Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 89.	V	Ljubljani,	v	soboto	30.	septembra	1899.	Letnik	IV.
"Slovenski Llst“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 novč. — Doplll pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl doplll se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, roklamaolje in oznanila se pošiljajo upravnistvu »Slov LiBta“. Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
„Mrčes“ in njegov „žep“.
Ta teden je „Slov. Narod" tak61e častil slovensko duhovščino: ,, Cerkev sama na sebi je svetišče. To svetišče se pa ne sme v jedno vrsto staviti s tistim mrčesom, ki pisari dandanes v ljubljanskega »Slovenca11 ter zlorablja svojo tonzuro v namene svojega žepa in svoje pohotnosti". „Kar obsojamo; so zopet popačeni cerkveni služabniki, (ki delajo iz cerkve vedno lačno hieno, ki'požre vse, kar vidi, od sebe pa ničesar ne da!" „Njeni (cerkve) služabniki — posebno na Kranjskem — so dostikrat zgolj nasledniki svetopisemskega Onana in znanih prodajalcev v tem pelju, skrbe za svoj mošnjiček, lov6 testamente in počenjajo druge take nesvete reči. Če jih človek napade, potem se ti obriti debeluhi identitikujejo s cerkvijo ter skušajo ne umneže prepričati, da padajo brce, ki tleskajo po njihovih trebuhih, prav za prav po sveti cerkvi“. „Vam, prikriti grešniki, ki imate cerkev za svojo molzno kravo, pa ostanemo neprestano za petami, dokler ves slo venski svet ne sprevidi, da niste druzega, kakor lenuhi, živeči od tujega znoja, in nevredni tistega svetega posla, za kojega ste ogoljufali našega Odrešenika. To je našo mnenje dandanes, in gotovo ne nasprotuje naši (dr. Tavčarja) pisavi iz 1. 1883.“ — „Katoliški du hovniki, ki pod nadzorstvom pitanega kanonika Kalana pišejo „Slovenca“, so se včeraj zopet jedenkrat vodoma zlagali. Častikraja jim je že od nekdaj najljubši posel. Ti blagoslovljeni obrekovalci “ —
Te psovke na duhovski stan so res hude. Še cigan bi se vsakemu smilil, ako bi ga kdo tako grdo zmerjal. Toda duhovni so pač mnogo — sami krivi. Čemu se ne organizujejo bolje, da bi se jih kdo bal! Kar znajo učitelji, duhovni ne znajo! Tavčarjev bič jim poje po
Slovensko gledališče.
(21. septembra) — Vaški podobar. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Spisala L. Ganghofer in J. Neuert.
Nemcem je ustvaril kmetsko komedijo Anzengruber. Ko je videl, kako se malomestni krogi vedno bolj potapljajo v zaspano lilister-stvo in s tem postajajo brezpomembni za kulturo, vglobil se je v narodno življenje ter verno naslikal vpliv sodobnih vprašanj na naivno na rodovo dušo. Edini znak narodne igre so bili dotedaj lični, bojni kmetski kostumi, Anzengruber je pa oblekel v te kostume tudi pristno kmetsko ljudstvo, čegar govorici je ohranilo njega umet niško pero vso njeno duhtečo prvotnost. Za An-zengruberjem je krenilo veliko dramatikov, dosegel ga pa nihče ni. O Ganghoferjevam „Vaš-kem podobarju" ne moremo trditi, da je slaba narodna igra, nekateri momenti so se mu vprav izborno posrečili, dasiravno pogrešamo pri njem onega globocega umevanja narodove duše, ki daje baš Anzengruberjevim komedijam klasično vrednost.
Otvoritvena jpredstava je bila v marsičem zanimiva. Novo vodstvo je dalo slovo dolgočasni in neumetniški rubrikaciji igralcev. Naj-temperamentnejša igralka našega gledališča,
„debelih trebuhih" dan za dnevom, sramočen je ves stan na najpodlejši način, da bi pa enkrat stopili duhovni skupaj in rekli: Ustanovimo si društvo, ki bode branilo pravnim potom čast in ugled našega stanu in zlasti tiste, ki so naj bolj eksponirani sovražnim napadom — tega pa ne! No, znabiti se sčasoma vender kaj nauče od — učiteljev! Pa še nekaj!
Prav milo so nam je storilo, ko smo nedavno čitali v „Slovencu" poročilo, da nameravajo gorjanske vasi okrog Kamnika napraviti svojo zavarovalnico proti ognju. Zopet tedaj mislimo le na kajžico, ko bi lahko imeli veliko lepo hišo. Čemu se ne zavarujejo medsebojno vsa cerkvena poslopja na Slovenskem, ali vsaj na Kranjskem! Župnih in podružmh cerkva je na Kranjskem okoli 1500 in nekako toliko je drugih poslopij, farovžev, kapelanij, mežnarij itd., vrh tega nekaj samostanov in zavodov, od katerih zavaroval nino odštevajo duhovni. Znabiti bi se pa sčasoma zavaroval še kdo drugi, zlasti na kmetih. In kam gre velikanski dobiček, katerega imajo dandanes zavarovalnice? Večinoma v denarne vreče Židom in njihovim pobratimom, liberalcem in framasonom. Nedavno smo čitali v nekem listu: „Kar si „Riunione“ podu hovnih v Avstro Ogerski zasluži, to znaša na leto na stotisoče gold. Premije za cerkve in druga cerkovna poslopja prinašajo iz cele dižave zavarovalnici najmanj milijon gld. in od tega ima „Riunione“ dobrih sedem desetink. Za cerkve pa nimamo — denarja!1'
Slovenski duhovni radi še gost6 Hribarjeve agente, ko sebe in cerkve zavarujejo pri banki „Slaviji\ In vender, kaj je „Slavija“ ? Večkrat se je že čitalo, da je v njenem ravna teljstvu mnogo Židov. In kaj so agentje te banke po Slovenskem? Prvi trobilci v liberalni rog, zlasti ob volitvah. In kaj je gospodar teh agentov, Ivan Hribar? Glavni podpornik „Slov.
gospa Polakova, je bila doslej le subreta. Da pa tiči v nji še marsikaj druzega, videli smo pri tej igri. Treba je bilo le to iz nje izvabiti. S kako ljubko prisrčnostjo, sladko rezkobo je igrala košato, samoglavo kmetsko punico! Že po tem poskusu lahko trdimo, da se z marljivostjo in vnemo sčasoma povzpne do čistega stila svojih čutov. Gospod Deyl nas je s svojo igro v nekaterih momentih do cela razvnel. Prave kmetske iigure v govorici, kretanju in maski so bili seveda le gospa Danilova, gdč. Ogrinčeva in g. Verovšek, vse druge bi bilo po teh ubrati. Krivico bi delali režiserju, ko bi to že sedaj zahtevali; pomislimo le n. pr, koliko truda bode še stalo, predno se vsi igralci priuče gorenjskemu dialektu. V to bi trebalo dosledno v dialektu pisanih ulog in pa učitelja Da bi bil potem utisek narodnih iger vidno povečan, to je gotovo. Z velikim zanimanjem smo opazovali komparzerijo. Skupine so bile živahne, neprisiljene, efektne in razvijale so ae popolnoma naravno. Režiser je pokazal, da to prav dobro ume; tega nočemo pozabiti. Sicer pa smo bili s prvo predstavo zadovoljni.
(23. septembra.)— Potovanje gospode Fajdige. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisala
Naroda", ker s svojimi delnicami odločuje v „Narodni tiskarni", katera je „Narodu" korito. Duhovni si tedaj s svojim denarjem pletejo pasji bič, ki jim žvižga po „debelih trebuhih". Morebiti jih pa vender mine potrpežljivost. Znabiti utegnejo vender v kratkem stopiti skupaj in zračuniti, da bi se s cerkvenim denarjem, s katerim se maste liberalni in židovski trebuhi, lahko redilo n. pr. nekoliko krščanskih dijakov v škofovskem konviktu. Tudi „bič“ bi nekoliko utihnil, ako bi v Hribarjevi blagajni ne rožljal cerkveni denar.
Italijanska duhovščina je avstrijsko v tem oziru zadnja leta sijajno prekosila. Ustanovila si je zavarovalnici zoper ogenj v Veroni in Milanu. Podpirajo ji z vsem vplivom škofje, zato pa tudi izvrstno stojita. V videmski škofiji je katoliška stranka pri denarnih zavodih, in zlasti zavarovalnicah, tako trdno organizovana, da je slovenski duhovščini lahko učiteljica. Čas beži, in „čas je zlato", pravi pregovor. Ako si naša duhovščina v kratkem ne osnuje zadruge za zavarovanje zoper ogenj, se bodeta še rogala Tavčar in Hribar „obritim obrazom" in dvigala bič nad „debeluhi", ki udarce plačujejo s tisočaki.
Politične in socijalne razmere na Hrvatskem.
Izvirni dopis s Hrvatskega.
V.
(Dr. Tavčarjev »hrvatski prijatelj«).
Ako bi se Hedervary-jeva deviza: 0red, delo in zakon" v praksi ne prevajala, kakor smo že omenili, v nezakonitost, nasilje vsake vrste ter v globo in zapiranje, bi mogli gotovo trditi, ker se je narod tako navdušeno odzval za pravaško zastavo, da bi bili sramotni zakoni G8. leta danes že samo zgodovinski dogodek. A žalibog ne more stranka prava vsled gornjega
E. Labiche in E Martin. Za slovenski oder priredil * * *
Francozom je že dostikrat hudo pela, a vse skrbi notranje in unanje politike, vse socijalne neprilike prenesel je njih veseli, stari ga-liški temperament zmagonosno. Francozi so imeli namreč zmiraj mož nebeškega humorja in klasične satire, mož, ki so jih dvigali s smehom in grohotom nad žalostno vsakdanjostjo. Imenujemo samo Rabelaisa, Molierea, Voltairea, ki so zabavali cele francoske generacije, in tudi La-bihe-u so hvale dolžni Francozi, razveseljeval jih je divno skoro pol stoletja. Labiohe je bil sicer sila skromen mož, težil ni po literarnem ugledu, zbujati je hotel le smeh in veselost. To se mu je popolnoma posrečilo in hvaležni Francozi so ga posadili celo v akademijo. E. Augier piše o njem: „Zaman iščemo med najboljšimi deli naše dobe veseloigre globočjega opazovanja kot je „le voyage de M. Perichon-*. ... Labiche nima v roki ne biča, ne šibe; ako pokaže zobe, stori to vedno v smehu; grize nikoli." Naši li-teratje so pri predstavi vsklikali: „Kaka neumnost, liaka oslarija!" — ostalo občinstvo se je pa izborno zabavalo.
Fajdigo je igral g. Verovšek. V prvem dejanju se nam je naravnost smilil. Nikdar si nismo mislili, da so naši igralci tako brezob-
prevoda vladine devize pokazati pozitivnih uspehov svojega dela, kar se tiče namreč oživotvorjenja njenega programa. Uvažujoč vse okolnosti, pod katerimi se je razvijala, more pa ona s ponosom zreti na rezultate svojega življenja. Pred vsem je vedela z železno vstrajno-stjo svojo in svojega blagopokojnega prvaka Ant. Starčevi da braniti v najbolj kritičnih časih hrvatsko ime in mu priboriti sčasoma absolutno važnost. Narod je v velikem obsegu na rodno obsvestila ter ga politično vzgojila. Prvi in največji uspeh bi pa bila doživela 1. 1894., ako ne bi prepustila na silno nesrečo cele domovine preveč oblasti človeku, ki je pozneje po vzročil na najbrezvestneji način razkol v stranki prava.
Duh in odločnost stranke prava je množila dan na dan svojo važnost na Hrvatskem in tudi izven Hrvatskega. Vsakdo je bil uverjen, da pripada bodočnost stranki prava. Na drugi stranki so pa med tem živeli še vedno ostanki nekdaj odločujoče neodvisne narodne stranke z biskupom Strossmayerjem na čelu. Ti ostanki so si pa vedeli ohraniti v sebi Se vedno toliko poštenosti, da je marsikateri hrvatski rodoljub vroče želel, da se med temi ostanki z jedne, a s stranko prava z druge strani doseže sprava. Povod tej spravi so dale mestne volitve v Zagrebu. Ves narod je bil oduševljen nad tem dogodkom in vse je klicalo, naj se združita obe strani v jedno stranko. Toda na žalost vseh pravih Hrvatov ni prišlo do tega, temveč vsa pogajanja so se raztrgala in prepir se je nadaljeval.
Že tedaj, zlasti pa danes je vsakdo prepričan, da ni storila stranka prava nikoli ve čje nap ake, kakor tedaj, ko je prepustila v sebi mesto dr. Josipu Franku, pokrščenemu Židu, ki je več nego 15 let spreminjal svoje stališče. Toda to napako je storila stranka prava v dobri veri — ne sluteč niti od daleč, kaj pomeni brezprimerna delavnost njegova v stranki. V razmerno kratkem času si je vedel dr. Frank kot pravi politični spletkar napeljati vse niti stranke v svoje roke — a naposled si je znal pridobiti celo prvaka njenega, Ant. Starčevida. S pričeto gradnjo „Starčevidevega doma" je zvezal celi stranki roke. Prevzel je tudi vodstvo glavnega strankinega glasila „Hrvatske“, in sedaj se je vrfiilo vse po Frankovi odredbi. Z neizmernim slavohlepjem in težnjo za vodstvom je ozlovoljil celo stranko, katere člani so bili doslej navajeni najpreje trpeti in delati, a še le potem misliti na sebe. Frank je slutil, da mora priti vsak čas do odpora proti njemu, in zato je začel delati z vsemi silami na to, da izvede prepir med starimi člani stranke prava. In to se mu je z veščim spletkarstvom kmalu posrečilo; znal
zimi napram svojemu kolegi. Časih so hoteli vsi nakrat govoriti, potem je zopet nastal odmor, dokler se je končno vender le kdo odločil, spregovoriti par stavkov. V drugem dejanju se je pa g. Verovšek ojunačil, prevzel je vodstvo ter je s svojo, deloma sijajno komiko, rešil igro. Izmed ostalih nam je omeniti le še gospoda Inemanna, ki je bil izboren stotnik v. p., in gosp. Danila, ki je pozabil memorirati svojo ulogo. Ker je režiserju neznan novi komiški stil, se nikakor ne čudimo, da se je igra vlekla kot staro, zaspano fijakarsko kljuse.
*
* *
(26. septembra.) — Sama med seboj. Veseloigra v enem dejanju. Spisal L. Fulda.
Fulda je izboren gledališki špekulant, vra-čuni se ne nikdar. Svoje berlinsko občinstvo pozna v dušo in piše le, kar temu ugaja. Okus občinstva je tudi njegov okus. Nek kritik je imenoval njegove sladke, lične, precej dovtipne igre „ Bonbon Stiicke" in dasi se je sladkor podražil, pozobalo je naše občinstvo hlastno Fuldovo igrico.
Gospa Polakova in gosp. Inemann sta igrala nekako tako, kot bi se vršil prizor v kakem slovenskem „salonu" in to je gledalcem OČividno še bolj ugajalo........
je napraviti cel6 neslogo med voditeljem Antonom Starčevicem in njegovimi preko 251etnimi tovariši. Toda, kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo: z malo izjemo vstane cela stranka prava proti dr. Franku ter ne odjenja niti potem, ko se je tudi sam že onemogli starček Ante zavzel za njega. Iz celega tega prepira je izkresal Frank za sebe to, po čimer je hrepenel vse svoje življenje — stranko, kateri bode on vodja. Tej svoji stranki je nadal unicum vseh imen: „čista" stranka prava! V resnici je to prava pomilovanja vredna izjema med strankami. Stopili so v njo samo oni, katerim je ugajala ona doba Frankovega dela v stranki prava, ko se ni o ničemer drugem pisalo, kakor o osebah. Na javnem polju so se pojavili sedaj ljudje, katerih narod doslej niti po imenu ni poznal, a katere vse je Frankov list, zloglasno „Hrvatsko Pravo", proglasil takoj kot uzor pravih rodoljubov, seveda mnogo boljših in večjih rodoljubov, kakor so tisti, katere so vlačili po ječah, jim jemali čast in imetje, — ker so de lali za narod! V taki stranki torej je postal dr. Frank slavljeni vodja in samozvani naslednik Ant. Starčevida. Za njega je pristal tudi del zagrebškega delavstva, deloma preslepljen, deloma pa v želji za vpitjem in vriščem, in ti so potegnili za seboj tudi glasilo „Hrv. Radnik'1, katerega je nekoliko prej ustanovil jeden izmed onih delavcev, ki so Franka obsodili in prezrli, in sicer ustanovil za borbo proti socijalni demokraciji.
Ti delavci so si, da nadaljujejo boj proti brezverskim in brezdomovinskim socijalistom in za zboljšanje delavstva ter za slobodo domovine,
— osnovali drugo glasilo „ Hrvatski Radnički Glas" (izhaja v Sisku), kateri si je kljubu vsem zaprekam in divjemu postopanju protivnikov pridobil že veliko vpliva in ugleda med delavstvom, kakor tudi med ostalim narodom. Frank je pa za svoje pristaše odprl areno vpitja in hrupa, v katero so se zaleteli tisti, pri katerih o kakem prepričanju in resnem patrijotizmu niti govora ni. On se je namreč prevaril v svo jem računu, ker navzlic vsemu besnemu sklicevanju na ime prevaranega Antona Starčevida ni dobil nikogar za-se, razven že omenjenih nekaterih zagrebških delavcev in tistih zakotnih ter doslej nepoznanih politikastrov, ki so videli pri Franku odprto polje, da se postavijo pred svetom kot „možje".
Razumljivo je, da je prišla vsa ta zmeda, ki se je vršila v samem neumnem viku in kriku, kakor nalašč za grofa Hedervaryja in za vladajoči sistem, ker Frank in njegovi trabanti niso delali, kakor tudi sedaj ne delajo druzega, nego da podlo vpijejo in kriče proti stranki prava, sedaj združeni z neodvisno narodno stranko ali takozvanimi „0bzoraši". No, kakor Frank za sistem in za Hedervary-ja, tako dela tudi vrli Hedervary za Franka. To se je videlo že pri saborskih volitvah, pri katerih se proti Franku ni postavil noben vladni kandidat in se mu od vladne strani ni prav nič nasprotovalo, dočim se je proti združeni opoziciji, do katere je vsled pogubne situacije moralo priti, porabila vsa sila sistema, proti kateri se je uporabljal celč smodnik in svinec! To le preveč jasno označuje, v kakem razmerju stoji Frank napram sistemu, kateri ga je dal za krono nagrade voliti t udi v nagodbeno regnikolarno deputacijo. Frank je izvolitev vsprejel in sam je volil,
A dogma Starčevicevega nauka je bila celo življenje: ne priznavati nagodbe kot zakon in tako prisiliti Madjare na novo poga janje s Hrvati ali popolnoma po načelih stranke prava. A ne samo sistemu — Frank se je zlasti poslušnega pokazal onemu elementu, ki povzroča na vseh straneh sveta mnogo in mnogo nesreče,
— in to so Židje. On sam Žid, vsled gotovih „razmer“ pokrščen, je našel pri njih takoj javne in tajne podpore. Na roke mu gre, kakor „Neue Fr. Presse", — tako tudi »Pester Lloyd".
Ni treba torej več omenjati, da vsak spozna, kakšno ulogo igra na Hrvatskem s svojo „čisto“ stranko prava Frank, kateri je pričel zadnji čas preko gospode pri „Slov. Narodu" koketirati v svoje svrhe tudi s Slovenci. Mi se pa nadejamo,
da dr Tavčar, ki se je nekdaj slavil kot slovenski Starčevid, zapusti opolzko pot, na katero ga je spravilo Frankovo laskanje. Ako pa tega ne stori, upamo, da bode gospudi pri „Slov, Narodu “ primerno odgovorila cela Slovenija.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 25. septembra. Odkar je »Obrtna zveza za Kranjsko" napravila shod v našem mestu, zdf se, da so naši ljudje poleg kritikovanja političnih dogodkov na časnikarskem polju in poleg premljevanja puhlih domačih novic pričeli tudi misliti o svojem gospodarskem položaju. Pravim, pričeli misliti, zakaj doslej nismo v nikaki družbi izzvali tega za nas toliko važnega vprašanja, znamenje, da tudi mislili nismo o njem. Ker pa sedaj vže večkrat govorimo o tej stvari, kaže, da bomo kdaj pričeli tudi delati. Da, delati! Ali ... . Usoda našega kraja je ta, da imovi-tejši ljudje vsak za se ničesar uzornega ne store, manj imoviti pa se nočejo poučiti, kako bi se zadružno kaj izve lo. No, za sedaj smo veseli, da se o tem sploh kaj govori In kako se govori! Naši ljudje ti znajo pripovedovati o prednostih svojega mesta in njega pogreških tako prepričevalno in tako odločno, da boš mislil: dejanje se završi v najkrajšem času. A, ni nikoli tako. Priznamo po trebo zboljšanja okoličanskih potov, potrebo olep-šanja mesta, potrebo naprav za udobnost življenja ptujcev; vidimo tvarino za dobičkonosna podjetja, nudi se nam prilika nabavljanja istih pod ugodnejšimi pogoji, da, celo posedujemo vže kol osalnc mrtvo zakladnico mine ral ij, a mi — čakamo, čakamo! Čakamo, da nam ptujec da orodje v roke, in mi mu odpremo vire za svoje uničenje. Žalostno, a resnično ! Mi občudujemo sami in opisujemo ptujcu lepoto svojega kraja, a druzega ne storimo ničesar, da bi zagotovili svoj obstoj vtem kraju. Mesto da bi se okoriščali od ptujcev, ki prihajajo k nam v zdravišče in na počitnice, skvarja se naša brezdelna mladina, posnemajoč vse, kar vidi slabega na obnašanju ptujcev. In vidno se množi četa one vrste ljudij, ki nikjer niso v časti. In to iz vrst meščanskih sinov in hčera. Kaj pomenja to v pokrajinskem mestu, ni treba praviti.
V	očigled temu se nikdo ne zgane. Naša kapitalistična stranka, ki funkcijonira (?) v vseh javnih zastopih od županstva doli do cestnega in mrliškega oglede, zavrgla je čut humanitete, vzorov in pravičnosti. Kolikor ne vzmore sama skvariti ali vplivati na javnost, stori to po svojem privesku, ki predstavlja naj-izbornejše narodnjake (!), socijalne demokrate, tudi verne duše — kar bolj kaže, — in vse službujoče občinsko osobje. Zasebno hranilnico, katera je last imenovanih gospodov, vzdržujejo baje administrativno zgolj občinski uslužbenci menda na račun ali vsaj na škodo meščanov. Mar ni to veselo življenje v Kamniku? in naš g. župan, kako nedolžna duš’ca to! Kako zavzet je za blagor in prospeh občine in za vse, kar spada v njegovo župansko področje! Mi pa vender hočemo vedeti, zakaj zadnjič ni hotel pozabiti svoje avtoritete pri korporacijski volitvi v prid iste? Morda je tudi tako prav, kakor se je zgodilo? Dvomimo! No, pa saj ima svetovalce, čemu nam beliti glavo s takimi vprašanji: saj radi svetujejo ti svetovalci ! Zlobni ljudje si pripovedujejo, da so imeli naši občinski svetovalci vže med volitvijo župana posel svetoval-stva. Naš g. župan pa rad uboga svetovalce, zato se ni treba bati spora. Jedno pa bi vender smelg.župan brez svetovalcev storiti, toje:občinske uslužbence preme n j ati. Saj ve še g. župan, kako pičel prostor so mu ti možje odmerili v volilni dvorani, ko je volil s „ klerikalci", To je neodpustno. A vse je pozabljeno, ker naš g. župan ne mara pod »klerikalnim" svojim županstvom spreminjati liberalnega zistema, katerega so njegovi uslužbenci vajeni. Tudi mi to vemo, zato odpuščamo.
Važna prikazen v naši kapitalistiški zvezi so tudi nRibičev ata“. To vam je hud klerikalec
na zborih in pri volitvah, posebno še, ako so tisti navzoči, proti katerim se dela on »ultra klerikalca". No, v družbi vsakdanjih oseb ni tako energičen: v javnih zastopih pa je celo »nevtralen", ker on pozna na tem mestu le svoj program. Smešno je pa najbolj to, da so se liberalci njega kot gostilničarja oprijeli o času, ko jevodil najhujše strankarske boje, kljub temu, da so ga pr e je delj časa »b o jkotiralv".
Tako tedaj hodijo pri nas liberalci in nklerikalci" roko v roki. Ljudstvo pa gleda ta Babilon in maje z glavo. Jeden slučaj je vže pokazal, da nismo brez opozicije. Kar so počenjali koalirani liberalci in »klerikalni" kapitalisti ob zadnji korporacijski volitvi, presega vže vse meje dostojnosti. To pa v obče ne škoduje dobri stvari, ker na ta način se gospoda sama raz-krinkuje. In zares so o isti priliki padle najna-ivnejšim dušicam luskine raz očij, baš vsled brutalnega nastopa nekaterih sicer uglednih meščanov, ki pa jako radi hodijo v žrjavico po kostanj za županov generalštab, ter se hinavsko ponižno pokore vsakemu ukrepu v prilog korporaciji od strani županstva.
Bodi, kakor koli, toliko je gotovo, da g. župan nima jasnih namenov s korporacijsko upravo, dočim smo mi popolnoma trdni v tozadevnih nazorih. Tudi glede našega voditeljstva in naše taktike naj ne izbira potov in oseb, ker to je popolnoma naša zadeva. Utegne pa se zgoditi, da se bo g. župan kmalu kesal za svoje „delovanje“, ker se bo prepričal, da je general — brez armade.
Iz Radeč, dne 26. sept. »Slov. Narod" je nedavno priobčil obširen dopis iz Radeč, v katerem napada občinski odbor ter mizarja Rižnarja. Ni se čuditi toliki surovosti in lažnjivosti, katero »Narod" sprejema v svojo sredo, kajti »gliha vkup štriha"!
Seveda se je naših »Narodovcev“ polastila nervoznost, ko je občinski odbor soglasno mizarja Rižnarja — ne hotel imenovati, kakor piše „Narod“ — ampak imenoval častnim občanom.
V	silni razburjenosti niso si vedeli kaj ter so končno iztuhtali dopis, kateri jim je prizadel veliko truda. Dovolite nam opisati, vsaj nekatere Rižnarjeve v resnici nevenljive zasluge, oziroma vprašati „Narodovega dopisnika": kdo je bil ustanovnik prekoristne »Posojilnice" ter »Bralnega društva" ? Kdo prvi sotrudnik za napravo mostu čez »Savo" ? Priznati nam mora vsakdo, da je to edini naš Rižnar, kateremu dopisnik očita popolno nezmožnost. Vsakomur je pa znano, da je g. Rižnar v treh letih kot župan storil za blagor občine več, kot prejšnji župan g. Juvančič v 18. letih; torej menimo, da je »Narodov" dopisnik, očitajoč mu nezmožnost, še bolj obsodil svojega pristaša.
Politiški pregled.
Ob zadnjih politiških dogodkih se je v
„Slovencu" na uvodnem mestu mnogo bobnalo ob patrijotizem. Člankar je bil mnenja, da s patrijotizmom trdno oboroženi Slovenci moremo zaupno brez strahu gledati v bodočnost in se mirno prepustiti vsaki odločbi višjih krogov. Čudno, da še ni zapisal, naj slovenski poslanci poslušajo namig vlade ter se potegujejo za odpravo jezikovnih naredb brez istočasne upeljave jezikovnega zakona. Iskreno obžalujemo, da se dobe mej slovenskimi politiki tako prožni ljudje, ki vsaki vladni besedi verujejo, v nadeji, da jim bode dobro poplačana. Prav odkrito pritrjamo torej »Slovenčevemu" člankarju K., ki je svojemu kolegi v torek povedal, da »nam ni nobena stvar tako pustozoprna, kot naivni pozivi na patrijotizem z ozirom na narodno borbo". — »Ker se bijemo še-le za eksistenco, ne more ves naš patrijotizem več pomenjati, nego slabotno otroško ječanje. Naj nam priznajo zrelo polnoletnost, pa bo tudi neomajana zvestoba do avstrijske države delala čuda na njenem jugu". — Kako v dejanju računajo s pohlevnim našim patrijotizmom, kažejo suha dejstva v sedanji krizi in dejstva že prej, ko niso našli nobenega Jugoslovana sposobnega za gosposko zbornico, niti
barona Winklerja, ki ima več v glavi, kakor polovica v zbornico imenovanih Nemcev.
Avstrijski socijalni demokratje so imeli te dni svoj strankarski shod v Brnu. Socijalni demokratje imajo polna usta o splošni, direktni volilni pravici, tako volitev v strankino vodstvo se pa dr. Adler boji upeljati, ker bi potem prole tarči imeli v »stranki proletarcev'1 preveliko besedo. Slovenske socijalne demokrate sta zastopala Grablovic in Kristan. Kristan je v »Narodu" pokazal svojo stranko, „da je dosedaj z vspehom zavračevala boje med posameznimi narodnostmi" in »da bodo izpodbijali tla narodnim frazam, s katerimi se slepi narod."
Srbski sodniki so te dni na pritisk raz-kralja Milana izrekli nad obtoženimi srbskimi radikalci grozno sodbo. Nikolič, Kovačevič, Dimič, Antonovič, Uroševič, Kresovič, Gjurič, Milekovič, Jokovič, Novakovič, Pavičevič in Protič so obsojeni v dvajsetletno ječo. Bivši ministerski predsednik Pasič je dobil pet let, a ga je kralj »pomilostil". Na petletno ječo so dalje obsojeni: Jovanovič, Miloradovič, Todorovič, Rajkovič in oba Štefanovima. Bivši minister Tavšanovič je dobil devet let. Atentator Kneževič in Tajšič, ki se pa mudi v Črni Gori, sta bila obsojena na smrt. Poročila trde, da so Kneževiča ustrelili. Mogoče je to. Milan je bil na Kneževiča jezen, ker je slabo igral ulogo in opetovano preklical svoje naučene izpovedbe. S to obsodbo je Milan pahnil Srbijo pod nivo turškega barbarstva. Obsojeuce so preoblekli v obleko kaznjencev ter jih odvedli v beligrajsko trdnjavo. Ondi bodo najodličnejši srbski rodoljubi v verigah čakali, da se uboga Srbska znebi tirana Milana, kar pa menda še dolgo ne bo, ker razven Rusije, je vsa evropska diplomacija brez srca. Napredek in civilizacija Evropi ne koristita nič. Aretovanja in obsodbe se nadaljujejo.
Bolgarski knez Ferdinand je prišel na Dunaj, kjer je gost cesarjev. Doslej knez Ferdi-dinand ni imel še nikoli tolike časti. Bil je v nemilosti našega cesarja, ker je privolil v prestop prestolonaslednika Borisa k pravoslavju.. Sicer pa ta vsprejem dokazuje, da se Avstrija neko liko ozira na Balkan.
Domače novice.
Osebne vesti. Zadružnim inštruktorjem za dobo jednega leta je za Štajarsko, Koroško, Kranjsko. Tirolsko in Predarlsko imenovan na-mestniški koncipist dr. Fridr. Riicker s sede žem v Inomostu. Za zadruge na Kranjskem in v slov. delu Štajarske mu je prideljen uradnik kranjskega dež, odbora g. Henrik Pfeifer. — Višji poštni oskrbnik g. Matija Šorli v Ljubljani je dobil naslov in značaj poštnega ravnatelja. — Za župnijo sv. Gora je prezentiran g. Anton Medved, za župnijo Dole pri Litiji g. Vaclav Filler, kapelan v Št. Rupertu. —Umrl je v Ljubljani stolni kanonik g. Anton Urbas. Rojen je bil 1. 1820.
Kje je g. Povše? »Narod" piše, da ni načelnika „Slovanske krščanske narodne zveze" na Dunaju. Če je to res, da je sedaj v tako važnem času zaveza, kateri pripadajo tudi naši poslanci, brez zastopstva na Dunaju, moramo to brezbrižnost najodločneje obsojati. Ako ima g. Povše preveč posla, naj ga nekoliko odloži.
»Slovenec" vseslovenski katoliški dnevnik. S štajarskega se nam piše: Izvrstna misel, katero treba prej ko slej izvršiti. Zato je v prvi vrsti poklicano uredništvo lista. Omejenost »Slovenčevo" najbolj občutimo obmejni Slovenci. Ker ni obligatnih korespondentov, zato manjka zanimivosti pa tudi pomenljivosti. Uredništvo si preskrbi za vsak kraj, posebno za mesta in trge, stalne dopisnike, katere lahko tudi skromno nagradi. Če bo iz vseh slovenskih krajev obilo dopisov in novic, bo list veliko zanimivejši in si bo kmalu pridobil večje število naročnikov. Katoliške ideje, ki naj bi postale last vseh slojev našega naroda, pač zaslužijo, da porabimo vse moči za njih razširjanje in vtrjenje, kar bodi vzvišena naloga bodočega našega vseslovenskega pnevnika »Slovenca". Torej urno na delol
Nov načrt goriških Slovencev. Znano je bralcem »Slov. Lista", da deželni zbor goriški ne more zborovati, ako Slovenci ali Italijani ne pridejo v zbor. Sporazumljenje je nemogoče, ker italijanski poslanci Slovencem nočejo pripoznati enakopravnosti. Vladi je mogoče vplivati na volitev poslancev za goriško mesto in za kup-čijsko in obrtniško zbornico. Dosedaj tega ni še storila nobena vlada, vsaka je tako in tako rada videla, da so v imenovanih dveh skupinah zmagali Italijani. Mogoče je, tudi upamo, da pridemo do vlade, ki bo v imenovanih skupinah skrbela za drugačne poslance, za izvolitev poslancev, ki bodo slovenskega in avstrijskega mišljenja. Ne moremo pa zagotoviti, da bi taka sprememba premagala narodnostni boj v goriškem deželnem zboru. Mogoče pa je v koreniki zatreti ves narodnostni boj na Goriškem, ako se deželo razdeli po zgodovinskem pravu v Goriško in Gradiščansko grofovino. Prav to srečno misel je začela širiti goriška »Sloga". Dne 24. sept. je »Sloga" priredila javno predavanje v Prvačini. Župnik in deželni poslanec B. Grča je govoril o zavarovalnicah. Voditelj goriških Slovencev dr. A. Gregorčič pa je govoril o političnem položaju. Koncem tega govora je razvil novi načrt. Tirjajmo ločitev goriške in gradiščanske grofije. Razdeli naj se goriška dežela v slovensko goriško grofijo in v italijansko gradiščansko grofijo. Ustreženo bo Slovencem in Italijanom. Vladi ne bo težko izvršiti tega načrta. Mnogobrojni poslušalci so burno in dolgotrajno pritrjevali temu načrtu.
Vabilo. »Slovenska krščansko - socijalna zveza" vabi k proslavi Mihaelove nedelje dne 1. oktobra t. 1. Dopoludne ob '/* na 10 sv. maša v nunski cerkvi, zvečer ob Va7. uri družbinski večer s petjem pevskega zbora »Katol. društva rok. pomočnikov", komični prizori, burka »Štempihar mlajši", laterna magica, prosta zabava. Vstop članom krščansko-socijalne organizacije prost. Odbor vabi k najobilnejši udeležbi.
Škofu Mahniču je poslala »Slovenska kr-ščansko-socijalna zveza" v ime v njej organizo vanega slovenskega delavstva' čestitko k 251et-nici mašništva ter mu ob jednem izrekla najiskrenejšo zahvalo, da v svoji vladikovini lik Cirilu in Metodu odločno zagovarja in brani slovansko liturgijo.
Organizacija krščanskega ženstva v Ljubljani. Preteklo nedeljo se je vršil v »Kat. Domu" ustanovni shod »Krščanske ženske zveze v Ljubljani". Bilo je navzočnih nad 400 zborovalk. Pozdravil je shod pismeno presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič, dalje je došel pozdrav dunajskega »Frauenbunda". Na shodu je nad jedno uro razpravljal o pomenu ženske organizacije č. g. dr. Evgen Lampe, potem je pa poročala gospa Manfredo o delovanju pripravljalnega odbora. Mej drugim je dejala: »Gotovo je vsaka izmed Vas že večkrat imela misel, kako potrebno bi bilo pri nas marsikaj vrediti, pa nismo vedele, kako bi mogle svoj glas povzdig niti v javnosti, ker nismo bile združene. Podpora domačega obrta je za nas jako važna stvar. Ne smemo pustiti, da tuji izdelki uničujejo naše domače delo, ampak pomagati moramo z naročevanjem domačim obrtnikom, da se bodo povspeli do one višine, na kateri stoje sedaj obrtniki nemškega naroda. Dobre časopise moramo podpirati, ker odločujejo javno mnenje, in mi na Slovenskem še posebno čutimo, kako škodljivo vpliva slabo časopisje. Tudi na vzgojo naše mladine sploh mora vplivati krščansko ženstvo, ne le doma, ampak tudi v javnem življenju. Me pa hočemo tudi da slovenski jezik dobi častno mesto v ljubljanskih rodbinah Če med ljubljanskim meščanstvom nemščina tako napreduje, kakor to opazujemo sedaj, ne bo Ljubljana častna prestolica slovenskega naroda. Skrbeti moramo za javno knjižnico, da se dobro slovstvo razširi tudi pri nas. Z združenimi močmi bodemo ustanovile posredovalnico za delo. Naša skrb pa bodi še posebno, da se v rodbinah in v javnosti varuje in goji krščansko življenje, saj me iščemo
svojo srečo le v rodbini in ne smemo mirno gledati, da se glavni steber srečnega rodbinskega življenja: krščanska nravnost in spošto-vanje božjih in cerkvenih zapovedij zaničuje in prezira v javnem življenju. Brez društva pa ne bodemo mogle nikoli vplivati na javno življenje. Zato vstopimo danes vse v „ Slovensko kršč. socijalno zvezokatera že lepo deluje v Ljubljani! Ta zveza vsprejema tudi ženstvo v svojo sredo. Me pa hočemo imeti svojo zvezo. In zato hočemo ustanoviti pri prihodnjem zborovanju šeposebo društvo, ki naj bo samo za nas, samo za ženstvo, in v katerem hočemo same odločevati. Pravila za to žensko zvezo morajo biti primerna našim ljubljanskim razmeram, in jih hočemo pregledati in vsprejeti, potem pa predložiti c. kr. deželni vladi v potr-jenje. Do prihodnjega zbora pa moramo zbrati kar največ ljubljanskega ženstva, da skupno ustanovimo veliko mogočno žensko zvezo." Na predlog gdč. Jakopič se je odboru „Slov.kršč. soc. zveze" naložilo sestaviti pravila za novo „Žensko zvezo". Ko bodo pravila potrjena, izvoli se na posebnem shodu odbor „Ženske zveze". Dotlej posluje pripravljalni odbor. Gdč. Podržaj je predlagala resolucijo: „Dolžnost „Krščanskosocialne ženske zveze" bodi, potegovati se, da se nedeljski počitek po možnosti vpelje, sosebno pa bodi naša naloga, pri nakupovanju v trgovinah odločno vplivati na to, da se trgovskim pomočnikom da nedeljski počitek." Z vnetimi besedami je toplo priporočala resolucijo gospdč.
V i d a 1 i, rekoč, da trgovski pomočniki trpe mej tednom kot črna živina, zato naj se združeno ženstvo v Ljubljani poteguje, da dobe ti trpini nedeljski počitek. Takoj na prvem zborovanju se je k društvu vpisalo nad 300 členic. Udnina znaša 5 kraje, na mesec. Krščansko ženstvo, nasprotniki s psovkami kažejo, da se boje agitacijske tvoje moči! V tej zavesti ponosno naprej!
Ljubljanski „Karnijolci“ so priredili te dni slavnost 15letnice svojega društva. Slavnostne glave so bili veliki Nemci: Petritsch, Pavlitschek in Chladek. nEhrensprecher“ je bil prof. Binder, ki je celo po realki strašil s karnijolsko čepico na glavi! Karnijolci in njihovi gostje so se po Ljubljani vozili z frankfurtarskimi trakovi. Ko se je hotelo proti takim provokacijam zahtevati posredovanje mestnega župana, čulo se je, da ga ..slučajno" ni v Ljubljani. Pozneje se je za trjevalo, da se je prepoved demonstrativnih nastopov venderle izdala, a burši so še ves čas dalje provocirali, dasi tedaj baron Hein še ni razveljavil prepovedi. Proti celjskim buršem ro potajoči ljubljanski mestni magistrat je pokazal preveliko gostoljubnost za pruske provokacije. Stari tetki vladni „Laibacherici" so se burši tako dopadli, da menda izdaja mnenje barona Heina, ko piše, da je slavnost pričala „von alter Treue und Anhiinglichkeit". Opomnimo še, da so bili nekateri tukajšnji sodnijski uradniki, v prvi vrsti bivši burš Kaiser, tako srečni, da so smeli k tej velenemški slavnosti mej uradnimi urami! In ti c. kr. uradniki so mirno po slušali napitnico nemškemu cesarju!
„Eine unverzeiliohe Sohlappe" so si pridobili nemški ognjegasci na svojem sestanku preteklo nedeljo v Celju v senci frankfurtarskih barv. Tako jih ozmerja — „Grazer Tagblatt". Ta sestanek nemških ognjegascev je bil torej še bolj jalov, nego zadnja „Sudmarckina" slavnost. Niti dohod gasilnih društev iz slovenskih občin Šoštanja, Trbovelj in Hrastnika, ni moge pomagati, da bi število udeležencev prekoračilo številko 200. Celjskih nemških slavnostij se pač vsak dostojni človek izogiblje.
V	Jarenini se je politični shod tamošnjega kat. slov. polit, in gospodarskega društva zadnjo nedeljo krasno izvršil. Govoril je veleposestnik g. Fr. Thaler iz Št. lija prav poljudno o današnjih stiskah kmečkega stanu.. Deželni poslanec ljutomerski, g. dr. Fr. Rosina, je v izbranih besedah razložil žalostni politični položaj, bičal krivičnost vladajočega sistema, pojasnjeval vele-izdajski značaj nemškonacijonalnega programa ter končno izrekel, da se nam Slovencem ni bati za bodočnost, ako bodemo, edini v vseh
Dokrajinah, združeni s slovanskimi našimi brati na jugu in severu se vojskovali za naše pravice. Govor so v velikem številu zbrani kmetje navdušeno odobravali. Kot tretji govornik je nastopil g. Stanonik iz Horjula, ki je s svojo vneto in prepričevalno besedo kar razvnel navzoče jmete. Dosegel je popolnoma svoj namen z govorom o koristi in potrebi zadrug, kajti dne 1. oktobra se osnuje tudi v Jarenini kmetijska zadruga. Bilo je sprejetih 7 resolucij, tak6: proč od Gradca!, za podržavljenje celjske policije, za 61etno versko šolo, proti rovanju soc. demokratskega učitelja Hčrvateka med slovenskimi učitelji, da se naj povsod ustanove zadruge in da naj vsi naši poslanci sklicujejo shode. Društvo e s tem shodom priredilo že šesti shod tekom enoletnega obstanka in šteje 143 udov. Pri-lodnji shod priredi pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah dne 8. oktobra. Živeli obmejni Slovenci, d se tako srčno vojskujejo zoper sovrage, s katerimi na sramoto cele Slovenije sklepajo zveze ostudni kranjski liberalci!
Demonstracija proti škofu. Istrski ireden-tovci agitujejo, da bi se priredila proti trža škemu škofu Šterku demonstracija, ko pride utri na birmovanje v Piran.
Poziv. .Slovenska krčšan.-socijalna zveza" dobiva od mnogih stranij pozive, po dobrih gledaliških igrah, primernih našemu ljudstvu. BZveza“ ima nekaj takih iger pripravljenih in ji jih izdala v posameznih cenenih snopičih, ako se oglasi potrebno število naročnikov. Opo zarjamo na ta poziv sosebno društva na deželi, d naj se v prvi vrsti zapišejo med naročnike. Zadošča naznanilo na dopisnici. Ako se do 1. novembra oglasi zadostno število naročnikov, izide okolu 15 novembra 1. snopič. Naznanila naj se pošiljajo odboru „ Slovenske krščanske-socijalne zveze" v Ljubljani. Najboljše bi bilo, da društva naroče toliko iztisov posameznih iger, kolikor je v igri ulog.
Slavnostne otvoritve Hausenbiohlerjeve koče na Mrzlici (1100 m) se je predvčerajšnjim udeležilo nad 250 ljudij. Koča stoji v krasni dolinici in ima jako lepo lego. Ob polu dvanajstih sta bila koča in veliki križ pred kočo blagoslovljena. Gospod učitelj Petriče k se je zahvalil v imenu pripravljalnega odbora za stavbo Hausenbiohlerjeve koče vsem dobrotnikom, kateri so pripomogli do te krasne stavbe, in se je spominjal v lepem govoru rajnega rodoljuba Hausenbichlerja. Oddal je kočo „Slov. plan. društvu", za kar se mu je zahvalil v navdušenem govoru zastopnik osrednjega odbora gosp. Verovšek. Gosp. prof. dr. Frischauf je zaklical našemu presvetlemu cesarju trikrat „živijo“ in odposlala se je na njegov predlog cesarju udanostna izjava. Nadučitelj g. Kocbek je pozdravil vse udeležnike v imenu „Savinjske podružnice" in g. K a č je slavil zavedno kmetsko ljudstvo. Na to se je pričela prosta zabava, med katero je g. Petriček nabral znatnih darov za kočo. Radost in navdušenje vladala sta pri vseh udeležencih.
Drobne novice. Bivšega uslužbenca pri južni železnici Grehoto so našli mrtvega v Spodnji Zadragi. — V škofjeloški ubožnici je pal 841etni starček J. Pečnik vinjen tako nesrečno po stopnjicah, da je vsled dobljenih poškodb umrl. — O novih ljubljanskih stavbah se poroča: pri deželnem dvorcu so dozidali temeljno zidanje, nova stavba usmiljenih sester na Radeckega cesti je dovršena, poslopje za gluhoneme je dograjeno do prvega nadstropja. — Novomeška gimnazija šteje letos 236 učencev.
— Jutri se odpre v Trzinu na Kranjskem nov poštni urad. — Kneippovo zdravišče bodo postavili tudi v Črnučah pri Ljubljani. — Društvo Kneippovcev se je ustanovilo v Ljubljani ter si zgradi svoje zdravišče. — V morje sta padla v Trstu v torek dva konja ter sta se utopila.
— Utopila se je na Colu pri Vipavi 261etna umobolna Marija Ferjančič v veliki mlakuži proti Zagoličem. — Služkinja L. Potočar v Ljubljani je na razgretem štedilniku postavila steklenico petroleja. Steklenica je počila in petrolej se je razlil v ogenj, ki je z veliko silo bruhnil proti služkinji. Dobila je več nevarnih opeklin. — Za železnico Velenje-Kamnik bodo
prihodnjo spomlad izdelali podrobne načrte. — 2000 gld. je dalo podpor svojim članom „Slov. catol. del. društvo" v kratkem času, odkar obstoji. — Kočevski gostilničarji imajo po svojih sobah sedaj sliko Wolfa z napisom: „Heil dir Sieger!" — Obč. zastop vCelovcu je za ondotno cesarjevo bivanje izdal 6780 gld. — Novo cerkev so pričeli graditi v Vel. Poljanah. Večino stroškov, 16.336 gld. 86 kr., bodo poravnali iz zapuščine župnika Novaka.
Koncer tlitijske godbe vrši se jutri pri ugodnem vremenu na vrtu gostilne pri Virantu; pri neugodnem vremenu pak v notranjih prostorih, Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo. Vspored obsega: 1.) „Naprej" coračnica, 2.) nMazurka“, 3.) „Potpouri“, venec slovanskih pesnij, 4.) nCastaldo" koračnica, 5) „Slovo lastovice" valček, 6.) ,, Spomladanska cvetka" polka fransaise, 7.) „Vitežny pochod Sokolu", koračnica čeških sokolov, 8.) „Mazurka", 9.) „Pozor" koračnica, 10.) „Kdo je mar" polka litra. —
Tržaški Srbi so se prav pošteno opekli s svojimi lahonskimi prijatelji. Za protislovansko coketovanje tržaških Srbov z Lahi so se poslednji zahvalili s tem, da Srbom za gledališko družbo Stojkovičevo niso hoteli prepustiti nobenega tržaškega gledališča in še redutne dvorane ni bilo mogoče dobiti. Da bi se Srbom v Trstu sedaj odprle oči!
V	Opatijo sta došla bolgarska princa, sina kneza bolgarskega, Boris in Ciril.
Katoliško politično društvo za kamniški okraj ima 806 udov. Novi odbor ima to le načelstvo: Valentin Bernik, župnik na Holmcu, predsednik, Andrej Mejač, župan v Komendi, prvi podpredsednik, Ftanc Š u b e l.j, trgovec v Kamniku, drugi podpredsednik, tajnik g. Ivan Kalan. Dosedanji predsednik čast. g. kanonik Tomaž Kajdiž je bil na predlog nadučitelja g. Čenčiča izvoljen častnim članom. — Dne 8. oktobra bode v Kamniku shod radi posojilnice.
»Zaveza kmetijskih zadrug za Spodnje Štajarsko" se je ustanovila dne 21. septembra na shodu v Žalcu. V načelništvo so bili izvoljeni: kot načelnik gosp. Fr. Thaler v Št. liju v Slov. Goricah, in kot odborniki: dr. R. Pipuš, A. Korošec, J. Cerjak, T. Pušenjak, dr. Fr. Jur-tela in J. Kač. V nadzorništvu so: Fr. Jošt, Fr. Roblek, J. Zemljič, Fr. Pišek in J. Somrek. Sedež „Zveze“ je v Mariboru, kjer se postavi centralno skladišče. Na Južnem Štajarskem obstoja že 16 registrovanih kmetijskih zadrug, mnogo se jih bo še ustanovilo v kratkem. Zadružna organizacija napreduje brzim korakom po vsem Slov. Štajarskem v veselje nam, v strah pa protiv-nikom.
Podružnica bv. Cirila in Metoda za sodni brdski okraj imela bode redni občni zbor v nedeljo dne 1. oktobra 1899, popoludne ob 4. uri v salonu gosp. Martina Vever vulgo pri Slaparju v Lukovici po slovesnem blagoslovljenju veličastnega, v spomin smrti cesarice in slavnega petdesetletnega cesarjevega vladanja postavljenega spomenika Matere Božje.
Podporno društvo za slovenske visoko-šolce na Dunaju. Tekom pretečenega šolskega leta je bilo v 3057 jedilnih markah po 50 h = 1523 50 K, v denarju 1608 K, skupaj 3133 50 K razdeljenih in sicer v 503 slučajih med 81 potrebnih dijakov. Med podpiranci je bilo Kranjcev 68, Štajarcev 7, Primorcev 4 in Korošca 2. Po študijah je bilo 40 juristov, 16 filozofov, 9 me-dicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksp. akademik, 1 slikar, 1 učenec obrtne šole in 1 grafičnega zavoda. — Odbor prosi iskreno vse rodoljube, naj se spominjajo potrebnih viso-košolcev posebno zdaj ob pričetku šolskega leta, zakaj mnogim ubogim dijakom bi bilo sicer vsled pomanjkanja podpore nemogoče, započeti in nadaljevati svoje študije. Darovi naj se izvolijo pošiljati preč. gosp. monsign. Frančišku Jančarju, pap. čast. kom. itd. na Dunaju, I. Singerstrasse, 7.
..Glasbene Zore“, izdaja gospod prof. Fr. Gerbid, je izšel III, zvezek z dragoceno glasbeno vsebino. Obsega skladbe: Hladnikovo „Ble-škemu jezeru", Pavčičevo „Ženjicatt, Gerbičevi: „Žitno polje" in „Slavček, daj mi“. Priporočamo
to zanimivo prvo slovensko glasbeno revijo. Za pol leta velja 1 gld. 50 kr.
Iz Šiške se nam piše: Nemško kulturo nosi po Šiški naš novi postrešček. Prav malo so mu poda na čepici nemški napis. Prav srečni so nekateri Šiškarji, ker imajo sedaj nemškega župana, pa nemškega — postreščka.
Planinski sestanki. Člani „ Slo ven. plan. društva“ se bodo zbirali tudi letošnje zimske večere v veliki sobi restavracije „ Narodnega doma", in sicer vsako soboto. Kadar pa bo v soboto slovenska gledališka predstava, se sestanejo dan poprej. V preprostem razgovoru se bodo razpravljale društvene stvari. Sosebno zunanje častite člane opozarjamo na te sestanke in jih vljudno vabimo, naj pridejo v planinsko družbo, kadar se bodo slučajno mudili v Ljubljani.
Slovensko gledališče. Jutri se predstavlja „ Potovanje gospoda Fajdige".
Častikraja. Kaj takega pa še ne, odkar imamo preizvrstni šolski zakon, napredek, svobodo, ugled in svoj parlament, da bi bil učitelj kapelana poprosil odpuščanja. Zgodilo se je tako. Starotrški učitelj Zebre je ondotnega kapelana Hauptmana nagnal z lažnikom. Obsojen je bil na 5 dnij zapora, a se je pritožil. Te dni sta Zebre in njegov zagovornik dr. Tavčar pred ljubljanskim dež. sodiščem dokazovala, da je kapelan lažnik, pa jima noben sodnik ni hotel verjeti. Dr. Tavčar je namignil: Prijatelj, pogoreto! in Zebre je nastopil parlamentarno pot, preklical je razžaljive besede in prosil g. Hauptmana odpuščanja. Prosil je nato dr. Tavčar, naj Žebreta nikakor ne zapro, da ne pride ob službo; prosil Hauptmanov zagovornik dr. Šušteršič, da naj ga kaznujejo le z malo denarno globo. Obsojen je bil učitelj Zebre, da plača 5 gld. globe in pravdne stroške. Če v dunajskem parlamentu Slovenci ničesar ne dosežemo, pa nekaj dosežemo vsaj v „svojem". Na ŽabjaKU so Slovencev uspehi. Sedaj nam pa zidajo nov parlament.
Naša straža. Mož, popolnoma vešč v občinskih stvareh, bi rad nastopil službo občinskega tajnika. Ako bi ne bila velika občina, prevzel bi tudi posel občinskega sluge. — Pisar išče službe. Zmožan je v pisavi in govoru slovenščine in nemščine. — 28letni mož, oženjen, sposoben v govoru in pisavi slovenščine in nemščine, prosi službe pisarniškega sluge. Prevzel bi tudi kak drug primeren posel.
Ljubljanska kranjska hranilnica je prostovoljnemu gasilnemu društvu ljubljanskemu odpovedala običajno podporo, ker ima društvo sedaj — slovensko komando.
Javna predavanja bode prirejala odslej vsako sredo „Slov. krščansko-socijalna zveza" v svojih društvenih prostorih („KatoJ. Dom“). Prihodnjo sredo ob ,/a 8. uri zvečer predava č. g. Evgen Lampe.
Rimske najdbe. Pri kopanju temelja za novo justično palačo v Ljubljani so našli več rimskih grobov in svinčeno rakev, v kateri so ležali ostanki imenitne gospe, kar kažejo najdeni priložki: zlata verižica, dva zlata prstana, krasna školka itd. To grobovje zopet dokazuje, da je bila stara Emona veliko mesto. Čudno je pa, da so starine iz rakev grabili delavci in inženirji. Slučajno potem tja došli kusios dunajskega dvornega muzeja je rekel, da bi bil to posel veščaka. Danes nadzoruje izKopavanje g. Pečnik.
Minisierska kriza.
Thun je šel! Tako se vedno godi z mini-sterskimi predsedniki v Avstriji, kadar prične leteti po zraku nemško kamenje in ko na drugi strani liberalni nemški politiki prično dajati svete navzgor. Nemci gledajo z zaupanjem v prihodnjost. Pravijo, da imajo nemški liberalci visoke protektorje. . .
Govorilo se je in ugibalo o Thunovih naslednikih mnogo. Kak položaj se nam na odločilnem mestu hoče ustvariti, kaže to, da je v poštev za ministerskega predsednika prišel celo znani tržaški grof Goessi! Misija konservativnega kneza Alfreda Liechtensteina se je ponesrečila. Vse dela na to, da bi bil v ministerstvu vpliv levice odločilen — in, ker se to narav-
nost težko zgodi, krenilo se je na pot uradniškega ministerstva. Temu ministerstvu se je kar predpisala naloga: odprava jezikovnih naredb. To je tudi baje cesar povedal načelnikom desniških klubov, katere je vsprejel v četrtek. Včeraj so imeli pri cesarju avdijenco načelniki strank na levici.
Voditelji levičarskih klubov so prišli zadovoljni od cesarja, ko so izvedeli, da se sestavi nemško uradniško ministerstvo. Cesar je včeraj brzojavno poklical k sebi štajarskega cesarskega namestnika grofa Clary-ja in mu je naročil, da sestavi novo vlado. Načelniki desnice so pa sklenili, da pojde vsa desnica v opozicijo, ako se sestavi izključno nemško uradniško ministerstvo.
Dolžnost desnice bodi, ako se umaknejo jezikovne naredbe, da nobenemu predlogu nove vlade ne pritrdi, predno se ne izda Slovanom pravičen jezikovni zakon. Slovanski poslanci naj v teh resnih trenotkih poznajo v prvi vrsti interese avstrijskega Slovanstva! Nadvlado nemštva in liberalstva se hoče vzdržati z vsemi sredstvi — zato naj tudi složni Slovani v tem boju poznajo samo sebe. Preko Slovanstva danes v Avstriji nihče ne sme ničesar doseči! To se bode pa zgodilo le, ako bodo slovanski poslanci čuječi in delavni.
Razne stvari.
Sestanek slovanskih časnikarjev se je
vršil te dni v Krakovu. Navzočnih je bilo okolu 200 slovanskih časnikarjev. Hrvatje so imel zastopstvo na shodu, Slovenci so pa letos doma Važni so sklepi shodovi glede slovanske korespondenčne pisarne. Prihodnje leto se bodo slovanski časnikarji sešli v Zagrebu.
Z Dunaja se poroča, da je cesar dovolil ustanovitev češke tehnične šole v Brnu.
Židje morilci. Kadi umora Ane Hruze v Polni na smrt obsojeni Žid Hilsner je izjavil, da sta ilruzo umorila dva druga Žida in da je on stal le na straži. Kri so vlovili in porabili za židovske rituelne namene. Povedal je tudi imena teh zverij. Oblastva so takoj pričela zasledovanja ter so označena Žida, kruljevega Josuo Ebermauna in Salomona Wassermanna, že are-tovala. Izpovedi prič vsekakor dokazujejo krivdo Ebermmana, o drugem storilcu se pa misli, da Hilsner ni povedal pravega, ker je bil za časa umora v njegovi družbi poleg kiuljevega Žida tudi jako eleganten Žid. Pričakovati je nadaljnih razkritij. Molek, katerega so morilci Ani Hruzi vzeli, našli »o te dni na Gališkem v Bohniji.
Na Češkem je v nemških šolah blizu 3 2 tisoč čeških otrok.
Kolo v italijanski vojski. Na Laškem nameravajo uvesti kolesarje pri vojski. Polk bo imel posebno kolesarsko kompanijo, ki se bo rabila v gotovih slučajih, kadar je nujno potrebna naglica.
Moje stališče napram teoretičnemu delu erfurtskega programa je naslov najnovejše razprave Edv. Bernsteina v „ Vorw;irtsu“ z dne 3. sept. Tu omenja izpremembe programa, ki se morajo izvršiti v doslednem izvajanju njegove znane knjige „Die Voraussetzungen des Socia-li8mus und die Aufgabe der Social-demokratie". Kritika mu je očitala, da teh izprememb ni izvajal in formuliral. Tega tudi sedaj še ni storil, a obeta, da to napravi do letošnjega shoda v Hanovru in preskrbi novo stilizacijo programa. Mimogrede lahko podamo nekatere njegove ugovore proti programu. Zlasti mu ne ugaja šesti odstavek. Namesto: „To družabno izpremembo more izvršiti le delavbki stan“, bi se moralo reči po njegovih mislih: „Mora v prvi vrsti izvršiti delavski stan“. Delavski stan ni in ne bode jedin, ki bode izvrševal to družabno izpremembo. Dalje mu ni všeč stavek: BGospo-darski razvoj sedanje družbe vodi naravnim notom nujno v pogin male produkcije”. Če velja ta »naravna nujnost" za obrt — in niti tu ne za celo —, ne more se govoriti o nji v poljedelstvu. V sled tega ne moremo govoriti o polje delcih kot o „ propadajoči" družabni vrsti. Bernstein dalje dvomi, da bi bila armada nepotrebnih delavcev vedno večja, zanika pa, da bi sta-
novski boj med buržoazijo in proletarijatom ločil moderno službo v dva nasprotna si tabora. Naposled se četrti odstavek, govoreč o vedno večjih in pogubonosnejših krizah, ne da povsem vzdržati. V celoti Bernstein ne more podpisati onih stavkov erfurtskega programa, kateri navajajo socijalizem kot nujno posledico gospodarskih razmer, kot izhodišča iz gospodarskega propadanja ali kot rezultat močne katastrofe. Take tendence seveda lahko opažamo v moderni družbi, a proti njim delujejo z naraščajočo silo druge tendence: gospodarska in politična delavnost delavcev, društva, zakonodajstvo, vpliv meščanske idilogije in demokratične uradniške vlade (pri obrtnih sodiščih, bolniških blagajnah itd.). Konečna posledica je, da se socijalizem ne bliža kot posledica velike odločujoče politične bitke, ampak kot posledica cele vrste gospodarskih in političnih uspehov delavcev na naj-raznovrstnejših poljih delovanja; ne kot posledica vedno naraščajočega pritiska, bede in poniževanja delavstva, ampak kot posledica vedno rastočega socijalnega vpliva delavskega stanu. Nova družba se ne bo rodila iz kaosa, ampak iz tvorivne moči delavcev na gospodarskem polju in iz moči demokratske misli.
Tekoči zrak. Zrak spremeniti v tekočino je nova iznajdba. Američan Charles E. Tripler je iznašel pripravo, da se to lahko dela po ceni. Prej je nekaj kapljic tekočega zraka stalo 2000 gld, sedaj se ga pa napravi 1 liter za 2 gld. Da zrak postane tekočina, ga treba s posebnim strojem pri mrazu 320 stopinj stisniti. Tekoči zrak se bode še uporabljal, da bode gonil stroje z večjo silo, kakor para in elektrike. Ž njim se lahko naredita luč in gorkota, pa tudi najhujši mraz. Rabil se bode mesto ledu. Z žličico tekočega zraka, ki ga deneš v velik zaboj, se vzdrži gorkota na ničli 24 ur. Ako se ga nekoliko porabi pri električnem stroju za kuhanje, naredi gorkoto, da lahko največje družine kuhajo brez drv. Ako kapljico tekočega zraka deneš v vroči čaj, imaš v trenutku mesto čaja led, če ga pa nekoliko več vliješ na kos ledu, se led spremeni v vrelo vodo. Železo gori v tekočem zraku kakor suh les. Če pa precej tekočega zraka vliješ na zemljo, vzame isti bližnjemu ozračju vso gorkoto m vodni sopari se tako shlade, da po letu začne naenkrat snežiti.
Snega ne kidajo več v Novem Yorku, ker kidanje in odvažanje preveč stane, ampak sneg tope na ulici. Zato imajo poseben stroj, namreč kotel, ki se razgreva s petrolejskim soparom. Ta kotel stopi snega vsako minuto en kubični meter in 14 delavcev meče sneg v kotel, ki se prevaža po ulicah.
Tolstoj in ameriška cenzura. Urednik ameriškega književnega lista „Cosmopolitan“ se je dogovoril z Levom Tolstim, da ima on izključno pravico za prevod njegovega proslulega romana „ Voskresenije", toda pod tem pogojem, da ne bo v njem ni nemoralnega ali dvouni nega črtal. Ko je urednik dobil prevod romana, so se mu zdela nekatera mesta sumljiva ter je, boječ se, da ne bi žalil moralnih čutov čita-teljev, prijel za rdeči svinčnik ter dotične vrste izpustil. En del romana izide v taki obliki. Ko je Tolstoj zvedel za to „popačeno" izdanje, prepovedal je ameriškemu uredniku nadaljevanje romana; ameriški urednik pa — ne bodi len — toži Tolstega v Novem Yorku zaradi oškodovanja in zahteva 500.000 dolarjev. Razsodba še ni znana.
Delavnih dnij v letu imajo v notranji Rusiji 267, v Avstriji 295, na Francoskem 302 in na Ogerskem 312.
Star pratikar poroča: Nekaj Čudnega je, da se novo stoletje nikoli ne pričenja s sredo, petkom ali soboto. S tistim dnevom tedna, s katerim se pričenja v letu mesec januvar, pričenja se tudi oktober, april se vjema z julijem, september z decembrom in z jednakim dnevom tedna se pričenjajo tudi februvar, marec in november, kadar ni prestopno leto.
Koliko je en bilijon? (1,000.000.000.000). Ako bi kdo naštel v vsaki minuti 60 in bi štel neprenehoma noč in dan, potreboval bi, da našteje en bilijon, 31 tisoč let. Ako bi pa hoteli en bilijon srebrnih goldinarjev prešteti v enem
letu, potrebovali bi 21.709 ljudij, ki bi morali šteti vse leto noč in dan in vsak bi moral prešteti vsako minuto 60 gld.
Iz ženskega gibanja. Francoska liga za varstvo ženskih pravic je podala trgovinskemu ministru, sodrugu Millerandu, prošnjo, da bi bile ženske tudi vsprejemane v službo v njegovem resortu. Doslej ni bilo tega, dasi v Skandinaviji in v Združenih državah eksistuje taka praksa že dolgo časa. V angleškem delavskem mini-sterstvu sedi ženska, ki ima skoraj 5000 gld. zaslužka in ki vodi izdelovanje statističnega materijala o ženskem delu. Pričakuje se. da so-drug Millerand ustreže ženskam, dela želečim.
Iz ogerske kulturne države. Po statistiki se je na Ogerskem za žgane pijače izdalo v jednem letu 275 milijonov goldinarjev. Stroški ministerstva za nauk in bogočastje pa znašajo 1. 1897. le 12,146.322 gld. Po šolskih poročilih je bilo v Pešti sami 40.000 otrok, ki bi bili mo rali hoditi v šolo, a niso hodili. In vender ima država, v kateri so take razmere, še tako moč, da ji služi njena soseda Cislajtanija ali Avstrija za vazala. Tu se vidi državniška modrost avstrijskih vlad!
V Litomerioah je v nemški samostanski šoli izmed 100 učenk tretjega letnika 96 Čehinj To so hčere velikih rodoljubov svobodomiselnega podfipskega, mfilniškega in lounskega okraja. Jabolko ne pade daleč od jablane.
Lepo meblovana 77(3_1)
mesečna soba
se odda po ceni.
Več pove upravništvo „Slov. Lista".
Tinktura zoper kurja očesa
  gotovo najboljše sredstvo
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 26 kr
Dobiva se v	60	(.14)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj41
M. Leustk-a v Ljubljani.
•^TvPrSIS - -
' s. ^
ir H'Mik
-s,	?’<	cr
v	A)	-r	^
rv.
Preobleke. -J
Popravila.
  L. Mikusch,
■ tovarna dežnikov« Ljubljana, Mestni trg 15.
12 (-)
01
‘c?
>o
a
ni
;^7>
X
3
«3
D-
3
.22
‘C
CL
ll
co
03
>o
>CO
O
Izjava! Narodna trgovina
z železnim blagom
tvrdka
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
dovoljuje si slavnemu občinstvu in cenj. odjemalcem naznaniti, da se ta samo na
Glavnem trgu štev. lO
nahaja in da z ono nastalo konkurenčno tvrdko v Wolfovlh ulicali ni v nikaki zvezi.
76 (3-2)
Valentin Golob.
Prostovoljna prodaja.
Hiša v SiskujjHrvatsko),
s 14. malimi stanovanji po 3 gld. na mesec in z velikim sprednim stanovanjem, šupo, hlevom, z vrtom poleg hiše in 1 oralom izvrstnega zemljišča pred hišo se proda prostovoljno.
Posebno ugoden ja nakup za vrtnarja.
Cena 2400 gld.
Vprašati je pri	75	(3-	3
Josipu Čupaku v Sisku.
>£tl 'Iti-
Redka priložnost za nakup pohištva.
i
mizarski pohištveni obrt
v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno 73 (5)
zalogo
vsakovrstnega likanega injpolitiranega
pohištva
gld. 5 -, 7-50, I0-, I4 -,
Garniture, divane, madrace
7, 14, do 40 gld.
madrace na peresih
8, 9 gld.
dratene madrace
7 gld.
pulte za mašne knjige
itd. itd.	gld.	10-—,	15—,	17—.
Nart čila se točno izvršujejo.
Krf Cenilnik s podobami zastonj in franko.
I
m
ffilpgSIl Redka priložnost za nakup pohištva. ffjiffltilj
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča:	55	(17)
Nikelnaste. jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure Raznovrstne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstane, uhane, zapone, pri-klepke, gumbe za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra. Prstane in uhane z dijamanti in briljanti. Specialitete vsake vrste v Zalogi.
Nikjer se ne kupuje ceneje.
«
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in klečalnike po
vzorcih in lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini m cerkvenim predstojni-štvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv, Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
43 (26)	pošta	Domžale.
•ooooooooooooooooo«
Gabr. Piccoli
)
lekarnar „pri angelu“, dvorni založnik
Nj. svetosti papeža Leona XIII.
v Ljubijnui,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898.
Vaše blagorodje 1
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me jo na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uijudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z 12terimi stekleničica mi in jeden lonček Glicerin Creme.
S spoštovanjem	Tomaž	Dobek,
O
9 O
o o o o
9
2	Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj sto-
Q ječim napisom 24 slekieničic izvrstne »želodčne esence", * ki se rabi z najboljšim vspehom.
Jožef Černko, župnik,
20 ,31)	Vuhred.	— Štajarsko.
Pošljite mi s poštnim povžetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem	Ivana	Vidas
pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenica d’ Albona, Istria
9
9
9
0
0
9
9
9
•OOOOOOOOOOOOOOOOo*
Vincencij Camernik
v Ljubljani, Slomšekove ulice štev. 9 nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
nagrobnih spominkov
iz raznovrstnih marmorjev Vsprejema pa tudi naročda na izvršitev istih po spe-cijalnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zelo nizke, izvršitev naročenih del točna in trpežna.	78	(5—1)
Narisi so na razpolago.
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830.
Promet od 1. okt. 1898 do 1. avg. 1899: gld. 1,661.490'22. Skupna aktiva gld. 287.978‘03.
Sprejema hranilne vloge po 47*%, vloge na tekoči račun po S1/*0/« ort rtneva vložitve do dneva vzdiga. Izposoja se na menjice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6 % brez kakih stroškov.
Uraduje se vsak dan ob navadnih urah:
Dvorski trg štev. 3.	68	w
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzoroij ,Slovenskega Lista", Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.