OCENJEVANJE KRNA PRI PACIENTIH PO 
AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA
RESIDUAL LIMB ASSESSMENT IN PATIENTS 
AFTER LOWER LIMB AMPUTATION
prof. dr. Helena Burger, dr. med., Urška Zupanc, dr. med., Andrej Bavec, dr. med.
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana
Poslano: 8. 1. 2020
Sprejeto: 13. 1. 2020
Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (HB): helena.burger@ir-rs.si
Izvleček 
Izhodišča: 
Glavna želja ljudi po amputaciji spodnjega uda je, da bi dobili 
protezo in ponovno hodili. Na oskrbo s protezo in zmožnost 
hoje po amputaciji vplivajo številni dejavniki. S področja 
telesnih zgradb je najbolj pomemben krn. Ker opažamo, da 
mnogi pacienti po amputaciji spodnjega uda nimajo najbolje 
oblikovanega krna, smo želeli objektivno preveriti krne naših 
pacientov.
Metode: 
V slovenščino smo prevedli Roehampton oceno krna. Pregle-
dali smo osnovne demografske in nekatere klinične podatke 
ter ocenili krne vseh pacientov, ki so bili sprejeti prvič na 
rehabilitacijo po trans-tibialni ali trans-femoralni amputaciji 
spodnjega uda med 1. januarjem 2019 in 30. aprilom 2019 
ter med 1. junijem in 31.oktobrom 2019.
Rezultati: 
Od 113 pacientov (83,2 % moških, 77 % po trans-tibialni 
amputaciji, starih v povprečju 67 let, 53,1 % amputiranih 
zaradi poznih zapletov sladkorne bolezni) je le en pacient 
pri oceni krna dosegel najvišje možno število točk. Opazili 
smo tudi nekatere razlike med ocenami trans-tibialnih in 
trans-femoralnih krnov.
Zaključki: 
Pacienti po amputaciji spodnjega uda v Sloveniji večinoma 
nimajo najbolje oblikovanih krnov. Redno, objektivno in 
sistematično ocenjevanje krnov pa je osnova za razpravljanje 
s kirurgi, ki izvajajo amputacije, kaj naj pri svojem delu 
spremenijo.
Ključne besede: 
amputacija spodnjega uda; krn; rane; rehabilitacija
Abstract
Background: 
The main wish of people after lower limb amputation (LLA) is 
to be fitted with prosthesis and to be able to walk again. That 
depends on several factors. As fa as body structure is concerned, 
the residual limb is the most important. In everyday clinical 
practice we observe that many patients after LLA do not have 
the best possible shape of residual limbs. Hence, our aim was 
to objectively assess their residual limbs. 
Methods: 
We translated the Roehampton Stump Score into Slovenian and 
checked it together with demographic and some clinical charac-
teristics for the all patients after trans-tibial and trans-femoral 
amputation admitted to our rehabilitation institute between 
January and April 2019, and between June and October 2019.
Results: 
Out of 113 patients (83 % men, 77 % after trans-tibial amputa-
tion, 67 years old on average, 53 % amputated due to diabetes), 
only one received the maximum stump score. We also observed 
some differences between scores of trans-tibial and trans-femoral 
residual limbs.
Conclusion: 
In Slovenia, the patients after lower limb amputation do not have 
the best shaped residual limbs. Regular objective and systematic 
assessment of residual limbs can provide a background for 
discussion with the surgeons performing amputation about what 
to change in their practice.
Key words: 
lower limb amputation; residual limb; wounds; rehabilitation
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
136

UVOD
Glavna želja ljudi po amputaciji spodnjega uda je, da bi dobili 
protezo in ponovno hodili. Na oskrbo s protezo in sposobnost 
hoje po amputaciji vplivajo številni dejavniki z vseh področij 
bio- psiho -socialnega modela Mednarodne klasifikacije funkcio-
niranja, zmanjšanih zmožnosti in zdravja (MKF) (1). Ti so bili bolj 
podrobno predstavljeni v prispevkih prejšnjih Rehabilitacijskih 
dni (2 – 5). 
Najbolj pomemben dejavnik s področja telesnih zgradb, ki vpliva 
na oskrbo s protezo in sposobnost hoje z njo, je krn. Krn oblikuje 
kirurg, ki mora imeti izkušnje v amputacijski kirurgiji (6 – 10). 
Pred samo amputacijo bi se kirurg moral posvetovati tudi z 
rehabilitacijskim timom in s pacientom (6 – 10). 
Kirurg se mora zavedati, da se bo pri pacientu, ki bo hodil s 
protezo, v fazi opore vsa obremenitev (reakcijska sila podlage) 
prenašala preko krna, ki takih obremenitev ni navajen. V fazi 
odriva mora krn zagotoviti stabilnost (11). Kirurg mora oblikovati 
krn, ki bo to omogočal. Študije so pokazale, da izkušeni kirurgi 
pogosteje bolje oblikujejo krn (12, 13) in več ljudi, ki imajo 
dobro oblikovan krn, dobi protezo (12, 13). Obstajajo različne 
tehnike oblikovanja krna, vendar so ugotovili, da za oblikovanje 
trans-tibialnega krna ni dokazov, da bi bila ena kirurška tehnika 
boljša od druge (14); najbolj pomembe so izkušnje kirurga, mrtvina 
in brazgotine po predhodnih operacijah (14). 
Da bo krn lahko prenašal obremenitve in bo v fazi odriva sta-
bilen, mora biti primerno dolg, oblikovan, koža mora biti cela, 
pooperativna brazgotina tanka in pomična od podlage, gibljivost 
v proksimalnem sklepu mora biti popolna, mišice pa morajo biti 
močne (15 - 17). Kolegi iz bolnišnice Queen Mary’s v Veliki Bri-
taniji so te zahteve bolj natančno razdelali in razvili Roehampton 
oceno trans-tibialnega (TT) in trans-femoralnega (TF) krna (18; 
Prilogi 1 in 2). Rezultati ocene so nam lahko v pomoč pri odločanju 
o ležišču in komponentah proteze, pa tudi v razpravah s kirurgi, 
kaj naj bi v prihodnje delali bolje oziroma drugače.
Ker v Sloveniji opažamo, da mnogi pacienti po amputaciji spo-
dnjega uda nimajo najbolje oblikovanega krna, kar vpliva na 
sposobnost hoje s protezo, smo želeli objektivno preveriti, kakšne 
krne imajo naši pacienti in rezultate predstaviti kirurgom. V 
nadaljevanju nas je tudi zanimalo, ali so kirurgi po našem skupnem 
strokovnem srečanju pričeli bolje oblikovati krne.
Metode dela
Z dovoljenjem avtorjev je soavtorica prispevka Roehampton oceno 
krna (Roehampton Stump Score; 18) prevedla v slovenščino, ostala 
avtorja pa sta prevod pregledala in dogovorili smo se za nekaj 
popravkov. Prevod smo dali prevesti nazaj v angleščino in imeli 
odlično ujemanje. S 1. januarjem 2019 smo preveden vprašalnik 
začeli uporabljati v redni klinični praksi. 
Za predstavitev kirurgom smo pregledali osnovne demografske in 
nekatere klinične podatke (spol, starost, vzrok amputacije, višina 
amputacije, čas od amputacije do sprejema na rehabilitacijo, 
bolnišnica, v kateri je bila amputacija izvedena, nastala rana na 
krnu zaradi proteze) ter oceno krna za vse paciente, ki so bili 
sprejeti prvič na rehabilitacijo po trans-tibialni ali trans-femoralni 
amputaciji spodnjega uda med 1. januarjem 2019 in 30. aprilom 
2019. Za primerjavo smo pregledali enake podatke še za paciente, 
sprejete prvič na rehabilitacijo po trans-tibialni ali trans-femoralni 
amputaciji spodnjega uda med 1. junijem in 31. oktobrom 2019.
Podatke smo statistično obdelali s programskim paketom SPSS 
23.0 za okolje Windows (SPSS Inc. Chicago, Illinois, USA). 
Uporabili smo deskriptivno statistiko ter t-test.
Rezultati
Skupno smo v obeh vključenih obdobjih prvič sprejeli na reha-
bilitacijo 113 oseb, demografske podatke prikazuje Tabela 1.
Razprava
Ocenjevanje krnov je potrdilo našo domnevo, da krni naših 
pacientov po amputaciji spodnjega uda niso idealni, saj je le en 
pacient dosegel najvišje možno število točk (Tabela 2). Hkrati 
so se pokazale nekatere razlike med trans-tibialnimi in trans-fe-
moralnimi krni, ugotovili smo tudi povezavo med oceno krna in 
časom od amputacije do sprejema. 
Naše ocene so nižje od ocen krnov avtorjev ocenjevalnega instru-
menta (18). Več imamo oseb z ocenami 60 ali manj ter manj oseb 
z ocenami nad 90. Delno je za to, da je le en naš pacient dosegel 
maksimalno možno število točk, lahko kriva postavka »konec 
kosti«. Za oceno te postavke potrebujemo rentgensko sliko krna 
oziroma za trans-femoralne krne lahko tudi operacijski zapisnik. 
Od kar ocenjujemo krne, v vabilu za sprejem paciente prosimo, 
naj s seboj prinesejo tudi rentgensko sliko krna, vendar jo imajo le 
redki, saj rentgensko slikanje krna ni del običajne klinične prakse. 
V odpustnih pismih kirurgov tudi ni operacijskega zapisnika. Po 
naših kliničnih izkušnjah je konec tibije, ki pogosto prominira, ni 
primerno oblikovan in ni pokrit z mišicami, glavno mesto težav 
pri oskrbi pacientov po trans-tibialni amputaciji s protezo. 
Najmanj težav so imeli naši pacienti s prekrvljenostjo krna, bole-
činami in drevenenjem v krnu in s kožo. Ti rezultati so podobni 
rezultatom originalne študije (18), v kateri avtorji ugotavljajo še 
dobre ocene (boljše od naših) za obliko krna in proksimalen sklep 
(18). Malo težav s prekrvljenostjo krna in kožo je razumljivo, saj 
kirurgi naredijo amputacijo na višini, na kateri je prekrvljenost 
dobra in bo pooperativna rana dobro zarasla; če je amputacija 
planska, ni potrebe po kožnih ali drugih režnjih za kritje krna. 
Kljub temu pa je več kot polovica oseb po trans-tibialni amputa-
ciji imela znake odloženega celjenja pooperativne rane z delno 
ali v celoti priraščeno pooperativno brazgotino. To je razvidno 
tudi iz dolgega časa od amputacije do sprejema in zelo nizkem 
odstotku pacientov, ki so bili sprejeti na rehabilitacijo v 90 dneh 
po amputaciji. Vzrok za ta dolg čas so ali slabo celjenje ali pa 
druge medicinske težave, ki vplivajo na sposobnost za sprejem 
in oskrbo s protezo. Pri pacientih po trans-femoralni amputaciji 
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
137

smo težave s pooperativno brazgotino opažali bistveno redkeje. 
Težave s kožo, opisane v drugih študijah, so pogosto rezultat 
uporabe proteze in ne najboljšega prileganja ležišča (19 -21). 
Naših rezultatov ocene krna pred uporabo proteze zato s temi 
študijami ne moremo primerjati. 
Razlike med TT in TF krni smo opazili tudi v obliki krna, mišičnem 
pokrovu in dolžini krna. Oblika krna je bila razen pri enem pacientu 
po TF amputaciji primerna, pri skoraj polovici pacientov po TT 
amputaciji pa neprimerna ali le sprejemljiva. V originalni študiji 
ni delitve glede na višino amputacije, skupno pa je imelo oceno 
nič in pet bistveno manj pacientov (18). Klinično opažamo, da 
imajo številni naši pacienti po TT amputaciji na koncu krna višek 
mehkih tkiv ob straneh krna (ušesi) ali so krni hruškaste oblike. 
Ušesi sta stvar kirurške tehnike, oblika krna pa poleg kirurške 
tehnike tudi pravilne in kontinuirane rehabilitacije, predvsem v 
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
138
Tabela 1: Osnovni demografski podatki vključenih pacientov (TT – trans-tibialna amputacija, TF – trans-femoralna amputacija).
Table 1: Basic demographic data on the included patients (TT – transtibial amputation, TF – transfemoral amputation).
Značilnost /
Characteristic
Sprejeti / Admitted
1. 1. – 30.4.2019
(n = 56)
Sprejeti / Admitted
1.6. – 31. 10. 2019
(n = 57)
Skupaj / Total
(n = 113)
Spol (moški, delež) 50 (89 %) 46 (81 %) 94 (83 %)
Starost [leta] 
(razpon; mediana;povprečje (st. odklon))
26 – 83; 66
65,4 (1 1,6)
39 – 97; 67
67,3 (1 1,5)
26 – 97; 67
66,9 (1 1,6)
Čas od amputacije do sprejema [dnevi]
(razpon; mediana; povprečje (st. odklon))
54 – 494; 259,5
189,6 (93,2)
52 – 1047; 131
187,6 (178,0)
52 – 1047; 147
188,6 (141,8)
Število (delež) sprejetih v 90 dneh po amputaciji 5 (9 %) 7 (12 %) 12 (1 1 %)
Višina amputacije (TT : TF) 45 : 1 1 (80 % : 20 %) 42 : 15 (74 % : 26 %) 87 : 26 (77 % : 23 %)
Vzrok amputacije –število (deleži)
    Sladkorna bolezen 31 (55 %) 29 (51 %) 60 (53 %)
    Bolezen periferni žil 16 (29 %) 20 (35 %) 36 (32 %)
    Poškodba 2 (4 %) 2 (4 %) 4 (4 %)
    Rak 3 (5 %) 1 (2 %) 4 (4 %)
    Drugo 4 (7 %) 5 (9 %) 9 (8 %)
Amputirani po 24.maju 2019 0 11 11
Tabela 2: Roehampton ocena krna – število in delež ocen.
Table 2: Roehampton Stump Scores – frequencies and proportions.
Ocena – št. 
točk / Score
Trans-tibialna amputacija /
Transtibial amputation
Trans-femoralna amputacija /
Transfemoral amputation
Skupaj /
Total
50 2 (2 %) 2 (2 %)
55 5 (6 %) 5 (4 %)
60 6 (7 %) 6 (5 %)
65 3 (3 %) 1 (4 %) 4 (4 %)
70 12 (14 %) 2 (8 %) 14 (12 %)
75 10 (1 1 %) 6 (23 %) 16 (14 %)
80 9 (10 %) 5 (19 %) 14 (12 %)
85 20 (23 %) 7 (27 %) 27 (24 %)
90 16 (18 %) 3 (12 %) 19 (17 %)
95 3 (3 %) 2 (8 %) 5 (4 %)
100 1 (1 %) 1 (1 %)
Skupaj / Total 87 (100 %) 26 (100,0) 1 13 (100 %)

Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
139
Tabela 3: Roehampton ocene posameznih postavk (TT – trans-tibialna amputacija, TF – trans-femoralna amputacija).
Table 3: Roehampton Stump Score item statistics (TT – transtibial amputation, TF – transfemoral amputation).
Postavka /
Item
Amputirani pred /
Amputated before
24. 5. 2019 (n = 102)
Amputirani po /
Amputated after
24. 5. 2019 (n = 11)
Skupaj /
Total
(n = 113)
TT (n = 80) TF (n = 22) TT (n = 7) TF (n = 4) TT (n = 87) TF (n = 26)
Brazgotina
     0 13 1 2 0 15 1
     5 36 6 2 1 38 7
   10 31 15 3 3 34 18
Dolžina krna
     0 0 0 0 0 0 0
     5 22 0 3 1 25 1
   10 58 22 4 3 62 25
Oblika krna
     0 7 0 0 0 7 0
     5 29 1 2 0 31 1
   10 44 21 5 4 49 25
Boleč., drevenenje v krnu
     0 1 0 0 1 1 1
     5 12 5 1 0 13 5
   10 67 17 6 3 73 20
Konec kosti
     0 50 15 5 2 55 17
     5 8 4 1 1 9 5
   10 22 3 1 1 23 4
Mišični pokrov
     0 8 2 2 1 10 3
     5 26 14 0 2 26 16
   10 46 6 5 1 51 7
Proksimalen sklep
     0 3 0 0 0 3 0
     5 21 9 4 0 25 9
   10 56 13 3 4 59 17
Prekrvitev
     0 1 0 0 0 1 0
     5 5 0 0 0 5 0
   10 74 22 7 4 81 26
Koža
     0 2 1 0 0 2 1
     5 9 3 1 1 10 4
   10 69 18 6 3 75 21
Zaznavanje
     0 2 0 0 0 2 1
     5 19 5 0 0 19 4
   10 59 17 7 4 66 21
Skupna ocena:
povprečje (st. odklon)
razpon; mediana
77,8 (1 1,6)
50–100; 80
80,9 (7,7)
65–95; 80
77, 1 (15,8)
50–90; 85
82,5 (8,7)
70–90; 85
77,8 (1 1,9)
50–100; 80
81,2 (7,7)
65–95; 80

zgodnji pooperativni in predprotetični fazi (6 – 10). V Sloveniji 
za oblikovanje krna, kljub mednarodnim priporočilom za uporabo 
mavčevega povoja (snemljivega ali nesnemljivega) (15, 22), 
še vedno uporabljamo povijanje z elastičnimi povoji. Pravilno 
povijanje krna z elastičnim povojem je posebej za paciente po TF 
amputaciji težko. Kljub učenju v času hospitalizacije na kirurških 
oddelkih in pogosto tudi pisnega gradiva v obliki različnih zloženk 
mnogi pacienti tudi ob sprejemu na URI – Soča ne obvladajo 
pravilnega povijanja. 
Med ocenjenimi pacienti ni bilo nikogar z zelo kratkim krnom, 
ampak je več oseb po TT amputaciji imelo le sprejemljivo dolžino 
krna. Naši rezultati so primerljivi z osnovno študijo (18). Več krnov 
z le sprejemljivo dolžino po trans-tibialni amputaciji je verjetno 
posledica želje kirurgov po ohranitvi kolenskega sklepa, kar je 
zelo pozitivno. Tudi osebe s kratkim trans-tibialnim krnom lahko 
z uporabo modernih komponent za proteze in ležišče uspešno 
hodijo s protezo (23), hoja s podkolensko protezo je lažja, poraba 
energije med hojo pa je nižja, kot če bi naredili TF amputacijo (24). 
V nasprotju z obliko krna pa imajo pacienti po TF amputaciji 
pogosteje neprimeren mišični pokrov. Rezultat bi delno lahko 
pripisali dejstvu, da v odpustnicah ni kirurških zapisnikov; vendar 
pa iz izkušenj in povedanega na srečanju Pregled velikih amputacij 
spodnjega uda 2015 – 2018, merila za amputacijo in zgodnja faza 
rehabilitacije po amputaciji v bolnišnicah 24. maja 2019 vemo, da 
kirurgi v Sloveniji ne delajo miodeze, tj. ne pritrdijo prerezanih 
mišic na konec kosti, naredijo le mioplastiko oziroma zašijejo 
agoniste z antagonisti in tako poskušajo pokriti konec femurja 
z mišicami (25). Tudi v primerjavi z originalno študijo so na tej 
postavki naši rezultati slabi (18). 
Nekoliko več pacientov po TT amputaciji je imelo kontrakturo in/
ali oslabljeno moč mišic krna ter slabše zaznavanje monofilamenta. 
Gibljivost v proksimalnem sklepu je pri naših pacientih slabša 
kot v originalni študiji (18). Kontraktura v kolenskem sklepu in 
oslabljene mišice vplivajo na sposobnost hoje s protezo in vzorec 
hoje (26), zato je pomembno, da že v zgodnji pooperativni fazi 
začnemo s primernimi vajami ohranjanja gibljivosti in mišične 
moči ter preprečujemo nepravilne položaje, ki lahko povzročijo 
nastanek kontrakture (6 – 10, 27, 28). 
Ohranjena in dobra protektivna senzibiliteta oz. zaznavanje 
monofilamenta je pomembno, ko pacient dobi protezo, da lahko 
čuti pritiske, ki bi lahko povzročili nastanek ran in otiščancev. Več 
težav pri pacientih po TT amputaciji je lahko zaradi diabetične 
nevropatije, saj je sladkorna bolezen glavni vzrok amputacij 
pri vključenih pacientih. Diabetična nevropatija, ki napreduje v 
obliki nogavic, se je lahko že razvila in okvarila živčna vlakna do 
kolena, ne pa tudi višje. Za potrditev te trditve pa bi potrebovali 
nevrofiziološke preiskave. Glede oskrbe s protezo je pomembno, 
da ta podatek posredujemo protetiku, ki bo izdelal protezo. 
Le enajst vključenih pacientov je bilo amputiranih po strokov-
nem srečanju s kirurgi, kar je premalo za primerjavo ocen krna 
pacientov, operiranih pred srečanjem in po njem. Pri vključenih 
nismo opazili razlik. 
Zaključek
Pacienti po amputaciji spodnjega uda v Sloveniji večinoma nimajo 
najbolje oblikovanega krna. Redno, objektivno in sistematično 
ocenjevanje krnov je osnova za razpravljanje s kirurgi, ki izvajajo 
amputacije, kaj naj pri svojem delu spremenijo. 
Literatura: 
1. Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmož-
nosti in zdravja – MKF. Ljubljana: Inštitut za varovanje 
zdravja Republike Slovenije: Inštitut za rehabilitacijo Re-
publike Slovenije; 2006.
2. Burger H. Rehabilitacija ljudi po amputaciji. Rehabilitacija. 
2010; 9 (Suppl 1): 114 – 20.
3. Burger H. Klinične smernice za rehabilitacijo oseb po am-
putaciji spodnjega uda. Rehabilitacija. 2014; 13 (Suppl 1): 
116 – 22.
4. Burger H, Kuret Z. Ocenjevanje bolnikov po amputaciji - od 
amputacije do popolne reintegracije. Rehabilitacija. 2016; 15 
(Suppl 1): 77 – 83. 
5. Burger H. Amputations. In: Ceravolo MG, Christodoulou N, 
eds. Physical and rehabilitation medicine for medical students. 
Milan: Edi.Ermes; cop. 2018: 73-9.
6. The Working Party of the British Society of Rehabilitation 
Medicine. Amputee and Prosthetic Rehabilitation. Standards 
and Guidelines. 9, Standards and guidelines in amputee and 
prosthetic rehabilitation. British Society of Rehabilitation 
Medicine (BSRM) Working Party Report; 2003: 61-7. 
Dostopno na: http://www.bsrm.co.uk/ClinicalGuidance/
StdsAmpProsRehab (citirano 29. 12. 2019).
7. Department of Health, New South Wales. Primary Health 
and Community Partnerships. Amputee Care Standards in 
New South Wales; 2008. Dostopno na: http://www0.health.
nsw.gov.au/policies/pd/2008/pdf/PD2008_015.pdf (citirano 
28. 10. 2015).
8. The Rehabilitation of Individuals with Lower Limb Am-
putation Work Group. V A/DoD clinical practice guideline 
for rehabilitation of lower limb amputation, version 2.0. 
Washington: U.S. Department of Veterans Affairs; 2007. 
Dostopno na: https://www.healthquality.va.gov/guidelines/
Rehab/amp/V ADoDLLACPG092817.pdf (citirano 29. 12. 
2019).
9. Geertzen J, van der Linde H, Rosenbrand K, Conradi M, 
Deckers J, Koning J, et al. Dutch evidence-based guideli-
nes for amputation and prosthetics of the lower extremity: 
amputation surgery and postoperative management. Part 1. 
Prosthet Orthot Int. 2015; 39 (5): 351–60.
10. Geertzen J, van der Linde H, Rosenbrand K, Conradi M, 
Deckers J, Koning J, et al. Dutch evidence-based guidelines 
for amputation and prosthetics of the lower extremity: reha-
bilitation process and prosthetics. Part 2. Prosthet Orthot Int. 
2015; 39 (5): 361–71.
11. Pinzur MS. General principles of amputation surgery. In: 
Krajbich JI, Pinzur MS, Potter BK, Stevend PM. Atlas of 
amputations and limb deficiences: surgical, prosthetic, and 
rehabilitation principles. American Academy of Orthopaedic 
Surgeons; 2016: 23 – 9.
12. Chakrabatry BK. An audit of the quality of the stump and 
its relation to rehabilitaiton in lower limb amputees. Prosthet 
Orthot Int. 1998; 22: 136-46.
13. Cosgrove CM, Thornberry DJ, Willkins DC, Ashley S. Sur-
gical experience and supervision may influence the quality 
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
140

of lower limb amputation. Ann Roy Coll Surg Eng. 2002; 
84: 344-7.
14. Tisi PV , Than MM. Type of incision for below knee ampu-
tation. Cochrane Database Syst Rev. 2014; (4): CD003749.
15. Atlas Gottschalk F. General principles of postoperative re-
sidual limb management. In: Krajbich JI, Pinzur MS, Potter 
BK, Stevend PM. Atlas of amputations and limb deficiences. 
Surgical, prosthetic, and rehabilitation principles. American 
Academy of Orthopaedic Surgeons; 2016: 31 – 9.
16. Cifu DX, ed. Braddom’s physical medicine and rehabilitation, 
5th ed. Philadelphia: Elsevier; 2016: 191 – 224.
17. Kohler F. Lower limb amputation. In: Stam H: Acute medical 
rehabilitation: text book. Bodrum: VitalMed Medical Book; 
2012: 107 – 29.
18. Sooriakumaran S, Uden M, Mulroy S, Ewins D, Collins T. 
The impact a surgeon has on primary amputee prosthetic 
rehabilitation: a survey of residual lower limb quality. Prosthet 
Orthot Int. 2018; 42: 428–36. 
19. Meulenbelt HE, Dijkstra PU, Jonkman MF, Geertzen JH. 
Skin problems in lower limb amputees: a systematic review. 
Disabil Rehabil. 2006; 28(10): 603-8.
20. Lyon CC, Kulkarni J, Zimerson E, Van Ross E, Beck MH. 
Skin disorders in amputees. J Am Acad Dermatol. 2000; 
42(3): 501-7.
21. Colgecen E, Korkmaz M, Ozyurt K, Mermerkaya U, Kader 
C. A clinical evaluation of skin disorders of lower limb 
amputation sites. Int J Dermatol. 2016; 55(4): 468-72. 
22. Churilov I, Churilov L, Murphy D. Do rigid dressings reduce 
the time from amputation to prosthetic fitting? A systematic re-
view and meta-analysis. Ann Vasc Surg. 2014; 28(7): 1801-8.
23. Carvalho JA, Mongon MD, Belangero WD, Livani B. A case 
series featuring extremely short below-knee stumps. Prosthet 
Orthot Int. 2012; 36(2): 236-8. 
24. Van Schaik L, Geertzen JHB, Dijkstra PU, Dekker R. Meta-
bolic costs of activities of daily living in persons with a lower 
limb amputation: a systematic review and meta-analysis. 
PLoS One. 2019; 14(3): e0213256.
25. Limb Loss Resource Center; cop. 2020. Miodeza. Dostopno na: 
https://www.amputee-coalition.org/limb-loss-resource-center/
resources-filtered/resources-by-topic/definitions/(citirano 
29. 12. 2019)
26. Crozara LF, Marques NR, LaRoche DP, Pereira AJ, Silva 
FCC, Flores RC, et al. Hip extension power and abduction 
power asymmetry as independent predictors of walking speed 
in individuals with unilateral lower-limb amputation. Gait 
Posture. 2019; 70: 383-8. 
27. Wong CK, Ehrlich JE, Ersing JC, Maroldi NJ, Stevenson CE, 
Varca MJ. Exercise programs to improve gait performance 
in people with lower limb amputation: a systematic review. 
Prosthet Orthot Int. 2016; 40(1): 8-17.
28. Rau B, Bonvin F, de Bie R. Short-term effect of physiothe-
rapy rehabilitation on functional performance of lower limb 
amputees. Prosthet Orthot Int. 2007; 31(3): 258-70.
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
141

Priloga 1: Roehampton ocena trans-tibialnega krna.
TOČKE 10 5 0
1.a RANA 10 - zaceljena 
ohranjena integriteta kože,
krasta odstopa,
šivi in situ, suhi
5 - nezaceljena
prekinjena integriteta kože,
prirasla brazgotina,
nekroze
šivi in situ, vlažni
0 - okužena
serozno-gnojni izcedek
in/ali klinični znaki okužbe
1.b BRAZGOTINA
(po 6 tednih)
10 - zaceljena, pomična
primarno zaceljena,
ravna,
pomična,
nežna
5 - delno zaceljena, pomična
odloženo primarno ali 
sekundarno celjenje,
izstopajoča,
delno pričvrščena,
vpliva na udobnost ležišča
0 - povsem pričvrščena
kronično odloženo celjenje 
zaradi okužbe,
pomemben del brazgotine 
pričvrščen,
vpliva na prileganje in 
udobnost ležišča
2. DOLŽINA KRNA
pacient leži, dolžina 
podpatelarno
10 – primerna
med 15 – 20 cm
upoštevamo pacientovo višino 
in 18 cm za komponente
5 – sprejemljiva
7 – 15 cm ali 
manj kot 18 cm od konca 
krna do drugega stopala 
0 – neprimerna
manj kot 7 cm
3. OBLIKA KRNA
proksimalno pod 
pogačico, distalno 
5 cm od konca krna
10 – primerna
razlika med proksimalnim in 
distalnim obsegom je do 2 cm
= valjasta oblika
5 – sprejemljiva
proksimalni obseg je 
večji za več kot 2 cm 
= stožčasta oblika
0 – neprimerna
distalni obseg je več kot 2 
cm večji od proksimalnega
= hruškasta oblika
4. BOLEČINE, 
DREVENENJE KRNA
10 – ni bolečine ali ≤ 2/10 5 – zmerna 3 – 6/10 0 – neobvladana, močna, ≥ 6/10
5. KONEC KOSTI
rentgenska slika
10 – primeren
sprednji rob pobrušen,
robovi gladki, okrogli,
fibula 1 – 1,5 cm krajša 
od tibije, zbrušena
5 – zadovoljiv
delno pobrušeni robovi, 
pomanjkljivo zaobljeni robovi,
fibula ni krajša od tibije ali 
je nezadostno zaobljena
0 – neprimeren
klinično izstopa rob tibije, sprednji 
rob ni zbrušen in zaobljen, fibula 
je enako dolga ali daljša od tibije
6. MIŠIČNI POKROV
klinično
10 – primeren
mišice pokrivajo konec 
tibije in fibule
5 – zadosten
tanek in nezadosten 
mišični pokrov
0 – neprimeren
nezadostno blaženje 
izstopajočih kostnih delov
7. PROKSIMALNI 
SKLEP
mišična moč
obseg gibljivosti
10 – normalen
moč 5/5
in brez kontraktur
5 – sprejemljiv
moč 3 - 4/5
ali kontraktura ˂ 20˚ 
0 – pomembno
moč ˂ 3/5
ali kontraktura > 20˚
8. PREKRVITEV
klinično
10 – zadovoljiva
kapilarna polnitev ˂ 2 s
topel,
normalne barve, 
prisotne dlake
5 – mejna
kapilarna polnitev > 2 s
hladen,
bled,
malo/brez dlak
0 – slaba
klinični znaki ishemije,
hladen,
bled,
± klavdikacije v krnu
9. KOŽA
klinično
10 - normalna
brez dodatnih brazgotin,
brez kožnih presadkov, 
brez mehurjev
5 - pričakovane težave
dodatne brazgotine,
kožni presadek,
dermatološke spremembe, ki 
vplivajo na protetično oskrbo
0- pomembna okvara
nezaceljena dodatna rana, 
nezaceljen kožni presadek,
pomembna dermatološka težava 
– kot je ekcem, ki potrebuje 
zdravljenje pred protetično oskrbo
10. OBČUTLJIVOST
z monofilamentom 
na 6 mestih, 
5 spredaj, 1 zadaj
10 – normalna
normalno čuti na 
5 – 6 mestih od šestih
5 – delna
čuti na 2 do 4 mestih od šestih
0 – neobčutljiv
čuti na manj 
kot 2 mestih od šestih
TOČKE – SKUPAJ: _______________________________/100
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
142

Priloga 2: Roehampton ocena trans-femoralnega krna.
TOČKE 10 5 0
1.a RANA 10 - zaceljena 
ohranjena integriteta kože,
krasta odstopa,
šivi in situ, suhi
5 - nezaceljena
prekinjena integriteta kože,
prirasla brazgotina,
nekroze
šivi in situ, vlažni
0 - okužena
serozno-gnojni izcedek
in/ali klinični znaki okužbe
1.b BRAZGOTINA
(po 6 tednih)
10 - zaceljena, pomična
primarno zaceljena,
ravna,
pomična,
nežna
5 - delno zaceljena, pomična
odloženo primarno ali 
sekundarno celjenje,
izstopajoča,
delno pričvrščena,
vpliva na udobnost ležišča
0 - povsem pričvrščena
kronično odloženo celjenje 
zaradi okužbe,
pomemben del brazgotine 
pričvrščen,
vpliva na prileganje in 
udobnost ležišča
2. DOLŽINA KRNA
pacient leži, merimo 
od mednožja do 
konca mehkih tkiv
10 – ustrezna
najdaljša možna,
od 12 do 14 cm nad 
medialno sklepno špranjo 
kolena druge noge
5 – sprejemljiva
manj kot 12 do 14 cm 
prostora za koleno proteze
0 – neprimeren
manj kot 10 cm od mednožja 
do konca mehkih tkiv
3. OBLIKA KRNA
proksimalno v 
mednožju, distalno 5 
cm od konca krna
10 – primerna
proksimalni obseg je > kot 
2 cm večji od distalnega
distalno ožji
= stožčaste oblike
5 – sprejemljiva
razlika med proksimalnim in 
distalnim obsegom je do 2cm
= valjaste oblike
0 – neprimerna
distalni obseg je več kot 2 
cm večji od proksimalnega
= hruškaste oblika
4. BOLEČINE, 
DREVENENJE KRNA
10 – ni bolečine ali ≤ 2/10 5 – zmerna 3 – 6/10 0 – neobvladana, 
močna, ≥ 6/10
5. KONEC KOSTI
klinično, rentgenska 
slika, operacijski 
zapisnik
10 – primeren
dokaz o krožno zbrušenem robu,
ni dokaza o izgubi periosta 
ali kostnih trnov 
5 – zadovoljiv
dokaz o gladkem sprednjem 
kortikalnem robu,
ostali robovi kosti zgledajo ostri,
prisoten asimptomatski kostni trn
0 – neprimeren
ostri robovi,
oster kostni trn
6. MIŠIČNI POKROV 10 – primeren
dokaz o miodezi in mioplastiki,
optimalna oblika
5 – zadosten
ni možno ugotoviti miodeze,
zadostno blaženje,
zadovoljiva oblika
0 – neprimeren
nezadosten mišični pokrov,
po vsej verjetnosti brez miodeze
7. PROKSIMALNI SKLEP
ocena aktivne 
gibljivosti v kolku
10 – normalen
moč 5/5
in brez kontraktur
5 – sprejemljiv
moč 3 - 4/5
ali kontraktura ˂ 20˚
0 – pomembno
moč ˂ 3/5
ali kontraktura > 20˚
8. PREKRVITEV
klinično
10 – zadovoljiva
kapilarna polnitev ˂ 2 s
topel
normalne barve, 
prisotne dlake
5 – mejna
kapilarna polnitev > 2 s
hladen
bled,
malo/brez dlak
0 – slaba
klinični znaki ishemije,
hladen
bled,
± klavdikacije v krnu
9. KOŽA
klinično
10 - normalna
brez dodatnih brazgotin,
brez kožnih presadkov, 
brez mehurjev
5 - pričakovane težave
dodatne brazgotine,
kožni presadek,
dermatološke spremembe, ki 
vplivajo na protetično oskrbo
0- pomembna okvara
nezaceljena dodatna rana, 
nezaceljen kožni presadek,
pomembna dermatološka težava 
– kot je ekcem, ki potrebuje 
zdravljenje pred protetično oskrbo
10. OBČUTLJIVOST
z monofilamentom,
13 točk: 9 spredaj, 4 zadaj
10 – normalna
normalno čuti na 1 1 – 13 mestih 
5 – delna
čuti na 3 do 10 mestih od 13
0 – neobčutljiv
čuti na manj kot 3 mestih od 13
TOČKE –SKUPAJ: ______________/ 100
Burger, Zupanc, Bavec / letnik XIX, supl. 1 (2020)
143