ZGODOVINA ZA VSE 77 SREDNJEVEŠKO CELJE / MEDIEVAL CELJE (ur./ed. Mitja Guštin), Archaeologia Histórica Slovenica 3, Filozofska fakulteta, Oddelek za ar- heologijo, Ljubljana 2001,287 strani. V začetku tega leta se je publikacijam, ki obrav- navajo srednjeveško obdobje pridružila obsežna monografija, ki je rezultat dela in povezave treh zavodov, ki delujejo na Celjskem. V Celju od leta 1996 deluje izpostava Centra za srednjeveške in novoveške študije Oddelka za arheologijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Center, ka- terega vodja je red. prof. ddr. Mitja Guštin, je bil ustanovljen z namenom, da pospeši razvoj arheo- logije mlajših obdobij in spodbudi obdelavo in objavo gradiva, ki je pozabljeno ležalo v muzej- skih depojih. Arheološke raziskave Starega gradu in Knežje- ga dvora v Celju so v zadnjih dvajsetih letih prine- sle več ton srednjeveškega gradiva in zato je ra- zumljivo, da je Center svojo prvo izpostavo osno- val v Celju. Že od začetka je svoje delovanje pove- zal s Pokrajinskim muzejem Celje in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. V ok- viru projekta Celjski knezi je Zavodu pomagal pri urejanju in dokumentiranju izkopanega gradiva, z muzejem pa je sodeloval pri pripravi simpozija in razstave Grofje Celjski. Kljub nerednemu ter skromnemu financiranju in brez redno zaposle- nih sodelavcev je delo v prostorih celjske izposta- ve teklo nemoteno. Ob pomoči kolegov iz Pokra- jinskega muzeja Celje je bil s sodelavci iz progra- ma javnih del zrisan del arheološkega gradiva z izkopavanj obeh gradov in z različnih lokacij v mestu. Tako je bil sredi lanskega leta pripravljen obsežen katalog, ki je nadgradil delo, začeto ob razstavi Grofje Celjski. Zbrano gradivo je objavljeno v tretji knjigi serije Archaeologia Histórica Slovenica, ki je pod naslo- vom Srednjeveško Celje /Medieval Celje izšla leta 2001. K obdelavi zbranega materiala je urednik knjige, prof. ddr. Mitja Guštin, pritegnil številne domače in tuje sodelavce, strokovnjake za posa- mezna področja materialne kulture. Keramično gradivo je predstavljeno v več član- kih. Sauro Gelichi in Mitja Guštin sta zbrala kera- miko španske proizvodnje (Keramika španske proizvodnje iz Slovenije/ Ceramiche diproduzio- ne spagnola dalla Slovenia). Dve skledici s posve- tilom Mariji, napisanim v gotski minuskuli, ki sta bili odkriti med izkopavanji na dvorišču Knežjega dvora v Celju, sta vzpodbudili avtorja, da sta zbra- la in ovrednotila vso keramiko s slovenskih naj- dišč, ki je nastala v španskih delavnicah. Pot do naših odjemalcev je vodila preko Benetk in s po- sredovanjem beneških trgovcev. Radovan Cunja je proučil italijansko pozno- srednjeveško in renesančno keramiko iz Celja {Italijanska majolika iz Celja /Maioliche italiane da Celje). Uvožena okrašena italijanska lončeni- na je med celjskim gradivom dokaj skromno za- stopana, kar pomeni, da je to posodje predstavlja- jo luksuzen izdelek. To pa pomeni, da je bilo do- stopno le premožnejšim slojem, predvsem plemstvu in meščanstvu, kar potrjujejo tudi ar- heološki konteksti, v katerih je bilo to gradivo naj- deno. Zanimive keramične čaše, okrašene s pečati, je raziskoval Mitja Guštin (Celjske čaše/Die Tonbec- her von typ Celje). Njihovo razprostranjenost sle- dimo po vsej Sloveniji, najštevilneje pa so zaen- krat zastopane med srednjeveškim gradivom Ljubljane in Celja. Posebnost teh lončenih izdel- kov so pečati različnih oblik, velikosti in motivov, s katerimi so lončarji okrasili površino. Pri tem so svoji domišljiji pustili prosto pot tako pri izdelavi pečatov kot njihovi uporabi, saj se na nekaterih izdelkih pojavlja tudi po pet različnih tipov peča- tov. Isti avtor predstavlja tudi Pečnice z grbom gro- fov Celjskih/Stove Tiles with the Celje Family Coat of Arms, ki jih hranijo muzeji v Celju, Beogradu in Budimpešti, med njimi je ohranjena tudi pečnica s simbolom Zmajevega reda. V članku Mesto Celje leta 1487 v besedilu Paola Santonina/Die Stadt ••• im Text von Paolo Santonino aus dem Jahre 1487 primerja Celje, kot ga je videl Paolo Santoni- no, s sodobnim mestom. Da so člani rodbine Celjskih pustili svoje sledi širom Evrope, potrjuje članek Jana Vavruša, ki predstavlja palačo Barbare Celjske v Trenčinu na Slovaškem (Palača Barbare Celjske na gradu Trenčin /Palace of Barbara from Celje at the Trenčin Castle). Andrej Šemrov govori o novcih Celjanov, ki jih hranijo zbirke po Evropi (Novci celjskih grofov (knezov), Friderika II. in Ulrikall. /Die Münzen der Grafen (Fürsten) von Cilli, Frie- drichs II. und Ulrichs IL). V obsežno zasnovanem VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE prispevku s primerjalno analizo pečatov obrav- nava značilnosti kovanja Celjskih in odgovarja na stare očitke o ponarejevanju. Zaradi majhnega števila ohranjenih novcev na koncu zapiše, da so bili verjetno podvrženi namenskemu izbrisu spo- mina (damnatio memoriae), ki so ga izpeljali nji- hovi večni tekmeci Habsburžani. Irena Lazar objavlja raznoliko in zanimivo za- puščino srednjeveškega stekla iz Celja {Srednje- veško steklo iz Celja/'Medieval Glass from Celje). Kvalitetni stekleni izdelki so bili del materialne kulture Celjanov že od konca 14. stoletja dalje, med njimi pa posebej izstopajo izdelki iz sever- noitalijanskih delavnic, kelih z naslikanim gr- bom, ki je bil verjetno izdelan po naročilu bogate- ga posameznika, ter slikani okni iz cerkvice na Dreveniku. Rezultati večletnih arheoloških raziskav na dvorišču Knežjega dvora v Celju pa so prvič str- njeno prikazani v članku Roberta Krempuša (Ar- heološke raziskave Knežjega dvora v Celju / Archäologische Forschungen im Fürstenhof in Ce- lje). Poleg bogatih arheoloških ostalin iz rimske dobe avtor natančno predstavlja posamične faze v razvoju gradu in jih nazorno prikaže s tlorisi in tudi v rekonstrukciji. Velik del monografije je namenjen katalogu gradiva z različnih najdišč v Celju. Le-ta so za uvod opisana v članku Irene Lazar (Arheološke raziskave srednjega in novega veka v Celju /Arc- haeologicalResearch oj'theMedievalandModern Age in Celje) in dopolnjena s karto ter pregledom dosedanjih objav. Katalog kovinskih najdb so pri- pravili Fabrizio Bressan, Mitja Guštin in Bojana Komplet, keramiko pa Mitja Guštin, Mirjam Jezer- šek in Nataša Prošek. Risbe gradiva so izdelale Katarina Batagelj, Andreja Izlakar in Jerneja Ko- be. Tisk sta omogočila Center za srednjeveške in novoveške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Mestna občina Celje. Knjiga je izšla ob 550-letnici mestnih pravic Ce- lja (1451-2001) in peti obletnici delovanja Izposta- ve v Celju. Monografija Srednjeveško Celje je več- jezična, saj je njen namen približati srednjeveško zapuščino Celja in Slovenije tudi strokovni javno- sti v Evropi. Skupaj s publikacijami o družini Celj- skih postavlja Celje med tista redka mesta, ki ima- jo svojo srednjeveško dediščino zbrano in objav- ljeno v bogatih monografijah. Irena Lazar KO PONOVNO PRITEGNE TUDI POLITIČNA ZGODOVINA Andrej Rahten. Slovenska Ljudska Stranka v beograjski skupščini: Jugoslovanski klub v parla- mentarnem življenju Kraljevine SHS1919-1929. Založba ZRC. Ljubljana 2002.168 strani. Morda se bo komu naslov pričujočega poročila zdel nekoliko neobičajen, vendar se mi zdi, da po desetletju, ko si velik del bralstva še vedno ni po- polnoma opomogel od prevelikih odmerkov po- litične zgodovine iz časov rajnke države, velja po- sebej opozoriti na knjigo, ki jo v historiografiji, pogosto zaznamovani s suhoparnostjo (pred- vsem so v njej »manjkali« ljudje) in posledično manjšo privlačnostjo za bralce, poleg visoke znanstvene ravni odlikuje tudi zelo dobra berlji- vost. Predvsem vzpon in uveljavitev t.i. zgodovi- ne »malih ljudi« v preteklih letih navaja na misel, da so se bralci očitno že preobjedli kongresov, plenumov in podobnih »zgodovinskih« (in nena- zadn\e predvsem političnih) dogodkov, zato se to- vrstnemu zgodovinopisju obetajo boljši časi. S študijo, ki jo kronološko zamejita razpad habs- burške monarhije na eni in razglasitev diktature v Kraljevini SHS na drugi strani, Andrej Rahten bralcu namreč spretno in privlačno omogoči vpogled v desetletje delovanja na jugoslovan- skem političnem prizorišču (in v njegovem zaku- lisju) tedaj najmočnejše politične sile na Sloven- skem, Slovenske ljudske stranke. Seveda ne spre- gleda tudi njene vloge v Jugoslovanskem klubu. Čeprav se monografija opira na nekatera stan- dardna dela o obravnavanem obdobju, jo kljub sintetičnemu zaobjemu precej burnega in dogod- kov polnega desetletja še vedno oblikujejo in ji dajejo ton predvsem številni navedki iz časopisja, avtobiografskih zapisov in zapisnikov skupščin- skih zasedanj. Takó avtor ob upoštevanju vseh političnih taborov najprej omogoči akterjem sa- mim, da - gledano s historične perspektive - pous- tvarijo tok dogodkov; na ta način si skozi njihove lastne besede in poteze bralec ustvari tudi podo- bo ljudi, ki so omenjeni tok usmerjali. Slovenska Ljudska stranka v beograjski skupš- čini sicer predstavlja tretjo v nizu obsežnejših štu- dij, ki so nastale v okviru avtorjevega sistematič- nega preučevanja te stranke. V prvi monografiji, VSE ZA ZGODOVINO