Najtežji slovenski dnevnik 1 v Združenih državah	|
V«lia xa vse leto ...	16.00 I Za Za
Za inozemstvo celo lato	$7.00
pol leta.....$3.00
New York celo leto - $7.00
>u y
0 I
J
GLAS NARODA
r
Iirf: slovenskih.delavcevyAmeriki.
i
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.	?
TELEFON: CHelsss 3—3878 K0. 141. — ŠTEV. 141.
Entered ai Second Clan Matter Beptcmber 21, 1903, at ths Post Offics at Hew York, H. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 17, 1933. — SOBOTA, 17. JUNIJA 1933
VOLUME XTJ. — LETNIK XLL
ROOSEVELT—VODITELJ V BOJU PROTI DEPRESIJI
TAKOJ PO ODGODITVI KONGRESA JE PREDSEDNIK PODPISAL VEČ IZREDNO VAŽNIH PREDLOG
Predsednik je zapoved&l, da se mora na vseh frontah začeti boj za povratek boljših časov. — Petinsedemdeset milijonov dolarjev bo takoj izdanih za javne gradnje. — Administracija upa, da se bodo že do meseca oktobra razmere znatno izboljšale.
WASHINGTON, D. C., 16. junija. — Pod vodstvom predsednika Roosevelta sf* je danes na vseh frontah začela generalna ofenziva proti depresiji in njenim spremljevalkam — lakoti, malosrčnosti in obupu. "Nazaj k delu!" se glasi parola.
V zgodnjih jutranjih urah se je kongres odgodil. 'zatem ko je dal predsedniku dovolj oblasti in dovolj sredstev, da prične z bojern proti depresiji.
Danes opoldne je podpisal predsednik tozadevne predloge, ki so postale zakon.
Par ur pozneje so bile imenovane odgovorne osebe, ki bodo vodile posamezne panoge programa, ko-jega svrha je oživljenje industrije in gospodarstva.
Predsednik je zapovedal, naj se takoj prične z javnimi deli in naj se izvede določbe farmske predloge, da se bo cena pridelkom zvišala. Takoj nato bo reorganiziran ameriški železniški sistem in postavljen na zdravejšo podlago.
—	Predloga za oživljenje industrije, — je rekel predsednik, — je postala zakon, in ta zakon je najpomembnejši in najbolj dalekosežen, kar jih je u-stvaril ameriški kongres. Smoter te postave je, za-jamičiti industriji primeren dobiček, delavcu pa primerno plačo. Postava bo tudi odpravila roparske metode, vsled katerih je trpelo vse naše gospodarsko življenje in vsled katerih so dobivali delavci sramotno nizke plače.
—	Ameriškemu gospodarstvu bomo zgradili nov temelj ter preskrbeli milijonom nezaposlenih delo.
—	Da se nam bo ta velikopotezni načrt posrečil, mora sodelovati z nami vsa industrija, vse delavstvo in vsak posamezni državljan.
Takoj ko je bila predloga podpisana, so pristojne oblasti odobrile načrte, soglasno s katerimi bo v prihodnjih 45 dneh izdanih 25 milijonov dolarjev za javne gradnje. Nadaljnih 50 milijonov bo sledilo v prihodnjih treh mesecih. Štiristo milijonov dolarjev bo izdanih za gradnjo novih cest.
Voditelji kongresa so bili danes v Beli hiši navzoči, ko je predsednik Roosevelt podpisal predlogo. Jutri se bo podal na dva tedna trajajoče počitnice.
WASHINGTON, D. C., 16. junija. — Ko je predsednik Roosevelt podpisal predlogo za oživljenje industrije, je podal daljšo izjavo, v kateri je rekel med drugim: —
—	Ta postava ima namen preskrbeti ljudem delo. jim omogočiti, da bodo lahko kupovali farmske produkte in izdelke industrije, ter oživiti trgovino. Po zatrdilu predsednika bo dobilo do l. oktobra nad en milijon nezaposlenih delo.
—	Ko sem nastopil urad, — je nadaleval predsednik, — sem izjavil, da v naši deželi ne bo nihče gladoval. Nobeno podjetje, bodosi v trgovini bodisi v industriji, nima pravice do obstoja, ako ne plača svojim delavcem toliko, da bi lahko živeli.
Pod imenom "delavec" smatram vsakega delavca, pa naj nosi beli ovratnik ali overalls. Pod imenom "zaslužek" smatram več kot zaslužek, ki omogoča samo eksistenco. Vsak delavec mora toliko zaslužiti, da bo mogel dostojno živeti.
<v — Industrije se morajo med seboj sporazumeti
Francija noče plačati vojnega dolga
VLADA BO ZGRADILA VEČ _BOJNIH LADIJ
Zgrajenih bo 32 ladij.— Ladjedelnice bodo delale tri leta. — Zaposlenih bo 50,000 delavcev.
Washiugton, D. C., Hi. junija. Mornariški tajnik C. A. S wans on j«- objavil najobsežnejši program Združenih drž i v za zgradbo novih bojnih buli j.
M< »rnari-ki department je odlomil izdati za gradbo ladij 2.'JK milijonov dolarju v. V treh let i 11 bo zgrajenih :i> bojnih ladij. 1'otreb-ni dt-nar za te ladje bo mornariški department dobil od $3.30<).0<MU)<M>. ki ga je kongres dovolil za javna dela.
Mornariški tajnik Swanson je rekel, da j<* predsednik Rooseivelt odobril njegov načrt in da želi, da je tlelo izvršeno kar najprej mogoče.
S\van.son pravi, da je izvedel naert. po katerom bodo vse ladjedelnice zaposlene do skrajne meje in da bo delalo kar največje število delaveev. Od skupnih izdatkov je določenih Sf» odstotkov za delavske plače. V.sc Jadjedel-niee .so pripravljene takoj pričeti z delom.
Mornariški tajnik pričakuje, da bodo privatne ladjedelnice do 1. julija vložile pri mornariškem department u svoje cene in da bo s 1. avgustom že mogoče pričeti z ciklom. Po njegovem mnenju bo v.saka ladjedelnica v Združenih državah imela dovolj dela. Department bo skrbel, da se prične z delom kar najhitrejše inojroče.
Pnvo let.» bo mornariški department izdal *4<;.(>0<UM»0. drugo leto Wi.fMMUMM) in tretje le* o on t a-nek.
Zgra jejip-b^do bledeče ladje: I)ve ladji*po 15.000 ton za aeroplane.
Štiri lahke križarke po 1850 ton in JG rušil cev po 1500 ton.
Štirje MLbmarini po 1400 ton. ■ Dva kanonska čolna po 2000 ton.
Ivrižarke po 10.000 ton bodo oborožene .s G-palčnimi topovi, kakor določa londonska mornariška pogodba.
Največ dela bo prejela ladjedelnica v Washingtonu. Pole«; tega pa bodo delale tudi v.se ladjedelnice ob Atlantiku in Pacifiku in bo zaposelnih najmanj 50,000 dela vem*.
Pri vsem temi programu pa ameriška vojna mornarica še ne bo dosegla višine, ki ji je dovoljena po londonski pogodbi, kajti ko bi* hotele Združene države iti iz »zgradbo .bojnih ladij do te višine, bi morale izdati $750,000,000.
GAZO LIN BO DRAŽJI.
NewyorSka Standard OiUCompany je včeraj ofbjavila. da se bo cena gazolinu »višala za pol centa. Nove cen? bodo veljavne za New York in za države Nove An-grlije.
AVSTRIJA IŠČE i LITVIN0V POMOČI PRI JE PROTI
FRANCOZIH
Dr. Dollfuss skuša dobiti pri Franciji pomoč proti Nazijcem. — V Avstriji je bilo aretiranih 1142 fašistov.
BOJKOTU
London, Anglija, lfi. junija. — Avstrijski kancler dr. Kngelbert Dol I J'lis,* se je iz aeroplanoin odpeljal v Pariz, kjer se bo posvetoval v. mini.str.skim predsednikom De-ladierom o kočljivem položaju v osrednji Evropi in zlasti še glede Hitlerjevega pritiska na Avstrijo. Pred .svojim odhodom je hnel razgovor z italijanskim namestnikom zunanjega ministra Fulvio Knviche.m in reškim zunanjim ministrom ilr. Edvard«mi Benešem.
Ifcivno tako j.t- imel razgovor z dr. Wasserbaenkoin. katerega je izgnala iiz Nemčije nemška vlada v povračilo za 'aretacijo v Lincti Theodorja Ilabichta. Dr. Wesser-,baeck je bil imenovan <za časni-j garskega atašeja pri afwtrijskem ' poslaništvu v Londonu.
Da je angleška javnost ifcuklo-njena «.lr. Dollfns.su. jc razvidno iz člankov v londonskih listih, gi obsojajo nastop neni-ke vlade proti tir. Wasserbaecku.
Dunaj, Avstrija* Ki. junija. — Kot poročajo dunaijwki listi, .se nahaja v zaporih 1142 aivst rijskih fašistov. Med aretiranimi je vladnih uslužbencev, trije državni pravdniki. sedem sodnikov in 111 občinskih »vetovalem*. Mnogi med temi bodo prišli pred .sodišče poti obtožbo veleizdaje.
•Kavnatelj vojaške fašistovske šole v gradu Hardegg blizu Dunaja, grof Ilardegg je bil aretiran in .se 'bo moral zagovarjati zaradi veleizdaje. Šola je bila zaprta.
KONGRES SE BO
SESTALJANUARJA
Washington, D. C., IG. junija. Prvič v ameriški zgodovini se bo prihodi*ji kongres zopet, sental v januarju prihodnjega, leta. Vsled tega bo ostal Washington skozi Božič brez "govorniškega spivm-ljevanja".
Po novem, dvajsetem, tako imenovanem amendment u "šepaoih rac" sta obe zbornici nastopili šestmesečne počitniee. Ta amendment določa, da se novi kongres sestane 3. januarja, mesto prvi pondeljek v decembru.
PONAREJEVALEC DENARJA OBSOJEN
Ne\vv»orški sodnik AVoolfey je obsodil 31 letnega Niathana God-kiiula na štiri leta ječe, ker je spravljal v promet ponarejene 20. dolarske 'bankovce. Obtoženec je do zadnjega zatrjeval, da ni imel pri svojem nepoštenem poslu nosnega pomagava.
Sovjetski zastopnik j e spravil angleške delegate v veliko zadrego. — Spomenica je v soglasij z namenom konference.
London, Anglija, 10. junija. — Načelnik .sovjet.ske delegacije. zunanji komisar Maksim Lit vino v. je predsedniku go.spodar.ske konference Ramsay MacDoiialdu vro-čil spomenico. v kateri poživlja vse države, tla .se za časa konfe-renee zdrže vsake gospodarske agresivnosti proti drugim drŽavam in trgovskega bojkota proti katerikoli državi.
S to spomenico je angleška delegacija postavljena, v zelo težak položaj. Xa prvi pogled je spomenica popolnoma v duhu carinskega premirja in v duhu vseh dosedanjih dogovorov proti prevelikim zaprekam v .mednarodni trgovini. Kavno tako pa je tudi jasen udarec zn angleški embargo na rusko blago, kot povračilo Rusiji, ker ima zaprta dva angleška inžinir-ja, ker sta bila zapletena v spijo-, liažo proti Rusiji.
MaoDonald kot predsednik konference (te spukinenice ne more za-vreči, ker je na mestu in se popol-noma strinja z namenom konference. Toda kot angleški ministrski predsednik in načelnik vlade spomenice ne more sprejeti, dokler njegov kabinet ni pripravljen odj>ovedati se svojemu thi-sto-janstvu in popolnoma ifcpremeniti svoj«« politiko.
FRANNOZI ŠE VEDNO UPAJO, DA BO STVAR UGODNO REŠENA
PARIZ, Francija, 1 6. junija. — Francoska vlada je sklenila, da ne plača Združenim državam vojnega dolga, ki je zapadel 1 5. junija in ki znaša $40,738,567.50. Francoska vlada je sporočila svojemu poslaniku v Washingtonu, Andre de Labou-laye, da je bila mnenja, da dolg ne bo zapadel 1 5. junija, ne da bi bil sklenjen med Združenimi državami in Francijo nov sporazum glede odplačila vojnega dolga.
Xa to se je francoska vlada tembolj zanašala, ker je 13. decembra lanskega leta francoska zbornica odklonila plačilo zapadlega dortga in ni otl tedaj prišhi meti obema dr/.avama do nikake-ga sporazuma. Poleg tega pa pričakuje Francija it ud i <>d Amerike, da ji bo popustila pri dolgu, kakor je tudi Francija skoro popol- . noma »»pustila svoje zahteve po' nemški odškodnini s pogodbo v, Lausanne. Francija pa je vsak čas pripravljena pogijaii se z ameriško vlado glede vojn ga dolga.
Francija je odpovedala plačilo svojega vojna dolga isti dan, ko je Francoska banka v svojem tedenskem poročilu izkazala stanje svoje blagajne v znesku
$'3.8?Mj.00(M)tK) iv zlatu.
Pariz, Francija, l(i. junija. — S tem, da je Francija drugič odklonila odplačilo vojnega dolga Ameriki, s«1 tzdi francoskemu časopisju popolnoma naravno, ker že lo. lecem-bra lanskega leta ni plačala iolžnega deleža. Časopisje je .sa-mo zatlovoljno. tla se je Francija izognila d«»!gotrajnim poga-janjim, katere ji' imela Anglija. Sedanje lelno plačilo vojnega dolga An-dije smatra francosko časopisje ca brezpomembno —- za nepotrebno izdan denar.
Prejšnji ministrski predsednik Edouard ITerriot. ki je bil glavni zagovornik za odplačilo dolgi, pi-ie sedaj v "Agenee EeononiMpie", la je s sedanjim sporaztunom med Anglijo in Združenimi državami postavljena skupna anglo-saška "ronta, za kaitero Francija ni ime-a priložnosti, da bi se ji pridružila.
Vse francosko časopisje je mnenja, tla so do!g<ivi .mrtvi.
in v tem pogledu sodelovati. Edinole na ta način jim! bo omogočen primeren dobiček.
— Poskus, ki ga bodo napravili, je najvažpejši te vrste v vsej nasi zgodovini.
Kakor v vojni, stoji ves narod pred preprosto, toda življensko nalogo. Nesloga vodi k porazu, če bomo složni, bomo pa zmagali.
PREPIR ZARADI KITAJSKEGA POSOJILA
Vojni gospodarji hočejo vsak svoj delež. — Plačali hočejo svoje vojake. Kanton zahteva osem milijonov dolarjev.
Šanghaj, Kitajska, 1(1. junija. — Na Kitajskem je nastal največji p rob I eni zaradi ameriškega poso-jila v znesku $300,000,000. ki naj bi služil za nakup ameriškega bom baža. in žita, katerega pa kitajska vlada v Xankingu še ni potrdila:.
Vojaški poveljniki na severu in severazapadu Kitajske izahttvaijo. da s« del tega posojila dovoli sta plačilo že odpuščonih vojakov.
Kantonska vlada, ki napada ki-tfaij>»kega vrhovnegi vojaškega poveljnika generala Čang Kaj-Seka in dr. T. V. Soonjra, ki je sklenil pogodbo za posojilo z tlado Zdr. držav, pa zabtciva, da se to posojilo prekliče. Voditelji vlade v Kantonu priznavajo, da so že v tem oziru brzoijivili predsedniku Rooseveltu in Reconstruction Finance Corporation, ki je dovolila posojilo kitajskemu finančnemu ministru dr. .Soongu.
Nastop vlade iv Kantonu pa je samo politična kretnja, ki v resnici pomeni, da zahteva tza sebe denar, ako ostaka Kitajska celi, da 'ostane mirna v narodni krizi. Za
KRALJ JE MILOSTNO
DOVOLIL
• /
London, Anglija, 16. j»'::ija. — Kralj je z ozirom na delegate na gospodarski konferenci pogledal "skttei prste". Dovolil je onim delegatom, ki so "pozabili" prinesti s seboj v London frak, da smejo priti ob sprejemu pred kralja tudi v navadnih vsakdanjih oblekah.
svoj "molk" stavi kantonska vlada celo $8,000,000
Jver od več noILtičnih strani prihajajo zatrdila, da bo nakup aane-riškega .bombaža v »veliki meri škodoval domačemu trgu, Zatrjuje vlada v Nankingu, da kitajske tovarne nimajo dovolj bombaža, da bi mogle .tovarne obratovati samo en mesec.
Ameriško posojilo je pa utrdilo stališče generala Jva-Scka, ker je s tem bilo dokazano, tla ima še »veljavo in zaupanje pri tujih državah. Vač let velikega napora je veljalo razne kitaske vlade, da je kaka vlada dosegUa tako zaupanje.
NOVO ZDRAVILO ZA PLJUČNICO
Za dve vrsti pljučnice je novo zdravilo uspešno. Smrtni slučaji so znižani na polovico.
Milwaukee, Wis., Iti. junija. — Ameriškemu zdravniškemu društvu je bil«> na konvenciji predloženo poročilo novega zdravila, ki je zelo uspešno pri dveh vrstah pljučnice in zniža smrtne slučaje na polovico.
ZdrsgvnikLi dr. Gaylord Anderson in dr. Roderick Heffron iz I »ost ona .s/ta sporočila, da se jima je posrečilo izdelati zdravilo, ki •je zelo uspešno proti pljučnici, ki poleg jetike pobere največ mladih življenj. Zdravnika sta (zdravilo preizkušala,dve leti in sta dosegla znatne uspehe. Zdravilo i/deluje iz konjske krvi in je zelo drago.
Na podlagi svoje - preizkušnje zatrjujeta oba zdravnika, tla je bilo med bolniki, katerim je bil vbrizgan serum proti pljučnici, za polovico manj smrtnih slučajev, kot pa med bolniki, ki niso dobil; seruma. Zdravilo je posebno u-spešno iza ti ve vrsti izmed štirih vrst pljučnice.
Ker je izdelovanje »zdravila združeno z velikimi stroški, stia o-ba zdravnika priporočila, da bi bil postavljen posdben odbor, ki naj bi naXel kako cenejšo pot izdelovanja in za večje razširjenje zdra-vila.
Ta serum je do sedaj edino znano zdravilo, ki ozdravi pljučnico, ki poleg jetike zahtava največ žrtev.
Posebno med mladimi ljudmi se najpogostejše razvije pljučnica št. 1 in št. 2, zato je priporočljivo, da se vbrizga bolniku serum, še pred no j t* določeno, kake vrste pljučnico ima bolnik. Serum mora'biti vbrizgan prve štiri dni bo. lezni, ker pozneje nima več velike vrednosti, ko se je bolezen že preveč v korenini! a.
To zdravilo je v državi Ma .sa-ehusetts v 15 okrajih preizkušalo C3 Izdravnikov in so sporočili u-spehe. Zdravljenih je/bilo 431 bolnikov, od katerih jih je imelo 21S pljučnico at. 1, št. 2 pa 51 bolnikov. Med temi je bilo 10 odstotkov smrtnih slučajev, medtem ko ije bilo med bolniki, ki niso dtvbvli zdravila, 26 odstotkov smrtnih slučajev, torej več kot še enkrat toliko.
Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik % Združenih drŽavah,
HEW YORK, SATURDAY, JUNE 17, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A.
/z Slovenije.
ZAKON, KI NAJ ODPRAVI NEZAPOSLENOST
IZKORIŠČANJE OTROK
V	članku, ki jt» bil cvbjavljpii zadnji te<ti nt smo se ha-vili z izkoriščanjem otrok v splošnem. Danes naj pa navedemo nekaj posameznih shnvajev. Država IVmisylvani-ja je posebno znaeihia za <to.
Posebna komisija, ki jo je imenoval govemer Pinchot, ■jrrei-skuje razmer«* po tovarnah in znojilnieah.
Otroci ho »povedali pred komisijo, da so so morali takoj skriti, ko ho je pojavil tvoru i š ki inšpektor.
Atirinajstletna dekleta so se morala vdajati delodajalcem, ki «o jim zapretili, da jili »bodo v nasprotnem shiraj u vrgli na cesto.
Neka deklica, ki je zaslužila centov na ttden, je izpovedala, da ji je rekel gospodar: — Plačo ti bom podvojil, ako prideš trikrat, na teden v moje stanovanje.
Nekateri delodajalci so imeli navado jemati dekleta v soboto zvečer v newyorske hotele, kjer so jih seznanjali F kupci, da so lažje oddajali svoje bla^o.
Dekleta, ki so zaposlena v Bernsteinovi tovarni v Yorku, so dobivala za dva tedna dela	povprečno so
bila torej plačana po tri cente za uro.
V	neki tobačni tovarni v Yorku j<- znašala povprečna plača za 54 uino delo $1.60.
Likalei pri Lehigh Valley Shirt Company v Allen-town dobivajo po štiri dolarje na teden. Še pred dvema letoma so dobivali po štirinajst dolarjev.
Najhujša znojilnica v Lehigh Valley je I). & D. Shirt Company.
Tam je zaslužil neki štirinajstletni fant za šest dni dela 9t> centov. Od te vsote so mu pa še o Vtikali deset odstotkov in dva centa je moral plačati za ček.
Neki drugi tovarnar v Alkntown je moral plačati sto dolarjev globe, ker ni imel delaveev zavarovanih proti nezgodam. Plačal jih pa ni iz svojega žepa. Toliko časa je odtrgoval delavcem od plače po .'ilt centov, da je bila globa plačana.
Slične primere nizkotnega izrabljanja najdemo tudi v državah New York, New Jersey, Connecticut, Massachusetts ter po južnih državah.
Na tisoče odraslih in otrok je zaposlenih po hotelih 5n restavracijah, ki dobivajo v zameno za svoje delo le hrano ali pa kvečjemu še dolar na teden.
Newyorska industrij al na komisija je ugotovila, da so bile moškim v tovarnah za ženske obleke skrčene plače za ženskam pa za 4(1 odstotkov.
SSličuo je v tovarnah za čevlje in raznih drugih industrijah.
1'nijski pogoji so le na papirju, dočim je delavce v krizi težko organizirati.
Zvezno prisilno zavarovanje proti nezaposlenosti bi bila edina pomoč. V tem slučaju bi starišem ne bilo treba izročati svojih otrok na milost in nemilost izkoriščevalcem.
Konj udaril gospodarja.
Anton Nkrbe. posestnik Ln slaščičar v Žužemberku, se je vozil te <lni po Dolenjski in prodajal na birmah slaščice. Dne 31. maja si* j.* mudil v Studencu pri Krškem.
Preden se je odpeljal proti tlo-mu, je pogledal. ali so konji nn-knnljeni. Tedaj pa ga je eden iz-m«»d konj udaril tako mw'iio v no-fro, da mu je prebil piščal. Pripeljali so -ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Smrt na sodišču.
Xa mariborskem okrožnem, sodišču se je pripetil Ml. mttja (Zjutraj razburljiv dogodek. Pred razprava u dvorano .se je n en a dom h i zgrudil Miklavž Kal ina n iz Mur-I .ske Sobote, ki je 'bil poklican na l-Uzpravo kot priča. Postalo mu je
slabo ter je po nekaj trenutkih smrtnega boja izdihnil. Zadla jra je .smrtna kap. Okoli ležeče žrtve kapi .se je zbralo v trenutku •skoro celo sodišče. j »omagali pa. niso nobeni oživljajoči p<v*kusi. Do-šli -zdravnik je zamogel konstati-rati le .smrt ter odrediti pravo« trupla v mrtvašnico na Pobr*žju.
Peter Zgaga
-i_
Obe zbornici kongresa sta sprejeli zakonski predlog predsednikova vlade za oži vi jen je industrije. takozvani* Industrial Recovery Hill. Predlog se raivnokar nahaja v konferenci, da se izenačijo razlike med obema zbornieama in, ko bo to tiskano. bo <zakon bržkone že podpisan od predsednika, ki se je jako zavtže*, da la predlog postane zakon.
Ta zakonski predlog je bil izumljen od skupine svetovalcev, odličnih profesorjev narodnega gospodarstva, ki tvorijo takozvani "brain trust" okoli predsednika -Roosevelta. Z njimi j« sodeloval senator Wagner. Ta zakonski predlog je eden izmed najbolj am-bicijoznrh in drzovito pogumnih zakonov v zgodttvini zakonodaje tukiilL ali kjersibodi. Xe le da skuša odpraviti nezaposlenost »velikih mas z eno samo mojstrsko potezo. marveč hoče tudi preprečiti ali vs!i j zman};:iti n^vamošt n.»-zaposl enontt ttuli v bodočnosti potoni preračunenja produkeije in industrijaluega sodelovanja.
Hrbtišče novega izaikona je program javnih gradenj za .*W00 milijonov dolarjeiv. Ta program naj spravi v kolotek vsa kolesa industrije- in utegne* j »omenjat i takojšnje zaposlenje večine n^zap^len-eev v Združenih državah.
Tajnica dela. Miss , /Frances Perkins, je mnenja, da vsled tega .zakona kar tri milijoni Ijndi u-tegne dobiti delo prjuv kmalu. Ameriška. Federacija Dela pa je mnenja, da hi to pomenjalo po-stopno zaposlenje dodatnih treh milijonov delavcev. Senator Wagner dodaje k twnu. da tako zaposlenje na veliko bi imelo za posledico, da tudi ostalih šest milijonov n.-zapo-slencev bi prav kmalu našlo primernega dela v industrijah in trgovini.
Novi zakon pooblašča i ustanovitev posebne federalne uprave za javna dela. ki naj pripravi načrte. Ti'rričnti morejo vključiti javne ceste, konservacijo »n rafcvoj narodnega bogastva, ivštevši vodne gradnje, kontrolo, povodnji. razvoj pristanišč in rek. Jako važna je tudi določba, ki pooblašča gradnje cenenih stanovanj in Izboljšanje revnih in .zastarelih predelov wienies*. Federalna uprava bo tudi smela 'zalagati države, mesta in druge jaivne ii.st-i.nove s sredstvi do 30% stroškov za delo in materiljal v svrho enakih javnih gradenj. Xa ta način se odprejo priložnost za velikansko količino dodatnih javnih gradenj.
Način, kako naj se financira tak velikanski program, je bil predmet mnogih razprav in sporov. Predsednik je to prepustil kongresu, poudaril je pa, da .novi davki utegnejo biti nadomeščeni po prihodih iz alkoholnih pijač, čim bo odpravljena prohibieija.
Drugi del zakona je velikanske važnosti in tvori sam na sobi da-lekusežno zakonodajo. Njfgov cilj j«*, da se pod federalno kontrolo raba vi je sistem industrije, ki naj gladko in .stalno funkeijnnira.
DA BI NE BILI ŽIVI POKOPANI
SODELOVANJE.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Dtn 300 ............................ $ 3.90
Dfal 300 ............................ $ 5.70
Mfi 400 ............................ $ 7 «
Din 900............................$ » 33
pta 1000............................$18—
..........................$87.50
V ITALIJO
Ur 100 ............................ $ 7.—
lir 200 ............................ $13.70
lir 300 ............................ $20.—
Lir 400 ......................... $26.50
Ur 500 ............................ $33.25
Lir 1000 ............................ $65.85
Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v din ar J lil ali Urah dovoljujemo še bolje poboje. IZTLACILA f ABfWftUH DOU8JUI Za Izplačilo $5 00 morata poslati— $ 9.75
" . " $10.00 •• " _______$10.85
» " $14 00 »» »___JI«.—
9* i« $20.00 " "___.$21.—
M " $40.00 "__" _____.$41.3»
x j» hfloo »»	-	ff^
Prejemnik dotal v ataram krajo Wattlo ▼ rtoiarjth
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glt. Naroda" Miš W119 mk BTBMMt	NEW JOBK, W. X.
t„
Gotovo ni rlowka, ki hi bil rad živ [x'kopan. V zadnjih letih j<* od rasa <lo rasa šinila v svet vest. da so trjra ;ili one«?a nev«*d»* živega f>o-kopali. Xfivsidno j«' j>o<lrobna pre-iftkav.i dokazala, da jrr<» za f«n-tastirne setizaeife. ki jih je kdo hote ali tudi nehote vrprel v svet; zdravniki kljub temu ne izključujejo možnosti, da je takšen slučaj m<ijro<\
V Londonu so nedavno ustanovili društvo, ki ima namen skrbeti, da l>i koga ne doletela strašna nesreča. da bi se nenadoma več metrov pod zemljo zavedel med tesnimi ste. nami rak ve. Društvo je že priredilo posebne mrtvašniee, ki so opravljene s posebnimi električnimi zvonci. Ti pričnejo zvoniti pri najmanjšem gribu mrliča, ki <?a prinesejo v to dvorano. V teui trenutku že priskočijo na pomoč zdravniki. Ti s po-^bnimi pripravami preiščejo mrliča, ali ni morda on dal kak znuk življenja.
Osnovanje tejra društva je imelo na Angleškem prav nasproten u-činek. kakor so »a ustanovitelji pričakovali. Dejstvo je. da zborovanja in posvetovanja te<*a društva bolj vznemirjajo javnost, kakor jo pomirjujejo. Marsikdo, ki sploh nikdar prej ni mislil na možnost, da bi bil živ pokopan, se zdaj ukvarja s to mislijo, ki mu ne da spati. Dosraja se eelo, da živčno slabotni vodijo kar strahove pod vplivom govoric, ki se .širijo radi tejra dru-
CENA
DR. KERN0VEGA BERILA
JE ZNIŽANA ....
Angleško-slovensko Berilo
inoun iMim nimui
$2!— nmi^Ušm ga m
Zanimivo je. da so tudi na Bavarskem postavili takšne mrtvašnice.
r.stvari se sistem reyrulirfine in-rliLsrtrije. Vzlit- zakonom proti tru-?tom se privatne industrije pozivajo. naj .se pod vodstvom federalne »vlade organizirajo v koop«'-rativna »druženja, v svrho da .s.' 1 »d prav i pretirana konkureneri, medsebojno znižanje cen in mezd. kar prispova h fro.spodar.skmi krizam. Ta .sistem reguliran«* indu-utrije naj deluje zlasti potom pro-Ktovoljnih sporazumov, ki naj se oklepajo med zastopniki Iste panoge industrije. Za tem prostovoljnim načrtom pa .stopi obla.st. poverjena predsedniku, ki sme ny.it-htovafi od posameznih industrij, da sprejmejo in sklenejo pametna pravila za reguliranje- konkurence in "mdustrijalne prakse.
Priea-kuje se. da taka pravila poštene koukurenee bo<b> v.st-ho-vjily tue<Ls»bo>jae informacije, zadružno trprnvanje. .standjird!/arijo
produlatov itd. Te uredbe ut"gne-jo napotiti indictlijo k stalnemu sistemu, ki naj proračuna produkcijo vnaprej ali v.sa.i znatno odpravi <loseda-nji potratni iro.sp<»-dar>k»i sistem, ki iavrra iz pomanjkanja sodelovanja med industri-ijami, ki producirajo tjavendan do nadprpditkcij.f in nezaposlenosti. Industrija, ki okleni* .sodelovanj* v zna i si n nov -jra zakona, ho izvzeta iz dolorb zakona proti trustom. Zaikon pa usta navija tudi važne odredbe proti zlorabi oblasti s strani organiziram* industrije.
Predsednik tnia pravico zanikati odobrenje sjxuvizuma v industriji. ki i>o nij^ovt'ui mnenju u-tegne dovesti do monopoliziranja ali izattranja drugih prospodarškili skupin. V.sak prostovoljni sporazum (ki mu praviijo pra-vila ali ''code") mora vsebovati pripozna-nje načela, da imajo delavci pravico d<> organiziranja in kolck-tv-uega pogajanja. Pmtiunijska po-gaijanja (yellow dog contract) .so prepovedana. Delavei, organizirani v udruženja. se morajo ob>ve-zjuli. <la 'znižajo ure dela na dan in na teden do take tooke, k'jer po mnenju predsednika nastanejo priložnosti zi večjo zaposlenost, ln ob aznižanju ur dela naj pride tiuli uvedba "decentnih mezd".
National Tndustrial Ueeoverv Bili je sklenjen kot odredba za sedanje nujno .sanje in naj ima veljavo za dv»* loti. Priznava se. da pre -za velikanski eksperiment, ki naii uresniči najvišjo sedanjo potrebo: zopet 110 zaposlen nje na veliko potom dvojnega programa: prvič, potom direktnih vladnih izdaj za jiuvne gradnje, drugič potom sistema, ki naj uadom -sti sedanjo slepo, brezobzirno in uničevalno ikonkurenco z nekim načinom industrijalnega sodelovanja in planiranja.
Zakon — kakor poudarja senator Wagner — pomenja daleko-sežno zapustitev prejsu'jega nazi-ranja. da vlada naj se tie vmešava v gospodarsko življenje naroda. k1 brez planov in organizacije hoče doseči svoj..» socijalne in gospodarske ideale. X«vi zakon je pripoznane, da pomanjkanje planov in neorfranrzirana prizadevanja navajajo tlo putratnosti. uničevanja, zlorabljanja in depresije. Svobodno konkurenco smo dose-<laj smatrali za najboljše varstvo (skupnega blagostanja. Brezkončna in neomejena konkurenca pa je dostikrat uničevalna za blago stanje, mas in navi zakon uvaja načelo reguliranega sodelovanja v gospodarskem življenju.
FTJS.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrbo je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca od. pravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOR MONEY ORDER
I herewith declare that Money Order No........................Is
sent by me for the purpose of->
and la not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making Investment ln a foreign country.
Z certify that this transaction m no way contravenes the act of March Mh, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
m BOMO TOCNO IN HITRO laVRftlbf VSAKO POdlLJATXV
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
"Git* Ntroifc"
SIS WEST IStk
NEW YOU N. Y.
166 PEVK V SVOBODI
Društvo za varstvo ptic v Pragi je hotelo izkazati se naklonjeno svojim varovancem na poseben način. Nakupilo je 160 ptie pevk. ki so hile obsojene na življenje v kletki ter jih te dni na praški razstavi izpustilo. Ko so sc pticam nenadoma odprla vratca v kletki, so bile iznenadene in prav za prav
f' V zadregi. Del ptic"se je sicer.'takoj pognal proti vratom in zletel v (svobodo, toda mnogo ptic so morali vprav zapoditi iz kletk. Posamezne ptice so ^letele na bližnja drevesa ter se pričele ogledovati, kakor da ne bi verjele, da so eopet svobodna.
ADVERTISE in "GLAS NARODA*
Ni lepše stvari na svetu nego je
sodelovanje.
liaš t<* dni se vrši v Londonu svetm-iia gospodarska konferenca. koj<' cilj j«- potegniti >v»-r iz uila-kuže. ki ji pravijo dppresija.
No, "depresija" je ie prec*»j ponižno in nedolžno ime. .Jaz bi o-značil .seilanj" razni err j>ovseni drnjiačnim iti edino primernim iz-rateoau. ee bi se ne bal. da bi iMt» moralne oblasti ne -zašile zaradi javnejp:i (Pohujšanja in nemorale.
Tudi na svetovni gospoilarski konferenci jr«iv«»rniki vsevprek j»ri-poriH-aii»i sodelovanje. Stwlel-ova-nje in vzajemnost.
Ni vrag, da hi ne bilo resit ve iwironiii poiuoei v resničnem sodelovanju In ivzajemnuNti.
Nerotlno .h*, ker nima pona'v'.idi oni. ki sodeluje, nobenega dobička. Dubiček imajo le ti>ti. ki pn»te od drugih sodelovati.
V teh dneh — menda zato. ker i«' kohrovo leto — s* ji- zop«»t pi»-javil v Združenih državah klic o jvitrebi slovanske vzajemnosti.
—	Hej Slovani! — je slišati od vsepovsod — sodelujmo, da ht> našit ideja /.majrala!
Po ('liica;ru in po Ne.w Vorku so ti klici naslovljeni speeijaliio na Jugoslovane. Pripravljajo s* jugoslovanske sluivnosti. na katerih bodo na.stopali jnjro^lovanski govorniki, hrvatski tamhnraši in Slovenke v narodnih nošah. lt<i-7irinlljivn je tmli. da bo "sl»'<ven-| ska pesem odmevala <»il Triglava I do Ba»lkana".
Živ jugoslovanski krst se ne Ktnitii 7.a nas Slovence, dokler ni s:\-jtavljen "juoroslovanski pr« gram". In ko smo jim na jugoslovanskem programu za št a fazo. ko Mino z vnemo in pridnostjo opravili svoje delo. rins več ne j>o/na-
IV pride kaj soldov v,- blagajno, si jih »lepo tn> bratski razdele med seboj. Slovencu, ki jim je k uspehu pomagal, pa niti carl ara u 1 ponudijo. dasi vedo. da >bi ga v svojem ponosu ne vzel.
Že tri ali štiri jeseni sem čital iz Cikage vabila na praznovanje obletnice jugo#ilovanskegji uje^li-njenja.
Nekatt-ri naši Ijinlje .so bili zelo navditšeni za to reč in so šli. delovali" so in žrtvovali tudi precej cvenka fz lastnega žepa. \'se je bilo lepo in po sreči, in ko je bMo »vsega konec, je bil odboru .zapet navdušen slavospev, z» naše ljudi se pa ni nihče niti zmrdnil.
Vsjiko liHto sproti so se pridn-šsili, da ne gred(» več. jeseni so jih pa zopet zmamilc zapeljive obljube.
In tako ;rre leto za letom.
Osel j«' pamefen. (>sel «»re samo emkrat na led. Nekateri naši ljudje sicer pravijo, da niso osli. pa vendar »voljno in pokorno »redo. kadarkoli jim kak "dostojanstvenik" prstom pomiga.
In ker ze baš o oslih govorim, naj navedem značilno srbsko basen. ki je primerna tudi za naše razmere.
Pa recite, da ni res lako:
—	Neke nedelje, ko je soln.ee že davno vzšlo, sta v tvaškem hlevu počivala stari in mladi osel in sta sc veselila : — Danes je nedelja in vsi ljudje počivajo po delu. zakaj naj bi torej midva vstala tako zgodaj *
Komaj sta izrekla te besede, pa je nekdo potrkal na vrata hleva.
—	Kdo je ? — je vprašal stari
osel.	'
—	Jaz. lastovka sem, — j?1 bilo euti neki glas od zunaj. — Na posestvu te vabijo na svatbo, pravijo, da pridi takoj, — je dejala ptička in t'akoj spet odletela.
1K0 je mladi osel tii slišal, je začel jokati in tmžU:
—	Tebe že povabijo na svatbo, mene pa n \ Kako velika vast bo' to zate in kakeaia sramota zame. Kot prvi naj prideš in takoj zjutraj, samo name so pozabili, kakor da bi me niti ne poznali.
'— Kar vesel bodi. — reče stari osel, — kajti, če so povabili na Svaitbo mene, niso tega storili z namenom, da bi jne kakorkoli častili. marveč ker potrebujejo za kuho vode in dnv, ki jih bom moral donašati.
j	«<*» Narod."	j
Ovaad and PatOlatMd by ^ > Bmnc PUBU8HIN0 COMPANY
flM of twslMM at tha eorporatioa and addreeeee of Abort officer«:
m W. tm	limit mi Hanhittan__New Tmk City, N. I.
- O L A B N A~R ODA" __(Vele« mi tkm l»B«plr)
_I—md jfty Day Knep* Hutxtay and Holiday«_
fr oafto Mo volja am. iawolbn te	te Now York m celo Šoto......17.00
• • • •	S600 Bi pol l^tJi •••»••••••••■••too«« $3.G0
il fol lota.....................93 DO Ea taooomttfo n coto teto...... f7.00
la Mit lota	91.00 Za pol leta .................... ^8,50
HabocrlpUoo Taorly «0 00
Adfertlaemant on A*reement
_"Ola« Naroda" totoajo vakl daa l«T«emfil nedelj In pramlliov. _
Poptai broa podplat la oatbooMl «e no prlob«uje]o. I)enar naj o« blacovoU foWJotl po Money Order. Pri ipreaemtol kraj« ntroteikoT, prosimo, da me •M tndl prejlnje bhtllWe oaznanl, da hitreje btldemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New York. N- V _Tal«ph«Po: CHtbtt S—SOTS__
till IIIOPA- -
Smrtna žrtev nesreče.
Hlizu Drenovega jn*i*"a .sta .se po.ueKr<H-ila <liva kol emirja, ki ju j-e povozil neki avto. Ponesrečila sta ne 24»-le"tni .Jitže Smrtnik, n«-njarski pomočnik, in 28-letni knr-jae Prane Petrie, ob« doma kz Sili jarsk i grork* pri Vrhniki. Oba Ke-lo ranjena m razmesarjena mladeniča prepeljali v bolnwnieo.
Pošteno hudo je bilo staoje Kr. PetrK"-a, ki mu j»* počila lobanja. \:i njeffovo rt vlit ev ni bilo skoraj upaiti in j.^ nesrečni lVtrio 2J>. maja ob H zvečer res umrl za poškofl-bami. Drufri jx>n-t'B rečen e<- Jože Smrlnikse počnti n«'kolik(» boljše in je upanje, da okreva.
Iz omare nazaj v keho.
V Jazdarski ulici v Mariboru se je odigra i rai/.burljiiv lov za jjo-davno iz jetnišnice |>obep:liin kn-vrtškim .pomočnikom Franeoni ši-jneiiko. Ime-novaaii je svoječfusno pobegnil isz jetni^niee na izrftlno drzen način v družbi svojejra sojetnika (\"pa. Oba sla izginila kor kafra, vendar se je Op čez nekaj dni skesat ter .se j • ;>ri.šel sem javit. Simenko pa .se je <la!j-t-spretno skrival roki praiviee. Te ilui je marilKirtika po-lirija do/.nala da je Simenko zopet v Mariboru. Opazovali so za njim ter izvedeli, da se je nastanil v »lezdar.ski nli-ei v svojem nekdanjem sfanovi-nju. 1. junija so ina pravil i na Si-menka l«v. Hiš<» v .Tezdarski uli-
ei so obkoli'! polieisti, v Mtanova^ nje sta vdrla dva detektiva. Ko je Simenko izaslišal trkanje na vratih, je takoj vedel, koliko je ura, in je skuhal pobegniti skozi okno. Toda nastavljena pištola p«wl oknom stoječega stražnika ga je pognala nazaj. V obupnem strahu se je nalo skril v omaro, iz katere so ga izivlekl«* trde -roke detektivov ter mu takoj nasatlilena roke okove. I/, omare je Siinen«ko takoj odšel nazaj v kelio v Sodni itliei v apartment hotela "Hoh-njee".
Izpostavljen novorojenček.
Dne 1. januarja letrts j?* ponoči porodila neka H. L. blizu Arah ruša nezakonsko moiško dete na travniku pred domačo hišo. Po porodu je vstopila v hišo, pa se je kmalu vrnila po otroka, a ga ni v«*č na.šla. Med tem časom je namreč prišel mimo 23-letni Blatnik Frane iz Višeuj. Slišal j.' otroški j<»k, pobral otroka Ln ga odnesel na pašnike ter ga tam skril v skalovju. Blatnik je 'mislil, da je o-tročivka porodilo nj-egnvo dekle, pa je \tzel tuje dete. Po dejanju ga je zap?»kla vest in je ob neki priliki svojo grdobijo priznal llro-va<tu Ivami.	seveda ni mol-
čal. kaj se je zgodilo z nesrečnim otrokom. Ljudj** so šli otroka iskat in ga našli med skalovjem na gmajni 21. februarja. Dete so obud ile i ral i. pri čemer se je ugotovilo, da pa je umrlo zaradi tega. ker je bilo izpositavijeno vremenskim nezgodam ali pa ker so je zadušilo radi listja, mahu in zemlje, ki jo je Imelo v ustni duplini.
Zaradi -tega dejanja se bo vršila pri sodniku pojedincu kazenska ralzprava zoper Blatnika Frao-eeta.
Državno tožilstvo v Novem mc\ stu ga j-f obtožilo zaradi prestopka zoper življenje in telo, ker je iz malomarnosti uKmjiil notvoro-.ienčka, katerega je odnesel v gmajno med skale in ga tam pustil.
"O
ODA*
NEW YOM, SATURDAY, JUW 17, 1108
THE LAMEST BLOVX9E DAILY HU.II
CS | KRATKA DNEVNA ZGODB^^ g|
IV AX & ALAMOS:
VOJNI 002IVLJAJ
PRED DIKTATURO MOČNE ROKE
*tala na cesti. ko je žrtev liežala pred napadalcem. Zvečer je bil ranjen predsednik makedonske 111 la-deniške organizacije v Krasnem se-lu pri Sofiji s strelom skozi okno v gostilni.
Danes, ko to |>oručanio. ali jutri sledijo gotovo kaki novi napadi. Država je izdala strice naredbe za nošnjo orožja. prireja racije po javnih lokalib. kjer pregleda vse navzttee, ali nosijo nrožj«» brez dovoljenja — vse zaman.
\"i si torej čuditi. če se tudi v Bolgariji oglašajo ljudje, ki želijo ml pravo demokratičnega režima, ki daje p revet- svobode neodgovornim elementom in nima inoei in artt»-ritete. da bi >zatrl javne uboje in umore. Veliko jih je že. ki pravijo, da za more urediti državo le močna osebnost, ki bi prevzela vlado v svoje roke. Za tako osebo smatra znani profesor Cankov. bivši mini-Ktrski predsednik. ki je strmogl.t-vil vlado Stambulijskega in zatrl njegovo stranko z ognjem in mečem. Torej vidite, tla se tudi v Bolgariji smatra fašistični teror za edine sredstvo proti terorju politične anarhije.
l)o nedavno so s.- politični umori g'>dili večinoma le med Makedonci. V poslednjem času se pa uprizarjajo napadi tudi ua komunistične funkcionarje v raznih mestih. Neznanci mečejo bombe v stanovanja, streljajo na komuniste ter se po napadih večinoma bre« sledu izgub". Eden najbolj agilnih komunistov, bivši poslanec Napeto v. tajnik ko mnuistične stranke je bil ubit v Gornji banji pri Sofiji ob belem dnevu. Truplo je |>olicija dala prenesti zjutraj zgodaj preti določene, uro na (»okopa I išče. da prepreči delavske manifestacije. Umor Nape-tova. ki je več let študiral na sovjetskih šolah ter bil glavni zaupnik sovjetske republike v Bolgariji, je delavstvo skrajno razburil.
Domneva se. da se napadi na komuniste uprizarjajo po naročilu nacionalističnih organizacij, drugi pa menijo. <la je to tlelo privržencev Oankova. in da inja namen, sejati nemir meti narodom ter tako pripraviti tla za močno osebnost. ki naj potem vpo^tavi red in mir v državi. Ako današnja vlada ne bo znala .»a jezit i terorja, potem utegne že bodoči režim biti neparla-nientaren in nedemokratičen, to se pravi. Bolgarija drvi z vso silo diktaturi v naročje.
VIHARNO ŽIVLJENJE 16. SINA
Pri HO. letu je Jo»ip Dehiiont. lovec d i v j il 1 »veri in romanopisec napisal s v« tj živi jen jepis iti ga priobčil. Naj {»osnamemo iz njega .vdihi nekaj od U«nikov.
— Dneva maja 1S7:1. ko .sem zagledal -Jnč .sveta. -«• moji starši in mojih 15 bratcev in sester go-tovo niso razveselili. Kljub temu je moj ihV s svojo *r*«st i 111«» in jh-»»-dajabm ter majhnim vinogradom na Nižje«vstrijskem lahko preživeti vso družino. Toda. ko smo .se preselili ua Dunaj in so moji sla-r-ši obubožali. s«« nastopili /a iuw» slabši «'-a.si in Irpe.li .sino .strahovito lakoto. Kljub temu so mi vedno rojile )m» glavi salu- neumnosti. Ni bilo dimva. da bi svojim u-čiteljcm ne bil prizadel kake gren-k««sti. 'Kakšno }<' bilo njihovo ve-Kelje. ko m> iti«- koiM-00 "vrgli**. Tedaj se je -zame začel križev pot. Bivšem nagnjen k tatvini. K temu me je .silila lakota. Žal mi .je, da J mi ta lii.s1no%t ni ObsTata še k««l pisatelju Prav dobro hi mi bila prišla . . .
Ko sem bil star 24 let. sem se jn»ročil * .silno ljubosumno žensko. ki ni imela prav nič src i. Ko sva se sprla, sem se mogel pred njo rešiti s tem. ila sem zbežal v najbolj liovarno kk'tko. v kateri je -brio dvakrat po 12 tigrov in vrata v kletko sem dobro zaprl za seboj. Tedaj je prihrumc'a preti ► kletko moja ž- na vsa besna in držala v rokah krepko palieo. Vpila je: "Veri odtod, nič vredni bojazljivo-!" Zgodilo se je. tla me je neki soma!ski lev uapratvi! vdovca.
Že pri letih .sem |>o.sta-l love»-divjib živali, ki s-in jih preganjal v vseh delih sveta. Trikrat so me kače vgriznile. vsakokrat sem bil v smrtni nevarnosti Ko m - je četrtič pičila neka kača. je ona p«»-ginila in ne jaz. Leta	hi m>
morali v Afganistanu obesiti zaradi vobiiiLstva v prid Anglije. Indijski podkralj me je rešil š tem. da je plačal »zame ."i4X)n funtov odkupnine. *šel .^-m mu zahvalil. Ko lite j,- p«tg|edai in se z mano poraizgovoril ter -»poznal, kakšen "tie" sem prav za prav. tllll je 'bilo bržkone ž;«!, da je /rime toliko plačal.
Vb>vil sem 412 tigrov: toda med >vetoviw» vojno sem moral u-gotmiti. da j * lažje uloviti tigra, kakor uš. \* puščavi Kalahari so .se moji orne i nenadoma uprli proti meni in sklenili, da me pošljejo na drugi svet na prav originalen način. Zvezali so me dobro ter me obesili na drevo tako. da je bilo otl mojih nog do tal še en meter. Nato so me prepustili leopardom. Osemnajst ur sem tako visel in leopardi .so se igrali z menoj. Med tem sem zgubil ua eni nogi en prst. na drugi pa polovico .stopala. Končno je prišla rešitev.
Ko seja bnvil 'bete medvede na Alpski, mi je neki Indijanec zasadil v rebra svoje svetlo bodalo. d<Ago S etn. 1'ničil mi je črevesje, toda tudi svoj nož. Pred**n so ga ol»csili. je prosi! šerifa, naj mu dovoli, da. bi še z menoj govoril. Toda "šerif je bil tako trdosrčen. da je (zavrnil nedolžno prošnjo tega ubogega zločinca.
Leta 15>04 .sem se v Združenih držaivah posvetil filmu. Moji ravnatelji so se tlo takrat pečali s tr-
Poziv!
Iidajanje lista je t iveli x velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
it
rrr i r^ ; 11' n n u 11111 ni^^^SrTTTfnTTTTTYTTTT

NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U
GRUNT
(Spisal Janko Kač)
V
kar jih je izšlo po svetov ni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
( kirieo na licumesta. in brž po kolenih navzgor kakih "»(1 korakov do položaja prednjih straž. Pustil sem od prt i no, ki sem si jo bil prej napravil v ovirah, ntv.aprto in skočil
!sem v preh<«dni jarek, po njem pa v harako. ki je bila prilepljena pod vrh Monte Peralha.
Lonec vržem v harako. pograbim karabinko ter torbo s patroni in hitim po jarku do posameznih >traž. S tovariši smo se domenili, d;i iia> ho vseh šest izpalilo .salvo na Italijansko karavano, ko se ho pr ikizala. -Dejali smo. akn nam on« ne privoščijo snega, jim tudi mi ne 'umremo privoščiti za jut reka. ('>'/.
j m kaj minute se res, prikažejo tri mnle s spremljevalci. Vseh šest nas ! izpali naenkrat .salvo. Videli smo. | kako so mule hipoma ležale ua tleh. spremljevalci pa so. kolikor niso obležali mrtvi ali ranjeni, izginili izpred naših oči. Opazovali smo kakih deset minut, mule se ne dvi-nejo. a tii«1 i k njim niktlo ne pride. Obžalovali smo sicer Italijan.', da niso prišli mirnim, potoni d • zajntreka. kajti vest nam je dejala. tla smo tako mi kot oni od Boga ustvarjeno bit»e. T«wla v takih primerih je menda povsod zmagovala le želja po maščevanju v tej ali oni obliki.
Kakih 15 minut po tem dogodku, ko .sem sedel že v baraki pri telefonu. pa otvorijo Italijani strašni streljanje na naš ozek greben. Vsen vrst izstrelki. počenši otl najmanjšega do f>semindvaj.seteent imetiTske-•;a možnarja. so sekali na našo približno 1 km dilgo. od treh strani / Italijani obdano postojanko. Oo večera no hili iz kamenja zgrajeni jarki popolnoma zbrisani s površja.1 Avstrijska artil»erija je le slalw> j »rovarjala. saj je bilo na tem odseku zelo malo topov, gotovo petkrat ( manj kot italijanskih.
To bibnenje sovražnih. ve<"inonm | v kavernah zasiguranih t opt »v. ki ] so se po izstrelku avtomatični vrnili v varnost, j« trajalo tlo po^ne ure zvečer. Proti polnoči nas je že r«*s razburjali. Pripravljeni miio bili, da nas bodo pono<"-i od treh strani napadli in zajeli kot mačka miš. Zvečer in ponoči, ko smo ležali ob razmetanem kam**iju. olw»r<»žeui z
ŽENSKI KLUBI V LONDONU
•
■J ggr ^jjjm,. _ —ar-
^KO nameravate potovati v staro domovino
potujte
■
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY (Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Že, *>kih klubov v Londonu je se-jveda mnogo, kakor je mnogo tudi i moških. Razlikujejo se po pripadnosti članic k poediuim družabnim slojem in ol>segajo večinoma žene k samostojnim ploklicem; London-čanke imajo tudi prav raotkošne klube. me<l njimi »zla«ti slove klubi *4 far It on'**. "Empire". <4Park" in "Army and Xavy*\ V teh so včlanjene samo žene in hčerke častnikov. Poleg čisto družabnih klubov imajo Londoneanke tudi |Kiliti-čne klube. Skoro vsi klubi imajo družabne prostore, jedilnice, čitalnice. predavalnice, pa tudi sobe in spalnice, ki jih oddajajo v najem članicam. V klubih so samo taki bari in igralnice, kjer prevladuje biljard.
Londonski mestni klubi posedujejo ali pa imajo najete cele hiše. Priljubljen je med drugim 4'Forum klub", ki prireja debatne večere, na katerih lahko predavajo tudi moški. ko*, poslušalci se pa teh večerov ne smejo ndelezeyati. Enako ne morejo biti članice londonskih moških klubov ženske, in sicer zato ne. da bi se ne zanašale v klube javne pustolovščine. V 4 4 Lyceum klubu", ustanovljenem leta 1889, se zbirajo shtšaieljice. visokih iol. profesorice, umetnice in delavke v dobrodelnih ustanovah. "KluJ> med narodnih akademičark" ima v londonskem akademskem okraju starinsko hišo 44Crosby Hall", Vjer sta stanovala Rihard I IT. in Thomas Moore, in kjer so Angleži sprejemali tnje poslanike. Angležinje pa imajo tudi svoje športne klube, ki jim je na čelu damski avtomobilski klub.
«r«»vin»» steklenih diamantov, na-ranuiie in pr« povedanih knjig. Ova izmed teh .sla -prišla zaradi razprodaje prepovedanih knjig pred sodišče, toda tam .sla svojo uedolžnotsi prav lahko izpričala, ker .sta dokazala, tla st.i nepismena. In postala sta tovarnarja filma. Leta	.sem pričel pi.-ati in čitdtro s»- mu je zdelo. d:t so moje knjige pričeli kupovati in jiii ceb» tudi čitati. Kilniov -e nisem mogel pisati. Nimam za io dovolj prak>e. Ker sem .se že v sv«»ji iiilu-d«R>ti odvadil tatvin.-, ne verjamem. da bi uspel l\o .sem to svojo bridko žalost sporočil nekemu filmskemu tovarnarju, mi je ta ganjen«« stisnil r««ko. Malo po/ne-j«' sem lahko ugotovil, tla mi j«-na roki. ki sem mu jo podal, zmanjkal en prstan.
UMAZANA AFERA
V madžarskem mestu Sarbogar-du so te dni nenadoma aretiral; ."><Met nega predsti»jnika .sodiš«-a vit> z.t Evgeiia \udnssyja. ztlrav-nvka «lr. Oliverja iiesterreielterja. hahieo Ilej»«Hl'»sovo in Xmlas.s\je-vo «jo.spodinjo Hobutlovo. Povod za aretacijo, ki je prebivalstvo me>ta zelo presenetila, je dala anonimna ovadba, da j-- imel \.i-s 14-letno služkinjo Jjubav-ito razmerje. «la je dekletce zanosilo in .si dalo na njejrov pritisk odpraviti telesni pbul. kar .sta o-pravila tir i »esterreicher in babica IlegetliisMva. OrožnitVo je izročilo ova«lho tlržavnemu tožilstvu. ki j«- takoj uvedlo preisk.1
K«*r sta služkinja iu gt*»podiuja priznali, da j«* bil telesni plo«l res odpravljen. Nadjlssv j,, p.j tudi pri/.nal. da je ztliMvnikll pri|»or«»-•'•i!. naj «lekh*tu oilpnivi telesni plod. -»«■ ihili \>;i štirje aretirani. Vi«l»-z N'atlassy je že lil let vdovec in prvotno je imel ljubaviio raz-merje s svojo gos|MMlinjo Hubo-«hno. ko je pa prišla v hiš«« 14-b-t-na služkinja, je začel laziti za uj«». »btkJer j«* ni zapeljal. Zdravnik pa trdi. tla je dekleta sajno\ pre-iskal in <|;i ni ničesar zakrivil.
Aiituiimin« ovadbo pripisujejo gospodinji, ki je bila ljubosumna iu se je hotela Xadassyju ma"če-vi» t i.
Naročite »t na "GLAS NARODA", največji slovenski dnšvnik v
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m «• urno nh iluthro, pt{ pu nI SloTMid ▼ nil okaMci,
CENE U OGLASE SO ZMERNE
s posredovanjem
'	, " I	^
Itilo je sredi avgusta 1917. na gorovju Monte peralba. V tej strMlioviti vrtNuni smo dobivali na razbeljenem skalovju vod i, ki je bila nataneno odmerjena za oaebo. Daler i' doline so nam jo vozili |>o vzjm njačoh. tako d a je p« M«t a I h po- j poln krop. ko je d«»sjH*la d<i nas. Kaj *mo bote]i h tako votlo.' Takoj hiu > jti ufiorabili z<i kuhanje kave. «la smo si s tem nekoliko (»otolaži-!i »lati. kajti hrano >ino <l«^>ivali si»le pontta'i. Pri pičlo odmerjeni me. rici na m za gašenje žeje. umivanje
in pranje |ierila ni ostala niti kapljica. t KI septembra d » nekako sre-<li 'linija, v robi, ko je bil sneg na i naših visokih položajih, nas t«« ni j oviralo. Topili smo sneg iu led. včasih srn » pa kar takega j«tlli. Toda . pri skoraj nav]>ičnih stenah j«* ju- j unija »»neg popolnoma zginil na ' naši strani. Pač pa je bil tak«» zva- \ ni '"večni led in siie«^" preko iui-ših žičnih <«vir na italijanski strani. Na t«» ležišiV stu«» hodili trije tebgrafsti v času službe od polnoči d'» šestih zjutra.i. ko je ležala' i koli Še g<»ta megla, ua "službe- I no" dolžnost. Splezali >mo preko' primitivno j»olo/enih železnih žičnih ovir in nakopali "večnega le- j dn " velik l-mec. ki je držal okoli j
31) litrov.	J,
(Vtudi se je kdaj pripetilo, da je j lonce v zg<Hlnjih urah tlvignilo me- { irl«». in smo ««stali pri kopanju sne. ga .'.unaj varnega kritja, nam je , vendar sovražnikova |»osadka pu- ! stila v miru odnesti to "žlahtno,, kapljico'', ker je videla, da ne no-j, >imo na hrbtu nikake "mine", tem ; | Več le velrk lonec snega. Navadno | ni pribrenčabi za nami nikaka "osji" v obliki svinčenke.
Kot Italijani z našim "snežnim" tovorom, smo tudi mi pristopali 7 njihovo jutrnjo oskrbo, ki j«» tlo- ] bivali na mulah vsako jutro pribli- , /ii'» v istem času izza smeri Snpa-
i
«1*. Sicer je bil prehodni jarek ma-
skiran, t«Mla le pn»ti nižje ležečim
»trelnim jarkom. Z našega prtsl- j
-1 raznega položa>a. ki je bil nekaj
,»to metrov višji nad italijanskimi j
prehodi, sino lahk«» opazovali vse
njih kretnje. Zadovoljili smo se s
tem. da mi nam Italijani puščali (
mirno ntx>raho na njih ozemlju le «'
l
žei*e ptilje umazanega sn^g**1 in letin. d oči m smo .iiin mi prav tak«« privoščili jutrnjo dobavo gotovo večjih dobrot, s katerimi v letu 1!H7.. žal. nismo mogli več razpolagati.
Usodnega jutra sem imel službo r.d poln'H-i <lo jutra.Radio oddaja je običajno «»d ene ponori jiočivala, kvečjemu mho dobivali avstrijska poročila vk Pulja v italijanščini, da bi s tem premotili Italijane, ki ]>oročila prav tako "kratili" kot un njihova. Naprtim si torej okoli treh. ali pol štirih lonec, oliorožen mesto s pušln le s jw>ljsko lopato in gorsko palieo s sekirico. Pri g;>sti megli preplezani ovire, meneč, da bom v kakih 1 "i minutah nazaj. S hrbtom obrnjen fintti sjitxlnji italijanski strani kopi jem v potu svojega obraza brozgo, aetdoječo iz ledu in ne vem kakih snovi. Komaj začne.n polniti z lopatico lonec, p« zažvi-iga okoli mojih ušes. Vedno hitrej-še je bilo streljanje, saj sem bil na utežnem polju krasna tarča! Kam naj se skrijem? Tlitro si oprfcim lo nec na hrbet, pustim lopato in se
I ročnimi granatami, smo od časa do j časa izstreljevali pi<»ko naših razbitih ovir rakete, kajti mislili smo, da se vsak čas prika>°jo sovražne ! prednje straže. Toda okoli ene zju-; »raj. xlasti pa jhkI nanr. h teg i smo sklepali, tla so tudi Italijani .prav tako kot in i s strahom pričakovali našega napada
Kaj .ie bilo vzrok temu razbm »e-uju Samo dejstvi, da so Italija ni zamenjali čete v prednjih jat* kih s popolnoma norim. ve«"inoma mlajšim moštvom, katerim prejšnja posadka ni raztolmačila notlopovor.« j je nn premirje zaradi snega in nji : liovega zajntreka. Prejšnja posad-i ka je ležala že <mI leta 1M1.V v j vznožju, kakor se tudi pri nas ni skoro vsa leta menjavala. Tako smo J in i in Italijani jh> nc|M>trebnem pr«1
i stali dan in noč strahu
I
i __
i BODOČNOST ŽEN NI V j PISARNAH
Te dni so otvorili v Hrat.:*.di na ('eškoslovaškem novo strt»kt»\*ix> šolo za ženske poklice, ki je tloblla ^iine pt.kojne soprffge prezidenta re-i publike Karle O. Masarvkove. Na svečanosti je govoril prosvetni minister dr. Derer o pomenu strokov-nega /.enskega šolstva, i Zatlnje «'ase se p<»javlja bojazen. I tla ho tlajal dekliški naraščaj vedno holj prednost intelektualnemu de-1 lil. <la se ho začel odtujevati roč- j nemil delu in nalogam, ki jih je namenila narava ženskam, lialo-'gatn matere, zakonske žene in gospodinje. (M prave funkcije rodbine je odvisno blagostanje, zdravje in srečna bodočnost naroda in tir-J žave. Dekleta si vedno bolj pri-za- j devajo. tla hi dobile službo v pisar- ' nah. To so brezupne iluzije o svo- j hodi in neodvisnosti, ki s«' brez moči rotliteljev rušijo iu razpada- j jo. ker za življenje ne zadostujejo, i Pri sedanji nadprodukciji študira-1 nega proletarijata dekleta že težko računajo z zaposlitvijo v pisarnah.' V ospredje stopa zopet gospodinj- ! sko delo. ž«'iia se vrača tja. kjer .ii je narava sama odredila mesto.
Ko so se maketVouske organizaei- | je zbrale na kongresu v Gornji Džumaji. so se nadejali ljudje, tla bo nastalo med obema kriloma, to je med Mihajlovisti in Protogerov-ei premirje. Toda premirje je trajalo le kratek čas.	!
V pastednjih mesecih so ul>r»ji iu umori meti makedonskimi |>artiza-ni kar na dnevnem redu. Spomnimo se samo bitke pred kraljevim dvor-
•	cem. kjer je hil urednik eas*>pis=i .1' "Makedtaiije " Simeon ""K-vtimtw
Kinrtntt ranjen, en jM»licist ubit iu
nekaj dmgih ranjenih. Strelja ' sedaj tti. sedaj tam. V tramvaju, naj najživahnejši ]>r»menda "Carja osvoboditelja tik dvoren, v uišuicah. na vseh koncih in kraiih Sofije, tla uboji so se izvršili celo j v centralnem za|K»ru. kj»*r st» bili j v atentatih na posamezne Make. i donee sotlelujoee oselie nhite otl
I	privržencev umorjenih. Xikjer ni-'si varen, če si Makedonec tega ah
onega krila. Xiktlar ne veš. ktlaj ill
i
kje te čaka smrt.
| Ysi funkcionarji maketbniskih | organizacij so stalno obdani od svoie telesne straže <telo-oliranite-Ijev). ki spremljajoč svojega g0Kj»0. darja. budno pazi na vse iuiuioid<»-če. roko v žepu. drže«"- revolver in ' pripravljena na vsak slučaj.
Atentati se ne omejujejo na Sofijo. ampak se godijo |»ovsod. kjer žive Makedonci. In če časopisi ne poročaj i vsakega dne o kakšnem umoru, pa gotovo beležijo vsaj kak poizkus te vrste, ki se je jionesre-čil. Kajfiak so morilci oboroženi tudi z bonihami. katere včasih vržejo proti zasledovalcem, da more-[jo v nastali zmedi zbežati. l'e jih |H>licija v jame. je odgovor vedno . en ii isti: uboj. izvršen po za-
II	hi vin 1 i makedonske organizacije. k«»je povelje je priivesel nepoznan
'odpttslanec organizacije. Ako žrtev.
*	ležeča na zemlji, še daje znake življenja, ji ubijalci poženejo še nekaj krogelj v glavo iz neposredne bližine tla je smrt gotova. Morilci .-e kesa jo le tedaj, če niso dosegli svojega namena in so nasprotnika
lie ranili.
; Bolgarski narod s«* je do skraj-Jnosti naveličal teh večnih zločinov : in javno zabavlja čez Makedonce, ker so ta grozodejstva že popolnoma i j bzpodknpala ugled Bolgarije v sve j }tn. Toda vsi pozivi poštenih ljudi. ' ua i ho enkrat konec temu. zadenejo ; na glidia ušesa.
[ V soboto. 10. maja. n. pr. sta bi-' la kar dva napada. Pri enem je bil težko ranjen neki čevljar Makedonec. in slučajno neka žena. ki jej
r
MEW YORK, SATURDAY, JUNE 17, 1*33
DEDSClNfl
ROMAN XX
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA'' PRIREDIL I. H
THE LARGEST SLOVENE DAILY fal U. B. A.
I **
L —- Ti sj čudovito dobra, Eva Marija. t •— Zdaj pa bova »večerjala.
Henrik ji ponudi roko in jo j>t-lje v obedaieo, kjer je bila majhna okrogla tuiva v.a nju pogrnjena. 1'oleg mize *ta pripravljena- .stali Hermann in Krie.
Eva Marija odslovi oba služabnika, ko sta nanesla na mizo in Hermanu je v »sle I, da iiirora sedaj i&elo paziti na Frica, da ni mogel poslušati. Henrik pogleda svojo sestro in ji reče:
—	Veš kaj. Eva Marija, saj je neumno, da vedno tako sama j«rva. Ob nedeljah, ko uLsem v tovarni, opazim, kako dolgočasno je pri nas
—	Ti se saj med tednom raiztreseš. jaz pa sem po]>o]m>ma sama. Sedaj v zatrtem Času ne pridem skoro z nobenim človekom v dotiko. Teta Melanija pride tako redko in JoJauda tudi ne; pa za »jeno družini mi sploh ni nič.
—	Prav imaš ln zato moreva kdaj povabiti kakega- gosta, na pr. dr. lie ruda. ki je izboren družanik. ALi ga ne bi	rada videla pri na.s
Eva Marija zardi, toda praivi odločno:
—	iN'a vsak način. Henrik; samo če bo hotel pniti.
—	O tem niti najmanj ne dvomim — prav nič.
Eva Marija še bolj zardi.
—	Ali pa bo to šlo. Henrik? Ako bo izvedel stric in bo pričel fcumničirti tvoje zveze 7. dr. Bemdom *
—r Bomo že kako napravili. Zares, b:l sem neumen, da že prej nisem prišel na t«> misel. Kako se je mogoč-e z njim .zabatvati. sem opazil, kadar .s. 111 bit skrivaj pri njem. Zelo sem sebičen in mi pride Aele tedaj na m isle, zakaj ti njgfm dovolil, da bi bila tudi ti včasih v njegov« drt^žbi. To bova sedaj nadomestila. Takoj jutri 1 t*m o tem ž njim govorrt, kako bi sedalo napraviti. Ako ti je prav. morava že jutri ž njim večerjati. Saj moremo Fricu kaj natveziti. zakaj pride k nam dr. liernd. da iinore Mertensu na lep način sporočati. Jutri bom govoril z dr. Berndom. Saj si zadovc,!;"a. da ga Jjovabim.
—	Seveda, Henrik, saj sva mu vendar dolžna toliko hvale.
•— Da. Eva Marija, več, kot bovra kdaj mogla pop5;^sti.
*
Prihodnje dopoldne. ko je Henrik arvpet delal v pisarni dr Bernxia, pravi Half, da ima nek čuden občutek, da Mertens zopet kuje ikak na»-rt prtrti Henrikovi varnosti. Pove mu o vsebini razgmora z M^rtensom in kako je zopet, prišel na novi sum. Henrik nekoliko prehladi.
—	To je presneto neprijeten oočutek. gospod doktor, če kdo sluti, da mu kdo streže po življenju. Da pa Mertens to dela. o tem pri meni ni v č iiLkake^a dvoma in sem sedaj popolnoma prepričan, da že davno ne bi bil več živ. ako bi mo mogel Mertens na kak, njemu nenavaren način odstraniti. Ako mislim na tajinstveno bliskanje za njegovimi naočniki, me 1 vselej obide 2011a. Mogoče je vč?-laj. ko ste mu povedali o moji vožnji v mesto brez vašega <nrem-i-tva, mislil na kako le|w» majhno avtomobilsko nezgodo.
—	Na kaj je mislil, ne veni. toda kaj dobrega ni bilo in zato >»e ne smete več peljati iv mesto ob času. ko bo vedel, da ste na po-tp. Toda ne vznemirjajte se preveč zaradi tega : seveda veva. da se Mertens ne bo lotil ničesar. j»ri čemur bi sani prišel kot stori-lee v pošte v in to .ie še dobro za vas. Prosim tudi. da ne n^nemir-pate svoje gospiee .sestre n 11 vse prepustiti meni, ker bom ravno tako Rtražil, kadar delate v tovarni, ako niste pri meni. pred vsem pa, ako iv est h* da je »trie blizu vas. f'utim. da vam preti nevarnost samo tedaj, ako bi *e moglo oklepata na kak slučaj.
Henrik prikima.
—	Se v 1 via se bo Mertens varoval lotiti se česa proti meni. kar bi ga moglo sumiti dejanja, za kaj takega je preveč bojazljiv. Toda rečem. d.1 .si želim, da bi bil že enkrat razkrinkan in razorožen proti meni. Toda sedaj bova jrovorila o drugih .stva»reh. gospod doktor; moja sestra me je prosila, da mi poveste, koliko ste izdali za oglase. Oglas nva danes zjutraj brala v nekem berlinskem listu.
—	Da. dolgo je trajalo, predno sem mogel vse urediti. Moral sem biti zelo previden, da bi Mertens ne opavil. da sem jaz imel poleg avoje roke.
—	T11 kako ste tedaj to naredili?
—	Svojega prijatelja, ki je odvetnik v Frankfurtu sem pismeno naprtil, da ee'o stvar uredi. Ako bo sedaj Mertens poizvedoval pri tivrdki za ojrlase. kdo je naročil oglas, kar je popolnoma mogoče, bo prejel obvestilo, da .ie to reskrbe! dr. {V»rel v Frankfurtu. Ako pa Mertens vpraša vas ali gospieo sestro, komu ste naročili oglas objaviti, tedaj odgovorite, da ste vi dali potrebna navodila dr. Corel!u. Reeite. da ste slučajno našli njegmvo ime v nekem čaaopi.su in da ste .se nato obrnili nanj. Na isti način sem naročil tudi dr. Corellu. ako bi Mertens tam vprašal. Na ta način bo moje ime izven te igre. kar tudi mora hiti.
Henrik mu st^ne roko.
—	To ste napravili !zelo dobro. In naša hvaležnost je z vsakim dnem večja. Ako ne bi rmel upanja, da se borna mogla nekoč ne s:i-mo z besedami, temveč tudi z dejanjem izkazani hvaležna, bi bil tem bolj potrt.
—	Tega ni treba Odkrito sem /vesel, da vam morem pomagati. In iskreno -«i želim, da bi eevlo vašo zadevo kmalu pripeljal do dobrejra ktwira m siiTr * tem. da dokažem, da Mertens ni vreden biti vaš varuh Za človek*, kot sem jaz. je vedno veliko zadoščenje, če more kakemu lopovu zastaviti njegova, zlobna dejanja.
Henrik globoko vzdihne.
—	Samo da bi že bilo tako daleč! Ko bi vedeli, koliko premagovanja me velja, da s> prtrt.i Merten.su obnašam ta;ko mirno.
—- To si pač morem misliti. Toda — iza vas bo dobra šola in postali bnKte eel mož. Taki boli utrdijo značaj.
Henrik se nekoliko zasmeje.
—	Toda na zelo utrudljiv način. Sedaj pa mi povejte, koliko *te izdali. Moja .s«-stra hoče takoj, k^ bo o tem jrovorila z Mert^n-aom, dolg poravnati. Tega ni m-ogla ,prej storiti, dokler niso bili oglasi objavljeni, ker Merteiui ne hi drugače hotel dati denarja.
—	Saj se ne mudi, g<»&pod Henrik.
—	Toda mojo stfctro teži ta dolg. In odkrito rečeno _ mene
tudi. Saj vas že tako č«g mero izrabljava.	f
Smej« izvleče Ka'f iz denarnice račun in ga ponudi Henriku.
—	To ie nieer nia'lo draga (zabava, go&pod Henrik, pa vendar ta ne tako draga, kot nem mUlM. pospwl Henrik. Dr. €orell j? se-ttaval račun v vseh podrobnostih in ga je po .mojem naročilu tudi poravnal. Vaša go* p i ca sestra more vsoto poslati naravnost dr. QoreUu, ki bo zopet vložil na banko na moj račun. To je najboljše in najpriprofftejše.
Henrik spravi račun.
—	Sedaj pa morate tudi moji sentri dati priložnost, da se vam tdhvali. Kairo bi bilo, ako Ari noooj z naana večerjali? Oba bi bila »e lo *e#ela, ako bi nama včasih d Hal i družbo.
(Dalje prihodnjič.}
ZADNJI KRALJ BANDITOV
Z aretacijo Andreja Spade, naj-grozov it ejšega izmed korziških banditov. je zadnje poglavje ban-ditske romantike v tej deželi menda za vselej izaključen v. Njegovi prijatelji in tisti, ki >o trepetali pred}.: njim. ne morejo niti prav verjeti, tla sedi že v .ieči v Ajaeeiu, rojstnem mestu Velikega Napoleona. Tutli oblasti, ki <ra ImkIo tlale v nekoliko dneh prt*j**ljaf i jkuI varnim spremstvom v Pariz, ne zaupajo preveč svojemu uspehu. 1(H) o-rožMkov straži noč in dan okolico ječe, kajti iz lastne izkušnje ved;>, ■tla se zna Spada rešiti iz najhujših ■položajev. Se vsem je v spominu velika kazen-ka eks|>edicija "»(M) o-rožnikov. .100 policistov in čete motoriziranega vojaštva, ki je z vsem orožjem in .z vsemi pripomočki moderne tehnike stikala po korziških gtFŠčavah za strašnim razbojnikom in njegovimi pajdaši. Topovi, strojnice. ročne granate, tanki, eelo letala so pomagala pri tem .pogonu na peščico ljudi, ujeli so troneo njegovih bratov, ustrelili so njegovega tekmeca, bandita Romanetti-ja. toda Spade samega niso dobili v roke. Veliki pogon se je končal z dokaj klavrnim uspehom. Zdelo se je, da ščitijo krvoločnega razbojnika posebne sile i/, pekla.
Teda i sta prispela nekega dne na orožjiiško poveljstvo v Ajaeeiu dva Spadova od poslanca z nepričakovano in neverjetno vestjo: bandit se je po 11 letih grozodejstev in skrivanja nasitil svoje vlt>ge in je pripravljen, da se sam preda oh lastim. Pogo;i: prvič mu morajo obljubiti, da ga ne pošljejo pod giljotino; drugič njegove brate in neka ti re pajdaše, ki so bili zaprli v Ajaeeiu. morajo izpustiti ; tretjič postaviti niorajti 11a novo hišo roparja Romanettija, ki so j> t »rožnik i porušili meti veliko eksj>edici jo. in jo prepustili neki Spadovi prijateljici. Te pogoje so gladko odklonili, ker so jih morali odkloniti, a obenem so začeli sumili, tla s Snado ni vse v redu.
Nekaj časa pozneje je policija res dobila vesti, ki so kazale, tla se ;e Spada temeljito spreobrnil. L;udje so pripovedovali, tla zahaja na skrivaj v cerkev v Ajaeeiu. tla se spoveduje. tla obiskuje v kraju, kjer živi u ;egov oče, na zapuščenem glavnem trgu kip katere božje in moli eele ure. Potem prebije noč v hiši svojega očeta in izgine znova v zgodnji jutranji uri. Postavili so mu zasedo. Videli so ga, kako je molil z velikim križem na prsih pred svetim kipom in kako je potem izginil v hišo svojetra očeta. Cela vo>ka t »rožni kov je obkrožila poslopje, dvanajst težkih strojnic je naperilo svoje cevi proti oknotn in vratom. Nato je pt>čila salva. Xa vratih se je pojavil razbojnikov <k-c ki so 11111 zavpiti. da mora nj«gov sin takoi ven, in sicer popolnoma nag — bali so se njegovega orožja. Nekoliko minut pozneje je bil Spada brez vsakega odpora v rokah o-rožnikov. Toda prva zasliševanja so napravila na njegove lovce zt*lo čuden vtis. Govoril je zmedeno in
tako. da jih je potrdil v domnevi, ki je že nekaj časa krožila o njem: j kažal je vse znake verpke blaznosti. Ali pa jt} bilo vse le premetena, (Kiinulantska igra. da bi premotil pravico in ušel zasluženemu koncu pod giljotino!
Pariški listi prioltčujejo v zvezi j s to senzacionalno aretacijo zanimive podatke iz pisanega življenja zadnjega korziškega bandita. Rtwlil . seje 1:1. februarja 1889. v Ajaeeiu. Njegov oče je Sard, mati pa Francozinja. Prvič je prišel v spor s pravico I. 1918., ko je kot topničar francoske vojske dezertiral v elementarnem uporu proti vsakemu redu in disciplini. Vojno sodišče ga jč ohsotlilo na tri leta ječe, a kmalu potem mu je am nest i ui vrnila svobodo. Te svobode bi se veselil sc danes, da niso nekega dne v oktobru 1022. v neki kavarni orožniki skušali aretirati njegovega prijatelja Rutulija. Spada je ustrelil enega izmed orožnikov, drugega ranil in ušel z Rutulijcm v goščavo. Začeli sr> ga zasledovati in ob vsa-k;-ni oopadu je obležal kakšen o-rtužnik. s svojim pajdašem pa se. ie tudi strahotno maščeval nad ljudmi, ki so orožnike pošiljali »m njima. Poldrugo leto pozneje so Rutulija. težko ranjenega, ujeli. Spada pa, ki ga je branil do zadnjega hipa. je ušel. Potem ,;e začel pob g orožnikov ubijati svoje tekmece v ljubezni in njihove sorodnike ter izvrševati roparske umore, ki .0 11111 odnesli simpatije, kolikor jih je še užival med ljudmi, ki jim imponira 14romantika" razbojniškega življenja. V posebno nemilost je prišel celo med pristnimi K'»rzi zlasti tedaj, ko je pri roparskem napadu na poštnega kurirja. I ki vozi iz Ajaccia v Lepigno, polet; j dveh orožnikov ustrelil tudi svtve-fra starega prijatelja Vita Riecija. ker se ni ravnal po njegovih uka-«ih. Navzlic temu je bil v očeh . ljudi cela mitična pojava in med tem ko so oblasti na njegovo glavo razpisale nagrado 200.000 fr.. ga je ljudstvo, čeprav z grozo, imenovalo "kral;a korziških banditov".
V0DNJIK0VE KNJIGE
- za leto 1934
lahko že šedaj naročite. — Pošljite nair
*i
in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom.
Naročila sprejema:
"GLAS NARODA" 2 I 6 W. 18th Street New York. N. Y.
SLOVENIC PUBLISHING CO,
TRAVEL BUREAU 21S WEST 181b STREET NEW YORK, N. X* PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE
iiiiiHiiinum.
Dcumu
SHIPPING NEWS
1 fes
lenim dežnikov in je eele tri mesece mirno prenašal zasmeh druha-li. Potem so prišli dežniki polagoma tudi na Angleškem v mod ».
OSTANKI MOGOČNIH RUSKIH VLADARJEV

DEŽNIKI
Po neki stari kroniki je solno-graški Škof ž.* 1. S(K). podaril opatu Alkuinu v T >ursu nekakšen dežnik. Pravi dežniki pa so se pojaviii šele ob času Ludovika XIV.. a s-o jih spočetka nosili Ie poti pazduho. Xa Angleškem je veljala nošnja dežnikov dolgo časa za znak meh-knžnosti. kajti odlične ljudi so v di*žju itak pričakovali z ogr<»muo marelti. ki >0 jt» tlržali razpet » med k< ►čijo in durmi. Kakor ob |>t>«'-etku vsake mode je druhal tudi nosilce dežnikov zasmehovala, posebno jezni ]ia so bili nanje kočijaži. ki .^o imeli radi dežnikov manjše zaslužke. V Xemči»i s»> se dežniki preeej utloiuačili žt* t>krng I. 1730., na Angleškem pa je tKlp->r š;roke mase zlomil šele 1. 1778. škot MacDonald. ki je prišel iz Španije z le^im, svi-
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 1.8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
.t-..,
/
R tik ; riče zatrjujejo. <la sta bili odsekani glavi ear:a in carice poslani v Moskvo. Lenin se je hotel na ta način ]>repričati o umoru in tudi preprečiti nevarne lažnivce, ki • so begali kmete na deželi. Šele polnejša zgodovina bo utegnila po , svetiti v kremeljska skrivališča in j ugotoviti resničnost teh ponn'-il. — 1 Zato > > bila trupla carske družine nedvomno razsekana oziroma raz-žgana, polita z žvepleno kislino in sežgana. Preiskovalni sodnik X. Sokol >v, avtor knjige o umoru, je moral po padcu Kolčakove vlade I pobegniti iz Sibirije. Pod točo svinčnik je izročil zapečatene zaboje z ostanki, ki jih zbral na morišču, fraiiiN>kemu vojnemu ]M>ver;euiku generalu danimi. Ta jih je otlposlal v Pariz, kamor so dospeli leta 1020. Janin je hotel izročiti za I »oje knezi' Nikolaju Xik »lajeviču k<»t ličij-starejšemu Uoinanovcu. A knez je odgovoril, da do tega nima pravice. Kot krist:an in sorodnik bi najrajši takoj pokipal ostanke vsaj v »voji domači kapelici. Smatral pa je. da bi oviralo to ptizuejšo pre-iskavn po padcu sovjet »v. ^Iislil {•■ tudi, tla bi bili zaboji premalo zavarovani v njegovi vili na Rivieri. Xaposled je sprejel zaboj v varstvi M. (Jiers. predsednik svet nekdanjih ruskih carskih poslanikov. T;, nikakor ni ugajalo ruskim 1110 iiarhistom. ki so pričeli širiti govorice. tla porivajo kosti kronanih mueencev v kleti meti premogom in vin-kimi sodi". Veliki knez Čiri!. sedanji pret|*dent na ru>ki prestol. je naposled objavil leta okrožnico 11a vse Ruse. kjer je za tožil (iier.sa. ki mu ni maral izro (čiti '•dragticenih kosti mučencev'*. čt prav ne bi smel n<»hen zasebnik joti katerokoli pretvezo skrivati o-jno. kar je lastnina vsega ruskega I ljudstva ....
I IJaron Giers ;e leto-; umrl. Xje-gov naslednik V. Maklakov je za-1 vrnil govorice o kleti s premogom in vinskimi sotli." Zaboji so na varnem in jmkI nadzorstvom uglednih emigrantskih zaupnikov. O unire etlen od njih. takoj izvolijo ostali drugega na njegovo mesto. A imena in kraj so slejkoprej stroga skrivnost. Metro|>olit Antonij v Sremskih Karloveih. ki zda i zbira podpise emigrantov in hoče prevzeti ostanke v varstvo, ne bo 11-spel.... Knjiga Sokolova ]vodrobno našteva vsebino zabojev. To so zapisniki. fotografije kraja umora, ostanki steznikov in obleke, stekli O'i očal, s katerimi je čitala carica, in dokaj draguljev, ki so bili zašiti v oblekah. Samo tri številke omenjenega žalostnega seznama zaslužijo ime ostankov, d asi ni mogoče trditi, da izvirajo od članov car>ke družine. Poleg carja s otroci so bili namreč umorjeni tudi njih služabniki. Pod št. 63 je zabeležen "človeški prst starejše ženske. Pod št. 65 so zabeleženi "drobci razžn-eranih in s kislino politih, ožganih kosti. Morebiti so to človeške ko-|Sti." I11 pod št. 66 so zabeležene {"mastne, z zemljo pomešane kepe. Morebiti so tu tudi ostanki na grmadi sežganih teles." To je vs:\ kar se lahko imenuje ostanki carske družine ali prav za prav samo "dokazi umora v Ekaterinburgu".
21. Junija:
Vuli-ania v Trut Albert Ball In v Cherbourg 31:oihattan v Huvre l>e C! rasne v Havre
23. Junija:
«»l.vmpic v Cherltourg-.MiniK-tonka v Havre Veeiidi.m v Boulogne
2*. Junija:
t*luou]>:ain v Havre Ilex v Clenou. Bremen v Bremt-n
27.	jinija:
I.fvialhan v Cherbourg:
28.	Junija:
Kereirfcuriu v Cherbourg | llaiuouig . Cherbourg
29.	junija:
Conie tJrande v Genoa
10- Junija:
.Majestic v Cherbourg Siatendam v Boulogne
I.	Julija:
Bails v Havre l«iiu,\et'.<3 v iiavre
3. julija:
Kuropa v Bremen S. julija:
Uaturnia v Trat ^gultana v Cherbourg Ut-uiMchlHiid v Cherbourg
G. ju' ji t:
Bo de Franc« v Iiavre 8. julila:
Cofue <li .SUvola v Gtnoa
II.	Julija: Bremen v Bremen
12.	julija:
X.-w York v Cherbourg OlyiTipir. v Chei uourg
14.	Julija: Chamnlaln v Havr* Rotterdam, Botterdam
15.	julija:
R»-x v fienna Bererig..rla v Cherbourg
13.	julija:
Levlii Ihan v Cherbourg
19.	Juhja: Manhattan v Havr* Albert l!allln v Cherbourg
20.	julija:
Malestic v Cherbourg
21.	Julija: T-afa.vette v Havre Kiirr.|in v Bremen
Stnter.dam v Boulogne
V JUGOSLAVIJO
Preku Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parmku
PARIS
/. JULIJA
Avgust,t — />. Sr/t/nnhm
CHAMPLAIN
—Ji. Julija (ob polnoči)
1LE DE FRANCE
G. Julijo — 28. Juliju NI 5KE CENE DO VSEH DELO*? JLGOSLAYIJE
Za pojisnila in potne list« vpra -Aajt« naš« pooblaščen« agent«
cJreoefi JS/ie
JO STATE STREET. NEW YORK
26.	julija:
Hamburg v Cherbourg I'res. Bouse Velt V Havre
27.	julija:
Bremen v Bremen
28.	julija:
Veentlairi v Boulogne lie de Iiaiiie v I lavi«
29.	Julija:
Vuhanla v Trst Aquitania v Cherbour«
2- avgusta:
Washington v Havre 1 >.ii«s<hl:,iiil v Hamburg
4.	avgusta:
f>lv mpii- v Cberl»ourg
5.	avgusta: Cliiinpljiin v Havre »"••titr ili Savoia v f>nf« Bert-ngiiria v Cherbourg
8- avgusta: Leviathan v Cherbourg Kur*»pa v Bremen 9. avgusta:
Xew Vork v Hamburg
11.	avgusta: Paris v Havre .M:ijt-sli(- v Cherbourg K >:tt-nlnni v Boulogtie
12.	avgusta: Salurnia v Trst Ai|i:itai.ia v Cherbourg
15.	avgusta: Bremen v IIrt-m»-n
Sla let:«!;; m v Boulogne
16.	avgusta: Manhattan v Iiavre
Alb rt Ballin v 1 iambu* g
19.	avgusta:
I'e »b- France v Havre Ilex v Cenoa 21. avgusta:
Iteliain-«- v Hamburg
23.	avgusta:
«>lyiii|ii<-, Cherbourg
24.	avgusta: Chaiuplitin v Havre Kur..|.a v Brt-nx-n
25.	avgusta:
Veendam v Boulogne
26.	avgusta: "Kotna v tlenoa
Berengarla v Cherbourg
29.	avgusta: la-vi.ithan v Cherlxilllg
30.	avgusta:
l>e lir.iss«. v Havre Maj.-sti« v ClierUturg Manhattan v Havre I »etnsi-hlaiul v Hamburg
31.	avgusta: Bremen v Bremen
2. sept-mbra:
Coni«- di Savoia v Oenoa Voie.irir.m v lioulogue
5.	septembra:
II«* •l«' France v Havre Statendani v Boulogne
6.	septembra: A«|ilitanta v CherlMiurg New York v Hamburg
8.	septembra: tVymptc v Ch«-rl»ourg
9.	septembra: Paris v Havre VuUania v Trst Mu r« •:•;«. v Bremen
13.	septembra:
I jifa v . tl»- v H ivre Manhattan v Havre ISeretiparia v nwrl»mrg AI be 1 i Ballin v Hamburg
15.	septembra: Rotteiilain v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: l!e\ v Oenoa Br«-m«-n v Bremen
18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra: Cham plain v Havre
21.	septembra: Aquilania v Cherbourg
23. septembra: Snlurnia v Trst lie <le France v Havre Vt-endam v Itoulogne
26.	septembra: Kuropa v Br«-men Statendam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauretnnia v Cherboure1 Deutschland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre O'ympit v Cherbourg
30.	ser mbra:
C''iite di Savoia v Oenoa
JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekosljiva po-strežba v vseh razredih... Tedenska odpiut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre ie-lezniške zveze iz Hamburga
0j| ZMERNE CENE ])A
Pojasni a vam da vsak lokalni agent ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
39 broadway, new york __
IH1I1II 111 llllllllllliiHiiii miru 1 n niiiiiiiiiiiiii lliiPiiiiii 1;.:
........." ............ii-imiaipiaaairrnarkot
nnanramEjm^
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
^tAjJUl ODI" '