UGOTOVITVE IN SKLEPI ZBOROVANJA SLOVENSKIH SLAVISTOV V PIRANU OD 1. DO 6. OKTOBRA 1960 Zborovanje slovenskih slavistov v Piranu od 1. do 6. oktobra je bilo prepričljiva manifestacija ustvarjalnih sposobnosti slovenske slavistike, dalo je slavistom novega poleta, okrepilo njihovo voljo do dela in ustvarilo trdne temelje za njihovo vsestransko medsebojno sodelovanje. Pokazalo je hkrati, da si slavisti vztrajno prizadevajo svoje raziskovalno in pedagoško delo razvijati v skladu s tistivfü visokimi humanističnimi načeli, ki usmerjajo našo socialistično družbo, in to hkrati z upoštevanjem pozitivnih dosežkov svoje stroke v preteklosti kakor tudi v smereh, ki jih naš sedanji razvojni stadij narekuje za prihodnost. Zborovanje se je ukvarjalo z najbolj perečimi vprašanji jezikoslovja, literarne zgodovine in šolstva ter sprejelo tudi vrsto smernic in sklepov. I JEZIKOSLOVJE V središču razpravljanja je bilo vprašanje sodobnega knjižnega jezika in njegovih norm. Zborovanje je sprejelo načelo, da knjižni jezik ni ne fikcija ne umetna konstrukcija, marveč živ organizem, ki ga ni mogoče utesnjevati v nasilne predpise. Zato so sprejemljive, učinkovite, koristne in plodne samo tiste norme, ki nastajajo na podlagi splošne rabe, kakor se spontano uveljavlja v sodobnem knjižnem jeziku, tako literarnem kot znanstvenem, in ki varujejo kontinuiteto knjižnega jezika in jezikovne kulture, hkrati pa omogočajo, da knjižni jezik sprejema in kodificira vse tiste inovacije, ki jih zahtevata sodobno življenje in moderni razvoj kulture in civilizacije. V tem duhu je zborovanje opozoruo tuxLi na pomembnost vprašanj, ki so v zvezi z modernim pogovornim jezikom in zborno izreko, sprejelo in potrdilo je pobudo za izdajo praktičnega slovarja sodobnega knjižnega jezika in drugih podobnih slovarskih del ter hkrati poudarilo, naj posebna skrb jezikoslovcev velja tistim jezikovnim področjem in praktičnim terminološkim vprašanjem, ki jih porajajo družbene spremembe in ki jih pred nas nenehoma spostavi ja stoipnjevani razvoj tehnike, industrije in drugih področij človeške dejavnostn. LITERARNA ZGODOVINA Zborovanje je izpričalo, da so danes pereča predvsem vprašanja načel in metod literarnozgodovinskega raziskovanja, in poudarilo, naj bi bua ta vprašanja v središču prihodnjega jugoslovanskega slavističnega zborovanja. Posebej pa je zborovanje utemeljilo živo aktualnost literarne vede koi eminentno humanistične znanosti in tako pokazalo, da slovenska literarna zgodovina danes v sklopu celotnega našega kulturnega življenja nima več samo narodnoobratmbne in narodno afirma-tivne funkcije, ker je postala spričo novega zgodovinskega položaja slovenskega naroda in spričo novega splošnega družbenega razvoja njena vloga drugačna, zlasti pa odgovornejša in obsežnejša. Poleg tega, da je zborovanje posredovalo sintetične preglede dognanj o nekaterih obdobjih naše literarne preteklosti, je hkrati pokazalo, da je postalo prav tako intenzivno tvM raziskovanje naše novejše književnosti od 109 Moderne dalje, pri tem je opozorilo na sintetično obravnavanje socioloških, biografskih, idejnih in stilno-estetskih prvin ter uveljavilo splošno evropske vidike in primerjalne metode. Šolstvo Zborovanje je ugotovilo, da so se znašli slavisti spričo reforme celotnega našega šolskega sistema pred vrsto težkih vprašanj, ki zahtevajo od njih resnega proučevanja in velikih naporov, kar vse naj prispeva k čim uspešnejši izvedbi šolske reforme. Nadvse pereče je vprašanje pouka slovenskega jezika, zlasti še na strokovnih šolah. Pouk slovenskega jezika je treba notranje preurediti v duhu sodobnih pedagoških načel in splošnih družbenih potreb tako, da bo težišče na aktivnem obvladanju jezikovnih sredstev, ne pa na memoriranju abstraktnih defnicij in kategorij. Hkrati je zborovanje opozorilo na vse posledice, ki jih utegne imeti \okrnje-vanje pouka za razvoj mladih generacij in za kulturno rast naše družbe, ter poudarilo, da je obvladanje materinega jezika ne samo znamenje kulturne razvitosti posameznika, marveč tudi integralni del svobodne osebnosti v socialistični družbi. Prav tako so potrebne tudi spremembe v poučevanju literarne zgodovine. Treba je odstraniti nepotrebne podrobnosti in historicistični balast, središče ponka pa naj postane -odkrivanje idejnih, etičnih in estetskih vrednot, ki jih vsebujejo literarni razvoj in literarne umetnine, tako da bo pouk v skladu z izvorom in funkcijo Umetnosti, se pravi z napori za humanizacijo človeka in družbe. S poukom jugoslovanskih književnosti in jezikov naj se utrjuje zavest bratske zveze jugoslovanskih narodov in njihovih kulturnih prizadevanj, hkrati pa naj ves literarni pouk upošteva tudi splošno evropska literarna dogajanja. Zborovanje se je posebej ukvarjalo z vprašanjem slavističnega učnega osebja in ugotovilo, da zlasti v višjih razredih osnovnih šol ni dovolj strokovno izobraženih učiteljev; predlagalo je, naj bi tako ali drugače pomagali tem prosvetnim delavcem do primerne strokovne izobrazbe, hkrati pa ugotovilo, da je splošni problem stimulacije prosvetnih delavcev aktualen posebej tudi za slaviste, zlasti še, ko nimajo niti vseh potrebnih učnih knjig in učil. II Po teh ugotovitvah je zborovanje sprejelo naslednje sklepe: 1. Slavistično društvo naj organizira podružnice po vseh večjih središčih; z njimi naj utrdi redne zveze in naj jim nudi strokovno pomoč, da bi tako pripomoglo k dvigu strokovne ravni učiteljev slovenščine. Prav tako naj društvo ustvari tesnejše stike s slov eni stičnimi katedrami in lektorati na vseh jugoslovanskih univerzah. ' 2. Da bodo znanstvene naloge slavistike ostvarljive, je treba reorganizirati ZTMnstvenoraziskovalne institucije, tako da bo zagotovljeno uspešno delo na področjih jezikoslovja, literarne vede, leksikografije in bibliografije. Zato bo društvo sodelovalo s prosvetnimi oblastmi pri organizaciji znanstvenih institutov. Le tako bo mogoče čimprej izdati prepotrebna osnovna enciklopedična in slovarska dela, bibliografije tiskov in rokopisov, kritične izdaje tekstov in korespondence ipd. Ta reorganizacija je tem nujnejša, ker je treba ob reformi univerzitetnega študija zagotoviti sistematično vzgojo znanstvenega naraščaja. 3. Slavistično društvo naj uajde primerne oblike predavanj, posvetovanj in seminarjev, na katerih naj se obravnavajo posamezna pereča znanstvena in