76
Anarhistična pravda na Dunaji.
V  ponedeljek se je na Dunaji začela velika an&r-hitična pravda. Zatoženih je 14 oseb, vsi rokodelski pomočniki. Mej njimi je G mizarjev in ima najstarši 51 in najmlajši 20 let. 10 jih je oženjenih in imajo nekateri velike družine. ' Pri trinajstih glasi se zatožba na hudodelstvo veleizdaje, pri 12 na hudodelstvo proti zakonu o razstrelilih in na zapeljevanje vojakov po pobegu, nezvestobi in pa na hujskovanje za državljansko vojsko. 3 so pa zatoženi zaradi hudodelstva rušenja javnega reda in miru. Povabljenih je pa v vsem 21 prič.
V zatožbi se obširno osvetljuje anarhistično gibanje, ki se je začelo že v začetku minolega desetletja in trajala do danes. Osem let, od 1886 do lani ni bilo dosti čuti o tem gibanji, ker so bili kolovodje nekateri zaprti, drugi bili pobegnili v inozemstvo ali so bili iztirani. Vnanji se je začelo po malem kazati anarhistično gibanje, že pomladi 1892. ko so se tako imenovani nezavisni socijalisti odločili od socijalistiške stranke, katera je zadnja leta močno narasla. Ločitev se je izvršila z manifestom, ki se je tiskal v inozemstvu in je bil zapljenjen. Kmalu potem se je osnovalo strankino glasilo „Zukunft", od marca 1893. pa izhaja še drugo v češčini z naslovom: „Volne Listya. Nezavisni socijalisti imajo nad 10 društev na Dunaji. Da so res nezavisni socijalisti anarhisti, to dokazuje, da so prosili, da bi njih list smel imeti pod naslov: „Glasilo teoretičnih anarhistov". Osnovali so majhne brezimne klube, ki so bili zvezani po zastopnikih. Napravljali so tajne tiskarne in razstrelila v anarhistične namene.
O veliki noči lanskega leta so imeli pri nekem izletu v Liesing poskušnjo z razstrelili na polji. Člani SO imeli posebna imena, kar je oteževalo poizvedovanja policije. Najnevarnejši je bil policiji mizarski pomočnik, imenovan „Bolnik". To ime je bil dobil, ker je bil ječen in je bil sklenil svoje že tako izgubljeno življenje žrto-Tati anarhističnim namenom.   Poizvedovanja pripeljala so
do tega, da so v septembru lanskega leta zaprli Franca Haspela in Štefana Hahnela.- V njiju skupnem stanovanju našli so majhen- tiskarski stroj, majhno zalogo razstrelil, nekaj bomb in njih delov. Po tem so se po vrsti zaprli še drugi zatoženci. Hahnel priznava, da je bil sklenil s Haspelom razširjati po tiskovinah prevratne ideje On je tiskal tiskovine, druge osebe, katerih pa on ne pove, so pa te tiskovine raztresale po ulicah in hišahT da so jih potem pobirali in čitali ljudje. Jedna teh tiskovin obrača se na nemaniče, druga na delavce v vojaški suknji. V jedni tiskovini z naslovom „Oklic na avstrijske ljudske mase", pa se naravnost ljudje po-zivljejo, da začno z anarhističnimi napadi. Zatožba trdiy da Haspela in Hahnela moremo primerjati onim anarhistom, katerih dela že sedaj vso Evropo napolnjujejo z; gnusom in strahom.
Haspel trdi, da on ni imel razstrelil in je te stvari mu najbrž podtaknila policija, ko ga je zaprla. Hahnel pa pravi, da sta le poskušala, ako znata napraviti razstrelila, ali na take atentate na določene osebe niso mislili. Razstrelilo bi bili rabili k večjemu proti vojakom in policiji, ko bi bilo prišlo do kake vstaje. Zatožba trdi, da je organizacija majhnih klubov še vedno na Du-naji. Pravega vodstva nima, ali sklepa se pri shodih zaupnikov ob raznih priložnostih. Po tem zatožba razpravlja podrobnosti in krivdo posamičnih zatožencev.