I • Največji slovenski dnevnik •> I w Zedlmjsrth drftavak » I Velja u tn Wto |i.00 f Za pol teta I ^ $2.60j ACT DCTTRIBTTTgD TODKR PERMIT (Hb. ggg) AUTHURfflMD BT TH» APT W OCTOWPt t, 1MT, Qg THJt AT TRM POT OPTOT of New York. M.T. By Order of the President jl B. Burleson- Postmaster Qsnent Jhe Largest Slovenian Daily, « in the United State« Issued Every Day Except Suwlays and Legal Hclidayf r m 75*000 Readers - x TELBFON: 2976 CORTLANDT. Entered a« Second Claw Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act ot Congrcs of March 3, 187». TKLEPON: 4687 CORTLAND* NO 2C4 - ŽTEV. 264. NEW YORK, MONDAY. NOVEMBER 10,f 1919. — PONDELJEK, 10. NOVEMBRA, 1919 VOLUME XXVTL - LETNIK XXVII GLAS NARODA List slovenskih delaTcev v Ameriki. vstavno povelje je napad na pravice premogarjev VAŽNA SEJA AMERCAN FEDERATION OF LABOR. — LE-VERJEVA POSTAVA NI BILA NIKDAR NAPERJENA PROTI DELAVCEM. — UNIJSKI URADNIKI SO STORILI. KAR JE BILO V NJIHOVI MOČI SAMO DA BI PREPREČILI ŠTRAJK. Washington, I). <".. 9. novembra. — Izvrševalni odbor Ani« ru-nn Federation of Labor j- izdal danes ugotovilo, v katerem pravi, da vstavno povelje proti štrajkujočim maj na r jem naravnost nasprotuje človeškemu razumu. To ugotovilo je odo izdano po štiri ure trajajoči seji izvrš. val-nega odbora. Kot podlaga za ustavno povelje je služila vladi Leverjeva po-stava. Toda Leverjeva postava ni bila nikdar naperjena proti delavcem. (V jo uporabljajo proti delavcem, se ne dela s tem samo delavcem krivice, pač pa vsem prostost ljubečim Amerikam - in. Razen Williama Greena. generalnega tajnika Mine Workers, so bili navzoči vsi glavni uradniki American Federation of Labor. Seja se jo žarela ob treh pooldne. 1'gotovilo sta sestavila S umi"l GomperK iu Prank "Morrison. V njem so na dolgo in široko obrazložena podajanja, ki so se pa vsa izjalovila. Fnijski voditelji so napeli vse sile, da bi pr?pre«"ili štrajk. kar s.- jim pa ni posre :lo. v boju za kapital ZVEZN SODNIK ANDERSON JE DOLOČIL TOREK KOT ZAD-NJ TERMIN ZA KONEC PREMOGARSKE STAVFE. — NE POKORITI SE, JE USTAJA, — JE REKEL. _ ORGANIZACIJA JE KRIVA ZLOČINA. Indianapolis, Tnd., 8. novembra. - - Pod pritiskom T nit «1 States okrajnega sodišča morajo United Mine "Workers of Atiwriea preklicati svoj poziv na stavko v torek do desetih zjutraj. Sodnik Anderson ni 'e odobril zvezne prepovedi, vsled katere n«» sin>' organizacija voditi stavke, temveč je eelo prvikrat v ameriški zgodovini zahteval, da organizacija umakne svoj poziv nn stavko. Premoga i'j i sami bodo dvignili priziv. a ne morejo storiti t<-pcia v glavni stan premogarskih baronov, kažejo naslednji položaj, obstoječ po teden dni trajajoči stavki v premogovnikih mehkega premoga: PITTSBl Rdff, PA. — \ se unijske majne so zaprte, a iz ne miijitkih manj poročajo o povečani produkciji. Dosedaj ni bilo občutiti nikakega pomanjkanja premoga. KKVEROIZTOCXI KKXTH KY. — Pregled splošnega položaja kaže, da se je d\ukrat toliko delavcev vrnilo na delo kot pr-. ve dni. BILLINGS, MONT. — V vseh premogovnikih Montane in se-* črnega Wyaminga j«* opaziti popolno prekinjenje obratovanja v premogovnikih. V Wyomingu so se sestali odposlanci premogarjev in delodajalcev na prošnjo governerja. SALT LAKE CITY, FT AH. — Vse majne obratujejo ter je produkcija normalni. HEATTLK, WAS. — Vsi premogarji so zastavkali ter ni opa žiti nobene ixprrmembe v položaju izza 1. novembra. CHARLESTON, W. V A. — Poročati ni o nikakih izpremera-bah. — \Y KliLSTON, OIIIO. — V>i premogarji so zastavkali prvi dan i ter »»stali na stavki kot en mož. HI TI.Kit, PA. — Razmere v tem premogovnem okraju t ne-! i/premenjeu" Na delu je manj kot deset odstotkov prejšnjih usluž- j NOR rov. \ A. — Nikake izpremembe ni v tem premogovnem okraju. Si Hjarles. St. Lee okraja sta popolnoma zaprta ter ne o-i bratuje niti « na majna. Preostali tlel viržinskih premogovnih polja obratuje kot ponavadi ter prod ur i ra maksimalno množino premoga. KANSAS CITY. MO. — Razmere v Missouri, Kansasu in Okla-honti ter Arkansasu so ostale dosedaj neizpremenjene. WHEELING, W. VA. — Ce se primerja brzojavko z dne 1. no-vembra ter zadnjo, l ažejo razmere v tem okraju, da je sedem ne-uoi.jskih rovov na d dn in da je izbruhnila stavka le v dveh neunij-, skih rovih V splošnem pa se je položaj izboljšal. T COLl'MBl S, OHIO. — V.m premogarji v južnem Ohio so za-st * v k .di dne 1 novembra ter niso od onega časa naprej izkopali niti ene kepe premoga, t izjemo premoga, ki je neobhodno potreben j / obratovanje električnih in drugih nKS MOINES, IOWA. — Vsi premogovniki v Iowi so zaprti. HECK LEY. w VA. — V Winding Gulf premogovnem polju so naložili v Četrtek !>4'» kar in v petek 446 kar. Razmere so v t»plo3-i icm normalne. \LTONA. PA. - Opaziti je povečanje produkcije vsaki dani i//u i/hruha Ktavke. Dne 1. novembra so naložili rovi 400 kar, v pe-i tek pa tisoč. - DENARNE POŠILJATVE V - ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO Isvriujemo denarna irplači]% popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po celi iBtri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je aedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali gar&ntim&mo sa vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačila ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ____ $ 5.40 100 lir .... $ 10.20 500 lir .... $ 50.00 1000 lir ____ $100.00 Denar nam poslan je najbolj« po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft TVRDKA FRANK SAKSBB, » Oortlantft «t_ Tnrfc. ■ T, LANSING BO POZDRAVIL WA-LEŠKEGA PRINCA. I Washington, D. C.. 0. nov. — Ko bo prišel v Združene države < ualeški princ, ga ho sprejel na mednarodni meji državni tajnik Lansing v spremstvu vladnih u-radnikov. V Washington bo prišel na ; "Dan premirja", to je v torek. Tam ga bo pozdravil v predsednikovem imenu podpredsednik Marshall. Obiskal bo Belo hišo.! Mount Vernon in mornariško akademijo v Annapolis, ROJAKI. NAROČAJTE SE NA GLAS NAROD A". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Pazite na nove cene Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mo. goče zamude v izplačan ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer: 100 kron____$2.00 500 kron____$ 9.00 300 kron----$3.86 1,000 kron____$ 18.00 300 kron----$5.80 5,000 kron____$ 90.00 400 kron ----$7.70 10,000 kron____$178.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dru-gimL — Denar nam je podati najbolj po Domestic Postal Money Order aH pa po New York Bank Draft. TTODKA FRANK 8AKSER, 82 Cortland! Street, _______New York, N. Y, IDEPORTACLJA RADIKALCEV ( Washington, D. C., 8. novembra. — Justieni depatrment je dosedaj aretiral 219 "rdečkarjev", katere je pripravil za deportacijo. Tozadevno izjavo je podal danes justič ni department. Aretirani so bili iz naslednjih držav: — New York 39; Newark, N. J. 31: Hartford. Conn. 33; Philadelphia. Pa. 9: Trenton, N. J. 1; Baltimore. 10; Monessen, Pa. 2; Bent-leville, Pa. 1; Universal. Pa. 1; Cle-t veland, O. 17 ; Akron, O. 6 ; Buffalo, N. Y. 14; Chicago, III. 15 in De J trčit. Mich. 40. STANJI PREDSEDNIKA. Washington, D. C., 8. novembra. — Dr. Francu* Dereum. specialist za živčne bolezni, ki je bil poklican v Belo hišo takoj ob pricet-ku bolezni predsednika Wilsons, je svojega bolnika preiskal vsaki teden ter izdal danea ugotovilo, da Me je zdravstveno stanje predsednika izdatno izboljšalo Predsednik je odobril veliko število imenovanj ter jih poslal senatu v potrdilo, a ni drugače delal. Na&iranje njegovih zdrav, ni kov je, da more ie nadalje slediti programu počitka in da se ne sme razburjati ali izmniiti od de- ... j * * -UL S-S ka___ ______ ________ ^_t__H * GLAS NAHODA" potiho ruBuranra pomp ajt* . >«MI* I'll Mill, kMIt ItMIDII, YHim j. / IMM fMi tea iiiii«r m» f-i-4 "SS-tfiC«. »ub-* c--tpt.cn »»JPijr •'..(*. ___j Afvart^MKn* on »jrstnHnt -» >-»i U o**l>r.a*tl prt«Mt)^c> l bU*i.»ot. t Ciljal pc *ub'y - >rdf _ _ | afc Ti*rni>nlkot iMturlmo 1« * MIT t ««*! iri 1UBA01. tiltroV uJdMot iKlovr.ui. _ _______ '•LAt 1 A M O O A" • Baroitfk of_U«_nh&tt*r H 3«T 1. GLAS NARODA, 10. NOV. m9 peteb zbb6b i t i Ker je ravno pondeljek. vam I bom povedal zgodbico, ki ima v - sebi precej moralnega nauka ter > je obenem tudi rešitev vprašanja, - zakaj je taka draginja, kdo draži 1 - :n kaj je pravzaprav narodno go- j I spodarstvo: * * * j potok ar Black je pribijal nad < vrata tablo, ki je slavila vse do- > brote nekega odvajalnega sred- ; . stva. Nat nkrat ^e poči po palcu. * vtakne v usta ter re**e fantu- . "Frank, stopi v štor in prinesi 'za pet centov žebljev." ] Frank s-3 vrne, rekoč: "Za pet centov jih nisem dobil. £est sem moral plačati zanje." i j ( Kc mu je ztčel apotekar pridi- J •rati, da bo moral ob novem letu , zastran velike draginje zapreti j apoteko, stopi skozi vrata šofer j Jack ter zahteva pol unče jodina. | j češ. da se je vreza! a- prst. j .j "PetinSestdeset centov" pravi ' il!i>i i • - .i. . ' r i ;]ilaek m z a.v rje steklenico. "Kaj ?" vzklikne šofer. "Prej- ' i -šnji dan som plačat šliri J. tet ccn- l-L » tov. I- j a "Vem, vem", se zarezi Black J 0 *pa se je podražil. Jaz sam sem t j_ ga moral plačati ta teden po en- inšestdeset centov, i- Jack se vrne v garažo. Tam ga je že čakal mesarjev sin, ki je prišel po dva vijaka. "Po ?"> centov sta*', je mrmral. ' ' Dosedaj sem dobil dva za 25", il pravi fant Z "O, to je že dolgo tega. Povem ti pa, da jih dam v svojo izgubo."' ' Sini se vrr.e v mesnico, kjer j«' oče hotel obesiti Mrs. Smith dr- j r belo kokoš. •J Mrs. Smith jo je pretipa/vala II cbračr.la na desno in levo ter sled ° njič strokovnjaško izjavila, da mora biti najmanj &est let stara. To priliko je porabil sin ter o«~»-. vedal očetu, d:*, je moral plačati 1 za vijaka 50 centov. ~ Mesar se c-dka£lja, pljune predse in reče: e , "Naj bo stara ali mlada 89 cen-.-j tov je funt " Mr- Smilil je zabijala, z item pa o i morate množiti, pajf s bost«' kmalo dognali vzrok dragi- i - nje.. t iiiiiiiiiiiinmiiiiniiii'iiiiiiiiiiiMinmni«* i ---------.LI----~ ll I I'll I« ---| Jugoslovanska Karol. Jednofa 1 OstuMrvijena leta 189S - lot-orporirana leta 1906 diavru urad v 5J-Y, MINN J 2 •LAVNI ORADNIKIt «m>La£an]k amrtnln: LOD1B C08TELL* r>u4t VRHOVNI ZDRAVNIK ur. i o* * aiAHin. .41 a. ohi» mt „ se pittsbur*- .-k. NADZORNIKI i ?Qfit» vit'Lrttn. mts Mita. L .VTHO.N Y MOTZ. M4I Ar* M. «o CUm|c o> VA_N VASOOA S1M NmtrtHte Allcf P1tt*bur«fc- Vi POROTNIKI: | t&JCGOS J PORENTA. bom IT«. Black Diamond. JTmS. :.£ONAPJj HItfVBOD.iJlE, boa 480. EJ' • OEN R UPNIK, a. K. bom 14. Export. Pa. ___ __PRAVNI ODBORI JOSEPH PLAUTm. Jr. 413-7tk 8t Calumet. MlaA. TOHN MOVERN. BS4-Snd Ara.. Dulutb. Mlnn. MAT* POGOREI.C. 7 W. Madison 8t Room IM Ckl«M | Jadnotlno claaUo: GLAS NAIODa atvarl tlkajoe s« uradnih radev kakor tudi denarne pofilljatve naj «6 po Mlajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poftlljajo na predsednika porotnega ^^^ "ošnje za sprejem novih Članov in sploh vaa »dravniika Bpričevala. se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. i Jugodi. vaiiska Katoližka Jednota se priporoma vsem Juco«iovanom za obilen Prt-P°sluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajn! ima f3°0.'..00. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, odfikodnin In pesmrtnin Je plačala že nad poldrual miljon dolarjev. Jednota šteje okrog S tisoč rednih Članov Uc) in okrog 3 tisoC otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raznih slevenskUh naselbinah. Tam kjer J'b i, V,?ri1Klr0^arn0 vstano\-itev novih. Kdor ell postati Clan, naj se zplasi pri tajniku bU.žnega druitva J. S. K. J. i Za vstanovitev novih drufitev se pa obrnite »a glavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 Clanl ail Clanjcaml. Dopisi jeval mojo jirecej slabo jiisavo. Pred več m«!seei nii je izrazil željo da bi rad nekatere moje stvari skupaj spravil, ker me je najbolj razumel. Ko sem bil pred leti v domovini. sem fotografiral njegovo rojstno hi£o v Slovnici na Notranjskem. Sliko imam za spomin. Filipa ni vei med živimi I'qa^nil •e za ta svet v 53. letu svoje starosti Naj v miru počiva! Matija Pogorele. > Ely, Minn. Tu že dva dni raz-aja sneženi metei; snega je padlo nad en ee-j velj. l.ajtnant Peter Pribilie je dospel zdrav na svoj dom s francoskih poljan. Zdravi! .T. J Pesliel. > t Ankenv, Iowa. Ko prebiram razne noviee. vi-•dim. kako so kapitalist zvija ka-j kor črv. ki era pohodiš. Tukaj v okolici Des ^loines votu'eje v fjiari j kraj. Velikokrat som v tem času šel na urad Frani: Satserja ter videl in slišal, kako uradniki gredo prtnikom na roko. kako jim lepo ! svetujejo in jim dajejo najboljša navodila. Vsak. ki potuje v staro domovino, r.aj se obrne na Frank Sak«°r.ia. ker bo najboljše poprečen in dobro pripravljen za potovanje. Mislim, da odrinemo 10. novembra Predno zapustim Združeno .države, pozdravljun v?e znance in prijat« lje sirom Amerike. Anton Rotar. Jugoslovanska delavska misija V smislu sklnpa mirovne konference je predsednik Združenih držav sklical v Washington. D. jC.. prvi mednarodni delavski kongres kakor del Li«c Narodov Državo Srbov, Hrvatov in Slo-! venoev zastopajo na tem kongresu štirje opol močeni delegat je. Jugoslovansko vlado zastopa I dr. Slavko J. Groie, jugoslovanski poslanik v Washing tonu. Obrtnike i.astopa z. Marko Daac-r, tajnik Zvese industrijaleev v Za^re-bn. in g. Svetislav Frane, tajnik ' Delavske zv^ze v Ljubljani, zastopa jugoslovansko delavstvo. Kazen teh treh službenih delegatov bo delegacija imela tudi dva tehnična svetovalca, in siccr gospo Mabel S. Gmič za \-praša-nja-. ki se tičejo varstva ženskih in otrok, in dr. Velimira Stojko-viča, inšpektorja ministrstva za poljedelstvo. Dr. Gmič. dr Stojkovie iii ga. Gruičeva se že vdeležujejo razprav delavske ] onference; dočim ; bosta Rauer in Franc dospela s Cunardovirn parnikom 4ak dan, da so ostavili svoje 1 »pite ui krampe, čeprav š>- ne ■ pj.dajo k oi gani/i.cijv pa jih nočejo p".-nemati. Tukajšnji delavci se izgovarjajo eden na drugega-1 Pravijo: kaj bom jaz sam, če pa i drugi nočejo. Dratje, dokler bomo imeli vedno temo pred našo bodočnostjo, ne bo nič! Zdramite se, sedaj čas! Zbudite «e iz spanja, napočila je ura 11! Jaz mislim, da je : vsakega zavednega delavca dol ž-, ' no^t. da d-.'lu;<' in nagovarja svoje ' prijatelje, naj se priklop jo K delavski organizaciji, katera na> votli k izboljšanju naših razmer, liratje. vp-rštcvajte te vrstice! Na društvenem polju še ni pre-j i-! a bo v teli -ilabili časih Dobre kapljice sploh ne moremo uživati, j ker ni okroglih zadosti in jo sploh tudi ni. Naj zadostuje za danes, drugič kaj več. Pozdravljam vse napredno misliče rojake in rojakinje ši-roui Amerike, posebno pa stav-kar.je po Združenih državah. Stavkar. Ccllinsburg, Pa. Tu je umrla Marjeta Kajtner rojtna Ilabj-m. doma iz Mengeške Loke. stara 77 let. Tu zapušča moža m sina v F.ly, Minn., jja brata v domovini se j>a ne ve, če je šc kdo izmed sorodnikov živ. iiiia je prva nascljenka v liašt n ase 1 lun j in njen sin je bil prvi rejenec v tem kraju. Kada je pripovedova-! la, !-j 'v»niči Njegov duh je bil čil in zdrav Vstal je iz postelji', oblekel nočno obleko ter si nekoliko oirrel roke Zatem je sede! poleg mene ter vzel papir in svinčnik. Govoriti ni moirel imel je namreč raka , v grlu. On jc- pisal, jaz sem pa odgovarjal. Bil sem pri njem tri ure in v tem čacu jc napisal eele 1ri strani papirja, katere >m vz^l seboj za spomin. Med drugim je za-I>i»al tudi stavke: — Žal. da sva premalo občevala. — Skupaj bi ilnhko veliko storila. — Toda, kar I je, je. vsi pridete za menoj. . Da, ■ nepozabni Filip, vsi pridemo Že-jlel ti še živeti kak mesec, kar je j razvidno iz pisma, ki si mi ga r»i- rd«i čez en mesec . . Vsaj še t*r. me^ee ,si hotel živeti, toda smrtna neve-Jsta te je obiskala že 3. novembra j t«T te smrtno poljubila r.a Ike V l olniški sobi jc bila precej loplo. j Na mizi je bilo nekoliko ovenelih rmenih jesenskih cvetlic, poleg pa listek s podpisom Miss Kate Peti :išek. Z veseljem je kazal Filip na te rožice. Pismeno me je vprašal, če mu imam kaj važnega povedati. — Tujec tepta domovino, sem reke?. — On je žalostno zmajal z -jmne. Naj še omenim, da je kot urednik Am. Slovenca točno «re- Mopis ter niso niti malo za!;nt<\ Samo mal dotikljaj, pa si mrlič ali pa trpiš posledice mesece, ka.?ti tok ti grozovito oslabi sive. rital sem statistiko, zavito namreč. da se največ premogarjev ponesreči v pondeljek Tri leta sem v odboru poškodninskega in p<>-smrtninskega fonda ttr so mi stvai do pičice znane. Moji zapiski kažejo, da se ponesreči 7«r»% pre-jnegarjev v petek in soboto, torej takrat, ko so že tako utrujeni, ua njih ži\<.-i sploh nisc več na delu, ampak telo dela saiao k jt stroj, ne da bi opazilo nevarnost Statistik je moral biti prohibit-ijonist in je !n>t»'l pokazati premoga i je kot pijano mrhovino. Sicer je dejstvo, da juemogarji pijo mnogo opojne pijače, ako ju ideje do nje, posebno v družbi, ampak vseeno o-tane, kar jc f.ik-tum da se v torek, sredo in četr-t«k najmanj ljudi j»im1 zemljo pone-re'i < "uli .ste in čita!i, v oglasili nam-, reč, o tako bajnih plačah premo-; garje v, da se mi je čudno zdelo, kako jc bilo to, da so hoteli senatorji iu kongresniki sploh št v j Washington hoditi dolg čas pasti, ko so vendar imeli tako sijajno priložnost služiti $K>0 na dva te-[dna. ]{es je, da s«' jc med vojno |slnžilil sem .imenovan od kurilne uprave Production C« mmisisionerjeni in mnogokrat sem jih slišal, da ne vršim svojih dolžnosti dovolj strogo po predpisih. Požrl sem vse kajti vedel sem, da stroj se ugonobi, kako da bi se živo bitje, če je tako navdahnjeno z ideali ter navdušeno za eno stvar, ne ugnalo in podleglo. Delali srno, mol'ali smo. Od ene strani sem cul, da sem premalo strog druga stran pa me ;e klela Upanje, da zavlada svoboda in demokracija, je šlo po vodi. Ogoljufan je stvaritelj 14ih točk in bolj ogoljufano je delavstvo. Danes smo izžeti do mozga. Vse nam ;c vzeto razen mežgan in prepričanja, da je tudi premogar človek, l;i izpostavlja svoje življenje vsak trenutek zato. da so dn.tgi na goric cm. Alio je publika nezadovoljna, naj si pomaga. Po tr.no premoga dobite skoro iz vsakega ro»a in iz na.šega, ki je posebno znan kot največ plina vsebujoč premog, bi ne bil dražji Vožnja do New York a tudi ni tak) strašna. Čo s>e pa ljudstvo noče organizirat in raje redi trote-posredovalce, prosto mu. R »čem le: Premogar ima clavo in sree, ki mi«di i-n čuti. No zmešajte mu glave in ne otopite mu srca, kajti če napravite to, boste čutili posledice in se kesali, če ne bo že prepozno. Rudolf Kreži j Par resnic o premogarjih Collinsbur?, Pa. Celi j. uredništvo G. N.r— V uredniškem članku z dne iMt. ,oktobra pod naslovom "Na dan '■i resnico!'' pišete marsikaj, kot' bi tudi vsak drugi kdor m- pozna dejanskih razmer pri produkciji premoga. Javnost, t. j. bogati lenuhi pa tudi delavci drugih strok so danes proti premoga rje m, kajti naravno 'je, da bodo morali premog dražje plačevati, kadar mi dosežemo naše zahteve, oni pa. ki s., bogati, p i iz prepričanja, da je premogar i žival, istemu ne privoščijo izboljšanja. Imam priložnost do večjega vpogleda v ra/.mere med premolar ii, in ker na Vaš članek še nisem videl odgovora, usojain si jiz nanj odgovoriti. Ako Lewis pravi, da so premogar j i zaslužili po $7.1 na mrsr-e. ker .-.o jim ojn-ratorji dovolili delati tri dni v tednu, rečem ja/, da pvznam ljudi, ki .so delali (i dni na teden, pa so komaj zaslužili isto isvoto. in to niso lenuhi, ampak ljudje, ki radi delajo ter so družinski očetje. NeoŽenjen človek :nora gledati, kako bo izšel s tako , svoto v mesecu, oženjen si mora pa pritrgavati pri vsem, celo pri jedi. Vi pravite: (e je Lewisova izjava resnična, naj kongres zgrabi premogarske barone za vrat, namesto da bi označeval delavce za boljševike. Imate prav. le škoda da Vaša želja ostane želja in da i se nikomu n.e bo ;.al^ga storilo razen preogarjem. Pravite tudi: Če pa Lewis ni govoril resnice, raj bo strogo kaznovan. Prav tako' Kdor laže, nai j jih dobi. Toda Levis, navzlic temu, da je odločen ter da nas je s svojo razsodnostjo in odločnost-:jo presenrlil, govori tako milo o j operatorjih, kot bi noben premogar. ki dela dolge ure pod zemljo. Ali ste že katerikrat videli kakega bogatega premogarja? -Taz vem, da ne. Lahko pa ste «ra videli brez noge. ki je bil primoran. j;!:o je hotel živeti, iti v rov in nalagati ter streljati premog. Lahko ste tudi videli take, ki so bili po končanem delu tako utrujeni, da r.iso mojrli jo--ti niti spati. Živlie-nja in solnea ni za nas. ampak ramo trdo delo in sp.irt ali v najboljšem slučaju pohabljenje. Negotovost sili človeka, da dela danes kot norec, kajti lahko da rov drugi dan ne obratuje, torej udari * pikom danes, da bo kruh, čeprav majhen, š- za jutri. VeČina ljudi misli, da premo-carji delamo 8 ur dnevno. Da. tisti ki imajo dnevno plačo delajo res 8 ur Kaj pa drugi? 1'ri nas je res uniiski rov in ako nočeš hoditi po blatu pol ure daleč jkkI zemljo, moraš biti V, na 7 zjutraj v rovu, da se pelješ z voznikom. O-poldan^ke ure počitka kopači ter nakladalci r.e poznamo, ampak tal? rat ^e dela 2a ži\v in mri ve, ker se jemlje kamen doli. kateri je nad premogom debel približno 12 palcev in kateremu premogar ne mere zaupati niti trenutek Ni pa samo kamenje, ki nas ogroža Električne žice so povsod, Kamor NEMŠKE ŠOLE NA POLJSKEM Varšava, Poljska, 7. novembra. Poljska vlada je dala velike kon-: eesije nemški manjšini. V šolah j bivše pruske Poljske se bo poučevalo v nemškem jeziku. Tudi evangelska cerkev bo u-živalt svobodo. arm^n«ki naro«! pod vlado sile, ki •s? * f»dno zatirala, pihamo s tem v žerjavico, ki bo znova jvzplamtela tet objela ves svet. 1 Ne zavržite Armeneev, rešite jih! ; v*eh so obrn iene na vas. Vi j ^te njihovo edino upanj**. Ar-1 meaei ^(»ijo Ameriko, naj brez obotavljanja sprejme nad njimi mandat, kajti drugače bo Arme-oija izginila s sveta. . - 2an*va, Švica, 7. nmemlwa. — Hvicar^ka federacija prijateljev Armenske je ponlala predsedniku -WilMQQ kablogram, v katerem jej refeno med dragrim tndi slede-V: | — V tej svetovni vojni ni 110-j ban narod toliko kot ho tr-j peli ravno Armenci. Armenija 11-aiira in umirajočim 11« pride ntbre pt pomoč Ce jumtUno napreden 6VICARJI PROSIJO AMERIKO NAJ PREVZAM3? PROTEKTO-RAT NAD ARMENSKO. Prazna slama - Prokletstvo našega časa je fraza. Kadi fraze je šlo v -mrt devet miljonov mladeničev in mož v | najboljši starosti. Najb-pše nade za bodočnost so padle v grob s t *m cvetom mladine, '/morile so jih fraze. — fraze o boju za obstanek, fraze o demokraeiji in humaniteti, fraze o zvestobi in odpo-j ru .... Fraze, prazne fraze. Prokletstvo naš- ga časa j*', tla se dajo narodi s frazami pre- \ motiti ter prevariti glede najbolj važnih vprašanj. Usoda narodov) pa je, da so s«« dali s frazami prevariti glede najbolj važnih stvari j in da se bodo dali še v bodočnosti prevariti. i Radi te!»a je poginilo devet miljonov ljudi in na tem bo pogi-1 llilo še več milijonov ljudi, dokler ne bo stopilo dejanje na mesto | prazne fraze ali besede. Generalni pravnik Palmer je imel pred par dnevi nagovor naj državne uradnike v Harrisbnrgu, Pennsvlvaniji. Če predstavljajo j fraze vrrdnos1 govora, je bil to zelo lep govor. Žalibog pa s tem ni : mogoče nasititi lačnih. Nezadovoljneži ne bodo postali zadovoljni) s frazami. Slabi se n«' bodo izpreobrnili s pomočjo fraz. Generalni pravdnik je govoril o draginji, ki je predstavljala temelj govora t»-r razpravljal tudi o kapitalu in delu. Tega bi mu nihče ne zameril. — kajti to vprašanje stoji danes nad vsemi drugimi vprašanji, — če bi spravil na dan nove misli, vsaj eno izvedljivo misel. Njegova izvajanja pa so bila kot ponavadi — prazna' slama. — Drznem si pojaviti trditev, da bi za deset odstotkov zvišana produkcija znižala cene za dvajset odstotkov. To precej drzno trditev bi moral generalni pravdnik Palmer j seveda tudi dokazati. Pa vzemimo, da bi bil njegov račun pravi-1 len: — kdo bi nosil slroške skrvenja ali znižanja cent Gotovo delo-1 dajalec iu slednji bi gotovo i:e bil zadovoljen z novim predlogom ir»1 raditfga ze sedaj ni zadovoljen s predlogom, kajti 011 hoče imeti svoj dobiček. Celo draginjo bi bilo mogoče v pelih minutah spra-j viti iz sveta, če bi mogel generalni pravdnik napotiti delodajalce,j fabrikante iu velcinduntrijalce. da se zadovolje z manjšim dobič-i kom. Tega pa generalni pravdnik ne more doseči. On ve. da tega more storiti ter ve tndi, da je trditev, katero je izustil, smešna, | ker ji manjka resne podlace. — Nedelavnost vspričo prevladujočega položaja je greh. Mi,; možje, na odgovornih mestih, bi morali storiti vse, kar je v naši moči. da odsvetujemo nedelavnost, da jo preprečimo in da gleda- • o nato. da se vrši produkcija s polno paro. T > zveni prav tako kot da je nedelavnost krivda delavcev, kot e an eriški delavci* lenuh; kot da preneha z delom ter pospe •* u ?avl 'hje obratovanja, k«* ima v sebi nagneuje do postopa- Ko»• < 1' ii *aov 1 i'<*neraln: pravnik zabiti v glavo, da je tristo-«• ; k'-irjt v in st ristotisoč premogarjev zastavkalo iz veselja d*» postopanja? |)»d ve«' je prvi, 1: i ima interes na tem, da naprave obratujejo.; f) Kav«« je pivi. ki trpi vsled u-tavljenja obratovanja v svoji in-dn rriji m eaa glavnJi pritožb premogarjev ie ta, da imajo dela le za polov co časa. — kor si tele premolars ki baroni le polovične produkcije, da dric cene v viiini in da jih lahko še navijejo. To bi mo ral gospel I'aliner vedeti ter najbrž tudi ve. < 'e l»i mogli delaveem, če t)i mogli kapitalistom in če bi mogli vsakemu pojasniti, da je brezdeliea greh in zločin, če bi mogli delo in kapital dovesti do te^a. da opravljata polno dnevno delo ( vn polno dn -vno plačo, potem bi bil \sak teh problemov rešen. Gotovo bi bil. kajti vsak človek navadnega razuma mora spoznati. da bi I omenjalo to rešitev soeijalnega vprašanja. Kaj pa je '"polno dnevno delo" ? K.:j je "polni dnevni zaslužek"? Po nazo-1 ih delavcv? Po nazorih delodajalcev? Te majhne razlike v mnenju so oni mali trnek, na katerem obvisi vedno rešitev zamotanega; soeijalnega vprašanja. Kooečno je gov.»-il gospod Palmer v resnici o draginji ter go-voril o tem, kaj naj t> -e storilo in kaj bi se moralo storiti, — česar, s,- pa ne stori. Kone. ro j.* izjavil, kar je izjavil že neštetokrat, — dal bodo odrejene najstrožje odredbe, — ponovil je staro pesem, peto) neštetokrat. — Profitirje bi se moralo iztrebiti ter utakniti v jetnišnice. Gotovo bi se moralo. Zakaj pa se tega ne stori! Iztrebite jih,J utaknite jih v ječo, — in miljoni vam l>odo hvaležni za to. Storitej to kar naj bi se j>o vaših mi*lih srorilo, kar pa bi se moralo po na-: sif» storili že ravno. Nastopite z eneržijo. s katero ste na- Mtopili proti delavcem! f MRTVI KAPITALI Hrvatski spisal JOSIP KOZARAC Udobnost in zdravje Bolniške sobe potrebujejo sv g iega zraka in čiste gorkote. Upo raba prenosnega PERFECTI01 OIL HSATERJA dovoljnje obo je. Po zračen ju hitr*T ogreje sobo da čisto brezdušno gorkoto, ka darkoli in kjerkoli jo potrebujete Z uporabo SoCony petroleja go ri deset ur ena galona. Brez saj brez pepela. Pripravno za takoj šnjo uporabo. Vprašajte prodajal ca, naj vam pokaže Perfection. STANDARD OIL COMPANY K OP NEW YORK PERFECTION OJ] Heaters ni^s SABOPA, iq. ^OY. J 910- Iz zgodovine smrtne hiše v Šing Singu " — i (Nadaljevanje). the EasyHfey vi. Koje bil mrtev, so razobesili zunaj rdečo zastavo in svet je ve-dedl, da je vse končano. Doktor je v posebnem ugotovi-lu izjavil, da je njegovo naziranje 0 usmrčenju zločincev konečno vendar trinmfiralo. Rekel je na prof etičen način: — Sistem je sedaj absolutno dovršen ter bo obveljal. Ko je dospelo truplo Smilerja v Harlem, so našli, da je bilo —■ zažgano. Ostala 1 ri trupla so pokopali v živem apnu na jetniškem pokopališču. Skozi tri dneve, — podnevi in ponoči, so stražniki stražili grobove ter pazili nato, da jih ni nikdo ekshurairaL Vsled skrivnosti in tajnosti prvih ekse-kneij prevladuje še danes naziranje. da so izvedli uradniki zelo slab "job" ob priliki teh prvili eksekueij. V dokaz, kako splošna je bila ra dovednost z ozirom na električne eksekucije po celem svetu, hočemo navesti odstavek iz nekega u-redniškega članka, ki je izšel v enem vodilnih londonskih listov: — Tudi če bi bilo treba dveh električnih udarcev, — je izjavila Pail Mail. — bi ne bilo to nič hujšega kot pa je grd nastop rahlja pri vešalih. Martin 1). Loppy, prejšnji in-žinir na nekem transportu linijske armade, je bil peti. ki je umrl v električnem stolu. Zabodel je v New Yorku svojo ženo do smrti. Kaplan Edgerton ga je tolažil na zadnji poti in usmrčen je bil malo pred 12. uro dne 7. decembra 1891. Bil je prvi, ki je sedel na električnem stolu pred ! poldne. Dne 8. februarja 1S02 je bil usmrčen McElvaine. To je bila šesta "seja". Bila je to prva 'eksekueija, pri kateri so bili na vzoči tudi časnikarji. Postava je bila izpemenjena v toliko, da je 1 dovoljevala njih navzočnost. — Sel je pokon<-i in hitro, — je rekel paznik Derrenbacher, — sedel na stol ter rekel: 1 — Let Vr go! Na predlog Tomaža Edisona se je na MeElvaineu preiskusilo uporabo toka skozi roke mesto skozi noge, a poskus se je izkazal kot nezadovoljiv in jetniške oblasti so se vrnile k staremu sistemu pritrditve elektrodov na noge. Malo predno je bil Jeremija Cotto, sedmi usmrčen i, odveden v eksekucijsko kamro, v jutru 28. marca 1892, so prinesli jetniku j steklenico žganja, kajti njegove življenske sil" so k;t.i hitro poj"-male. Prvikrat je l>il dr. McDonald odsoten iz eksekucijske sobe. Dr. Irwine, jotniški zdravnik, je prevzel nadzorstvo. Policijski inšpektor Ab>x. Williams iz New Yorka je bila ena izmed prič. — Cotto je bil obsojen na smrt, ker je prerzeal vrat nekemu Frankc-sola v Brooklvnu. Fred McGuire iz Napanoeh, ki je ustrelil Mrs. Noah Gregory v Middletown, ko je skušal oropati njen dom, je Lil osmi, ki je umrl od elektrike. Čeprav bled je stopil v kamro povsem mirno, ' ter se hladno oziral naokrog. Bil je prvi, ki je užival čast, da je umrl v novem električnem stolu in v novi hišici iz opeke, ki je stopila na mesto stare lesene ' barake. Ker je ubil svojo ženo v "VVin-^ field, L. ., je bil usmrčen James ! Hamilton, neki duhovnik, dne 3. aprila 1893. Sedel je na stol ter | se ozrl radovedno naokrog. Bil je deveti, ki je umrl na električnem stolu. " Nil (Konec.) POZOR l POZOR! ZmSel 3m nor allbal Hnlk DOMAČIH ZELIŠČNIH 4 ZDRAVIL (priporočenih po itxpnlkn Kaetppa.) Pole« mkegt sdravfla je na kr&tk rmsloiano. n kaj la pri katort frrSmi se rabi Ta cenik bo Todnlk k faltmn Bdravi« Pilite ponj Sa daoea. PoBjam ca braa plaCna. MATH. PSZDDt, ■ox 77«, City Had tU. ««w vpntc H. v, na ba izza one Erricksona. ki je iznašel bojno ladjo z vrtečim se stolpom in tako zmagal v bitki z o-klopnicami, ki so zrevolncijonira-le mornarice celega sveta, ni bila predmet tolikih razprav in pogovorov. Vsakdo se je vpraševal, če bodo šli morilci v večnost brez bolečin in hitro kot je trdil dr. Southviek, oče ideje usmrčenja z električnim tokom. &tevini so trdili, da bodo žrtve mučene ali pa pečene. Pretežna večina ljudi je imela večjo vero v vislice. Skozi stoletja so raorilc-ce obešali in skoro vsi so bili proti temu, da bi se poskusilo na tem polju kaj novega. "Warden Brown je šel do skraj nih meja v svojem naporu da se izvede eksekucije tajno. Ni le izključil časnikarskih poročevalcev ki so bili vedno pripuščeni k obe-šenjern. temveč celo postavil krog Sing Singa cel kordon oboroženih nih stražnikov. Stražniki so tvorili neprodirno črto ter dobili povelje. naj streljajo na vsakega, ki bi skušal priti skozi kordon. Tiha. radovedna množica je stala izven jetnišniee celo noč. Provizorična brzojavna postaja je bila ustanov ljena tik poleg ozemlja jetnišniee, da sporoči celemu svetu prvo novico o umrčenju. Warden Brown pa je vendar sklenil dati časnikarskim poročevalcem in množici zunaj eno koncesijo. Odredil je signale z zastavami, ki naj bi se pokazali nad hišo wardena, kakorhitro bi bil vsak morilec mrtev. Bela zastava je bila izbrana za Slocuma, modra za Smilerja, črna za Wodda in; rdeča za Juigigo. V jutranji zori dne 7. julija so povedli Slocuma iz njegove celice. Spremljala sta ga duhovnik Cree-gan iu Hogan in molil je z obema. Čeprav je bil bled kot smrt. je šel vendar pokonci do stola ter sam sedel vanj. Državni detektiv Jackson in paznik McNeal sta ga privezala na stol. Slocum je pomagal obema privezati elektrode na noge. Dr. Charles McDonald je dal signal. Kdo je prvi spustil elektriko, je ostala vedno skrivnost. Stari u-službenci pravijo sedaj, da je bil paznik McNeal in da je dobil za to $25.00. Čudna usoda je hotela, da je padel McNeal par let pozneje mrtev s svojega stola v uradu jetnišniee. Zadela ga je srčna kap. Električni tok je švignil skozi telo Slocuma. Človeška oblika se I je nagnila naprej, vezi so se napele, a nato je bilo vse mirno. — Zdravniki so stopili naprej, a gle-! dali na to, da so ni nikdo dotaknil stola ali obsojenca. Prišel je nadaljni udarec. Zopet so se pokazali bliski na stolu in drugi udarec je brez vsakega dvoma ubil. Par minut pozneje je zaplapo-lala wardenova bela zastava. — Oznanjala je tragičn vest zbranim množicam pred jetnišnico. Vsi so spoznali, da je en morilec mrtev in da je bil Slocum prvi, ki je plačal za svoj zločin. Tik, tik, tik, — so pričeli udar jati brzojavi in v istem trenutku so ponesle žice v celi svet vest, da je električni stol v Sing Singu izvršil svoje prvo strašno delo. Smiler je pričel drurgi s svojim smrtnim maršom. Pri njem sta bila kaplana Edgerton in Law. Šel je pokonci k stolu, sedel nanj ter se priklonil pričam. Kakorhitro je dobil dva udarca, je zavihrala modra zastava v jutranjem vetru na hši wardena. "Wood je stopil v eksekucijsko kamro s kaplanoma Creedonom in Hoganom. Skupina učenih doktor jerv jo sedela na klopeh, namenje ni hza priče. Wood se je dejanski smejal prizoru na sedemindvajset učenih mož, ki so čakali, da ga vidijo umreti. Črna zstava je kmalu zaplapo-lala v znamenje, da je storil električni stol svojo dolžnost. Ker je bil sila močan ter zelo mrrk, so se jetniški uradniki bali, da se bo Japonec Juigigo upiral eksekuciji. Prihranjen je bil za zadnjega. Ko so ga vprašali v zadnji noči, zakaj ne skuša nekoliko spati, je Japonec odgovoril: — What i« the user Noben duhovnk ga ni sprem-ljal, ko je »el v smrt. Čital je svo jo lastno veroizpoved ter šel s skteajeum rakuna, ItQt y jopUt- Westinghouse interesi so ravno j kar uspešno spravili na trg stroje z izmenjalnim tokom. Dali so velike svote za oglaševanje teh' strojev ter izjavljali, da jih je po-' vsem varno spraviti v liiše in de-j lavniee, ker se lahko množino vol-! tov skrči tako, da ne obstaja taka' nevarnost usmrčenja kot pri di-! rektnem toku. Tedaj pa je prišla država ter objavila, da bo uporabljala izme-njalne toke za izvrševanje smrtnih obsodb. Westinghouse družba je takoj objavila, da se ne sme i državi prodati ali posoditi nobe-! nega stroja z izmenjalnim tokom. Vsledtega je poslala država nekega agenta v Južno Ameriko, da kupi primerno pripravo. | Prvi v električnem stolu. Charles McElvaine je bil prvi i človek, ki je bil obsojen, da mora umreti v električnem stolu. V j | Sing Sing so ga privedli dne 30.' | oktobra 1889. Ubil je nekega Kristijana Lueca. Dvoriščni mojster Hilber je dobil naročilo, naj po-: stavi smrtno hišo in med tem ča-; som je bil morilec nastanjen v bol i niči. Delo zgraditve ječe v notranjosti jetnišniee se je pričelo v decembru 1889. Ko je bila hiša postavljena, je bil McElvaine stavljen noter in Derrenbach je dobil povelje stražiti ga. , Mladič pa ni bil dolgo sam v smrtni hiši. Na Novega leta dan 1890 so pri| vedli v smrtno hišo Japonca mornarja Juigigo, ki je zabodel do smrti nekega ameriškega mornarja. Nato je prišel kot tretji Jožef Wood, ki je ubil Charles Ruffi-na. sodelavca v Kingsbridge. Četrti je prišel Harry Smiler, ki je ustrelil Mary Drainy, eno svojih treh žena. James Slocum, ki je pretepel svojo ženo v New Yorku, je bil peti morilec, ki je dospel v Sing Sing. Zagovorniki obsojencev so pričeli z dolgim bojem, da jih rešijo. Neštevilni predlogi so bili stavlje-i ni in cela zadeva je stala $250,000( da sc prepreči usmrčenje mož v j električnem stolu. Zadeva vsakega' i posameznega obtoženca je prišla celo pred najvišje sodišče Združenih držav. Kakorhitro so bili zagovorniki tega ali onega morilca poraženi glede enega predloga so takoj stavili drugi predlog. — Postavo so napadali na temelju vseh mogočih ugovorov. Eden teh 1 ugovorov se je glasil, da je usmr-1 i čenje s pomočjo elektrike oktru-; ; no in nečloveško. Ker je bil obto-' j ženec Wood črnec, Je njegov za-; j govornik trdil, da so bile kršene j njegove ustavne pravice t ker ni bilo dovoljeno, da bi bil v poroti en črnec. Odkod je prišel ves ta denar, je skrivnost, čeprav se je dosti u-gibalo o tem. Warden Brush jc dal dne 26, novembra 1890 preiskusiti stol, katerega je napravil Hilbert ter i opremil z žicami elektrik Davis. : Na /a stol so privezali konja iz i jetniškega hleva. Žival so trdno I privezali ter ji povesili na glavo čelado. Ko je bil otvorjen električ ni tok, je izgorel en varnostni sklep. Konj je dobil le en udarec ter pričel silovito brcati. Ta kra-val je razburil Slocuma. — Kaj je to? — je vprašal ves razburjen. Derrenbecher je vedel, da pripravljajo stol za jetnike, a ni hotel po nepotrebnem razburjati na smrt obsojenega. — To je konj, ki brca, — je odgovoril. Slocum ni ' edel, da pripravljajo stol za jetnike, ali da je usoda določila, da bo on moral prvi u-j mreti na njem. Ko so bili izčrpani vsi viri za-, govornikov, je warden Brown v! noči dne 6. julija 1891 prečital Sti rim možem smrtno obsodbo. Bili so to Slocum, Smiler, Wood in Juigigo. Povedal jim je, da se sodišča nočejo več vmešavati, da ni dal governer nikakega upanja in da morajo umreti naslednjega dne ob jutranji zor!. Čeprav jim niso povedali tega, so bili vendar usmrčeni v nave-j denem redu. Ta red je predstav-: ljal ravno nasprotje proti redu, i v katerem so prišli v smrtno hišo. Slocum, ki je prišel zadnji* je bil prvi na vrsti. Celi svet je Šakal na izid tega čndoefft pobrati Nota* isi*jd- j govorila z vami... Tako nekako, kaker da se boji izreči, a — mislim, da vas to ne vznemiri, zakaj |mi vsi smo vam vdani in skrbimo, |da dosežete svojo željo." 1'rbanitzkemu se je zresnil obraz in komaj vidljivo se je poklanjal gospe Vukovičevi. Od na-t rave dokaj nadarjen, je imel tudi t :T.e toliko izkustva, da je vedel, koliko veljajo besede gospe Vukovi-čeve. Te besede, a k oprav zanj (skozinskoz laskave, so imelevnje-( go\ ill oj di povsem drug pomen. I Kljub vsej sladki zgovornosti go-jspe Vukovičevc je uvidel, da so .njene besede potvorjcca lepota, izkrivljena istina. "Ali bi lahko govoril z gospo-jdicno?" vpraša z vljudno odloč-(nostjo, kakor da kliče na račun r>odrejenega, uradnika, s katerim ni povsem zadovoljen. Nato je šel z obema gospe m a na! j vrt. da poiš-"e Anko. i Sestanek z Anko je bil spoštljiv. celo prisrčen, kskor sestanek ljudi, ki imajo vsak svojo iz vest i no volje in načelo ter se :ic boje tega načela pred nikomur prizna-.ti. Prošetala sta se enkrat in osta- I i 1 Ia na samem. j ''Kakor vidim, ste vi v svojem' ; cesarstvu, v svojem elementu —| da se ne izrazim z vsakdanjim iz-1 razomr;, reče Urbanitzky. I "Ako človek hoče, da ne bode! inadlezen sebi in drugim, si mora i dati posla s te^ii, s čimer je zvezan j • tako ozko, kakor smo mi z v.-i^jo 1 "Velika sreča je to, aUo s: č!o-•vek v svojem butnem domu najde : duševne in telesne zabave. Ako se zahtevam njegovega duha, okusa i in naobrazbe ust reže obenem, mo-ira imeti tak človek v resnici mno-go čustev iii nežnosti. Dandanes i ! je takozvanemu izobraženemu i •svetu vas isto, kar robstvo." I "Kakor na primer tudi moji se-j stri — dočim je zopet meni popol-; noma nerazumljiva plesna naslada, v kateri ona toliko uživa. Jaz ne morem v plesu najti prav no-; bene zabave telesu, a so manj Juda, zakaj za plesne razgovore mora imeti človek mnogokrat več potrpljenja nego esprita, da ga krivo ne razumejo in ni izpostavljen vsakojakemu obrekovanju.** "Naravno — ali ni treba tam vsake besede tehtati, ne sme se tam vzeti tako strogo, kakor pred sodiščem, nego tako na lahko reko — treh-* se e vdati struji, ki slučajno teče, kakor če gledate tri, štiri metulje, ki se podijo, a ne morete prav niti razbrati, ali lete po sv>ji volji, ali jih nosi veter, ali hni ta k temu ali oni k onemu.** "Ali tudi za to je potreben nekak dar dar hitrega medsebojnega spoznavanja, prilagodenju, zaupanja — a pri meni, vidite, ni tega, meni so vsi ljudje tuji nepoznani in mi je uprav nemogoče >e tako na vrat na nos sprija£c-| ljiti z nepoznanim človekom. Ne morem takoj govoriti ž njim tako od srca, da bi mi bil ta razgovor | v resniei duševna zabava, a ne! prazne fraze, kakor sem že rekla,' ne razuem . . '* ky, in sc ni mogla vzdržati, da ne; bi potočila solz?. | '*Jaz mislim, da še ni vse Izgub-! j;eno'\ nadaljuje zopet ^os-ria. Vukovičeva z vedno odločnejšim in strožjim glasom. "Najprej ne puščaj v svojo hišo nobenega mladega človeka, za katerega ti ni. la postane tvoj zet, a posebno ne tega Lešiča. Vsekakor bi bilo dobro, da pošlješ Anko za kaka dva1 meseca k meni, da si v mestnem' življenju izbije tc trdovratne misli — in ako bi tudi jutri odbila' l"tbanitzl:ega, ga bomo na to pri-1 pravili ter mu zbudili nade, da je[ Anka plaha in sramežljiva, in če J mu že jutri ne da svoje roke, se to /gedi za kak mesec dni gotovo, ko se *»oč:isi privadi njegove osebe. On je tako zaljubljen v njo, da ga: prvi uspeh sigurno ne zastr. ši in ne odbije." Gospa Matkovičcva je povsem odobrila načrt svoje sestre, nukar: ji je nekoliko odleglo ter ji je zo-| pet razsvetlil dušo žarek nade. Ko je stopila v drugo sobo, da leže k peritku, je vsa srečna in raz-draguna objela Anko. ki je v tem hipu poj pričakovala, materino j kletev nego poljub... Gospod Urbanitzky je prišel vi resnici drugi dan popoldne in pri-' vedel s seboj nekega svojega uradnika, ki je bil šele nedavno k njemu premeščen Vstopil je v. Matkfvičevo hi^o kakor znanec, ali kakor vsul: človek, ki prinaša' v h;eo nekaj izvanredno dobrega,« 'ijer ga željno pricakyjejo. Videč j "')e eospe. ki sta ga pozdravili !*.ajprisrčueje. j»- Urbanitzky iz njenih pogledov čital popoln spo-' razum z njegovim prihodom ter jo-mislil, dn ni treba pred gospo Mit-' kovičevo .ponavljati, zakaj je pri-j ^cl... Tudi Nela jih je sprejela, svečano oblečena, z velikim in ko-ketnim pogledom in nasmeškom, tvr se hitro pridružila gospodu' Neumayerju. še mlademu človeku :dealr.e višine in tančine. s plavim, "cvikerjem"' na velikem, ostrem nosu, bledih lie in dolgih prstov, s kater.'mi je neprestano popravljal kakor sneg bele m zelo široke minŠeto. Bil je to človek v šestindvajsetem letu, šele nedavno imenovan uradnikom pri finančnem urjidu; njegovi zunanjosti ni manjkalo ničesar, da bi ga vihrava Nela ne našla galantnega in zanimivega. Lotila se ga ie z vso silo svojega jezika a njemu, ki mu ie. kot pravkar imenovanemu u-rndniku, bilo mnogo do samega sebe, je bila prva misel, da na prvi :nah osvoji Nelino srce. smatrajoč njeno neprestano naivno čebljanje ;.a iskreno izpoved mladega nepokvarjenega srca, ki se mu je povsem vdalo... Ko sta gospoda prišla, je bila Anka na vrtu in Urbanitzky se je i nekako plaho oziral po sobah za njo. Gospa Vukovieeva se ustavi sama ž njim v eni sobi. "Torej —T" se je glasilo njc- trovo kratko vprašanje. Ki je zahtevalo da se mu tudi odgovori z isto kratkoatjo. "To, kar j«: pri vsaki deklici, kadar je tako nenadno zasnubena. kar se bo tudi v^m zdelo povsem naravno, ako pomislite, da vas je i videl« sinu) enkrat v givljeiiju ia vela M a vendar, odgajaia krasne Otiok« a med i.jiiua ni bilo nikdar one ©hiteljske t'*pline, nista bila m!.dar dve tciesi z eno dušo, bila s*ta dva prolivua tabora — in prva poledica tega je b;ia, da so tudi »jciii otr« -ei p stali taki. Dvoje jih dšlo v materin tabci-, a dvoje v o.'etov. A r.it: otroci sami ju ni-vo z M ie v ah, nego io ju uprav š? mnrkantneje razdtuievali Nikdar nista t jplo in iskreno j.orazgo-varjala o usodi svojih otrok, nego je vsak v s« bi odločeval in šele te-daj. h.i »o -i odi o': t ve nasprotovale, «.rle tedaj sta iz^regovorila kako besedo, ali ta beseda je bila ?.c "sor'-ena in svad'jiva ter je nju i tlim otrokom padala v si\e tako, l^i sla se Anka I;i Vinko odtegnila povsem materinemu, a Lujo in Vela očetovemu vp ivu in svetu. To j« bolelo Matkoviča tembolj, ker ji- vedel da niso t"«ra krivi icttoci nego oni stariši. Da prikri-!:e ta madež pred Jeco, jih je lju-!»i! nad vse in •■c žrtvoval ves za i njihovo dobrobit. Na \idez je si-ocr pre])ustil vso odgojo ženi ter kril p j možnosti pred otrt>ki jez, : id je zeval med njo in njim.... /a*.o ; i sedaj ni mogel predstavljati večjega greha, nogo siliti svo-;e dete, da vzame m koga, za katerega ne čuti prave istivite ljubezni. za katerega ga ne veže oni j notranji sklad, ki se pozneje ne d i : d« - -i niti z zlatom niti z mogočnostjo ali s kakiiaikoli Žrtvam L Po svojem dvajsetletnem zakonu ;e bil uvetjen, da je ljubezen ■ •»lavni pogoj vsake ženitve, in če-iraMio ni pri vsakem paru, gotovo I pa pri Anki, zakaj njeno srce ni I bilo vdano nobenim muham in hi-I rom, 11 i bi se ji m^rli danes ali jutri maščevati — kako bi trpela, če bi vzela neljubega moža... j G osi) a Mat kov i,'e v a in sestra lii-'sta m sli večerjati nego sta odšli 1 v drugo sebo, da se vnovič ■ posvetujeta. i "1/. v-ega njenega govora iz^ire-viil ni, da ga no-V*\ jt- začela teta. "Iv;;j je t.'i'Hi deklettt! Ali jo na | tej vasi podivjala in se umika mo-— ali je morda že v kogarkoli zaljubi'ena T Samo je vsekakor /alo-tno, da pri svojih otrocih ni.ar ; tokkn ugleda in moči, da bi 1 lini mogla d< kazati, kaj je za njih koristno in ki*j ni." "Ztano ti je, da je bilo molčeča j In da je delala vedno po svoji volil — ali da bi bila neposlušna, te-'i-"' ne morem reči." j "Kako da ni--i moirla dosedaj L t: i s jeuega iit>l.jenjn, spoznati »»jenih skrivnosti in še o pra-I vo:n času nastopiti na pot temu, !:at ni koristno in reš Ir.o!. . .'' jc j govorila razdraženo tetka. "N'i'cdar je nisem umela in z«4.o tudi n we m mogla spoznati, kaj mi--1. — ona Je vcIh-c laka. kakor da ne ni;s I i ničesar in ničesar ne čuti." Gotovo je zaljubljena." 'Morebiti, jaz ne vem! Ali povej ini: v koga? Tu ni nikogar." ' Nikogar . . Morda v Leštča * Gospa Matkovieeva prebledi od čuda na te besede. "V njega .. morebiti, a ne verjamem, prav ničesar nisem opazila.. Pa tudi kako naj bi se zagledala vanj, ko j>a on ni nič, pte-prost gospodarski pristav..." je govorila gospa Matkovičeva pretrgane, kakor da govori bolj sama sv bi nego komu drugemu. In v tem trenutku «e ji je zdel Lešič tako mrzek, da se je čudila, kako je ogla sploh s tem človekom iz-preirovoriti kdaj kakšno besedo. Nt mogla pojmiti, kako se ji je dalo danes iti k njemu na gtunuo, stopiti v njegovo sobo, kako ga je mogla, če tudi le za trenutek, met: za interes an t nega — kakor 'je bil danes v tesnici... On in Ur-jbsnitzky! — Sramovala se je. da je vz;>oredila te dve sliki v svoji domišljiji. 4 Nisem mislila, da doživim to sramoto od Anke; pomisii samo. kako naj pogledam jutri gospodu ■ k'rbanitzkoreu v ;#či, ko som p u pa obljubila tako gotovo?" Gospa Matkovičeva se je videla j pahnjeno z v^oke stopnice, na ka-tero jo je dvignil^ ime Urbauitz- s ■ Mati in tetka zbereU v»w «vojo ■ umevno moč. da bi U vsakega ■rhtaja njenih jior^z v obrazu, iz' ■itripanja «xi mogli razbrati, kake ■nwli v tem hipu porajajo v glavi — a nir-evar nisia mo-Hgli najti. Prej mtačni An kiti «»b:-az ■j< prcM-1, ko je začula ime L rba- ■ nit^r.y, brž v vsakdanjo vedrino ■ in i-Ureuost. Niti za hip ni v srou1 ■ podvnmda, du »e za stalno •Uločii I v tej stvari. Mati in teta bta btli I pr*«cMč«*tti, ko sta jo videli tako I vedro; nista vedeli, kako naj si I potolmalitu ta duševni mir iu po-[ kuj. I "Mi-»lin«, Anka da bo« umela t*>: i odlikovanje, to čast, iu ga bo*, z-iala tudi * L mejt-m jo m cenim, n ne! grem za njo." C .spa Ma'kovit'tva jrt p<>»taja-; la ie ucatrpnu. liiia jc preveč raz burjena, ueg»> em' drugega. Zame nima niti dota niti. velika plača nikake viediu.- ti.. ."I "Dobro, on ne zahteva dote —' ljubi te, a sčasoma vzljubiš tudi til njega in kaj Hočeš več! V osta lem, danes se nikdo no poroča iz ljubezni, nego eni radi dote, druvii radi ptotekeije, tretji radi čaj sti... ■ » Jaz ne spadam v nobeno! tth "Gotovo ne spakš, k,>r t* po-, ro»i <»*i i z ]jubez?i*ikof Jivljeiije dovolj, ako on iaene' ljubit7' "Ne vem, kaj še hočeš več' Vsako dekle je za to, da se »v>rpči, a redkokatera porodi, kekor bi ravno /.elela, ker to je na svetu ne tu o u oče ' 1 lavno je to, da ji je s poroko zasigurano rivljenje, ako ne boljšo pa vsi j tako, kakor V ' bilo v očetovi hijii..." "To pri meni ni glavno "A kaj je glavno pti tebi?" vpraša mati in teta hkrati "Prej bi so vdala za onega katerega ne ljnbim jaz in kateri tudi ne ljubi mene, ne?o za onega, ki mene ljubi, h ga jaz ne ljubim!" Gospa Matkovičeva še ni vedela, pri čem je. I}a ni bila tako zn-vz> !a za to zenitov, bi moirla in morala že uvideli, da Anka to možitev odklanja, da ne more vzeti one«ra, katerega ne ljubi, Go^pa Matkovieeva je dobro vede'a, da ln> težke prisiliti Auko h čemu; zato se je trudila, da jo vsaj z mirnim razlaganjem pregovori. Pa niti to »e ji ni poatečilo, ker ji je bila hčerka preiposeben značaj, nego da bi kakemu prigovarjanju ' žrtvovala svoje id?je ^tari Matkovič se je vrnil z Lu- , jom v sofco in ugani! takoj hčerine1 mi?li. Močno nnj je odleglo, ko j? , \kiel Auko vedro in brezskrbno. < V njegovi dofi je medtem preletela nanorama njesr«vega življenja, počenši od porednega dne do( danes. Vedel je, da ga njegova-; *.cna ni ljubila nikdar, ali zakaj ' jo je kljub teiuu vzel, toga ni znal. ' MBo > nekako tako, kakot se to I m svet* vwk dan. Pa ii-l' k . . t (Nadaljevanje.) GOZDNI ROMAR ■ ■ i » l i £ C 2 fBAVOOOD SPISAL OABKISL mit. ^ * L*- * w - , i 2 * .. 01 "Oba luod»M prmdil • f. , .* ? -*- 1 / i 76 ' (Nadaljevanje.) I T ^ * .! Vsled tega pono>nega odgovora je postdll pustolovec popolno mu zmedrn. Čutil je, da je razkrinkan. Medtem ko je skušal ure diti svoje misli ter sc delati kot človek, ki je žaljen v svojem po-| noi»u, je nadaljeval Črni sokol: —■ Z*kaj skušate prevarati poštenega Indijanca? (iom.7 ne *b-pari nikogar. — je odvrnil Mehikanec. — Rekel s«-m vam že, da jaz poveljnik, edini poveljnik. I rni sokol je dal svojem« tovarišu znamenje. Tudi sel se je tečaj k trdnim pogledom ozrl v pustolovca, da gs» popolnoma zmede, i — Edini poveljnik, praviš? (Jospodar tega vigvama platna? 1'oveljnik z zastavo, ki plapola uad šotorom? — Vse to sem jaz, — je rekel Mehikanec. 9 « lil sen laž, je vzkliknil tedaj Orni sokol z močnim gla bOiu Glavar kot jaz ne sme slišati dveh takih laži. ^ S«-1 j*, pričel igrati ulogo posredovalca ter prosil Črnega sokoli, ki m- je i- hotel dvigniti, naj ostane na mestu. Nato pa se je ol rud proti Gomezu. Beli vojnik. — je rekel. — se je norčeval iz svojih prijateljev, Indiji iieev, ali pa je hotel preisknsiti njih pamet. On dobro v, da m clavar s puško dvoeevko, s črnimi lasmi, ki že pričenjajo si vet i ter visoko postavo. Indijanec jc nato orisal zunanjost Don Štefana. _ On ve zelo dobro, da ni ta vigvam iz platna njegova last in «lt tudi m njegovo ime ono, katero je ponovil odmev step. To imf je ono nekega drugejra glavarja. Ta glavar je majhen kot moj brat t »kaj. Njegovo telo je gibčno kot trs, a močno kot deblo železnega | drevesa. Kateri vojnik je to? — jc vprašal Gomez, da pridobi neka* časa ter se iznebi osuplosti. - Ta glavar je oni, ki je včeraj zvečer — in pri tem je poka .-••»1 na me*to, kjer je padel Indijanec pod kopjem Diaza — ubi. «'.-mterja. Njegovo ime jc Pedro Diaz. To ime so naši otroci pogosti s strahom izgovarjali. Kaj naj stori Gomez, uničen od teže tehtnih dokazov? Ali naj prizna, da je govoril tel resnico f Storil je to. Kljub ti mu pa bi takoj prekinil pogajanja, če bi bil zapazil ognjevit pogled, katerega sta Indijanca izmenjala med seboj. Cmi sokol jc nato zopet nagovoril Gomeza: Zakaj si lastiš naslov, — je nadaljeval, — ki ti ne pripada*. Svoje mirovne besede hoče nasloviti le na poveljnika s puško-dvo •*e v ko ter lui glavarja s železnim telesom. Kje sta oba? — V. odd« Ikotn naiih sta se odstranila, da vprizorita lov m l i vole ter dob ita ži\iia za naše vojnike, — je odvrnil Gomez s pre eejsno ravnoduinostjo. Imel pa je opravka z močnima nasprotni koma. Antilopa in ( rili sokol bosta čakala na povratek obeh, — j. od v ril il odločno Indijanec. — Dotedaj pa bodo usta obeh vojuiko\ nema. Oba Indijanca sta zaprla zaničljivo oči, se zavila v svoje pla ičc ter s*» nista vre brigla za navzočnost Gomza. Ta sklep, čfprav žaljiv za samoljubje domnevanega glavarja je \s*j napravil konce njegovi zadregi. Teža poveljstva je bila pre velika iu njegova improvizirana uloga pretežka, da bi se ne čuti olajšanim, ko je bil oproščen te naloge do povratka D011 Štefana ii Dia/a. katcrrga jc pričakoval vsaki trenutek. Moji bratje doli bi radi izvedeli za besede indijanskega gla \arja, je rekel tiome/. — Kaj naj jim sporočim? — PojU , — je odvrnil Črni sokol. iiomcx se ni pustil prositi ter odšel po griču navzdol kot uče nee ki je završil sitno nalogo. Povedal j« svojim tovarišem vse posameznosti pogovora, a re kel. da s*? imajo le njegovi spretnosti in premetenosti zahvaliti, d« ( i očeta Indijanca čakati na povratek Don Štefana, t as j«4 potekel, a Don Štefana ni bilo oil nikoder. Med tem časom pa s«* je vršil zelo živahen pogovor med obe m i Indijancema, ki sta ostala v šotoru Don Štefana. t rni sokol je od časa naprej, ko je prišel do prepričanja, da j« pravi voditelj odsoten in da je Gomez le njegova žalostna senca napravil drzen načrt, pri katerem je hotel prevzeti nase- vse ne varnosti izvršitve. Tema se je upiral sel ter Lotel zase vse nevar iioati. Načrt je bil naslednji: V sled kateregakoli vzroka, vsled kakega slučaja sta mogoči oba voditelja dalj časa izostala iz taborišča kot sta sama mislila Indijanci bi lahko posiavili oddelek svojih ljudi v zasedo ter na padli belokožce pri njih povratka. Ce bi ta odsotnost trajala dale« v noč. bi A pač i, katere bi vodil sel, napadli belokožce, ki bi gotovi izgubili ves pogum vsled odsotnosti voditelja. Poraz bi bilo skori gotov in Crui sokol je stavil razventega še predlog, da ostane v ta boriaču kot parlamentar in talec, da tem potom uspeva njih eu ječnost. Vsled takega napada, vpričo tako neugodnih okoliščin so bil Mehikanci izročeni Indijancem na milost in nemilost. Seveda j« moral talec skero gotovo izgubiti svoje življenje, a kaj je bila smrt zh indijanskega glavarja, Če je mogla njegova kri koristiti narodu' Sel je ta načrt popolnoma odobril, a hotel sam ostati v tabo ; 1 iš**ti kot talec. Rekel je, da je veliko manjšega pomena, če izgu bi risi navaduega vojnika kot pa če bi izgubil v resnici slavneg« glavarja. Bila je to velikodušna tekma, ki je dolgo časa trajala. — Telo Črnega sokola bo postalo zopet zdravo, — je rekel se' slovesno. — Kmalu bo zopet narodu na razpolago z močnim tele som in velikim duhom. Če umre glavar, bo trajalo jadikovanje voj 1 ni kov več mesecev. Kdo pa bo po smrti Antilope sploh mislil na ! I o, da je kedaj živel? Črni sokol pa sc je temu ie vedno upiral. — Mojc telo jc z železa, — jc odvrnil sel. — Smola figovegi drevesa ni bolj prožna kot je noga Antilope. V trenutku nevarno j st" bo skočil z enim skokom preko ograje belokožcev. Z viška tegi grička bo skočil v m edino svojih vojnikov. Kaj pa naj stori Črn sokol s svojo ranjeno ramo? — Pričakoval ho smrti, neustrašeno, z očmi uprtimi v sovraž nike in smejal se bo njih jezi in njih nožem. Bilo jc dragoceno življenje, katero je hotel ohraniti sel svojemu rodu in vsled tega jc postal še nujnejši v svojih proinjah. Medtem, ko sta oba Apača tekmovala na velikodušen način >: šteli Mehikanci s smrtnim nemirom vse minute, ki so potekale, ue da bi se !>on Štefan vrnil. Nikdo med njimi pa si ni želel njego vega povratka bolj kot Gomez, ki se ni nobene stvari bolj bal kot da bi moral zopet stopiti pred oba Indijanca kot načelnik belo koieev. _ • • — 0 (Dalja prihodnjiŽ) . ' * Konvencija J. R. Z« _ f (Nadaljevanja.) 1 j 01 AS NARODA, 10 NOV 1P19 g....................g f Phelps črta) I Prihodu odplutja na Grško | ali Trat H Parnih Argentina Nov. 15 §§ H Parnih Belvedere (karca Nov.) g p Nek ameriikl psrnik (konca Ncv.) M | Paniki odplujejo s pomola 7. | 1 ob vznožja 41. dice, Brooklyn jj B PHELPS BROS & CO. 1 17 Battery Place New York ^Minnna^iciint: :aifuiin&iiu^HHiBn)mnHittnBiantBuai»uaiuanBBaittiBB^ rajo po železnem in večnem zakonu evolucije izginiti, mlada jugoslovanska država mora postati pravi doui vsega jugoslovanske ga ljudstva, tako da jo je pripravljeno braniti z vsemi sredstvi proti sovražnikom napredka in' svobode ob strani drugih demo-i kratičnih ljudstev, ki stremijo! naprej k luči in svitlobi. \ f [(Dalje prihodnjič.) RUMUNSKA KRALJICA JE BI« LA ARETIRANA. Pariz, Francija, 6. novembra. — Danes je dospela iz Ženeve brzojavka, da je bila na švicarski meji aretirana romunska kraljica Marija. Šele potem, ko je bila pet ur v zaporu, se je zamogla dodobra izkazati, nakar so jo izpustili. NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSOesn potrtratt narot nlno a dnevnik "Glae Naroda". Vaak autopnlk isoa potrdilo m ■voto, katero Je prejel ln JIH roja kom priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda" Je: Za celo leto $4.00; u pol leta 12.60 aa četrt leta Sl-29. 8ao Francises, CnL: Jakob LotUd Denver, Cola.: Louie ▲adoliek lx Prank Škrabec. PoebU. C4a: Peter Osli«. lotu Germ. Frank Janesb ln A Kocherar Salida, Ma In ekeUea: Loom Costella. 8enereet, Gala.! Math. Kemely. Iirf«myntii, Ind.; Alois Rodman. Clinton, Ind.: Zambot Bolakar. Chicago. HL: Joe. Boeti£. Joe. I Joe. BevJ»~ Mlet, DL: Frana Bamhlrti. TraK Lanrlch In John ZaleteL Maeceatah. llL: Fr. Aognadn. Ln Salle, DL: Matija mn—p. Livingston. DL: Mich. Onr. North Chleaeo. DL in ekeiiea: Am K obal ln Math. Ogrin. So. CUcas«, m.: Frank Oma fipHngfldd. DL: Matija BarborlA i Waokefan, HL: Frank Petkoriek. Franklin, Km— h ofcsiien: FiaaB Frentenae, Bana.: Rok Fina. Kinu, Bana.: M1^" Pencil. KitzmUler. Mi fln efcoHea: Fraa) Vodoplvec. fliiehohn, Mlnn.: Frank Govfe, Jai Petrich. Calumet. Meh. ha ekeUen: M I Kobe In Pavel Shalt* Aurora, Mlnn.: i* Peroaek. Eveleth, Mlnn.: Loola Gor to Gilbert, Mlnn. ln ekoilea: L Yeee» BIhbing, Mlnn.: *.un PonSo. Virgini*, Minn.: Frank HrovatUk Etj, Minn. In ekeUen: Frank Uoefla Joa. J. Peahelln Anion Poljaneo. BL Loola, Mol: Mike Grabrian. Great Falls. Meat: Math. Urlh Klein, Moot.: Qresor Zobeo. Govanda, N. I: Karl SternUa. little Fella. N. *.: Frank Maala Bnrberton, O. la ekeUen: Frank Po Jo in Alb. Poljanoc. Collinwood. O.: Math. Klapntlr Cleveland, O.: Frank Sakaer, (Baa Kartlnger, Frank Mob In Jakob Boo aAk. Lenta, a fee akeBen: Loots Bnlan J. Kumfle In M. Ootaoek. Nlleo, Ol: Frank Kogn liaff Yiaeailina, O.: Anton KlheQ. Onsen Ctty, Ore.: M. Jnetln. (llhuhiaj. Pa.: M. Klarlcb. »■fcHii^ Pa: Fr^ak Jakflo, BeeoBMr, Pn.: Loola Hribar. tpovoe. IriaSai. Pa. fta ehoBanx Joba Claw ash, fat Iran Faff, VM CMte Ph.: Anton Man In Aaa Koaotfof. ■sport, Pn!: UNda BwponHS, Fareot atr, Pn.: Mat. lanla fM, Pn.: Ant. ▼akotmas. "bLttn Pn. j+mm WiimM j-gST? nSe'nat h LHNhfev. ^ ^ Martb L' -J."' ' ■ V,-' : .. / ' . '' "' Bleeltan, Pn: Anton Hraa. j tatle CTeek. Pa. ta ekeUen: Frana Bcbitrer. Wert Newton. Pn.: Joolo Jona White Valley. Pa. In okcHIco: Jura PravlC. Wllloch, Pa.: J. PeterneL Blacn Diamond, Waan.: G. J. pc renta. Coheton, W. Ta: Fr. Kodnn. Korenchan. J ^ Milwaukee, Wla.: Andrew Fon, Jo alp TratnlV tihebojean. Wla.: John BtampCal « H. Bveuin. W. Ailia, Wla.: Frank Bkoa. ^Re** Mprtnsa, W70.4 Lonle Ta. Rad bi Izvedel za naslov mojega bratranca JOŽEFA JANEŽ, doma iz Piezitla, za pnjateJja MARTINA MIjAKAR, doma iz Babinega polja, ter ANTONA ŠT1MAC, podomaee Ulčar iz Ribnika pri Osilnici. Prosim, da se mi oglas:jo. — John Janež, Glenwood, Ga. (S li—U) VAŽNO NAZNANILO. Pisarna Jugoslovanskega generalnega konzulata v New Ycrku se je preselila iz hise št. 436 W U.3. St. v razširjene prostore Srbskega Doma v New Yoiku. Kdor ima s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Groats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N. Y. (15-10—15-11) Rada bi izvedela za svojega moža JANEZA ROZMANA, doma iz Vevč pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Po poklicu je nia-•šinist ia je velike posta.\e Pred 1C leti me je zapustil še v starem kraju in pozneje sem ga samo enkrat videla. Kdor vc za njegov naslov, nag ga pošlje na uredništvo teca li**ta, z.t kar ir.ii bom zelo hvaležna. (>-11--JI) Kje je ŠTEFAN RAVNIKAR.' R:jen je v Izlakah št. 1, fara Cinšen:k_ občina AtžiSe, o1;raj Litija. Svoječasno se je nahajal v Clintonu, Ir.d , in je imel llox 154 Kdor mi naznani njegov naslov, mu dam rad nagrado — Ignacij Ravnikar, vas Izlake št. 1, potita I oke, Zagorje tb Savi, Slovenija, Jugoslavia. (8-11—11 ) Išč. m svojega brata JOHNA Ml D(JN. Doma je iz Bata, fara okraj Kanal, Primorsko. Poif čaV. mu moram, da sta umrla f ruskem ujetništvu oče in brdS Kdor vc za njegov naslov, nA nii ga b'a«jovoli naznaniti, a| naj se pa sam oglavi. — Andreji Madon, Box 23, Dunham, K v. i lš*cm svojo pi ijatt :ji -o MARUOl PRIJATELJ, omoženo RU< AR.| Doma je z Rake na Dolenjskem. 1 Poročati ji imam nekaj važne-1 ga, zato prosi in cenjene rojake, I «"e kdo ve za nje nash.v, da ga i mi naznani, ali naj se j»a sama ! oglasi. — ilavy Piontek. Prere ton, 111. (8-11—11) Rada bi izvedela za naslov mojetra svaka ANTONA ŠAJN in za moja dva btatranca JANEZA in JOŽEFA ČELIGOJ, doma iz Knežaka pri-Št. Petru na Notranjskem. Prosim, da se mi javite, ker vam imam poro-'ati več važnih novic iz stare domovine. Frances Delost (rojena Celi-poj), Bex 152, Moriey, Colo. (9-11—11) Rada bi izvedela za svojega **vaka ANTONA AVOLF. Prosun cenj. rojake v sibirskem vjetništvu, ako ko j i zna za njegovo bivali-kčc, da mi naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem in mu pošljem pet dolarjev upgrade. Leta P)14 je bil vjet v Srbiji, potem sem izvedela, da se nah g«: v Sibiriji, po tem pa ni več glasu o njem. Doma ;c z Dolenjskega iz vasi Žurge št. 3 5, občina Osilnica, okraj Kočevje. Ako pa fara čita te vrstice, ga prosim, da se mi takoj oglasi Moj naslov je: Marv Janež, 400 K. C. St., New York, N. V.. U S America. (6-12—11 > POZIV na rojaka v Coketonu, W. Va. Upam, da bo dotični, kateri jo prizadet, prečital sam. Opozarjal strni Te pismeno, a to je bilo vse predaleč, torej Te opozarjam Ac enkrat, saj veš, kje sva se nahajala keneem leta PJ1S. Vsaj oglasi sc mi, akoravno vem, kje stanuješ. Ako Tebe ni sramota prit" na dan, mene tudi ne in to se zgodi v kratkem. - Frank Grabncr, 119 S Main St., Canandaigua, N. Y. Rada bi izvedela za naslov svojega brati IVANA KRAJC. Doma je iz Srednje vasi, občina L.oški potok na Kranjskem. Pred petimi leti se je nahajal nekje v državi Wisconsin.. Pro-s:ni cenjene rojake, ako kateri ve za njegovo sedanje bivališče, da mi ga naznani, ali pa ako sam čita ta oglas, naj se mi pa sam javi, kajti poročati mu imam važne novice iz stare domovine. — Mrs. Ivana Košinerl (rojena Kraje), 512 Broadway, JoLiet, 111. (7-10—11) Rad bi Izvedel za naslov svojega bratranca TONETA NIKLER, poduma^e Sekšetcv iz vasi Vrli pri Višnji gori Prosim cenjene r«»jak<\ če kdo vc, da mi naznani. ali naj sc pa sam oglasi, ker poročati nrn imam nekaj važnega iz starega kraja. — Joc»eph Tomšič, Box 104, Aeosta, Pa. :_(6-11—11)_ r DELO! — DELO!! — DELO!!! j Potrebuje se 40 drvarjev za dc-> lati drva. Plača je $2.65 od klaf-tre. Gozd je stoječ in dobro podnebje. Za pojasnila se obrnite na: Charcoal Iron Comp. of Amcrica, Newberry, Miclrt, ali pa: Charles M Launch in Math. Kemc. Box 3, 1 McMillan, Mich._(3-10—11) HARMONIKE bodi* kakrinekoU mte laOelQjea b popravljam po najnttjlb a Oak trpeSno ln BaneelJlTo. V popravo aa aeeljlro reekdo pofije, ker eem le amt , 18 let tukaj ▼ tem posla te aodaj v I n ajf lastnem donn. V popravo m : meta kranjake kakor ree drnfe hame nlke. Stare kupim aH sprejmem r ee JOHN WENZEL. 1017 X.82 BU ..Clereland. Oftto TlFje zdravje vredno 'za vas dav centa? Ifa Če trpite v*led želod. hs£L dni h ali ledlčnlh bo fl^JI pS*\ lečin, sploine oslabel. r"'"1'*? osti. nespečnosti, ola- ^JaL^aR vobolu. revmatlzmu. zaprtju . neprebavl t izgubi teka. bolefil V ■ nah v križu, nervoz- * •»aiTC— nostl, nečisti krvi. vam bo JUVITO. slavni čisti želežčnl po. vračevalec zdravja, zagotovo in hitro pomagal. Poiljite en dolar za eno ali S dolarjev za seit ftkatelj tega čudovitega zdravila, ali £e hočete poskušati pred naročltvjjo. poiljite nam svoj naslov v dvocentnem pismu, in ml vam bomo poslali z obratno poito brez katerekoli obveznosti POPOLNOMA ZASTONJ polno tridnevno zdravljenje. Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hills Branch, 5 Pittsburgh, Pa S—BUkimi J..-:S~4-3UU.."I-"-'- fat—--------------------------------------- . —------»■_ <. 4.»' - . 1 DOCTOR LORENZg^ J EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK l ik f/ ŠPECIJALI8T MOŠKIH BOLEZNI ^^J? 1644 Penn Ave Pittsburgh pa. f ^ Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker I znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna- | ti vašo .belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko- -zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških I bolezni. Zato »se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb i pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite p čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni' v mehurju, ledcah, Jetrah ln želodcu, rmenico, revmatiizem, katar, zlato tile, naduhe Itd. Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. ure zjutraj do S. popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od ». ure zjutraj do S. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure pipo Id ne. PO PO iT I NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. L0RENZ w a™. Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, de vee razumejo. Jez znam hrvatske ie Iz starega "kraja, zato vee lažje zdravim, ker vee razumem. ROEZIJB IVANA ZORMANA PBVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMTOTKT Cena, 913* Pičite po to lepo knjigo na Bledeči naslov: IVAH ZOBMAH €820 Edna Avenue Cleveland, O. Naročilu Je prilsftttl saeee* ALI STE BOLNI? Ake Imete kako boleaen. ne a lede mm trn. kake folao ln no ozirale se ne te, V tor zdravnik ves nI moael asiravltl. pridite k meni. Vrnil vem bo veie zdravje* BOddelJenje oN »e pomanjkanje aenerjo naj vee ne zedriuje. Vee zdravim eneko: bogete ln revne. Jas eem v Pltsburg.iu nejboljil ipecljallat za molki In eem nastanjen te mnogo 1st. Imam najbolje opremljen ured. tudi stroj sa X.žarke. « katerimi morem videti skoz »ee kakor okozt stok-to. Imam svojo lastno lekarno v kateri ee nehajo-ie vee vrete domačih In Import! ran I h zdravtL Ne bodita boječi In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v valim Jeziku. Cn obisk vas pa preprl* Cel kaj morem sa vae storiti. Imam KrUobov eioviti CPS sa krvne bolezni * In ozdravim boeznl v nekaj eneh. Ozdravil eem ti- soče oiučsjev oeiabeloetl. kotne bolezni ravmatlsm. teioične In Jetrne Po. lesni. erbenJe mosoio In vae kronične paiainL _ ZMERNE CENE. ^ Prof Dr. H. G. BAER, 311 SmithfieUl St. ^ ^ Pittsburgh, Pa. PREDNO ZAMORETE POTOVATI V START KRAJ imeti morate potni list ali pos od konzula. R^no tako morate tudi imeti potrdila in izkaznice, da ste zadostili določbam dohodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete brez tegj» v New York, imate samo nepotrebno sitnost. Vsledtega je najbolje, da si to že prej uredite, in v tem slučaju se obrnite na mene in jaz Vam bodem zadevo povoljno uredil. Izdelujem tndi vsa v notarski posel spadajoča dela. ANTON ŽBASNIK, Javni Noter, sons ret Bskeweil Building. Ptttsburo Pn. — Corner Diamond and Or«nd sr*> državo. Ta čas je prišel, stara | avtokratična avstro-ogrska drža- | va je razbita in iz nj so vzklile § nove države, ki so na svoj pra- | j»or zapisale demokracijo, kot do- | kaz, da pometejo z vsem, kar je 1 ostalo gnilega in trhlega kot ded- | šeitia stare policijske avstro-ogr- | ske države in zgrade na princi- | pili demokracije nove države, v j | katerih bo vse ljudstvo deležno! | blagostanja, ki ne bo samo raj za j f i privilegiran je sloje, ampak bodo države res, kar z demokratičnim 1 duhom prepojeni ljudje razume- 1 jo besedo domovina. L Iz podrtin policijske države je ] izšla tudi Jugoslavija, ki dobi j svojo pravo vladno formo šele ^ na postavodajni skupščini. Ali < narodno predstavništvo ne sme ] čakati( da se snide ustavodajna j skupščina, določi vladno formo iu prepusti socijalne reforme bodočemu postavodajnemu zboru. Naloga sedanjega narodnega pred stavništva je, da se loti takoj so- ^ 'cijalnih reform in jih prične izvr-' sevati ne glede na to, kakšne vladno formo izdela ustavodajna skupščina in kakšne socijalne zakone sprejme bodoči postavodajni i zbor. Jugoslovansko ljudstvo želi . in zahteva, da prične narodno . predstavništvo izdelovati soeijal- -ne reforme, ki so nujno potrebne i in dokazujejo, da sedanja Jugoslavija ni le kopija stare in gnile avstro-ogrske države, ampak da je mlada demokracija, ki se pošt enot rudi, da odpravi vse podedovane krivit*e iz nekdanje avto-kratične države. Le takojšnje in resno delo narodnega predstavništva na soeijalnem polju bo prepričalo jugoslovansko ljudstvo, da avtokracija t rohni na zgodovinskem gnojišču, mlada jugoslovanska demokracija se pa pošteno trudi, da ustvari državo brez pri-| vilegrijev, v kateri bo blagostanje ' za vse in ne samo za nekatere iz- i •voljene sloje. J Naš e- i I j je blagostanje in udob- j i'ost i za vse. razredne razlike rao , To so reforme, ki so absolutne >otrebne v demokratski državi, e hočemo ustvariti tdno podla-ro, na katero lahko gradimo gospodarstvo v državi, da ga razvijejo do najpopolnejše "forme. Po-itičua stranka ki ne pristane na :e minimalne socijalne reforme n katere poslanci v posta voda j-ieni zboru ne pokažejo dejansko, la so zanje, je proti ljudska in ledemokratična, ne glede na nje-io radikalno ime, ki si ga najbrž asti po krivici. Smelo lahko trdim, ker se to >bčptil na svoji koži, kar bom po-redal, da so bili jugoslovanski de-avei in mali kmetje najbolj izkoriščani ljudje v nekdanji av-Jro-ogrski državi. Posledica tega zkoriščanja so bile, da so se ju joslovanski delavci in mali kmet je izseljevali trumoma v tuji svet. Ddhajali so v Nemčijo, kjer je bila posebno za rudarje prva etapa, da so zaslužili potrebni denar Ea nadaljno pot. Sli so v Egipt, Maroko, Združene države, Kana-' do, Mehiko, Brazilijo, Argentini-30 in druge južno-ameriške republike. Odhajali so v Avstralijo, Srovo Zelandijo in naletel sem nanje celo na Japonskem. Iz lastne -ikušnje trdim, da kamor sem prišel na svojih širnih potovanjih, v prejšnjih letih, sem naletel na Jugoslovana — Slovenca, Hrvata ali Srba, tako da se mi je zdelo. da tisti pregovor o židili, ne velja zanje, ampak za Jugoslovane. In če sem vprašal po vzrokih, bili so odgovori vedno enaki. Ni bilo kruha, ali pa, Pdo naj živi v polieijski državi, v kateri ti je vedno birič za petami. In med temi izseljenci ki bi ostali doma navadni siromašni delavci, sem naletel na bogate in vsakovrstne podjetnike, poljedelce in dobro situirane. delavce, nikdar pa ne tako velike siromake, kot sem jih videl doma na Slovenskem. In ob taki priliki sem dejal, da pride čas, ko se bo vse to kruto maščevalo nad policijsko avstro-ogrsko