakršnih še ni na našem trgu. To je, drugo k drugemu, ena smer teh prizadevanj. Drugo pa je modernizacija proizvodnje v obeh sedanjih tovarnah. Ker ima Munja trenutno boljše pogoje, že pred časom so namreč zgradili nove proizvodne prostore, zdaj opremljajo
predvsem to tovarno. Nemara bodo še letos v tej novi tovarni začeli proizvajati akumulatorje po licenci švedske tovarne Tudor. Tako bodo dosegli ne le to, da se bo izboljšala kvaliteta izdelkov za domači trg, ampak si bodo ustvarili tudi pogoje za prodor na zahodna tržišča.
Kakšna je morala te zgodbe? Povedal jo je kar tovariš Vlado Vovk:
»Če bi vsak zase iskali svojo pot, ne verjamem, da bi dosegli to, kar smo že dosegli, ali pa bi bile potrebne ogromine žrtve. Tako pa je šlo brez večjih bolečin. V akumulatorje in akumulatorske plošče predelamo že tretjino vsega našega mehkega svinca, obe tovarni delata z vsemi zmogljivostmi, modernizirata se in vseeno komaj komaj zadovoljujemo povpraševanje.. .« MILAN GOVEKAR
TTl azdalja med Celjem in Kruševcem je po železni-ci 719 km. Na takšni razdalji se občinski možje ne poznajo več. Velika razdalja pa ni ovira za industrijo. V celjski tovarni EMO — emajlirnica, metalna industrija in orodjarna — je delavski svet pred nedavnim izglasoval sklep o kooperacijski pogodbi z zemunsko tovarno Ikarus in sklep o priključitvi obrata emajlirnice Veselin Nikolič v Kruševcu. To je nov industrijski trikotnik. Kaj ta trikotnik pomeni?
Podjetje - Veselim Nikolič v Kruševcu ima v svojem sestavu obrat emajlirnice, ki je po reformi zašel v težave. Emajlir-
nica je izdelovala skupaj s tovarno Ikarus v Zemunu kopalne kadi. Ker pa ni izvažala, je bila prikrajšana za pločevino, ki je
Brez znanja ni uspehov
"|7 jeseniški železarni so v zadnjih dveh letih na-W Šteli v delovnih čeladah tudi 50 skopskih železar-jev. Na Jesenice so jih poslali, da bi se na delovnih mestih usposobili za delo v novi skopski železarni, razen tega pa so v skopski železarni, ki jo še gradijo, računali, da bo proizvodnja lažje tekla, če bodo imeli usposobljenih čim več delavcev. Jeseniški žele-zarji pa so v državi cenjeni. Med njimi je veliko izkušenih valjavcev, plavžarjev, brusilcev in žerjavovo-dij, ki imajo bogate delovne izkušnje. To dejstvo je vplivalo, da so iz oddaljenega Skopja poslali večino železarjev za važna delovna mesta na priučevanje v jeseniško železarno. Vodstvi železarn sta sklenili posebno pogodbo o strokovnem izobraževanju.
van -es®nce imajo pri izobraže-ž6n 3'-' železarjev dober glas. Ra-ly Makedoncev so se lani šo-$i0 Železarni ge skupine '62a>J *3Uck iz smederevske že-. če v valjarni za tanko plo-ce, j?. 'n 50 tehnikov iz Zeni-tkab-f1 80 opravljali obvezno $k0n P; Med vsemi pa so bili b0 železarji najdaljšo a Jesenicah. Nekateri
do-
so
le-
to. *<3,?reživeli kar poldrugo baje] °Pska železarna je za njih blok a Poseben stanovanjski
hiškj°^3a izobraževanja v jese-°9eni„ZG,ezarni Jože Gračnar hje , 3® strokovno izobraževanji' 'Pr jugoslovanskimi žele-dUstH ■ j ie Posebna oblika in-tičitio- kooperacije, zelo kri-
^opsk^lževcmja kadrov za enirr,u. ze^ezarno smo na Je-
O6 nicah
v , glavnem končali, smo delo, ki nam je
bilo naročeno, in strokovno usposobili več valjavcev, žerjavovo-dij in brusilcev. V naši železarni smo jim dali splošno znanje, ker nismo natančno vedeli, na kakšna delovna mesta bodo postavljeni, ko se vrnejo v Skopje. Navadili smo jih našega ritma dela, zakaj pri nas v tovarni niso samo opazovali, ampak smo jih tudi vključili v proizvodnjo. Delo, ki so ga za nas opravljali, smo jim plačali. Ostale stroške pa je za njih poravnala skopska železarna.«
Skopski železarji so imeli na Jesenicah svoje vodstvo. Skrbelo je, da je izobraževanje^ teklo po načrtu. Ocene izobraževanja pa so med Jeseničani in Skopjanci različne.	„
Vodja skupine skopskih ze-lezarjev inž. Stankovski je *pl@d odhodom z Jesenic izjavil:
»Zelo smo zadovoljni z uslugami na Jesenicah. Naši delavci
so so se lepo 'pripravili za delo v železarni.«
Jeseničan Jože Gračnar pa ni popolnoma zadovoljen in izjavi oporeka:
»Uspeh bi bil lahko še večji, če bi vedeli, kaj hočejo. Delali smo brez pravega načrta in reda. To ni naša krivda, saj smo veliko spraševali, za kakšna delovna mesta jih naj usposabljamo.«
Od številne skupine iz Skopja so na Jesenicah še trije' žer-javovodje.
Kiro Tasevski, ki se uspo-.sablja za žerjavovodjo na magnetnem žerjavu v jeseniški valjarni, je poln vtisov:
»Nič slabega ne morem reči. Omogočili so mi vse, kar sem želel zvedeti. Zdi se mi, da železarji na Jesenicah vedo, kaj delajo. Pokazali so mi vse do podrobnosti. Ostal sem na Jesenicah poldrugo leto. Tako dolga praksa za to stroko ni v navadi. Me bodo že poklicali v Skopje, ko me bodo potrebovali.«
Izobraževanje skopskih železarjev jfe prevzel železarski izobraževalni center. Profesor Peter Sitar, Iti je bil član izpitne komisije, meni o uspehu:
»Izobraževalna metoda je bila dobra. Povezali smo delo s teorijo. Skopske železarje smo vključili v delo na delovnih mestih, hkrati pa so obiskovali tečaje. Večina je bila pri delu prizadevna. Od znanja bo kasneje odvisen njihov kruh.«
ZDRAVKO TOMAŽEJ
domača industrija ne izdeluje. Zaradi pomanjkanja uvozne pločevine so marali v obratu pred nedavnim ustaviti delo. Obrat pa so pred leti modernizirali in opremili s potrebnimi stroji. Zato so delavci v Kruševcu, da bi preprečili gospodarsko škodo, predlagali celjski tovarni združitev. Celjani so ponudbo sprejeli.
Kakšni so biti njihovi računi?
EMO v Celju je drugi proizvajalec kopalnih kadi v državi. Njihova tehnologija pa je starejša in dražjta. Proizvodni stroški so visoki. S ceno kopalnih kadi ne pridejo skoz, kot temu po navadi rečemo, ker v Celju izdelujejo kopalne kadi po dražjem varjenem postopku in so sestavljene iz več delov. V Kruševcu pa imajo cenejšo vlečno tehnologijo. Kadii delajo iz enega kosa pločevine, zato pri teh kadeh ni šivov, ki radi popusti -jb. Ker- celjska tovarna precej izvaža' na zahodna tržišča, bo lahko oskrbovala obrat v Kruševcu ‘ s potrebno pločevino. Proizvodnjo kopalnih kadi pa bodo v Celju sčasoma opustili in jo preseliti v njihov novi šesti obrat v Kruševcu.
Celjska tovarna pa se je razen oslkrbe s pločevino zavezala, da bo prevzela kreditne obveznosti kiruševskega obrata pri banki. V obrokih bodo odplačali posojilo v višini 300 milijonov dinarjev.
Računi so že na pirvi pogled čisti, in vsi so z rešitvijo zadovoljni.
Podjetje Veselin Nikolič se bo znebilo obrata, fci je obremenjen z odplačevanjem kredita.
Občini Kiruševac, ki je jamčila posojilo, ne bo treba vračati kredita iz občinske blagajne.
V	obratu emajlirnice bodo zopet zaposlili 30 do 50 delavcev. Obrat bo dobil za svojo proizvodnjo potrebno pločevino iz celjskih deviznih zalog.
V	Celju se bodo znebili defi-citnpga izdelka kopalnih kadi, saj 'zaradi nizkih cen in drage tehnologije s kadmi niso rentabilno poslovali. Primanjkljaj pri kopalnih kadeh pa so pokrivati z drugimi izdelki.
Kjer se pogajata dva, rad pride zraven še tretji.
Talko bodo z integracijo obnovili tudi kooperacijsko pogodbo z zemunsko tovarno Ikarus. Tovarna v Zemunu, ki ima orodja za kopalne kadi, bo še naprej v svojih stiskalnicah stiskala pločevino, fci jo bodo obdelati v obratu emajlirnice v Kruševcu. Kooperacijsko pogodbo so skleniti za daljšo dobo. Tovarna v Zemunu ima odvečne kapacitete, zato je poslovno zelo zainteresirana, da svoje stiskalnice zaposli.
vVsi trije delavski sveti so načrt že potrdili. Albin Lesjak, član upravnega odbora celjske tovarne EMO, meni:
»Interes vseh treh tovarn, ki so bile udeležene v trimesečnih razgovorih, se je pokrival. Vsi bomo imeli z izvedbo načrta samo koristi. Med pogajanji ni bilo nobenih posebnih točk, kjer ne bi našli soglasja. To je ekonomsko združevanje v pravem pomenu.«
Ob celjskem trikotniku je na koncu potrebno še zapisati, da industrija le najde rešitve, če seveda vidi svoje koristi.
ZDRAVKO TOMAŽEJ
I
JE BILO VASE STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PRI NAS USPEŠNO? KATERE IZKUŠNJE BI ŽELELI POSREDOVATI V VASEM KOLEKTIVU?
Gojko
Graovac
PAPIRNICA
KOLIČEVO
Ko smo zaključevali teoretični del šolanja v zveznem šolskem centru papirniške industrije v Banja Luki, •sem sam izrazil željo, da bi prakso in diplomo opravil v Količevem. Da bi bilo tako najbolje, so me prepričali kolegi, ki so bili že pred menoj na praksi v tej papirnici. Ni mi žal, da sem se tako odločil, čeprav bi lahko izbral drugače in ne bi bil kar za šest mesecev odrezan od družine. Povedati moram, da sem se že v teh 4 mesecih veliko naučil, v preostalih dveh pa bom gotovo tudi še kaj pridobil. Nimam namreč občutka, da bi v Papirnici v Količevem karkoli pred menoj skrivali. Karkoli povprašam, mi natančno in brez ovinkov pojasnijo. Praksa je zame morda lažja pot kot za kolega iz moje tovarne, ker sem prej že 8 let delal kot papirničar in imam več prakse, kolega pa je začel s šolo in zdaj prvo resnično srečanje s prakso šele tukaj doživlja. Znanje mi bo zelo koristilo, kajti naša tovarna — Fabrika lepenke i kartona u izgradnji, Umka — nima kadrov, ki bi poznali proizvodnjo kartona.
Se nekaj me je nadvse prijetno presenetilo. To je odnos med ljudmi v proizvodnji, med delavci in nadrejenimi. Vsi vedo, kakšna je dolžnost slehernega posameznika in demokracije ne izkoriščajo za to, da bi iskali osebne privilegije, pač pa zato, da bi bolje delali; da bi se o vsem lepo pogovorili. Bil sem na praksi v več podjetjih; nikjer in tudi v domačem podjetju nisem doživel, da bi bile te zadeve tako lepo urejene.
TAM
- .,
MARIBOR
Albert
Myambo
Mladi Rodezijec je pravzaprav že »star Slovenec«. Štiri leta je pri nas in v tem času se je dobro naučil slovensko. Opravil je dva letnika višje tehnične šole in vmes delal v Tovarni avtomobilov v mehanični delavnici in v montaži. Vse mogoče je že doživel med nami. S prvo zimo in s prvim snegom se je srečal na Pohorju. S sanmi se je zapeljal po hribu med otroke in obsuli so ga s snežnimi kepami ter vpili: »Combe, Čambe!« Branil se je: »Saj jaz nisem Čombe, jaz sem Albert/« Takoj so popustili. — Tako pripoveduje v smehu droben doživljaj na snegu in o njem bo pripovedoval tudi ko se vrne v svojo vročo domovino. Pripovedoval pa bo tudi o tem, česa se je pri nas naučil.
— Vse, kar bom znal v bodočem poklicu, se bom naučil v Jugoslaviji. Postal bom obratni inženir in pridobljeno znanje bom prenesel v eno naših tovarn. Delal sem med vašimi delavci. Pridni so, veliko delajo. Tudi to bom povedal doma. Pa ne samo to. Rad bi, da bi tudi pri nas delali na normo, tako kot sem to videl v TAM, da bi več in boljše proizvajali. Pri nas je namreč v veljavi delovni čas od osme do štirinajste ure. Pri tem pa je še veliko brezposelnih.
Snljo Žejne!
PLETENINA
LJUBLJANA
V ljubljanski Pletenini sem že mesec dni na praksi in bom čez tri dni odpotoval domov v Strugo, kjer sem zaposlen v Stru-žanki. V Stružanki se nam je podoben stroj, kot jih imajo v Pletenini, ustavil! zavoljo okvare. In zdaj sem tu, da spoznam vse njegove »skrivnosti«. Dodobra pa se nisem spoznal samo s strojem, marveč sem pridobil še marsikatero drugo izkušnjo, ki jo bom posredoval naši tovarni. Veste, naša tovarna je še mlada, obratuje komaj šest let in nas je le pet tehnikov, pa samo enega inženirja imamo. Zato je vsaka izkušnja, badisi s področja organizacije dela ali tehnologije, ki si jo pridobimo drugje, izredno dobrodošla. In kakšne izkušnje želim najprej posredovati? Morda najprej nekaj novih vzorcev za okrogle in snut-kovne stroje. Mojster, pri katerem sem na praksi, mi je za vsak vzorec pokazal, kako se ga izoblikuje. Ali pa: pri nas nitke, ki se utrgajo na strojih, še zmeraj vežemo, tu v Pletenini jih kar zasučejo in postopek je mnogo hitrejši. In kar me je najbolj presenetilo v Pletenini, na strojih, ki jih upravljajo v naši tovarni moški, delajo že ns 'ke. Ženske so seveda bolj spretne za pletilne stroje in zakaj jih ne bi tudi v naši tovarni za to usposobili. Pa tudi več reda se bomo morali naučiti. To so moje izkušnje, seveda na kratko povedane.
'EMO ;	,	'
CELJE. '
Momčilo
Uzumovič
Že skoraj mesec dni je v Celju na strokovnem izpopolnjevanju v tovarni EMO. Kar je še treba vedeti o njem, je tole: je delavec v tovarni Metalec v Gornjem Milanovcu. Po poreklu je slovenskih in srbskih staršev. Pred prihodom v Celje pa je med domačini slišal, da so Slovenci zaprti in da neradi pokažejo, kar vedo. V Celju pa se je lahko prepričal, koliko je resnice v tem.
»Precej drugače je, kot sem si zamišljal. Naša tovarna je majhna. Tukaj sem videl, kako se pravilno dela. Marsikaj bi lahko posnemali. Težko pa je reči, kaj bom lahko spremenil. Težava je v tem, ker mi ni padla v oči samo ena stvar, ki mi je v Celju bolj všeč kot pri nas v Milanovcu. Tukaj se usposabljam predvsem kot strokovnjak za nanašanje emajla. Preseneča me dobra organizacija dela in vesten odnos do dela.
Ko se vrnem v Milanovac, bom prepričal' ljudi, ki mislijo, da v Sloveniji skrivajo svoje dosežke in znanje, da to ni res. V tovarni so mi omogočili vse, kar sem le zahteval.«
Čedomir
Markovič
SATURNUS
LJUBLJANA
S kolegom Svetom Dodičem, ki je hkrati z menoj prišel na kratko prakso v to tovarno, sva naravnost navdušena nad tem, kako lepo so naju sprejeli, kako ustrežljivi so in kako si prizadevajo, da bi nama čimveč pokazali. Prišla pa sva zato, da bi pridobila nekaj več izkušenj pa tudi teoretičnega znanja v zvezi s tehniko zapiranja steklene in kovinske ambalaže. Kmetijsko industrijski kombinat Delišes iz Vladičinega Hana, kjer sva zaposlena, vključuje namreč tudi obrat za proizvodnjo konzerviranega sadja in povrtnin. Kratka praksa v tako veliki tovarni, kot je Saturnus, nama bo veliko pomagala, da bi laže in boljo, opravljala svoje delo: skrbiva namreč za uravnavanje pravega teka strojev za zapiranje konzervnih škatel./Veste, kako je: včasih človeku nekaj nagaja in si ne zna pomagati. Če pa ti že proizvajalec kovinske ambalaže pojasni, kako je rešil podobne probleme, je zadeva lažja. In še nekaj, kar nama je že od prvega dne postalo očitno in bova zdaj poskusila prenesti tudi v najin kolektiv: to je delovna disciplina. Tukaj ne poznajo pojma »labavo« in tudi v tem so še veliko pred nami.
t
'mm
1AJ v
UPRAVLJAVEC STE, KAJ MENITE, DA BI KAZALO IZBOLJŠATI V VAŠEM DELOVNEM OKOLJU?
Dr. Lavo
Moreta .
Predvsem ne razumem naslednjega: zakaj, kadar izpopolnjujemo organizacijo zdravstvene službe, nekatere novosti najprej uvedemo in šele potem o njih seznanimo kolektive zdravstvenih ustanov. Tako je bilo tudi pri nas v novomeški bolnišnici. S prvim januarjem letos smo začeli delati »po novih predpisih«, nas pa so z njimi podrobno seznanili na seminarju šele v začetku aprila. Ali ne bi bilo bolje, če bi se na reorganizacijo naše službe že prej pripravili?
Moram pa reči, da sem od reorganizacije zdravstvene službe več pričakoval, zlasti kar zadeva zmanjšanja administracije v ' zdravstvu. Ne trdim., da ta ni potrebna, toda nikakor ne v takšnem obsegu, kot je pri nas. Na kirurgiji izgubimo približno polovico časa z izpolnjevanjem najrazličnejših obrazcev, namesto da bi se še bolj posvetili strokovnemu delu. Zraven se dogaja še to, da mnogokrat vpisujemb v statistične liste popolnoma enake podatke, kot jih je o pacientu zapisal že zdravnik ob pregledu pri sprejemu v bolnišnico. Zaradi tega menim, tako smo se pogovarjali med kolegi, da bi zdravniki izgubili mnogo manj časa z administracijo, če na bi dvakrat pisali enakih podatkov o pacientih in če j bi uporabljali diktafone. Kajti mnogo manj se zamudiš, če podatke o pacientu narekuješ v diktafon in jih potem administratorka prepiše, kot če to pišeš sam. Toda kaj, ko za diktafon nimamo denarja...
Alojz Kobal
V zadnjem času je na železnici vse preveč nesreč. Menim, da so za te nesreče precej krive slabe proge, zastarela vleka, vagoni. Pa tudi signalno varnostne naprave so na seznamu teh. krivcev. O tem smo lahko že veliko brali. Toda priznati moram, da gre del krivde tudi na račun nediscipline nas železničarjev samih, ker dostikrat ne spoštujemo predpisov. Seveda pa je treba precejšen del krivde za nesreče na železnici iskati tudi v odgovornosti posameznih vodilnih uslužbencev. Res je namreč, da so za nesrečo v Sadinah pri Splitu krivci ugotovljeni in tudi kaznovani. Ne morem pa se strinjati, da niso bili kaznovani tisti, ki so dovolili, da se promet gdvija na križišču, ki ima 20 promil padca, kar je povsem v nasprotju s tehničnimi predpisi.
Na odgovornost bi morali poklicati tudi take organizatorje dela, ki ne poskrbijo, da bi železničarji, zaposleni v Operativni službi, lahko dovolj počivali. Železničarji so čssto preutrujeni od nadurnega dela, ki je, mimogrede povedano, slabo plačano. In tudi v tem so vzroki za pogoste nesreče na železnici!
Irena Adaoile
mmm
Mislim, da je za naše delo še vedno značilna nenačrtnost.
Zadnja leta si sicer precej prizadevamo, da bi postavili na noga rekreacijski center na Rakitni. Spričo velikega števila vikendov in interesa ljudi za Rakitno srrio najprej poskrbeli za dve smučarski vlečnici za zimsko rekreacijo. Potlej smo napravili umetno jezero in sedaj že razpravljamo o različnih variantah novega hotela, ki naj bi stal nekje ob jezeru. Ob vseh teh prizadevanjih pa puščamo vnemar vprašanje dostopa na Rakitno. Znano je namreč, da je dosedanja cestna povezava z Ljubljano skorajda nemogoča. Prepričana sem, da je v tem tudi vzrok, da R.akitna ne more zaživeti tako, kot si želimo.
če bi imela kaj več besede, bi med drugim poskrbela za sprostitev zal^pna o privatnem _gostinstvu. Sedanji predpisi namreč močno ovirajo razvoj te dejavnosti, saj dopuščajo, da sme imeti zasebnik le tri zaposlene, ki predstavljajo tujo delovno silo. Torej, zasebne gostilne dejansko ne morejo doseči višje kvalitete v postrežbi in drugih uslugah. To vsekakor ni prav, saj je znano, da ima družba veliko več koristi od zasebnih gostinskih obratov — pa čeprav imajo močno zvezane roke — kot pa od družbenega sektorja, kjer človek nikoli ne ve, pri čem je in kakšen bo poslovni učinek.
Jože Lesnik
»Strojni ključavničar sem v vzdrževanju, če ne delam dobro in točno, stroj ne steče, ko ga poženem. Vendar imamo večne težave s pripravo dela. Pogosto so risbe pomanjkljive in tako moramo včasih delati sestavni del po večkrat. Tudi tisti, ki pregledujejo risbe, pogosto spregledajo take napake. Na tak način gre po zlu čas, material in zaslužek in najbolj narobe je to, da smo v takšnih primerih prikrajšani mi in ne tisti, ki so narobe zrisali.«
— Kot strojni ključavničar v vzdrževalnem obratu imate možnost tudi kakšno delovno napravo izboljšati ali poenostaviti njeno delovanje. Ste že kaj takšnega napravili?
»2e. Na zračnem kompresorju sem izdelal nove ventile. Prejšnji usnjeni so se večkrat pokvarili in tako je kompresor 14 dni v letu počival. Kakšno odškodnino sem dobil za to izboljšavo? Pred dvema letoma 6 tisočakov. Za vse druge izboljšave, ki jih opravim med rednim delom, pa pravijo, da je to poklicna dolžnost. Seveda z njimi samo delno soglašam. Kljub temu pa je razveseljivo, da smo začeli v tovarni vsi bolj razmišljati o tem, kaj bi se dalo še izboljšati in izpopolniti. Naše društvo izumiteljev pa si prizadeva, da bi za takšno delo dobivali spodbudno odškodnino.«
Zdenko Pavlin

Naše sodišče je prvo v Sloveniji uvedlo nagrajevanje po torilnosti. Sistem izpopolnjujemo že od leta 1962. Za sodnike mamo posebna merila. Ne gledamo samo na obseg dela, ampak .poštevamo tudi kvaliteto, težino in rok. V našem načinu na-rajevanja gre bolj za ocenjevanje dela, kot pa za norme. Reten sodnikov so na učinek dela vezani tudi drugi uslužbenci so-išča. Tako sodniki nimajo več strojepisk, ampak jih naročajo io potrebi. Pri administrativnem delu pa je naš sistem nagra-svanja bolj podoben normiranju. Vsako delovno mesto smo ajprej »fotografirali«, kot se reče. Na osnovi fotografskega po-netka raznih opravil smo postavili norme.
Noben način nagrajevanja pa ne more bili dober, če je ireveč odvisen od zunanjih činiteljev. Sredstvaki jih dobi soliste za delo, so odmerjena z občinskim proračunom. Sredstev tam občina ne dodeljuje po programu dela, ampak po razpoložljivih sredstvih. Tako imajo sodniki na nekaterih manjših odiščih, ki imajo manj dela, večje dohodke. Ob tem dejstvu po udi dober sistem nagrajevanja zataji. Enako delo namreč ni lovsod enako nagrajeno.
T KI J E O S E B I 1 N S V O I E M D E L V
apni smo.
T ljubljana ima edinstven laboratorij v državi.
Ukvarja se s fluorokemijo, mlado, perspektivno znanostjo, saj se fluor močno uporablja v nuklearni tehnologiji za sinteze raketnih goriv, za kakovostne umetne mase, ki prihajajo v poštev tudi pri moderni industrijski opremi in v tehniki, ter za pridobivanje kar najbolj.čistih kovin.
Odsek za fluorokemijo obstaja pri Nuklearnem inštitutu Jožef Stefan od 1953. leta. N j egov1 predstoj -nik dr. Jože Slivnik, ki od ustanovitve dalje raziskuje fluor, hrani dokaze, da je številčno skromni kolektiv opravil doslej delo, s katerim je opozoril svetovne znanstvene kroge nase in si pridobil svetovni sloves.
žlahtnih plinov, da še niso imeli takšnega garača, kot je dr. Frlec, in da ga bo njihov nacionalni laboratorij štipendiral osem mesecev. Pol leta smo ga štipendirali mi, pol leta mednarodna agencija za atomsko energijo, zdaj pa še Američani.«
»Sodelujete samo z Ameriko?«
»Letos pride k nam profesor Gierriser iz Gottingena, ki je ha III. mednarodnem simpoziju za fluorokemijo obravnaval enotne metode za sintezo heksafluo-ridov pod pritiskom. Z zelo slično temo smo prišli tildi mi na ta simpozij, zato menimo, da bo znanstvena koprodukcija 5 tem profesorjem uspešna.«
»Ste morda že s čim praktično pomagali našemu gospodarstvu?«
Naj navedem citat iz uvoda v zajetno ameriško znanstveno publikacijo o spajanju žlahtnih plinov, kjer se desetkrat predstavijo jugoslovanski raziskovalci, med njimi tudi dr. Slivnik:
»Jugoslovanski raziskovalni inštituti so začeli naglo množično raziskovati kemijo žlahtnih plinov. Njihov prispevek k novemu področju znanja, k tej knjigi in h konferenci se lahko meri s prispevkom kateregakoli ameriškega nacionalnega laboratorija, | ki ima skupino fluorokemije.«
Dr. Slivnik je dodal:
»Mi se prvenstveno ukvarjamo z uranskimi raziskavami, za katere potrebujemo elementarni fluor. Po dolgoletnem delu nam je uspelo osvojiti čiščenje in shranjevanje utekočinjenega fluora v jeklenke. No, in s to aparaturo smo poskusili spojiti ksenon in fluor, potem ko so Američani objavili senzacionalno vest, da je moč spajati žlahtne pline z elementom fluorom. Iz ..objavljenih podatkov je bilo razvidno samo, da so ju spojili pri 400 stopijnah Celzija. Dobili so ksenonov tetrafluorid. Mi smo sintezo izvedli pod pritiskom 4 atmosfer. Kasneje smo poskus ponovili pod pritiskom 200 atmosfer in pri 700 stopinjah Celzija. Sami smo izdelali posebne posode. Nekajkrat nam je razneslo steklene dele; po 24 dneh nenehnega dežuranja smo dobili še nepoznani ksenonov heksafluorid in videli, da bi bilo moč proizvajati celo ksenonov oktafluorid. 15. decembra 1962 smo svoje raziskovalne rezultate publicirali, 5. januarja naslednjega leta pa je ameriški znanstveni list objavil podobne ugotovitve tamkajšnjih znanstvenikov. Razumljivo, da so Američani postali pozorni na nas. Kmalu zatem smo bili povabljeni na konferenco o spajanju žlahtnih plinov, predvideno v aprilu. Američanom pa smo poslali samo znanstveni prispevek, ker za potovanje nismo imeli denarja.«
»Ste organizatorjem, konference odkrito povedali, zakaj vas ne bo?«
»Američani takšne materialne težave razumejo, tudi pri njih je včasih stiska za denar. Referat je prebral vodilni kemik v nacionalnem laboratoriju, ki je vodil konferenco, Herbert Hyman in nam s tem izkazal priznanje.«
»Ste morda pri znanstvenih raziskavah povezani s tujimi strokovnjaki?«
»Zadnje čase sodelujemo z Američani pri študiju redukcije uranovega heksafluorida. To je problem, ki je v nuklearni tehnologiji še vedno nerešen. Naš strokovnjak dr. Frlec je že dobrega pol leta v Ameriki. Pravkar smo dobili pismo od profesorja Hymana, ki je vodil raziskave v zvezi s spajanjem
»Temeljno znanstveno raziskovanje obrodi včasih šele čez deset ali dvajset let sadove. Lani smo prevzeli aplikativno nalogo za gospodarstvo: izločanje urana, ki nam je ne bi uspelo opraviti v štirih mesecih, če ne bi kemije urana že dodobra spoznali med trinajstletnim raziskovanjem in se medtem naučili organizirati raziskovanje. Naročnikom smo dali vsa ustrezna navodila za -ekonomično proizvodnjo urana.«
Nad materialno stimulacijo se fluorokemiki iz Ljubljane r.e pritožujejo, ker menijo, da j8 možnost ža strokovno izpopolnjevanje, ki jo nudi inštitut, vec vredna kot dober zaslužek. Ne moti jih, na primer, da mnogi kemiki v industriji zaslužijo več kot dvesto tisoč dinarjev na mesec, predstojnik oddelka za fluorokemijo pa prejema P° 144.000 din, dr. Šmalc 105.000 din, dr. Frlec 122.000 din in da - za nadurno delo, kolikor je potrebno, ne dobe ničesar.
Pač pa jih boli drug materialni problem.
»Ne morem se sprijazniti S tem« mi je dejal dr. Slivniki »da porabimo četrtino leta, preden spravimo skupaj denar za raziskave. Kakor na sejmu se počutim, ko se v Beogradu ah Ljubljani pogajamo o višini prispevka. Resni smo in resno sestavljamo predračune. Pri izdatkih se skrajno omejujemo.«
M. K.
\T vseh železarnah po svetu si prizadevajo, da bi ’ čimbolj skrajšali proizvodne čase, da bi tudi po tej poti povečali zmogljivosti svojih peči. Pri Sie-mens-Martinovih pečeh se zvečine odločajo za uporabo metalurškega kisika, s čimer res hitreje pridobivajo jeklo, toda s tem »proizvajajo« tudi nove težave. Zavoljo pospešenega obratovanja namreč upada ognja vzdržnost obokov SM peči. Temu ne odpomore niti uporaba najboljših vrst opeke.
Franc Gorjanc, metalurški in strojni tehnik, obratovddja jeklarne v Železarni Štore, in Zdravko Logar, metalurški tehnik, asistent obratovodje jeklarne, pa sta razrešila ta problem! Kako jima je to uspelo? Nekaj podrobnosti o tem je povedal Franc Gorjanc:
»Pokazalo se je, da tudi uporaba najboljših vrst opeke ne pomaga. Razen tega Magnohrom iz Kraljeva dobavlja vedno slabšo opeko. Menda nima pravih surovin. Ostala je sama ena pot: da oboke SM peči konstrukcijsko drugače rešimo. Zadevo smo uredili tako, da oboke po potrebi lahko »popuščamo«, kajti vpenjamo jih med posebne vzmeti. To je vse!«
Prav na kratko povedano, to res pomeni skoraj vse, kar sta po osemna j stmesečnem delu dosegla Franc Gorjanc in Zdrav-
ko Logar. Manjkajo le nekatere podrobnosti o tem; kako sta tudi ob nedeljah in v prostem času ostajala pri delu, merila najrazličnejše pritiske, ki nastajajo v pečeh, računala, zapisovala rezultate poskusov... Res pa je, da jima je — kakor marsikdaj v življenju — pomagalo tudi naključje. Nekoč šo namreč »popustili« obok peči, da bi videli, kaj se bo zgodilo. Ugotovili so, da po naslednji šarži ni bil toliko obrabljen, kakor bi bil, če bi ostal trdno vpet ves čas obratovanja.
Tako sta septembra leta 1964 začela s poskusi. Na razpolago ni bilo tiobene literature. Sele pred nedavnim sta dobila v roke nekaj češke in poljske strokovne literature, v kateri sta našla tudi podatek, da je mogoče doseči optimalne obratovalne pogoje na podoben način, kakor sta že
sama ■ poskusila v svojem podjetju. Drugače rečeno:	sam0
z eksperimentiranjem se je bil° treba dokopati do teh »optimalnih pogojev«.
»Tq, kar smo naredili Pr* nas, zdaj poskušajo tudi v dragih naših železarnah,« je deja* tovariš Gorjanc. »Ne vem, do kakšnih rezultatov so prišli. P°' datki o Številu šarž na eno peC v času med dvema remontom8 kažejo, da smo pri nas še najdlje prišli. Preden smo začel* s poskusi, smo dosegli povprečno po 350 sarž. Zdaj jih dosega' mo povprečno 465 ali malone z8 eno tretjino več kot prej. P°' datki, ki sva jih z asistentom zapisovala v beležnico, pomeni!0 dragoceno oporo pri delu. M1' slim, da bomo čez čas prišli o8 povprečno 500 šarž. Preko 4 meje pa najbrž ne bo šlo. Izr°' j čuni so pokazali, da smo zavolr drugačne konstrukcijske rešit''0 obokov peči doslej prihranili I milijonov starih dinarjev, kf so se, pač, časi. od remonta remonta podaljšali. Vsak remi?1’ namreč velja kakih' BO milijo# dinarjev: važen tega pa za tr čas sploh izpade proizvodnja.«
Še bi se pogovarjali s to# rišem Gorjancem in gotovo tir.
s tovarišem Logarjem, če r.e
— Jaz pa pravim, če smo takrat vzdržali, ko nismo imeli nič, bomo tudi zdaj, ko imajo nekateri že po dva vikenda, dve hiši, dva avtomobila..,
bil bolan tistega dne. ko sem
: pa tu0,
obratovodja Gorjanc ni imel k8.
v Štorah. Kakor nalašč pa
prida časa. Ko sem prišel v iti* govo pisarno, je pravkar P# gledoval debelo mapo, poW različnih dokumentov. »Na Jš misiji za tehnične izboljšaj' bom danes zagovarjal na)1 predlog,« je povedal.
V kasnejšem razgovoru z ženil’jem Alojzem Šturbej# predsednikom te komisije, r. sem izvedel, da bodo za — kot akontacijo — predla® e upravnemu odboru Železa#
&
Štore, naj oba avtorja tega cionalizatorskega predloga # gradi skupaj s 600.000 starimi ' Dbkončna
n ar ji nagrade.
škodnina pa bo liiatmmi- . osnovi triletnega prihranka f določilih pravilnika o nagrj# vanju’ tehničnih izboljšav, k* ga sprejeli pred (kratkim.
M. GOVEDA
A ntonu Ježu, galvanotehničnemu mojstru v Iskri — tovarni za elektroniko in avtomatiko Pržanj — ^ ondan ni zmanjkalo besed, ko sem se z njim pogovarjal. Spoznal sem, da je to človek, ki ni zadovoljen samo s tem, da svoje delo v tovarni vestno opravlja. Njegov konjiček je nenehno tuhtanje, iskanje izboljšav v tehnologiji pri površinski zaščiti kovin.
je
»Edem največjih problemov bilo v naši tovarni kemično poliranje kovin, medenine m aluminija,« pravi Anton Jež. »Še pred nedavnim je bilo v mehanski pclirnici zaposlenih osemnajnt delavcev. Vendar pa mi je po dolgem času, uspelo izdelati takšne postopke poliranja, da je bilo nekega dne v mehanski pplirnici naenkrat kar 15 delavcev preveč. Seveda smo te delavce zaposlili na drugih delovnih mestih v tovarni... « Tehnika je zamenjala fizično delo. V tpvarni v Držanju so imeli celo* primere, da je delavec v osmih urah spoliirai le 34 izdelkov, medtem ko jih je kasneje, po Ježevem kemičnem postopku v osmih urah »poliral kar 5000. Vse te postopke pa je
Anton Jež odstopil tudi drugim sorodnim tovarnam v Sloveniji. Temu, kar smo opisali, pravi Anton Jež že »zgodovina«. Zato poglejmo, kaj je Anton Jež »»tuhtal« v zadnjem času.
»Ozko grlo je nastalo tudi pri jedkanju enot za televizijske sprejemnike,« nadaljuje Anton Jež. »Dosedanja naprava v obliki bobna ni bila kos proizvodnji v montaži izdelkov, saj smo v eni uri z jedkali komaj 12 kosov. Tudi s tem sem se ubadal nekaj časa, dokler se mi ni 'posrečilo izdglati naprave, ki lahko v eni uri žjedka 100, 200 ali pa tudi 1000 enot za TV sprejemnike ... «
In kaj je racionalizator Anton Jež s tem dosegel?
Rešeno je bilo ozko grlo v
proizvodnji in s tem je avtomatično odpadlo triizmensko delo. Zmogljivost proizvodnje se je povečala za trinajstkrat. Produktivnost se je povečala za petkrat. Prej so na primer 1000 enot zjedkali v 40 lirah, zdaj jih z jedkajo v osmih. Poleni je tu še prihranek na. energiji, pa tudi kvaliteta je boljša, ker je manj izmečka.
»Pred kratkim sem predlagal tudi uporabo drugega preparata ža elektrokemično čiščenje železnih predmetov. Zadnja leta smo za to uporabljali uvožen preparat, ki nas je letno veljal pet milijonov starih dinarjev. Kemikalija, ki sem jo predlagal za čiščenje, popolnoma ustreza uvoženemu preparatu. Razlika je le v tem, da »moja kemikalija« velja letno le približno 250.000 starih dinarjev. Samo letos bomo s tem postopkom prihranili blizu pet milijonov starih dinarjev... «
Jež obrača liste v zvezku.
»Še tole zapišite,« mi je rekel.
»Predlagal sem tudi, naj bi
Ni8;
za topljenje maščob upora^jj li drugo razmastilo o sredstv0
-n ti <3 orl a,n i o Pri vrl n i i GTO
..ne sedanje. Pri zdajšnjem stopku smo imeli lani kar 9® petnajst obolelih delavcev.^ Z ^ vim razmastilnirn postopkom j.
vim razmastunim postopa- ^1 bi letno lahko prihranili Pct ^
T~ r#
lijonov starih dinarjev. 1°
je najpomembneje, to novo -mastilno sredstvo ni šked-j^t
kar pomeni, da bi neva,iUd'
/ar#
obolenj delavcev povsem o0« la ...«	, v fg?-'
Še in še mi je Anton JeZ lagal, našteval, kazal.
je na vsem lepem pripomni* L J

»Veste, inženirji Isk^gli vseh teh izboljšav in ra?! jp zatorskih predlogov nočejo v n a tl. Morda zavoljo tega n
sem samo mojster. Toda # V
ner azu m evan j u in ženi r j e’°’: $$ Iskri ocenjujejo radona! ' in novosti, ne bom odneir .j t
-tr tfjVUV
Samo letos bodo v tovn* > Pržanj u na račun Jeiex’ p-
ciomalizacij prihranili: J* no 20 milijonov starih jev,« mi je rekel. „ , bjl/ In kaj bo Anton Aez.>,vlč vse to? MILAN ZlVKD

/Ol e bi svet izumil stroj za pomlajevanje, bi se Sne-XV dičev Lojze pustil precej pomladiti, da bi se lahko vrnil v TBI. S srcem je še vedno tam, čeprav je že osem let v pokoju.
»Mi smo garali, mladina pa uživa,« mi je rekel. »Bog bogova je zdaj v tovarni. Moj naslednik, vodja pomožnih obratov, zasluži za tri moje pokojnine. Prekleta smola, da sem se tako zgodaj rodil...«
nedičevi imajo kar prija-zen dom. Nikjer ni videti, k da gospodinja in hči samo za nameček gospodinjita. Snedic pa ni nič kaj zadovoljen. V mlajših letih si še Meka nisem zavrel, zdaj ga pa žena, ki še ni izpregla v Ifil, Postavi lepo za štedilnik, kadar satna dela v nočni izmeni. Njega, ki je bil že pred vojno barvarski mojster in nato dolgo Vodja pomožnih obratov! Globd-ko je padel, odkar je upokojen, klojduš, če mu Urša in hči ne bi bili hvaležni, bi se jima uprl.
»No, no, še nikoli se nam ni tako dobit) godilo kot zdaj,« mu 3s oponesla Urša* ki je med mojim obiskom pripravljala kosilo, traven pa prisluškovala. »Hišo si gradimo...«
s n

»Ja, vedve jo gradita, jaz sem s=Mo za delo dober. Tebi so v kivarni posodili milijon, ne rne-M 2 mojo upokojensko milošči-M bi tenko piskali.«
. Petnajst let je obe"preživljal, *ebo ih hčer. Urša, s katero sta Prišla takrat v tovarno, ko je Mkdanji lastnik pognal prvih tkalskih strojev — ej, kje je 1933. leto! — je ostala doma, jmfcler ni punca malo zrasla. J" k® skupaj ne delata tako °tgo, kot je 'on, denarja pa pri-eseta štirikrat več k hiši. Urša asluži kakih 70 jurjev, puhca, je profesorica, pa kar čez
. Potrpežljivo sem čakala, da „e razgrnil svoje reve, potem ^6rri poskušala izkoristiti obisk svoje namene. Če je prišel l’ed vojno v tovarno, jo mora °2Mti kot svoj žep. Zakaj je »bog bogova« in zakaj prej 11 bilo.
gp "Delavci se lahko-pretegnejo, Pa vodstvo ne velja, ni nič. v“6 Popoldneve sem prebil v to-ali ne, Urša? Zastonj sebi zdaj mi dajo 500 dinarjev če pridem pomagat,
deijjj
ha
fe^a pa ni bilo, dokler ni pribe JsManji direktor. Takšnega 0e bodo več imeli v IBI, kot je ~ an- Vse je na glavo postavil.
Sledu'
ni več o stari tpvarni.
i^°^_bkalski avtomati, predelani
novi
prostori.
oe	.... „ besedami
raj) ® da opisati, videti bi mo-hi5pndaitor. iaz- Mojduš, zakaj se dil?	deset let kasneje ro-
thanj^am° ptičjega mleka jint
Prave"1 ^ Ibtni oddih ali, kak v6. Rekreacija, Snedic Prvj R05 ga je hotel izkoristi ba v5an„ ie vzel koso in odi
Pritekli čez po1 ure Pa so govepa tovarne ponj in n; Bakrlt dopusta ie bilo
■^bkra)---J c UHO
Čap } sarhkrat so mu ga šk’ jugače je pa kar udar Poldne 81" Koliko nedeljskih hišk0 T]°y ie v Bobovkii ua dorn n^elal opeko za zadru:
v I\ranjurGUrejal Delavski dl
■e tonibrž se je Urši zdelo, z Preveč hvali.
»Drugačni časi so bili takrat, je pa tudi to res, da bi bil ti 'večkrat popoldne doma, če ne bi bilo v tovarni pijače. ,Uržah’ ste motali najti, da ste slavili. Kadar si rekel, da boste kotel čistili, sem vedela, da te do pozne noči ne bo domov.«
Snedic je ženo poslušal samo z enim ušesom, čemu bi se bodel zaradi stvari, ki so že davno rdimo. Sploh je pa želel samo to povedati, da so nekdaj veliko ved delali, zaleglo je pa manj... Vehdar je nekam žviška ošvrknil ženo:
»Zlate medalje menda nisem dobil kar tako, za lep obraz. Tebi je niso dali.«
Toda Urša mu ni ostala dolžila:
»TJ imaš medaljo, jaz pa več denarja, odkar smo nakupili stroje. Ročno sem previla po dva valja na izmeno, zdaj jih deset do dvanajst. Brez udarniških ur.«
Snedic je pomežiknil. Njegova Urša ni od muh. Ej, ko bi bil še enkrat mlad ...
-er udvik Gajster, sekretar podjetja, ki je V sedem-H jnajstih letih menjal štiri ” A stole, ni rekel, da jim gre »bog bogova«, ampak je bil konkretnejši:
»V tekstilni industriji smo med najboljšimi.«
IBI je bil nekoč simbol revščine in nesposobnosti. Občinski madež, ki ga je kolektiv želel zbrisati s posojilom za modernizacijo, mribgi Kranjčani pa s preprosto likvidacijo. Trikrat je visel na nitki...
Ja, pa so ga Zares lomili. Do 1955. leta niso podrli ograje med nekdanjima zasebnima tovarnama, ki so ju po Vojni združili v IBI. Zadovoljili šo se s tem, da so Prahovo tovarno preimenovali v obrat Soča, Božičevo pa v obrat Žila. Vsak je obdržal svojo pripravljalnico, tkalnico ih barvarno. Delavcev hiši pripravil, da bi šli na primer iz Žile v slabše opremljeno Sočo čez cesto ... Proizvodnja je bila branjevska. Vsega po malem vse. Pločevinastega tovarniškega dimnika niso popravili, dokler se ni sam podri. Delavski svet je ravno takrat razpravljal o delitvi dobička. Ob porušenem dimniku je izglasoval sklep, da dobiček razdelijo delavcem.
V Gajstrovem spominu je za cele košarice takšnihle cvetk.
Toda to je preteklost. Dolga več kot sedem suhih let.
Važnejša je sedanjost. »Letošnji prvi maj bo za nas najlepši.*
»Nikar tako na debelo...«
»Delavke vprašajte! Uvedli smo 42-umi delovni teden, povprečje osebnih dohodkov pa se je dvignilo z lanskih 76.000 na 80.000 dinarjev.«
»Anekdoto o segedinskem golažu poznate?«
»Pojdite med delavke«
Najino besedno sabljanje se je končalo ob zgovornih gospodarskih kazalcih: 95 % izkoriščeni stroji, vrednost proizvodnje na zaposlenega: 10 milijonov dinarjev (Tekstilindus 6 milijonov), izvoz: 1,200 dolarja na zaposlenega — brez zgube!, delitev dohodka: 63 % za zaslužke in 37 % za sklade.
Če bi nosila klobuk, bi se odkrila. Najvarnejše potrdilo, da Združenje bombažne industrije v Ljubljani in drugi gospodarski strokovnjaki ne priporočajo v tri dni ozke specializacije. Svet sicer hrani zadevne dokaze, toda mi smo vedno nekaj posebnega. Odkrivamo odkrito Ameriko...
»Se niste ustrašili trga? Druge tovarne Se bojijo, da bi jih zadušil nepričakovani zastoj V prodaji?«
»Za gradelj in lahke dekorativne tkanine smo Se odločili, potem ko smo se prepričali, da ni hujše konkurence. Že skraja pa smo predvideli izvoz. Tret j i-ho proizvodnje za tujino.«
»Kdaj ste pa postali tako pametni?«
Sekretar se je široko zasmejal.
»Sedanji direktor je zelo sposoben. Štorija je predolga, da bi jo zapisali. Od 1955. leta že preurejamo Ih moderniziramo tovarno. Najprej je dal seveda podreti ograjo med Obratoma in zapreti cesto med njima. ¥ega leta smo dobili novo kotlovnico, eno Samo. Potefn smo navadne stroje predelali v revolverslte, ožili asortimenti kupili majhne avtomate, 1962. leta prve velike, podirali, gradili...«
Leta trdega dela in trdih preizkušenj. Leta 1960 je Iskra povečala osebne dohodke, za njo Tekstilindiis, IBI pa ne. Lokalni časnik je objavil na prvi strani naslov o upravičenih zahtevah njihovih delavcev, da se v prejemkih približajd drugim tovarnah) ... Šlo je menda za 4000 dinarjev razlike. Zdaj njihove delavke zaslužijo po 20.000 dinarjev več. Veliko so jih takrat izgubili, letos silijo nazaj, prosijo, celo jočejo.
»Zdaj Urejamo tekoči trak. Vsa proizvodnja bo sinhronizirana, skladišč polizdelkov ne bomo več potrebovali...«
»in notranji transport se bo pocenili« sem ga dopolnila. »Za tako idealno obliko dela bi morali urediti še preskrbo s surovinami in pomožnim materialom. Trd dpeh. Sami ga ne boste mogli zdrobiti. Želela bi pa še zvedeti, kako vam je ob tako izkoriščenih strojih uspelo skrajšati delovni teden?«
Nenadoma Sva bila sredi živahne debate, kako spremenjeni predpisi včasih notranje urejena podjetja bolj prizadenejo kot zaostala.
»Dve leti smo se pripravljali. V Iskri so ugotovili, da z delovno disciplino lahko za 20 % povečajo proizvodnjo, v Savi so našli rezervo v strojih. Ob menjavi delavcev so stali pol ure. Mi takšnih rezerv nismo imeli, ker smo jih že izkoristili. Stroj6 poženemo ob ponedeljkih zjutraj, ustavimo pa ob nedeljah zjutraj, prisiljeni smo bili pospešiti avtomatizacijo in modernizacijo.«
»Še to mi povejte, koliko zdaj pomenite v občini?
»Pri delavcih veliko, pri nekaterih smo pa večno nepriljubljeni. Zadnje čase zato, ker brez besed demantiramo njihdvb dokazovati] e, da jih je gospodarska reforma preveč prlzdtišla.«
-QC Tera je zrasla v IBI. S šti-\/ rinajstimi leti so jo spre-W jeli, zdaj jih ima pa v osemindvajset — toliko, da jih še lahko izdam. »Za nobeno ceno ne bi šla drugam. Mož me sili v Iskro, da ne bi delala v treh izmenah. Otroka imava, moja mama ima sladkorno, jaz pa sem tukaj kakor doma. Se moža bi najraje pritegnila sem. Skupaj bi delala in več bi zaslužila. Urejevalec je, pomočnik mojstra, v zaslužku pa ga jaz nesem, čeprav sem delavka. Na avtomatih tkem.«
Zadnjič so ji pri frizerju ženske rekle, da ji zavidajo, ker dela pri IBI. Dobro se ji je zdelo, včasih pa so opravljale njihovo tovarno...
»Za 29. november sem dobila yeč kot 30.000 din povrh plače, za novo leto so nam dali za celo plačo dobička, za 1. maj dobimo pa 33 % več,« se je hvalila Vera, čeprav je podrobnosti nisem spraševala. »V garderobi so ženske včasih nergale zaradi
zaslužkov, če zdaj še kako trdo rččejo, meri rta slabo prejo. Za 8. frtarec smo bile prvič proste, to je bilo veselja. Ob nedeljah in praznikih ne bomo več drgnile parketa in prale.«
Živo Srebro na barometra razpoloženja stoji visoko ...
»Kaj si želite za 1. maj?«
»Da bi bili zdravi in mož dober.«
Ge bi imela pri delu težave, bi najbrž primaknila še kako željo.
eianova Marija je pred šti-rimi leti delala v Intexu. V IBI je dve leti. Tke na 18 avtomatih, če dobro »laufa«, ni preobremenjena.
»Iz Intexa sem šla za nekaj časa v Ljubljano, naveličala sem se tkalnice in slabih strojev, tukaj pa spet rada delam, če je preja dobra.*
»Vam je še kaj drugega bolj všeč kot v Intexu?«
»Mojstri. Resnejši so. Mojster gre ponoči malicat, potem se pa vrne; V Intexu smo jih morale po kotih loviti, da so nam popravili stroje. Ža hvaležnost so nas pa zmerjali, zakaj lazimo za njimi.«
»Ka^ so pa počeli po kotih?«
- »Spali so. Pa tudi drugače so bili rieresni do žensk.«
»Ste z zaslužkom zadovoljni?«
»Z možem, ki dela v komerciali Litostroja, približno enako zasluživa. Zdaj jaz malo manj, ker sem komaj prišla s porodniškega dopusta. Po štiri ure sem v tovarni.«
»Ostanete tukaj?«
Vprašanje je bilo odveč. Marija je odgovorila s smehom.
MARIOLA KOBAL
5

ODGOVORITE, PROSIM, NA VPRAŠANJE, KAJ JE VAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA STORILA ZA BOLJŠI STANDARD PROIZVAJALCEV?
Lado Krošelj
Kakor drugi pravijo, imamo eno najbolje organiziranih obratnih in zobnih ambulant v Ljubljani. Poskrbeli smo, da ljudje s pregledi izgubljajo čimmanj časa in da v vsakem trenutku dobijo potrebno zdravniško pomoč. Poskrbeli smo tudi za obrat družbene prehrane, kjer dobiva enolončnice približno 600 članov kolektiva, na kosilo pa je aboniranih kakih 200 delavk in delavcev. Topla malica pri nas velja le 40 starih dinarjev, kruh pa posebej 10 starih dinarjev za kos, medtem ko je treba za kosilo plačati 240 starih dinarjev. Razliko do polne lastne cene regresira podjetje, kar predstavlja milijon starih dinarjev mesečno. Tople malice bomo v kratkem omogočili tudi kolektivu obrata na Rakeku.
Skupaj s Papirnico Količevo smo uredili počitniški dom v Fiesi, ki ima 68 ležišč. V našem domu na Veliki planini pa je prostora za 14 ljudi. Prav v teh dneh bo delavski svet razpravljal o regresih za dopust in nadomestilo za K-15. Ker je v razpravi več predlogov, ne bi govoril o številkah. Povedal pa bi, da se sindikat zavzema za to, da bi regres dobili samo člani kolektiva in da bi tisti, ki bodo letovali v »tujih« domovih, dobili večji regres. S tem bi radi dosegli, da bi čimveč naših ljudi odšlo na dopust.
Naše podjetje je doslej zgradilo tudi 98 stanovanj, čeprav smo hkrati zgradili tudi nove proizvodne prostore. V prihodnje bomo podpirali vse tiste, ki potrebujejo sofinancerja, da bi rešili stanovanjski problem. V zadnjih devetih mesecih je podjetje namenilo v ta namen 35 milijonov dinarjev.
Mirjana Čirič
V naši tovarni se resno ukvarjamo z izboljšanjem življenjske ravni delavcev šele zadnje dve leti. Prej smo namreč vsa prosta sredstva vlagali v obratna sredstva in v razširitev ter rekonstrukcijo tovarne. V zadnjih dveh letih pa smo le uredili obrat družbene prehrane z zmogljivostjo 300 obrokov na dan. Cena kosila v tem obratu je 250 starih dinarjev, cena malice pa le 120 starih dinarjev. Razumljivo te cene še zdaleč niso ekonomske in je podjetje zavoljo tega lani regresiralo obrat družbene prehrane z 2,5 milijona starih dinarjev.
Tudi Stanovanjski problem smo začeli reševati sistematično. Že predlanskim smo kupili dva stanovanjska bloka z 11 stanovanji. Lani pa smo odkupili še 14 stanovanj, kar nas je vse skupaj veljalo več kot 90 milijonov starih dinarjev. Seveda smo s tem stanovanjski problem rešili le delno. Delavci, ki so še brez stanovanj, jih bodo dobili v naslednjih dveh letih, vsaj tako upamo,' ko bomo spet namenili za stanovanja vsaj tolikšno vsoto denarja, kot smo jo porabili v minulih dveh letih. Povedala bi še, da smo letos vložili približno 17 milijonov starih dinarjev v počitniški dom v Portorožu, kamor bodo poslej hodili naši delavci na dopust.
Demlr Osmana
V Novo mesto sem prišel na delo iz Prištine pred tremi leti. Tu so me lepo sprejeli. Stanujem v samskem domu, ki ga je splošno gradbeno podjetje zgradilo za samce v zadnjem letu. Z menoj je približno še dvesto sodelavcev, ki šo vsi prišli v Slovenijo iz vseh republik. Moram reči, da stanujemo v izredno Zeipih zračnih'prostorih in za stanovanje plačamo mesečno Is 4000 starih dinarjev, kar seveda ni drago. V samskem domu imamo urejene kopalnice s toplo in mrzlo vodo. Prijetno je iti domov po napornem delu počivat v lepo stanovanje. Prej, ko smo stanovali v slabših razmerah, točneje povedano v lesenih barakah, smo se po delu potikali po Novem mestu. Zdaj smo raje doma, saj imamo »u hiši« tudi klubski prostor.
A še nekaj bi rad povedal. V menzi, kjer se hranimo, j s hrana izredno dra^a. Mesečno zanjo odštejemo 28.000 starih dinarjev. Toda za ta denar je hrane premalo.
Štefka Pevc
Vsakdo okusi skrb za družbeni standard po svoje. Zame in za mnoge moje sodelavke je največja pridobitev skrbno urejeno otroško varstvo. Za otroško varstvo je naše podjetje izdatno poskrbelo, čeprav vam ne bi mogla natanko povedati, koliko vrtcev je po drugih obratih v okolici.
V varstvu imam dva otroka. Spominjam se težav, ko nisem imela otrok komu prepustiti, ker vrtcev ni bilo. Ves čas me je na delu spremljala skrb, kaj počneta, ko me ni. Ali sta jedla, sta dovolj oblečena? Vseh teh skrbi zdaj ni. Skupaj se zjutraj odpravimo zdoma, jaz na delo, otroka v vrtec, skupaj se vračamo ddmov.
Na upravi so tovarišico Pevčevo dopolnili z nekaterimi podatki. Povedali so, da imajo vrtce poleg Šempetra še na svojih obratih v Petrovčah, Vrbju, Žolneku in v Žaložah. Samo za vzdrževanje in opremo so namenili letos več kot 5 milijonov
Janez Puhar
Morda bom pripovedoval malo neurejeno, ampak držim se tistega matematičnega pravila, da ni važna pot, ampak rezultati Torej takole je: člani kolektiva imajo na voljo tople malice, ki jih veljajo 100 starih dinarjev dnevno, 110 starih dinarjev pa k vsakemu obroku primakne podjetje. Kdor želi kosilo, ga tudi lahko dobi, stane pa 330 starih dinarjev. Delavec v tem primeru plača polno ceno. Sicer pa nam hrano pošiljajo iz kuhinje Študentskega naselja in smo z njo kar zadovoljni.
Poskrbeli smo tudi za zdravstveno preventivo. Dvakrat na teden prihaja zdravnik v tovarno na tako imenovane posvetovalne ure. Dnevno po eno uro pa je naš prednostni čas v viškem zdravstvenem domu, tako da ljudem ni treba čakati na preglede.
Leta 1961 smo zgradili prvi stanovanjski blok s 6 stanovanji, potem pa smo jih kupili še trinajst. Cd 75 milijonov dinarjev, kolikor smo naložili po zaključnem računu za minulo leto v sklad skupne porabe, smo dali 30 milijonov občini za financiranje šolstva, otroškega in zdravstvenega varstva. Ostanek je rezerviran za stanovanjsko gradnjo. Podjetje si prizadeva, da bi 240-članskemu kolektivu omogočilo tudi prijeten in cenen oddih. Počitniškega doma podjetje sicer nima, zato pa so članom kolektiva na razpolago šotori. Za letošnji dopust bo, po predlogu sindikalne podružnice, vsakdo dobil po 10.000 starih dinarjev regresa in 16 do 20.000 starih dinarjev nadomestila ža K-15, ža točni znesek se namreč še nismo odločili, svojci pa bodo dobili po 3000 starih dinarjev.
WlJSKXMm4T., ,
. v7-LF'"'	" L;."-'
’ mmUa ■	.
7 dni v sbtdihniih-
Zavrnjen statut Skupnosti JŽ
c e- .ri-1 r
Že dlje je u delovnih organizacijah železniškega prometa v javni razpravi osnutek statuta Skupnosti jugoslovanskih železnic. V to razpravo pa je aktivno posegel tudi Sindikat delavcev prometa in zvez, sredi aprila pa je o osnutku razpravljalo tudi predsedstvo centralnega odbora tega sindikata. Po daljši razpravi pa je predsedstvo CO zavrnilo osnutek novega statuta Skupnosti JŽ z utemeljitvijo, da ne zadovoljuje zahtevam sodobne družbeno ekonomske in samoupravne prakse na naših železnicah. Tako osnutek statuta že v svojem izhodišču ne deli nalog Skupnosti na dve skupini — na tiste, ki jih mora opravljati po zakonu kot združba delovnih organizacij, ter na naloge, ki izvirajo iz skupnih potreb. Takšna razdelitev. nalog pa bi po mnenju predsedstva omogočala jasno opredeljen sistem formiranja dohodka. Za izpolnjevanje tistih nalog, ki sodijo v prvo skupino, bi se določile cene tako, da bi člani skupnosti, se pravi železniško transportna podjetja ob vstopu v skupnost plačala tudi določen prispevek, za opravljanje nalog druge skupine pa naj bi službe skupnosti pripravile poseben cenik. Samo tak sistem bi namreč zagotavljal, da bi se v Skupnosti JŽ zares uveljavilo načela dohodka
Kako
' .iV a ■ k, e. d/'o n i j a
organizirati
sindikate
Na zadnjem plenarnem zasedanju Republiškega sveta ZSJ za Makedonijo, ki je bilo pred dnevi v Skopju, so udeleženci vso pozornost posvetili nadaljnjim nalogam sindikalnih organizacij in družbenim akcijam v delovnih organizacijah in komunah. V sklopu te problematike pa si je plenum tudi zastavil vprašanje, kako organizirati sindikalno aktivnost v delovnih kolektivih. Nekateri so pri tem zagovarjali stališče, da bi kazalo formirati sindikalne podružnice po delovnih enotah, posebno v tistih, na katere so prenesene tudi pristojnosti ■ formiranja in delitve dohodka. Medtem pa so drugi menili, da bi takšna drobitev sindikalnih organizacij lahko povzročila zoževanje aktivnosti v sindikatih in vplivala na enotnost akcije. Plenum na to vprašanje ni dal dokončnega odgovora.
Sodišče in sindikat v akciji

H e r c 'e: g o v, I n a, ,
-■ ■	V-: ■	'	;■ d v V
Občinsko sodišče v Zenici je ugotovilo, da se je v zadnjem času občutno povečalo število pritožb. Podrobnejša analiza je še1 razkrila, da zelo pogosto pride do sporov zavoljo tega, ker delovne organizacije nimajo izoblikovanih vseh potrebnih normativnih aktov, sobljeni za svoje delo in naloge.
O teh svojih ugotovitvah je občinsko sodišče obvestilo tudi občinsko skupščino in sindikalni svet. Na skupni seji občinskega sindikalnega sveta, zbora delovnih skupnosti in predstavnikov delovnih organizacij pa je ta problematika dobila še novo osvetlitev. Razen tega pa so udeleženci sklenili, naj občinski sindikalni svet skupaj z občinskim sodiščem organizira s predstavniki vodstev delovnih organizacij razpravo o vseh teh spojnih primerih, Jporrrd(flovnih skupnosti pa je zahteval od 'občinske Skupščine, da . njene strokovne službe pomagajo delovnim organizacijam .jpri obi likovanju interne zakonodaje.	...	,: . 'UV:'.
Rezultat te skupne akcije — ki bi jo bržčas veljalo posnemati tudi v drugih komunah — pa je bil, da je bistveno upadlo število sporov in da je občinska skupščina prejela, samo v zadnjih dveh mesecih v potrditev več statutov kot v vsem minulem letu.
H r(V a t s k a
Delavci zahtevajo revizijo investicij
Sindikat v kemični tovarni Radonja v Sisku je po daljši in precej burni razpravi v kolektivu izrekel svoj veto na razvojni program podjetja. Čeprav je bil ta program izdelan komaj pred dobrima dvema letoma, pa se že zdaj v njem razkrivajo številni ekonomski nesmisli. In da je ta dvom zares upravičen, potrjujejo podatki, da je podjetje zlasti pri tistih skupinah proizvodov, ki so v .elaboratu predvidene kot osnovne smeri prodora na tuja tržišča, zašlo v največje težave. Tako na primer imajo v Radonji za proizvodnjo fungucidov kapacitete 12.000 ton, proizvajajo pa samo 700 tjn. Ditiokarbonat proizvajajo v tako majhnih količinah, da je ta proizvodnja v celoti neekonomična. Tudi proizvodnja rrganSkih fosfornih preparatov je ostala na pol poti, saj ~o dokončali niti laboratorijskih raziskav. Podobno vc tudi za nekatere druge proizvode. Spričo tega je povsei. sumljivo, da se je kolektiv uprl eksperimentiranju strokovnih služb.
O VSEBINI IN METODAH IjASEGA DELA
BkENUJVI QfaSg EJHJJ.:
Zagotoviti varstvo pri delu
Ptujski sindikati se zavzemajo za ofenzivno akcijo1, ki naj zagotovi odpravo številnih slabosti na področju varstva pri delu
Minuli teden je plenum ObSS Ptuj ponovno dal na svoj dnevni red probleme s področja varstva pri delu in s tem dokazal, da se zaveda pomena, ki ga ima zdravje za delovne ljudi same, pa tudi za gospodarske uspehe delovnih kolektivov. O teh problemih so ptujski sindikati razpravljali že pred dvema letoma in ni naključje, da so jih te dni ponovno postavili na svoj dnevni red; kajti če se sindikati zavedajo pomena varnosti pri delu, se ga ptujske delovne organizacije očividno ne, saj samoupravni organi o teh vprašanjih tako rekoč nikoli ne razpravljajo in seveda tudi ne ukrepajo.
Osnovo za razpravo ptujskih sindikalnih delavcev o problemih varstva pri delu je dal referat predsednika Komisije za varstvo pri delu pri ObSS dr. Anteja Mileta, ki je dokumentirano in zares vsestransko osvetlil sedanje razmere na tem področju in hkrati nakazal nekatere rešitve. Razprava, ki je sledila referatu, pa je s svoje strani opozorila na različne nepravilnosti v podjetjih in izven njih, ki otežujejo učinkovito zaščito delovnih ljudi pred nesrečami na delu. Poudarila pa je tudi potrebo, da se sindikalne organizacije zares energično zavzamejo za ukrepe, ki bodo zagotovili varnost pri delu, saj je vsekakor bolje nesreče po možnosti vnaprej preprečiti, kot pa kasneje ukrepati proti njihovim ■posledicam. <
Dejstvo je, da je bolniški sta-lež v ptujski občini pod republiškim povprečjem (v Ptuju 3,60 %, v Sloveniji 4,10 %) in da tako ta stalež kakor tudi število nesreč pri delu upadata. Vseh bolezenskih dni aktivnih zavarovancev je v ptujski občini bilo lani kakih 82.400, predlanskim pa 'približno 97.000; nesreč pri delu pa je bilo lani 1547, predlanskim pa 1754. Vendar pa so to še vseeno številke, s katerimi se ptujski sindikati nočejo , pomiriti: zdravje delovnih ljudi je bogastvo samo po sebi, obenem pa tudi izredno pomemben dejavnik gospodarjenja.
V Ptuju — kot verjetno tudi drugod v Sloveniji, so ugotovili, da se največ nesreč pri delu pripeti v prvih delovnih urah, in menijo, da se to dogaja zato, ker delavci prihajajo na delo že utrujeni; da se največ nesreč dogaja v ponedeljkih in v dnevih po praznikih in da večina ponesrečencev sodi v skupino nekvalificiranih oziroma polkvalificiranih delavcev.
Zadnji podatek pa nedvomno opozarja na to, da je za preprečevanje nesreč pri delu — mimo drugega — potrebna tudi določena izobrazba, katera nekvalificiranim in prekvalificiranim delavcem primanjkuje. Res je, da kvalificirani in visokokvalificirani delavci o tem vedo več, saj so v strokovni šoli imeli vsaj nekaj ur pouka o varnosti pri delu, dejstvo pa je tudi, da je tega pouka v vseh strokovnih šolah odločno premalo, vsekakor pa mnogo manj, kot ga imajo v industrijsko razvitih državah.
Pomanjkljiva izobrazba glede varnosti pri delu pa ni značilna samo za delavce, temveč tudi za tiste, ki so poklicani, zagotoviti varnost pri delu, to se pravi za varnostne tehnike. Teh »varnostnih tehnikov« imamo v Sloveniji kar precej, narobe pa je to, da velika večina ni pravilno šolana, oziroma da je usposobljena za vse drugo," samo za varnost pri delu ne. Sele letos bomo dobili prvo generacijo zares ustrezno izšolanih ljudi za varnost pri delu, za sedaj pa to delo pogosto opravljajo strokovno nekvalificirani ljudje. Niso redka podjetja, v razpravi na plenumu ptujskih sindikatov je bilo to posebno poudarjeno, ki naloge varnostnega tehnika za^ upajo tako rekoč najbolj neprimernim ljudem, potem pa od le-teh zahtevajo celo, da jim izdelajo predlog pravilnika o varstvu pri delu!
Do sedaj je pravilnike o var-
stvu pri delu sprejela samo tretjina) ptujskih gospodarskih organizacij in ne kaže, da bo to delo kaj kmalu opravljeno, še posebno, ker ne kažejo potrebne zavzetosti zanj. Mnogokje tudi vse preveč prepisujejo stare pravilnike o HTZ, čeprav sta lani ' sprejeta temeljna zakona o varstvu pri delu in o delovnih razmerjih, s katerima morajo pravilniki biti usklajeni, postavila glede varstva pri delu precej drugačne zahteve kot pa predpisi, ki so izšli v prvih povojnih letih.
Odnos ptujskih delovnih organizacij do varnosti pri delu osvetljuje tudi dejstvo, da njihovi organi samoupravljanja tako rekoč nikoli ne razpravljajo o varnosti pri delu, oziroma o škodi, ki jo povzročajo nesreče pri delu in o odgovornosti za to škodo. Ptujsko javno tožilstvo je lani obravnavalo samo deset nesreč pri delu — iz enostavnega vzroka, ker delovne organizacije ščitijo ljudi, ki odgovarjajo za varnost pri delu. Taka zaščita pa je kaj kratkovidna: če se ne raziščejo vzroki nesreč, potem seveda tudi ni jamstva, da se ne bodo ponovile. Zaščita enih pomeni torej izpostavljanje nevarnosti drugih: kaj je potem prav?
Tudi delovnih inšpektorjev v Ptuju (in zelo verjetno tudi še mnogokje drugod) ne vidijo radi. Neredko se dogaja, da »zmanjka toka«- prav tisti trenutek, ko
stopi inšpektor v delavnico. Stroji potem seveda ne morejo delati in inšpektor nima kaj vi' deti...
Inšpektorji pa na primer vseeno vedo, da mnogi delavci takoj odložijo osebna zaščitna sredstva, čim jim obrnejo hrbet; To seveda ni prav in moj sto ter drugi odgovorni ljudje b> morali zahtevati, da delavci ta sredstva uporabljajo. Vedo Pa tudi, da so mnoga zaščitna sredstva vse prej kot pa kvalitetno narejena in ustrezna za nemoto no opravljanje dela. Delavci, kj se borijo za čimvečji delovni učinek in ki jih ta nekvalitetna zaščitna sredstva ovirajo Prl delu, jih zato tudi neradi uporabljajo — s tem pa se seveda izpostavljajo nevarnosti različnih poškodb.
Ptujski sindikati bodo seznanili sindikalne organizacije v podjetjih z dejstvi, ki so ji” ugotovili na svojem plenumu i/1 zahtevali od njih, da zaostri)0 vprašanje odgovornosti za varnost pri delu in tudi vprašanj6 odgovornosti za preventiva0 zdravstveno zaščito v podjetji*1 sploh.
In še nekaj: svetovali jih1 bodo, naj preprečijo, da bi ®e skrb za lažje invalide dela omejevala na to, da jih podjetij1 zaposlujejo na mestih nočnih čuvajev in vratarjev, namest0 da bi se resno potrudila za njihovo rehabilitacijo...
M. P.
NA PRIHODNJI SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV BOMO RAZPRAVLJALI O NAŠEM LISTU_
DELAVSKA ENOTNOST
»ORODJE« POLITIČNEGA DELA
Republiški svet ZSS je bil na tej seji plenuma enotnega mnenja, da bodo sindikati v večji meri kot doslej oblikovali javno mnenje in s tem vplivali na javno življenje šele takrat, ko bo njihovo glasilo Delavska enotnost vsebinsko bogatejše, kot je doslej, kar pa pomeni tudi, ko se bo število sodelavcev, dopisnikov, naročnikov in bralcev Delavske enotriosti bistveno po-
ZAKAJ BESEDE V VETER?
Priznajmo: potem, ko so vsi udeleženci sestanka že dvignili roko, sprejeli predlagane sklepe in s tem zaključili sejo, se temu ali onemu udeležencu sestanka na hodniku ali za prvim voglom kdaj pa kdaj utrga nekoliko posmehljiv, ravnodušen vzdih: »Kaj pomaga, ko pa bo vse to, kar smo sklenili, ostalo le na papirju. Besede v veter!«
Sestankovanje in »sejanje pametnih misli« v resnici pogosto ne obrodi sadu, mnogi sestanki se zaradi nekonkretnih razlogov že po nekaj minutah spremene v »mlačev prazne slame«.
Napak bi bilo, če bi trdili, da so takšni le nekateri sestanki samoupravnih organov. Bolj prav bo, če pometemo pred svojim pragom in si povemo resnico: tudi mnogi sestanki sindikalnih organizacij nimajo teže. Ce bi si zastavili vprašanje, zakaj zvo-dene, bo odgovor brž pri roki: zaradi posplošenosti pri obravnavanju aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanj, zaradi principialne nedoslednosti pri
reševanju konkretnih nalog sindikalne organizacije in ne nazadnje tudi zaradi premalo jasnih stališč in zaključkov, ki jih povrh vsega mnoge sindikalne organizacije tudi formulirajo tako, da nimajo ne repa ne glave.
O problemih učinkovitosti dela sindikatov ter o vsebini in metodah dela sindikalnih organizacij so govorili tudi na zadnji seji Komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja Republiškega sveta ZSS. Člani te komisije so poudarili, da razprave v sindikalnih organizacijah šele takrat ne bodo posplošene ali odmaknjene od resnič-
nih problemov, ki tarejo članstvo sindikatov, ko bodo sindikalne podružnice obravnavale bistvena vprašanja materialnega in družbenega položaja delavcev (vsaj tista, o katerih sklepajo samoupravni organi). Delo sindikalnih organizacij tudi ne bo uspešno, če ne bodo redno kontrolirale uresničevanje svojih stališč in sklepov.
Takšen način obravnave pa zahteva relativno samostojnost sindikalnih organizacij v političnem delu, kar pomeni, da sindikalne podružnice ali njihbvi izvršni odbori niso dolžni le razlagati ukrepe samoupravnih organov ali jih celo samo registrirati, ampak morajo predvsem politično oceniti sleherni konkretni ukrep ali sklep samoupravnih organov in njegov učinek na materialni in družbeni položaj članov sindikata. To pa tudi pomeni, da sindikalna vodstva niso dolžna le obveščati članstvo o svojem delu, ampak morajo uveljavljati in priporo-
Republiški svet ZSS je na VI. seji plenuma sklenil, da je treba glasilo sindikatov Delavsko enotnost razširiti med člane sindikatov. Delavska enotnost naj postane tudi sredstvo oziroma, kakor so rekli na seji plenuma, »orodje« političnega dela sindikalnih delavcev. Izkušnje so namreč pokazale, da lahko politični delavci bistveno povečajo učinkovitost svojega dela, samoupravljavcem pa prihranijo mnogo časa, če gospodarskih in družbenih problemov in pojavov ne razlagajo izključno na sestankih (ta oblika političnega dela še vedno prevladuje, čeprav kaže praksa, da pogosto ni učinkovita), ampak posredujejo svoje razmišljanje ob aktualnih političnih nalogah in predloge, kako jih uresničiti, prek
sredstev javnega obveščanja.
•
večalo. Na osnovi tega spoznanja je plenum sklenil, naj predsedstvo republiškega sveta obravnava na eni prihodnjih sej vprašanje uredniške politike, razširjenosti in financiranja časopisa Delavska enotnost ter na tej seji sprejme tudi konkretna priporočila in sklepe, kako povečati naklado glasila sindikatov.
Po programu dela Republiškega sveta sindikatov bo seja predsedstva Republiškega sveta, na kateri bomo obravnavali Delavsko enotnost, sredi maja. Gradivo za razpravo na seji sta pripravila izdajateljski svet in uredništvo Delavske enotnosti, obravnavala pa sta ga že na skupni seji izdajateljski svet in komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja RS ZSS. Ta komisija je prevzela nalogo, da bo povzetke iz razprave na omenjeni seji in predloge, kako vsebinsko poglobiti glasilo sindikatov ter ga razširiti med članstvo, še pred sejo predsedstva posredovala članom predsedstva. Razen tega bo v času do seje zbrala od nekaterih delovnih in sindikalnih organizacij čim več predlogov in pobud, kako v prihodnje vsebinsko in tehnično urejati ter razširjati glasilo sindikatov, da bo imelo večji vpliv na oblikovanje javnega mnenja. Po akcijskem programu dela, ki ga je komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja sestavila, bodo razgovore o Delavski enotnosti še pred sejo predsedstva organizirali organi republiških odborov sindikatov, nekateri občinski sindikalni sveti, razen tega pa bodo člani komisije in člani izdajateljskega sveta razpravljali o Delavski enotnosti z izvršnimi odbori sindikalnih podružnic in sindikalnim članstvom v desetih večjih gospodarskih organizacijah. Vse kritične pripombe na vsebino gla-
čati le tista stališča, ki jih je članstvo oblikovalo v demokratičnih razpravah in z bojem mnenj, ne pa tista, za katera so se dogovorili »za zeleno mizo«. Potemtakem nikakor ni nujno, da je stališče sindikatov ali sindikalnih organizacij na ravni občine ali delovne organizacije takšno, kot je stališče občinske skupščine ali samoupravnih organov delovne organizacije; takšno »uravnavanje« stališč je lahko tudi nedemokratična oblika dogovarjanja, ker ne omogoča »kresanja misli in idej« in s tem iskanja najprimernejše odločitve.
Sklepi in stališča, ki jih sprejemajo sindikalne organizacije na svojih sejah, bodo imeli torej svojo moč in veljavo šele potem, ko bodo izražali težnje in predloge vsega članstva sindikatov (zato jih bo članstvo tudi podprlo in jih uveljavilo), ko bodo konkretni in uresničljivi.
V. B.
rfoin
sila . sindikatov . ter predlo#' kako jo izboljšati ter tudi s te®; povečati naklado časopisa, ^ komisija za organizacijsko K®' drovska vprašanja vsebinsk0 uredila ter jih posredovala čl®' nom predsedstva, da bi se pred' sedstvo lahko odločilo za takŠ®6 ukrepe pri razširjanju glasil" sindikatov, ki jih bo članstv pripravljeno v celoti podpreti.'.
Pripravljavci gradiva za ser predsedstva, na kateri bo vodstvo sindikatov odločalo o ukr^ pih za povečanje naklade De' lavske enotnosti, se zavedajo, tudi s temi oblikami in organiz®' cijskimi prijemi pri zbiran) predlogov za sejo predsedstv še daleč ne bodo mogli zbr®^ . vseh mnenj in pobud, kakš® naj bo glasilo sindikatov De 1®’. ska enotnost, da ga bodo čl®1 sindikata in samoupravljavci h®_ ročali in brali, sindikalni -e0 lavci pa uporabljali kot sredst^ svojega političnega dela. Z®-so posebej zaprosili tudi vS. predsednike občinskih sindik® nih svetov in člane plenuma P publiškega sveta sindikatov, n® še pred sejo predsedstva, _ n®! kasneje do 10. maja, pošlječ svoje mišljenje o vprašanjih, jih bo obravnavalo predsedstj ’ komisiji za organizacijsko k drovska vprašanja Republiške^ sveta ZSS. Z enako prošnjo -ta komisija obrača tudi na bralce našega lista, da bi lailke akcijo za razširjenje Delavs enotnosti, ki ne bo kampanj® ampak bo trajnejšega zna ^jji že na samem začetku zasta na čvrstih temeljih.
V. b-
DELAVSKA] OTNOST
SWI
JlasJlo KeputlllSHc*- ,vela f-za Slovenijo Izdaja CZP Del® ska enotnost v Ljubljani. L*” le ustanovljen zu nuvemb 1942 Urejuje urednlSki oO“® llavnl In odgovorni uredn
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva in upr®1'* Ljubljana. Dalmatinova ul -ooStnl predal 313/VI, teler uredništva 3168 12.	31	24 Oz
11 00 33. uprave 31 00 33. Rac
»m
Narodni banki v Ljubil"'
It NB 501-1-365 - PosameUji, Številka stane N 50 par — ‘ itarih din - Naročnina 1® rrtletna N. 6,50 din — 650 " ^ rib din - polletna N. 13 din J() 1300 starih din in letna N'R0. din — 2600 starih din — ,n» topisov ne vračamo - Po=*£ m plačana v gotovini - Tisk kllčeji CZP -Ljudska nravi' Ljubljana
I* naše družbe
PRED zasedanjem skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja
Stanovanja za upokojence
* Prispevek, ki se ne bo več izgubljal v stanovanjskih skladih, bo upokojencem dal možnost, da na večer Življenja dobe pošteno streho nad glavo ® To pa ne odvezuje delovnih organizacij dolžnosti, da svojim
delavcem priskrbijo stanovanja pred upokojitvijo
strokovnjaki brez dela
v ^Ta Zavodu za zaposlovanje <j Valjevu je prijavljenih se-diplomiranih inženirjev Jr°nomije, dva kmetijska (j °^°vnjaka z visoko šolo in kMnajst kmetijskih tehni-ij Mladi dela ne morejo Ore v kmetijskih delovnih ionizacijah, v Gospodarski in poslovnih združe-stih Pa imajo na delovnih me-s0O. kjer je strokovna uspo-ijuri- nost nujno potrebna, WiV*-ki nimajo nd potrebnih S* i' kacij in ne znanja. Te-ob osnovnošolski izo-day,01 tudi praksa ne more
Ni razumevanja ...
borcev, meni Društvo upokojencev, da je treba letos dati prioriteto stanovanjem za borce.
Na skupščino Republiške skupnosti socialnega zavarovanja in na Republiški zavod za socialno zavarovanje so poslale vloge tudi podružnice Društva upokojencev Celje, Ilirska Bistrica, Sevnica, Žalec, Radovljica in Domžale, v katerih prosijo
za sredstva za gradnjo domov upokojencev in stanovanj.
Predsedstvo Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije je zaprosilo Skupščino republiške skupnosti socialnega zavarovanja, naj bi mu dodelila tisti del sredstev, ki se zbere od Izplačanih pokojnin borcev NOB, da bodo tako preko občinskih organizacij Zveze borcev reševali stanovanja za borce. V Sloveniji še okrog 1468 bor-cev-upokojencev nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Tolikšno število zlasti zaradi tega, ker se je zadnja leta upokojilo veliko borcev, med njimi največ takih, ki jim v delovnih organizacijah pred upokojitvijo niso dali stanovanj.
Predsedstva Združenj borcev občin Maribor-Center, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno so poslala skupščini posebno vlogo, v kateri pravijo, da se ne strinjajo s predlogom predsedstva ZB NOV SRS, da bi se sredstva
zbirala pri Glavnem odboru. Menijo, da bi bilo veliko bolje, če bi sredstva za gradnjo stanovanj razdelili na komunalne zavode za socialno Zavarovanje, ki bi stanovanja za borce reševali skupaj z ostalimi lokalnimi družbeno-političnimi organizacijami.
Tudi socialno zdravstveni zbor Skupščine SRS meni, da je treba sredstva, zbrana s 4 % stanovanjskim prispevkom v okviru sklada invalidsko pokojninskega zavarovanja, po izdvo-jitvi sredstev za regresiranje najemnin, uporabiti izključno za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev, prednost pa morajo imeti borci-upokojenci. Sredstva naj bi se namenila za izgradnjo družbenega stanovanjskega fonda upokojencev v večjih industrijskih središčih in za individualno reševanje stanovanjskih problemov upokojencev. Po mnenju poslancev bi morala skupščina socialnega zavarovanja razdeliti sredstva za individualno reševanje stanovanj upokojencev-borcev preko bančnega mehanizma po posameznih območjih, pri čemer bi morala upoštevati stanovanjske potrebe borcev-upokojencev na teh področjih in gospodarsko zmogljivost občin. Organizacije Zveze borcev in občinske komisije za vprašanja borcev NOV naj bi aktivno sodelovale pri ugotavljanju omenjenih potreb. Razen tega so poslanci apelirali na Skupščino republiške skupnosti socialnega zavarovanja, naj predpiše tudi ugodnejše kreditne pogoje za borce upokojence — manjšo soudeležbo koristnika, nižjo obrestno mero in daljšo dobo odplačila.
Stanovanjske probleme borcev, ki so v delovnem razmerju, morajo reševati delovne organizacije. Tistim borcem pa, ki niso v delovnem razmerju, oziroma niso upokojeni, morajo stanovanje priskrbeti občinske skupščine v okviru proračunskih zmogljivosti in organizacije Zveze borcev s sredstvi, s katerimi bodo razpolagale v ta namen (zvezna in republiška sredstva ter sredstva Državne loterije).
Vsekakor pa bo treba zaostriti kriterije za to, kdo je upravičen, da dobi stanovanje kot borec. Številni so primeri, ko borci, ki jim je družba že primerno rešila stanovanjsko vprašanje, ponovno zahtevajo stanovanje, ker njihovo dosedanje uporabljajo otroci in svojci z družinami. Prav gotovo ne bi bilo prav, če bi se družba ponovno zavzemala za reševanje takih problemov. Otroci in drugi svojci borcev morajo stanovanjski problem reševati tako, kot drugi občani,
N. L.
Po zakonu o odvajanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo se od skupnega zneska izplačanih pokojnin izloči 4 % za gradnjo stanovanj in subvencioniranje povečanih stanarin upokojencem. O uporabi sredstev, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo upokojencem, odloča Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja. Koliko sredstev pa se izlpči za subvencioniranje povečanih stanarin, odločajo občinske skupščine. Občinske skupščine so se že odločile, koliko odstotkov bodo porabile za pokrivanje povečanih stanarin. Odsttki so različni, od najnižjih v občini Mozirje, do najvišjih v občini Piran, povprečje pa znaša 36 odstotkov.
• Po finančnem načrtu sklada invalidsko-pokojninskega zavarovanja bo za leto 1966 Zbranih s 4 % 28,543.000 novih dinarjev. Od tega bodo izločili za pokritje povečanih najemnin približno 10 milijonov, za gradnjo stanovanj upokojencem pa bo ostalo približno 18 milijonov novih dinarjev.
Društvo upokojencev SRS je Predlagalo izvršilnemu odboru Skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja, naj bi Pomenili sredstva, ki ostanejo gradnjo stanovanj upokojenem, prvenstveno za - domove Upokojencev v večjih središčih, ki naj bodo urejeni tako, da r° določeno število upokojencev 'hielo v domovih vso oskrbo, e tali pa le stanovanja. V manjših centrih naj bi dali prednost raznim adaptacijam in dozida-'‘'arrt v obstoječih objektih, ker “i bilo to najcenejše in za upokojence najbolj ugodno. Razen •ega je po mnenju Društva upokojencev treba omogočiti tudi padnjo stanovanj v družbeni Sstnini, pri čemer naj se vna-hfej določijo primerni pogoji za hpanciranje takih gradenj. Kjer k mogoče, naj se upokojencem stanovanjski problem z %ptacijo obstoječega stanovala. Ker pa je resolucija o stanovanjski reformi priporočila, je treba s sredstvi za stanovanja vsaj v prvem letu rešiti' Ptedvsem stanovanjske probleme
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
* ■
Razprava o spremembah j Temeljnega zakona j o delovnih razmerjih j
signali
Glede na to, da je bilo doseženo, da se odloži spre-membna Temeljnega zakona o delovnih razmerjih vsaj do konca meseca maja, bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije organiziral po sindikalnih podružnicah delovnih organizacij razpravo o predlaganih spremembah TZDR. Tako bodo delovne organizacije imele možnost v predhodni razpravi, čeprav razmeroma kratki, povedati svoja mnenja o predlaganih spremembah zakona.
Razprava bo organizirala tako, da bo komisija za družbeno samoupravljanje republiškega sveta povzela ugotovitve nedavnih sestankov, ki so bili za skupine sorodnih delovnih organizacij organizirani v zvezi s sprejemanjem pravilnikov o delovnih razmerjih. Ko bomo dobili na razpolago četrti osnutek sprememb zakona, ga bodo republiški odbori strokovnih sindikatov posredovali večjemu številu delovnih organizacij svoje stroke, s prošnjo, naj
sindikalne podružnice organizirajo o predlaganih spremembah razpravo in posredujejo stališča do teh predlogov. Hkrati bodo republiški odbori ponovno organizirali razgovore z nekaterimi delovnimi organizacijami, kakršne so imeli pred nedavnim za pripravo pravilnikov o delovnih razmerjih.
Po teh razpravah z delovnimi organizacijami bo do predloga sprememb Te* meljnega zakona o delovnih razmerjih zavzelo stališče tudi predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Vsa zbrana stališča in predloge bo Republiški svet posredoval Centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Razprava o nekaterih spremembah TZDR pa nikakor ne bi smela zavreti priprave pravilnikov o delovnih razmerjih, kajti spremembe zakona ne bodo bistveno vplivale na vsebinsko oblikovanje pravilnikov o delovnih razmerjih.
IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE LOJZETOM CAPUDROM O REKREACIJI_
Kako zagotoviti množičnost?
«*°2«ki Zavoda za gospodai je . Paniranje SRS povedo, d t-odJ^nnierska občina po nz ”em dohodku na prebiva: ic g a ST mestu. Samo 6 obči ljivlf njo, torej ni na zavic bienm mestu- In vendar so m lilt0 i1 Za otroško varstvo vc Precliv -kot mnoge občine, 1 ^bocii1 .i° Inko po odstotk nih žensk kot po višii vaWnega dohodka na preb: hieg ‘ v ljutomerski občini ; U o/ zaP°slenimi 36,7 Vo žensl nih v otr°k imajo vključi ‘1,5organizirano varstvo i D_. s°larjev dobiva malic 1)0 Rarirne,r.iavo vzemimo obč ki ima med z; V Var«*01 45,4 °ž° žensk, pa im l'ar0driRVU le !>9 0/° otrok, e vaie= „ m. dohodku na preb
trettin-eita občina na zgoi Pio $ Pni lestvice. Ce vzorni
*fiPi dohrSi110’ ki ie po naroc kalini ! ku na prebivalca r No ifs^ice, to je Postojn P &osluheSvdlh Prizadevam r? varst, i-iniomerske občir sNa il° otr°k. Postonjsl J’3 % 4 a. med zaposlenin
fiNčennN v varstvo ima; ,6% š0]	.1,6 “/o otrok in
rjev dobiva malic'
Smučišča na Voglu so bila letos v začetku aprila prizorišče IV. zimsko-šport-
nih iger gradbincev naše republike
Za to tradicionalno tekmo-anje je značilna lepa udeležba lizu 200 tekmovalcev in tek-lovalk iz 24 gradbenih podjetij ,lovenije. Smučarji in smučarke o na omenjenem tekmovanju avdušili z izredno borbenostjo a požrtvovalnostjo. Igre so bile etos tudi izredno kvalitetne, saj o bili udeleženci — med njimi rsta reprezentantov — odlično iripravljeni za tekmovanje.
Na zmagovalnem odru smo okrat kot ekipo videli smučarje ;GP Sava z Jesenic, med posa-nezniki pa Brezovška iz Edilita, lopa, M. Lakoto in C. Čopa iz lave z Jesenic, ter med dekleti :ar dvakrat Vlasakovo iz Kon-truktorja.
Rezultati morda niti niso to-iko pomembni, kot je pomemb-io vsakoletno tovariško sreča-ije gradbincev — smučarjev na ovrstnih tekmovanjih. Povedati ia moramo, da so vsakoletne mučarske tekme gradbincev le lekakšen »finale« najboljših mučarjev, ki so se vanj uvrstili la predtekmovanjih v okviru
svojih gradbenih podjetij. To pomeni, da bi številko 200, ko1 likor je bilo to pot smučarjev na Voglu, lahko še nekajkrat pomnožili, pa bi dobili pravo podobo, koliko gradbincev se ukvarja s smučanjem.
Predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tovariš Lojze Capuder pravi:
»Pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev imamo posebno komisijo, ki skrbi za šport in rekreacijo. Zlasti športne igre so med gradbinci zelo razširjene. Za to seveda obstajajo specifični pogoji, na primer oddaljenost gradbenih naselij. Drugega delavci v teh naseljih nimajo kot športna igrišča, ki si jih ponavadi sami zgradijo. In tu se odvijajo športne tekme. Razen zimskih imamo gradbinci tudi letne športno igre, na katerih se zbere tud: nad 1200 tekmovalcev. Zavoljo takšne množičnosti komisija resno razmišlja, kako bi v prihodnje organizirala športne igre.
Na zadnji seji komisije smo se pogovarjali, da bi obvezno po vseh gradbenih podjetjih organizirali izbirne tekme. S tem bi dosegli dvoje, večjo množičnost in za tiste, ki bi se plasirali v finalno tekmovanje, nagrado.«
»Zanimivo bi bilo slišati, ali niso športne igre gradbincev le igre uslužbencev?«
*To ne bo držalo, vsaj za letne igre ne. Od 1200 sodelujočih je bilo lani nad 900 delavcev. Pri zimskih športnih igrah je ta struktura nekoliko drugačna. To pa le zavoljo tega, ker je smučarska oprema draga. Gradbeni delavci si jo za sedaj še težko privoščijo. Toda na letošnjih igrah ste lahko opazili, da je bilo med tekmovalci kar precej proizvodnih delavcev, zlasti z Jesenic.«
Tovarjš LAjze Capuder nam je še povedal, da so komisijo za
. .h in rekreacijo letos razkrili. tako, da skrbi tudi za počitniške domove ter dopuste, medtem ko je imela doslej na skrbi le športne igre. M. Z.
B
Ljubljanska univerza je m	dobila letos za opremo vseh
|	svojih laboratorijev vetrn	naj st milijonov deviznih
|	dinarjev, to je nekaj več kot
1	tisoč dolarjev. Za ta de-
1	nar pa ni moč uvoziti niti
1	enega dražjega stroja!
Posamezni univerzitetni %	profesorji po osebnih znan-
s	sivih in zvezah zastonj dobi-
1	vajo iz inozemstva opremo.
Kako to potrebo obrazložijo, nam ni znano. Verjetno 1	pa ne morejo istočasno tr-
diti, da imamo dobro opremljene univerzitetne 1	institute, dovolj denarja za
g	novo opremo, hkrati pa
i	pristati, da jim jo kupci za-
stonj pošiljajo.
I Industrija se pritožuje nad visokošolskimi diplo-I	manti, češ da ne znajo ro-
1	kovati z moderno (niti z
vso nemoderno) aparaturo, j| celo s tisto ne, ki je ni tre- g ba plačati z devizami. S ko- = likšnimi sredstvi razpolaga- fg jo naše najvišje šolske in- J stitucije, verjetno ne ve so- m mo ozek krog prizadetih, e ampak vsaj še strokovnjaki s v delovnih organizacijah, ki = so bili pred diplomskim iz- g pitom med prizadetimi.
Vendar vse prošnje in g priporočila, naj bi industri- g ja finančno podprla uni- 1 verzitetne inštitute in orno- | gočila boljšo, solidnejšo E strokovnost svojim bodočim jj inženirjem, padejo več ali jj manj na neplodna tla. Se g svojim štipendistom delov- g ne organizacije nerade pri- jg spevajo po nekaj tisočakov j za poučne inozemske eks- m kurzije, če jim sploh kaj jj dajo.
Naj" temu rečemo samo j neuvidevnost? Morda bi bi- jg lo pametneje ta izraz pre- §§ črtati in zapisati KRATKO- J VIDNOST.	M. K.
1
POTROŠNJA V ZDRAVSTVENIH SKLADIH NARAŠČA IN, BOLJ KOT JE TREBA, BREMENI OSEBNE DOHODKE
Skrbi vzbujajoča bilanca
Izdatki za zdravstveno varstvo iz leta v leto rastejo in preraščajo zmogljivosti skladov. V letu 1965 so bili izdatki za
32.7	% višji kot leta 1964. Najvišji porast izdatkov za zdravstveno varstvo v primerjavi z letom 1964 izkazuje v letu 1965 komunalna skupnost Ptuj, in sicer 62,9®/*, naj nižji pa Ljub-ljana-Siška 22 % in Koper 26 %. Denarne dajatve za nadomestila v času bolezenskega dopusta so najmanj porasle v komunalni skupnosti Velenje, in sicer za 18,6 %, največ pa v komunalni skupnosti Kamnik za 45,7 %. Na porast izdatkov zdravstvenega varstva so vplivale med drugim tudi cene zdravstvenih storitev, ki so v letu 1965 porasle v primerjavi z letom 1964 za 27,8 %. Najmanj od vseh vrst storitev so porasle cene za zdravila, in sicer za 13,9 %, največ pa oskrbni dnevi v bolnišnicah in naravnih zdraviliščih, in sicer za
42.8	% oziroma za 32,9 %. Najvišji porast cen v primerjavi z letom 1964 za ambulantno poli-klinične preglede in oskrbne dni v bolnišnicah je izkazan v komunalni skupnosti Ptuj, in sicer za 93,3 %, oziroma za oskrbne dneve v bolnišnici za 71,2%.
Tudi stroški na eno zavarovano osebo po vrstah zdravstvenih storitev so v posameznih komunalnih skupnostih dokaj različni. Naj višje izdatke za ambulantno poliklinično zdravljenje na zavarovano osebo izkazujejo skupnosti v Ptuju (11.606 dinarjev) in na področju mesta Ljubljane (od 10.374 dinarjev do 11.304 dinarjev). Naj-
nižje stroške pa imajo skupnosti Gorica (6093 dinarjev) in Posavje (6682 dinarjev). Za bolnišnično zdravljenje so najvišji izdatki v komunalnih skupnostih Ljubljana-Vič (19.016 dinarjev) in Koper (18.895 dinarjev), najnižji pa v komunalnih skupnostih Murska Sobota (12.106 dinarjev) in Novo mesto (14.493 dinarjev). Precejšnje so tudi razlike v stroških zdravljenja v naravnih zdraviliščih, in sicer so naj višji stroški na eno zavarovano osebo v komunalni skupnosti Velenje (2644 dinarjev) in Žalec (2639 dinarjev), najnižji stroški pa so v komunalnih skupnostih Postojna (636 dinarjev) in Ravne (649 dinarjev).
V minulem poslovnem obdobju je samo pet komunalnih skupnosti izkazalo presežek dohodkov nad izdatki in to v višini 385 milijonov dinarjev, medtem ko je 19 komunalnih skupnosti zaključilo poslovanje s skupnim primanjkljajem 1861 milijonov starih dinarjev. Največ primanjkljajev izkazujejo komunalne skupnosti Celje — 504 milijonov dinarjev, Ptuj — 280 milijonov dinarjev in Trbovlje — 150 milijonov dinarjev. Vse komunalne skupnosti, razen Celje, Posavje, Velenje, Kamnik, Kočevje, Ljubljana-Vič in Ptuj, bodo izkazane primanjkljaje pokrile iz svojih rezerv. Te skupnosti, ki nimajo v rezervi dovolj sredstev za pokritje primanjkljajev, bodo v letošnjem letu verjetno morale predpisati izredni prispevek za zdravstveno varstvo, ki pa neposredno bremeni osebne dohodke zaposlenih.	-ar
BORIS KRAIGHER v Zvezni skupščini 22. aprila: »Zaprtost notranjega trga je eden od poglavitnih razlogov, da se v gospodarstvu še niso resno usmerili v modernizacijo. Odnosi, ki so nastali v razmerah zaprtega trga, ne izvajajo zadostnega pritiska, da bi se proizvodnja preusmerila v skladu z zahtevami trga in še vedno ne silijo gospodarskih organizacij, da bi v modernizaciji in izpopolnjevanju videle podlago za nadaljnji obstanek. Odločno usmeritev v modernizacijo je treba podpreti z izdelavo predpisov o odpravi zgornjih mej amortizacije. Toda vse dotlej, dokler bomo modernizacijo pojmovali kot kampanjo, ne pa kot nujnost za nadaljnjo 'dinamično rast proizvodnje v razmerah, ki nastajajo z odpiranjem domačega tržišča, toliko časa ne bomo mogli rešiti teh problemov.«
SILVO HRAST, na VI. kongresu SZDL Slovenije: »Gospodarska reforma s svojo vsebino in z določenimi učinki vsekakor podpira večje zanimanje gospodarskih organizacij za raziskovalno delo, in sicer z iskanjem takšnih tehnoloških postopkov v določenih mejah, ki planirajo močnejše prodiranje na tuja tržišča, ustrezna našim možnostim. Možnosti za enakopravno sodelovanje v mednarodni delitvi dela pa se lahko samo še zmanjšajo, če se ne bomo pravočasno lotili razvijanja takih raziskovalnih kapacitet, ki bodo sposobne prevzeti tudi obsežnejše raziskovalne naloge.«
BENO ZUPANČIČ na VI. kongresu SZDL Slovenije:
»Pri reformi gre za splošno in vsestransko racionalizacijo družbe v najširšem smislu te besede. Ne samo v smislu ekonomske racionalizacije, gre za racionalizacijo, ki naj postane organski in neločljivi del vseh naših prizadevanj, ne pa samo nekaterih, kot so na primer gospodarstvo ali izobraževanje, planiranje in podobno. Ne gre torej za to, da darho raziskovalnemu delu ustreznejše družbeno mesto ali položaj, ali večje ali manjše dotacije, ali celo miloščino ali politične poudarke, da potemtakem umetno vzdržujemo nekakšne, recimo umetniške institucije. Raziskovalno delo naj postane resnično del proizvajalnega procesa, da ne bo samo nekakšen zunanji pomočnik, ampak nenehoma navzoč soustvarjalec, ki je soodgovoren za družbeno produktivnost, naj bo v materialni ali pa v duhovni sferi ustvarjanja, če jo je sploh mogoče ločevati.«
Kuho gospodarimo

T edavno so v Južni Afriki rXj ocenili rezerve uranija, ki X 1 so za kanadskimi rezervami uranija največje na svetu. Pri tem pa so računali — vsaj za naše navade — kaj čudno: za osnovo so vzeli- različne cene enega funta (nekaj manj kot pol kilograma) ura-nijeve rude (10,15 oziroma 20 dolarjev za en funt. rude) in na ta način ocenili rezerve uranija na 190 oziroma 225 oziroma 265.000 ton.
Z drugimi besedami povedano: če je cena višja, so večje tudi rezerve, saj v tem primeru pride v poštev tudi izkoriščanje rezerv, ki bi drugače bilo nerentabilno.
Tako delajo drugod, pri nas pa...
Pri nas pa delamo po svoje. Primerov bi lahko navedli veliko, tu pa se zadržimo samo na enem, ki je še čisto »svež«.
Baker je važna kovina, rezerve bakrene rude pa so povsod bogastvo, s katerim resno računajo. Tudi pri nas. Bor je pojem za baker, rezerve bakrene rude v njegovi okolici pa so zelo kvalitetne.
Zato ni čudno, da RTB Bor (rudarsko-topilniški bazen) pred-
Drugi tako, mi pa po svoje...
videva razširitev svoje proizvodnje. Prav letos gre v drugo fazo te razširitve, ki naj bi do leta 1972 za približno trikrat povečala pridobivanje bakrene rude (s 3,6 milijona ton v lanskem letu na 11 milijonov ton v letu 1972) in tudi za približno trikrat povečala proizvodnjo elektrod tnega bakra, ki smo ga lani pridobili 25.000 ton, leta 1972 pa naj bi ga. proizvedli 72.000 ton. Stroški za ta drugo fazo povečanja proizvodnje so predvideni na 170 milijard starih dinarjev, od katerih približno 100 milijard odpade za razširitev rudnika bakra Majdanpelc. RTB Bor predvideva, da bo približno 60 °/o investicijskih stroškov zagotovil iz lastne akumulacije, preostala sredstva pa bo debil iz inozemskih posojil.
Do sem bi bilo vse lepo in prav, če ...
... če ne bi novinarji nedavno vprašali direktorja RTB Bor Božina Jovanoviča, iz česa so v Boru izhajali pri izračunavanju rentabilnosti predvidenih
investicij, ki naj zagotovijo že omenjeno trikratno povečanje proizvodnje bakra, in če na svoje vprašanje ne bi dobili odgovora, da so v Boru »rentabilnost povečane proizvodnje izračunali po sedanji ceni bakra na svetovnem trgu, ki znaša 700 funtov, oziroma 1900 dolarjev za tono«.
V tem grmu pa leži zajec oziroma primerjava z že navedenimi ocenami rezerv uranija v Južni Afriki.
Sedanja cena bakra na svetovnem trgu je namreč izredno visoka, je pač posledica vojne v Vietnamu, položaja v Rodeziji itd. — to se pravi: zaradi sedanje politične situacije v svetu. V zadnjih desetih letih pa je bila cena bakra precej nižja: leta 1955 — približno 350 funtov za eno tono, leta 1956 približno 320 funtov, v letih 1957-63 pa se je gibala med 200 in 300 funti za tono, s tem da je leta 1958 padla celo pod 200 funtov za tono.
Se poseben pomen pa dobijo
ti podatki, če upoštevamo, da so g vse navedene cene le cene z Ion- g donske borze kovin, ki pa 1 opravlja samo manjši del pro- S meta bakra v svetu — v naj- g boljšem primeru do 30 % celot- 1 nega prometa bakra. Ves pre- | ostali promet, se pravi vsaj | 70 %, pa opravijo tako imenovani »veliki proizvajalci bakra«, ki ga iz raznih vzrokov prodajajo (zaradi prelivanja dobičkov, pa tudi zaradi zaščite pred vse večjo uporabo nadomestkov bakra, kot je aluminij in podobno) po mnogo nižjih cenah, kot pa veljajo na londonski borzi kovin. Nedavno so tako tono bakra prodajali po 336 funtov...
Ta dejstva pa postavljajo rentabilnost borskih investicij v luč, ki jih ne osvetljuje z najboljše strani.
Razen, seveda, če se direktor RTB Bor ni kaj zmotil v razgovoru z novinarji, oziroma če novinarji njegove izjave niso napačno razumeti...
M. P.

1111»
milimi
■n
lllllllllllllllllillllllllliilililiillllllllliilli^
MEŽIŠKI RUDARJI SO ZAPUSTILI JAMO
FOTO SLUŽBA DE
Že dolgo govorimo, da je treba v delovnih organizacijah po gl obiti samoupravljanje, to je uveljaviti delovne enote v našem gospodarskem življenju. To je že nekaj let naša »izredno aktualna« naloga. Skoraj ni sestanka, da bi na njem ne stekla beseda tudi o delovnih enotah. O delovnih enotah so razpravljali Cen tralni komite ZKS, gospodarski zbor Skupščine SRS, sindikati! Kljub temu, da so učvrščevalci delovnih enot dobili podpor o »vseh organiziranih subjektivnih sil« v republiki, kakor pravimo takšni politični podpori, se je število delovnik enot v slovenskem gospodarstvu zadnja leta zmanjševalo pa tudi samoupravne pravice tistih, ki so se že postavile na noge, vodstva podjetij' rada omejujejo z izgovorom, da brez čvrste roke in. centralizirane oblasti v podjetju reforme ne bo mogoče uresničiti.
r	■ -'	>	'i;5	XZ _
ppzipiije §e,m,: ;
napotilo
Zastavlja se vprašanje, zakaj nam v nekaj letih še vedno ni uspelo v celoti uveljaviti misel o ekonomski utemeljenosti, celo nujnosti uvedbe delovnih enoti
Najbolje bo, če prisluhnemo odgovoru gospodarskih organizacij na to vprašanje v letu 1952. Takrat je 23 % od SO vprašanih podjetij dejalo, da ovirajo Vpeljavo delovnih enot organizacijske m tehnološke težave, v 21 Vc podjetij so rekli, da delovnih ew ne morejo organizirati zato, ker je težko določiti realne interne normative, druga podjetja pa so med vzroki za počasno organiziranje delovnih enot naštela: nizko strokovno in splošno razgledanost zaposlenih, različno tehnično opremljenost delovnih enot, počasno zbiranje, statističnih podatkov, stalno spreminjanje gospodarskih instrumentov, neuravnovešenost trga, določene cene itd.
Vrstni red vzrokov, ki po mnenju gospodarskih organizacij ovirajouveljavljanje delovnih enot, se je po ugotovitvah komisije Za gospodarski sistem Republiškega sveta ZSS letos nekoliko spremenil. Gospodarske organizacije poročajo, da so za neuspeh pri učvrščevanju delovnih enot v največji meri krivi premajhni skladi gospodarskih organizacij, tako da enote nimajo materialne osnove za večjo samostojnost, nato pa razlike v tehnični opremljenosti tehničnih enot, neizdelani sistemi notranje delitve, nizka strokovna raven zaposlenih, pomanjkanje kvalificiranega strokovnega kadra, nespecializirana proizvodnja, strah pred povečano administracijo, preveč' zaposlenih in solidarnost proti odpustom, strah pred dezintegracijskimi: težnjami itd.	. ,
Vzrokov za stagnacijo pri vpeljavi delovnih enot torej več kot dovolj. V oceni strokovnih organov pa ne smemo prezreti
—	vsaj po našem mnenju — poglavitnega: organiziranju proizvodnega procesa po delovnih enotah se upirajo ponekod tudi sami organizatorji proizvodnje, ki so poklicno dolžni utrjevali delovne enote. Del organizatorjev se vpeljavi delovnih enot upira zaradi neznanja in nesposobnosti, saj je analiza gospo- ■ darjenja v delovnih enotah lahko mnogo bolj točna in konkretna kot analiza gospodarjenja za celotno organizacijo, kar pomeni, da lahko jasno pokaže tudi na napake pri 'organiziranju proizvodnega procesa. Večina organizatorjev pa je preobremenjena z nalogami, ki jim jih še vedno nalagajo najrazličnejši organi.
Če podrobno analiziramo vsako od. naštetih ovir za vpeljavo delovnih enot, lahko ugotovimo,..da jih je veliko subjektivnega značaja. Takšne so: »strah«, »neznanje«, »neizdelan sistem notranje delitve«, »neažurnost statistične službe«. Večina vzrokov pa je vendarle objektivnega značaja, odvisna od naše ekonomske politike in od plansko tržnih odnosov: če je temu tako, potem kaže pospešeno uresničiti hotenja reforme, to je povečati materialno osnovo samoupravljanja, — če želimo organizirati proizvodni proces tako, da bosta dala organizacija dela in samoupravljanje v delovnih organizacijah čimvečje delovne rezultate. Delovnih enot nam torej zato ne uspe uveljaviti, ker še ni čutiti pritiska trga, ki naj bi odpravil »strah«, »neažurnost« in druge subjektivne primesi lagodnega gospodarjenja. Zato torej, ker delovne enote še niso ekonomska nujnost. Ko pa bodo ekonomske zakonitosti začele delovati selektivno v našem gospodarskem življenju — vse več znamenj priča, da končno le bodo
—	in bomo morali zaradi nerentabilnega gospodarjenja nekatere (delovne organizacije tudi ukiniti, ko bo konkurenca na trgu ostrejša, bodo delovni kolektivi prisiljeni smotrno gospodariti, to je samoupravno obračunavati stroške svojega dela. To delo pa bedo lahko uspešno opravljali le v takšnem proizvodnem ter organizacijsko samoupravnem organizmu, kot je — delobna enota.
Kakor kaže, spoznanje samo še ni napotilo za akcijo. Potreben je tudi pritisk!
VINKO BLATNIK
BO KOVINSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA LETOS PRESKRBLJENA Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM?
O
nzar
čilo in Karibdo
Naša kovinsko-predelovalna industrija, zlasti ladjedelnice in strojne tovarne, samo delno izkoriščajo svoje zmogljivosti zavoljo pomanjkanja reprodukcijskega materiala.
Nedavna večja liberalizacija uvoza, ki se kaže v odpravi kontingentov in izključnih uvoznih pooblaščencev, obeta, da bodo poslovno solidni in komercialno prožni delovni kolektivi letos bolje založeni z materialom. Vendar bi bilo preveč optimistično pričakovati, da bo liberalizacija uvoza zadostovala za normalizacijo zalog.
Oskrbovalni nered v koyin» sko-predelovalni industriji postaja že legendaren. Znana ljubljanska tovarna Rog zaide vča-
POGLED NAZAJ
Oglejmo si oskrbo z jeklom. Industrija ga mora uvoziti letno več kot 600.000 ton v vredno-
:sih:,v takšpe težave., da si pride,	80 milijonov dolarjev ozi-
roma za milijardo novih dinarjev. Od tega naj bi letos dobila 394.,000 ton iz vzhodnih držav.
V prvem četrtletju lani je Jugobanka prepozno razdelila kontingente. Ta zamuda se je vlekla vse leto predvsem zato, ker naročniki niso imeli dinarskih sredstev, niti pogojev za
tovarno gostinske opreme ^posodit po nekaj kvadratnih metrov pločevine.
V celjskem Klimu trdijo,- da na jugoslovanskem trgu ne dobiš navadne pločevine dimenzij 1,25 do 2 mm, niti navadnega profiioeha železa do 60 mm debeline. Če bi bili imeli na zalogi vse materiale, ki jih potrebujejo, bi proizvodnjo povečali ra 20 do 30 % v ,. Njihov kooperant Duro Bakovič ne more pravočasno poslati elektromotorjev, ker ne dobi bakrene žice. Zamude kooperantov zavlačujejo finalizacijo izdelkov, povečujejo 'zaloge polizdelkov, vežejo dalj obratna sredstva, kot je kolektiv predvidel.. . Namesto železa, ki se da variti in upogibati, so včasih prisiljeni kupovati dražje kovine. Ta zasilna rešitev draži proizvodni proces in polno lastno ceno izdelkov ter seveda zmanjšuje konkurenčnost podjetja.
Tovarna emajlirane posode v Celiu letno predela 28.000 do 30.000 ton valjane pločevine, od tega 15.000 ton dekapirarie, ki jo mora v celoti uvoziti, ravno 'tako dobiva iz inozemstva 80 % debele pločevine (ca. .3000 ton). Uvoz se povečuje, odkar naše železarne ožijo asortiment in se usmerjajo predvsem v proizvodnjo jekla, ki je tudi na mednarodnem trgu ekonomsko zanimivo.
NEKAJ O KONTINGENTIH IN RAZDELJEVANJU
Ozka specializacija železarn in povečani izvoz sta torej še •poslabšala položaj kovinskopredelovalne industrije. Morala se je tesneje nasloniti na uvozna podjetja, ki pa zaradi premajhnih obratnih sredstev nočejo imeti manjkajočega reprodukcijskega materiala stalno na zalogi.
Oskrbovanje pa je poslabševalo še kontingentiranje. Jugobanka je še letos pregledala mišek potreb in potem s predstavniki filial in uvoznih pod-ietij delila kontingente. Kdor je bil glasnejši govornik svojih komitentov, je več dobil, ne glede na dejanske potrebe prosilcev in njihove izvozne obvezno-;ti in uspehe. Tako se je več krat uvoženi material kopičil v zodjetjih, ki ga niso potrebovala, drugim ga je pa primanjkovalo.
Z liberalizacijo uvoza bo ta "rahlem nedvomne omiljen.. Ali -a bo tudi rešen?
najemanje kreditov, čeprav so morda že zaključili uvozne posle. Še manjša pa je bila verjetnost, da bi jih vrnili v 30 dneh po carinjenju, kakor je zahtevala Narodna banka.
Uvozna podjetja so reševala svoje komitente iz zadrege, kolikor so mogla. Najemala so kredite zanje, pogosto pa zavoljo tega rasla sama v težave. Kredite so morala vrniti v 30 dneh po carinjenju, kakor koristniki jekla, od le-teh pa so denar dobili včasih šele po šestih mesecih, in sicer prek sodišča! Ker ta podjetja hkrati izvažajo, je kreditiranje omrtvilo njihovo celotno zunanjetrgovinsko dejavnost in notranjo trgovino. Banke so jim blokirale na žiro računih tudi sredstva, ustvarjena z izvozom. Tako so bila gmotno prizadeta tudi podjetja, ki niso dolgovala izvoznikom, pač pa samo prek njih izvažala.
Stanje se je . tako poslabšalo, da niti industrija niti trgovina nista imeli več denarja, ne po-
gojev za uvažanje. Posledica! kljub pomanjkanju jekla je prir padel uvoz 18.000 ton te kovine, dogovorjen po mednarodnih blagovnih listah, medtem ko ie 25.000 ton dobila industrija šel® letos v prvem četrtletju. Al* drugače povedano: ker podjetja niso mogla najeti dinarskih uvoznih kreditov, niso dobil3 petine oziroma 20 % nujno po* trebnega jeklenega materiala.
BODO PODJETJA LETOS LAZE ODPIRALA AKREDITIVE?
Bistveni problem kovinsk0 predelovalne industrije, ki ie vezana na uvoz, je torej bi*: nesposobnost podjetij, da v pravočasno odprla akreditiv?' poleg tega pa zapletena bančfj® manipulacija pri dodeljevanj*1 deviz.
Šele ko rešimo ti vprašani1' bo liberalizacija uvoza prišli do prave veljave. Seveda ob večanem izvozu.
M. K.
NA ROB SEJI KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA KOOPERACIJSKE ODNOSE
Kooperacijski odnosi so med slovenskimi industrijskimi podjetji v razmahu. Anketa o kooperaciji v industriji, ki jo je zbornica organizirala lani, je pokazala, da od 342 industrijskih podjetij kooperira kar 40 °/o anketiranih podjetij, ki imajo 416 kooperantskih zvez. Kooperacijsko sodelovanje je najbolj razvito med proizvodnimi organizacijami kovinske, elektro, tekstilne in lesne industrije, v manjšem obsegu pa še v nekaterih drugih panogah.
Tudi kooperacijski odnosi slovenskih podjetij s proizvodnimi organizacijami drugih republik so precej živahni. Pobude za kooperacijska sodelovanja so skoraj vedno prihajale od tamkajšnjih gospodarskih industrijskih organizacij pa tudi od republiških zbornic. Tako sodelovanje je pred tremi leti predlagala republiška gospodarska zbornica Makedonije, pokrajinska gospodarska zbornica Kosova in Metohije ter lani še republiška zbornica Hrvatske. Vendar pa kooperacijske odnose med našimi proizvodnimi organizacijam! in partnerji v tujini šele razvijamo. Ustvarjeni so le prvi pogoji, da bi se povezovanje naših podjetij s tujimi bolj razširilo.
Ob teh osnovnih ugotovitvah, kaj so slovenska industrijska podjetja že storila na področju medsebojnega sodelovanja s podjetji v drugih republikah in tudi državah, bi bilo seveda š" veliko bolj zanimivo izvedet*, kaj najbolj ovira razvoj kooperacije in sodelovanja nasploh.
Kot smo lahko slišali v razpravi na republiški gospodarski zbornici, je resna ovira kooperacijskim odnosom še zmeraj pretežno administrativno določen način formiranja in kontrole cen. Le-ta po mnenju članov kooperacijskega odbora ne le da ne more biti merilo ekonomičnosti poslovanja gospodarskih organizacij ter osnova za načrtno usmerjanje razširjene reprodukcije, tak je tudi nestimulativen in ne sili proizvajalcev k večji produktivnosti, še manj pa k poglabljanju kooperacijskih odnosov. Tudi nezadostno razviti bančni in kreditni mehanizem povzroča zapiranja trga in še posebej vpliva na združevanje in izkoriščanje sredstev v ožjih regionalnih ovirah. V novem bančnem sistemu je sicer postavljeno načel*, da deluje vsaka banka na področju cele države, vendar je to načelo v praksi bistveno drugače uresničeno. »Zapiranje« bančnih in drugih finančnih sredstev v ozka regionalna področja omogoča, da istovrstne banke ustvar-
jajo na svojih območjih ielg različne pogoje kreditiranja. U z ene strani omejuje poslovno, bank, z druge strani pa zaVi? kooperantske odnose in integr cijske procese v gospodarsU ' Banke torej še vedno niso sp sobne v zadostni meri mobil*"e ra ti prostih sredstev družbe akumulacije, niso dovolj posl® ne, da bi ta sredstva usmeri®., k najbolj optimalnemu izk® ščanju.
Poglabljanju kooperacijski
in integracijskih odnosov m°®U nasprotujejo tudi nekatere dr*-^, beno-politične skupnosti. T® obstoječi zunanjetrgovinski ,g, žim in sistem razdeljevanja ,g, viznih sredstev, zlasti način , ločanja deviznih faktorjev *n®^, no zmanjšuje interes povez? ^ nja gospodarskih organizacij skupen izvoz in direktno kod racijo s tujimi podjetji. P' zaviralni moment na tern dročju so tudi carine, predpisane za dodelavo in pletiranje izvoznih izdelkov. 1 ^ dobnih zaviralnih moment? : seveda lahko našteli še P}e^(y
odobt
k®'1’”
Razprava na ustanovni sej* ordinacijskega odbora za pe racijske odnose prav gotov e* bo rešila vseh problemov k®®^ racije. Vsekakor pa je op°z (p nanje in nakazala marsik®^ej
rešitev, da bi kooperacija P
ne bila več le aktivistična P3.-,
»msldh ifu
teresov posameznih podj®11-
la, marveč odraz ekonom'
skupine podjetij.
M-
Mladinski klub v Celju
-]* j-ladma Celja si je že nekaj let želela svoj klub. IVI Potrebno je bilo mnogo prepričevanja in prizadevanja, da se jim je ta želja uresničila. Dobili so prostor bivšega Okrajnega sindikalnega sveta) ga opremili po svojem okusu in z lastnim denarjem.
rana, nikjer dejavna. Iskrene, mnogokrat pretresljive izpovedi mladoletnih prestopnikov in postopačev v klubski knjigi vtisov govore o tem, kako potreben je bil mladini družaben prostor, kjer se lahko srečuje V sproščenem okolju, ki jo istočasno zaposluje z marsičem koristnim in zanimivim. Upravnik kluba tovariš Drago Legovič, ki si očitno zelo prizadeva, da bi svojo nalogo kar najbolje opravljal, ugotavlja že zdaj zelo zanimive stvari.
— Znanje mladine je včasih presenetljivo, pravi tovariš Legovič. Ce v pravem trenutku navežeš z njimi enakopraven razgovor, bodo zrelo razpravljali o politiki, gospodarstvu, pa tudi o problematiki celjskega
Mladinski aktivi v nekaterih gospodarskih organizacijah so za klub žrtvovali celoten enodnevni zaslužek, drugod nekoliko manj. Šolska mladina je priložila svoj denarni prispevek, ki je bil seveda odraz skromnejših zmogljivosti. Zbrali so -trideset tisoč N. din. Dovolj za opremo in izvedbo prvih programov. Dnevno se v klubskih prostorih zadržuje dve sto petdeset, pa tudi do tri sto mladih ljudi. Časopisi, revije in knjige iz lastne knjižnice, pa šah, družabne igre, radio z gramofonom, televizija, to so vsakodnevne možnosti, ki jih večina obiskovalcev s pridom uporablja.
Vodstvo kluba vključuje v svoje delo tudi tisto mladino, ki doslej ni bila nikjer organizi-
gledališča. So pa nezaupljivi in sami Vase zaprti. Ne vem zakaj. Vem pa, da je večina mladine takšna. Vsakodnevno se moramo truditi, da bi našli z njo topel človeški kontakt. Prav takšne možnosti pa nam nudi klub in vzdušje, v katerem se odvija sproščeno klubsko življenje.
In v celjskem klubu ne manjka zanimivih uric: predavanja, razgovori, projekcije filmov, razgovori o gledaliških predstavah (klub organizira ogled predstav!), predavanje zabavne glasbe in še kaj. Mesečne programe, ki jih sestavlja programski svet kluba, poznajo vsi obiskovalci kluba in vedno so jim na voljo tudi anketni lističi z dvema vprašanjema:
— Kaj misliš o današnjem večeru?
— Kaj želiš, da še vključimo v naš program?
Tajnik Občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Celju tov. Štefan Zvižej pa je v razgovoru vseeno ugo-
tovil nekaj, kar ni preveč spodbudno.
— Naša in tudi vse ostale organizacije sodelujejo z mladinskim klubom v Celju kot x vsemi ostalimi klubi na našem področju, je dejal tovariš 2,vi-žej. Žal pa nekateri Še vedno mislijo, da je njihov prispevek k programski vsebini kluba bolj usluga klubu kot pa prav zanje neka nova možnost, da v klubu izvajajo del svojega programa.
Očitno se torej družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL, različna društva ln poklicne kulturno-umetniške ustanove še ne zavedajo vedno tega, da je neposreden, in sproščen kontakt z občani pogoj za prepričljivost in učinkovitost njihovega lastnega dela. Občanov pa ne bi smeli iskati le na sestankih in njihovih delovnih mestih, temveč tudi v klubih ln nastajajočih družbenih centrih, kjer nekateri še preživljajo svoje proste urice.
DORO HVALICA
MILIJONI — IN RAKOVŠKI DOLGČAS
ledališfe »Tone Čutar« z Jesenic konkurira za letošnje IX. Vi srečanje dramskih skupin Slovenije kar s štirimi predstavami. Po mrtvilu prvih mesecev letošnje sezone kot da je dobilo nov delovni zanos. Doslej so že imeli premieri z nekaj ponovitvami komedije Luiglja Candonija »Eva se bo rodila jutri« in Miloša Mikelna »Inventura 65«, oboje v režiji Bojana Čebulja. ^etiser Srečko Tič pa pripravlja z jeseniškim ansamblom zdaj še Forjana Matkoviča dramo »Na koncu poti« in »Botra Andraža«, ^o se bo zgodilo menda res prvič, da bo za osrednjo prireditev Omskih amaterjev v Sloveniji neki oder konkuriral kar s štirimi
"^zoritvami.
Na sliki: Slava MaroševM kot Eva, Oto Gerdej kot Adam Arley 1,1 Bojan Čebulj kot Bela Nioska. (Foto: Mitja Čebulj)
"Oakek je izredno živahen kraj. Tod je izhodišče na •^-'■Bloško planoto in v Loško dolino. Mimoidoči se tu ustavijo, a le za kratek čas. Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, Snežnik so zanje seveda mikavnejši.
A RakovČani živijo svoje življenje. Kakšne so možnosti za kulturno življenje V kraju, ki ima približno 2000 prebivalcev? Kratka, ustna anketa daje na to vprašanje vsaj delen odgovor.
— Kulturno življenje na Rakeku zdaj spi spanje pravičnega. Pred petimi, šestimi leti je
Jože Bombač je bil včasih aktiven pevec. Danes pripoveduje takole:
v<.v ir	so fkttisav
Bhctfio on?.eOovj>'!q

' ‘11T' • dimi. ■.
MMineiMfi
Covzetek iz študije; -Analiza 'brazevalnlh centrov in služb.« ftiziskava stanja organizacije S. dejavnosti izobraževanja v „7 delovnih organizacijah v ?™veniji, Ki Jo Je izvedel ko-leta 1965 Zavod za šolstvo
ŠT- leta 1965 Zavod za sois ?"S. Pobudo za raziskavo so m. republiški sindikati, finari-*rMi pa so jo Zavod SRS za »Poslovanje delavcev, Komi« . za kulturo, prosveto in tisk republiškem svetu v ZSJ ta Slovenijo, republiška go-POdarsk* zbornica in tedanji hr«a SRS z* strokovno tzo-raževanje, zdaj Zavod za šol V6 SRS.
elotna sredstva, porabljena za izobraževanje v letu 1964, E so znašala v analiziranih podjetjih 44,065.270 N. din.
87 % teh sredstev se je formiralo iz naslova 2,5 % bruto osebnih dohodkov, namenjenih izobraževanju. Preostalih 13 % sredstev pa je bilo zbranih iz drugih virov. Sredstva izobraževanje bi bila lahko večja, če bi prav vsa podjetja izkoriščala 2,5 % bruto osebnih dohodkov; nekatera so izrabila manjši procent.
Porabljena finančna sredstva za izobraževanje pa ne dajejo popolne slike o vseh sredstvih, ki jih podjetja vlagajo v Izobraževanje. Nekatera podjetja pomagajo izobraževanju S tem, da dajejo na razpolago učilnice, delavnice in delovna sredstva, nosijo stroške režije za praktično poučevanje, stroške vzdrževanja prostorov ali druge, ki gredo na skupne tiroške delovne organizacije.
y	nje na delovnih mestih 73 %,
he „5ak8ne namene so delov- medtem ko sredstva za tečaje,
er predavanja izka-analizirana podjetja. Sodeč po podatku, da so vsa podjetja imela stroške za semi-
lj0R?)Sanizaeije porabile teh seminarje ter N. din? Največ teh zujejo vsa an dojvrt v so porabila podjetja za	— —
Izobraževanje zapo-V slv (32 %), nato za dotacije 26 šolstvo (29%), za klen« U9%) in za lastne %). Dobre 4 % sredstev Wo P^jet j a porabila za na-
hiŠtvn?Preme (stroji, orodja, po-habavo učnih pomagal, Za fturo iPd-
NoS,.<?t>o!niln» izobraževanje **j	Porabijo podjetja to-
^dttev ^ eno tretjino vseh vtnju v’ _namen,jenih izobraže-
Aji povprečno na zapo-delavca v analiziranih IV* 62-80 N. din.
P^Sledu porabljenih Za dopolnilno izobra-
sjj?* H
No )e .^Poslenih lahko ugoto-" ’	80 se ta sredstva
za LN' din) uporabila ta-
narje in tečaje, bi torej lahko sklepali, da so prav vsa podjetja imela kake seminarje. Primerjava stroškov za tovrstno izobraževanje z dejansko izvedenimi izobraževalnimi akcijami pa govori o tem, da nekatera podjetja ne beležijo prav nobenih izobraževalnih akcij niti doma niti ne pošiljajo svojih kadrov na izobraževanje izven podjetja, čeprav stroške za to izobraževanje izkazujejo. Skratka, za podjetja, ki nimajo organizirane izobraževalne dejavnosti niti niso imela nobenih akcij je dvomljivo, kako so mogla porabiti sredstva na seminarjih, tečajih in na priučevanju. Pre-
U3g- aa __	_	___	.......
IN:	din) uporabila ta- verjanje podatkov je v nekate-
ra 2e o/ stroške izrednega šola- rih primerih pokazalo, da so se N,ih ?> Za Priučevanje na de- ta sredstva samo navidezno ta-27 %, za tečaje, ko prikazovala, porabljena pa ^e> predavania 99 % ln
drugo P^davanja 29% ^bnpta, ekskurz
in
ekskurzije, vpisnine, prispevke
izobraževalnim in-
V-,iz^zaiA izredno šolanje Ujetij N, ,9n % analiziranih
’ *e<dstva za prlučeva-
so bila za popolnoma druge namene. Primerjava podatkov o porabi sredstev tudi pove, da je v tistih podjetjih, kjer nimajo organiziranega izobraževanja, poraba sredstev za dopolnilno izobraževanje zaposlenih veliko manjša, kot je v pov-
prečju vseh analiziranih. V podjetjih z neorganiziranim izobraževanjem znašajo ta sredstva v posameznih primerih komaj 12 % (v povprečju pa 33 %). Ta odnos je logičen.
Razen tega, da je bil v podjetjih z neorganiziranim izobraževanjem procent porabljenih sredstev za dopolnilno izobraževanje majhen, kar je razumljivo, pa je zanimivo tudi to, da so v teh podjetjih dali veliko več sredstev za financiranje strokovnega šolstva izven delovne organizacije. V posameznih podjetjih so dali tudi do 75 % sredstev za izobraževanje kot dotacije šolstvu, kar je za 46% več, kot znaša povprečni procent porabljenih sredstev za ta namen v analiziranih podjetjih.
Ta podatek meri na dvoje: Prvič: podjetja niso znala in mogla uporabiti za izobraževanje določenih sredstev, in drugič, na podjetja so Izvajali velik pritisk, da odvajajo sredstva za izobraževanje v razne občinske in medobčinske sklade ter sklade poslovnih združenj. Ta pritisk je bil po višini oddanih sredstev ln tudi sicer največji s strani občin, saj je kar polovico vseh teh sredstev Šlo občinam. Pri dajanju teh sredstev za splošno financiranje šolstva so se seveda najmanj lahko upirala prav tista podjetja, ki V lastni hiši niso mogla uporabiti sredstev za izobraževanje. Zato je razumljivo, da je bil pri teh delovnih organizacijah procent odvedenih sredstev večji kot pri podjetjih, ki Imajo organizirano lastno izobraževanje.
Kakšen je plan finančnih sredstev za izobraževanj* v letu 1965? Pregled tega po virih in po namenu ter njegova primerjava s porabljenimi sredstvi v letu 1964 nam pove, da so H
celotna sredstva za izobraževanje povečala za 13%. To povišanje ima svoj vzrok v tem, ker je bilo računano na zvišanju bruto osebnih dohodkov v lanskem letu, Plan finančnih sredstev za to leto je znašal v celoti 58,829.290 N. din. Planirana finančna sredstva so obdržala približno ista procentualna razmerja, tako pri posameznih virih, kakor tudi pri posameznih vrstah porabe (glej diagram).
Očitno so podjetja jemala kot osnovo za izdelavo finančnega plana izobraževanja, realizacijo finančnega plana za leto 1964. iz tega moremo sklepati dvoje: Prvič, da podjetja finančnih planov izobraževanja niso izdelala na temelju ugotavljanja dejanskih potreb po izobrazbi oziroma plana izobraževanja. Ce bi bili ti plani napravljeni na osnovi potreb, bi mogli zgolj pripisati naključju tako podobno razmerje potreb, izobraževalnih dejavnosti in porabe sredstev za izobraževanje. In drugič, finančni plani izobraževanja so bili napravljeni pozno v tekočem letu 1868, šele potem, ko so bili dani izračuni porabe finančnih sredstev za preteklo leto. To pa pomeni, da so izobraževanje planirali šele tedaj, ko je del izobraževalne sezone že minil.
Celotni plan finančnih sredstev za 1. 1965 torej ne izkazuje nobenih bistvenih odmikov v primerjavi s porabljenimi sredstvi ža izobraževanje v letu 1964. Edina razlika je v tem, da so sredstva nekoliko zvišana. Njihova uporaba pa je odmerjena prav tako kot v predhodnem letu.
•	Izločena in porabljena sred-
•	stya> za izobraževanje izka-
•	zujejo odvisnost med izobra-
•	ževalnim delom in porablje-0 nimi sredstvi. V tistih pod-
•	jetjih, ki imajo izobraževanje S organizirano, so ta sredstva e večja, bolj smotrno vložena 0 ln usklajena z izobraževalno 0 aktivnostjo. Tam, kjer pa ni 0 organiziranega izobraževa-0 nja, so za izobraževanje na-0 menili manj sredstev, delo-0 ma so jih uporabili za he-0 izobraževalne namene, velik 0 del teh sredstev pa so na 0 prigovarjanje zunanjih čini-0 teljev oddali v sklade za 0 financiranje strokovnega 'ln 0 tudi splošnega Šolstva.
IVAN KEJŽAR
bilo drugače. Tudi po trikrat tedensko smo se zbrali na vajah pevskega zbora. Vsako leto smo priredili nekaj koncertov. Ne samo na Rakeku. Tudi v Postojni, Cerknici, Starem trgu. Kaj zdaj, vprašujete. Zdaj se tisti, ki nam je še do petja, zberemo v gostilni, pa kakšno zapojemo ...
Janez Logar, uslužbenec Občinske skupščine Cerknica, doma na Rakeku, takole pravi:
— Cerkniška skupščina nameni za kulturo kar precej denarja. Nekaj tudi za rakovško kulturno življenje. Toda ta denar trošimo precej nesmotrno. Ko sem še aktivno sodeloval V dramski sekciji kultumo-proevetnega društva, smo imeli v sezoni po tri do štiri premiere..,
In kadar so domačini zaigrali to ali ono igro, je bila dvorana vedno nabito polna, tudi če so igro petkrat ali šestkrat ponovili. Tudi danes bi napolnili dvorano, vsaj tako zatrjujejo domačini. Seveda, če bi to ali ono dramsko delo kdo naštudiral. Toda kultumo-prosvetno društvo je le na papirju.
Domačin, ki pa ne želi, da zapišemo njegovo ime, razmišlja takole:
— Glasbena šola na Rakeku požira milijone, pa ne da od sebe nobene fige. Gojenci nastopajo le na proslavah ob državnih praznikih. To pa je tudi vse. Tudi s programom pouka glasbene šole ne vem, če je vse v redu. Večkrat slišimo, da se gredo pedagogi raje »komercialno glasbo« kot pa pravi glasbeni pouk in glasbeno vzgojo. Bolj jim je pri srcu njihov (ne)zabavni orkester, ki vsake toliko Časa zaigra na tej ali oni vaški veselici. In za to trošijo milijone...
Tudi v mladinskem klubu na Rakeku ni kaj več kulturne bere.	. S
Pod streho, kjer so včasih stali furmanski konji, so rakov-ški mladinci ln mladinke uredili klub, Vendar smo ga komaj našli. Sodeč po zabojih pivov-skih steklenic, zloženih pred vrati, lahko kaj malo sklepamo, da se tu zares zbira rakovška mladina. A zbira se. Toda le ob sobotah in nedeljah na plesu. Cez teden so vrata zaprta in bližnje gostinsko podjetje jih skoraj vedno založi z zaboji,
V enem kotu kluba je tudi knjižnica. Rakovčani radi prebirajo knjige. Majhna izbira knjig pa je zanje res preskromna. Kajti vsak peti Rako včan zahaja v knjižnico. In ta se gnete v istem prostoru kot mladinski klub. Zaradi tega je težko usklajevati delo kluba in delo knjižnice. Pa tudi nikogar ni, ki bi pripravil priigram kluba. Vsaj kultumo-prosvetno društvo bi moralo pri tem pomagati.
— Pri delu kluba bi lahko pomagala tudi glasbena šola, meni mladinec Peter Kovšca. Tako pa smo sami ob sebi. Ne vemo drugega organizirati kot ples. Se dobro, da ga lahko. Najraje pa se preselimo kar v gostilno, saj mladi ljudje raje tja zahajajo ...
In kaj ne bi, če pa nimajo drugega!
— Ali bi ne bilo bolje, je nadaljeval Peter Kovšca, če bi gojenci rakovške glasbene šole hodili v postojnsko, ki je kvalitetnejša. Tako bi zanesljivo ostalo vsaj nekaj denarja več za kulturno življenje širšega kroga občanov. Pa tudi volje za delo bi bilo več... Še zmeraj je bilo tako: če je bil denar, smo tudi nekaj organizirali.
Res Je sicer, da Ima vsaka rakovška hiša že radijski sprejemnik, vsaka tretja hiša pa tudi že televizijskega. Teda, ali Je to res že dovolj?
MILAN ŽIVKOVIC
iimitimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiuiHiiiHiiiniiiimuiiHiiiiiiiiiiHiiiiimiiHiiimiiiMmttiiHiiiiiiiiiumiiiiiiniiiniimimimiDiimiiiiiimiiiiiiiiilittlliiiiiiiiiiniiitiiiiniip
NN
>•>
tat
m
m
sre
tre
m
let-
im
tee
en
PORABLJENA
SREDSTVA
PLANIRANA
SREDSTVA
A — ZA STROŠKE
REDNIH SOL PRI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH B — ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJ* ZAPOSLENIH C — ZA ŠTIPENDIJE D — ZA FINANCIRANJE STROKOVNEGA SOLSTVA IZVEN DELOVNIH
ORGANIZACIJ E — ZA INVESTICIJ* V IZOBRAŽEVALNE IN DRUG* NAMENI
FeEsImci Isdsja RO sindikata delavcev industrije in rudarstva
#n*
HiiiniiiiiiiieiiiiiHiffliiflj
POSVET O DELOVNIH ENOTAH
V teh dneh je Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije organiziral več posvetov s predstavniki delovnih organizacij vseh panog o izkušnjah pri uvajanju delovnih enot in o problemih nadaljnje decentralizacije v sistemu formiranja in delitve dohodka ter samoupravljanja. Izhodišča te razprave pa so služila Republiškemu odboru tega sindikata za oblikovanje zaključkov na plenarnem zasedanju, ki pa jih tokrat spričo že zaključene redakcije lista žal še ne moremo posredovati našim bralcem. Vendar smo prepričani, da bo tudi ta posebna izdaja Delavske enotnosti, ki zajema nekatere probleme in dileme s teh posvetovanj, s pridom služila sindikatom in samoupravnim organom v delovnih organizacijah.
!!!llilill!l!iHII!!ll!lll]!llllll!!!lll!lll!!!!llll!illilil!!!llllll!!llll!!!!!llli!!llllllllllll!ilillllllli!llllll!llillll!l!lllllli!!IIIM
»fl
T\ obudo velja tokrat pri-znati Republiškemu od--*• boru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Pravkar minuli posveti po panogah, ki jih združuje ta sindikat, so na široko razgrnili problematiko in protislovja, ki jih prinaša s seboj proces uveljavljanja delovnih enot. In če bi ta posvetovanja le razgrnila in opozorila na posamezne probleme, bi lahko z gotovostjo rekli, da so dosegla svoj namen. Toda takšna, kakršna so bila — predvsem izmenjava dosedanjih izkušenj in pogledov na proces nadaljnjega uveljavljanja neposrednega sa-VTfOupravljanja v delovnih epotah — pomenijo že napotek za akcijo. Tudi za sindikate v delovnih kolektivih.
A zakaj prav v sindikatih tako vztrajno ponavljajo zahtevo po uvedbi delbvnih enot, po prenosu ekonomskih in družbenih pristojnosti na proizvajalce v teh enotah, zahtevo po nadaljnjem uveljavljanju načela dohodka, ni treba več ponavljati. In čeprav se še vedno nekateri pomisleki med strokovnimi kadri, da pomeni uveljavljanje delovnih enot kot osnovnih
Napoved za akcijo
organizmov v razvoju samoupravnih organov le atomizacijo delovne organizacije — trditev, ki pa je še nikomur ni uspelo tudi dokazati — lahko že rečemo, da je na tem področju led prebit. Celo več, čedalje bolj očitno postaja, da tudi v krogih organizatorjev proizvodnje postajajo delovne enote ekonomsko gospodarski organizmi in nič več samo »politične tvorbe«. Tako bi lahko z gotovostjo rekli, da smo v sindikatih to prvo bitko za uveljavitev samoupravnih pristojnosti slehernega proizvajalca že dobili.
To je ena izmed ugotovitev, ki bi jih lahko zapisali v rezime teh zadnjih posvetov o delovnih enotah. Druga pa je bila pravzaprav izražena že na začetku tega našega razmišljanja, namreč, da bo potrebno v nadaljnjem razvoju neposrednega samoupravljanja razrešiti še številne probleme in protislovja, najti najbolj ustrezne rešitve. Najprej, kako in ali sploh izenačevati pogoje v gospodarjenju in poslovanju delovnih enot. To je vprašanje, ki spet sprošča novo: ali uveljaviti v poslovanju delovnih enot tržne ali interne planske, kalkulativne cene, ali kot se ponekod ogrevajo, celo povprečne cehe z mednarodnega tržišča. In še vedno je v ospredju razprav vprašanje, kolikšne naj bodo materialne pristojnosti proizvajalcev v delovnih enotah, kolikšno stopnjo poslovnosti prenesti, točneje rečeno prepustiti delovnim enotam. Tudi na vprašanje, katere determinante naj odločajo o velikosti in številu delovnih enot, so kar različni odgovori. In ob vsem tem še vrsta drugih, ki terjajo povsem strokovne rešitve: kakšna naj bo tehnika evidentiranja in obračunavanja stroškov v delovnih enotah. kako planirati, kako zasnovati obračun dohodka... skratka zares pester splet problemov!
Na nekatera stališča bo tokrat opozorila tudi ta »posebna izdaja-« našega lista, ne seveda na vsa, morda le na najpomembnejša. Vsekakor pa je očitno, da uniformiranih rešitev ne b.onio mogli ne iskali, še manj najti. Ponekod se bodo odločili za tržne cene, drugje spet za planske. Ponekod za koncentracijo sredstev, drugje za centralizacijo. In tako naprej. Naloga nas v sindikatih pa je v tem, da podpremo z vso avtoriteto družbene organizacije sleherno rešitev, ki jpomeni korak dlje v uveljavljanju samoupravnih pravic proizvajalcev v delovnih enotah!	S. B.
Stane Marinič:
Navidezna dilema: notranje ali tržne cene
Pomembno mesto v razpravah na minulih strokovnih posvetovanjih so predstavniki industrijskih podjetij namenili problemom in vidikom urejevanja cenovnih odnosov v internem poslovanju gospodarske organizacije. To pa je razumljivo, saj so cene osnovni instrument oblikovanja takšnih ali drugačnih kontretnih materialnih odnosov, ki ustrezajo, ali pa se oddaljujejo od napredne zahteve delitve dohodka po delu. V tem pogledu sta pomembni zlasti dve temeljni nalogi, ki ju je treba zagotoviti s cenovno ureditvijo znotraj delovne organizacije.
Prva naloga je povsem obrnjena v notranjo ekonomijo poslovanja delovne organizacije. Dohodkovni sistem namreč sam po sebi,-se pravi po svoji osnovni ideji, stimulira delovni kolektiv za prizadevanja, ki omogočajo maksimilizacijo dohodka. Nedvomno imajo naše delovne organizacije v tem pogledu znatne rezerve, ki jih je možno aktivirati z višjo produktivnostjo dela in z večjo ekonomičnostjo in rentabilnostjo poslovanja.
Iz tega vidika je bolj kot sama prodajna cena izdelkov in storitev pomembna njena notranja struktura razčlenitev, torej njeni konkretni vrednostni elementi, ki določajo, kolikšni stroški se priznavajo po internih normativih za določeno opravilo v okviru poslovanja gospodarske organizacije. V ta namen izdelani finančni plani posameznih organizacijskih enot podjetja in na njihovi osnovi izdelane kalkulacije planske lastne cene proizvodnje v bistvu, pomenijo konkreten samoupravni sporazum delovnega kolektiva o vrednostnih normalah poslovanja, s katerimi se meri dosežena uspešnost posameznih organizacijskih enot gospodarske organizacije. Finančni rezultat organizacijske enote je potemtakem poleg osebnih dohodkov, ki se priznavajo za opravljeno delo ali doseženo proizvodnjo, že dosežena razlika med planirano in doseženo lastno ceno.
Vendar pa so tudi v industriji našega področja še vedno gospodarske organizacije, ki posvečajo realnemu planiranju, zajemanju, razporejanju in obračunavanju poslovnih stroškov vse premalo potrebne pozornosti. Dogaja se celo, da se stroškovni vidik in problem obvladovanja ekonomičnosti poslovanja pojmuje kot izključna pristojnost vodstvenega kadra, to-
rej kot strokovni problem, ki presega ekonomsko obzorje neposrednih proizvajalcev. V takih podjetjih se uporablja začetniški, v ekonomskem smislu nerazvit sistem obračuna osebnih dohodkov po enoti proizvoda, pri čemer se pod enoto proizvoda pojmuje le njena količina, zanemarjajo pa se njene ostale ekonomske determinante. Ekonomsko pojmovana enota proizvoda je namreč enota mere, ki je opredeljena s količino, kvaliteto in stroški. Tako pojmovanje pa zahteva, da razvijemo v poslovanju gospodarskih organizacij poleg naturalnih meril še kvalitetne standarde in stroškovne normative.
Če so obravnavana vprašanja pomembna za vsako delovno organizacijo, ki hoče dvigniti svoj nivo poslovanja in.se uspešno uveljaviti na tržišču, pa so še toliko bolj pomembna za delovne kolektive, ki organizirajo upravljanje, po ekonomskih enotah. To sp neposredno pokazala tudi izvršena strokovna posvetovanja, ki pa so se še ^posebej zadržala pri drugi nalogi urejanja notranjih cenovnih odnosov v gospodarski organizaciji, pri nalogi razvijanja dohodkovnega položaja ekonomskih enot in na tej podlagi urejanja materialnih odnosov med ekonomskimi enotami.
Dohodkovni položaj ekonomske enote se pričenja uvajati v delni, začetni in okrnjeni obliki že s tem, da se pričenja določati njena planska zadolžitev in ugotavljati njen dosežen rezultat. V takih pogojih se ekonomska enota obremenjuje z dejansko doseženo lastno ceno in priznava s plansko lastno ceno,, razliko med plansko lastno ceno in doseženo prodajno ceno, torej pretežni del presežne vrednosti, pa si prisvaja gospodarska organizacija kot celota. Razvit do-
hodkovni položaj pa terja, da se namesto delnega ugotavlja celotni finančni rezultat, ki ga dosega ekonomska enota s svojim poslovanjem. Pri iskanju načinov, ki bi ustrezali temu spoznanju, ki pa jih otežuje tudi sedanja knjigovodska zakonodaja, se je v zadnjem obdobju močno okrepila diskusija o dilemi, ali naj se celotni dohodek in dohodek na nivoju ekonomske enote ugotavlja na osnovi nekih notranjih prodajnih cen, ali pa na podlagi tržnih cen. Vse bolj pa se kaže, kot opozarja sama praksa, da je taka dilema le navidezna in da v tem grmu ne leži zajec. V praksi namreč pov-
sod, kjer prevladuje v ekonomski enoti blagovna proizvodnja, ki je usmerjena v direktno prodajo na trg, in kjer je torej promet med ekonomskimi enotami le slučajen, ugotavljajo celotni dohodek in dohodek ekonomske enote na osnovi tekočih tržnih prodajnih cen, torej cen, ki se oblikujejo pod učinkom delovanja objektivnih tržnih zakonitosti. Nasprotno pa, v primerih ko ekonomska enota proizvaja neblagovno proizvodnjo, ko opravlja le določene faze proizvodnje, ali pa proizvaja polizdelke, ki se ne pojavljajo na tržišču in le ena ali manjše Število ekonomskih enot montira ali finalizira izdelek, se dohodek ekonomskih enot ugotavlja na podlagi internih, vnaprej določenih prodajnih cen. Vsekakor se z obema načinoma, ki sta torej le konkretna prilagoditev načinu in karakterju proizvodnje ter stopnji tržnega položaja ekonomske enote, zagotavlja dohodkovni položaj ekonomske
enote. Pretežni del problema dejansko reducira na vprašaj ali so interne prodajne cen® katerimi se obračunava kur prodaja med ekonomskimi ®fl. tami, določene s posluhom,": dogajanja na trgu in z nj11” usklajena.
Prav tako kot so udeleže”j posvetovanj v principu zavri” teze, po katerih naj bi se v v$ kem primeru in povsem ne° visno od vrste in načina Pr°” vodnje obračunaval	doh o®c
ekonomske enote s tržnimi dajnimi cenami, ki naj bi , izračunale v podjetju v vseh P” meri h. ko jih trg ne oblikuj®, P, je skregana s koncepcijo deli1! po delu tudi druga skrajno^ Nekateri diskutanti namreč P1 nijo, da je ekonomsko enoto f trebno zavarovati pred tržno s” hijo, pred trenutno konjunkt”; ali depresijo itd., skratka, da je potrebno zavarovati pred raj ličnimi tržnimi kolebanji. J
internim sistemom planskih takega zavarovanja ekonom enot in s tem proizvajalcev P1
tržnimi kolebanji, hote ali 11J hote vračamo osebne dohodki, mezdno atmosfero, z vsemi šk”;, ljivimi posledicami. Dela”;, kateremu odvzameš takrat, h dar je konjuktura, in dodan ko nastopi depresija, bo
kmalu neobčutljiv za tržne L goje, zahteve in možnosti, L drugi strani pa čedalje bolj ^ čutljiv za plačo, ki »mu gr®* j,i vloženo delo neglede na to, k% šen končni učinek je por^U in kakšno družbeno priznanj6 j doseglo na trgu.
Seveda so ti problemi zal”, tani, istočasno
vkt
Se pomenek pred zasedanjem
DELAVSKEGA SVETA
. FOTO SLUŽBA DE
pa je njit^lj
sn°
tega, kakšna spoznanja prev,(< dujejo v delovnem kolek11,, j glede potrebe in koristnosti vijanja poslovne samostojni ekonomskih enot. Čez noč L kaže praksa — jih ne bo m0^, urediti in tudi kakršenkoli nistrativni poizkus reševanja v zunaj bi stvarem lahko bolj si| d oval kot pa koristil. Zato * prav, da kakršnihkoli ekstr6 nih gledanj ne podpiramo, P' .( več prepustimo evoluciji P”a^ in teorije, da v ustreznem P J cesu poišče najracionalnejša j šitve za njihovo ureditev.
Pavle Gmeiner:
obrat itd, na osnovi znapst”.J izdelane organizacije tehn% I škega procesa, predsts <■ | ogrodje, na katero navez”;eli j mo ko"t povsem enakopi-8 ^ ‘ element merjenje rezultate” A najprimernejšo obliko s8Ui, I upravljanja v delovnih et}° 0ji! Nesmiselno bi bilo seCvye6' I tehnološkega .procesa v zakipi i
KAJ POGOJUJE VELIKOST IN ŠTEVILO DELOVNIH ENOT
ni celoti na ljubo »samouP1"8^ decentralizacije«, ki se p° nju nekaterih ne da uresni-^^g-
ičitij
V letih intenzivnejšega uvajanja »ekonomskih« enot, predvsem 1960. in 1961. leta, so, se v večini podjetij precej ubadali z vprašanjem o optimalnem številu in velikosti teh enot. Tudi danes še vedno srečujemo to vprašanje pri obravnavanju problemov delovnih enot. Vendar sodim, da je danes stvarnejše, če govorimo o OPTIMALNIH NAČINIH, s katerimi skušamo zadostiti temeljnim načelom naše teorije, zakonodaje in dosedanjih izkušenj na področju delovnih enot.
Teorija si je enotna v tem, da je treba pri oblikovanju delovnih enot upoštevati :>
• tehnološki karakter proizvodnje, ki po istovrstni tehnološki problematiki oziroma po istovrstnih ali podobnih proizvodnih operacijah predstavlja naravno organizacijsko enoto kot najracionalnejšo rešitev vodenja proizvodnje,
© ekonomski karakter proizvodnje, ki omogoča merjenje naturalnih in vrednostnih enot, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti,
© samoupravni sociološki karakter. ki se kaže v uresničitvi možnosti za upravljanje in odločanje posameznika v delovni enoti.
Temeljni zakon o podjetjih daje osnovnfe značilnosti delovne enote v 31. členu, ko pravi, da jo sestavljajo zaposleni v delovnem procesu, ki pomeni celoto ali njegov zaokrožen del. Delovni uspehi te delovne enote se dajo planirati in meriti ter na podlagi tega tudi ugotavljati in deliti dohodek. V osmem členu omenjenega zakona pa je po-
sebej poudarjen samoupravni značaj:	organizacija dela in
upravljanje morata delovnim ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomeni celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, medsebojnih delovnih razmerjih, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki posegajo v njihov ekonomski položaj. Hkrati pa morata organizacija in upravljanje po delovnih enotah zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in za poslovanje podjetja kot celote.
Vse tri bistvene elemente delovne enote obravnavata teorija in zakonodaja enotno. Doseči v praksi homogenost in pravilen odnos med elementi tehnologije, zajemanja rezultatov in samoupravljanja pa ni tako enostavno, o čemer pričajo mnogi primeri v delovnih organizacijah, ki ob raznih težavah in anomalijah izbruhnejo z vso svojo silovitostjo.
Znanstveno izoblikovana organizacija dela, ki jo je in jo tako skrbno "izpopolnjuje podjetnik na Zahodu, nikakor ni v nasprotju z našimi kompleksnimi pogledi na delovno enoto. Združevanje posameznih elementov od delovnega mesta oziroma stroja do večjih sklopov, kot je stroškovno mesto, obračunska enota, delovna enota,
delovni enoti z več sto za^,g'|<C nimi. V dobi uvajanja * <ii nomskih enot« tako gledani^ bilo redko, saj je bilo tudi ^tiri ji omenjeno kot zgornja .jlt malna meja 80—120 zappsl ^s' v delovni enoti. Da bo slik* m j nejša, je prikazano število | slenih v delovni enoti po f n je|2! Republiškega sveta ZSSJz.se'! 1962, ki je obsegla 25,8 P zaposlenih v Sloveniji:
v $
Število zaposlenih v delovni enoti	Število enot	Struktura
1-5	13	1,9
6—30	182	25.9
31—70	156	22,3
71—150	181	25,8
151—500	142	20,3
501 in več	27	3,8
Skupaj	701	100,0
Podatki nam povedo, da je bilo tedaj 50 % delovnih enot, ki so imele do 70 zaposlenih, oziroma 76 o/o vseh zajetih delovnih enot ni preseglo števila 150 zaposlenih, kar se je pojmovalo
kot zgornja meja velik®5 lektiva, v katerem se »oSre^ uspešno razvijajo n®P o5j. družbeno-ekonomski	te”
kolikor je bila zagotovU6 nološka zaokroženost o®
s.
Zlasti delovne enote so tiste celice, kjer naj bi se samo-Upravno-ekonomski odnosi razreševali n opredeljevali s participacijo najširšega kroga proizvajalcev. Ugotavljamo pa, da so delovne enote največkrat zožene pretežno na ekonomske kategorije.
V gospodarskih delovnih organizacijah se razmeroma pogosto pojavljajo teze, ki še pridobivajo na aktualnosti takrat, ko zaidejo v ekonomske težave, teze namreč, da uveljavljanje samoupravljanja v delovnih enotah vodi k zmanjševanju ali celo negaciji ekonomskih možnosti podjetja. Z drugimi besedami, posamezniki postavljajo vprašanje, ali obstoji med dobrim gospodarjenjem in razvitejšimi ter kvalitetno višjimi samoupravnimi odnosi konflikt, ki ga v načelu ni možno premostiti, oziroma ali je med tema dvema kategorijama našega gospodarskega življenja antagonizem, ki je že po svojem izvoru in naravi nezdružljiv z psnovnimi družbenimi interesi. Razpravljanje o vseh teh dokaj različnih stališčih danes še nikakor ni odveč, niti ne smemo podcenjevati praktičnih rešitev teh razmerij.
Samoupravljanje je družbeno-ekonomski odnos, je politični izraz socialističnih proizvodnih odnosov, je družbeno-ekonom-ska nujnost. To pa obenem pomeni, da vsako potenciranje poslovnosti mimo in brez samoupravljanja vključuje miselnost in Prepričanje, da je samoupravljanje samo umetna politična, resda tudi demokratična tvorba, ali še krajše, da samoupravljanje sploh ni in tudi ne more biti ekonomski odnos med proizvajalci. Torej imamo opraviti s stališči, da samoupravljanje sploh hi primerno za pametno gospodarjenje.
Tov. Kardelj pravi: »Mnenje, da je možno nacionalno gospodarjenje brez zainteresiranosti proizvajalcev, brez njihovega sodelovanja, skratka brez samoupravljanja je isto, kot bi dejali, da socializem sploh ni primeren za racionalno gospodarjenje.« Te misli definiramo z eno besedo, če rečemo, da je poslovnost isto kot samoupravljanje. Samoupravljanje poslovnost integrira, jo bogati in pospešuje ter tako predstavlja bistveni atribut ekonomskega napredka delovne enote in podjetja. Ce trdimo, da med poslovnostjo in samoupravljanjem v delovnih enotah ne bi smelo prihajati do protislovij, pa seveda predpostavljamo takšno organizacijo dela in takšne notranje odnose, ki to omogočajo. Prav tu pa se po navadi zatakne.
Rafael Črv:
Izenačevanje ali



Razmere, v katerih poslujejo delovne enote v okvirih posameznih podjetij, so le redkokdaj enake, zato imajo različne možnosti za doseganje svojega čistega finančnega rezultata. Ta problem je bolj ali manj skrit vse do takrat, dokler obravnavamo podjetje kot nedeljivo celoto, v kateri se stapljajo uspehi in neuspehi pošali ’iih organizacijskih enot. Organizacija podjetja po cL .vnih enotah odkriva oziroma zaostruje vprašanje neenakih pogojev poslovanja posameznih delovnih enot in to še zlasti pri doslednem uvajanju dohodka na ravni delovnih enot.
pogoje? poslovanja
Pavle Vindišar:
S
š
S
■
IS
B
B
M
B
m
a
n
m
H
B
«
Poslovnost in
v
samoupravljanje
Res je, da je enostavneje reči: »samoupravljanje ni primerno za racionalno gospodarjenje«, ali, »če ne bi bilo samoupravljanja bi v podjetju že dosegli večje delovne uspehe«, kot Pa razumeti družbeno-elconomske odnose pri nas in obstoječi konflikt med poslovnostjo in, samoupravljanjem začeti pojasnjevati in razreševati z diametralnega polja. V prvi vrsti gre Za razumevanje sicer že splošno znanih ugotovitev, da pritegnitev proizvajalčevih interesov in njegova vključitev v dogajanja ne more dati drugega kot pozitivne gospodarske rezultate.
Prav racionalnejše gospodarjenje terja še neprimerno bolj zavzeto vključevanje delovnih ljudi v samoupravljanje. Naš cilj je stalno dviganje življenjske ravni delovnih ljudi, samoupravljanje pa je tisti družbeno-ekonomski odnos in tisti družbeni instrument, ki naj pomembno prispeva k ktemu. Če samoupravljanje tega poslanstva resnično ne more izpolniti, če predstavlja samo oviro za dosego tega cilja, potem bi ga morali zameti japi z nečem drugim, nečem boljšim. Prakska v mnogih delovnih organizacijah pa'kaže, da temu ni tako.
Ne gre torej samo za politične }n moralne cilje samoupravljanja, ampak predvsem za njegove ekonomsko-materialne prednosti. Te prednosti izhajajo iz neposredne, realne zainteresiranosti vsakega člana kolektiva, da bi zmeraj našel najbolj smotrne rešitve pri organizaciji dela, tehnologiji ipd., posebno še, če je njegov osebni dohodek in materialni položaj neposredno °dvisen od sadov upravljanja. Kljub temu, da je očitno, da je delavec življenjsko zainteresiran za sodelovanje pri odločanju o proizvodnih in družbenih vprašanjih v svoji delovni organizaciji pa to v podjetjih marsikdaj prezremo. Samo dva primera iz naših delovnih organizacij. Delavec se je vrnil z dela V Nemčiji v svojo delovno organizacijo. Prav takrat v njej kupujejo nov stroj. Ta delavec si je prizadeval, da bi kupili drugačen stroj, takšnega, na kakršnem je delal v Nemčiji in za katerega ve, da je boljši od tistega, ki so ga izbrali po prospektu. Pri tem ne uspe niti ne zbudi pozornosti s svojim predlogom.
Ali drug primer. V eni naših največjih tovarn so vsa amortizacijska sredstva centralizirali, resda zaradi velikih potreb ob razširjanju podjetja. Delavec, ki je potreboval povsem navaden rezervni del za stroj, ga v delovni enoti zaradi take centraliza-ctie ni mogel dobiti.
Prav takšni primeri pa dokazujejo, da samoupravljanje m s3rno humanost, ampak predvsem nujnost, brez katere m višje Produktivnosti. Delovne enote smo ustanovili zato, da bi z nji-Pii dosegli maksimalni ekonomski učinek in največje sodelovanje delavcev. Nam so potrebne zaradi boljšega gospodarjenja m Poglobljenega samoupravljanja.
...milini....m...............mm............um......1111......
S stališča delovnih enot so lahko pogoji poslovanja objektivnega ali subjektivnega značaja. Pod neenakimi objektivnimi pogoji poslovanja razumemo vse tisto, kar mimo volje kolektivov posameznih delovnih enot onemogoča, da bi jim enako delo prinašalo enake rezultate. V poslovanju delovnih enot lahko nastopajo predvsem naslednji najvažnejši neenaki objektivni pogoji poslovanja:
@ različna tehnična opremljenost dela kot posledica ne-vzporednega razvoja posameznih delovnih enot,
O različne možnosti prihrankov pri stroških zaradi različne udeležbe materialnih stroškov in osebnih dohodkov v strukturi lastne cene,
$ različni naravni in geo-grafsko-tehnični pogoji (večja ali manjša pristopnost do surovin, primernost prometnih zvez, bližina tržišča itd.),
® različni komercialno-kon-junkturni pogoji (odnos ponudbe in povpraševanja, velikost konkurence, akumulativnost poslovnega predmeta) in
® različni davčno-finančni pogoji (davčne in druge obveznosti, preskrbljenost z obratnimi sredstvi, carinski predpisi itd.).
Razen teh izrazito objektivnih pogojev poslovanja, na katere posamezne delovne enote kratkoročno, velikokrat pa tudi dolgoročno rle morejo vplivati, pa obstaja precejšnje število pogojev poslovanja, ki so lahko s stališča delovnih enot objektivni ali subjektivni. V to skupino sodijo predvsem naslednji po-' goji poslovanja:
•	različna struktura zaposlenih po kvalifikaciji in strokovnosti,
•	i organizacijska raven po posameznih delovnih enotah,
•	ugodnejši ali neugodnejši proizvodni asortiment,
® preskrbljenost z reprodukcijskim materialom itd.
Našteti pogoji poslovanja so za delovne enote objektivnega značaja takrat, kadar ima pravico odločati o tem izključno podjetje kot celota, subjektivnega značaja pa takrat, kadar o kadrovskih in organizacijskih spremembah, o izboru najugodnejšega asortimenta itd. odločajo neposredno delovne enote.
Podjetja se morajo v zvezi z organižacijo po delovnih enotah odločiti ali za izenačevanje ali pa za priznavanje različnih pogojev poslovanja delovnih enot. Glede neenakih subjektivnih pogojev poslovanja vlada precej enotno stališče, namreč, da bi bilo izenačevanje za delovne enote nespodbudno. Ni
^ocesa in racionalnost merje-rezultatov, to ne nasprotuje ,6<iaj izbrani gornji meji. Ven-°ar mislim, da je tako število plovnih enot, kot tudi število *aPoslenih v njih le funkcija rste dejavnosti, načina proiz-/?dnje (individualne, serijske, Vjasovne), stopnje mehanizacije, povila delovnih izmen itd, torej ponomsko-tehničnih kategorij, 1 Vse skupaj ne prenesejo vna-določene gornje meje. Ob-samoupravljanja so toliko z °Zne’ da lahko neposredno pri-f.a?etost In čut upravljavca raz-']aio tudi v enotah, ki so večje g “optimalnih« gornjih mej. rnoupravnost oziroma stopnja Jetle uspešnosti ni odvisna
Število zaposlenih v delovni enoti 1—5 6—30 31—70 71—150 151—500 500 in več
Skupaj
o J0Ve“ši podatki torej pričajo delr??nem Padcu najmanjših karnVnil:l er>ot do 30 zaposlenih, pip 0r se je leta 1962 po ome-vSey.e'Tl Vz°vcu uvrščalo še 27 °/o doh,'uloVnih en°t, danes pa le PovefV3/0' Nasprotno pa se je Ve{ k+° *tevd° delovnih enot z tak« ,	N50 zaposlenimi in prav
* Ve* i * število delovnih enot kot 500 zaposlenimi. Pro-
ravno od števila zaposlenih v delovni enoti, ampak od metod, kako bomo slehernemu zaposlenemu omogočili soodločanje pri vprašanjih, na katera lahko vpliva, oziroma ki ga prizadenejo. Metode pa so raznovrstne, ne poznajo »numerus cenzus« in omogočajo, da se samoupravljanje kot bistvena karakteristika dejansko enakopravno pridruži drugim bistvenim atributom delovne enote.	*
Da so šli marsikje z drobljenjem delovnih enot predaleč, potrjujejo tudi podatki republiškega sveta ZSS iz analize delovnih enot ob koncu leta 1965 (vzorec je obsegal 10,7 o/0 vseh zaposlenih v SR Sloveniji):
Struktura v %
Število enot 1
34
63
73 ~
69 18 258
0,4
13.2 24,4
28.3 26,7
7,0
100,0
ces zaokroževanja delovnih enot se javlja kot posledica nekdaj pretiranega drobljenja delovnih enot, ki niso imele nobenih pogojev za samostojnejše odločanje o ustvarjenih sredstvih. Brez materialne podlage ali vsaj brez oblik neposrednega soodločanja pri ustvarjenem presežnem delu osebnih dohodkov, amortizacije, investicijskega vzdrževanja itd.,
pa tako tudi s stališči o vprašanju različnih objektivnih pogojev poslovanja, saj so tako zagovorniki njihovega neizenače-vanja kot zagovorniki njihovega izenačevanja.
Zagovorniki neizenačevanja različnih objektivnih pogojev poslovanja delovnih enot izhajajo iz načela, da je treba vse probleme delovnih enot v okviru podjetja reševati na isti način, kot poteka reševanje problemov za podjetja v okviru celotnega gospodarstva. Po njihovem mnenju delovanje tržišča in drugih objektivnih zakonitosti kakor tudi načelo dohodka ne prenese kakršnihkoli načinov izenačevanja pogojev poslovanja delovnih enot brez škode za gospodarske rezultate in družbene odnose.
Zagovorniki izenačevanja različnih objektivnih pogojev poslovanja delovnih enot se opirajo na stališče, da je nujno odkla-
njanje vplivov tehničnih in ekonomskih pogojev, v katere so bile delovne enote postavljene. To pomeni, da je treba sedanje člane delovnih enot. osvoboditi odgovornosti za vse tisto, kar" se je dogajalo do uvedbe organizacije po delovnih enotah. Ni namreč njihova zasluga, da po reorganizaciji podjetja upravljajo svojo delovno enoto pod ugodnejšimi objektivnimi pogoji poslovanja, oziroma ni njihova krivda, če podjetje kot celota v preteklosti ni razvijalo njihovih objektov, oziroma jih je napačno lociralo. Ce tudi v nadaljnjem razvoju podjetja prihaja do pospešenega razvoja posameznih delovnih enot na račun drugih delovnih enot, kar je po navadi ekonomsko upravičeno, je treba izenačevanje objektivnih pogojev poslovanja seveda prilagajati in to predvsem glede enakih objektivnih možnosti za doseganje osebnih dohodkov.
Praksa naših klasičnih (ne-integriranih) podjetij, ki so se odločila za organizacijo po delovnih enotah, v celoti potrjuje pravilnost izenačevanja neenakih objektivnih pogojev poslovanja. Pri tem se podjetja poslužujejo različnih metod, kot so: priznavanje različnih norma-
tivov oziroma cen, različnih udeležb v prihrankih na stroških, različnih razmerij v delitvi dohodka delovnih enot, različnih prispevkov delovnih enot v sklade podjetja itd. Kvalitetno drugačno je to vprašanje pri združevanju (integriranju) posameznih podjetij, ki postanejo v okviru novega podjetja delovne enote. Prej samostojna podjetja so si namreč neodvisno drugo od drugega ustvarjala svoje objektivne pogoje poslovanja, zato v okviru novega podjetja ni upravičeno njihovo izenačevanje, čeprav se to v precejšnji meri v praksi dogaja.
Ce se podjetje izreče za izenačevanje različnih objektivnih pogojev poslovanja po posameznih delovnih enotah, pa ne sme . izgubiti jasne slike o rentabilnosti posameznih proizvodov in storitev, oziroma o rentabilnosti posameznih delovnih enot. Na osnovi znanstvene organizacije dela mora zavestno izločati nerentabilne delovne enote, če pa so mu iz kakršnegakoli vzroka potrebne, jim mora pomagati razvijati njihove objektivne pogoje poslovanja ali pa te pogoje umetno izenačevati z instrumenti ugotavljanja oziroma delitve finančnega rezultata delovnih enot.
Marjan Zupan:
Kdo naj bo lastnik?
Problem lastništva nad ustvarjenimi sredstvi se prične že pri vprašanju cen, po katerih naj delovne enote ugotavljajo svoje uspehe. Pri obračunavanju uspeha po tržnih cenah, to je po dohodkovnem sistemu, ostanejo delovni enoti po izplačilu osebnih dohodkov vsa sredstva enostavne in razširjene reprodukcije, medtem ko se pri sistemu obračuna po lastnih cenah oziroma kalkulativnih cenah vsa akumulacijska- sredstva formirajo šele na ravni podjetja.
je namreč težko označiti delovno enoto kot novo kvaliteto v proizvodnih odnosih, pa naj bo število zaposlenih v delovni enoti še tako blizu »optimalnega«.
V Stabilnejših pogojih gospodarjenja, razpolaganja z večjimi sredstvi pri rednejši preskrbi surovin, reprodukcijskega materiala itd., mnoge gospodarske organizacije pristopajo k reorganizaciji delovnih enot. Znanstveni pristop k organizacijski shemi namreč upošteva takšno organizacijo delovnih enot, ki v kar največji meri prispeva k večanju dohodka podjetja kot celote. Tehnološka zaokroženost delovnih enot se praviloma tudi ujema z ekonomskim vrednotenjem doseženih rezultatov kot tistih kriterijev, na podlagi katerih je zasnovana delitev ustvarjenega dohodka na osebne dohodke in sklade. V tem pa so tudi pogoji, da se samoupravljanje v delovnih enotah priključi kot enakovreden element osnovnim izhodiščem delovne enote.
Število delovnih enot je potemtakem funkcija proizvodnega procesa in optimalnega dohodka gospodarske organizacije. S tem je opredeljena tudi velikost delovne enote, v kateri morajo razne oblike in način omogočiti kar najbolj neposredno zainteresiranost vsakega proizvajalca za vse, na kar lahko vpliva.
Zanimivo je, da člani samoupravnih organov v precejšnji meri težijo k absolutni razpolagalni in lastninski pravici nad sredstvi še posebno v. tistih delovnih enotah, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Navadno se le-ti seveda ne vprašajo, ali so ustvarjena sredstva res le plod njihovega dela ali pa so tudi posledica tržnih razmer, različne organske sestave kapitala itd. Zahteva po samostojnem razpolaganju s sredstvi gre celo tako daleč, da v primeru, ko jim ni v celoti ugodeno, zahtevajo odcepitev od matičnega podjetja. Pri opazovanju pojavov se nam nehote vsiljuje misel, da hočejo »imaginarno« družbeno lastnino nad delovnimi sredstvi spremeniti v osebno lastnino določenega kroga ljudi; seveda bi člani te delovne skupnosti iz naslova »svojega« kapitala potem radi uživali tudi vse bonitete, ki jih taka lastnina nudi. Jasno je, da so v taki miselnosti osnove dez-integracijskih teženj oziroma težnje po atomizaciji gospodarskih organizacij, ki v končni posledici nikakor ne morejo biti pozitivne.	j
Vendar pa ima ta sistem svoje zagovornike, ki menijo, da samo tak način lastninske oziroma razpolagalne pravice pogojuje delavsko samoupravljanje v delovni enoti. Pri tem pa gre očitno za mešanje dveh pojmov, in sicer pojma samoupravljanja s pojmom upravljanja in poslovnega odločanja. Četudi delovne enote ne razpolagajo s svojimi sredstvi, delavska samouprava s tem ni degradirana, saj lahko organi samoupravljanja delovne enote odločajo o gospodarjenju s sredstvi skozi organe centralnega delavskega upravljanja, da o internih pravicah odločanja sploh ne govorimo.
Kaj torej — centralizacija ali koncentracija v delovnih enotah ustvarjenih sredstev?
Udeleženci posvetovanja o delovnih enotah so se v celoti izrekli za centralizacijo sredstev, ne sicer za absolutno in totalno, ampak za centralizacijo večine ustvarjenih sredstev. Ker so argumenti za centralizacijo dokaj objektivni, jih navajamo:
• ustvarjena sredstva delovnih enot niso samo posledica in rezultat dela le-teh, ker na te rezultate vpliva množica zuna-
iu: s";uc»	j
m neizenačeni
njih Čiriitelj'ev startni pogoji poslovanja;
© točen obračun uspeha je otežkočen zaenkrat tudi zaradi
NA GRADBIŠČU NOVEGA OBRATA' FOTO SLUŽBA DE
neizdelanih tehničnih normativov. Nepoznavanje le-teh onemogoča točno razmejitev, ali so sredstva ros ustvarjena z boljšim izkoriščanjem kapacitet in večjo produktivnostjo dela ali ne. Ta problem je še posebno pereč pri delovnih enotah z izrazito različno strukturo opreme. Enote z višjo organsko sestavo kapitala teže povečajo produktivnost dela z izkoriščanjem notranjih rezerv, kot enote z nižjo organsko sestavo. Tako točno postavljanje normativov, da bi se pri obeh enotah povečanje produktivnosti enako odrazilo, je zelo problematično, posebno če na produktivnost dela vpliva še stalno spreminjajoča se teliholo-gija dela. j
e Obstaja mnenje, da delovna enota, ne glede na svojo velikost, ni kvalificirana, da bi odločala o rentabilnosti naložb
iz ustvarjenih sredstev. Le-ta namreč nima in ne more imeti vseh strokovnih služb, kot jih ima podjetje in zato tudi ne tako velikega obzorja znanja za presojo rentabilnosti.
© Tudi zagovorniki, ki pravijo, naj se bolj akumulativne enote s svojimi lastnimi sredstvi -Š6 naprej širijo,; propadejo ob dejstvu, da je gospodarska organi-'zacLja celota, Iti-.-se mora razširjati skladno. Podjetja si lahko le v izjemnih primerih dovoljujejo razširjanje najbolj rentabilnih enot, ne da bi obenem razširjala tudi ostale, manj rentabilne, ker so le-te tesno vraščene v organsko celoto. Izjemni primeri pa celo kažejo, da so delovne enote, ki v določenem trenutku dajejo v gospodarski organizaciji pretežno večino akumulacije, zaradi tržnih pogojev neperspektivne in da je nujno njihovo akumulacijo vlagati- celo v delovne enote, ki trenutno poslujejo celo z izgubo, imajo pa glede na objektivne zunanje pogoje v perspektivni poslovni politiki podjetja vse možnosti za uspešen razvoj.
S Delovne enote ne ustvarjajo dovolj sredstev, da bi pri današnji stopnji tehnologije ta sredstva zadovoljevala potrebe po enostavni in razširjeni reprodukciji vseh delovnih enot, ampak jih je zato nujno potrebno združevati. Isto velja tudi za amortizacijo in sklad skupne porabe. Posebno glede amortizacije v delovnih enotah, kjer je ta velika, so mnenja, da ni opravičljivo, da bi se sredstva- nabirala in -čakala, da se izvrši rekonstrukcija, ampak da se porabijo za druge delovne enote, te pa kasneje sredstva po potrebi ne samo vrnejo, ampak dodajo še svoja.
O Za ugotavljanje rentabilnosti delovnih enot ni potrebno, da ie-te razpolagajo s svojimi sredstvi. To rentabilnost je možno dobro zasledovati tudi skozi sistem kal kuldtivnih cen.
Del diskutantov na posvetovanjih je izrazil mnenje, da bi del sredstev, ki se formirajo pri obračunu po planskih cenah ali pri razlikah med planskimi cenami in doseženimi cenami, le kazalo prepustiti delovnim enotam za pokrivanje manjših nabav in potreb.
Iz navedenega izvajanja, ki je posledica mnenj večine diskutantov na posvetovanjih o delovnih enotah, lahko zaključimo, da ugotavljanje ustvarjenih sredstev po delovnih enotah in nato koncentracija teh sredstev pomeni samo odvečno delo in je element, ki vnaša v homogen kolektiv samo razdor. Zaradi tega in zaradi boljše ekonomičnosti vlaganja sredstev ter uspešnejših poslovnih odločitev je centralizacija sredstev primernejša.
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
NEKOMU KAR TAKO
Neznanec moj, ne misli, da imam novic; nič novega se ni zgodilo in se še ne bo.
Vse je še staro: zemlja, človek in pravica. Zato ti pišem tole pismo kar tako.
Stanuješ tudi ti na robu mesta,
kjer so med hišami usahle, prašne grede?
Stanuješ tudi ti med cerkvijo, fabriko in gostilno, ob cesti, ki po nji korak po blatu brede?
So tudi tam ljudje tako na robu, da kolnejo boga, človeka in hudiča?
Nič več ne slišijo kot včasih na veččr, kako tam zunaj v polju muren criča.
Nikjer ni zanje vrat odprtih,
samo doma, v pritličnih hišah ob kanalu.
V njih je tesno, iz njih beže na cesto
in tam postajajo — z glavo ob strehi — na vogalu.
Prihajali so sem ter so imeli drzno misel: še malo in preselimo se v mesto.
A kar čez noč so jim ustavili korak.
In ta ustavljeni korak visi nad vsako cesto.
Tako prestopamo se po teh cestah
kot po zastraženem dvorišču tat — jetnik.
Pred nami in za nami so zapahi, zapirajo se vrata krčem, cerkev in fabrik.
A zemlja preoblači se v asfalt; celo na našo ulico dobimo tlak.
Boš hodil potlej trše, brat? Boš upal, da kdaj se sproži naš ustavljeni korak?
(Mile Klopčič: Preproste pesmi, 1934)
illllll*lll!l!llll!llllllllllll!llllllll!ll!!lll!lll!lllll!llllllll!l!illlll!lllllllllllllllllllllilllllllll!!llllllllllllllllllllllllN
FRANCE FAJDIGA:
Spomini na stavko tekstilcev v tovarni Triglav v Kočevju 1935. leta
■mt
t:
V razvojno pot delavskega gibanja na Kočevskem je odločilno posegla stavka delavcev v tekstilni tovarni Triglav. Delovne in higiensko tehnične razmere, predvsem pa socialne razmere, v katerih je živel proletariat tekstilne tovarne, so bile v tridesetih in štiridesetih letih izredno težke. Tovarnarju Koraku je bil pred očmi samo dobiček. Za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer zaposlenih delavcev mu ni bilo mar.
Letos mineva šestintrideseto leto, kar so stavkali kočevski tekstilci. In prav je, da se njihove zmage spomnimo tudi s temi reminiscencami.
PRVA NAPOVED
STAVKOVNEGA GIBANJA
Vse te težke razmere so že leta 1933, točneje povedano 20. junija tega leta, privedle delavce v tekstilni tovarni Triglav, da so zlili prvi kanec nejevolje in ogorčenja. Prekinitev dela je bila tedaj resda kratkotrajna, bolj poskus stavke kot pa resnična stavka, saj so delavci zapustili stroje le za kakih 20 minut Neposredni povod za ta korak delavcev pa je bil ukrep vodstva tovarne, da odstrani s pletilnih strojev posebne ure, ki so kazale, koliko metrov platna je izdelal vsak delavec pri stroju. Posledice odstranitve teh kontrolnih ur pa je bila, da so delavci zaslužili kakih 20 do 30 % manj,' ker so jim poslej delodajalci norme samovoljno krojili. Vodstvo tovarne je sicer ta ukrep skrilo za pretvezo, da delavci prestavljajo kontrolne ure tako, da kažejo več, kakor pa so v resnici stkali platna. Ravnatelj tovarne Spiske pa je stavkajočim zagrozil, da bo ustavil za tri mesece obratovanje, če delavci takoj ne nadaljujejo dela.
Tako se je brez uspeha končal ta prvi poskus upora delavcev v tovarni Triglav.
KOMUNISTIČNA 'PARTIJA POZIVA DELAVCE
Spričo razmer v Tekstilni tovarni Triglav se mestni komite Komunistične partije v Kočevju decembra 1933 na pobudo Jožeta Seška odloči pozvati delavce na odločnejši, predvsem pa bolj organiziran odpor. Mestni komite v ta namen pripravi poseben letak v slovenščini in nemščini, ki ga člani komiteja raztresejo po okoliških vaseh in v Kočevju.
Prav ta letak pa je uvod in prvi poizkus v prizadevanjih Komunistične partije, da delavstvo na Kočevskem združi v skupen nastop:
»Tekstilni delavci in delavke v Kočevju niso bili nikdar v večji bedi, niso bili nikdar bolj izkoriščani kakor danes. Njihov gmotni položaj pa se vsak dan slabša. Vsak dan imajo manj kruha, zato pa morajo vedno bolj garati. Nasprotno pa se godi vedno boljše gospodom kapitalistom, ki si zidajo vile in se vozijo na luksusna potovanja na delavčeve stroške. Domači delavci so v primeru s tujci neprimerno slabše plačani...
... Z delavkami ravnajo kot s sužnjami. V stari tovarni zahteva delovodja od vsake, ki še ni zgarana, da mora biti njegova. Če tega noče, pa ji ne pusti popraviti mašine, tako da ne more zaslužiti akorda. Delati pa morajo delavke kakor črna živina. Plačane so po 2 din za isto delo, za katero zaslužijo moški 3—4 dinarje. Delati morajo 14—16 ur na dan, nadur pa jim ne plačujejo. Najbolj gnusno pa postopajo z mladoletniki. Štirinajstletni fantje morajo delati kakor odrasli in to več mesecev zastonj.
Za vse te svinjarije se seveda niti oblasti, niti kočevski burgarji ne zmenijo ...
... Delavci in delavke! Pomoč vam ne pride ne od fašistov ne
od klerikalcev in ne od social-patriotov. Zakaj ti so hlapci srbske oziroma slovenske bur-žoazije. Sami se mdrate boriti za svoje interese. Zahtevajte predvsem: ZA ENAKO DELO ENAKO PLAČILO! Zakaj bi bile ženske in mladoletniki za isto delo slabše plačani kakor moški, zakaj tujci boljše kot domačini. Če bo vsak posameznik trkal na vrata pisarne, ga bodo hitro odpravili in vrgli iz tovarne. Zato morate nastopiti vsi skupaj za skupne interese, za skupno kolektivno pogodbo. Izvoliti morate iz svoje srede poseben akcijski odbor. Ta odbor naj vodi pogajanja za kolektivno pogodbo. Če pa kapitalisti ne bodo ugodili vašim zahtevam, stopite v stavko. Pod vodstvom Komunistične partije Slovenije stopite vsi v enotno borbo z zahtevami:
® za enako delo enako plačilo!
•	za kolektivno pogodbo!
•	proti vsakemu izkoriščanju!
•	za kruh in delo!«
LJUDSKA PRAVICA POROČA
Čeprav je ta proglas Komunistične partije precej vzdramil delavce v kočevski Tekstilni tovarni in mnogim dvignil samozavest, pa vse leto 1934 le še ni prišlo do organiziranega upora / delavcev. Razmere v Tekstilni tovarni pa so se iz dneva v dan ‘Slabšale.
Tako Jože Šeško objavi 8. marca leta 1935 v Ljudski pravici daljši članek o razmerah v Tekstilni tovarni Triglav:
»V tej tovarni dela 400 ljudi z neverjetno nizkimi plačami in v skrajno slabih okoliščinah. V tkalnici zaslužijo moški in ženske od 50 do 200 dinarjev na 14 dni. Pripetilo pa se je že, da je izurjen tkalec z dvanajstimi delovnimi urami dobil na plačilni dan 50 din.
Kako naj človek živi ob taki plači, tega nihče ne vpraša.
Postopanje z delavci je surovo in poniževalno. Delovnega reda v tovarni ni nikjer nabitega in se dela vedno drugače.
Nekatera dekleta in žene hodijo po dve uri daleč na delo. Ker je delovni dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, delavke in delavci iz oddaljenih krajev ostanejo brez kosila in tople malice. Lastnik tovarne Horak delavskih zaupnikov sploh noče sprejeti. Pravi, da bi rajši zaprl tovarno, kakor se dal komandirati.«
In Šeško zaključuje svoj članek s pozivom:
»Samo močna bojna fronta vseh izkoriščanih nam bo prinesla boljše življenje v novi družbi, ki bo zrasla na razvalinah kapitalizma. Tega pa ne bomo dosegli doma za pečjo, temveč v borbi.
Delovni ljudjp! Bodimo bolj zavedni in borbeni, bolj odločni in bolj vneti za skupnost. Vzemimo v roke našo stvar sami in ne čakajmo na razne delavske institucije in vodstva organizacij. Od nas samih je odvisno, brez nas ne more nihče ničesar.«
NAPOVED STAVKE
Delovanje mestnega komiteja Komunistične partije v Kočevju in aktivno delo Jožeta Seška je
med delavci v Tekstilni tovarni Triglav tokrat obrodilo sadove. Delavski zaupniki v tovarni se poslej čedalje bolj pogosto sestajajo in čedalje bolj dozoreva odločitev za stavko.
Delavski zaupniki se sestajajo v gostilni Beljan. K njim. prihaja tudi tovariš Franc Leskošek, ki je tedaj predsednik strokovne komisije na Delavski zbornici v Ljubljani. In 21. maja 1935. leta delavski zaupniki in nekateri drugi delavci na sestanku pri Beljanu izvolijo stavkovni odbor, ki naslednjega dne izda proglas:
»Sodrugi, sodružice! Meščani mesta Kočevja! .
Skrajno neugodne razmere, ki vladajo v tovarni Triglav, so prisilile zaposleno delavstvo v tem podjetju, da je stopilo 22. maja 1935 v obrambno stavko, da si zavaruje svojo eksistenco in pribori izboljšanje svojega življenja.
Bori It se bomo do skrajnosti, da dosežemo svoje pravice, katere nam naša država po zakonu jamči.
Meščani! Delavci! Prosimo vas, pomagajte nam v tej borbi vsaj moralno!«
RAZGOVORI Z VODSTVOM TOVARNE
Triindvajsetega maja se v Tekstilni tovarni Triglav sestanejo predstavniki stavkovnega odbora, zastopnik delavske zbornice Franc Leskošek, inšpektor za delo, okrajni glavar za Kočevsko in predsednik upravnega odbora tovarne Franc Širc ter direktor podjetja Jožko Ilc, Namen tega sestanka je bil proučiti trenutne razmere v tovarni in ugotoviti možnosti za sporazum med stavkajočim delavstvom, in vodstvom podjetja.
Delavski zaupniki na tem sestanku ugotavljajo:
•	razmere v podjetju se slabšajo iz dneva v dan,
•	sporazum s 27. marca 19.35 se ne izvaja,
•	temeljne mezde so prenizke,
•	podjetje ne upošteva delavskih zaupnikov.
Franc Leskošek pa v imenu strokovne komisije Delavske zbornice posreduje zahteve delavstva:
•	višje mezde in izravnava z drugimi tekstilnimi tovarnami,
•	sklenitev kolektivne pogodbe,
•	zaščita vseh stavkajočih delavcev,
•	odpust nadmojstra v tkalnici Bohumila Flegra.
Na te zahteve je v imenu podjetja odgovoril predsednik upravnega sveta Franc Širc. Dejal je, da podjetje ni zoper sklenitev kolektivne pogodbe, vendar pa ne more takoj povečati mezd, ker mora sredstva šele ^zbrati. Širc je dodal, da je podjetje pripravljeno skleniti kolektivno pogodbo do 8. junija tega leta, toda delavstvo mora že naslednjega dne na delo. Zatrdil je tudi, da podjetje zaradi stavke ne bo nobenega delavca odpustilo, niti kako drugače preganjalo. Glede odpustitve tkalskega mojstra Bohumila
Flegra pa je zahteval, naj delavski zaupniki navedejo konkretne primere njegovega zlorabljanja položaja, da ga bo lahko podjetje odpustilo, ne da bi mu moralo plačati odškodnino.
Še istega dne organizira stavkovni odbor v gostilni Beljan zbor vseh stavkajočih in jih seznani z rezultati pogajanj. Zbor odloči, da bo stavka trajala vse dotlej, dokler ne bo sklenjena kolektivna pogodba.
VODSTVO TOVARNE GROZI
Ker sta delodajalec in vodstvo tovarne uvidela, da ne moreta s praznimi obljubami preslepiti delavcev, sta spremenila taktiko in začela z grožnjami. Tako vodstvo tovarne 28. maja izda oglas, v katerem med dragim piše:
»Ker se delavstvo v smislu našega oglasa z dne 24. maja tega leta do danes ni vrnilo na
rektor in orožništvo se umakneta.
Z OROŽNIKI NAD STAVKAJOČE
Naslednjega dne piše direktor Ilc okrajnemu glavarju pismo, v katerem ga prosi za nujno intervencijo oblasti ter varnostnih organov, da se zaščiti imovina tovarne, predvsem pa 30 tisoč metrov blaga, ki v podjetju propada. Že prejšnji dan pa sta direktor Ilc in predsednik upravnega sveta Širc govorila tudi s podbanom Dravske /banovine Pirkmajerjem ter na podlagi tega razgovora zahtevala od okrajnega glavarja, naj ukrene vse potrebno, da se urad-ništvu, ki ne stavka, omogoči vstop v tovarno in da se reši blago pred uničenjem. Ker pa je bilo podjetje obdano z močnimi delavskimi stražami, vodstvo tovarne pozove okrajno glavarstvo,' naj omogoči vstop

delo, ustavljamo obratovanje tovarne s posledico odpusta celotnega pri nas zaposlenega delavstva. Z današnjim dnem odjavljamo svoj delavski sthlež pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Gospodje mojstri in vodje tkalnice ter tiskarne nastopijo svoj redni dopust z današnjim dnem. Izplačilo mezde za odpuščeno delavstvo se izvrši na način, kakor se bomo sporazumeli z gospodom okrajnim glavarjem in strokovnim odborom.«
Toda grožnja, ki je še pred dvema letoma prestrašila delavce, tokrat ni vžgala. Delavci se niso hoteli vrniti na delo. In 31. maja se pred vhodom v tovarno zberejo ženske. Ko pride direktor Ilc, ga delavke ne puste v podjetje. Ilc poskuša s pomočjo orožnikov prodreti v tovarno. Vendar se delavke ne dajo ugnati. Ogorčene nad psovanjem orožni štva se ubranijo z gnilimi jajci. Osramočeni di-
liiii!
v tovarno tudi z zaščito orož-ništva.
Prvega junija dobi okrajno glavarstvo telefonsko sporočilo od banske uprave. V h jem uprava naroča, da morajo stavkajoči, ki stražijo tovarno, najkasneje v treh urah zapustiti tovarniško območje, okrajnemu glavarstvu pa je še posebej naročeno, da naj to izvede tudi s pomočjo orožništva, če bo to potrebno.
Da bi se izognili težjim incidentom, morebitnemu prelivanju krvi, stavkovni odbor odobri, da gre skupina strokovnjakov v podjetje ter da skuša rešiti tistih 30 tisoč metrov blaga pred uničenjem.
ZMAGA STAVKAJOČIH
Šestega junija so bila nova pogajanja med vodstvom podjetja ter splošno delavsko strokovno zvezo iz Ljubljane, ki je zastopala stavkajoče delavce tovarne Triglav. Strokovna komi-
sija Delavske zbornice na tem sestanku tudi predloži osnutek kolektivne pogodbe, ki je bila še istega dne tudi podpisana. Razen tega pa je bil na tem sestanku sprejet sklep, da se postopoma začne s pripravami za delo, tako da bo delavstvo do 17. junija v celoti zaposleno. Strokovna komisija tudi doseže preklic sklepa vodstva podjetja o odpustu osmih delavcev.
Pogodba je bila za delavce tovarne velika pridobitev. Tako je med drugim uveljavila, da vajenec prejme poslej na uro 1,50 din, medtem ko doslej v celi vajenski dobi sploh ni bil upravičen do zaslužka. Po preteku učne dobe pa mora biti temeljna plača brez razlike v spolu 2 dinarja na uro, od enega do dveh let dela 2,50 dinarja, po preteku treh let pa 3 din na uro. Pogodba tudi točno precizira, da se zaslužek delavcem v podjetju izplačuje vsako drugo soboto, da se od zaslužka sme odtegniti le zakonito dovoljene zneske, da morajo biti na plačilnih listkih navedeni tako urni, kot akordni zaslužki in skupni zaslužek. Pogodba še določa, da mora biti vsako nadurno delo plačano s 50-odstotnim pribitkom. Določila pogodbe zagotavljajo delavcem pravico do normalne plače v primeru njihove bolezni, poroda ali smrtnega primera v družini, poroke de^ lavea, v času ambulantnega zdravljenja, za čas zakonitih volitev na sedežu podjetja, ob vojaškem naboru in ob uradnem pozivu k oblastem.
Vodstvo podjetja je sicer poskušalo izigrati nekatera določila kolektivne pogodbe, toda delavski zaupniki so budno pazili. Tako so 24. junija pisali vodstvu tovarne, naj dosledno izvaja določila pogodbe in zahtevali naslednje: vsi delavci, odpuščeni pred stavko, naj se takoj sprejmejo na delo; takoj naj se prekliče odpust vseh tistih delavcev, ki so bili odpuščeni po stavki; mezda se mora izplačati tudi tistim delavcem, ki po 7. juniju niso delali; ih slednjič, vsi delavci, ki so izmenoma zaposleni vsak drugi teden, naj poslej delajo stalno-Delavski zaupniki tudi kategorično odklanjajo vsakršno pogajanje za ureditev teh zahtev.
Vodstvo tovarne je sicer P0' skušalo obiti drugo točko teh zahtev delavskih zaupnikov, čes da je zaradi notranje organiza' cije podjetja redukcija zaposlenih neizbežna. Na pomolu je b1' la nova stavka, ki pa se je ie vodstvo tovarne prestrašilo, tako da je tudi to zahtevo delavcev uresničilo.
Četrtega junija je prišlo v podjetju do novega incident* Vodstvo tovarne namreč ni pustilo nadmojstra v tkalni6’ Bohumila Flegra, ki so ga tega dne štijje delavci fizično odnesi iz tovarne. Direktor podjetja I* je zaradi tega sam izročil odP°JJ ved tem delavcem. Delavski z®' upniki in vsi zaposleni so P°a.'-prli te štiri delavce in zahteva razveljavitev odpusta. Vodst' podjetja je vnovič zapretilo 14-dnevno odpovedjo dela vse;r zaposlenim, toda ta grožnja Jr preplašila delavcev. Uprava p°° jetja je morala kloniti.
Petnajstega junija 1935 > poročala Ljudska pravica:	,g
»Delavci, delavke! Stavka J končana. Z njo ste si nekaj Pyfl borili. Ne dopustite nikdar ^ pod nobenim pogojem, da podjetje izigravalo odredbe *■ lektivne pogodbe! Prepričali se, da složni in organizirani kaj pomenite. Brez enotnosti borbene organizacije pa b?rji vedno sužnji in vedno ‘aCvgs Morate biti enotni, sicer „ bodo vedno tlačili in preganl“), Vsi siromaki in revni po v®. in mestih se moramo zdri’Zin močnejši bomo od hrasta!«
Bffl
|
S
1

Gorica
Kamnik
Celje
Vsem delovnim ljudem čestitamo za mednarodni praznik dela
prvi maj
Čestitamo z željo, da bi njihova prizadevanja tudi v prihodnje obrodila kar največ sadu, tako pri delu kakor pri razvijanju socialističnih medsebojnih odnosov
Kranj j
|
Ravne na f Koroškem I
|
Krško 1
Občinski sindikalni sveti I
■




Maribor-
Center
Litija
.
t ,v
v;
Domžale
Ribnica
na Dolenjskem
Novo mesto
Radovljica
Slovenske
Konjice
Maribor-1 Tezno 1
Idrija
Ajdovščina [
Maribor-Tabor		Črnomelj
v Ptuj	Ljutomer	Kočevje
Gornja Radgona	Lendava	. Izola
Murska Sobota	Grosuplje	Postojna
Slovenska Bistrica	Koper	
Jesenice		Dravograd
na Gorenjskem	Piran	
.............................................................IllIlIlllllliillllillllllilBIlIllIlllllIlIlIMM.........................................................IIIIIIIIH...............................................................
llllllll!llllllllll!!lll!l!l!llll||ll|ll|||||||l!l||||!l||||||||||||!|||!

SKUPŠČINA OBČINE
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZROP
OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
SLOVENSKA BISTRICA
iiiiiiiin)iiiiimii|iiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiinitii'
SKUPŠČINA OBČINE
v • v

z vsemi množičnimi organizacijami
GROSUPLJE
Skupščina občine
vse politične organizacije in občinski odbori — sveti — zveze družbenih organizacij
Ribnica na Dolenjskem
Skupščina občine
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZROP
in OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
Jesenice na Gorenjskem
Skupščina občine
Z VSEMI MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI
KOČEVJE
»AVTOPREVOZ«
Ivančna gorica
.	v«?.	'C ALjr1;1':

cMm
proizvajamo:

OBRTNO PODJETJE ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS
Maribor
Priporočamo naše kvalitetne izdelke

•	tiskano in netiskano embalažo iz polietilena in PVC
•	galanterijske izdelke iz PVC (mape, etuije, tulce, ovitke...) Naročila realiziramo v kratkem roku in po solidnih cenah.
V	v AUVHU.: V
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
»Surovina«
MARIBOR Pobreška c. 20
TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET Z ODPADNIM MATERIALOM NA VELIKO IN MALO TER PREDELAVO TEKSTILA
s svojimi poslovnimi enotami in odkupnimi postajami:
Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj, Murska Sobota, Zagreb, Radlje, Ravne na Koroškem, Mežica, Slovenj Gradec, Šoštanj, Celje, Laško, Žalec, Brestanica, Ljubljana, Kranj, Bled, Zagorje, Nova Gorica, Koper, Kozina, Ilirska Bistrica in Matulji
PTUJ
PRIPOROČA TRGOVSKI MREŽI SVOJA BOGATO ZALOŽENA GROSISTIČNA SKLADIŠČA PREHRANE, GALANTERIJE, TEKSTILA, ŽELEZNINE IN POHIŠTVA
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv
VELETRGOVINA
odkupuje,

po najvišjih dnevnih cenah vse vrste industrijskih odpadkov:
železo, litino, pločevino, vse vrste kovin, papir, gumo, steklo in ostale odpadke iz proizvodnje in široke potrošnje
prodaja
po konkurenčnih cenah razne uporabne odpadke, kvalitetno čistilno volno, polirne in brusne plošče ter tapetniško volno
J f
r
V
TANIN
Maribor Jurčičeva 8
nudi
kemikalije, plastične mase, delovno zaščito, tehnične pline in drogerij sko blago na veliko in malo.
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVISI
NOVOTEHNA
♦	NOVO MESTO
NUDI KUPCEM: vse vrste kovinskih izdelkov, gradbeni material, vodovodno instalacijski in elek-tromaterial, barve, kemikalije, steklo, keramiko, gospodinjska potrebščine, električne štedilnike, pralne stroje, hladilnike, radijske in televizijske aparate, glasbila...
V SVOJEM SPECIALIZIRANEM ODDELKU AVTO-STROKE PA: vse vrste avtomobilov, motoma kolesa, kolesa, nadomestne dele ...
OPRAVLJA usluge za popravilo osebnih avtomobilov in motornih koles
e e ®
OGLEJTE SI VELIKO IZBIRO BLAGA V N ASIH PRODAJALNAH V NOVEM MESTU, KRŠKEM IN TREBNJEM!
Preden se odločite za nakup kosovnega pohištva
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA
LESNA
INDUSTRIJA
Pivka
proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA
•	lemenite in slepe furnirje S lepljene sedeže in naslone
•	lesno embalažo
•	žaga mehki in trdi les
lll!llll!!lllll!l!!lllllllllllllllllll!MIIIIIIIIII!llffl^

lIlBIIIUIIIIlillliililllllllllllllllilllllillllflM
. •lllllllllllll

Avtoservis
državnih organov in zavodov
LJUBLJANA, Vodovodna 93
® opravlja vsa popravila osebnih avtomobilov
•	redne in preventivne tehnične preglede motornih in priklopnih vozil
•	opravlja prevozne usluge z osebnimi in tovornimi avtomobili in garažira ter parkira vozila v novih garažah v Šubičevi ulici, ki so opremljene z najsodobnejšo pralnico in negovalnico vozil
„//WK- SEBV/S PEUGEOT- SE E V/S
IMV — Peugeot servis
GOSTINSKO PODJETJE
SIDRO
Piran
vabi
na otvoritev nove restavracije PUNTA, Piran, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parkirišče
Skupščina občine
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZROP
in ostale množične organizacije
BREŽICE
ti
ti
ti
ti
EU
HH
H
l-H
Z
ti
S
ti
ti
ti
<
£
ti
I
H
V
Železarna Ravne
RAVNE NA KOROŠKEM
346 let
izkušenj pri izdelavi žlahtnih jekel
KOLEKTIV ISKRENO ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA IN MU ŽELI SE MNOGO USPEHOV!
Sladkogorska tovarna
kartona in papirja
o	PROIZVAJA:.
Sladki vrh kl°bucni beljeni papir
KLOBUCNUNEBELJENI papir
p	Č	OVOJNE NETIPIZIRANE PAPIRJE
r OSta oentllj	.	SUROVI STRESNI KARTON
v Slovenskih goricah izolacijski karton
IBI
Industrija bombažnih izdelkov
Kranj
j fv
! I
KOLEKTIV
Tovarne dušika
RUŠE PRI MARIBORU
ki proizvaja elektrokemične in elektrometalur-ške proizvode, obrazive, tehnične pline in umetna gnojila
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA
1. MAJ

Tovarna avtomobilov
in motorjev
Maribor
!
I ;'

lllllllllllll®llillllllllllllllllll«|||Ell|||||il|||||||ll|lil|||||||||||lllH
Ekonomična, sodobna in trpežna vozila tonaže 2 in 5 ton ter avtobuse A-3000 in AS-3500 kakor tudi nadomestne dele za vsa vozila TAM nabavite po tovarniški prodajni ceni v
prodajalni in skladišču
TAM
MARIBOR Glavni trg 25 in Ljubljanska cesta 6
a
||||||||l|||||llll|lll|!llll|llll!lllll*lll!llll]|||lllllllllllllll»lllllllllllllllllllllllllllllllll!lll»^
RUDNIK KAOLINA ČRNA-KAMNIK
KlMME
OSKRBUJE — INDUSTRIJO PAPIRJA — GUME — KEMIČNO INDUSTRIJO IN STEKLARSTVO S PRVOVRSTNIM KAOLINOM IN KALCITOM
KOLEKTIV ČESTITA ZA PRAZNIK DELA IN KLICE VSEM SREČNO!
Ill!llllllll!lllllll!*l!i™iil*
AVTO IN VELO PNEVMATIKA, GUMENE CEVI, PREDMETI ZA ŠIROKO POTROŠNJO, ŠPORTNI PREDMETI, TRANSPORTNI TRAKOVI Z BOMBAŽNIMI, RAYON, PERLON, NY-LON VLOŽKI, KLINASTI JERMfcNI ITD.
LESNA INDUSTRIJA
KRANJ
KOMUNALNO PODJETJE
RADOVLJICA
DIMNIKARSKO PODJETJE
KRANJ
TRGOVSKO PODJETJE
KB Ji M J
TRGOVSKO PODJETJE
ZARJA
JESENICE M GORENJSKEM
se priporoča za cenjeni obisk v svojih specializiranih trgovinah
Nudi veliko izbiro vseh tekstilnih tkanin, konfekcijo, stanovanjsko opremo in sveže kakovostno prehrambeno blago, ki je stalno na zalogi v poslovalnicah KASTA-1 in KAŠTA-2
OBRTNO PODJETJE
SLOGA
MOSTE PRI KOMENDI
Izdeluje: mizarske, tesarske in ščetarske izdelke Za cenjena naročila se priporoča kolektiv!
UMETNO KOVINSKE OBRTI
KROPU
SLAMNIK
Napredek
DOMŽALE
MENGEŠ
se priporoča za cenjeni obisk in naročila
ŽELEZARNA
JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
-GA/
OB PRAZNIKU ŽELIMO
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM,
SODELAVCEM
IN VSEMU DELOVNEMU
LJUDSTVU
MNOGO ZADOVOLJSTVA IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV
llillil!lll!lllll!lll!lillllllllllllll!ll!lllllllllllli!llllllilllilllllllllll!llllllllllliBllllllllllllllllllllllllllllli™
STRAN 18 - DELAVSKA ENOTNOST - Št. 16-17 - 28. aprila 1966
L
E
S
N
A
I
N
D
U
S
T
R
I
J
A
JELOVICA
ŠKOFJALOKA
i0

/AiČlINl ZrJAl«
Priporočamo se za obisk V naših trgovinah — POSEBNO V SAMOPOSTREŽNIH — v novih lokalih DROGERIJA IN ELEKTROMATERIAL
Postrežba hitra in solidna!
Priporočamo svojo bogato izbiro damskih in moških mikahih in česanih tkanin ter volnenih odej
Pred nakupom ne pozabite, da so naše tkanine trpežne, modnih vzorcev in poceni
JESENICE na Gorenjskem
od a rud Ze&omne m
CERŠAK
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH
IZDELUJE: vse vrste lepenke v specialnih formatih
KUPUJE: vse vrste papirnih odpadkov preko podjetij za promet z odpadki
Vsemu delovhemii ljudstvu naše domovine čestita za PRAZNIK DELA
KOLEKTIV
TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR
živilski kombinat
maribor
proizvaja in svojim cenjehim odjemalcem priporoča kvalitetne izdelke mlinov, tovarne testenin, pekarn in slaščičarn, s čvrstim zagotovilom, da bo tudi v prihodnje z največjo prizadevnostjo oskrboval tržišče s svojimi izdelki.
Zadovoljstvo potrošnikov bo našemu kolektivu najlepše priznanje.
PRIPOROČA SE
živilski1 kombinat
maribor
GOSTINSKO PODJETJE
»ASTORIA« Maribor
s svojimi obrati:
•	Kavama ASTORIA — Maribor
O KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Maribor
•	MESTNA RESTAVRACIJA Maribor
•	Gostilna x DhAVA Maribor
•	Gostilna PRI GROZDU Maribor
vam nudi domače specialitete tudi v obratih:
O PLAČ — Jareninski dol
•	v PESNICI, VELKI, ŠENT-| ILJU in TRATE
RUDNIK
ŽIVEGA
SREBRA
IDRIJA
SREČNO!
PODJETJE ZA IZDELAVO VSEH VRST PODOV
»ZVEZDA«
MARIBOR, Trg revolucije 4/1
Telefon 31-271
PROIZVAJAMO: vse vrste podov iz raznih parketnih deščic, ksilolitne pode, »SlMP«, vinil azbestnih plošč VINAZ ter toplih podov iz PVC jutafilca.
Pogott Za izdelavo vseh kotnih letvic v Zlatar Bistrici.
Keramičarstvo in pečarstvo
MARIBOR - Tyrševa ulica 11
TELEFON 21-673, 21-896
Izvršujemo kvalitetno in solidno po zmernih cenah vsa keramičarska in pečarska dela. — Za cenjena naročila se priporoča kolektiv!
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ — IN ZELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV TER PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE
IZDELKE:
:----------------------------------------------!______________
Tovarna sanitetnega materiala
DOMŽALE
LESNINA LJUBLJANA
CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO, Ljubljana, Titova 97
nudi sodobno in kvalitetno pohištvo vseh vrst:
SPALNICE
KUHINJE
KOMBINIRANE SOBE
ŠOLSKO POHIŠTVO DELOVNE KABINETE GOSTINSKO POHIŠTVO LESNO GALANTERIJO
Za opremo vseh notranjih prostorov se obračajte na renomirano podjetje LESNIN A LJUBLJANA, ki vam je vedno na razpolago s pojasnili in nasveti
lll!ll!inUjlllH!lflliy|llllll!IIIli[llll!IUIll1in!l!l!UIUIIIIi!lllllllll!U>gMllUnill1!!inUIIIIIUI!llinil!lilllllllllll!IIIUI18I!l!ilUil|]!!BIUUII!OH!inUUmmm!li)ini!l!ll!il!!ll!l!nup8pUpn^Oi]IIIHH!!lll!il!iI!ii!!!U
DELAVSKA ENOTNOST - St. 16-17 - 28. aprila 1966 - STRAN 19
siim...............................................................................................................................................um.........I.....|....m..............
el e biro maribor
podjetje za distribucijo električne energije Maribor - Ulica heroja Tcmšičs 2
TELEFON: 22-723, 22-720, 21-693
OB PRAZNIKU ŽELIMO VSEM POTROŠNIKOM MNOGO ZADOVOLJSTVA
K8K
m
AVTOBUSNI PROMET
MARIBOR
bo tudi v sezoni 1966 opravljal prevoze na turističnih avtobusnih progah z udobnimi avtobusi
ZA PREVOZE PO NAROČILU DAJEMO POPUST!
TRGOVSKO PODJETJE
KAMNIK
TEKSTILNA TOVARNA
SUMD
ZAPU2E
)
POŠTA BEGUNJE
SAVA
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
LJUBLJANA, PREŠERNOVA CESTA 40
Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst, nadomestnimi deli, avto-moto gumami, splošnim in električnim avtomaterialom, bicikii, gradbenimi stroji, opremo in orodji za avto-servisne delavnice.
Servis in remont za motorna vozila.
KRANJ
TRGOVSKO PODJETJE
»UNIVERZ AL«
LENDAVA
SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK
Slaščičarna - kavarna
KRANJ
se priporoča za cenjeni obisk
Kmetijska zadruga
IDRIJA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
GROSUPLJE
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
KAMNIK
s svojimi obrati:
-	ETA Kamnik
-	KVAS Mengeš
SE PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiffl
STRAN 20 - DELAVSKA ENOTNOST
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Št. 16-17 - 28. aprila 1966
!llllllll!!lllll!!illlllllll!llll!llllll!lll![l!M!!lli!lllll!l!!llll!!illl!llllllll!llllllllllll!lll!!!IIDIII!!![|||lllllllira
			

Slovenija
EXPORT — IMPORT
avto
KRANJSKE OPEKARNE
Splošno mizarstvo
GROSUPLJE
Obrtno montažno podjetje
»INŠTALATER«
Novo mesto
GEOLOŠKI ZAVOD
LJUBLJANA
OPRAVLJA ZNANSTVENE IN RAZISKOVALNE NALOGE NA PODROČJU GEOLOGIJE, GEOFIZIKE IN- SORODNIH VED, PROJEKTIRA IN IZVAJA VRTALNA, RUDARSKA, HIDROGEOLOSKA, GEOTEHNlCNA IN DRUGA RAZISKOVALNA IN KONSOLIDACIJSKA DELA TER KONSTRUIRA IN IZDELUJE STROJNO IN DRUGO RAZISKOVALNO OPREMO
TRGOVSKO PODJETJE
»HUBELJ«
BJDOVŠČINl
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
»PROJEKT«
Kranj
uiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
CEMENTAR
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
LJUBLJANA - VODOVODNA CESTA

PREVOZNIŠKO PODJETJE
TRANSAVTO po stojk a
SE PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA, KI JIH IZVRŠI HITRO
IN SOLIDNO
melodija
TOVARNA GLASBIL IN U C I L
MENGEŠ
KOLEKTIV
VODNA SKUPNOST Ljubljanica - Sava
LJUBLJANA - ČRTOMUtOVA 4
V
Gozdno gospodarstvo
Kranj
IZDELUJEMO:
•	strokovno klekljane čipke in strojne vezenine*
•	vse vrste ženskih rokavic, ki vam jih nudimo
•	po konkurenčnih cenah
TOVARNA ČIPK IN VEZENIN
BLED
POSLUŽUJTE SE NASE BOGATE IZBIRE!
TERMIT
DOMŽALE
s svojimi obrati v MORAVČAH in IHANU PROIZVAJA
KREMENČEV PESEK in
LIVARSKA POMOŽNA SREDSTVA
Alpska modna industrija
RADOVLJICA
izdeluje vse vrste otroških, moških in ženski visoko modnih kvalitetnih pletenin
Z OBRATI:
Radovljica, Lesce pri Bledu in Nova Gorica
TOVARNA VERIG
LESCE PRI BLEDU
priporoča v nakup svoje kvalitetne izdelke kot
•	vse vrste verig in njih opremo
•	žični ke
•	zakovice in vijake
•	odkovke in poljedelske naprave ter njih rezervne dele
Servisno ,
podjetje
KRANJ • Tavčarjeva 45 • telefon 22-82
vam nudi usluge v naslednjih servisih:
MIZARSKA DELA VODOVODNE INSTALACIJE KLEPARSKA DELA PLESKARSKA DELA ZIDARSKA DELA
KROVSKA DELA PECARSKA DELA KLJUČAVNIČARSKA DELA
ELEKTRICARSKA DELA PREVOZE
Kemična
tovarna
Podnart
•	POSLUŽUJTE SE NAŠIH GALVANSKIH IZDELKOV
•	ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE
UNIVERSALE
TOVARNA KLOBUKOV, SLAMNIKOV IN KONFEKCIJE
DOMŽALE
IZDELUJEMO:
volnene tulce in klobuke, športne in ostale kape, slamnike vseh vrst, otroško, žensko in moško športno in modno konfekcijo
PAPIRNICA
KOLIČEVO
Količevo — pošta Domžale
SE S SVOJO PROIZVODNJO:
•	PAPIRJA
•	kartona
•	lepenke
•	lesovine
%’JI
imii
PRIPOROČA ZA ClimJENA naročila
>UiW!ll!M!lll!l!Ullllll!l!l{!l!i!gilllliilllll||||||||H{j|!IIIHillllll|jUnil|l{!!ilM^

ISTO L
steklarsko podjetje
LJUBLJANA • Vilharjevo 45 a • telefon 312-711
IZVRŠUJE :
GRAVIRANJE — ORNAMENTIRANJB STEKLA IN STEKLENIH PREDMETOV — ZASTEKLJEVANJE STAVB IN IZLOŽB — NOTRANJE OPREME — ZALOGA VSEH VRST STEKLA V PLOŠČAH — SITOTISK
iillillllllllllillllllliiiiiiiiiii||i||i|lllli[|i[|i||ii||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...iiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiillllllillllliilllllllllllllMlIlllllM
DELAVSKA ENOTNOST — St. 16—17 — 28. aprila 1966 — STRAN 21

B
ooamct usnret
Slovenj Sjradec
Lesnoindustrijsko
podjetje
Slovenj Gradec
PROIZVAJA:
žagan les iglavcev za izvoz in domači trg ladijski pod, zaboje panel plošče, risalne deske stavbno pohištvo in ogrodja za kavče
g	GOSTINSKO TRGOVSKO PODJETJE s	e PIHANO	0, Restavracija L J U B L J ANA	POD LIPO — Borštnikov trg 3	ISTRA-BENZ 1
čestitamo in se še nadalje priporočamo za cenjeni obisk	se priporoča za cenjeni obisk		KOPER	|
Vse, kar potrebujete za dom in družino, lahko dobite v naših poslovalnicah • v Mariboru
,	e v Slovenski Bistrici in
• v Velenju
Za obisk, nakup in cenjena naročila se priporoča KOLEKTIV
TRGOVSKEGA PODJETJA Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM
2oM
1
M
MARIBOR
Slomškov trg 6
Mariborske livarne
PROIZVODNI PROGRAM
Vlečeni proizvodi bakrenih zlitin (vlečena medenina irt varilna žica) Odlitki zlitin barvnih kovin
a)	v pesek
b)	v kakile
c)	maske
d)	kontinuirni odlitki — palice Tisnjenci zlitin barvnih kovin
a)	brizgani in tisnjeni liv
b)	kovanci
•	Bloki barvnih kovin
a)	Ms bloki
b)	bron bloki
c)	bloki Al zlitin č) bloki Zn zlitin
d)	bloki iz bele kovr
•	Armature
a)	vodovodne
b)	parne
c)	sanitarne
Gostinsko podjetje Črnuče
s svojimi obrati:
Gostilna ROGOVILO - Črnuče 91 Buffet ROŽICA - Titova 166 Gostilna STADION - Tijriva 84
Gostilna BEŽIGRAJSKI HRAM Hranilniška 1
Buffet ŠIBENIK - Titova 45
se Priporoča za cenjeni obiski
■ \
Predilnica volne
Naklo pri Kranju
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec
z obrati:	SLOVENJ GRADEC • MISLINJA •
DRAVOGRAD • RADLJE • RAVNE e ČRNA
Trgovsko podjetje
KURIVO — Kranj
imamo stalno na zalogi vse vrste kurjave in gradbeni material
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv
Avtopromet-tuzeruska špedicija
Gorjanci
Novo mesto — Straža
SE PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA Z JAMSTVOM ZA HITRO IN SOLIDNO IZVRŠITEV
KOVINSKO PODJETJE
IM KO
LJUBLJANA • KAMNIŠKA 41
AL v
Industrijsko montažno podjetje
LJUBLJANA, Likozarjeva 4
PROJEKTIRA IN MONTIRA:
•	instalacije centralnega ogrevanja, sanitarnih naprav, plina, prezračevanja in klimatskih naprav
•	naprave za kotlovnice na trdo in tekoče gorivo, komunalne naprave tople vode
•	električne instalacije za razsvetljavo,
moč, signalizacijo za industrijo in družbeni standard
komandne in ostale razdelilne naprave za procesno industrijo kalorične in regulacijske naprave za industrijo in komunalne zgradbe
, termične posode, cisterne, rezervoarje in vse vrste tlačnih posod cirkulacijske črpalke temperaturne regulatorje, elektronske regulatorje centralne kurjave naprave za regulacijo pritiska in nivoja vode
komandne omare in pulte za industrijo razdelilne baterije in omare za n. n. mrežo
PROIZVAJA:
•	svetlobno klicne naprave
•	tranzistorske megafone
•	skupinske antenske naprave in TV pretvornike
•	elektronske merilce nivoja za tekoče in zrnaste medije
•	mavčne plošče za ventilacijo in dekoracijo
•	v lastni livarni vse vrste odtlitkov sive litine, ki jih po želji obdelamo
Belokranjska trikotažna industrija
Metlika
Izolirka Ljubljana
tovarna izolacijskega materiala
proizvaja materiale za:
-	HIDROIZOLACIJO
-	GRADNJO CEST
-	ANTIKOROZIJO
-	TERMO-AKUSTICNE izolacije
-	ELEKTROIZOLACIJE
Vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela — 1. maj !
IEIIEIIIIIEI!lllllll!llllllllllllllilllllllllllll!llilllllll!illlll!IIIIIIIIIIM^
STRAN 22 - DELAVSKA ENOTNOST - St. 16-17 — 28. aprila 1966
iliiililliiiililliiiiiliilliilliiiiiiililllllililiiillilllilliiiiliilliiillilliliiiliiiliillllllillliiiilllllliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiliiiliililililii

1.
'A'
*Mllllliilllllil!lllllllllilllll]||lll!l!l|IIIIW^

PIK
tovarna
perila
in konfekcije Maribor
POSEBNO PRIPOROČAMO KVALITETNE IZDELKE IZ
DIOLENA
Gradbeno podjetje
»BEZIC^RAD«
LJUBLJANA ■
GOSTINSKO PODJETJE
Kavama-restavracij a
»JADRAN«
POSTOJNA
s svojimi obrati:
• Buffet Jadran	• Gostilna Hruševje
•	Buffet Ribnik
•	Buffet Kolodvor
• Buffet Nanos
•	Gostilna Sovič
•	Gostilna Lovec
•	Gostilna Snežnik
---------„-—-:---
se priporoča za cenjeni obisk
KOLEKTIV
Maribor - Jurčičeva 5
s svojimi poslovnimi enotami v
DRAVOGRADU im POLJČANAH
čestita in se priporoča s svojim bogatim asor-timentom v svojih skladiščih v Mariboru, Dra-vogradu in Poljčanah	___
Vse blago prodaja direktno potrošnikom v svojih prodajalnah, ki so delno specializirane, delno pa mešanega tipa
\avv_p °~/y
impol
INDUSTRIJA
METALNIH
POLIZDELKOV
Slovenska Bistrica
PROIZVAJA:
/h'
•	pločevino, trakove, rondele in rondelice, palice, cevi in profile
•	žico, varilno žico in pletene elektro-vodni-ke, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije iz aluminija in vseh standardnih aluminijskih zlitin
»KUVERTA« GRAFIČNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA Ljubljana	SINDIKALNA PODRUŽNICA Pekarna in slaščičarna NOVO MESTO .	i •	...	. .	»DOLENJKA« TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO
Obrtno podjetje	Kmetijska zadruga Črnuče	INKOP
PLESKARSTVO	Črnuče	Industrija kovinske opreme
KRANJ \	pri Ljubljani	KOČEVJE	-	■*
TOVARNA UMETNIH BRUSOV
MARIBOR - TRŽAŠKA CESTA 60
Proizvaja unetne bruse pod zaščitnim znakom
na osnovi keramičnega, bakelitnega in šelak veziva
PRIPOROČA SE S SVOJIMI KVALITETNIMI PROIZVODI
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
. m (D HSirsnjii: A ro ji
MARIBOR - SERNČEVA UL 8
VAM NUDI
takoj vseljiva stanovanja
NA LEPIH LOKACIJAH
PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO TUDI INDIVIDUALNE IN
VRSTNE HIŠE ZA TRŽIŠČE IN PO NAROČILU.
>lllllllllllllll'Wil|llllllllllllllllllllllllliiiiii[iiiii[iiiii|.....min.nililllllllllllltlllllM^	milMHIlilMMIIIMMHIMIIIIlllM
DELAVSKA ENOTNOST - St 16-17 - 28. aprila 1966 - STRAN 23
nik
2'lLSmJ	ifilt i i * V‘#< t i J /a.» VJ /< » fi-IVlI'**
M - f f ? > In*« ’ t	! ! e, */'?
m,
aidicem, uslužbencem...
"' * :
HITRO - ZANESLJIVO - KVALITETNO
pcprovDc mtlcrjev ® zamenjava sklopov ® avtakleparska del® avtdtčarska dela • avtctcspetniška dela • kovaška dela ® rez-* kanjo ® struženja in brušenja motornih valjev, orodij, gredi, priprav in strojnih delov
vam izvršuje AVTO REMONTNO PODJEJE .
AVTOOBMOVA
LJUBLJANA - TITOVA 136
•"^SdecKei
fi

Gradbeno podjetje
»OBNOVA«
LJUBLJANA, Titova 39
GRADIMO IN PROJEKTIRAMO VSE VRSTE GRADENJ IN STANOVANJA ZA TRŽIŠČE PO LASTNIH PROJEKTIH - ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV
Lesna industrija
LITIJA
Industrija in rudniki nekovin
KREMEN
NOVO MESTO
SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
Ljubljana, Kurilniška 16 a
Gozdno gospodarstvo
Z GOZDNIMI OBRATI:
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor, Reka-Pohorje, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Oplotnica
OBRATOM ZA GRADNJE, OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV in OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV
ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem.
Tovarna rezalnega orodja
Prevalje — Slovenija — Jugoslavija
PROIZVAJAMO :
rezalno orodje za obdelavo lesa in kovin pile in rašpe vseh vrst
PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE IZDELKE!
»UTOK«
Tovarna usnja
KAMNIK
Podjetje izdeluje:
•	svinjsko galanterijsko in knjigoveško usnje
•	krom
•	obutvene in oblačilne velurje v raznih modnih barvah
KVALITETA NAŠIH IZDELKOV UŽIVA SVETOVNI SLOVES ,
IZDELUJEMO:
baterijske viličarje VE-600 baterijske viličarje VE-1000
Industrija transportnih in hidravličnih strojev
LJUBLJANA-MOSTE, Industrijska c.
diesel viličarje VD-1500 diesel viličarje VD-2500
Rudniki svinca in topilnica
MEŽICA
z obratoma LITIJA in VESNA - MARIBOR
AKUMULATORJI »VESNA« so izdelani po sodobnih me-
PROIZVAJAMO: rafiniran svinec Mežica 99,99 °lo svinčeno pločevino cevi, mehke, trde in specialno trde šibre
svinčene zlitine cinkov koncentrat in akumulatorje »VESNA« za vsa motorna vozila in poljedelske stroje
todah tehnoloških postopkov
—	kvaliteta naših akumulatorjev je plod dolgoletnih izkušenj
—	naših servisov za akumulatorje se lahko poslužujejo po vsej državi!

MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA
llllHllllllllllllllllllllfllllilllllMIMipiIlto
STRAN 24 - DELAVSKA ENOTNOST - St. 16-17 - ' . aprila 1966
MARIBOR,
KRALJEVIČA MARKA 19
•	PREDILNICE
•	TKALNICE ® TISKARNA
•	BARVARNE • APRETURE
PROIZVAJAMO:
O PREJE:
bombažne, kardirane, česane, stanične in sintetične vigogne
volnene — mikane
•	TKANINE:
bombažne
volnene
iz sintetičnih vlaken umetno svilene podloge tkanine, izdelane iz sintetičnih vlaken
•	ŠIVALNI SUKANEC
VSI NASI IZDELKI SO ZNANI PO IZREDNO DOBRI KVALITETI IN ZELO UGODNIH CENAH.