List št. 17.
Kmetijske skušnje.
{Pomoček zoper gnjiltno krompirja), kteriga v poslednjih Novicah omenjeni Grebensteinski kmetovavec na vso moč hvali, podamo kmetovavcam v poskušnjo, brez da bi bili porok za gotovost njegovo. Ker pa skušnja ni teška, naj se napravi; če ne bo pomagalo, tudi škodovalo ne bo. Imenovani kmetovavec pravi, da mu je ta pomočekže skozi o let gotov; on dela takole: „Sred mesca sušca dam krompir za seme na ilovnato zemljo na zrak (Jjuft) prenesti tako, da je za čevelj visoko
nasut; tu ostane, dokler ga ne sadim, pa ga večkrat premečem in kar je gnjiliga odberem. Bi utegnilo med tem zmerzovati, naj se s slamo pokrije. Je krompir tako skozi 4 tedne pod milim nebam ležal, se čisto odbere, preden se za seme namenjeni v žaklje dene. Le tisti pa se za seme odbere, ki je zvenel in se zgerbančil (Velkt und einschrumpftj; ves drug, ki je ostal, kakor je poprej bil, ni za seme, ker je kocenast. Je za seme odbrani krompir že v žakljih, se ne smemo 3 dni muditi s sajenjem , ker sicer krompir predolgo kali. Tako gleštani sad začne 14 dni pred poganjati, kakor tisti, ki je naravnost iz kleti ali lirama v zemljo prišel. — Imenovani kmetovavec pravi, da je lani 2 žaklja taciga krompirja vsa-dil in ga 21 žakljev pridelal čisto zdraviga. Zraven tega na ravno tistim zemljišu je vsadil tudi 2 žaklja druži ga, ki ga je še le 24. maliga travna (aprila) vsadil, ko ga je naravnost iz hrama dobil; čeravno lep in zdrav viditi, je bil vunder pri-delk slab; od le 9 žakljev, ki ga je pridelal, ga je bilo 5 žakljev popolnama černiga in tudi v ostalih žakljih je bil malovreden in le za živino. Vtem vidi imenovani kmetovavec očitno spričbo, da je nasvetovano ravnanje gotova pomoč zoper gnjilino krompirja. — Veljavniši bi nam bila poslednja skušnja, če bi bil ves krompir ene sorte, ne pa dvojne, kakor je tukaj bilo, ker se za-more misliti, da perva sorta je bila že sama po sebi boljši ali zdravši od druge. Vunder naj se vse poskusi — pravo pa obderži!