Razne vesti. 285
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. novembra 1895.
— (Osobne vesti.) Okrajni sodnik v Korminu Henrik Cazafura imenovan je deželnosodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Rovinju. — Odvetniško pisarno otvoril je v Ptuji dr. Anton Brumen. — Umrl je dne 2. septembra t. 1. absolvirani pravnik Janko Vencajz, star šele 22 let, kateri je vkljub svoji mladosti vender bil priredil za naš list že več pravnih slučajev in bi bil brezdvomno postal jeden najmarljiviših naših sotrudnikov. R. i. p.!
— (Kazensko pravosodje glede prestopkov.) JustiCno mi-nisterstvo izdalo je pred kratkim na vsa višja sodišča ukaz, s katerim se opozarja na važnost pravosodja glede prestopkov. Radi tega naj bi bili sodniki o prestopkih samo izkušeni sodni uradniki in se naj torej pri izbiri pazi ne samo na znanje, ampak tudi na individuvalnost. Isto velja tudi o vzklicnem sodniku. Ob jednem se pa izreka, da bode ministerstvo pripravljeno ustreči vpravičenim željam po pomnožitvi uradniškega osobja.
— (Varstvo slovstvene lastnine.) Vlada predložila je gosposki zbornici načrt zakona, s katerim se naj prenaredi zakon z dne 26. aprila 1893 o podaljšanji rokov za varstvo slovstvene in umetniške lastnine. Načrt ima določbo, katera slove: Izključna pravica za javno predstavo dramatičnega ali godbenega dela podaljša se, ako za časa, ko stopi ta zakon v veljavo, še obstoji, za štiri leta nad dobo, določeno s cesarskim patentom z dne 19. oktobra 1846, št. 992 z. j. z. Vlada vtemeljuje predloge s tem, da je imel zakon z dne 26. aprila 1893. 1. namen, obstoječe pravice za predstave dotlej podaljšati, da se bode njih doba mogla računiti po zakonskem načrtu o tvoriteljski pravici. Ker pa ni pričakovati, da bi se ta zakon uveljavil tekom tega leta, umestno je, da se podaljša doba, katera se je določila po zakonu z dne 26. aprila J893. L, da se ne bi preprečile intencije, katere je imel navedeni zakon.
— (Odmerjenje pristojbine od imovinskega prenosa vsled smrti pri splošni vkupnosti imovine med zakonskima.) Upravno sodišče razsodilo je z odločbo z dne 2. aprila 1895 et 1718: Pri splošni vkupnosti imovine med zakonskima za slučaj smrti, podvržena je, ako jeden zakonski umrje, vsa imovina, na katero se razteza vkupnost pristojbini za imovinske prenose vsled smrti v zmislu tar. t. 106, b zakona z dne 9. februvarija 1850, št. 50 drž. zak. in morajo se pri odmerjenji upoštevati posebno hipotečne tirjatve, na katere se razteza vkupnost, tudi tedaj v polnem obsegu, ako je preživeči zakonski po knjižnem stanji v zemljiško-knjižni posesti glavnične polovice.
— (Prenaredba po zapuščinskih sodiščih odmerjenih zapuščinskih pristojbin.) Z odločbo z dne 2. aprila 1895, št. 1717 razsodilo je upravno sodišče: V slučajih, v katerih odmeri pristojbino od zapuščine v zmislu §-a 6, št. 3. zakona z dne 13. decembra 1862, št. 89.
286 Razne vesti.
drž. zak. zapuščinski sodnik, ne uraduje kot sodni funkcijonar, ampak kot postavljenec urada za odmero pristojbin. Vsled tega imajo finančna oblastva pravico, da prenarede to odmero uradoma, posebno ker je uvedena naprava redne kolkovne revizije, da se popregledajo take odmere pristojbin po so-dišCili. Ni pa oziraje se na §-a 6. in 78. zak. z dne 9. februvarija 1850, št. 50. drž. zak. pravice do pritožbe na višje sodišče proti odmeri pristojbine po sodišči.
— (Zapis kolkovnine oziroma osebna kolkovna in pri-stojbinska prostost v sodnem spornem postopanji.) Z razglasom finančnega ministerstva z dne 20. maja 1895, št. 5341, nahajajoč se v ukazniku finančnega ministerstva št. 6. pod št. 14 razglasuje se, da se odstranijo pomote glede namena besed razglasa z dne 4. septembra 1852, št. 30830 na c. kr. deželno finančno direkcijo v Inomostu o izvrševanji §-a 29. pristojbinskega zakona z dne 9. februvarija 1850, št. 50. drž. zak. o zapisu kolkovnine v sodnem spornem postopanji, v naslednjem bistvena vsebina tega razglasa: „Po pristojbinskem zakonu je oni, kateri je pridobil si po predpisu ubožno izpričevalo od oseb, kateri so vpravičeni v njegovo izdajo, ali kateri je uradno postavljen kot zastopnik neznano kje bivajoče osebe, s tem že samo vpravičen, vloge v sodnem spornem postopanji vlagati nekolekovane, ravnaje se po formalnostih predpisanih za zapis pristojbin in prilagaje ubožno izpričevalo ali namestilni dekret. Zakon ne zahteva, da bi se za to pridobilo predhodno sodno dovoljenje". Pri tem treba pomniti, da se je dovolila ubožnim spornim strankam mesto zapisa kolkovnine po tar. t. 75 lit. o zakona z dne 13. decembra 1862, št. 89. drž. zak. osebna prostost kolkovna in pristojbinska, med tem ko uživajo uradno postavljeni zastopniki neznano kje bivajočih oseb še vedno zapisa kolkovnine v sodnem spornem postopanji. Drugi kakor navedeni uradno postavljeni strankini zastopniki (kuratorji) ne uživajo omenjenega zapisa kolkovnine po §-u 29. pristojbinskega zakona, tako posebno ne zapuščinski kuratorji postavljeni v zmislu §-a 84. obč. drž zak., ali po §-ih 78. in 128. ces. pat z dne 9. avgusta 1854, št. 208. drž. zak. niti kuratorji tožencev, kateri so se postavili tožencem v inozemstvu, toda kojih bivališče je znano, v zmislu dv. dekreta z dne 11. maja 1883, št. 2612. z. j. z. Ako se prosi v spornem sodnem postopanji zapisa kolkovnine ali osebne kolkovne in pristojbinske prostosti iz naslova ubožnosti, ne da bi bili dani zakoniti pogoji, naznaniti se mora glede nekolekovanih vlog stranke po §-ih 92. in 93. pristojbinskega zakona kolkovni spotikljaj.
— (Stroški pisanja zapisnikov v sumarnem postopanji.) Pri sodiščih, posebno v okrožji GraSkega višjega sodišča je navada, da se ne odmerijo stroški za prepis razpravnih zapisnikov, češ, da se mora zapisnik pisati brezplačno pri sodišči. — Pri preCitanji „Češ. Pravnika" z 1. 1894., str. 660 smo pa našli razsodbo najvišjega sodišča z dne 25. aprila 1894, št. 5014, ki pravi, da se mora sodnik ozirati na tak po odvetniku vložen zapisnik tudi pri odmeri stroškov.