i u Obisk ministrov RS na Ptuju Prenos dveh objektov ptujske vojašnice v šolske namene ■ Da, ženske smo tu! ■ Mednarodno obarvano Kurentovanje 2006 ■ Koranti so gostovali na festivalu v Bolgariji , L . ■ Novi odlok o ureditvi cestnega prometa v MO Ptuj ■ Perutnina Ptuj je pojav ptičje gripe __ v državi pričakala pripravljena Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2006 V" c 28. februar 2006 Svečan Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XII, Številka 2, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT. poštnina plačana pri posti 2250 PTUJ COBISS o Mednarodno obarvano Kurentovanje 2006 Kurentovanje je prav gotovo najbolj razpoznavni dogodek na Ptuju, morda tudi v Sloveniji. Kakor vsako leto se je tudi letošnjega kurentovanja udeležilo veliko tujih predstavnikov, tako iz veleposlaništev kot tudi predstavnikov naših pobratenih in partnerskih mest. Predaja oblasti v Mestni hiši. »Veliko veselja,« nam je zaželel princ. Top, ki je izstrelil konfete, je oznanil prevzem oblasti v ptujski Mestni hiši. Konfeti so iz Belgije, pripeljal pa jih je sam princ karnevala hauptman Klinc Spuhljanski. Otvoritveni povorki je prisostvoval veleposlanik Madžarske nj. eksc. dr. Jozsef Czukor, ki je v Sloveniji uradno nastopil svoje mesto lani septembra. Ptujski grad si je ogledal že decembra lani ob novoletnem sprejemu župana na gradu. Tokrat je obiskal knjižnico in bil, tako kot vsi, ki prvič vstopijo vanjo, navdušen nad harmonijo stare prenovljene zgradbe z novo vsebino. V pogovom s predstavniki Ptuja je nanizal vrsto idej za sodelovanje v bodoče, med drugim tudi vzpostavitev foruma, ki bi imel vpliv na najvišji nivo odločanja v državi. Pustovanje je tudi letos, kot že vrsto let do sedaj, na Ptuj privabilo predsednika mednarodne zveze evropskih karnevalskih mest - FECC Henrvja van der Kroona. Čeprav se nedeljske povorke ni mogel udeležiti, je kljub vsemu doživel karnevalski utrip ob srečanju s princi karnevala in v šotoru. Zanimalo pa ga je predvsem, kako tečejo priprave na Dies Natalis 2007 (ali dnevi rojstva), ki naj bi se odvijal na Ptuju prihodnje leto oktobra. Dies Natalis je vsakoletno tridnevno srečanje predstavnikov FECC-a iz celega sveta. Tujo diplomacijo je predstavljal ameriški veleposlanik nj. eksc. Thomas B. Robertson z ženo, namestnico veleposlanika in njenim možem ter veleposlanica Finske Brigitta Stenius Mladenov, ki je bila na Ptuju z možem in namestnico. Pobratena in partnerska mesta so se odzvala številčno. Svoje delegacije so poslali Varaždin, Arandželovac, Niš, Ohrid, Burghausen, Dobrla vas in Bämbach iz Avstrije ter madžarski Siklos. Mestni svetniki in člani Komisije za pobratenja in mednarodne odnose so imeli več pogovorov o sodelovanju na različnih področjih, ki jih bo potrebno uskladiti in jih prej ali slej udejanjiti v stvarnosti. Tanja Ostrman Renault Foto: Langerholc Sedmi karnevalski princ Hauptman Klinc Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca Za letošnjega princa je bil imenovan Marko Klinc iz Spuhlje. Mojster Marko Klinc je daleč naokrog znan kot odličen tapetnik in izdelovalec korantij ter posebno aktiven v številnih društvih. S podporo društev in sovaščanov bo vse leto opravljal funkcijo princa karnevala. Kot že nekaj let nazaj smo tudi letošnjemu princu poiskali zanimivo zgodovinsko ozadje in osebnost domačega kraja, ki jo predstavlja. Spuhlja se z imenom Puech v pisnem viru imenuje leta 1286. Zaradi bližnje meje z Ogrsko in nasilnih ter roparskih napadov Madžarov je imel salzburški nadškof kot lastnik ozemlja v svojih vaseh strelske dvorce. Strelci so imeli kot vojaki drugačno funkcijo kot navadni podložniki in so bili osvobojeni plačila vseh davkov ali pa so plačevali le določene dajatve. Njihova dolžnost pa je bila obramba v službi svojega gospoda. Iz časa njihovega delovanja so se pri nas ohranila krajevna imena Strelci in Strejaci. Vasi, v katerih se omenjajo strelski dvorci v listinah in obeh prej omenjenih urbarjih, so Princ in njegova garda. bile: Podvinci, Spuhlja, Prvenci, Strelci, Placerovci, Formin, Mezgovci, Strejaci, Zalmanci, Mostje, Oblaki. Največ jih je bilo na črti Formin-Mostje. V primeru Spuhlje gre za dvorec, ki mu lahko sledimo vse od leta 1320, ko je znan lastnik z imenom Fried iz Spuhlje, njegova žena Marjeta ter njegov brat. Se v letu 1542 navaja nek vir, da je v Spuhlji opustel dvorec, ki ima ribnik, na katerem je bila ribolovna pravica ter njiva s 150 dni tlake. Morda gre za opusteli » Pichlhof« oziroma spuhljanski dvorec, ki ga je Jurij Zäckl prodal svojemu gorskemu mojstru Francu Gregoriču, ki si je kasneje kupil dvorec v Svetincih. Hauptman Klinc Spuhljanski nosi bogatejše oblačilo kot njegovo vojaško spremstvo. Za parado in slovesne priložnosti si je nadel žametast suknjič, ki je po tedanji modi razrezan na trakove in podložen z blagom druge barve, bogato nabrani rokavi so, kakor hlače, iz rdečega žameta. Obut je v visoke škornje, za usnjenim pasom ima kratek poveljniški meč. Njegovi vojaki so oblečeni v rjavordečo-rumeno kombinacijo, obuti pa so v črne škornje. Tako hauptman kot vojaki so pokriti s klobuki. Vojaki so pešci, opremljeni s helebardami in meči, eden izmed njih je zastavonoša. Zastava je podolžno razdeljena na rumeno in modro stran, ločena z vijugo. Rumena barva simbolizira rodovitno žitno polje, modra reko Dravo. Modra barva v zastavi pomeni slavo in čast hauptmana Klinca, rumena pa njegovo moč. V rumenem polju zastave je prinčev grb, ki ima v zlatem trikotnem ščitku modro perutnico. Grb krasi zlato-čm vojaški šlemni okras z dvema perutnicama. V modrem delu zastave je demonska maska koranta. Marija Hernja Masten Foto: Andrej Rasi 2 cnl^cà/i Da, ženske smo tu! 8. marec - mednarodni dan boja za pravice žensk Da, ženske smo tu! Predstavljamo dobro polovico človeštva, dobro polovico prebivalstva v Sloveniji in dobro polovico prebivalstva na Štajerskem in v mestni občini Ptuj. Toda to so ugotovitve statistike. Prisotnost žensk v javnem življenju, v organih odločanja pa je daleč od takega razmerja. Tu ženske skorajda poniknejo. Najdemo pa jih lahko doma pri otrocih, za štedilnikom in v garaških, slabo plačanih službah. Ali je tako zato, ker ženske ne znamo, nismo izobražene in ker nočemo soodločati o sebi, o bodočnosti svojih družin, skupaj s partnerji ustvarjati današnji in jutrišnji svet, ki ho prijazen za vse? Ne, ni tako! Izobražene smo, poleg zaposlitve obvladujemo še vsa gospodinjska opravila, poskrbimo za otroke in če utegnemo, še tu in tam zase. V politiko, na vodilna mesta, na mesta, kjer se odloča, pogosto nimamo možnosti priti. Ko berem slovensko Ustavo, Zakon o enakih možnostih spolov in še nekatere druge zakone, bi se morala pomiriti, saj je Slovenija res demokratično, sodobno urejena država, ki se zaveda potenciala svojega prebivalstva in daje obema spoloma možnosti uresničevanja in ustvarjanja skupnega narodnega bogastva. Toda vsakdanja stvarnost je drugačna. Načela, ki so zapisana v Ustavi, se uporabljajo v govorih, javnih nastopih tistih, ki vladajo. Določbe zakonov o enakih možnostih in delovnih razmerjih se kršijo najpogosteje prav v škodo žensk. Četudi ženska kandidatka izpolnjuje pogoje za mesto, za katerega se poteguje, je sprejet moški kandidat, njo pa se odpravi z nasvetom, da bo tako imela več časa za družino. Morda kdo poreče, da se neenak položaj obeh spolov pravzaprav vleče skozi dolgo zgodovinsko obdobje in da je te neenakosti v svetu še vedno veliko in v še težji obliki kot pri nas. To je res, saj so v srednjem veku ženske celo sežigali na grmadi. Sedaj se nam to res ne dogaja. Kako pa bi poimenovali situacijo, ko ženski kandidatki za vodilno mesto porečejo, da je sicer sposobna, vendar pa je njeno mesto doma pri otrocih in za štedilnikom. In to v letu 2006! In to storijo ljudje, ki morajo skrbeti za zakonitost, za demokratičnost postopkov in delovanja v svojem okolju. Ali ni to neke vrste »grmada«? Torej pravice, ki nam jih daje Ustava in nam jih zagotavljajo zakoni, v slovenski državi niso vedno tudi dosegljive. Pa če se nam je včasih zdelo, da so, ni nujno, da so še vedno. Neoli-beralistični pristop se je iz gospodarstva preselil tudi v politiko, kar je nevarno, če politiko razumemo kot urejanje zadev z ljudmi za ljudi. Politiki imajo v rokah veliko družbeno moč, zato bi morali pri svojih postopkih neprestano paziti na demokratičnost in pravičnost, da se izognejo krivicam in napakam. Zato nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja v našem okolju, kaj se dogaja trenutno drugim. Če se zavemo, da se dogaja krivica, kršitev pravic drugega, smo dolžni javno spregovoriti. Samo tako lahko vsak od nas prispeva delček v mozaik našega sobivanja, ki bo dostojno slehernega od nas. Zato je 8. marec kot mednarodni dan boja za pravice žensk še vedno aktualen in lahko prispeva k boljši družbi ter blagostanju za vse njene člane brez podrejanja enih drugim. Anka Ostrman MODROST MESECA »Kadar dober voditelj opravi svoje delo, so ljudje prepričani, da se je stvar zgodila sama od sebe.« Albert Einstein SPREHOD PO VSEBINI Obisk ministrov na Ptuju 4 Vlada RS obiskala Podravsko regijo 4 Zupani za ustanovitev razvojne regije Sp. Podravje 5 Dnevni red prve marčevske seje 5 Nov odlok o ureditvi cestnega prometa v MO Ptuj 6 Karantenski sistem reprodukcijske verige PP 8 Preventivni ukrepi v zvezi z avi-arno influenco 8 Ekoremediacije 9 Zaščitne škatle za najdragocenejše knjige 9 'Jaz jih nisem fotografiral' - II. del 10 Ivo Repec - človek iz zakulisja 12 Koranti iz Spuhlje so gostovali v Bolgariji 13 Slovesna podelitev oljenk 14 Iz Mestnega gledališča Ptuj 14 Fotografije mask iz ptujskih karnevalskih sprevodov 15 Sodelovanje za lepši jutri 16 Dobra informacija zlata vredna 16 Ekošola kot način življenja 17 Visok obisk v VDC Sožitje 18 Se še znamo pogovarjati? 18 Zaznamovali so ptujsko športno leto 2005 -11 20 Športni tron za leto 2005 Mitji Mahoriču in Mojci Derčar 21 Ptujčan Mister Univerzum 23 Gimnastično društvo Ptuj doseglo zavidljive rezultate 23 20 let kolesarskega kluba PP 24 Judo 25 Naslovnica: Podelitev oljenk ob slovenskem kulturnem prazniku v gledališču Foto: Boris Voglar Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-01 (XX) 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20. 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s. p.. Jadranska ulica 16, Ptuj. tel.: 02 771 08 82. gsm: 031 481 673, 040 218 895: elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repni studio Lesjak. Tisk: Grads. Rače. Požeg 4. tel.: 02/608-92-25. elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Obisk ministrov na Ptuju Podpis pisma o prenosu dveh objektov ptujske vojašnice za potrebe izobraževanje V programu delovnih obiskov področnih ministrov RS po različnih ustanovah v Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici in Lenartu konec februarja je bila na ptujskem gradu 22. februarja pripravljena tudi novinarska konferenca, na kateri sta sodelovala minister za okolje in prostor Janez Podobnik, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in minister za promet mag. Janez Božič. Predsednik vlade RS Janez Janša pa je obisk na Ptuju in s tem tudi udeležbo na novinarski konferenci zaradi smrti očeta odpovedal tik pred zdajci. Isti dan so minister za šolstvo in šport dr. M. Zver, minister za kulturo dr. Vaško Simoniti in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan v Mestni hiši podpisali še pismo o prenosu pravice upravljanja z nekaterimi objekti nekdanje ptujske vojašnice. Del nepremičnin je bil že po izselitvi vojske prenesen v upravljanje ministrstva za kulturo, ki ga je namenilo za potrebe arheološke dediščine, arhivsko ter kulturne dejavnosti. Za nekatere površine - za asfaltirano športno igrišče in bivšo stražarnico z dvoriščem vred - pa to ministrstvo ni imelo predvidene vsebine. Zato je te nepremičnine v upravljanje prevzelo Ministrstvo za šolstvo in šport, kajti šolska mreža potrebuje dodatne prostore. S podpisom pisma je zdaj omogočeno, da jih bo lahko uporabljala tudi ptujska občina, in sicer za glasbeno in športno dejavnost. Dopuščena ji je tudi možnost vlaganja v obnovo in Ministra Vaško Simoniti in Milan Zver ter župan Štefan Čelan v poročni dvorani Mestne hiše. ureditev teh nepremičnin. Na zunanjih igriščih bo konkretno potekala športna vzgoja študentov, ki bodo študirali v drugih poslopjih nekdanje vojašnice. Prostori za nižjo glasbeno šolo pa bodo služili še za pouk dijakov ptujske Gimnazije, ki naj bi v prihodnjem šolskem letu formirala tudi umetniški oddelek. Milena Türk Foto: Langerholc Vlada RS obiskala Podravsko regijo V dneh pred pustom je na Ptuju vedno živo. Tokrat se niso na našem koncu mudili le maskirani in zabave željni turisti, temveč so se na delovnem obisku na območju Lenarta, Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja oglasili slovenski ministri. Predstavniki vseh vladnih resorjev so skupaj s soorganizatorji priredili več kot 52 dogodkov ter se tako neposredno srečali z ljudmi na terenu v kar 22 občinah, nad čemer so bili še posebej zadovoljni in so tovrsten način dela pozdravili. Ob aktualnih projektih, ki so trenutno v teku - izgradnja avtocest, delo na izpopolnjevanju infrastrukture - so se posvetili splošnim, za blemom. Ministri so se 22. februarja srečali s predstavniki občin, podjetij in se ob intervjujih za medije, ki jih je imel minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, udeležili dveh novinarskih konferenc. V viteški dvorani ptujskega gradu so Janez Podobnik, dr. Milan Zver in mag. Janez Božič seznanili javnost o dejavnostih države ter z natančnimi podatki poročali o situaciji na štajerskem koncu države. Medtem ko so se v Kidričevem ob petih popoldan zbrali prav vsi, ki so pred tem obiskali vse od Psihiatrične bolnišnice v Ormožu (dr. Andrej Bručan) do Okrajnega sodišča na Ptuju (dr. Lovro Šturm). Tamkaj so bili ob medijih prisotni tudi predstavniki lokalnih skupnostih, ki so po uvodnem poročilu z obilico statističnih podatkov postavljali predstavni- ta konec države perečim pro- kom oblasti tudi konkretna vprašanja o zadevah na terenu. Ugotovitve, da je podravska regija med gospodarsko manj razvitimi v državi in da dosegajo plače le 83,3 % slovenskega povprečja ter 64 % evropskega, ob hkratni nižji produktivnosti ter slabši izobrazbeni strukturi in višji brezposelnost (12,35 %) od splošne slovenske (10,3 %), so pripeljale vlado do odločitve, daje spodbujanje gospodarskega razvoja v Podravju ena izmed prioritet v Sloveniji. Ob vsem tem ugotavljajo tudi pozitivna dejstva, med drugimi to, da je bilo s tega področja prijavljenih 22 projektov (od tega 13 v Sp. Podravju v skupni višini 480 milijonov SIT) ter da je na področju izvoza ta regija primerljiva z ostalimi, predvsem na račun nekaterih uspešnih Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, in mag. Janez Božič, minister za promet, na tiskovni konferenci na ptujskem gradu. gigantov. Na žalost je to območje, kjer je socialna država najbolj živa in močna ter je samo v lanskem letu za splošno pomoč namenila 8,8 milijarde SIT. Nadaljuje se razvoj in vitaliza-cija izobraževalnega sistema na Ptuju. Minister dr. Milan Zver je obiskal Šolski center na Ptuju in namenu predal učilnice za mehatroniko, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan pa je obiskal Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj (REVIVIS). Med že naštetim so se seznanili tudi z dejstvom, da se povišuje vpis v tehnične smeri srednjih šol in upada vpis v družboslovne, kar označuje minister za šolstvo kot dobro. Med infrastrukturnimi projekti so se posvetili problemu vodovoda, ki je v Slovenskih goricah in v Halozah zelo težek in se vleče že dolgo vrsto let, zato se je vlada zaobljubila, da bodo zahodne Haloze dobile pitno vodo. Formalno bodo nosilci občine, država pa bo sofinancirala v višini 838 milijonov SIT. Še posebej pomembna je izgradnja avtocest, za katere so pripravljalna dela na več odsekih že stekla. Intenzivno se dela na IZ MESTNE HIŠE/ MESTNI SVET pripravi lokacijskih načrtov za avtocesto na odsekih Draženci-Gruškovje in hitro cesto Ptuj-Markovci ter za elektrifikacijo železnice Pragersko-Hodoš, za mednarodna mejna prehoda Središče ob Dravi in Zavrč. Želeli pa bi skupaj z zainteresiranimi občinami ob posredovanju ELES-a doseči dogovor o sprejetju državnega lokacijskega načrta za dva električna voda po 400 kW na odseku od Cirkovc. Leta 2007 naj bi se pričela izgradnja hitre ceste do Markovcev, za katero se pripravljajo lokacije, ki ne bi ogrožale zaščitenega naravoslovnega parka Šturmovec, naslednjo leto bi se gradnja nadaljevala do Gorišnice in do Ormoža ter bi se v celoti končala leta 2009. Za izgradnjo avtoceste na območju 22 občin bo za vsega 31 projektov namenjeno 2,6 milijarde SIT. Nemogoče je bilo na novinarskih konferencah povzeti ugotovitve iz vseh dogodkov in opisati dogajanje na terenu, prav tako kot ga je nemogoče v pričujočem zapisu. Dr. Janez Podobnik je za ilustracijo citiral eno izmed izjav s terena, ki še najbolje opiše vzdušje ob obiskih: »Prav je, da ste prišli med nas in da ne sejete samo v Ljubljani.« Za zaključek: ob seznanjanju z novostjo v načinu dela vlade (na terenu) lahko le ugotovimo, da se pozna, da se v bližnji prihodnosti obeta dvoje volitev. Besedilo in foto: Boris Voglar Zupani za ustanovitev razvojne regije Sp. Podravje Župani občin Spodnjega Podravja so na izredni seji februarja s sklepom ustanovili Razvojno regijo Spodnje Podravje Občine iz širšega ptujskega območja so v preteklih letih jasno kazale interes za povezovanje. Tako so bili v tej smeri storjeni mnogi koraki: maja 1999 so sklenile dogovor o ustanovitvi regionalnega razvojnega partnerstva, leta 2000 so župani občin partneric pristopili k ustanovitvi območja s posebnimi razvojnimi problemi, septembra leta 2003 je bil konstituiran kolegij županov kot stalna oblika sodelovanja občin partneric Spodnjega Podravja, s sklepi občinskih svetov je bil zavod ZRS Bistra Ptuj že leta 1994 ustanovljen in pooblaščen za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije, leta 2001 je bila podpisana pogodba o sodelovanju in mrežni povezavi razvojnih agencij na nivoju statistične regije Podravje, kjer je ZRS Bistra Ptuj enakopravna članica v mreži in opravlja naloge regionalne razvojne agencije za občine Spodnjega Podravja, poslanca v DZ RS Franc Pukšič in Miroslav Luci sta leta 2000 v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o ustanovitvi pokrajine Spodnje Podravje in leta 2002 so na podlagi sprememb podzakonskih aktov, izhajajočih iz Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ustanovili funkcionalno zaključeno regijo, ki so jo tvorile občine z območja upravnih enot Ptuja in Lenarta. Na podlagi navedenega in skupnega izvajanja regionalne politike, ki jo narekujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi, za katere je mogoče zagotoviti enake možnosti za skladen regionalni raz- voj, so župani petnajstih občin partneric pristopili k ustanovitvi Razvojne regije Spodnje Podravje. Novi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja iz leta 2005 s spremembami v 6. členu namreč omogoča, da se z vladno uredbo lahko ustanovijo razvojne regije. 3. februarja letos so se župani ponovno sestali na kolegiju v Občini Destrnik. Na seji je bil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar (naj ob tem spomnim, da je bil Ivan Žagar pred prevzemom dolžnosti ministra župan občine Slovenska Bistrica), ki so mu predstavili svoja stališča in sklep o ustanovitvi Razvojne regije Spodnje Podravje. Politična volja županov petnajstih občin je izražena v sklepu o ustanovitvi Razvojne regije Spodnje Podravje. Sedaj je na potezi Vlada RS. Branko Novak Foto: Marjan Varvoda Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar [drugi z leve), župana in poslanca, v Destrniku, 3. februarja. Dnevni red prve marčevske seje V marcu sta predvideni dve redni seji. 38. seja bo prvi ponedeljek v marcu, s pričetkom ob 13. uri. Na naslednji pa se bodo svetniki sestali konec marca, najverjetneje v sredo, 29. marca. Z ozirom na dogovor na kolegiju župana z vodji svetniških skupin in svetniki posamezniki v prejšnjem tednu je za dnevni red v ponedeljek, 6. marca, predvidenih 13 točk: 1. Predlog zapisnika 37. redne seje sveta 2. Pobude in vprašanja 3. Predlog odloka o prenosu pravice upravljanja s premoženjem MO Ptuj mestnim in primestnim četrtim 4. Predlog odloka o spremem- bah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju MO Ptuj 5. Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj (nadaljevanje obravnave) 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 7. Osnutek pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom sta- novanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja 8. Predlog sklepa o potrditvi cen distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin v MO Ptuj 9. Predlog soglasja Komunalnemu podjetju Ptuj k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj 10. Poročilo o delu Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu v letu 2005 s programom dela za leto 2006 11. Sprejem posameznega programa prodaje stvarnega pre- moženja in predloga sklepa o prodaji nepremičnin, pare. št. 1157/1, k. o. Ptuj 12. Volitve in imenovanja: a. Predlog sklepa o prenehanju dolžnosti člana in podpredsednika Komisije za odlikovanja in priznanja Maksa Lečnika ter o imenovanju novega člana in podpredsednika komisije b. Predlog sklepa o prenehanju dolžnosti člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo Maksa Lečnika ter o imenovanju novega člana odbora Milena Turk MESTNI SVET/STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Nov odlok o ureditvi cestnega prometa v MO Ptuj Wa naslednji seji v marcu bo v drugo obravnavan predlog novega odloka o ureditvi cestnega prometa v mestni občini Ptuj. Glede na novosti Zakona o varnosti v cestnem prometu (97/05 in 108/05) in Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05-UPB2), ga je namreč potrebno spremeniti, dopolniti ter uskladiti z navedenima predpisoma, predvsem z ZVCP. Zdaj veljaven odlok je bil spremenjen in dopolnjen že petkrat, zato je bilo potrebno uskladiti še vse te dopolnitve. Zaradi navedenega ter zaradi večje preglednosti je pripravljen predlog novega odloka o ureditvi cestnega prometa. V njem so spremembe, kot npr. novi izrazi - »globa« namesto »denarna kazen«, »območje za pešce« namesto »posebne prometne površine, namenjene pešcem« ipd. V odloku se sme določiti le tiste prekrške - (lokalne), ki še niso navedeni v ZVCP (kjer pa je opredeljena večina prekrškov), globe za prekrške, ki so že opredeljeni v ZVCP, se smejo izrekati le neposredno po ZVCP; globe po odloku pa ne smejo presegati višine glob, ki so predpisane po zakonu. KAJ DOLOČA PREDLOG ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA Odlok opredeljuje območje za pešce, kjer je promet načeloma prepovedan ali omejen. In sicer je stanovalcem, ki imajo stalno prebivališče v območju za pešce, promet z avtomobili sicer dovoljen, a s posebnimi dovoljenji in pod posebnimi pogoji. Stanovalcem se izdajajo dovoljenja in nalepke A (parkiranje na dvorišču) ter nalepke B (parkiranje na ulici). Prav tako se promet dovoljuje tudi uporabnikom poslovnih prostorov in izvajalcem raznih dejavnosti na tem območju (nalepke D). Dostava v območju za pešce je za poslovne prostore predvidena med 5.00 in 9.00 in med 19.00 in 22.00. V tem času je brezplačna. V kolikor se pa dostava izvrši izven dostavnega časa, pa se le-ta plača glede na čas trajanja dostave; v čim krajšem času se opravi dostava, manjše je plačilo. Možen je tudi enkraten vstop v območje za pešce zaradi sklenitve zakonske zveze. Vožnja s kolesi in kolesi z motorjem pa je po območju za pešce prepovedana. Za izvajanje raznih del ali organiziranje določene prireditve na javni površini ali ob njej si je izvajalec oz. organizator dolžan predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega upravnega organa. Odlok razdeli parkirne površine na javne parkirne površine in rezervirane parkirne površine. Na vseh parkirnih površinah je potrebno spoštovati prometno ureditev parkirišča. Javne parkirne površine so lahko brezplačne ali plačljive (modra cona za kratkotrajno parkiranje in ostala parkirišča z neomejenim časom). Rezervirane parkirne površine pa so rezervirane izključno za stanovalce, invalide, taksije, avtobuse in interventna vozila. Tovorna motoma vozila in avtobusi smejo parkirati le na za to urejenih in označenih parkirnih površinah. Kolesa in kolesa z motoijem se smejo parkirati le na mestih, namenjenih za parkiranje le-teh ali tako, da ne ovirajo prometa. Prepovedano pa je prislanjanje koles in koles z motorjem ob zgradbe, ki mejijo na javne površine. V območjih za pešce je za vozila, ki smejo pripeljati vanje, največja dovoljena hitrost 10 km/h, na območjih šol in vzgoj-no-varstvenih ustanov pa največ 30 km/uro. Na javnih prometnih površinah ali ob njih je dovoljena postavitev neprometne signalizacije (napisne table, reklame itd.) ali začasnih stojnic, panojev, gostinskih vrtov ipd. le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa. Čiščenje javnih prometnih površin in odvoz komunalnih odpadkov je dovoljeno v času od 20.30 do 6.00 zjutraj. Dostava na javnih prometnih površinah izven območja za pešce je dovoljena med 20.30 in 23.00 in med 5.00 in 6.30 in se mora opraviti čimprej. Razkladanje in nakladanje blaga sme trajati le toliko časa, da se blago razloži ali naloži na vozilo. Dostava ne sme ovirati prometa drugih vozil. Za prekrške iz odloka se v glavnem izrečejo globe v znesku 10.000,00 SIT. predpisano pa je tudi kleščenje in odvoz nepravilno parkiranih vozil. Odvoz vozila se lahko odredi povsod, kjer se ogroža ali ovira promet, kot npr. na prehodu za pešce ali v njegovi bližini, v bližini križišča ali v križišču, na pločniku oz. površini za pešce, če ostane manj kot 1,60 m prostora; na cestišču, če ostane manj kot 3 m prostora, če je zaparkiran dovoz ali vhod, če se zaparkira drugo vozilo ipd. Kleščenje vozila pa se lahko odredi povsod tam, kjer vozilo sicer ne ogroža ali ovira prometa, je pa nepravilno parkirano; npr. na zelenicah, otroških igriščih; na površinah za pešce, če ostane več kot 1,60 m za pešce; v območju za pešce ali tam, kjer je parkiranje prepovedano s prometno signalizacijo, a ne ogroža ali ovira prometa idr. Glede na dejstvo, da je vse več avtomobilov in vse manj prostora ter glede na nove, visoke globe voznikom priporočamo in svetujemo, da spoštujejo veljavne predpise in prometno signalizacijo. S tem se bomo vsi skupaj izognili neprijetnim situacijam in slabi volji. Pripomogli pa bomo tudi k večji varnosti, boljši urejenosti in lepšemu videzu našega mesta. Jožica Težak •MLiD Aktivnosti MLD MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA MESTNI ODBOR PTUJ .......... ....... . . ... , , x , .. .. . . x V Mladi liberalni demokraciji smo pred kratkim organizirali zelo uspešno akcijo zbiranja igrač z imenom Mladi mlajšim, kjer smo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj zbrali preko petsto kosov igrač. Porazdelili smo jih med socialno ogrožene otroke. Z akcijo smo želeli zbuditi občutek za pomoč in solidarnost med mladimi, saj smo prepričani, daje to vrlina, na kateri je potrebno graditi skozi celo življenje. V prihodnosti načrtujemo na Ptuju programsko konferenco MLD, katere namen je pripraviti aktivnosti in program za naslednje obdobje. Za konec pa želimo vsem Ptujčankam in Ptujčanom veselo, razigrano, pravo »kurentovo« pustno rajanje, saj so le redki dnevi v letu, ko se imamo možnost in priložnost sprostiti na tako neobremenjen in sproščujoč način kot za pusta. Vasja Strelec, za MO MLD Ptuj STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO C O a JW Slovenska nadonalna stranka Vsem ženam in dekletom čestitamo ob 8. marcu, dnevu lena. V marcu praznujejo svoj dan tudi matere. Materinski dan, 25. marec, je dan, ko lahko pokažemo, koliko nam pomenijo naše matere. Še lepše pa je, če to pokažemo vsak dan v letu. Za materino ljubezen je zmeraj pomlad. (fr. pregovor) Mestni odbor SNS Ptuj Slovenska ljudska stranka Vsem ženskam in materam ob njihovih praznikih, dnevu žena in materinskem dnevu, iskreno čestitamo. MO SLS Ptuj Slovenska demokratska mladina z novim vodstvom 21. januarja 2006 je bil na Otočcu 10. kongres Slovenske demokratske mladine(SDM). Nov predsednik je postal Niko Oblak. Izvoljenih je bilo tudi 10 članov izvršilnega odbora, med katerim je tudi predsednik SDM Ptuj Andrej Korpar, kije bil izvoljen za področje vodje projektov. V nadzorno komisijo je bil izvoljen tudi podpredsednik SDM Ptuj Damir Žerak. Mestni odbor SDS Ptuj z marcem uvaja novost pri stiku s prebivalci mestne občine Ptuj. Vsak ponedeljek v tednu od 17. do 19. ure se bodo lahko zainteresirani oglasili na sedežu stranke, Čučkova 2, kjer bodo lahko podali svoje predloge in mnenja članom izvršilnega odbora SDS Ptuj oz. mestnim svetnikom svetniške skupine SDS. Mestni odbor SDS Ptuj ptujCflsds.si strankamladihslovenije s s www.sms.si Ob ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije se v SMS sprašujemo, ali to pomeni, da v Sloveniji ni več korupcije?! V SMS obsojamo nesmiselno in škodljivo dejanje. Nivo razprave v parlamentu je slika pomanjkanja kulture v slovenski politiki. Namesto vsebinskih razprav smo ponovno poslušali razprave v slogu “naši" proti “vaši". V nadaljevanju se sprašujemo, ali so poslanci neomejeno sposobni in kako se lahko poleg sprejemanja zakonodaje ter delovanja v več komisijah ukvarjajo s preventivo pred korupcijo, in to celo učinkoviteje kot samostojna, strokovna komisija, ki se ukvarja samo s tem? V državnem zboru se je začela stimulacija korupcije, klienteliz-ma in ustvarjanje prokorupcijske klime. Izgleda, da je borba proti korupciji in klientelizmu za sedanje oblastniške stranke aktualna samo, ko so v opoziciji. Ker zgledi vlečejo, upajmo, da se takšen odnos ne bo razpasel tudi na lokalni nivo. Mestni odbor SMS Ptuj ptuj@sms.si SOCIALNI Mednarodni dan žena Socialni demokrati Ptuj vas z namenom, da obudimo druženje ob 8. marcu ter da izkoristimo priložnost in si vzamemo čas za pregled nad uresničevanjem načel o enakosti spolov, vljudno vabimo na proslavitev mednarodnega praznika žena. V hotelu Mitra, 8. marca, ob 17. uri pripravljamo okroglo mizo na temo: Položaj žensk v javnem življenju na Ptujskem in možnosti za spremembe. Gostja okrogle mize bo poslanka SD v Državnem zboru RS mag. Majda Potrata. Po okrogli mizi vas vljudno vabimo še v Gledališče Ptuj, kjer bo ob 19.15 slavnostni nagovor predsednice Ženskega foruma SD Ptuj mag. Klavdije Markež. Ob 19.30 pa si bomo skupaj ogledali gledališko predstavo Bdenje. Vsem ženam iskreno čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena. Mirjana Nenad GOSPODARSTVO/ OKOLJE IN PROSTOR PERUTNINA PTUJ JE POJAV PTIČJE GRIPE V DRŽAVI PRIČAKALA PRIPRAVLJENA Karantenski sistem reprodukcijske verige PP je med najbolj doslednimi na svetu Ptičja gripa v Sloveniji je bila pričakovana, tehnološka usposobljenost PP pa zagotavlja popolnoma zdravo, varno in neoporečno hrano V Perutnini Ptuj so na tiskovni konferenci v februarju predstavili režim vzreje in tehnološke obdelave perutninskega mesa, ki tudi v sedanji situaciji, ko se je ptičja gripa pojavila v širšem prostoru Evrope, zagotavlja popolno varnost perutninskega mesa in izdelkov z njeno blagovno znamko. Med spremljanjem pojava ptičje gripe na globalni ravni se je Perutnina Ptuj že dalj časa pripravljala na to bolezen, sicer bolezen divjih ptic. Jasno je namreč bilo, da se bo zaradi predvidljivih in nepredvidljivih selitvenih poti ptic selivk prej ali slej pojavila tudi v Sloveniji in njeni okolici. Praktično izkušnjo upravljanja pojava ptičje gripe ima Perutnina Ptuj že iz lanskega oktobra, ko so testiranja odkrila ptičjo gripo na Hrvaškem. V tej državi namreč deluje največje hčerinsko podjetje Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec, ki je v izjemno zaostrenem vzdušju v dneh po odkritju ptičje gripe na Hrvaškem pokazala, da v celoti obvladuje perutninski reprodukcijski proces na način, ki ne omogoča povezav z žarišči in koncentracijami divjih ptic. To so zelo hitro spoznali tudi potrošniki perutnine na Hrvaškem, ki so se po začetnem nekajdnevnem vznemirjenju vrnili k potrošnji živil Perutnininih blagovnih znamk. Povsem enak je zdaj položaj v Sloveniji. Predvidevanja vodstva Perutnine Ptuj in več kot stotih strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo ter nekaj doktorjev in magistrov znanosti, ki jih zaposluje to podjetje, so že v času približevanja pojava ptičje gripe evropskemu prostoru vzpostavili režim, ki je z visoko tehnološko in industrijsko natančnostjo zagotovil sistem vzreje in predelave perutninskega mesa in izdelkov, brez tveganja za zdravje potrošnikov. »Perutnina Ptuj je v preteklih letih vlagala po več kot deset milijonov evrov v izboljševanje in posodabljanje svoje tehnologije vsako leto, v prvi vrsti zaradi prilagajanja naše opremljenosti za zagotavljanje evropske konkurenčnosti. Toda hkrati je taka investicijska dinamika zagotovila tudi popolno obvladljivost reprodukcijskega procesa, kar nam v teh okoliščinah omogoča, da z najvišjo strokovno in poslovno odgovornostjo zagotavljamo pripravo neoporečne hrane. Seveda pa ob tem naš cilj, da se utrjujemo kot najpomembnejše perutninarsko podjetje v tem delu Evrope z živili, ki so namenjena širokemu spektru pričakovanj potrošnikov, ostaja nespremenjen. Prepričani smo namreč, da smo s svojo tehnološko urejenostjo prepričali potrošnike, da lahko še naprej uživajo meso in izdelke Perutni- Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) sporoča, da je pri živem ulovljenem labodu ugotovljena prisotnost virusa ptičje gripe. Ministrstvo za zdravje pa v sporočilu za javnost poudarja, da je ptičja gripa bolezen ptic in perutnine, ki se izjemoma prenese na človeka, in sicer samo v najtesnejšem stiku z obolelo ali poginulo perutnino. Ministrstvo tako prebivalcem svetuje, da dosledno upoštevajo ukrepe in navodila VURS. Izogi- ne Ptuj. Ker smo v Perutnini Ptuj sposobni zagotavljati zdravo, varno in kvalitetno hrano, bomo tudi v režimih sedaj aktualnih dogodkov oskrbovali prodajna mesta po sistemu zaprtih poti iz našega vertikalno organiziranega reprodukcijskega procesa. Kot potrošniki pa se bomo pač naučili živeti z globalnim pojavom ptičje gripe na podoben način, kot smo se že naučili živeti s pojavom bolezni norih krav. To pred živilsko industrijo sicer prinaša nove odgovornosti in zahteve, ki pa jih v Perutnini Ptuj obvladujemo tako s spoštovanjem nacionalnih in mednarodnih standardov kakovosti kot z režimom, ki je vzpostavljen ob zadnjih aktualnih dogodkih,«- je na tiskovni konferenci izpostavil dr. Roman Glaser, predsednik bajo naj se nepotrebnemu stiku s pticami, predvsem tako, da se jih ne dotikajo in jih ne hranijo. Uživanje toplotno obdelane perutnine sicer ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi. Občina je obveščena o ukrepih, ki jih je pričela izvajati veterinarska uprava in se nanašajo v glavnem na promet perutnine in živalskih proizvodov. Za ljudi ni predpisanega posebnega ukrepa. Velja pa splošni preventivni ukrep, da uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Perutnina Ptuj je že avgusta lani vzpostavila popolnoma karantenski režim vzreje in predelave perutninskega mesa. To pomeni, da so pred vsemi objekti vzpostavljene dezinfekcijske bariere, v objekte imajo vstop samo tam zaposleni, sodelavci na vseh ravneh ne vzrejajo perjadi na svojih domovih, niti nimajo pernatih ljubljenčkov, tehnološka obdelava in predelava pa sta bili že pred tem vzpostavljeni na način, ki zagotavlja popolno varnost in sledljivost. Vključno s hlajeno sklenjeno verigo oskrbe do trgovin. »Ta režim bomo vzdrževali tudi v prihodnosti,« je posebej zagotovil dr. Glaser. • se divjih prostoživečih živali ne dotikamo, ne glede na to, ali so zdrave ali bolne in • ne hodimo tam, kjer so v okolici njihovi iztrebki, saj se virus izloča tudi skozi prebavni trakt. Veterinarski ukrepi se nanašajo na preprečitev kakršnihkoli stikov perutnine in ptic s prosto živečimi živalmi. Mag. Janez Merc Foto: Rado Škrjanec Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj Preventivni ukrepi v zvezi z aviarno influenco 8 Pffoprast OKOLJE IN PROSTOR/ KULTURNA DEDIŠČINA Ekoremediacije Varovanje okolja in ohranjanje narave je naša prioritetna dolžnost in trajnostna skrb, ki ne sme nikoli prenehati Družba Limnos iz Brezovice pri Ljubljani je specializirano podjetje za ekologijo, varstvo okolja in ohranjanje narave. V okviru izobraževanja in usposabljanja je konec januarja na predstavitvi ekoremediacij (ERM) - sonaravnih razvojnih pristopov za izboljšanje ekološkega stanja v Sloveniji - uslužbence Skupne občinske uprave in Občinske uprave MO Ptuj seznanila s trajnostnimi metodami za varovanje okolja. Predavala sta prof. dr. Danijel Vrbovšek in Bogdan Macarol. Človek s posegom v naravo povzroča spremembe, na katere se narava odzove nepredvidljivo, po svoje. Dejavnost Limnosa sega od ocen stanj in presoje vplivov na okolje, prek sanacij odpadnih voda, deponij in degradiranih ekosistemov do izvajanja študij upravljanja okolja. Osredotočeni so na vodne sisteme. Bolj kot v Sloveniji so poznani in cenjeni v drugih evropskih državah. Narava oziroma ekosistemi so v milijonih letih razvili izjemne obrambne in samočistilne sposobnosti, s katerimi se ščitijo pred nenadnimi ali premočnimi vplivi in odpravljajo njihove škodljive posledice. Zato je narava preživela marsikatero katastrofo. Vodni in obvodni ekosistemi ter mokrišča, ki so prehod med njimi, imajo veliko sposobnost uravnavanja vodnih udarov in specifičnih fizikalno-kemijskih ter strupenih onesnaževanj. V njih se nevtralizirajo strupi in zmanjšujejo količine različnih patogenih organizmov. Pri ekoremediacijah (revitalizacije - sanacije nepravilnih posegov v naravo, fitoremediacije, bioremediacije) gre za celostno gledanje, kaj se v okolju dogaja in kako lahko mi pomagamo z našim obnašanjem do okolja. Dolgoročno so ERM med najuspešnejšimi načini varovanja okolja, zato ker so vzdrževalni stroški najnižji in jih lahko ciljno vodimo. Zanje ne potrebujemo nobene industrije (strojev, elek-troopreme). Pravzaprav gre za to, da ljudje dopustimo uravnotežen, harmoniziran in dinamičen samoohranitveni odnos med rastlinami in živalmi v naravi. ERM združuje vsa dogajanja v naravnih sistemih in prenos teh dogajanj pod nadzor osveščenega človeka. Če si recimo pogledamo rastlinsko čistilno napravo (RČN), ta posnema samočistilno sposobnost narave za čiščenje voda. RČN deluje praviloma brez strojne opreme, zato je prihranek pri njeni postavitvi in vzdrževanju velik. Sistem je sestavljen iz več zaporednih bazenov, izoliran s folijo in napolnjen s substratom, kjer se voda z namenom preprečevanja smradu in razvoja nezaželenih insektov gravitacijsko pretaka pod površino. Tudi alge lahko uporabljamo kot indikatorje kakovosti vode. Poseben poudarek je dan na preventivnih ukrepih, in sicer raziskovanju, razvijanju, uporabi in trženju inovativnih, sonarav- nih in trajnostnih rešitev v prid vodnim ekosistemom, kot so: celostno upravljanje vod, čiščenje odpadnih vod, sanacija odlagališč odpadkov, gospodarjenje z jezeri, zadrževalniki in močvitji, raziskovanje alg, zagotavljanje ohranitve ekološkega ravnotežja v vodnem prostoru in ob njem, revitalizacije vodotokov in na koncu poročilo o vplivih na okolje ter okoljske študije. Zavedati se moramo, da ima vsaka naša dejavnost ob pozitivnih učinkih tudi negativne vplive na okolje, zato moramo že pri načrtovanju dejavnosti skrbno postaviti meje oz. preventivne ukrepe. Ti pa so z ERM relativno poceni. Na primer pri posegih v naravo, katerih spremembe najprej senzibilno začutijo živali in ljudje, lahko z zasaditvijo dreves (z vrbo, topolom, trstom) na odlagališčih in ob cestah zmanjšamo ali odpravimo škodljive vplive teh posegov. Majda Murko Zaščitne škatle za naj dragocenejše knjige V KIP smo v preteklem letu naredili še en korak na področju materialnega varovanja bogate domoznanske zbirke Trajna skrb za materialno varovanje gradiva, ki ga hranimo knjižnice, muzeji ali arhivi, vključuje primemo hranjenje gradiva ter njegovo zaščito pred škodljivimi biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi vplivi. Medtem ko za vse naše gradivo velja, da ga moramo zaščititi pred nesrečami in nezgodami, krajo in poškodbami ter neprimernim ravnanjem, pa se odločamo za posebne ukrepe, kot je hramba v natančno določenih klimatskih pogojih, izdelava zaščitnih škatel ali reproduciranje samo v določenih primerih. Pri izbiranju gradiva, ki je deležno posebnih varnostnih ukrepov, upoštevamo kriterije, kot so stanje gradiva, njegova pomembnost oz. dragocenost, povpraševanje s strani uporabnikov ... V ptujski knjižnici namenjamo tako posebno skrb hrambi in varovanju bogate domoznanske zbirke, ki sodi med najbogatejše tovrstne zbirke v Sloveniji, saj najdemo v njej knjižne bisere vse od izuma tiska v 15. stoletju naprej, dragocena dela iz 16., 17. ter obsežen fond iz 18. ter 19. stoletja. Da bi to bogastvo ohranili tudi za prihodnje rodove, se trudimo gradivo skrbno varovati in ohranjati v dobrem materialnem stanju, hkrati pa omogočati njegovo dostopnost in uporabnost za bralce. V letu 2005 smo po priporočilih strokovnjakov iz Narodne in univerzitetne knjižnice in Arhiva republike Slovenije ter v sodelovanju z drugimi slovenskimi knjižnicami kupili poseben brezkis-linski papir, ki je namenjen trajni hrambi in varovanju gradiva ter so ga po naročilu za nas izdelali na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani. Iz tega papirja izdelujemo posebne zaščitne ovoje, ki nudijo zaščito pri rokovanju z njim, pri prenašanju, zaščito pri hrambi na policah ali v omarah, zaščito pred poškodbami, poleg tega pa zadržujejo svetlobo, prah in umazanijo, blažijo klimatska nihanja in onesnaženost zraka. Za 40 izbranih dragocenih knjig pa smo se odločili naročiti po meri izdelane zaščitne škatle iz posebnih materialov, ki ponujajo optimalne pogoje za njihovo hrambo in varovanje. Na tak način smo zaščitili naše tri prvotiske (1475, 1480 in 1497), oba izvoda Dalmatinove biblije (1584), Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske (1689), Moskovske zapiske (1550), Gratae posteri tati (1560) ter nekatere druge dragocene tiske iz 16. in 17. stoletja. Ker so škatle prilagojene vsaki knjigi posebej, je zaščita zelo čvrsta in zato primerna tudi za knjige s pergamentno vezavo, ki je posebej občutljiva. Pergament namreč zelo hitro reagira na spremembo vlage in se skladno s tem razteza oz. krči, posledica pa so zviti listi in razpokani spoji. Zaščitne škatle ublažijo te spremembe in preprečijo ali omilijo zvijanje. V prihodnosti bomo v knjižnici posebno pozornost posvetili hranjenju zapisov na časopisnem papirju. Kot nosilci mnogoterih informacij so časopisi zelo dragocen in iskan vir, žal pa tudi zelo ogrožen. Hitrost propada časopisnega papirja je namreč izredno velika, saj je večina časopisov, nastalih po letu 1840, narejena iz papiija zelo slabe kvalitete, ki propada takorekoč pred našimi očmi. Rešitev za možnost uporabe tovrstnega gradiva je njegov prepis na drug nosilec, tj. mikro-filmanje ali digitalizacija. Zaradi tega načrtujemo v knjižnici projekte digitalizacije pomembnih časopisnih virov, kot so Stajere, Pettauer Zeitung, Ptujski list ali Naše delo. O pomenu materialnega varstva pa se bomo trudili ozaveščati tudi naše uporabnike, saj bomo le tako pri njih vzpodbudili ustrezno skrb za gradivo in primemo ravnanje z njim. Mira Jerenec 'Jaz jih nisem fotografiral' - II. del Pogovarjal se je: Boris Voglar O vašem delu so posneli več televizijskih dokumentarcev. Pred kratkim pa je bila v Celju predpremiera nove serije dokumentarcev o slovenski fotografiji, tudi pri tej seriji ste sodelovali ... Tudi tu sem sodeloval, kar se tiče mojega dela in Kraševče-vega. Do sedaj sem videl na predpremieri le 3. del. Gre za 7 oddaj po 40 minut o zgodovini in razvoju slovenske fotografije. Prikazovali so jih januarja in februarja. To spet kaže, da si fotografija pridobiva neko širše mesto v tem prostoru. Fran Kraševec je ime ustvarjalca, s katerim ste se kot raziskovalec - ne sicer v okviru kakšne institucije - bolj iz lastnega zanimanja sprva tudi največ ukvarjali; z njegovo zapuščino, njegovim delom, arhivirali in obnovili ste njegove negative in jih dejansko rešili pred propadom. To je ena od stvari, ki jo zelo rad poudarim, da sem odkril Frana Kraševca, ki je najpomembnejši slovenski fotograf med obema vojnama. Kako sem ga odkril? Niso se ohranile originalne fotografije. temveč plošče, plat-filmi in negativi, ki jih je sam shranil na vsaj dve različni mesti. Že drugi so to poskušali, ampak meni se je posrečilo. Takrat sem sodeloval s Kabinetom slovenske fotografije v Kranju. Posrečilo se mi je v teh slikah najti pravo kvaliteto. Najprej sem moral izdelati kvalitetno kontaktno kopijo. Materiali so bili včasih drugačni, trši, tako da je bilo potrebno odkriti pravi postopek. Ko sem začel raziskovati, sem ugotovil, da je bilo preko 900 različnih Foto: Boris Voglar reprodukcij njegovih fotografij. Preko reprodukcij sem na te kontaktne kopije izrisal njegov originalen izrez in dobil tako izdelane fotografije, kot bi jih on. Tedaj se je pokazala ta kvaliteta. In že od prve razstave, ki sem jo pripravil v Kranju, Kraševca povsod upoštevajo. Bodisi da gre za 150 let fotografije ali katere druge. Kasneje je bila ta razstava še razširjena in pripravljena tudi v okviru Modeme galerije. Za tam sem naredil dva izvoda teh fotografij. Eden je v arhivu, eden je pa za razstave. V Moderni galeriji je stalna zbirka zgodovine slovenske fotografije, ki vsebuje tudi vaše izbrane fotografije. Obenem pa skrbite tudi za arhiv, ki je v Arhitekturnem muzeju na Fužinah? Moderna galerija ima fotografsko zbirko, ni pa edina. Zbirka je tudi v Arhitekturnem muzeju in v Kabinetu slovenske fotografije v Kranju. Od začetka razstavljanja sem zbiral tudi dokumentacijo o slovenski in jugoslovanski fotografiji. Tega je bilo preveč in sem pred leti vse predal Arhitekturnemu muzeju. Odpeljali so dve toni in pol materiala. Tam je prostor in človek, ki je strokovnjak, dr. Primož Lampič, istočasno tudi predavatelj na Filozofski fakulteti za predmet Zgodovina fotografije. Tam je že marsikateri študent s pomočjo moje dokumentacije - to jim je bil začetek - nadaljeval svoje naloge. Dejansko ste bili ne samo mentor mnogim mladim na raznih delavnicah, temveč tudi mentor diplomantom na ALU, na FAMU v Pragi. Sonji Lebe-dinec ste tudi pomagali Tomaž Lauko je bil prvi študent, Slovenec, ki je v Pragi diplomiral. Njemu sem pomagal. Pri obeh, Tomažu in Sonji, sem bil oponent pri zagovoru diplomske naloge. Imeli so tak sistem, daje vsak Študent, ker je tam pač pisana druščina različnih narodov, prikazal zgodovino fotografije svoje dežele. Tudi na umetnostni zgodovini sem pomagal nekate- rim. Tudi dr. Primožu Lampiču, koje delal magisterij. Teoretsko je razpravljal o določenih smereh fotografije. Nikoli se niste neposredno profesionalno ukvarjali s fotografijo, tega vam niti ni bilo treba, saj ste diplomirali iz elektrotehnike. Se z umetniško fotografijo, s kakršno se ukvarjate vi, da preživeti? Mislim, da ne! Vsi današnji fotografi - v Sloveniji imamo vsaj 40 fotografov, ki so diplomirali na višjih ali visokih šolah ali pa na kakšni drugi likovni smeri in se sedaj ukvarjajo s fotografijo - kažejo na to, da se samo z umetniško fotografijo pri nas ne da živeti. To se pravi, vsak, ki želi to, mora; prvič: živeti na večjem prostoru in drugič: spustiti se na komercialno področje. Ali je to modna fotografija ali industrijska. In še tam so določeni problemi, področja se spreminjajo, kar je povzročil pojav digitalnega fotoaparata. Tudi sami ste sprejemali raznolike fotografske naloge; fotografiranje za knjige o Ptuju, monografije, zbornike, kataloge, zloženke. Ste se v to podali načrtno ali je bila to posledica dejstva, da ljudje, ki so potrebovali določene storitve, drugega fotografa niso poznali? Podal sem se zavestno, ampak to enostavno zaradi izziva. Eno je, če fotografiraš in določen rezultat ni nujen, če denimo delaš za razstavo. Greš na teren pač še enkrat. Drugo pa je, če fotografiraš za določen namen. Tedaj je težje. Naročijo ti nekaj fotografirati in prinesti moraš dobro fotografijo. Se prej sem fotografiral za koledarje. Ti so bili včasih bolj v modi. Jaz sem tudi vedno fotografiral v svojem prostoru - tukaj. Nisem hodil daleč. Prej sva se že dotaknila digitalne fotografije, ki je po svoje olajšala delo. Sploh pa takšno, ki zahteva hitre rezultate. Kakšne so vaše ugotovitve ob primerjavah digitalne in analogne fotografije? Kaj nosi vsaka od teh? Katere so prednosti ene in druge? Ali menite, da bo analogna predvsem pa klasična črno-bela fotografija sčasoma izumrla? Črno-bela fotografija ne bo izumrla. To je jasno. Vprašanje je, koliko se bo ta uporabljala zgolj, če tako rečem, na umetniškem področju. Če je fotografija dobra, me nič ne zanima, kako je napravljena. Zanima me 'slika’. Problem pa je v tem, da nas danes proizvajalci bombardirajo s samo tehniko fotografiranja; kaj je možno, kako se da kaj narediti. Nič ne povedo o sami 'sliki', o vsebini. 'Slika' jih ne zanima. Digitalni fotoaparati so danes tako razširjeni, da vsak misli, da ko 'slika', da mu je fotoaparat naredil dobro 'sliko'. Dejansko pa to sploh ni res. Fotoaparat sam je samo sredstvo. Tudi hitrost ni vse ... Digitalna fotografija je povzročila to, da je splošni nivo fotografije padel. Če je pa nekdo profesionalni fotograf in dela za tisk, mora preiti na digitalni fotoaparat, da odpade skeniranje, da je ažuren ... Računalnik mu je temnica in vse to mora obvladati. Obenem pa se je pri nas zgodilo še nekaj drugega. Vsi ti mali, takšni ali drugačni podjetniki, hočejo imeti kataloge. Sploh ne vedo, kaj je dobra 'slika'. Zanima jih samo hitrost izdelave ali pa cena. Zato pa imamo kup prospektov z neostrimi 'slikami', ki so še slabo tiskane povrh. To je to. Kar se ne dogaja le na področju fotografije, povsod merila kvalitete zelo padajo. Ali gre za način življenja ali za kaj drugega? Američani se že borijo proti temu. Saj ni vse denar. Treba je živeti, pravilno živeti in uživati v življenju. Pri nas temu še dolgo ne bomo blizu. Ni denar vse, ampak to, da si srečen. Za kar pa sploh ni nujno, da bi imel veliko denarja. Običajno si z denarjem prej nesrečen kot pa srečen. Fotografija je tudi osnova za razvoj filma, saj le-ta ni nič drugega kot gibajoče se slike. Obenem je pa 20. stoletje, bolj kot katerokoli drugo stoletje, stoletje vizualne kulture, ko prevladujejo podobe, ko smo dnevno bombardirani s tisočimi slikami preko medijev, televizije, tiska, 10 9Ayra/t interneta, marketinga. To dejstvo je pripomoglo tudi k večji likovni pismenosti. Kakšne so še druge posledice, ki jih ta pojav prinaša? Bolj zanimivo kot razvoj filma iz statičnih slik je to, kar se na razstavnem področju dogaja s fotografijo. Eno je to, kar delam na primer sam. Sem čisti fotograf in ves čas se ukvarjam s čisto fotografijo. Bodisi je to čmo-bela ali barvna, nikdar se nisem ukvarjal s filmom, videom ... Danes pa, če ostanemo na likovnem področju, kup umetnikov uporablja fotografijo samo kot eno izmed sredstev v okviru svojih predstavitev; ali je to le dokumentiranje ali je to del neke inštalacije. Tako kot se je skozi fotografijo razvil film, danes ni dovolj samo video. Želi si iti še naprej. Tudi grafiki so naredili korak naprej. Ob sledenju Ljubljanskega grafičnega bienala se je videlo, kako sorazmerno hitro so razvijali stroko z uporabo fotografije. Včasih so fotografijo uporabili za to, da so na osnovi te narisali sliko, danes pa fotografijo neposredno vkomponirajo v sliko samo. Spet drugi, recimo slikarji, pa imajo fotografske poglede - kar se vidi, ko opazujemo fotografijo, da so določeni pogledi, ki niso normalni; ali je to teleobjektiv, ali je to široki kot - ki jih prenašajo v sliko. Vplivi so vzajemni, v obeh smereh. Najdemo pa tudi slikarje hiper-realiste, ki sliko narišejo takšno, kot da bi bila fotografija. Vse se prepleta. Čista likovna plat fotografije je samo ena izmed plati. Danes pa sploh ni umetnika, ki ne bi uporabil fotografije, sploh pa mlajši. V začetku razvoja fotografije pred 150 leti so se fotografi zelo zgledovali po slikarjih. Tudi naloge, ki so jih prevzemali, so bile tiste, ki so prej pripadale slikarjem. Portret, krajine ... Sčasoma se je osamosvojila in postala avtonomna likovna zvrst. Kakšne so specifike fotografije v primerjavi s slikarstvom. Težko je govoriti o eni vrsti fotografije. Teh je več; ali je to reporterska ali dokumentarna, ateljejska ... V bistvu se je do danes fotografiji še najbolj verjelo, čeprav je fotografija tudi že lahko zavajala. Se pravi 'slika' je takoj po drugi svetovni vojni ogromno pomenila, ljudje so sliki verjeli. Danes je to področje zaupanja v video, v televizijo. Znano je, da so pri vietnamski vojni prav fotografije pripomogle, da je ameriška javnost prisilila vladajoče, da so nehali vojno v Vietnamu. Čeprav danes prehajamo na področje, kjer lahko manipuliraš, še posebej z digitalnim fotoaparatom. Tako kot eni 'slikajo', drugi poskušajo to z videom. Bistvo je v tem, kako si uspeš oblikovati svojo likovno govorico. Seveda v modi, v propagandi je fotografija lepa, čeprav se televizija in fotografija ves čas dopolnjujeta. Fotografiji smo najbolj verjeli, kar je danes počasi že problem. Vedno se mešata uporabna in razstavna fotografija. Tudi uporabna je seveda lahko vrhunska. Pri slikarstvu tega problema ni, ker je vedno samo sebi namen, nima uporabne vrednosti. Pri fotografiji ni vedno tako, že na primer National geographic, kjer so fotografije nedotaknjene narave posnete zato, da bi se zbral denar in bi ohranili določene živalske vrste ... Se pravi, da je v ozadju uporabnost. A to je samo ena izmed smeri, druge so pa recimo Magnumovi fotografi, ki so delali za tisk; Life, Match, danes pa delajo za knjige. Zdaj je edini cilj knjiga, fotomonografija o nečem, ki se jo distribuira po svetu. Razen nekaj fotografij, ki ste jih plasirali na trg v Galeriji Fotografija v Ljubljani, niste nikoli preveč delali na tem, da bi prodajali svoje fotografije, da bi dobile ceno na trgu? Kar se sedaj pri nas dogaja, to so začetki. To še dejansko sploh ni razvito. Razen na eni razstavi, na trienalu v Belgiji v muzeju Reattu, v kraju Charleroi, kjer so odkupili moje slike. Vsak misli, da slika stane toliko, kot stane sama izdelava. Ljudje se ne zavedajo, da so čmo-bele fotografije izdelane ročno in niso plinti ter so veliko bolj obstojne. V tujini dosegajo originalne fotografije zelo visoke cene, recimo Man Ray. Pri nas še ni razvite te zavesti, da bi znali ceniti to delo? Ni vsega verjeti. To je izjema, ki se potencira. Pri nas se dejansko tržišče šele oblikuje. Imamo dve galeriji; Fotografija in Photon v Ljubljani. To so začetki. Marsikoga še vedno moti, da fotografija ni samo v enem izvodu, čeprav je lahko umetniško kvalitetna. Žiriranje? Žirant sem ves čas, tudi v jugoslovanskem prostoru sem bil na ogromno razstavah. S tem ko se ukvarjaš z zgodovino, s tem ko zasleduješ dogajanje, pride to samo po sebi. Sicer ni tako enostavno, preizkusijo te, lahko se zgodi, da ne nagradiš ali razstaviš dobre slike, ne sme se pa zgoditi, da postaviš na razstavo slabo sliko. S tem si naredil slabo selekcijo. Poznati je potrebno vse zvrsti fotografije, ne samo tisto svoje področje, temveč širše, kajti danes je fotografija vedno bolj abstraktna. Izrek pravi, da slika pove več kot tisoč besed, torej tudi fotografija pove več kot tisoč besed. Ali bi lahko z besedami toliko povedali o svojem neposrednem okolju kot s fotografijo. Z njo je bilo verjetno lažje. Z besedami ne bi šlo. V bistvu sem se jaz ves čas besed celo izogibal, pri predstavitvah sem gledal samo slike, nisem hotel brati besedila. Pri mojih fotografijah je zanimivo, da so všeč tako laikom, preprostim ljudem kot strokovnjakom, čeprav so sorazmerno preproste, likovno čiste, vendarle povedo, ne pustijo te hladnega. Načrti za prihodnost? Razstave? Z razstavami je tako, da se vedno odzovem, če me kdo povabi. Naslednje leto je na vrsti Varaždin. To je bolj tako sproti. Fotografiram in ves čas še vedno urejam svoj arhiv, pregledujem stare stvari in še vedno najdem slike, za katere se spodobi, da jih predstavim. Lansko leto sem ogromno razstavljal in je včasih kar v redu, če je tega manj. Ivo Repec - človek iz zakulisja Ivo pri svojem delu za mešalno mizo v reportažnem avtu televizijskega studia. Pogovarjal se je: Boris Voglar Začetki? Začelo seje davnega leta 1970, ko sem na Ptuju pričel obiskovati nižjo glasbeno šolo za harmoniko in jo po šestil letih zaključil. V tistem času se je na Ptuju pojavila prilika igrati v ansamblu Komet. Igral sem bas kitaro in postal glavni vokalist. Iz tega se je razvilo moje življenje v glasbi. Kasneje, leta 1981, smo že sodelovali na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, kjer smo prejeli prvo nagrado občinstva. Pot se je nadaljevala po slovenskih ter tudi po evropskih odrih. Leta 1985 sem za kratek čas še igral pri skupini Randez Vous. Z ansamblom Komet smo šli na Švedsko, kjer smo igrali na veliki potniški ladji, ki je plula po Baltiku. Po vrnitvi domov smo skupaj igrali še do leta 1996. Meni je seveda ostal talent človeka, ki se ukvarja z ozvočenji in glasbili. Leta 1990 sem tako pričel ozvočevati, saj sem v vseh letih ukvaijanja z glasbo pridobil ogromno izkušenj. Za menoj je nemalo različnih prireditev. Delamo tudi na zahtevnih projektih in velikih prireditvah po vsej Sloveniji. Delo, ki ga opravljam, ni lahko, saj ob vsakem času dneva zahteva 'celega' človeka in ogromno znanja. Ob tem danes v Sloveniji ni posebne šole, ki bi posredovala znanje o tem, kako tehnično izpeljati prireditve in kako postati kvaliteten tonski tehnik. Kateri je tisti projekt, na katerega se s ponosom spomniš? Ponosen sem, da je za menoj pet velikih prireditev, ki so moja naj-večjareferenca. Toje bilo ozvočenje papeževih maš. To, kar sem se tam naučil, se ne da opisati z besedami. To je enostavno treba doživeti. Za tako zahtevne prireditve, kot so bile papeževe maše, obstajajo scenariji, protokoli, kjer enostavno mora delati človek iz stroke, nekdo, ki se spozna. Si kdaj pomislil, da bi bil raje nastopajoči na odru kot za mešalno mizo? Prednost dajem mladim. Imamo ogromno mladih ansamblov, ki so priljubljeni in so jih ljudje Foto: Boris Voglar vzeli za svoje. Danes se je trend spremenil. Takrat, v osemdesetih, smo sloveli mi. Bili smo mladi, imeli smo dober 'image' in glasbo, publika nas je rada gledala na odru. Danes so tukaj drugi. Me še prime, a generacija se je spremenila, mi se z mladimi na odru ne ujemamo. Ti imajo svoje nazore, svoj feeling. Je pa res, da oni nimajo 'kilometrine', ki jo imam jaz, zato svojo energijo sproščam v ozvočenjih prireditev, kjer se srečujem z vrstniki ali pa z mlajšimi, s katerimi odlično sodelujemo. Delaš na različnih prireditvah. Od otvoritev razstav, koncertov, proslav ... Delaš tudi studijsko? Ne, studijsko ne delam. Najtežje prireditve so šolske prireditve. Teh sem ozvočil ogromno. Vsakih štirinajst dni je kakšna takšna prireditev in z otroki je zelo zahtevno delati. Hkrati si pa učiteljice naložijo težke scenarije, ki jih ni lahko izvesti. Mnogo učiteljic namreč ne ve, da je rokovanje z zvočnimi instrumenti zahtevno, da je na prireditvi potrebno otroke pripeljati oz. pospremiti na oder, kjer nastopijo pred starši - publiko, in to seveda ni enako kot v razredu, kjer se teh nastopov učijo. Ob vsem tem je potrebno vse to ozvočiti in tukaj je vloženega ogromno truda, da učiteljice naučim, kako napisati scenarij in izpeljati režijo, da bodo tudi starši z nastopi zadovoljni. Rokovanje z vsemi tehničnimi napravami zahteva določena strokovna znanja. Sproti posodabljaš svoj 'tehnični park'. Kako to, da so te naprave tako drage? Avdio oprema, s katero delam, je profesionalna. Vsako leto imam izpopolnjevanja v tujini. Ena izmed takih prireditev je vsakoletni frankfurtski glasbeni sejem, kjer redno prisostvujem in se posvetujem s proizvajalci in dobavitelji glasbene opreme, kajti obenem le-to tudi prodajam. Pri teh aparaturah, ki sicer veliko stanejo, sem ves čas v koraku z novostmi. Brez njih izpeljava ni možna. A po drugi strani ugotav- ljam, da se je tehnika tako razvila, da je že skoraj vse dobro. Vendar je za ozvočitev prireditev nujna vrhunska oprema. Vsak si sicer lahko kupi mešalno mizo, mikrofon, zvočnike, CD-pred-vajalnik. Bi pa pri delu izpostavil predvsem znanje. Tvoje delo povezuje različna področja, na eni strani tehnika in na drugi ljudje, ki hkrati prihajajo iz najrazličnejših socialnih okolij in imajo pri tovrstnih dogodkih različna pričakovanja in poglede na vse skupaj. Kako ti uspeva združevati in koordinirati vse to? Že kot glasbenik, pred leti, sem imel izostren občutek. Bil sem glavni govornik v ansamblu Komet. Že takrat sem se moral naučiti se opazovati ljudi na prireditvah. Če so bili slabe volje, je to pomenilo, da je nekaj narobe. Kako spraviti ljudi v dobro voljo, da bodo sodelovali na prireditvi? Kako jim povedati, da so prišli na zabavo, se zabavat? Vse to je težko narediti. Ta občutek, da že iz zakulisja, ko mora nek politik ah kulturnik pred mikrofonom nekaj povedati, vidim, kako mu pomagati v situaciji, ko se mikrofona ustraši, sem dobil z izkušnjami. Vsak se takšnih situacij izogiba in se otresa treme. Vsi, ki me pokličejo, me poznajo in mi zaupajo. Vedo, da znam tovrstne mučne situacije v zadnji sekundi rešiti. To ni lahko. Kako sprejemaš to, da si eden ključnih ljudi, odgovornih za uspešnost neke prireditve, a ostajaš venomer v ozadju - neopažen ? Velikokrat se je že zgodilo, da sem bil po prireditvi v zakulisju rahlo razočaran. Vse so hvalili. Kako so otroci krasno nastopili, hvalili so vse na odru, kako odlično je uspela prireditev ... Medtem ko sem zvijal električne 'kable', sem ob sebi slišal ogromno pohval, kako super se je vse slišalo, a mene ni nihče pohvalil. Veijetno bi me, če bi šlo za donatorstvo ali sponzorstvo. A to hvalo si človek kupi. Ti je kdaj žal, da se ukvarjaš s tem poslom? Na to sem se že navadil. Poti nazaj več ni. V vseh teh letih sem si izboril svoj prostor na trgu, ustvaril svoj renome. Pozna me vsa Slovenija. Zelo me cenijo, s čimer sem zadovoljen; to je posledica kvalitete mojega dela. V začetku leta 2004 sem ustanovil svoje podjetje, ki ima sedež v Krčevini pri Vurbergu. Ukvatjamo se tudi s promocijo glasbenih skupin in organizacijo prireditev. Svoje znanje in izkušnje želimo prenašati na mlajše ljudi. A ni posluha. Dandanašnji mladi fantje so drugače usmerjeni. Želijo le vrteti glasbo in hoditi po diskotekah. Ko pa gre za kakšno kulturno prireditev, ko je potrebno ozvočiti kakšnega politika, mladih ljudi zadeva več ne zanima in jih odvrača. Vabim vse, ki želijo poskusiti početi kaj takšnega kot jaz ah začeti v tem poslu, da me poiščejo ah na prireditvah pristopijo k meni. Koranti iz Spuhlje so gostovali v Bolgariji Fotoreportaža z največjega mednarodnega balkanskega festivala Od 27. do 29. januarja je v mestu Pernik v Bolgariji potekal največji mednarodni festival maškar na celotnem Balkanu. Tega spektakularnega dogodka so se udeležili tudi naši koranti iz Spuhlje. Razen tradicionalnih skupinskih pustnih mask so nastopile še skupine iz Makedonije, Severne Irske, Sardinije, Francije in Češke. Koranti iz Spuhlje so se na povabilo podali v Bolgarijo, natančneje v mesto Pernik, ki slovi po največjem mednarodnem festivalu pristnih folklornih tradicij ter maškarad, ne samo v Bolgariji, temveč na celotnem Balkanskem polotoku. Podobe mask spominjajo na zastrašujoča bitja ter včasih tudi na živali. V bolgarski folklori verjamejo, da maske varujejo pred zlimi duhovi oz. s svojo energijo pripomorejo k ponovnemu prebujanju narave. Kostumi, ki izvirajo iz predela Pernika, so najpogosteje narejeni iz ovčjega ter kozjega kožuha, perja domačih ptic, rogovja, koruznega ličja ter vrvi. Gledalcem je omogočeno, da spoznajo skupine čisto od blizu, ko lete čakajo na nastop. Takrat lahko vsak pristopi k skupini oz. maski, se je dotakne in si zaželi zdravje ter srečno prihodnost. Aleš Gačnik piše v knjigi Dediščina kurenta v kulturi Evrope o neverjetni sorodnosti med kukerji in kurenti, saj oboji s svojim ritualnim plesom pozvanjajo s številnimi zvonci okrog pasu. Vsi, ki smo obiskali Pernik v času festivala, smo ga doživeli kot neke vrste duhovno poživljanje starih tradicij, ki so živele že v poganskih časih. To je čas, ko si med seboj vsi odpuščajo. Besedilo in foto: Staša Cafuta Slovesna podelitev oljenk Podeljena priznanja - oljenke, ki jih župan MO Ptuj podeli za dosežke v kulturi. Prireditev, ki jo je povezoval igralec Aljoša Trnovšek, je potekala 7. februarja v Mestnem gledališču Ptuj. S podelitve priznanj. Peter Ternovšek med monodramo Pavlek. tek, da je kulturni praznik namenjen bolj tistim, ki sicer kulturo zapostavljajo in imajo med letom do nje mačehovski odnos ter potrebujejo poseben dan, da se ji odkupijo in se znebijo slabe vesti. Kar sama od sebe se ponuja ugotovitev, da bi bil spoštljivejši odnos do tega, kar ob politiki in gospodarstvu v precejšnji meri konstituira in definira narod, več kot dobrodošel. Že sam primer tragične življenjske usode našega največjega pesnika, ki ga ob tej priložnosti Slovenci vedno znova obujamo in dandanes najbolj častimo, je dovolj zgovoren dokaz za to, da niti taka genialnost, kot jo je premogel, ni bila dovolj, da bi se lahko za časa svojega življenja izognil nesreči. Slovesno prireditev je pospremil glasbeni program kantav-toija Petra Andreja in pianista Dejana Berdena ter odlomek iz monodrame, ki v svoji tra- tej priložnosti je prejel za svoje dolgoletno delo priznanje tudi Franc Lačen. Ob slavnostnem govorniku direktoiju Mestnega gledališča Ptuj Reneju Maurinu je Aljoša Ternovšek dogodek, ki mu je sledilo neformalno druženje v Stari steklarski delavnici, zaokrožil z naslednjim apelom: »Slovenci smo majhen narod. Če smo že majhni glede na število, ne bodimo majhni tudi v duhu. Spodbujajmo in negujmo našo kulturo.« Besedilo in foto: Boris Voglar Iz rok župana dr. Štefana Čelana so s čestitkami svetnika Marka Čuša prejeli priznanja slikar avtodidakt Andrej Božič, v Centru interesnih dejavnosti zaposlena koordinatorka programa Nevenka Gerl in novinarka v medijski hiši Radio-Tednik Ptuj Majda Fridl. Človek nehote dobi obču- gikomičnosti nenehoma osvaja občinstvo - Pavlek, ki ga je predstavil legenda mariborskega gledališča Peter Ternovšek. Ob Odlično pripravljena proslava ob kulturnem prazniku in premiera Tukaj Absurdna komedija dramatika Michael Frayna z naslovom Tukaj je hudomušna zgodba, ki se odvije okoli mladega para, ki najame tesno stanovanje z eno sobo in eno sitno sosedo, lastnico tega stanovanja. Oba se tako ljubita, da sta eno. Vendar ko pride do razporeditve pohištva v tem novem gnezdecu, naenkrat nimata več enakega mnenja in stvari se pričnejo odvijati in premikati včasih po njegovo in včasih po njeno, a nikoli v zadovoljstvo obeh. Velikokrat ju iz njune zagate reši pod njima stanujoča lastnica, ki vedno znova nenajavljena prihiti motit idilo njunega nerazumevanja in jima z veseljem začne razlagati svoje dvome v njuno uspešno skupno življenjsko pot. Vendar sedaj sta TUKAJ in zakaj se ne bi iz tega potrudila narediti najboljše. Dramatik, prevajalec in novinar Michael Frayn je eden uspešnejših britanskih avtorjev, ki je za svoje delo že večkrat prejel prestižno lovoriko za najboljšo komedijo leta. Njegova besedila so bila tudi uspešno upodobljena na filmskem platnu in njegov zadnji film First and last je bil nagrajen z mednarodno nagrado Emmy Award. Piše tudi novele in eseje, pri njegovem prevajalskem delu pa so najbolj odmevni prevodi A. P. Čehova. Predstavo režira na našem odru že dobro uveljavljena režiserka Ivana Djilas (Gregorjevo čudežno zdravilo), igrajo pa Dunja Zupanec, Aljoša Ternovšek in Alenka Tetičkovič. PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Sicer pa je treba izpostaviti odlično pripravljeno proslavo v čast slovenskega kulturnega praznika v Mestnem gledališču Ptuj v preteklem mesecu, ki jo je zaznamoval nastop kantav-toija Petra Andreja, nekoliko drugačen, a vendar navdušujoč nastop Petra Ternovška v 'obleki' svojega Pavleka, seveda vsi prejemniki priznanj, skupaj z Direktor Mestnega gledališča Ptuj Rene Maurin. moderatorjem Aljošo Ternovškom in eminentnimi podeljevalci ter učinkovit nagovor direktoija Mestnega gledališča Ptuj Reneja Maurina, ki nas je spomnil, da je Ptuj gotovo mesto, ki nas tako skozi zgodovino kot tudi danes opominja, da moč kulture nekega okolja ni nujno povezana z njegovo velikostjo, da je Ptuj mesto, ki iz dneva v dan vztrajno nadaljuje svojo pot, ki pogosto temelji prav na ponosu do svoje preteklosti in kulture, saj je kultura tisto, kar družbi daje občutek osebnosti, drugačnosti in samobitnosti. In da se moramo zavedati, da lastne identitete ne ohranjamo z gradnjo trgovinskega središča. Ptuj pa ima na svojih dlaneh neprecenljivo preteklost ter ponosne, samosvoje in borbene prebivalce. Govor je zaključil s pojmom gledališča kot umetniške panoge, v kateri se najmočneje zrcali skupinski duh nekega prostora. Je umetniška oblika, ki se izraža skozi skupinsko ustvarjanje inje pogojena s sodelovanjem mnogih različnih panog. Vsebuje lahko vse ostale umetniške panoge in tako temelji na sodelovanju, slogi in združevanju moči. Gledališče brez združevanja moči nikoli ni bilo uspešno gledališče. Tudi mesto brez združevanja moči nikoli ni uspešno mesto. Gledališče je zrcalo mesta. Zrcalo skupnih naporov, skupne volje; stičišče umetnosti kot tudi stičišče družbe in ljudi. Je prostor za razmislek, prostor za razpravo, zabavo, smeh in družabnost. Ko se torej vlaga v gledališče, se ne vlaga zgolj v umetnost, temveč v sam duh mesta. Vlaga se v novo stičišče kulture, vlaga se v reprezentančen prostor in zbirališče. Vlaga se v poslopje, ki ne stoji zaman v središču Slovenskega trga. Potrebno se je zavedati, da vsak, ki nameni umetniškemu ustvaijanju pomoč, sam postaja soustvarjalec nastale umetnine! Aljoša Ternovšek, tokrat v vlogi moderatorja. GOSTOVANJA V začetku marca v gledališču gostuje teater GOML s komedijo Zvonimirja Bajsiča Kako se dan lepo začne, v režiji Goj-mirja Lešnjaka - Gojca. V njej bomo videli, kako lepo se dan začne za profesorja, ki nikakor ni inkasant, in gospo, ki je absolutno »za ponucat«. Nadaljujemo tudi z otroškim abonmajem. Lutkovna skupina Uš iz Ljubljane bo najmlajšim predstavila lutkovno igrico Lojzeta Kovačiča Rokec na drugem koncu sveta, v kateri predmeti oživijo in pričnejo nagajati fantiču, ki se drugače zelo rad igra, ampak le s predmeti, ki niso živi. Za praznik žena znova postavljamo na oder presunljivo komedijo Bdenje, ki je v februarju napolnila dvorano. In tudi gostovanja, ki se bodo zgodila, niso zanemarljiva, saj bomo z našimi uspešnicami Kalisto 7, Pavlek, Marjetka, str. 89 znova obredli kar nekaj domačih mest in tudi Pliberg v Avstriji. Rok Vilčnik Foto: Langerholc Fotografije mask iz ptujskih karnevalskih sprevodov v galeriji Magistrat Mojca Lešnik se s fotografijami Pustnih mask prvič predstavlja na samostojni razstavi. Vseh 30 izbranih in razstavljenih portretov mask je nastalo na karnevalskih sprevodih na Ptuju, ki jim je fotografinja sledila od leta 1999. Njeni fotografski začetki segajo prav v leto 1999, ko si je kupila svoj prvi zrcalno refleksni fotoaparat znamke Canon. Zakaj je izbrala pustne maske? Kot pravi, ko si ljudje nadenejo pustno masko, odvržejo vse ostale maske in postanejo mnogo bolj sproščeni. Takšni objekti fotografiranja pa so zaželeni, posebno pri portretiranju. Obrazi in izrazi so sicer zakrinkani, pa vendarle zelo odkriti. S pustno masko namreč padejo vse druge maske in prava osebnost pogleda skozi njo. Vse to z več truda in znanja. Računalnik je stvar samo poenostavil. Problem je nastal zato, ker za dobro računalniško fotografijo potrebujemo precej likovnega znanja, tega pa amaterji po večini nimajo. Zakaj pa profesionalni fotografi, ki se odločajo za digitalno fotografijo, s tem nimajo problema? Poznajo fotografijo. Svojo šolanje v temnici so že zdavnaj zaključili. Na Mojca je doslej sodelovala na več skupinskih razstavah in zbrala dovolj točk, tako da se poteguje za fotografski naziv F3 Fotografske zveze Slovenije (FZS). Udeleževala se je tudi različnih fotografskih natečajev. Med drugim je bila leta 2001 kot edina samostojna avtorica izbrana na 39. pregledni fotografski razstavi FZS, in sicer v kategoriji čmo-belih fotografij. To šteje kot svoj največji začetniški uspeh oz. nekakšen preboj. Odzivala se je tudi na natečaje za izbor naslovnice Ptujčana in bila dvakrat uspešna. V galeriji Magistrat njene slike ne visijo prvič, nekaj smo jih lahko že videli prav na skupinskih razstavah naslovnic Ptujčana. Je članica Foto kluba Maribor. Sicer pa je kot diplomirani upravni organizator zaposlena na oddelku za gospodarstvo Občinske uprave MO Ptuj. Razstavo, ki bo na ogled do 9. marca, je v začetku februaija odprl direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar. O razstavljenih fotografijah in o kompleksnosti ter razvejanosti fotografiranja dandanes je govoril mojster fotografije Stojan Kerbler: »Fotografiranje pustnih mask in karnevalskih likov je postalo z razmahom digitalne fotografije v zadnjem času kar množičen šport. Vsak obiskovalec želi pokazati, kaj je videl na Ptuju. Žal je zelo malo posnetkov dobrih. V času karnevalske povorke je Ptuj zatrpan z ljudmi, trgi so zagrajeni s kovinskimi ograjami in le s težavo je možno v tej gneči narediti dobro fotografijo. Mojca Lešnik spremlja povorko skozi celo mesto in si išče primeren trenutek za snemanje. Z izoliranjem posameznika ali skupine iz slike izključi vse moteče elemente. S tem uspe dobiti likovno čiste fotografije. To je stalnica vseh fotografij. Žal pa zaradi tega manjka vzdušje, ki bi nam o dogajanju na Ptuju povedalo nekaj več. Tako lahko spoznamo samo posamezne like. Zanimivo je, da so vse fotografije posnete vertikalno. Nekdo, ki želi pri prikazovanju ptujskega pustnega dogajanja napredovati, naj se poda na ulice Ptuja izven karnevalske povorke. Mojca Lešnik prisega na klasično fotografijo. Pa digitalni aparat ni nič kriv, da se z njim naredi ogromno slabih fotografij. Najprej so krivi proizvajalci, ki nas bombardirajo s podatki o fotografiranju, o sami fotografiji pa ne povedo nič. Sama možnost spreminjanja slike z računalnikom ni nič slabega. Že pri izdelavi klasične fotografije smo v temnici marsikaj spremenili. V poklicni fotografiji so pogosto brisali nezaželene ljudi. Dogajale so se tudi fotomontaže. srečo imamo v Sloveniji že dovolj mladih šolanih fotografov, ki bodo lahko nadaljevali tradicijo dobre slovenske fotografije. Pri tem ni naključje, da na vsakoletnem Emzim natečaju zmagujejo diplomanti visokih šol oziroma profesionalni fotografi. Da ne bo pomote, nimam digitalnega aparata, sam sem amater s profesionalnim odnosom do fotografije.« Kar nekako zamaknjeno in resnobno pa so obiskovalci galerije delovali ob poslušanju zvokov gonga, ki so se po Mestni hiši razlivali kot morje in doneli globoko ter skorajda demonsko. Morda je kdo pomislil, da bodo priklicali pravega arhaičnega kurenta - najbolj demonsko masko med maskami Ptujskega in Dravskega polja. Na gonge je udarjala zvočna terapevtka Mojca Malek. Milena Turk Foto: Aleš Šprah Sodelovanje za lepši jutri Ptujski gimnazijci smo 12. decembra odšli na priprave v Nemčijo, v Ostrizt. Po 14-umi vožnji smo se nastanili v samostanu St. Marienthal. Naslednji dan smo se skozi dinamično igro spoznali z našimi sostanovalci, Poljaki in Nemci. Podrobneje smo si ogledali samostan, ki je preurejen v izobraževalni center, kjer se srečujejo mladi iz cele Evrope. Predstavili so nam projekt, s katerim želijo seznaniti mlade, kako v prihodnosti ravnati z energijo in okoljem. Rezultati njihovega projekta so že vidni v kraju Ostritz, ki ga v celoti ogrevajo z biomaso. Velik poudarek dajejo tudi pridelavi biohrane. Naslednja dva dneva sta hitro minevala ob predavanjih o Evropski uniji in o tem, kako napisati publicistično besedilo, pa tudi ob ogledu znamenitosti bližnjega mesta Görlitz. Ves čas ogledov in predavanj smo slišano pridno beležili in ob pomoči mentorjev ustvarjali časopisne članke. Kljub napornemu delu smo se imeli lepo - in kar je najpomembnejše - pridobili smo nove izkušnje in veliko znanja. Slednje nam je bilo v veliko pomoč v februarju, ko smo gostili Nemce iz Heubacha in skupaj z njimi spoznavali in preučevali, kako ravnajo z odpadki na Ptuju in v podjetju Čisto mesto. Naše Pri odločitvi je vsekakor potrebno upoštevati želje in sposobnosti posameznika, smiselno pa je upoštevati tudi dejstvo, da se skoraj vsaka družina srečuje s slabo izkušnjo brezposelnosti in se zavedati stanja ter napovedi na trgu dela. Deficitarnost zaposlovanja se kaže v gostinstvu, gradbeništvu (zidarji, tesarji, monteiji različnih profilov in mizarji), kovinarstvu, špediciji, živilski industriji (mesarji). Predvideni trendi zaposlovanja v prihodnjih letih v Podravju bodo v naslednjih poklicih: zdravniki, farmacevti, veterinarji, kemiki, biologi, matematiki, fiziki in na področjih elektrotehnike, računalništva in robotike, v že omenjenih gradbeništvu in kovinarstvu, v strojništvu, mehaniki in nanotehnologiji. V lanskem letu je Šolskemu centru Ptuj uspelo pridobiti projekt Phare 2003 - vseživljenjsko učenje. Poimenovali so ga Naravoslovje in tehnika, sedanjost tedensko delo v februarju bomo objavili tudi v časopisih Delo in Süddeutsche Zeitung. V marcu bomo odpotovali v Heubach in tam preučevali, kako se pri njih spopadajo s problematiko odlaganja odpadkov. Članki, ki jih bomo napisali v Nemčiji (seveda v nemščini), bodo prav tako objavljeni v omenjenih časopisih. Dijaki želimo s sodelovanjem v projektu Svet gradi mostove pripomoči k temu, da bo naš jutri lepši in ekološko bolj ozaveščen. Nina Jazbec in Diana Majcen Foto: Gerald Huehner za prihodnost, njegov cilj pa je mladim in starejšim približati tehniko in naravoslovje. Projekt sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za šolstvo in šport; vodja projekta je ravnatelj ptujske Poklicne in tehniške elektro šole Rajko Fajt, vsebinsko pa ga vodi Franc Vrbančič, učitelj elektrotehnike in računalništva. V okviru projekta se odvijajo različne aktivnosti, ene od njih pa so že zaključene tržnice naravoslovja in tehnike. Tržnice so bile izpeljane na večini ptujskih osnovnih šol (Mladika, Ljudski vrt, Grajena, Hajdina, Breg in še na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje), namenjene pa so bile učencem in staršem. Na drugačen, zanimivejši, inovativnejši način se je predstavljalo več srednjih šol iz Ptuja, Maribora, Rogaške Slatine in Ruš. Kot rečeno, pomembno je biti informiran in v želji pridobiti čim več informacij na enem mestu, sta na tržnicah sodelovala tudi Informativni dan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iz Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj (Revi-vis) vam sporočamo, da bo v prostorih Revivisa v Krempljevi ulici 1 (stara policijska postaja) v četrtek, 2. marca, ob 14.30 predstavitev študijskih programov Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Predstavljeni bodo študijski programi elektrotehnike, računalništva in informatike, telekomunikacij in medijskih komunikacij. PREDAVANJE Nadaljujemo tudi cikel krajših predavanj, ki so namenjena izobražencem, študentom, profesoijem, bodočim študentom in vsem tistim, ki jih obravnavana tematika zanima. Predavanje Pomen rimske Petovione v provinci Panoniji, ki bo v četrtek, 9. marca, ob 17. uri v prvem nadstropju Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj, v Krempljevi ulici 1., bo pripravil Ivan Žižek. Vljudno vabljeni! Dr. Oto Težak, direktor Revivisa Ptuj Na ptujski Gimnaziji že drugo leto poteka mednarodni projekt Svet gradi mostove (Umwelt baut Brücken]. Nadaljevali ga bomo še 3 leta. Projekt, v katerem je letos pod mentorstvom Slavice Bratuša in dr. Geralda Htih-nerja sodelovalo 24 dijakov, obravnava področje ekologije. Dijaki se seznanjamo z ekološko problematiko in o svojih spoznanjih poročamo v časopisnih člankih. V njem sodeluje veliko šol iz EU, le dijaki nekaterih pa se lahko udeležijo petdnevnih priprav nanj. i Dijaki ptujske Gimnazije v Ostritzu pred samostanom St. Marienthal, preurejenim v mednarodno izobraževalno središče, december 20Q5. Dobra informacija zlata vredna Učenci in dijaki zaključnih razredov so v tem obdobju pred eno od pomembnejših odločitev. Kaj želim postati, kakšne cilje imam, jih sploh imam, s katerim poklicem bom prišel najprej do kruha, so njihova pogosta vprašanja. Izbira srednješolskega izobraževalnega ali kasneje višjega, visokega ali univerzitetnega študijskega programa je v večini primerov kljub vsemu družinska odločitev, pri kateri lahko strokovno pomoč nudijo šolski svetovalni delavci, razredniki ali poklicni svetovalci na zavodu za zaposlovanje. 16 (fypóón Ekošola kot način življenja Cilji projekta Ekošola kot način življenja so se v učence in delavce podružnične šole na Grajeni močno zasidrali. V teku je tretje leto njegovega uresničevanja. Kljub temu prizadevnost ne pojenja, temveč iz meseca v mesec dobiva nov zagon. Da smo v preteklem šolskem letu delali odlično, je potrdila Ekozastava, ki smo jo tudi tokrat osvojili. Zavod za zaposlovanje, Območna služba Ptuj - ČIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje) ter ZRS Bistra Ptuj. ČIPS uporabnikom nudi informacije o možnostih izobraževanja, pomoč pri izoblikovanju poklicnih želja in interesov učencem, dijakom, študentom in tudi odraslim. Vsi uporabniki imajo možnost, da pri načrtovanju poklicne ali izobraževalne poti opravijo računalniška programa Kam in kako in Test študijskih interesov ter individualnega (brezplačnega) svetovanja pri poklicnem svetovalcu. Uporabniki imajo na voljo opise izobraževalnih programov na vseh stopnjah, opise poklicev, različne razpise (za vpis v srednje šole, višje, visoke in univerzitetne programe, razpis za izobraževanje odraslih, razpise podiplomskih študijskih programov ...), informacije o možnostih štipendiranja, izobraževanja in zaposlovanja v tujini. ČIPS je namenjen tudi brezposelnim osebam, saj nudi informacije o možnostih do- in prekvalifikacij, vključitvi v različne tečaje, informacije o aktualnih prostih delovnih mestih, nudi pomoč pri pisanju prijav in ponudb za zaposlitev, informacije, kako navezati stike z delodajalci, se pripraviti na zaposlitveni razgovor ter še druge številne informacije. Zavod za zaposlovanje in Znanstveno raziskovalno središče Bistra vsako leto intenzivno sodelujeta pri organizaciji in izpeljavi Mladinskih raziskovalnih poletnih taborov za Zoisove štipendiste. Prav tako je ZRS Bistra organizator regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. Udeleženci tržnic so lahko dobili zbornike recenzij raziskovalnih nalog, publikacije o posameznih raziskovalnih taborih, različne zloženke in brošure, ki se nanašajo na izobraževanje in zaposlovanje doma in v tujini. Vtisi udeležencev (učencev, staršev, učiteljev in vseh drugih obiskovalcev) na tržnicah naravoslovja in tehnike so bili pozitivni in spodbudni, njihova mnenja so bila, da si podobnih prireditev želijo še v prihodnje. Darja Plajnšek Kar nekaj časa je že minilo od zadnjih informacij, ki smo jih posredovali javnosti. A to seveda ne pomeni, da nimamo kaj povedati, temveč, da smo kar naprej zelo zaposleni z različnimi dejavnostmi. Tako kot skoraj povsod smo tudi mi začeli načrtovati dejavnosti za tekoče šolsko leto. Letni ekona-črt, ki smo ga pripravili septembra in sprejeli oktobra na seji Ekosveta zavoda, je obširen in predvsem zelo podroben. Letos smo naše delovanje omejili na štiri osnovne tematske sklope: biotska pestrost, voda, odpadki ter okolje in način življenja. Prav tako kot v preteklih dveh letih bomo tudi letos poskrbeli za redno tedensko čiščenje okolice šole z »zeleno stražo« in za mesečno urejanje šolskega eko-kotička. Realizacijo smo začeli zelo resno, saj smo že septembra sodelovali na kar štirih natečajih, ki jih je razpisala Ekošola samostojno in skupaj s podjetjem Audi Peugeot in s Fundacijo za pomoč otrokom. Iz slanega testa smo izdelovali avtomobile znamke Peugeot ter risali in pisali na temo, kako bom pomagal bolnim in revnim otrokom, ko bom velik. Prav tako smo risali za natečaj o zdravih zobeh in zdravi prehrani. Z radijskimi urami smo spomnili učence in delavce na mednarodni dan zaščite ozonske plasti in na svetovni dan brez avtomobila. OKTOBER Mesec je bil skoraj v celoti namenjen tematskemu sklopu Odpadki. Ker nas je narava bogato obdarila s svojimi plodovi, smo jih uporabili za izdelovanje različnih živali in slik. Pogovarjali smo se o sortiranju odpadkov, onesnaževanju zraka zaradi prometa, pridelovanju hrane ... Obeležili smo svetovni dan hrane s poudarkom na odnosu do hrane pri šolskih malicah in kosilih. V tistem mesecu smo se priključili v akcijo zbiranja rabljenih kartuš, tonerjev in trakov. Akcija bo potekala do konca šolskega leta. Ob tej priložnosti prosimo starše, da rabljenih stvari v službi ne zavržejo v koš, temveč jih prinesejo na dobro označeno zbirno mesto na šoli. Na ta način bomo vsi skupaj poskrbeli za lepše in čistejše okolje. NOVEMBER Voda je bila osnovna tema novembra. Takrat so nam učenci četrtega razreda predstavili značilnosti morske vode in življenja v njej. Na ta način so obudili spomine na šolo v naravi, ki so jo preživeli ob morju. Prav tako pa so nas s plakati opozorili na onesnaževanje voda, na nevarnost, ki preži na podtalnico zaradi kmetijstva in na varčevanje z vodo. Učenci tretjega razreda so se prav tako pogovarjali o onesnaževanju voda in skrbi za neoporečno vodo, opravili z njo številne poskuse ter tako spoznavali tudi njene lastnosti. DECEMBER Ta je za mnoge najlepši mesec v letu. Zakaj? Ker je vse lepo okrašeno, ker diši po pecivu, ker smo v pričakovanju prvega snega in daril. Tudi mi smo se potrudili in smo šolo res lepo okrasili. Vendar ne s čemerkoli! Naši okraski so bili izdelani iz naravnih materialov in predvsem iz različnih odpadnih stvari: iz kartona, odpadnih krp, rolic toaletnega papirja in tapet, iz ostankov volne ... V zadnjem mesecu leta smo se prijavili na likovni natečaj Ekovoščilnice. JANUAR Januarja je običajno povsod zatišje, a ne pri nas. Že v prvih poprazničnih dneh smo imeli tehnične dneve, ki so bili v celoti namenjeni dvema temama: Okolje in način življenja ter Odpadki. Temi sta se med seboj zelo prepletali. Ker so bili tehnični dnevi namenjeni prevoznim sredstvom, so le-ta nastajala iz naravnih materialov in predvsem iz odpadnih snovi. Ob razstavi odprti za starše in druge obiskovalce se le-ti niso mogli načuditi inovativnosti svojih otrok in koliko domišljije so vtkali v svoje izdelke. Januarja je prispela ponudba za sodelovanje v natečaju Megakoš. Odločili smo se, da bomo sodelovali. V januarju se običajno posvečamo skrbi za ptice. Žal jih letos nismo krmili, a smo vseeno izdelovali in risah njihove krmilnice. FEBRUAR Zdaj je že februar, mesec ljubezni in norčij. Svoje najdražje smo obdarili z Valentinovimi srčki, izdelanimi iz odpadnih stvari. Tudi mi smo se ogrnili v pustne plašče in se lotili izdelovanja ekomask. Spet je prišla do izraza inovativnost in iznajdljivost učencev. Nekaj najboljših izdelkov smo poslali na likovni natečaj. S prispevkom pri radijski uri smo opozorili na svetovni dan mokrišč. Veliko je že bilo narejeno, toda do konca šolskega leta nas čaka še marsikaj, največ v aprilu, ko slovenska Ekošola praznuje 10-letnico delovanja. Besedilo in foto: Nada Sevšek Kaširane pujske za srečo so izdelali učenci drugega razreda. Visok obisk v VDC Sožitje Varstveno delovni center (VDC) Sožitje na Ptuju je s sodelavci obiskal minister za delo Janez Drobnič. Mag. Srečko Šalamun, vodja centra, Janko Šuman predsednik društva in minister Janez Drobnič. Ljudska univerza Ptuj postala članica velike skupine POKI Ministra so v Sožitju povabili na Ptuj že ob otvoritvi svoje razstave v Mestni hiši lani jeseni, a se takrat na vabilo ni uspel odzvati. Tokrat je le našel čas in se srečal z varovanci društva in tamkajšnjim strokovnim kadrom. Janez Drobnič si je po prisrčnem pozdravu kurenta oz. dekleta v kurentiji ogledal prostore ter ob tem izrazil zadovoljstvo nad utečenim programom ter pestrostjo izdelkov in urejenostjo notranjosti. Med sproščenim pogovorom, v katerem so bile udeležene vse v zgodbo o Sožitju vpletene strani; država kot sofinancer programov oz. njeni predstavniki z ministrom J. Drobničem na čelu, zaposleni na Sožitju, vključno z vodjem VDC mag. Srečkom Salamonom, ter starši odraslih otrok z motnjami v duševnem razvoju, so našli možnosti za nove smeri razvoja tovrstnih zavodov. Ob ugotovitvah matere, ki je s skrbjo na domu za svojega odraslega otroka z motnjo v duševnem razvoju obremenjena vsakodnevno, so stekli dogovori o iskanju rešitve v okviru zakonskih možnosti (kombinirane oblike skrbstva med zavodom in društvom). Oddaja odraslih otrok z motnjami v duševnem razvoju v skrbstvo usposobljenim strokovnjakom za dan, dva ali morda teden dni v času nakupov in počitnic bi bila več kot dobrodošla rešitev. Z njo bi zadostili nastalim potrebam in razbremenili starše na domovih. Po izčrpnih odgovorih vsem zainteresiranim novinarjem in snemalcem so si obiskovalci dodobra ogledali prav vse prostore in spoznali možnosti, ki jih stavba varstveno delovnega centra na Rajšpovi ulici nudi svojim varovancem. Različne vzpodbude nas vodijo, ko se odločamo za izobraževanje; včasih je to želja po spoznavanju česa novega, radovednost, veselje do učenja, včasih nuja po pridobitvi ustrezne izobrazbe ali neformalnega znanja. Z željo, da bi udeleženci še raje prihajali na Ljudsko univerzo Ptuj, da bi bili še strokovnejši, a hkrati prijazni, da bi svoje kvalitete ustrezno evalvirali in imeli jasno in pogumno vizijo, smo se vključili v program Andragoškega centra Slovenije, imenovan POKI - ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (http://poki.acs.si/poki). Menimo, da bomo tako še kvali- Živimo v času hitenja, obremenitev, hrupa, množičnosti informacij ter pehanja za večjimi dosežki. Če se ustavimo za hip in se vprašamo: »Ali nas vse to napolnjuje z radostjo, smo zaradi vsega tega, kar imamo, srečni?«. Kitajska modrost: Denar je veliko, ampak sreča je več. Z denarjem lahko kupiš hišo, ampak ne DOMA. Lahko kupiš posteljo, ampak ne SANJ. Lahko kupiš uro, ampak ne ČASA. Lahko kupiš knjigo, ampak ne ZNANJA. Lahko kupiš položaj, ampak ne SPOŠTOVANJA. Lahko plačaš zdravnika, vendar ne ZDRAVJA. Lahko kupiš telo, vendar ne DUŠO. Lahko kupiš seks, vendar ne LJUBEZNI. Ravnati po načelu: Drugim dajem tisto, kar želim, da mi vračajo, je že prav staromodno in nazadnjaško. Na srečo pa obstaja tudi nekaj ljudi, ki so drugačnega mnenja. Zbrali smo se v društvo Feniks - kvaliteta življenja. Smo skupina ljudi, ki jim ni vseeno, kako bodo preživeli svoj čas na Zemlji. Smo ljudje, ki se zavedamo, da je od nas, naših želja, predvsem pa od naših dejanj odvisno naše nadaljnje življenje. Zave- tetneje nudili svoje storitve lokalnim partnerjem, financerjem, delodajalcem, organizacijam ter na tak način še dodatno povečali zadovoljstvo vseh vključenih v proces izobraževanja. Za vključitev v program smo bili izbrani na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport, sofinanciranje projekta pa je zagotovljeno tako s strani MŠŠ kot tudi ESS. »Četudi ste na pravi poti, vas bodo povozili, če boste le sedeli na njej.« Will Rogers Mojca Volk, organizatorica izobraževanj damo se, da lahko svoj prosti čas preživimo kvalitetneje in v družbi ljudi, ki mislijo pozitivno, tako kot mi. Srečujemo se enkrat tedensko, ob sredah, v prostorih podjetja Animacija, Aškerčeva ul. 1 na Ptuju, ob 18. uri. Vabimo dobrosrčne ljudi odprtega duha in vse, ki se želite pristno pogovarjati, da se nam pridružite. Vsako sredo bodo urice samopomoči, po želji pa tudi zasebni pogovori o stiskah, s katerimi se vsakodnevno srečujemo doma, na delovnem mestu, v šoli. Društvo Feniks bo organiziralo več predavanj, seminarjev in delavnic na temo kvalitete življenja: pozitivnega mišljenja, zdravega načina življenja, motivacij na vseh življenjskih področjih, vpliv vrednot na naše življenje, odnosi starši-otro-ci. Skratka, trudili se bomo za svojo in skupno osebnostno in duhovno rast. V širšem okolju pa bomo delovali tudi na področju pomoči posameznikom. Članom bo omogočeno skupno preživljanje prostega časa in izleti. Vabljeni vsi, ki vam je mar za vaš čas in vaše osebno napredovanje, da se nam pridružite. Milena Jakopec, predsednica društva Feniks Besedilo in foto: Boris Voglar Minister Janez Drobnič med uslužbenci in varovanci VDC Sožitje. Se še znamo pogovarjati? 18 cfytyéÓA, SOCIALNO VARSTVO/ MLADI ZA MLADE LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj z • • N/ , * novimi nacrti Z e v začetku leta smo se člani LAS MO Ptuj lotili nadaljevanja izvajanja akcijskega načrta, sprejetega lansko jesen na osnovi Strategije razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj od leta 2005 do 2009. Osnovno izhodišče delovanja LAS je učinkovita primarna preventiva za otroke in mlade, katere nosilci naj bi bili pedagoški delavci, starši in drugi odrasli, ki živijo in delajo z otroki in mladostniki. Usposabljanju staršev, pedagoških delavcev in drugih odraslih, ki so pomembni v življenju otrok in mladih, je zato namenjena večina načrtovanih aktivnosti tudi v tem letu. Cilj, ki smo si ga v LAS zastavili, je namreč ambiciozen: zmanjšati rabo drog v lokalnem okolju, še posebej med mladimi, ter zmanjšati različne druge oblike zasvojenosti in tveganih vedenj. Uresničitev tega cilja naj bi dosegli z razvijanjem kakovostnih programov primarne preventive na področju zdravstvenega, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja v lokalnem okolju, s povezovanjem vseh izvajalcev preventivnih programov in okrepitvijo vloge LAS MO Ptuj kot koordinatorja preventivnih programov na Ptuju. V letu 2006 bomo na Ptuju nadaljevali nekatere uspešne programe, ki so stekli v zadnjih letih, dodali pa bomo nekatere nove in izvedli projekt, ki smo ga zastavili že jeseni. Da bi spodbudili in navdušili čim več mladih za zdravo, koristno in ustvaijalno preživljanje prostega časa, bomo izdali brošuro Kam v prostem času. V njej bodo poleg informacij o možnostih aktivnega preživljanja prostega časa zbrane tudi informacije o tem, kam po pomoč v lokalnem okolju. Brošura bo izšla septembra 2006, namenjena pa bo učencem zadnjih dveh razredov osnovnih šol in srednješolcem. Izvajanje tega programa omogočata Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj. Prvi od letošnjih izobraževalnih programov bo stekel v marcu. Na Ptuju bo gostoval dr. Viljem Ščuka, ki bo izvedel vrsto izobraževanj s področja primarne preventive. Predaval bo staršem v Vrtcu Ptuj, dijakom Ekonomske šole Ptuj ter njihovim profesorjem. Eno od njegovih predavanj pa bo namenjeno širši javnosti. Predavanje za javnost, ki bo v četrtek, 9. marca, ob 10. uri v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, bo tematsko obravnavalo osamosvajanje in osebno rast mladostnikov, oblikovanje vrednot pri mladih in njihov odnos do samih sebe. K udeležbi vabimo pedagoške delavce v osnovnih in srednjih šolah, socialne, svetovalne in zdravstvene delavce ter druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z otroki in mladimi. Pred nami je delovno, razgibano in ustvarjalno leto. Predloge in ideje za nove programe LAS z veseljem sprejemamo na elektronskem naslovu las(qcid. si. Nevenka Ceri PROGRAM KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV - marec 2006 Retrospektiva filmov Andreja Tarkovskega ■' nedelja, 12. marec, 19:00 IVANOVO OTROŠTVO - projekcija filma Ivanovo dejstvo, Sovjetska zveza, 1962 Režija: Andrej Arsenjevič Tarkovski. Igrajo: Valentin Zubkov, E. Žarikov, S. Krilov, Nikolaj Grinko, Irma Tarkovski idr. Druga svetovna vojna v Sovjetski zvezi. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Pretresljiv, liričen prvenec Andreja Tarkovskega. Zlati lev v Benetkah 1962. nedelja, 19. marec, 19:00 ANDREJ RUBLJOV - projekcija filma Andrej Rublev, Sovjetska zveza, 1969 Režija: Andrej Arsenjevič Tarkovski igrajo: Anatolij Solonicin. Ivan Lapikov, Nikolaj Grinko. Nikolai Sergeyev idr. Epska zgodba o znamenitem staroruskem slikarju, sestavljena iz osmih zaporednih, a nelinearnih poglavij. V želji približati umetnost množicam Andrej zapusti samostan. Zaradi niza bridkih izkušenj (poganski praznik, napad Tatarov, zemeljska ljubezen, umor) izgubi vero, ki pa se mu vrne, ko je priča podvigu mladeniča, ki ulije cerkveni zvon, katerega donenje navduši množice. Fantastična, veličastna, večna mojstrovina. nedelja, 26. marec, 19:00 SOLARIS - projekcija filma Solyaris, Sovjetska zveza, 1972. Režija: Andrej Arsenjevič Tarkovski. Igrajo: Natalija Bondarčuk, Donatas Banionis. Jiiri Järvet, Vladislav Dvorjecki idr. Sociopsihologa pošljejo na orbitalno postajo planeta Solaris, da razišče nenavadno dogajanje na postaji, kjer v stiku z neznano inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je razmišljajoče bitje planet sam ter da niso znanstveniki tisti, ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih raziskuje človeško vrsto. Epski znanstveno-fantastični film o moralni odgovornosti znanosti in nič manj epska ljubezenska zgodba. Več na www.klub-kps.si. Vstopnine ni! KONCERTI V MARCU sobota, 18. marec, 21:00 Koncert skupine IRONIC TRONIC Glasbena skupina Ironic Tronic se bo v soboto, 18. marca, predstavila v Kolnki-šti. Ironic Tronic so zvezde slovenske nekomercialne hip-hop scene, kjer svoje znanje kažeta priznana velikana obračanja plošč, DJ Borka in DJ Dado. Skupina je sodelovala na številnih koncertih po Sloveniji in navdušila že marsikoga. V večer vas bo popeljal DJ Dado, sledil bo nastop skupine Ironic Tronic in nora zabava z DJ Borko dolgo v noč. Vstopnina: 500 SIT za člane KPŠ, 800 SIT za nečlane DRUŽABNI VEČERI V MARCU 2006 sobota, 4. marec, 16:00 Bobnarska Klinika Kliniko vodi edini slovenski predstavnik za Tamo Marko Soršak. Tama je najboljši in največji proizvajalec bobnov na svetu. Sama Klinika poteka od 180 do 240 minut. Namenjena je vsem glasbenikom, saj nastopajoči predstavlja alternativne metode učenja inštrumentov, ki jih ne uporabljajo v glasbeni šoli. Klinika je tečaj, seminar in šov obenem. Vstopnina: 500 SIT Četrtek, 16. marec, 18.45 XIV. TURNIR V TAROKU Četrtek, 30. marec, 18.45 XV. TURNIR V TAROKU Zaznamovali so ptujsko športno leto 2005 - II Dosežki ptujskih športnikov so lahko za zgled in vodilo tistim, ki prihajajo Klub borilnih veščin Ptuj Jagode in čokoladni napitek so stvari, ki se jim Nadja Šibila, prikupna črnolaska, ne more upreti. Za oblikovanje njenega telesa in hitrost pa je »krivo« nešteto ur trdega dela pod vodstvom trenerja in selektorja državne reprezentance Vladimirja Sitarja. Z naslovom državne prvakinje in zmago v svetovnem klubskem pokalu v disciplini semi kontakt (nad 70 kg) je dokazala, da je še vedno na vrhu najboljših amaterskih kikboksark Stare celine. Sabina Kolednik in Aleksander Kolednik sta naravna, iskrena in z velikim in splošnim življenjskim optimizmom. V letih, odkar sta na očeh javnosti, pa sta se naučila, da morata biti v komuniciranju z mediji prijazna in jasna v svojih mislih. Po svetovnem prvenstvu v Szegedu na Madžarskem sta poudarila, da je njuna edina želja boriti se, kot znata. Uživata v kikboksu in še zlasti v dejstvu, daje to najljubša zabava in konjiček, morda pa nekoč tudi poklic. Svoj nastop za slovensko reprezentanco v posamični konkurenci sta opravila z odliko. Sabina je v kategoriji do 55 kg v semi kontaktu osvojila vsega spoštovanja vredno 5. mesto, Aleksander 12. V ekipnem tekmovanju, ki poteka samo v semi kontaktu, se je izvrstno boril tudi član KBV Ptuj Aleksander Kolednik in z zmagami prispeval k uspehu Slovenije. V državnem prvenstvu sta končala na 2. in 1. mestu, v svetovnem klubskem pokalu pa osvojila zlato in srebrno kolajno. Nadja Šibila Sabina in Aleksander Kolednik Judo klub Drava Ptuj Klemen Ferjan je osvojil bronasto medaljo na svetovnem pokalu v Pragi in srebrno na mediteranskih igrah v Španiji. Nastopil je na svetovnem prvenstvu v Kairu. »Če ho zdravje, bodo rezultati. Zame so izredno pomembni nastopi na tekmah za svetovni pokal, saj hi se rad v njem uvrstil med deseterico, kar bi mi olajšalo pot do olimpijskih iger,« se nadeja vedno nasmejani judoist, kije tudi državni prvak v svoji kategoriji. Pod vodstvom strokovnega vodje in prvega treneija Vlada Čuša, na katerega so vezani vsi uspešni rezultati ptujskega juda in ki je tudi eden slovenskih selektorjev državne reprezentance, je lani Lea Murko osvojila naslov evropske prvakinje v starostni kategoriji do 17 let, zlato medaljo je osvojila tudi na mladinski olimpijadi. Je nedvomno ena največjih upov slovenskega ženskega juda, ki v zadnjem obdobju z velikimi koraki vstopa na svetovno prizorišče. Med tistimi, ki prihajajo, so dosežki v njihovih starostnih kategorijah popeljali na vrh točkovanja za slovenski pokal med kadetinjami tudi Leo Murko. Lea Murko NK Drava Ptuj Matjaž Lunder Člani slovenskih reprezentanc - članske Matjaž Lunder, mlade do 22 let Rok Kronave-ter in mladinske Marko Drevenšek - so spoštovana imena med domačimi zaljubljenci v nogometno igro, kajti k mozaiku izjemnega uspeha ptujskega prvoligaša, ki si je proti vsem pričakovanjem in napovedim Rok Kronaveter izboril odlično izhodišče za tekmovanje v evropskih pokalih, so največji kamenček dodali prav omenjeni trije. Lunder, Kronaveter in Drevenšek, ki so na vrhu najboljših igralcev v ligi SI.MOBIL Vodafone, pa niso zasloveli le zaradi zadetkov. Tudi z borbenostjo, zanosom in spoštljivim odnosom do modro-belega dresa (niso le pretili nasprotni vratarjem, ampak so se požrtvovalno vračali na pomoč obrambnim soigral- Marko Drevenšek cem) so dajali ton igri moštva, ki je preporodilo optimistično razmišljanje novega trenerja Milka Durovskega in športnega direktorja Damjana Gajserja. Nogometni Ptuj je končno dobil tako težko pričakovane idole, ki jih cenijo starejši, mlajšim pa so prinesli upanje, da lahko postanejo nogometne sanje resničnost tudi za marsikoga izmed njih. 20 f/can Atletski klub KEOR Ptuj Nina Kolarič je odlična športnica, prijetna sogovornica, obenem pa mlado dekle, ki je željno družbe sovrstnikov, zabave in nasploh vsega, kar je lepega. Njeno delo so treningi in tekme. Le malo časa ji ostane, da se lahko posveti svojim konjičkom: branju in glasbi ter vodnim in zimskim športom. Trenutno prva dama ptujske atletike, varovanka Gorazda Rajherja. uspešno tekmuje v skoku v daljino in je naslovu mladinske državne prvakinje dodala še naslov najboljše v kategoriji do 23 let. Nase je prvič opozorila v Velenju na mednarodnem mitingu, kjer ji je uspelo preskočiti magično mejo šestih metrov. V Mariboru ji je julija uspel velik met, potem ko je skočila 606 cm in s tem dosegla glavni cilj minule sezone - uvrstitev na evropsko mladinsko atletsko prvenstvo. »Veliki Nina Kolarič uspehi na začetku še zdaleč ne pomenijo zagotovljene šampionske kariere, še sploh pa ne v atletiki. Prav zaradi tega sta šola in izobrazba temelj za dolgotrajno in uspešno atletsko kariero,« ostajata na realnih tleh trenerja Franc Ivančič in Gorazd Raj-her. Je kategorizirana športnica mladinskega razreda in stalna reprezentantka Slovenije. Šolski šport v MO Ptuj V konkurenci osnovnih šol MO Ptuj so ponovno blesteli košarkarji in košarkarice iz Šolskega športnega društva Olge Meglič. Trener Dušan Lubaj je vedno znal zbrati okoli sebe veliko mladih prizadevnih košarkarjev ter jih s svojim znanjem in kritično presojo pri njihovem športnem udejstvovanju učiti, usmerjati in bodriti. Športniki na Olgici ga spoštujejo zaradi človeške topline, nesebičnosti in resnega odnosa do dela. »Prihajajo novi izzivi. Za začetek bi bilo seveda najbolje izkoristiti priložnost in uspešno nastopili na četrtfinalu PKF, ki ga bomo organizirali na Ptuju. Na srečo hujših pretresov ni bilo, a nekajkrat je bilo nevarno ... Medtem ko iščemo zmago, lahko spregledamo zadovoljstvo,« je v dolgih letih vodenja ekipe spoznal Dušan Lubaj. Dijaki (mentor Igor Solina) in dijakinje (mentorica Tatjana Solina) iz Gimnazije Ptuj so uspešno nastopali na področnih in državnih tekmovanjih ter Šolski košarkaški ligi in posegli po najvišjih uvrstitvah. V seštevku so najuspešnejši in to že tretjič zapored. Ivo Komik Fotoarhiv KBV, Foto: Črtomir Goznik .. - Ekipa OŠ Olge Meglič, področne prvakinje v košarki. Športni tron za leto 2005 Mitji Mahoriču in Mojci Derčar Za ptujske športnice in športnike je bilo minulo leto še zlasti uspešno. Konec januarja je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj sledilo zaključno dejanje - izbor najuspešnejših na področju športa v letu 2005. i ! m BF t fl L vVj / BH J i i *** ) Vladimir Sitar (v sredini) in najboljša športnika Ptuja, Mojca Derčar in Mitja Mahorič. Prireditev, ki ima na Ptuju skoraj polstoletno tradicijo, je potekala v vrhunski organizaciji Športnega zavoda Ptuj in Športne zveze MO Ptuj. Bilo je zelo slavnostno in pestro v najširšem pomenu besede. Med gosti je bilo videti župana dr. Stefana Čelana in direktorja občinske uprave mag. Stanka Glažarja, državnega podsekretarja Marka Rajštra iz Ministrstva za šolstvo in šport, državnega sekretarja mag. Zvonka Zinrajha iz Ministrstva za notranje zadeve ter mnoge znane obraze iz sveta kulture in športa. Največ oči, fotoaparatov in kamer pa je bilo usmerjenih v pet izbrancev, pravih športnih ikon, zaradi katerih so prišli v tako velikem številu. Osrednja osebnost prireditve je bil najboljši športnik Slovenije za leto 2005 Mitja Petkovšek, ki je za nastop na bradlji na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Melbournu osvoji zlato kolajno. »Za nami je leto, ki je bilo na področju športa zelo uspešno. Posebej sem vesel, da se vedno več mladih vključuje v športne aktivnosti. Vsem športnikom, športnicam in trenerjem ter ostalim športnim delavcem se zahvaljujem za rezultate, ki ste jih dosegli v preteklem letu. Dobitnikom najvišjih priznanj iskrene čestitke in posebna zahvala za vse prijetne občutke, ki smo jih doživljali ob vaših uspehih,« je v uvodu prireditve pozdravil polno dvorano župan občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Ugajalo je sveže in svojstveno povezovanje radijskega novinarja Andreja Okreše. Dogajanje na odru pa so razgibali pevski idol mladih Nina Pušlar in s šaljivimi skeči ptujska amaterska gledališka igralca Urša Vučak in Milan Černel. Vsako leto dvigne izbor za športnika leta kar veliko prahu. Po katerih kriterijih se v bistvu izbirajo najboljši športniki? Športni zavod Ptuj je v sodelovanju s svetom Zavoda, strokovnim svetom in Športno zvezo MO Ptuj pripravil in sprejel usklajen Pravilnik za izbor športnika leta, ki natančno določa kriterije kandidature in izbora v vseh kategorijah. Pri izbiri se upoštevajo vsi rezultati v letu 2005, doseženi na uradnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pri vrednotenju doseženih rezultatov je odločujoč kriterij panožnih zvez in Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Komisija za izbor, sestavljena iz članov sveta in strokovnega sveta Športnega zavoda Ptuj ter športnih novinarjev medijskih hiš, je pri izboru zraven ome- tyfayrzm 21 sp a ct' Čelan. njenih kriterijev upoštevala še merila o razvitosti športne panoge pri nas in v svetu. Vsi rezultati posameznikov in ekip se ovrednotijo po pravilniku in komisija potemtakem nima težkega dela. POSEBNA PRIZNANJA Posebna priznanja kot zaslužni športni delavci so prejeli: Antun Mlinarevič, Planinsko društvo Ptuj, Robert Šimenko, Strelski klub Ptuj. Robert Menoni. ŽOK Ptuj. Dušan Pavlica, KBV Ptuj. Marija Rus, KK Perutnina Ptuj, Janez Čuš, KK Drava, Maja Raj. Plavalni klub Terme, Darja Gavez. ŽRK Mercator - Tenzor, Jana Kovačec. Karate-do klub, in Cvijetin Maksimovič, KMN Poetovio. Priznanje kot najuspešnejša srednješolska ekipa v preteklem letu pa je prejela Gimnazija Ptuj. NAJ TRENER Kar štirje trenerji so prejeli priznanja za uspešno delo in naziv najuspešnejši trener za leto 2005. Srečko Glivar, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Vlado Čuš, Judo klub Drava. Vladimir Sitar, Klub borilnih veščin Ptuj, in Nedeljko Potočnjak. Ženski rokometni klub Mercator - Tenzor. Najuspešnejša na področju invalidskega športa pa sta bila Srečko Majcenovič, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, in Mitja Žalar, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj. ROKOMETAŠICE IN KOLESARJI Med moškimi ekipami si je najžlahtnejšo lovoriko prislužila ekipa kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, druga je bila ekipa nogometnega kluba Drava, tretje mesto pa je osvojila ekipa Judo kluba Drava. Pri ženskah je na najvišji stopnički pristala ekipa rokometnega kluba Mercator -Tenzor, druge so bile članice Golf kluba, tretje mesto pa je osvojila ekipa Teniškega kluba Ptuj. ŽIVLJENJSKO DELO Posebno nagrado za življenjsko delo na področju športa je prejela športna pedagoginja Silva Fartek. ki je svoje življenje posvetila delu z mladimi športniki predvsem v gimnastiki, rokometu in atletiki. Pri svojem delu se je odlikovala z lastnostmi, kot so marljivost in zagnanost, strokovnost, pedagoški optimizem ter korekten in pošten odnos do dela. Ptujskemu športu je zapustila neprecenljiv in neizbrisen pečat. MEDNARODNO MERILO Posebna priznanja za vrhunske dosežke in promocijo športa v mednarodnem merilu so prejeli boksar Dejan Zavec, marato- nec Mirko Vindiš in nogometaš Nastja Čeh. Vsi trije so veliko pripomogli k mednarodnemu ugledu športa v najstarejšem slovenskem mestu. DUO »M« JE NAJBOLJŠI Med posamezniki je naslov najuspešnejše športnice osvojila rokometašica ŽRK Mercator -Tenzor in reprezentantka Mojca Derčar, druga je bila plezalka, svetovna mladinska prvakinja Mina Markovič, Planinsko društvo Ptuj, tretja pa članica Kluba borilnih veščin, državna prvakinja v kikboksu Sabina Kolednik. Pri fantih je naslov najboljšega pripadel kolesarju, državnemu prvaku cestne dirke Mitji Mahoriču, KK Perutnina Ptuj, drugi je bil judoist Drave, državni prvak Klemen Ferjan, tretji pa prav tako član KK Perutnina Ptuj, kolesar Gregor Gazvoda, državni prvak v vožnji na kronometer. MAJHNI, A NAJVEČJI »Ptujski Športniki in Športnice so znova dokazali, da so tudi majhna mesta v majhni državi lahko med največjimi na svetu. Možnosti za razvoj Sporta v Ptuju se iz leta v leto izboljšujejo. Čeprav je populacija, iz katere črpa ptujski Sport, neprimerno manjSa, kot v ostalih velikih mestih, se vedno znova vidi, da je naS vir vrhunskih dosežkov Športnikov in Športnic praktično neusahljiv. Zato smo jim izjemno hvaležni,« je med drugim na izjemni prireditvi dejal direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček. »Na naSe Športnike smo ponosni. Zahvala gre vsem, tako Športnikom, Športnicam, Športnim delavcem, trenerjem in ostalim prizadevnim delavcem, donatorjem in sponzorjem, ki oblikujejo Športno podobo naSe-ga mesta,« je dodal predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj Fredi Kmetec. Organizacijski odbor: Simon Starček, Marjan Lenartič, Robert Jaušovec in Gorazd Šulek ter sodelavci na raznih področjih: Miha Primc, Kostja Štiberc, Robert Cvetko, Ivo Komik, Črtomir Goznik, Bojan Tofant in Tomi Kozar, si za organizacijo celotnega projekta zaslužijo visoko oceno. »Prejeli smo Številne čestitke, v katerih je rečeno, da tako dobre prireditve Se ni bilo, kar pa je seveda Se večja odgovornost za prihodnje leto. Hvala vsem, ki ste projekt Izbor Športnika 2005 tako Širokosrčno podprli s sponzorstvom in donatorstvom. V Ptuju je ta večer utripalo eno samo veliko Športno srce,« je zadovoljen zaključil Simon Starček. Ivo Kornik Foto: Langerholc Nagrada za vrhunske dosežke v mednarodnem merilu: Rene Glavnik in Dejan Zavec. Slavnostni gost je bil Mitja Petkovšek, svetovni prvak na bradlji. niko, ki jo igra že od desetega leta. V času pustovanja pa ste ga morda srečali kot kurenta, saj si že od malega vsako leto ob pustu nadene kurentovo masko. Boštjan Černezcl Ptujčan Mister Univerzum Boštjan Renko (22 let] s Turnišča je decembra lani dosegel svoj največji uspeh v body buildingu. V nemškem Aachnu je nastopil na tekmovanju za naslov Mister Univerzum in ob veliki konkurenci premagal vso svetovno elito v mladinski kategoriji (do 23 let). S tem dosežkom si je odprl prenekatera vrata v svet body buildinga. Dogajanje v Aachnu je Boštjan komentiral z besedami: »Konkurenca je bila izredno ostra, saj je v moji kategoriji nastopilo devet tekmovalcev. Drugouvrščeni Nemec je bil dvanajst kilogramov težji in pet centimetrov nižji od mene. Sam sem imel boljšo definicijo, kar je tehtnico prevesilo v mojo stran.« še daleč, vendar bom naredil vse, da si to željo tudi uresničim,« pravi Boštjan Renko. Zahvaljuje se Sport studiu Popaj, Bunker baru in podjetjem: Tok Tok, Plotec-Alte-ra, Elektromehanika Gajser, Nature’s Best (proizvajalec športne prehrane, s katerim je Boštjan podpisal sponzorsko pogodbo), zavarovalniški agenciji Zava ter vsem ostalim, ki ga pri tem podpirajo. Zanimivo je, da tukajšnji mediji o tej zvrsti športa ne poročajo. Edina medija, ki sta opazila njegove uspehe in javnost o njih sproti obveščala, sta bila Športne novice in Žumal. Sicer je Boštjan Renko študent prvega letnika mehatronike na Šolskem centru Ptuj. Ob tem dela kot vaditelj v Sport studiu Popaj, kjer se lahko z njim posvetujete o fitness vadbi. Še vedno tudi najde čas za diatonično harmo- 05 ie I Boštjan Renko, v sredini, na svetovnem prvenstvu v Italiji. Gimnastično društvo Ptuj doseglo zavidljive rezultate Naj dopolnimo, da je na tem tekmovanju pred tremi desetletji blestel tudi Arnold Schwarzenegger, današnji guverner Kalifornije. Boštjan se je začel s to zvrstjo telesne aktivnosti ukvarjati pred sedmimi leti. Leta 2002 se je prvič udeležil državnega prvenstva v Kopru in zasedel prvo mesto, na naslednjem državnem prvenstvu leta 2003 se je uvrstil na drugo mesto. Istega leta je odpotoval na svetovno prvenstvo v francosko mesto Auxere, kjer je zasedel odlično drugo mesto v kategoriji do 23 let. V letu 2004 se je udeležil tekmovanja Body Fit Open v Mariboru in bil spet na prvem mestu v kategoriji junior, v članski pa je zasedel drugo mesto. Naj povemo, da med člani tekmujejo starejši tekmovalci, ki se že dlje časa ukvarjajo s tem športom. Na svetovnem prvenstvu v Kopru je istega leta zasedel prvo mesto (do 21 let). Udeležil se je še tekmovanj v Italiji, Hrvaški in slovenskega prvenstva ter se iz vseh vrnil kot zmagovalec. Boštjan tekmuje za klub Nature's Best Maribor, kjer ga že od vsega začetka trenira Matjaž Ozim. Priprave na tekmovanje se začnejo štiri mesece prej. Zjutraj, še tešč, na kolesu dela aerobne vaje, popoldan na steperju, zvečer pa vadi z utežmi in trenira poziranje. Ob strogi dieti trenira štirikrat dnevno. Namen tega je izgubiti čim več maščobne mase ter pridobiti mišično maso in definicijo le-te. Pred tekmovanjem je potrebno telo očistiti soli. Tri dni pred nastopom pa je iz telesa potrebno izločiti še vodo. Zato ne zaužije niti kapljice tekočine, razen tiste, ki je v hrani. S tem se poudarijo mišice. Tekmovanje se začne dopoldan z nanosom kreme za porjavitev, nakar je potrebno mišice obremeniti z utežmi, da se le-te lepo definirajo. Sledi skupinsko poziranje, kjer sodniki ocenjujejo simetrijo telesa, definicijo mišične mase, količino maščob ... Vsak tekmovalec se tudi predstavi s svojo točko z izbranimi pozami, ki jih prikazuje ob glasbi. Na koncu izberejo najboljšega. Boštjanova velika želja je prestop med profesionalce. Pogoj zanj pa je nekajkratna zmaga na tekmovanju Mr. Universum v članski kategoriji. »Do profesionalnega body buildinga je V Kopru je drugo soboto v februarju potekalo državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. Udeležilo se gaje kar 15 društev, kar je do sedaj največ. Ptujsko gimnastično društvo je pod vodstvom trenerjev Rikarda Flanjaka, Nataše Kante Flan-jak in Andreje Kante doseglo izvrstne rezultate tako skupinsko kot posamezno po kategorijah. Za GID Ptuj je tekmovalo 18 tekmovalcev. V kategoriji mlajših deklic so Ptujčanke ekipno dosegle 4. mesto. Mladinke in mladinci pa so ekipno osvojili 3. mesto. V kategoriji mlajših deklic je prvo mesto in naslov državne prvakinje osvojila Tjaša Fla-njak. Nuša Horvat je osvojila 12. mesto, Jana Simonič 28. mesto, Danaja Gnilšek 40. mesto, Nataša Divjak 41. mesto in Vita Hojnik 55. mesto. Pri mlajših dečkih je Tim Vidovič osvojil 29. mesto, v kategoriji starejših deklic Simona Muhič 25. mesto, Alja Šterbal 46. mesto in Barbara Erjavecl9. mesto. V kategoriji starejših dečkov je drugo mesto osvojil Aljaž Horvat in tretje mesto Matic Prcvolšek. Državna prvakinja Tjaša Flanjak. Pri mladinkah je bila Ivana Fekonja četrta, Barbara Vidovič 15., Maja Butolen Zorko 17. V kategoriji mladincev je tretje mesto osvojil Tadej Valenko, 6. mesto Marko Belšak in 8. mesto Alen Tcment. Rikardo Flanjak Foto: Neža Erjavec • Afy/rm 23 20 let uspešno prevoženih poti kolesarskega kluba PP Kolesarji UCI CONTINENTAL TEAM-a so na slavnostni podelitvi priznaj in medalj zaslužnim za zmage in uspehe ptujskih kolesarjev pred novo sezono tekmovanj po Evropi in svetu izrazili upanje in želje, da bi ohranili dosedanjo dobro formo in tudi v bodoče nizali uspehe. Ob jubilejnem letu, 20. obletnici ustanovitve kluba, so v dvorani Gimnazije, kjer je potekala svečana inavguracija, predstavili javnosti izbrano tekmovalno moštvo, ki se bo potegovalo za rumene majice in druge prestižne naslove. Medtem se glavnina moštva na Jadranski obali že pripravlja na nove tekme, ki se začno vrstiti marca z dirko po Jadranski magistrali. 7. februarja so že pričeli pripravljalno dvotedensko dirko po Kubi. Do septembra jih čaka vsaj še 800 startov tako na domačih kot tudi tujih kakovostnih mednarodnih dirkah po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji in drugod, kar pomeni, da bo ekipa skupno prekolesarila vsaj 360.000 km v sezoni. Ob tem, da se ekipa ponaša tudi z mladimi upi, ki jih ambiciozno vodstvo privablja v ptujski klub iz sosednje Hrvaške, menijo, da bo Perutnina Ptuj UCI Continen- tal Team 2006 resen tekmec svetovnim kolesarskim moštvom. »Sodelovanje s Kolesarskim klubom nam je dalo Številne potrditve, da si pravzaprav prizadevamo za isto stvar: zdrav duh v zdravem telesu, nenehen napredek in razvoj, doseganje višjih ciljev in zmag, ki so plod trdega dela in neomajnega duha,« je na prireditvi dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Prireditev je pospremil pester kulturni program, ki so ga začinili tudi ptujski kurenti, mažo-retke iz Hajdine, princ karnevala hauptman Klinc Spuhljanski in njegova garda, šansonjer - pianist ter igralec in humorist Jure Ivanušič in trenutno vroča zasedba Atomik harmonik s pravim glasbenim nastopom, ki je spravil na noge prav vse v dvorani. Na poli uspe"ov Slovesnost v dvorani gimnazije. odru so se zvrstili mnogi ugledni gostje, ki so zaslužni za uspehe kolesarjev. Prejeli so odlikovanja in zahvale. Ob tem je eden od ustanoviteljev in očetov kluba, danes pa direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, Rene Glavnik dejal: »Za nami je v teh dvajsetih letih zares ogromno uspešno prekolesarjenih kilometrov in odličnih rezultatov. Ob ustanovitvi leta 1985 je klub deloval predvsem kot rekreativni klub. Tekmovalnost smo najprej začeli gojiti v takratni kategoriji pionirjev, zelo hitro pa smo tekmovalno udejstvovanje razširili na vse kategorije za dečke. Uspelo nam je s pomočjo sponzorjev in neverjetne požrtvovalnosti tekmovalcev, njihovih staršev, prijateljev in znancev. Danes Kolesarski klub Perutnina Ptuj ustvarja novo dobo slovenskega profesionalnega športa.« Besedilo in foto: Boris Voglar Kolajne tudi naj mlaj sim V drugi polovici januarja se je resneje začela letošnja dvoranska atletska sezona v Sloveniji. Atletinje in atleti Atletskega kluba Keor Ptuj so se od takrat udeležili številnih mitingov in dvoranskih prvenstev. Sledi pregled najboljših rezultatov, ki so jih dosegli Ptujčani v tem obdobju. Ker Slovenija ne premore pokrite 200-metrske atletske steze, gostujejo državna dvoranska prvenstva v krožnih tekih v Avstriji. Med Ptujčani je bil na Dunaju najboljši mladinec Rok Panikvar, ki je v teku na 400 metrov zasedel sedmo mesto s solidnim časom za prvi nastop v dvorani - 52,51 sekunde. Drugi dan prvenstva je potekal v Linzu, kjer je četrto mesto za AK Keor Ptuj pritekel Leon Večerjovič na 800 metrov - za razdaljo štirih krogov v dvorani je porabil 2 minuti in 3,89 sekunde. Več kot tristo otrok je zadnjo januarsko nedeljo nastopilo na dvoranskem atletskem troboju za najmlajše v Ljubljani, med njimi devet naraščajnikov iz Atletske šole Mirka Vindiša. Troboj je sestavljal tek na 60 metrov, skok Mark Drevenšek [U 12] je bil drugi na BO metrov med pionirji. v daljino in tek na 60 metrov z ovirami, seštevek zbranih točk pa je dal končni rezultat in uvrstitev. V pogojih, kjer je mnoge izdala tekmovalna trema ali pomanjkanje izkušenj, se je med Ptujčani najbolje znašla naj- mlajša, šestletna Maja Bedrač, ki je v svoji kategoriji premočno zmagala. Uspešno so natopili tudi ostali v svojih starostnih kategorijah: Boštjan Nahberger je zasedel peto mesto, njegova sestra Tanja je končala mesto niže. Prvi februarski konec tedna so se zvrstila dvoranska državna prvenstva za tri najmlajše starostne kategorije. V Celju je letos prvič Atletska zveza Slovenije pripravila dvoransko prvenstvo za kategoriji U12 in U14, ki je Atletskemu klubu Keor Ptuj prinesla srebrno medaljo. V kategoriji pionirjev do 12 let si jo je priboril Mark Drevenšek v teku na 60 metrov (9,05 sekunde). V Celju sta prav tako na četrtem mestu končala Tanja Nahberger (U12) v skoku v daljino in Goran Emeršič (U14) na 60 metrov z ovirami. Prav tako četrti je bil Peter Dobnik v skoku v daljino na državnem prvenstvu za pionirje kategorije U16 v Ljubljani. Tako kot na 60 metrov, kjer je končal v finalu kot peti, je v obeh disciplinah dosegel nova osebna rekorda, 570 centimetrov v daljino in 7,80 sekunde na 60 metrov. Približno v istem času kot Ptuj je lani Slovenska Bistrica dobila novo, pokrito atletsko dvorano, ki je od ptujske precej večja in bolje opremljena, saj premore šest stez, skakališče v višino, skakališče za skok ob palici in metališče za met krogle. S tem so poleg Ljubljane, Nove Gorice in Celja dobili ustrezne infrastrukturne pogoje za organizacijo dvoranskih atletskih tekmovanj. Prvo februarsko soboto so že organizirali mednarodni miting, Ptujčane je najbolje zastopal mlajši mladinec Rok Grdina v skoku v daljino, kjer je svoj osebni rekord izboljšal za kar 45 centimetrov in sedaj znaša 6,44 metra. Uroš Esih Prvič v zgodovini dva naslova za Ptujčane Pred pričetkom tekem za svetovni pokal so judoisti in judoistke 28. januarja v Slovenski Bistrici tekmovali za članske državne naslove. V polni bistriški dvorani, ki že vrsto let gosti državna prvenstva, so sodelovali tudi vsi favoriti, zato dobrih borb ni manjkalo. Prvič v zgodovini so ptujski judoisti osvojili dva naslova državnih prvakov. Za velik uspeh Ptujčanov sta najbolj zaslužna Lea Murko do 78 kg in Klemen Ferjan do 81 kg, ki sta z osvojenima naslovoma poskrbela za veliko veselje v ptujskem taboru. Lea je v finalu premagala reprezentantko Tino Kukec iz Olimpije Krmelj in ji tako odvzela lanski naziv. Klemen je vse do finala brez večjih težav premagoval svoje tekmece, v finalu pa je bil še boljši od Greifa iz Impola in tako dokazal, daje najboljši slovenski judoist v svoji kategoriji. Odlično 3. mesto sta osvojila do 73 kg Uroš Tajhman in do 100 kg Jože Simenko. Tajhman je s tremi zmagami po točkah izgubil le proti Četiču in tako dokazal svoje sposobnosti tudi pri članih. Šimenko pa je izgubil le proti favoritu kategorije Primožu Ferjanu iz Impola. V JK Drava se po daljši odsotnosti vrača tudi Bogdan Lešnjak z osvojenim 5. mestom. Izjava trenerja Vlada Čuša po DP: »Izjemno sem zadovoljen z uspehom naše ekipe. Dve zlati in dve bronasti medalji, pa dve 5. in 7. ter 9. mesto so naši najboljši dosežki v članski konkurenci v zgodovini kluba. Klemen Ferjan in Lea Murko sta prepričljivo osvojila naslov. državnega prvaka oz. prvakinje in potrdila svojo dobro pripravljenost pred zahtevnimi tekmami za evropski in svetovni pokal, ki se je začel februarja. Klemen se bo udeležil tekem v Parizu, Leondingu, Hamburgu in Pragi, nakar se bo v miru pripravljal na letošnji glavni tekmovalni cilj, Evropsko prvenstvo v Helsinkih na Finskem. Lea Murko bo letos debitirala v članski konkurenci na svetovnih pokalih in pričakujem vsaj eno dobro uvrstitev do 7. mesta. Upam, da bo dobro izkoristila svojo priložnost na letošnjem Svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo oktobra v Dominikanski republiki. Z izjemno borbenostjo in odlično izpeljavo taktičnih nalog sta prišla do bronaste medalje Uroš Tajhman in Jože Simenko. Ni jima veliko manjkalo, pa bi se tudi onadva borila v velikem finalu.« Rezultati: Člani do 73 kg: 3. Uroš Tajhman -JK Drava Ptuj, 5. Bogdan Lešnjak - JK Drava Ptuj. Do 81 kg: 1. Klemen Ferjan - JK Drava Ptuj. Do 100 kg: 3. Jože Šimenko - JK Drava Ptuj. Članice: Do 57 kg: 5. Sendi Lešnjak - JK Drava Ptuj. Do 78 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj. Besedilo in foto: Sebi Kolednik Člani JK Drava na državnem prvenstvu 2006. Andrej Čuš prvi v kategoriji do 81 kg Tri medalje za Ptujčane na državnem prvenstvu v judu za kadete Andrej na zmagovalnih stopničkah. Na državnem prvenstvu v Kranju seje za državne naslove potegovalo blizu 130 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopili so vsi najboljši, ki se potegujejo tudi za uvrstitev v slovensko reprezentanco za kadetsko evrópsko prvenstvo. V močni konkurenci se je izkazal član JK Drava Ptuj v kategoriji do 81 kilogramov Andrej Čuš z osvojitvijo zlate medalje. Srebrno medaljo je v kategoriji do 70 kg osvojila Urška Urek, 3. mesto Sanja Jerenko in 5. mesto Damjan Ljubeč. »Z osvojitvijo 1. mesta sem zelo zadovoljen, saj sem se s tem uvrstil v državno reprezentanco za najmočnejše kadetske tekme v Evropi. Prav tako sem že dobil nekaj točk, ki so potrebne za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Konkurenca v moji kategoriji je močna, zato sem s L mestom še toliko bolj zadovoljen,« je po zmagi dejal Andrej. Rezultati: Kadeti Do 81 kg: L Andrej Čuš - JK Drava Ptuj, 5. Damjan Ljubeč - JK Drava Ptuj. Kadetinje Do 70 kg: 1. Anka Pogačnik - PJK Triglav Kranj, 2. Urška Urek - JK Drava Ptuj, 3. Sanja Jerenko - JK Drava Ptuj. Besedilo in foto: Sebi Kolednik Šola plavanja za odrasle Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki se želijo naučiti ali izpopolniti znanje plavanja, v Solo plavanja za odrasle. Prijave sprejemamo do petka, 10. marca, na telefonski številki 041 311 414 (Franjo Rozman). Tečaj za vaditelje plavanja Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse zainteresirane, ki želijo pouče- j vati plavanje, v Tečaj za vaditelje plavanja. Pričetek 40-umih predavanj bo v soboto, 11. marca, ob 9. uri. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 6. marca, na tel. 041 311 414. Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj 28. FEBRUAR/SVEČAN 2006 PRIREDITVENI VODNIK d>B PROGRAM ^Metino gledališče MAREC ePtuj ZA OTROKE 4. 3. ob 10. in 11.(K) za šole in izven Lojze Kovačič: ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA, režiser Andrej Adamek, Lutkovna skupina UŠ Ljubljana ZA ODRASLE 3 3 ))h j9.30 Zvonimir Bajsič: KAKO SE DAN LEPO ZAČNE, reži- ser Gojmir Lešnjak Goje, Gledališče za otroke in mlade komedija za izven 8. 3. ob 19.30 za izven 30. 3. ob 19.30 PREMIERA NA GOSTOVANJU 8. 3. ob 10.00 ob 16.00 rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgrc, igra Peter Ternovšek, v Mariboru rokgrc: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgrc. igra Peter Ternovšek, v Ljubljani Ljubljana - GOML Morris Panych BDENJE, režiser Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj Michael Frayn: TUKAJ, režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj 13. 3. ob 10.30 in 16.00 ter 14. 3. ob 10.00 Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič, v Sovenskem ljudskem gledališču Celje 18. 3. ob 11.00 Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič, v Gledališču Koper 25. 3. ob 11.00 Alan Ayckbourn: KAIJSTO 7, režiser Dejan Sarič, v Pliberku, Avstrija 31. 3. ob 19.00 Lutz Hübner: MARJETKA, str. 89, režiser Samo M Strelec v Ilirski Bistrici ŠPORTNI ZAVOD PTUJ 2110 mu. ČUČKOV* 7. M OJ 717 H X l Fu: 02 707 70 )1 ŠPORTNE PRIREDITVE MAREC ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 11. 3. 17.00 Rokomet, članice B, ŽRK Ptuj : Škocjan 19.00 Rokomet, članice A, ŽRK MT Ptuj : Šentjernej Sobota, 18. 3. 19.00 Rokomet, članice A, ŽRK MT Ptuj : Olimpija Sobota, 25. 3., in nedelja, 26. 3. Judo, pokal Ptuja, J K Drava 8.00-21.00 ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota. 11.3., 17.30 Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Čulu m Valšped Sobota. 25. 3., 17.30 Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Kočevje Nedelja, 26. 3., 9.00-13.00 Odbojka, starejše deklice, turnir, ŽOK Ptuj cSd Ptuj Program v MARCU FESTIVAL KLASIČNE KITARE Četrtek, 2. marca, ob 20. uri: VEČER MLADIH KITARISTOV Petek, 3. marca, ob 20. uri: VEČER TALENTA - BOR ŽULJAN, vodilni mladi klasični kitarist v Sloveniji. Sobota, 4. marca, ob 20. uri: VEČER FLAMENKA - MATJAŽ STOŠIČ, vodilni flamenko kitarist v Sloveniji ob spremljavi tolkal. Prva dva večera je vstop prost, za koncert flamenka pa je vstopnina 500 SIT. Petek, 10. marca, ob 21. uri JAZZ KONCERT ALJOŠA JERIČ QUARTET (SLO, ITA, ZDA) Sestavljajo ga bobnar Aljoša Jerič, saksofonist Achille Succi, pianist Bruno Cesselli in kontrabasist Matt Brewer. Vstopnina 500 SIT. Sreda, 15. marca, ob 18. uri: POTOPISNO PREDAVANJE KITAJSKA - VELESILA, KI TO SPET POSTAJA Žiga Kokalj bo predstavil zanimivosti raznolike kitajske pokrajine, njihove materialne in duhovne dediščine ter vplive industrializacije in turizma na okolje in ljudi. Vstopnine ni! RAZSTAVE V prvi polovici marca je na ogled razstava fotografij mednarodne mladinske fotografske delavnice, ki je bila poleti 2005 na Madžarskem. Petek, 24. marca, od 19. ure dalje: ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE BORISA VOGLARJA Odprtje razstave fotografij, posnetih na koncertu kitarista Steva Vaia, bo spremljal glasbeni program EVROPA V ŠOLI Letošnja tema Sodelovanje v Evropi različnosti vabi osnovnošolce in srednješolce k likovnemu, literarnemu in fotografskemu ustvarjanju. CID Ptuj sprejema izdelke učencev do 17. marca. Letos koordiniramo natečaj na območju Spodnjega Podravja skupaj z DPM Ptuj. Podrobnejše informacije o tem natečaju Sveta Evrope lahko dobite v CID Ptuj. OTROŠKI PARLAMENT Zasedanja nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo 13. marca v Ljubljani, se bosta v imenu otrok iz naše regije udeležila Primož Ciglar iz OŠ Dornava in Kaja Bračko iz OŠ Mladika. PRAZNOVANJE OTROŠKIH ROJSTNIH DNI V CID Ptuj organiziramo praznovanje otroških rojstnih dni ob sobotah popoldan. Zagotavljamo prostor, program in animatorje. Program je namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Podrobnejše informacije na tel. 780 55 40 vsak delavnik med 8. in 15. uro. MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER Posredovanje informacij mladim, omogočanje brezplačne uporabe elektronske pošte in interneta, stik s skupino za samopomoč pri motnjah hranjenja, program Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov. ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 11.3. 17.00 Namizni tenis, /. SNTL člani in članice, NTK Ptuj : Fužinar Ravne Sreda, 15. 3., 17.00 Namizni tenis, /. SNTL člani, NTK Ptuj : Križe Odprtje vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure MERKUR Vse. kar si želim! Od r 2. MERKUR Stropna svetilka, ESTO LIGHTING, 998021-5 Artis 6.490 sit 27,08 EUR ______ O Brivnik, BRAUN, 5410 Flex Integral 11.990 sit 50,03 EUR Posebna otvoritvena ponudba! Visokotlačni čistilnik na hladno vodo, KAERCHER, " K 2.99 MD Plus 29.990 sit Kopalniška omarica, GORENJE KOPALNICE Jana BKG, art. 140.16 99.990 sit 417,25 EUR 125,15 EUR Vbodna žaga, BLACK & DECKER, KS 888 E 9.990 sit Zelena lončnica, GARDENIA 999 SIT/kos 4,17 EUR/kos 41,69 EUR Laminat, K-FLOOR 1.490 SIT/m2 Lestev, ALPOS 1.899 sit 6,22 EUR/m 7,92 EUR Najboljši v akciji! Od 9. do 25. 2. 2006 oz. do prodaje zalog — IKe » 0 N U Vabljeni v novi MERKUR na Ptuju, na Dornavsko cesto 6! MERKUR Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo Ustvarjamo zadovoljstvo TOP£> Zaupajte nam-ne bo vam žal! ^ > > > > V marcu 2006 začnemo z novimi skupinami: TRGOVSKI POSLOVODJA TRGOVEC - prekvalifikacija KNJIGOVODSKA DEU TEČAJI TUJIH JEZIKOV TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA VILIČARISTI LJUDSKA UNIVERZA PTUJ S SVETOVALNO S R E D I $ Ć E PTUJ Ponujamo vam brezplačno informiranje in svetovanje! SREDISCE ZA SAMOSTOJNO UČENJE ? ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE BORZA ZNANJA OGLASITE SE PRI NAS ALI NAS POKLIČITE! BREZPLAČNO ZA VSE OBČANE! 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si coloron HP NX6125 15.0 V XGA Mobilni AMD Sempron 3100 + 256MB DDR RAM. 40 GB HDD. Double Layer DVD+/-RW. ATI Radeon X300, LAN, WLan, modem. Sony VAIO VGN-FS415M Intel Pentium M 740-1.73GHz 512MB. 80GB HDD. 15.4" WXGA 1280x800, nVIDIA GeForce Go 6400 DVD+/-RW + DL. ^ licenčni Win XP. äh Acer Travelmate 4064WLMÌ 15.4" WXGA. Pentium M 760 2GHz!! . 512 MB DDRII PC533. 100 GB SATA. DVD/RW DL. 3D grafika do 128MB, LAN. W-LAN b/g. modem. ^ licenčni Windows XP. Fujitsu Siemens V2035 15.4 H WXGA. Intel Celeron M 370 1.5 GHz. 256 MB RAM. 40 GB HDD. DVD/RW DL pekač, Intel GMA 900. LAN 10/100 Modem. Linux. ruin NOTESNIKI: Velika izbira notesnikov samo preizkušenih blagovnih znamk; Acer, HP, Fujitsu-Siemens, Toshiba, Sony Vaio, Dell, Asus, MSI, že od 149.900 SIT naprej. OSEBNI RAČUNALNIK: AMD 64 3500 + . 1024MB. 250GB. X800GT0 256MB... 199.900 SIT MULTIMEDIJA: Dig. fotoaparat Olypus FE110 5mil. pik. 3x opt.. 3x digi. 39.900 SIT 256MB SD CARD- 5.400SIT. 512MB SD CARD 8.900SIT RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE: grafična kartica Geforce 6600 19.900 SIT DVD + .-RW (DVD pekač) že od 10.490 SIT 80 GB HDD 13.400 SIT, 200GB HDD 22.990 SIT... ^OSEBNI RAČUNALNIK AMD Sempron 64 3000 + , 256MB DDR 400. 80 GB HDD. nVIDIA GeForce 6100. DVD+/-RW + DL pekač. 350W ohišje. Jbrez monitorja) ■ .ÜL 84.900 Sirnega 17" LCD 8nufl 1.280 X 1024 SXGA. 350cd/ms, hori. 160° verti. 140°. 400:1. Bms odzivni čas. J3 leta garancije. Plačilo na obroke do 24 mesecev! 4MAT d.o.o. PE COMPUTER DISKONT Ulica 5. Prekomorske 10a (pri rdečem bloku) 2250 Ptuj. Slovenija Tel.: 02 / 7777 007 F-ax: 02 / 7777 006 ihfo@computer-diskont.si ODPRTO: PO - PE 9.00 do 18.00 ure SO 9.00 do 12.00 ure Vse cene so v SIT in vsebujejo 20% ODV! Slike so simbolične. Za morebitne napake v tisku se vam iskreno opravičujemo. 2006 / 03 ali 354(