t Mali©; >šl:a ccsta 5. dop išilji do od-_ M*ro6itm %e plo- t ¿apri-f. ta» Ifcierjrba» iL 113. ItevUka stan« 1 din. VoStniuo plačan« ▼ ffoioviiü. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO im > f bn«i življenju! Priden novičar je bil naš list in prinašal celo leto kopico žalostnih in veselih dogodkov iz našega domačega življenja in iz tujih krajev. Tako bo ostalo tudi y bodoče, človek mora vedeti dandanes tudi nekaj o tem, kako je po svetu in ne samo to, kar je za njegovo pečjo. Zato mora čilaii in se zanimati za vse, kar je važnega okrog njega, kako delajo, živijo, trpijo ali uživajo drugi. Tako si ostanimo " 11 ' * ke in z nesebičnim de je sedaj življenje nas Vseh, ki od poštenega dela živimo. Toda mi vemo, da ga in trajnega ustvarj kakor mladike iz debl jamo lepše, ugodnejše trpljenja ne more mir ____J Bistrimo si glave, zavihamo rokave, s čistim srčen pojdimo neustrašeno na delo. Zmaga nam ne izostane. Naj velja geslo, kakor so ga popevali naši predniki: j «Vsi smo za enega, eden za vsacega«! S tem pozivom se zahvaljujemo vsem našim zve-| stim naročnikom, pridnim sotrudnikom in razširjeva-teljem ter jih prosimo, na-j vztrajajo z nami, da si priborimo «srečno novo leto«. ^- - T* f maso. SEM ČITAL IN BOM ČITAL! (Dopis iz Sv. Bolfenka v Slov. gor.) Veselje je zopet zavladalo v naših hišah — naš; \ vojaki se vračajo iz daljne Šumadije; težko so že čakali na nje domači; boffčni praznik jih je zopet združil vse. — Slovesno ozaljšan je bil zadnjo nedeljo cer- r.. i V libijski ouščavi. Roman. Angleški spisal A. Conan Doyle. (Dalje). Po večerji so posedli po krovu, da še malo po- i kramljajo, preden odide vsak v svojo kabino. Tedaj je nastopil dragoman Mansur, da jim, kakor je v takih izletniških družbah navada, obrazloži spored za prihodnji dan. «Gospe in gospodje!« jih je nagovoril v svoji nagli, ropotajoči in polomljeni angleščini — bil je po rodu Arabec, doma iz spodnjega Egipta —. «Jutri se spom- ! nite, da ne bodete pozabili vstati, ko udari ura k dovršitvi vašega izleta v puščavo še pred poldnem. Pri-šedši na kraj, kjer vas pričakujejo osli — prišli bodo namreč še pred vami peš iz Wadi Halfe — bomo jezdili pet milj* preko puščave mimo tempeljna Amon-ra, ki leži na potu, in tako bomo dosegli slavno skalo Abu-sir. Imenuje se tudi prižnica, to pa zato, ker je podobna prižnici. Ko pridete k skali, se bodete prepričali, da stojite na robu kulturnega sveta in civilizacije in omike in da vas že par korakov zanese v deželo dervišev —. Raz vrha skale bodete občudovali vso krasoto Nilovih pragov pod seboj obenem z vsemi njihovimi" naravnimi lep< ta mi in obenem z vso nepregledno puščavo. Vsi slavni ljudje, ki so kedaj obiskali Abusir, so na njegovo skalo zapisali svoje ime — in zato bodete tamkaj tudi vi zapisali svoja imena —!« Mansur je nekoliko počakal, da so poslušavci imeli • Osem kilometrov, slabi dve ur čas se nasmehniti njegovemu dovtipu, in ko se je to zgodilo, je ves zadovoljen končal: «Nalo pa se bodete vrnili v Wadi Halfo, kjer si bodete odpočili dve uri ter si ogledali angleško obmejno četo, kamelarje, in obiskali Jjazar.«* Tako je zaključil dragoman Mansur svoj nekoliko rogljati angleški govor, njegovi, kakor slonova kost beli zobje so se bliščali v luči ladijnih svetiljk in njegove dolge ohlapne hlače, njegov kratki angleški suknjič in rdeči tarbuš so drug za drugim izginili po lestvi navzdol v ladijsko luko. Pogovor, ki je ob Mansitrjevem prihodu utihnil, je iznova oživel v polglasnem, rahlem žuborenju v posameznih gručah po krovu. «Zanašam se na vas, gospod Stephens,« je dejala Sadie s svojo brezbrižno prostodušnostjo, «da nam bodete še o pravem času povedali vse potrebno o zanimivostih, ki nas čakajo v Abusiru. Saj imate vse popisano v tistem svojem rdeče vezanem «Vodniku po Egiptu« —! Bolje, da človek vnaprej ve, kaj bo videl, si pozneje lažje zapomne.« «Bojim se,« se je vtaknila vmes njena teta z zlo-voljnim, rezkim glasom, «bojim se, da si teh reči nikdar ne bom zapomnila. Ko bom spet doma v svojem prijetnem, snažnem Bostonu — oh, da bi le že kmalu bilo! —, tam kjer me ne bo takle mršav dragoman vlačil in gonil naokoli in mi venomer trobil na ušesa svoje znanje, tedaj bom sedla in si vse še enkrat prebrala, kar je znamenitega pisanega o Egiptu. In morebiti se mi tedaj zbudi želja, da bi še enkrat potovala semkaj —. Sedaj pa si ne želim ničesar druga, ko da bi žc kmalu spel bila v Kairi in na potu dohiov —.« »Mislil sem si, da bodete morebiti potrebovali na- 1 Perzijsko-turška beseda, pomeni trg, v orientalskih i mestih središče vsega trgovskega in družabnega življenja. tančnih obvestil o Abusiru,« se je skromno oglasi Stephens, ko je gospodična Adams nekoliko prenehala da je prišla spet k sapi, «in pripravil sem kratek izvleček k stvari.« Dal je gospodični Sadie listek. «Izvleček k stvari —?« se je poredno nasmejala in pogledala na listek pri luči svetiljke. «Kaj naj to pomeni —? In tule pišete: VZ Abusir —! Na listku, ki ste mi ga včeraj dali, ste napisali VZ Wadi Halfa. Kaj neki hočete reči s tem VZ —?« Stephens je zardel v svoji zadregi kakor mlad fant. , «To je taka navada v našem poklicu, da rabimo za večkrat se ponavljajoče izraze posebne kratice. Ako hočemo na primer podati komu kako obvestilo, mu napišemo VZ — to je, v zadevi. In «izvleček« je kratka vsebina na primer kakega akta.« «Ni dvoma, to je prav kratka pot, posebno če imate veliko pisarij in posla. Pa priznati morale, da «VZ Abusir« vsekakor doni — smešno in suhoparno v tejls okolici —!« «Taka oblika je običajna v našem uradovanju.« «V uradovanju, da —!« je odgovorila Sadie pol zbadljivo pol nevoljno in nastal je kratek molk. «Eno bi si želela, preden zapustim Egipt«, se jt tedaj oglasila gospodična Adams s svojim trdim, bodečim glasom, za katerim je skrivala svoje mehko, ljubezni polno srce, «in lo je, da bi mogla govoriti s po-' stavodajalci tele dežele in jim pomoliti pod nos par su hih dejstev. Tudi jaz sem si naredila nekatere izvlečkt VZ, gospod Stephens! Postava, da morajo dojenčkom in otrokom vobče umivati oči, to bi bila ena točka, --druga pa bi bila obvezen pouk o snagi —. Da vam povem«, je nadaljevala z jezno nevoljo, «kaj takega kakor tukaj še nisem doživela, pa sem že dolgo na'svetu! Z istim uspehom kakor tem ljudem bi človek pridigo kveni trg; na vsaki lipi je bil pribit velik plakat. Ti beli plakati so dali celemu prostoru praznično lice, skriv nostna, višja moč je objemala vsakega obiskovalca in mu šepetala na uho: Prijatelj, ali veš, kaj je dolino.v vsakega poštenega Slovenca ob Novem letu? Poglej ir, beri: Katoliške liste v katoliške hiše. In obstal je ta. obstal jc oni in sta čitala. — Toda, ali poznate zgodbo o hudiču v cerkvi? Ko sem bil še fantič mlad, so mi drugi pripovedovali, da pride baje v cerkev k službi božji tudi hudič, pa ne za to, da bi počastil Stvarnika, ampak za to, da napiše grehe, ki jih delajo obiskovalci božje hiše s svojo raztresenostjo, z grešnim šepetanjem, govorjenjem itd. na svetem mestu. Na stropu se baje skrije v okroglo odprtino in gleda na ljudstvo ter si napiše na listek vse njegove grehe. — Tako sem se tudi jaz postavil k veliki lipi in sem poslušal, kaj govorijo ljudje. Prišla sta dva stara možakarja, čitala plakat in eden reče: Kaj si misliš, 100 K stane novi «Gospodar«! To je predrago; jaz ga ne naročim več! Res pravi na to drugi, kar je predrago je predrago! Možakarja, poslušata, kaj vama odgovorim: Ko sta v jeseni prodajala teleta po ¡1000 K, krave in telice za 12.000 K in še višje, takrat nista ugovarjala, da je predrago: pred vojsko sta dobivala za teleta 60 K, za krave 300 do 400 K in takrat je «Slovenski Gospodar« stal 4 K. Kdo je torej bolj poskočil pri ceni, vidva ali «Gospodar«? — Zopet sta prišla dva druga in sta govorila: Brala bi že, če bi le drugi plačali! Dragi, takih norcev j< veliko na svetu; pa za godbo na gostiji in plesišču bosta imela dovolj denarja, samo za knjige in liste nimata pare v žepu. — In prišel je tretji par, dva fanta, ki sta govorila: E, kaj časniki, čemu so mi? Če le znam rabili motiko, sekiro, koso. več mi ni treba! Raje, ko bi naročil tak list, grem k Ketišu in se ga enkrat napijem. Fanta, vama pa povem. Tudi za vaju bodo prišla vojaška leta in če bosta potrjena za vojaka, bosta letala od hiše do hiše in vpraševala, kaj piše «Slov. Gospodar« o vojaški službi, kam se pošiljajo prošnje za opro stitev, kaj se mora priložiti prošnjam itd. Ko vama bo voda tekla v grlo, takrat vama bodo listi dobrodošli. Slab prijatelj je, ki te pozna samo, kadar je v sili ali ga doleti nesreča. — In zgrabila me je jeza in sem od šel. Tepec ostane tepec vse svoje žive dni. Kdor pa ima kaj soli v glavi, bo rekel: Sem čital in bom čilal; tega veselja si ne vzamem, naj slane, kolikor hoče. & i Avtonomija in samostojni. Krščanska politika, ki jo vodijo «kmetijei« (samostojni) se približuje neizogibno svojemu koncu. Ura, ko bo treba izpreči in položiti račune pred zapeljane volilce, se vedno bolj približuje. To samostojnim greni njihova sladka korita, ki jih jim je tako bogato oskrbel Beograd. Pucelj ne ve, kaj bi počel. V Sloveniji mu je že odcingljalo in začel je reševati Prekmurje. V Murski Soboti mu je ljudstvo dobro upihalo kašo in se jezi s «Kmetijskem listu« ter stresa svoj žolč nad tistimi, ki so «njegovi ekscelenci« povedali v brk par gorkih resnic. Grozi jim s tožbami in zahteva zanje najstrožjo kazen in zapor. Zanaša se namreč na svoj bivši minist. položaj, ki ga sodišče, žal, le prerado upošteva na škodo pravice. Toda nobeno drevo, pa niti drevo ministrskih ovaduhov, ne zraste do nebes. Potisnjeni ob zid z neovrgljivimi dejstvi iz njihove «profitmacherske« politike, kakor jo je imenoval njihov nekdanji klubovski tovariš Srb Avramovič, se zvijajo in zavijajo, kakor pač vedo in znajo. Ker drugega nimajo, nam očitajo, kaj smo z zahtevo avtonomije dosegli. Tudi če bi v tem oziru ničesar drugega ne dosegli, kakor to, da so danes Pašitevi centralisti podrep niki s kmetijei vred v najhujši stiski, kako rešiti, kar se še rešiti da, — že to je dovolj za vstrajno, nesebično in dosledno delo Jugoslovanskega kluba. Revizija ustave v smislu avtonomije je danes dejstvo, s katerim mora računati ne samo Pucelj, ampak tudi Pašič. Če pa tega niti danes ne store, jim pač ni pomagati. Kolesa dogodkov pojdejo preko centralističnih zajedavcev. Kaj nam pomaga, tudi če bi nam danes odpustili, recimo ves zemljiški davek, ako pa na drugi strani z drugim proti kmetskim davkom izvleče j o zadnjo krav • iz hleva za Beograd, kjer se zidajo ponosne stavbe in razkošne palače v današnji strahoviti draginji. Edino avtonomija nam more vsestransko očuvaii naše gospodarstvo in zadržati denar v domovini. Mi ne maramo prav ničesar iz Beograda, najmanj pa kakih drobtiu, ki bi jih morali drago plačati. Slovenija je dovolj močna, da je sama sebi dovoljna. Noben poštenjak v Sloveniji, ki gleda s svojimi očmi in misli s svojo glavo, ni tako neumen, da bi mislil, da nas beograj ska družba ne pusti iz centralističnega zadušnega objema iz gole ljubezni. Naš denar, naša gospodarsk i moč, naši rudniki in naši gozdovi jih šegečejo, da nam natikajo centralistični jarem in vihte ufid nami bič na silja. Smatrajo, nas za otroke, ki baje ne znajo sami se bi gospodariti in jim je potrebe i oskrbnik. Če bi dru gega dobička ne bi bilo, bi si v avtonomni Sloveniji prihranili vsaj to, kar smo morali plačati na davkih, da napasemo samogoltne kun tijce. Danes, ko se celo med srbijanskimi strankami vedno bolj množi število avtonomistov, zahtevajo kmetij ci, naj jim povemo, kakšno avtonomijo hočemo. To je podla hinavščina kmetijcev, če sedaj prihajajo s tak.) zahtevo, ko vendar dobro vedo, da je Jugoslovanski klub v ustavni razpravi lansko leto predložil svoj av tonomistični predlog v obliki odvojenega mišljenja. Ko bi se bili kmetijei zavzeti za ta predlog z isto vnemo, kakor so se zavzeli za svoj «kancelparagraf«, bi dane., sicer ne imeli «kancelparagrafa* na papirju, pač pa v. veliko verjetnostjo stvairo avtonomija Tudi na neštevilnih shodih in predavanjih so naši govorniki pojasnjevali, kakšno avtonomijo hočemo. — Vsakemu pastirju je to jasno, da zahtevamo, da se zakoni, ki ličejo Slovenijo, delajo v Ljubljani in ne v daljnem Beogradu. O naših stvareh naj razsojajo sami in edino slovenski deželni poslanci in ne tudi poslanci, ki jim naše razmere niso znane in jih koncem koncev tudi nič ne brigajo. Iz Beograda za Slovenijo tudi zat < ne more ničesar dobrega priti, ker se v naše domač.' stvari vmešavajo ljudje, ki komaj vedo, da so Slovenci na svetu, Če se torej kmetijei danes borijo z zobmi in nohti proti avtonomiji, je jasno, da jih v to ne vodijo pošteni nagibi. Njihov zastopnik Rajar je Pašiču izjavil, da so oni pripravljeni iti za vsako beograjsko vlado v ogenj, samo da morejo pri tem centralističnem ognju kuhati svojo ministrsko in koritarsko «župco«. V Ljubljani bi v deželnem zboru ne mogli tega delati, kamor bi imelo slovensko ljudstvo dovolj vpogleda, kaj ta ali oni po-štenjakovič dela in snuje. Če bi bili kmetijei pošteni in iskreni zastopniki ljudstva, oi se pridružili Slov. ljud. stranki v zahtevi avtonomije. Ako pa se kmetijei boje, da bi naša stranka v avtonomni Sloveniji vodila glavno besedo, pa jih lahko potolažimo, da ni nikjer zapisano, da mora SLS imeti na večne čase absolutno večino v Sloveniji, kakor jo ima danes. Pošteni stranki ljudstvo vedno zaupa in tudi kmetijei bi s pošteno politiko imeli dovolj prostora med Slovenci. Ko bi se ne upirali avtonomiji slovenskega ljudstva bi s poštenim delom lahko upali na vodstvo slovenske avtonomije. To upan je pa so kmetijei pokopali in ostanek prodali tam, kjer je treba trdega in neizprosnega boja in ne mehkih ministrskih stolcev. O usodi svoji in svoje dežele naj odločuje slovensko ljudstvo preko svojih izvoljenih zastopnikov v deželnem zboru avtonomne Slovenije. Tudi, ko bi imeli v Beogradu zastopniki drugih pokrajin najboljšo voljo podpirati naše potrebe in zahteve, tega ne morejo storiti, ako nočejo škodovati posebnim koristim ljudstva svojih pokrajin, ki se medsebojno v marsičem znatno razlikujejo. Kar je za druge dobro, je za nasinorda še boljše, kar drugi imajo tega mi nimamo, kar pa imamo mi, pa menda oni nimajo. Glejte, to in tako avtonomijo mi zahtevamo in zato val red in snago volekom v hlevu! Včeraj, veste, ko smo šli na obrežje k tistemu podrtemu tempeljnu, ne vem, kako se mu že pravi, Nene —.« j «Nehte-nebof, gospodična Adams!« je pomagal Stephens. «Starodaven tempelj, jako —.« : «Torej k tempeljnu Nehajte intakodalje smo šli in prišli smo mimo ene njihovih hiš — ako vobče smem imenovati hišo tisti kup posušenega blata — in zapazila sem dvoje otrok na tleh pred vrati. Seveda, cel roj muh je visel na njunih trepalnicah in obleko sta imela polno lukenj! Zlezla sem z oslička, si zavihala rokave, pa sem jima osnažila oči s svojim žepnim robcem in jima pošila obleko. Kajti v tej deželi mora človek iglo in nit prav tako nositi seboj kakor solnčnik, gospod Stephens! — Razvnela sem se pri svojem poslu in končno sem stopila še skozi vrata — ali pravzaprav skozi luknjo. Kako stanovanje, uh! Napodila sem ljudi ven in se lotila pospravljanja in snaženja kakor plačana služkinja. Od tistega Nehajteževendar tempeljna sem videla prav toliko, kakor če bi vse življenje ne bila prišla iz Bostona, — toda videla sem več prahu in nesnage, nego je bodete vi vsi skupaj videli v vsem svojem življenju! — Kako uro, ali morebiti je bilo poldrugo uro, da sem delala, in koča je bila snažna in lična kakor škatlica za bisere, vam rečem! Nekaj časo-pisanega papirja sem imela seboj in z njim sem jim pokrila police ob steni. — Dobro, gospod Stephens! Umi-la sem se še zunaj za oglom in si otepla prah z obleke, — no in ko se vrnem, kaj vidim —? Otroka sta čepela na tleh pred durmi in, seveda, cel roj muh je visel na njunih trepalnicah, le da si je vsak izmed paglavcev ; iz časopisnega papirja naredil vojaško kapo in si jo potlačil na glavo —. Ampak, Sadie, ura bo deset in jutri moramo zgodaj vstati, je dejal Mansur!« «Preveč lepo je tukaj zunaj, da bi že šli spat, teta! Poglejte nebo, kako rdeče gori! In tele velike srebrne zvezde! — Kako tiho je v puščavi! In kake ostre črne sence delajo onile griči! — Veličastno je vse to! Pa strahotno tudi! In če je res, kar je dragoman povedal, da smo na robu kulturnega sveta in da odtod naprej ni druga ko divjina in grozota in krvoločni derviši, — — ali se vam ne zdi, tetica, da stojimo na robu ognjenika —?« «Tiho, tiho, Sadie! Ne govori tako,dete!« ji je odgovorila teta plašno in nemirno. «Dovolj je, da se človek prestraši, ko te posluša!« «Dobro, dobro! Pa — ali ne čutite sami tele divje grozote? Tale velika, tiha puščava, ki sega brez mej na vse strani in se izgublja v temi! Kako otožno poje veter preko te samote! — Veličasten, resen prizor, kakršnega še nisem videla v svojem življenju —!« «Veseli me, da smo končno nekaj našli, kar vpliva resnobno nate! Včasi sem mislila, da —. Za božjo voljo, — kaj je to —?« se je nenadoma prestrašila gospodična Adams. «To je šakal, gospodična Adams!« je razložil Stephens. «Pustinjski šakal, ki gre iskat plena. Njegovo lajanje in zavijanje je sicer strahotno čuti, pa žival sama je boječa in plašna.« Toda Amerikanka se ni dala več držati na krovu. Vstala je in njen obraz je kazal, da so se ji živci vznemirili. «Če bi bilo šlo po moji volji, nikdar bi ne bila stopila na tole ladjo«, je dejala. «Ne vem, kateri zlo- jo zahtevamo! Od te zahteve ne bomo popustili, ali jo J to Pucljevcem prav ali ne! DR. KUKOVEC HLN DR. NOVAČAN - SNUBAČA! Če se fant ženi, se lepo obrije, zhiksa čevlje, obleče nov gvant in gre prijazno govorit in goreče na srce pihat lepim in ¡»etičnim Mickam. Če je že bolj zastartž samec, prebarva tudi svoje lase, brke in svoj zapuščeni dom. Tudi zdaj je nastopil «pust, ti čas presneti«, ln dr. Kukovec in dr. Novačan sta se našminkala, nabik-sala in tudi svoje domove prebelila in prefarbala. Bližajo se volitve in Kukovec in Novačan bi rada kot stara samca zasnubila mlado, petično in lepo Slovenijo, Kukovec že farba in biksa sebe hi svoj liberalni dom. Ker svojčas ni nič opravil ? «Narodno stranko«, je pozneje nastopil z «demokratsko« farbo in gvanlom iti sedaj v «Taboru« objavlja, da se je zopet prebiksal in prefarbal v «kmetsko-obrtniško« zvezo. Vstrajen snu-bač in vstrajen mazač je ta gospod! Dobro pa mu dete konkurenco dr. Novačan. On se je preštrihal in prebiksal v zadnjih štirih letih kar štirikrat. Najprej je nastopal kot lep in hud «demokrat«, potem je hotel kandidirati pri «samostojni«, pa ni imel denarja in prehitel ga je dr. Vošnjak, potolažiti ga je hotel Pucelj s koritom v ministrstvu, toda dr. Novačan je hotel več jn srce je bolj srbsko, zalo se je oklenil Avramoviča in kot «Naša va-s« in vaški sveti« je prišel pobarvan iz Beograda snubit. Pa tudi lo ni bilo nič, Avramovič je dal premalo denarja in Novačan se je prebiksal v Radiče-vega republikanca. Tako hoče preslepiti lepo Slovenijo. Toda ta lepa nevesta bo obema rekla s Prešernom: «Vsak sleparček ni za nas«, potem pa bosta po volitvah oba prefarbana snubača ostala lepo sama doma in mislila menda na drugi biks in drugo barvo. Resen zaključek te prilike: Ljudstvo n$ veruj političnim sleparijam4 Mali obnejni promet. Piše Fr. Žebot. Obmejno prebivalstvo je dolgo časa želelo in prosilo, da bi se promet na meji vendar uredil tako, da odpadejo nepotrebne težave in sitnosti. Zgodovina borbe za ugodno rešitev tega vprašanja je prebivalstvu ob severni meji znana. Vsled tega ne bom danes opisal podrobnosti izza bojev za ureditev obmejnega prometa. Omejil se bom samo na one točke, ki so že stopile v veljavo. Glavni prehodi (ceste) čez mejo: L Iz Rogaševcev (Prekmurje) preko Eckvvirta v Liebau. 2. Iz Gederovcev preko Sicheldorfa v Radgono. 3. Cesta (most) Gornja Radgona—Radgona. 4. Most pri Gornjem Cmureku. 5. Državna cesta Št. Uj— Spielfeld. 6. Cesta čez Jezersko sedlo na Bad Vellach. 7. Cesta iz Tržiča preko sedi*: Lubelj na Borovlje. — Po teh cestah se vrši glavni promet. Po teh cestah lahko potujejo potniki iz ene v drugo državo tudi s potnimi listi. To je novo določilo Dosedaj se je smelo s potnimi listi prekoračiti mejo le samo z železnico. Po teh cestah se lahko prevaža z ens države v drugo tudi vso, carini podvrženo blago. Zaca rinjenje se vrši na obmejnih carinarnicah. Teh cest st-smejo posluževati tudi dvolastniki ter prebivalstvo, ki ima izkaznice, oziroma prolaznice za mali obmejni promet (prebivalci 10 km pasu tostran in onstran državne meje). Ceste, določene samo za mali obmejni promet, 90; Pet cest v Prekmurju, iz črnce v Purklo z" brodom (Apačka kotlina), brod pri Sladkem vrhu nad Cmure-kom, brod pri Murhofu—Lichendorf (ta brod se bode-nanovo zgradil), brod Ceršak—Črnišine, stara cesta Plavč—Ernovž, cesta Svečina—Plavč—Emovž, Gornja Kungota—Sv. Jurij—Lučane, Sv. Ožbolt—Lučane, Ka -pla—Arvež, Brezno—Sv. Pankracij—Oberhaag, Maren-berg—sedlo Radi—Ivnik, Muta—Pernice—Mlake (Laa-ken), Dravograd čez Vič na Lorenzenberg ter še neka) cest od Dravograda do Lubelja. Te ceste služijo za dvo-lastnike in za prebivalstvo 10 km pasa. Pogodba pa do- voljni duh me je obsedel, da sem te vlekla sem gori v to puščavo, Sadie! Tvoja mati si bo mislila, da sem bila ob pamet in celo življenje bi si ne upala več pred njene oči, če se ti kaj pripeti. Dovolj sem videla tegale Nila in druga si ne želim, ko da bi bila kmalu spet v Kairi!« «Ampak tetica!« je vzkliknilo dekle. «Ali vas je — strah —? Strah, ker je zajavkal plašni šakal —?« «Ne vem, kaj bi dejala, Sadie. Morebiti sem utrujena od vednega potovanja in gledanja, morebiti vpliva name tujina in samotna puščava, morebiti je oboje krivo, ampak ves večer sem že nemirna, — kakor bi imela hude slutnje —.« «Tetica —! Mansur s svojimi derviši vas je vznemiril!« «Vaši živci so utrujeni!« je pomirjajoče razlagal Stephens in tudi vstal. «Počili se bodete in jutri —.« «Menda bodo moji živci krivi nemira —. Ženska, ki vse življenje ni šla od doma, pa gre na tako dolgo pot —! Saj pravim —! In tisto lajanje in zavijanje tamle me je še huje razburilo —. Le eno tolažbo imam, da namreč jutri popoldan odpotujemo nazaj proti domu, ko se vrnemo iz izleta k tisti skali ali tempeljnu ali kar že je —. Moja glava je polna tempeljnov in skal, gospod Stephens! Ne zmenila bi se, četudi bi ne videla nobenega več —! Pojdi, Sadie! Lahko noč!« «Lahko noč! — Lahko noč, gospodična Adam!« je ponavljal Stephens in Amerikanki sta odšli v svojo kabino. — (Dalje prihodnjič.) toča, da mara vsakdo, kdor se hoče posluževati ene teh -tst, imeti v svoji izkaznici ali prolaznici zapisano, katera cesta mu je dovoljena. Tretja vrsta potov za mali promet so ona, po katerih sme obmejno prebivalstvo z obeh strani voziti žita v mline preko meje, na žage, v olarne, na stope, po katerih smejo hoditi živinozdravniki, zdravniki, babici in obrtniki z obeh strani. Ta pota so dovoljena tudi ca dvolastnike. N. pr. taka pota so: Pri Murhofu in Li-ihendorfu, nadalje pot po razvodju od Št. IIju do Plavža, od Plavča do Špičnika, od Špičnika do Kreuzwirta, arircma do Sv. Duha in dalje po obmejnem grebenu. Ta pota tečejo nekaj časa po jugoslovanskem, potem zopet po avstrijskem ozemlju. Za vsako področje orož-niških postaj je natanko določeno, kateri posestniki in njih uslužbenci smejo uporabljati ta pota. Radi pomanjkanja prostora mi je žal nemogoče v «Gospodarju« navesti vsa ta pota. V pogodbi se imenujejo te ceste «skupna pota.« Posebna ali specijelna pota so za posamezne posestnike, n. pr. za vaščane v Lichendorfu je dovoljena gotove mesece v letu uporaba broda Ceršak—Lichen-dorf, da spravijo steljo, drva, seno in sadje čez Muro. 0 takih specijelnih potih so prizadeti obveščeni po politični oblasti, žandarmeriji ali carinikih. Pota za napajanje živine, uporabo studencev tik ob meji, za gonitev živine na pašo itd. določijo posamezne carinske postaje. V pogodbi je določeno, da obojestranski cariniki morajo dovoliti prebivalstvu uporabo potov, da nosijo ali vozijo vodo iz studencev ali mlak onstran meje. Izkaznice ali prolaznice. Vse dosedanje izkaznice in prolaznice za obmejno prebivalstvo v 10 km pasu ter sa dvolastnike izgubijo svojo veljavnost s 1. februarjem 1923. Svetujem, da takoj potom svojega občinskega u-cada zahtevate nove izkaznice in prolaznice. Priložite staro listino, da vam ne bo treba kupovati nove fotografije. Natančneja navodila o novih izkaznicah in pro-laznicah dobi vsak pri žandarmeriji, občinskem ali carinskem uradu ter na okrajnem glavarstvu. Cena izkaznici, oziroma prolaznici, je 9 dinarjev. Žal, nismo mogli prodreti, da bi veljavnost izkaznic in prolaznic trajala 1 leto. Veljajo samo za 6 mesecev. Dvolastniki morajo Imeti izkaznice in prolaznice. Na prolaznici ni treba fotografije, ampak le na izkaznici. Za delavce velja pro-laznica na skupnem listu, ali pa tudi za vsakega posebej. Dosegli smo, da obmejni carinski uradniki smejo sproti izdajati posebne izkaznice za delavce in viničarje in posle, ki imajo opravljati dnevno delo na posestvu onstran meje. Uporaba železnice. Za prekoračenje meje je dovoljena tudi uporaba železnice in sicer proge Gornja Radgona—Špilje ter Dravograd—Sinčavas. A uporabljati se smejo vlaki samo po dnevu. Natančneje o vožnji z železnico se izve pri carinskih postajah. Vožn ja na mline, žage in stope. V 10 km pasu smi vsakdo voziti svoje ali nakupljeno žito v mline preko meje, lesene hlode na žage, proso v stope, oljnato zrnje v olarne. Vsak, kdor pelje kako tako balgo preko meje mora prinesti posebno izjavo, da bo mlinski izdelek go tovo pripeljal nazaj. Take tiskovine dobijo občinski u-radi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Seveda mora imeti voznik izkaznico s fotografijo in živinski potni list za živino ter še posebno jamstveno izjavo, da privede živino nazaj. Radi žita se nam je posrečilo doseči, da ni potrebno pripeljati moko že tekom 1 meseca nazaj, ampak, da se ta doba podaljša za več mesecev, kakor pač kdo želi. To pa smo zahtevali radi tega, ker v zimskem času mlini zamrznejo, a v poletju mnogokrat ni vode. Isto velja za žage in olarne. Prehod čez mejo je dovoljen samo po dnevu. Samo v izvanredno nujnih slučajih: bolezen, smrt, nesreča pri živini, požar ali kaj sličnega, smejo carinske postaje dati dovoljenje za enkratni prestop meje ponoči. Za živinozdravnike, zdravnike, dušne pastirje, babice in obrtnike izdaje okrajno glavarstvo posebne legitimacije za prestop meje. Denarja sme vzeti vsakdo, kdor ima izkaznico ali pa prolaznico, na mesec 3000 dinarjev. Avstrijci pa smejo vzeti vsakokrat 200.000 avstrijskih kron seboj. Svota denarja se vpiše v izkaznico. Požarne brambe in sosedi smejo v slučaju požara brez izkaznic iti na pomoč preko meje. Komisija, ki je v Gradcu dne 15. oktobra 1922 podpisala medsebojno pogodbo o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo, je predlagala vladi še razne olajšave, a do danes še rešitev ni dospela. Ako komu kaka stvar glede obmejnega prometa ni jasna, naj se pismeno obrne na moj naslov. Naša skrb mora biti, da se obmejni promet polagoma tako uredi, da bodo izostale vse šikane in nepotrebne težave. Svetujem pa našim ljudem, da se varujejo vsakega tudi najmanjšega prepovedanega prenosa ali prevoza blaga preko meje. Če bi se začelo na meji uveljavljati tihotapstvo, bo vlada, kakor je zagrozila, takoj u-stavila ves mali obmejni promet. V takem slučaju pa bo zelo težko zopet doseči sedanje ugodnosti. UREDITE TAKOJ VOLILNE I.MLMKE. i Vsak krajevni odbor Kmetske zveze mora imeti do 15. januarja 1923 volilni imenik za narodno skupščino prepisan! »sak odbornik krajevnega odbora ima strogo dolžnost skrbeti, da bodo vi naši somišljeniki iz njegove vasi (oKoliša) v volilni imenik vpisani, vsi nasprotniki, ki -i neopravičeno v imeniku, pa izbrisani. Vsak odbor r mora imeti prepis (izvleček) volilnega imenika za > ojo vas (okoliš). Zahtevajte vpis v volilni imenik za vsakega našega somišljenika, o katerem kolikor toliko sodite, da ima volilno pravico. V volilni imenik za državnozborske volitve smejo I »iti vpisani vsi moški, ki stanujejo v občini 6 mesecev in imajo volilno pravico. Kdo nima pravice biti v pisan v volilni imenik? 1. Oni. ki so obsojani na ječo, dokler se ne vrnejo v pravice. 2. Oni, ki so v konkurzu. 3. Oni, ki so pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, va -ruštvom, kuratelo). 4. Uni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, za čas, dokler traja ta kazen. Kako je zahtevati popravo volilnega imenika (zahtevati vpis ali izbris kakega volivca)? Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu ali pri deželnem, ozir. okrožnem sodišču. Vsaki zahtevi za j)opravo volivnega imenika je treba priložiti kot dokaz potrebne uradne listine, domovnico, rojstni list, potrdilo občinskega urada o šestmesečnem bivanju v občini. Te listine so vse takse in kolka proste in jih mora vsaka oblast v ta namen na zahtevo brezplačno v 24 urah izstaviti. Na tako vložene zahteve mora županstvo odgovoriti v petih dneh. Če ne odgovori, se smatra, da je zahtevo zavrnilo. Komur županstvo zahtevo odbije, ali pa, če mu ne odgovori, ima pravico pritožbe na deželno, ozir. okrajno sodišče. To se bode dogajalo posebno tam, kjer so županstva nam nasprotna. V tem slučaju ne smemo odnehati, ampak takoj vložiti pritožbo. Vse reklamacije morajo biti brezpogojno vložene vsaj do 10. januarja 1923, ker se smejo popravki zahtevati le 15 dni po razglasitvi ukaza o razpisu volitev, ukaz bo pa razglašen te dni. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Komaj je bila skupščina rapuščena ob pravem obleganju žandarmerije in policije, ker je bilo zunaj in znotraj vse polno uniformiranih in oboroženih žandar jev ter preoblečenih policajev in agentov, se je že začel boj za mandate in v klubih so se vršile seje ena za drugo. Dočim zborujejo radikalci mirno in prevdarno, hrumi iz demokratskega kluba neprestan kreg in prepir. Radikalci so se dobro pripravili za volitve, ker imajo sedaj vse, kar je v Srbiji že od nekdaj za volilne boje merodajno, imajo državne blagajne in pa svojo policijo, glede volilnega gesla pa itak niso v zadregi, — v glavnem bodo nastopali kot velesrbijanci za Veliko Srbijo in v kolikor bo kazalo, bodo znali govoriti tudi o nekaki reviziji ali spremembi, valeč vso krivdo režima na demokrate. Demokrati so izgubili državne ka • se, oblastniška mesta in povrh imajo v svojih vrstah še hud razdor in osebno mržnjo. Radikalci imajo svoja gotova in varna volilna okrožja, dočim so demokrati razdeljeni na dva tabora s približno enakim številom kandidatov in različnim številom volilcev. Srbski demokrati so za Davidoviča in tako ostane Pribičevičevi skupini samo prečanski svet, ki pa ne bo imel dosti volilnih krog-Ijic za demokrate in to še celo za one najhujše in naj-ostudnejše vrste. Da je slovenska demokratska trojica že danes brez mandatov, je jasno. Da pa se njihovim hrvatskim in srbskim kandidatom ne godi nič bolje, je to bolj zanimivo. Veliko skrb obračajo Pribičevičevi pristaši na dr. Lukiniča, ki je bil predsednik parlamenta, in na bivšega finančnega ministra Kumanudija. Dr. Lukiniča so prvotno hoteli kandidirati v Liki. Toda tja se mora zateči sedaj sam Pribičevič, ker drugje ni varen. Lu-kinič bi v Liki prišel v poštev le še kot okrajni kandidat, kar se pa za predsednika parlamenta ne spodobi. Mislili so ga kandidirati tudi v Srbiji. Toda po zadnjih dogodkih na to ni misliti, ker bodo tam kandidirali le Davidovičevi pristaši. Sedaj ga gonijo nazaj v njegov kraj Karlovac, kjer pa ga čaka težak boj. Tudi Kuma-nudiju se v Srbiji ne godi bolje.Zadnjič je bil izvoljen v bitoljskem okrožju, beda j bo tam kandidiral Davido-vičevec čičevič. Tako je tudi Kumanudi na suhem. Si bo z dr. Žerjavom in Kukovcem podal roko. Radikalci nadaljujejo z vso vnemo razkrivanje in iznašanje raznih zlorab in nepostavnosti bivših demokratskih ministrov. To seveda ne izhaja iz poštenega odpora proti korupciji, temveč iz strankarskih namenov, da bi radikalci svojo sokrivdo zakrili ter mnogo volilnih glasov pridobili na škodo svojih dosedanjih zaveznikov. Razne naredbe bivših ministrov se razveljavljajo, spreminjajo ali vsaj obsojajo, v vseh uprav nih poslih, ki so bili v demokratskih rokah, se razkri ■ vajo razne zlorabe in tako ni obtožb ne konca ne kraja. Pri vsem tem malo čudno izgleda, da so dobili vsi bivši ministri visoka odlikovanja. Lahko bi se tudi sklepalo, da je ves ta boj med novimi in bivšimi ministri samo navidezna igra in da se bo ta družba ob prvi priliki zopet znašla na škodo naroda in države. Ker je šel Sv. Pribičevič, bodo šli najbrž tudi njegovi fašisti ali «Orjuna«. Notranji minister je navedel v svojem poročim, da je ta organizacija izvršila v zadnjem času brezštevilno protizakonitih činov in je predlagal, naj se to društvo kot protidržavno razpusti, njegovi voditelji pa postavijo pred sodišče radi protizakonitih dejanj Tudi v tej zadevi še ni bil sprejet končni sklep, skoro gotovo pa bo «Orjuna« razpuščena. Stranke izdajajo svoje volilno proglase in pojavljajo se tudi nove politične skupine, ki hočejo pri volitvah samostojno nastopati. Tako se snu ji- v Vojvodini židovska stranka, ki bo združila Žide vseh narodnosti-ler hoče v parlamentu zastopati le versko stališče. Ta verska stranka bo na škodo madžarski in nemški stranki, če ji vse svoje vernike odtegne. Invalidi so sklenili tudi svojo politično pot, ki si-cer ne bo strankarska. Posamezne okrožne invalidske organizacije hočejo namreč stopiti v zvezo z najmočnej -imi strankami domačih volilnih okrožij, da sprejmejo ¡»o enega invalida na svojo listo in ti invalidi, izvoljeni na raznih listah, bi v parlamentu skupno nastopali v invalidskih zadevah, politiko bi pa morali pustiti na strani. Organizacija invalidov bi si pridržala pravico, da svoje poslance izmenjuje ali odpoklicuje. Iz Radičevega glasila je razvidno, da bo Hrvatska republikanska seljačka stranka nastopila v banski Dalmaciji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini samostojno in sicer na podlagi sklepa stranke od 22. februarja 1922. i Ta sklep je bil 23. decembra izpopolnjen v toliko, da sme napraviti predsednik stranke izjemo, ako zahteva potreba. To se bo zgodilo v Zagrebu, kjer bo pri volitvah nastopil Hrvatski blok. Nosilec liste Hrvatskega bloka bo ali književnik ali pa novinar. Istotako bo nastopil Hrvatski blok skupno v virovitiški županiji, ponekod v Sremu in morebiti'tudi v Bosni. Kandidat Hrvatske republikanske seljačke stranke ne sme biti na podlagi sklepa glavnega odbora stranke noben šolan gospod, ako ni v seljački stranki vsaj pet let. Izjemo sme napraviti predsednik stranke s soglasnim odobren-jem glavnega odbora. Srbski republikanci hočejo obdržati svoje volilne konference po raznih mestih izven Srbije, tako tudi v Zagrebu in Ljubljani. Ministrski svet je takole spopolnil pravilnik k stanovanjskemu zakonu: V slučaju, ako se hišni posestniki in stanovalci glede višine stanarine ne sporazumejo, plačajo najemniki dosedanjo stanarino, dokler se ne poravna spor pred posebnim razsodiščem. Ako bi hišni posestniki ne hoteli stanarine sprejeti, se vsota lahko izroči v hrambo občinskega sodišča. Nadalje je ministrski svet rešil vprašanje izvoznih carin na svinje. Izvoz svinj izpod 70 kg je prepovedan. Za svinje preko 70 kg znaša izvozna carina 200 din. za komad, za zaklane svinje se plača 400 D od 100 kg, za soljeno meso in mesne izdelke 150 D od sto kg, za slanino in mast 600 D od 100 kg. Industrijske klavnice morejo dobiti 50 do 60 odstot. popusta. FAŠISTOVSKA I1ALIJ A. Mussolini odeva celo Italijo 1 " ' - Začel je z imenovanjem fašistov ni sta, policijo preurejuje, svojim : moč in oblast in znak fašistov bi vanem denarju. Ta znak (zvezan sedaj pečat zunanjega ministrst» GRŠKA VOJAŠKA je na zelo slabih nogah. Antanta je i«sm si oskrbi drugo vlado, ki ne bo na tako slabem glasu v svetu, in tudi doma se širi močen pokret proti vojaškim oblastnikom, od katerih so se nekateri že spravili na varno v tujino, da jih ne bi kaj takega zadelo, kar so oni s prejšnjimi ministri napravili. NEMČIJA. Nemška republika ima hude boje z monarhisti, ki snujejo vedno nove zarote. Sedaj je policija odkrila zopet tajno monarhistično zvezo, ki se je že več mesecev shajala ter zborovala v prostorih nekega tovarnarja blizu Altone. Zarotniki so sami bivši carski oficirji in pri preiskavi v tovarni se je našlo precej orožja, zlasti bomb in pa spisov, ki pričajo, da so se zoj>et pripravljali atentati. 17 članov te zarotniške družbe so zaprli ter predali državnemu sodišču v Leipzigu. Naša mnmm* Okrajni shodi zaupnikov KZ v mariborskem okrožju. V Gornji Radgoni v hiši Posojilnice v torek, dne 2. januarja ob 9. uri predpoldne. — V Ljutomeru v sredo, dne 3. januarja, ob 9. uri predpoldne. Lokal se še določi. — V Ormožu v dvorani gostilne Bauer, v četrtek, dne 4. januarja ob 9. uri. (Na teh treh zborovanjih poroča poslanec dr. Hohnjec.) — V Črensovcih v gostilni Bauer v torek, dne 9. januarja ob 9 .uri predpoldne. I V Murski Soboti v gostilni Peterka v sredo, dne 10. ja-! nuarja ob 9. uri. V Križevcih za gornji del Prekmurja v gostilni Gorčan v četrtek, dne 11. januarja ob 9. uri predpoldne. Poročata poslanca Pušenjak in Klekl. V Ptuju v dvorani minoritskega samostana v ponedeljek, dne 8. januarja ob 9. uri predpoldne. V Slov. Bistrici v dvorani Hranilnice dne 9 .januarja ob 9. uri predpol-dan. Poroča poslanec Žebot. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v dvorani Arnuš v sredo ,dne 10. januarja ob 9. uri predpoldne. Poročata poslanec Roškar in Žebot. V Mariboru (za levi dravski breg) v četrtek, dne 11. jan. ob 9 .uri predpoldne v dvorani Orovič. V Mariboru (za desni dravski breg) v petek, dne 12. januarja d) 9. uri dopoldne istotam. Podučni tečaji za organizatorje in zaupnike SLS v mariborskem okrožju: Sv. Marjeta ob Pesnici v torek, dne 2. januarja, v gostilni Kramberger. Za župnijer Sv. Marjeta, Sv. Peter, Jarenina, Spodnja Sv. Kungota, Sv. Jakob in Sv. Barbara v Slov. gor. — Hoče pri Mariboru v sredo, dne 3 .januarja, v društvenem domu. Za župnije: Hoče in Slivnica. — Fram pri Mariboru v četrtek, dne 4. januarja, v Aninem dvoru. Za župnije; Fram, Slivnica, Sv. Martin in Gornja Polskava. Začetek povsod ob pol 9. uri predpoldne. — Radvanje pri Mariboru v petek, dne 5 .januarja, v hiši g. Franca Pri-itovnik. Za občine: Radvanje, Razvainje, Tezno, Stu-lenci in Pekre. Začetek ob 2. uri popoldne. Predavata Pr. Žebot in Ivan Vesenjak. Shodi Slovenske ljudske stranke so vršijo po temle redu: V nedeljo, dne 31. decembra po rani maši bo shod v Spodnji Polskavi, isti dan popodan ob 2. uri v Račah pri Mariboru. Na Novega leta dan po rani maši zborovanje SLS v St. Petin niže Maribora in v Kotljah na voroškem. V župnijah, kjer želijo politična zborovanja, iiaj glavni zaupniki to javijo po dopisnici Tajništvu Slovenske jludske stranke v Mariboru. V Makoiah je sklicala tamošnja K Z dne 24. decembra političen shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Shodu je predsedoval ugleden posestnik g. Ha j.šck, zapisnikar pa je bil predsednik KZ g. Skerbiš. Poslanec Žebot je v poldugournem govoru razpravljal o političnem položaju. G. župan Rogina je na koncu v imenu cele župnije izrazil Slov. ljudski stranki oz. Jugoslovanskemu klubu iskreno zalivalo za krepko obrambo pravic našega ljudstva. S klicem: Za avtonomijo Slovenije pojdemo Slovenci združeni vsi v Slov. ljudski stranki, pogumno v volilno borbol — je zaključil predsednik res lepo uspelo borovanje, Po shodu so se župani, občinski odborniki i a celi krajevni odbor naše stranke sestali k važnemu osvetovan ju. Večerni sestanek KZ. Iz Gor. Ponikve nam poročajo: Naša KZ je začela po vaseh prirejati večerne sestanke pod vodstvom odbornikov dotične vasi. Na teh vaških sestankih se člani medsebojno porazgovorite o go-podarskih in političnih vprašanjih. O političnem položaju poroča na sestankih domači g. župnik. Take ve-eme sestanke po vaseh bi želeli, da vpelje vsaka krajevna Kmetska zveza. je zastonj......zaspal si za zmiraj. Sporočilu o Tvo ji smrti je osupnilo Tvoje sobrate v vseh samostanih in tudi Tvoje znance, ki so brali poročilo o Tvoji smrti v časopisih. Kolika žalost se je pa polotila dobrega ljudstva v Celju in daleč na okoli, ko ;:o zvedeli o Tvoji prerani smili. Vsi so Te poznali in spoštovali, saj si jim bil premnogim duševni voditelj skozi dobo 14 let, vseh slojev občinstva gledališko predstavo. Igrala se je najprej narodna ljudska igra «Krivoprisežnik«. Igralci so izvrševali svojo nalogo prav dobro, posebno pa oni, ki so imeli glavne vloge. Četudi bi bili igralci že s to igro samo, ki je trajala dve in pol ure pokazali svojo spretnost in sposobnost.za take prireditve, pa se je še dodala šaljiva igra «Naša dekleta«, sestavljena od tedenski novice. Srečno Novo leto želita cenj. naročnikom in čitate-ijem uredništvo in upravništvo «Slovenskega Gospo-larja.* odkar si bil v Celju. O koliko si storil dobrega v spoved Hriberšeka, tajnika središkega orlovskega odseka, ki je niči; nacl 231 tisoč si jih spovedal, odkar si bil spoved- : vzbudila med občinstvom mnogo in neprisiljenega sme-nik, tako imaš zabelježeno v Tvojem dnevniku, ki si ga ha. Celi, ob tukajšnjih prilikah težavni spored se je tako lepo vodil. 1 odigral brezhibno, dostojno in s popolnim uspehom se Ni čuda, da se je ljudstvo trumoma zbiralo pri jc končala prireditev, za katero ima poleg igralcev naj-Tvojem mrtvaškem odru in se za Teboj jokalo, in to ; več zaslug Jeranov oče, aranžer A. Ivanuša. Poročevalec ljudstvo Te je spremljalo do groba, molilo in jokalo \ je govoril z raznimi osebami, ki so se izražale polne : priznanja o prireditvi. Nekoč se je od neke strani govorilo, da je ormoški Orel šel'spat. Ne, gospodje, tega do-i padenja vam Orel, ki obsoja že iz preavojskmih ča-i sov, nikdar ue bo storil. Orel živi, deluje in krepko raz prostira svoje peruti, seveda ne obstoja njegovo delo v vpitju, veseljačenju, tudi ne v paradah, ampak v resnem notranjem delu, v kulturni izobrazbi. Če se pomisli, s kako vstrajnostjo prihajajo člani k sestankom, vajam, prireditvam, po celo uro daleč in se morejo večkrat še le v noči vrniti domov, potem je to živa ideja in požrtvovalnost, ki je vsega priznanja vredna. Katoliško ljudstvo ormoške fare, ti pa se zanimaj za tvoje orlovsko organizacijo in jo radodarno gmotn» podpiraj. Novice od Male Nedelje. Malonedeljčani, naročniki «Slovenskega gospodarja«, ostanite tudi v novem letu zvesti našemu najboljšemu listu «Gospodarju«. Res je, da je naroč-| nina letos zvišana, a to le radi tega, ker nima naš denar prave veljave in vrednosti. Pisec teh vrtic se prav dobro spominja, ko je hodil pred leti kopat v vinograd za borih 25 krajcarjev na dan, torej štiri dni za en goldinar in tedaj je stal «Gospodar« na leto tudi samo en gold. Danes pa aa služi delavec v vinogradu 40—50 kron, torej v 4tirih dneh 160—200 K, si tudi sedaj ravno tako lahko naroči Gospodarja kot pred leti. Pri Mali nedelji se je začelo močno gi- ZBIRAJTE ZA VOLILNI SKLAD! Volitve stanejo veliko denarja. Za volitve je treba imogo lepakov, letakov, dopisov in tiskovin. Tudi vož- j j>ra- Eno leto je bil v novicijatu, potem 4 leta v Lipnici nje stanejo ogromne svote. Poštnina bo pri teh volitvah in let v Celju, kjer je prerano sklenil svojo poze- za Teboj, kakor še menda nikdar za nobenim. Solze mi zalivajo še sedaj oči, če se spomnim na šolske otroke, katerim si bil 14 let katehet, kako so ti plakali, ko so Te hodili kropit in posebno pri pogrebu. Celo pol so glasno jokali, da so bili vsi do solz ganjeni, ko so te slišali in videli, ki se sicer niso pogreba udeležili. Na pokopališču, tam je bilo plakanje otrok tako glasno, da so se komaj slišale pogrebne molitve. In z otroci je jokalo vse. Tako ginljivega pogreba še menda ni videlo Celje, kakor je bil Tvoj. Mnogi otroci se niso mogli ločiti od groba, več kakor pol ure so še vedno stali pri grobu in plakali. O solze nedolžnih otrok, kako hladilo za Tvoj grob! Pa saj so lahko jokali, saj so zgubili v Tebi tako dobrega, tako vnetega učenika. Čudno, da si otrokom v šoli zadnji teden pravil večkrat o srarli, povedal, da boš Ti kmalu umrl in kako Te bodo videli na parah s kapuco na glavi . . . Da Ti si slutil, da je Tvoja zadnja ura blizu; saj si nam večkrat govoril o tem, da boš naglo umrl, kakor Tvoj oče, in zgodilo se je.....Bil si pripravljen popolnoma. Še prejšnji večer si bil pri spovedi in potem si zapisal v Tvoj dnevnik, da si razuu pokore še zmolil 3 Oče-uaše in češčene Marije na čast sv. Jožefu za srečno zadnjo uro. Umrl si — a Ti živiš naprej v srcu Tvojih sobratov, v srcu našega ljudstva — posebno v srcu šolske mladine. Spomnjati se Te hočemo vedno v naših . . , , . .. . . ____,., v • i ■ , r» t» i ic a r banje za nabavo novih zvonov. Od vseh zupmi prihajalo po- moutvali! Na svidenie v nebesih! — P. Rudolf Marolt , .. ,, , ., . ... «' rnpt m n c mroeni h h orrnc nvilvoh nnn h 7\:r»nnr rodi tarro ca je po dokončanih bogoslovnih študijah v Ljubljani in po ordinaciji stopil v samostan, leta 1903 17. septem- lesetkrat tako visoka, kakor je bila pri zadnjih. Zato prosimo svoje somišljenike in prijatelje, da pri vsaki priliki zbirajo doneske za volilni sklad Kmetske zveze, iziroma Slovenske ljudske stranke. Samostojneži so za ¿adnje volitve dobili od dr. Žerjava 400.000 K, letos bodo gotovo dobili še več. Mi kot krščanska in ljudska -tranka nimamo takih bogatili stricov za seboj, kakor je dr. Žerjav za samostojneže, zato si moramo sami pomagati. Na delo torej za naš volilni skiad! Doneski za volilni sklad se naj pošiljajo na naslov: Slov. kmetska /veza v Mariboru. Naj se vedno označi pri pošiljatvi, da je znesek namenjen za volilni sklad. Na delo za naše liste! Pred volitvami stojimo. Naj-¡»oljše orožje zoper nasprotnika za časa volitev so dobro razširjeni časopisi. Mi moramo pri volitvah popolnoma ¡¡remagati demokrate, samostojneže, socijalne demokrate in druge stranke, tako da bo v Sloveniji samo Slovenska ljudska stranka odločevala. Zato pa širite «Slovenskega Gospodarja« od hiše do hiše! Število naročnikov mora poskočiti za najmanj 5000. članice Marijinih družb in Dekliških zvez ter vrli mladeniči, pa !udi krščanski možje in dobre matere, vsi naj zastavijo vse sile, da izginejo slabi časopisi iz slovenskih hiš in da pridejo v vsako hišo dobri katoliški časopisi. Novim naročnikom. Kdor si list nanovo naroči, naj napiše na položnico ali pa na nakaznico besede: Nov naročnik, potem bo list dobil v redu. Nekateri si Selijo list naročiti na novo, pa najprvo pišejo dopisnico, da jim naj pošljemo list s položnico. Nato dobijo položnico in predno potem mi dobimo denar, traja najmanj 14 dni do 3 tedne. Tako se dopošiljanje lista zakasni za najmanj 3 številke. Zato prosimo tiste, ki hočejo list naročiti na novo, da, ako nimajo položnice, vzamejo denarno nakaznico in nam po nji pošljejo denar in svoj naslov ter zraven pripišejo, da so novi naročniki, potem bodo list takoj ou začetka dobivali redno. Stare naročnike uljudno prosimo, da takoj plačajo iiaročnino vsaj deloma za leto 1923, da jim ne bo treba tista ustaviti. V 14 dneh nam bo pošlo veliko naslovnih pol in napraviti moramo nove. Na nove pole pa pridejo samo taki naročniki, ki so naročnino že plačali. Kdor torej vsaj deloma ne bo poslal naročnine, ne pride na novo polo in list se mu ustavi. Da se to ne zgodi, prosimo, da dosedajni naročniki vsaj do 15. januarja obnovijo naročnino. «Slovenski Gospodar« stane za celo leto 25 dinarjev, za pol leta 12.50 dinarjev, za četrt leta 6.50 din. V spomin -j- P. Rudolfu Marolt v Celju. Nikdar nisem šel tako težko, tako žalosten v Celje, kakor takrat, ko sem šel na Tvoj pogreb. Našel sem te še na parah, bil si neizpremenien, kakor da bi spal navadno spanje. Množica ljudstva je ..» še rajše*ga bo čitalo naše narodno ženstvo, ko dobo vi- ! nam Bo8 da zdravje, pa se bomo večkrat oglasih v deli, da trpi krivico. Kar ljubi poštenje, je z nami; mno- j Vašem cenjenem listu, katerega precejšnjo število pri- gi so leta 1919 korakali po drugi poti kot mi, mi jih nismo sovražili, tudi ne odbijali od sebe; obžalovali haja v naš planinski kraj. Za vzgled in v posnemanje drugim! Od Sv. An- smo samo razkol, ki nas je razcepil; vedno pa smo pri- \ draža v Slovenskih goricah nam poročajo: H koncu jateljsko vabili brate, da se zopet združijo z nami. Te- j se nagibajoče leto smemo imenovati dobro leto, »>e le ža življenja, ki nas tare vse, jih je pripeljala nazaj v ■ zavoljo tega, da je zemlja kmetiču, ki jo pridno obde- naše vrste. Ene krvi sinovi smo bili, ene matere — ; luje, plačala njegov trud in napor, tudi v kulturnem Slovenije otroci — bodimo torej tudi kot dobri bratje i pomenu smemo biti zadovoljni.Naši katoliški listi in enih misli in enih želja! Mir božji nad nami in vsemi, časopisi pridobivajo vedno več naročnikov, pa tudi ki so blage volje! Kdor pa dela še zdaj, po tolikih brid- j pridnih čitateljev. Ljudstvo, ki je po večini dobro, za- kih izkušnjah, za razdor ali seja še zdaj sovraštvo med - čenja spoznavati, da mu ni le delo potreba, ampak tu- nami, tega izbrišimo iz svojih src! — Dne 22. dec. sov di izobrazba, ki mu jo pa nudijo najbolj knjige in pa Gočovi pokopali Marijo Kurbos roj. Firbas, bolfensko dobri časopisi. Andraževčani, ne zanemarite nikdar rojakinjo. — Posojilnica je razglasila, da poviša z No- j več srčne izobrazbe, zato pa ostanite še nadalje zvesti vini letom obrestno mero za hranilne vloge na 5 odstot. j vsem našim katoliškim listom, ki prihajajo sedaj v Gotovo bodo vsi, ki so tako srečni, da imajo doma pri- ' tako častnem številu med vas. Pohvaliti se mora tudi hranke, svoj denar še raje nalagali v domači hranilni- ; velika skrb za vaške kapelice in križe. Vse Marijine ci, ki se je v kratki dobi svojega obstanka razvila v mogočen denarni zavod. Vestno delo pač mora roditi lepe sadove, Mi se jih le veselimo. — Vsem čitateljem srečno Novo leto, polne žitnice, polne žepe. polne kleti, pre vsem pa dobro, veselo, zadovoljno srce! Poročilo o gledališki predstavi v Ormožu. Preteklo nedeljo ob treh popoldne je priredil tukajšnji orlovski odsek v Skorčičevi dvorani ob jako dobrem obisku iz kapelice, in teh ni malo, so bile v tem letu prenovljene. Tam na prijazni Gibini pa se zida nova velika kapela, ki bode pa šele bodoče leto dogotovljena. To kaže, da se verska zavest budi čimdalje holj. Velika je tudi požrtvovalnost za obnovo domače cerkve. Nedeljo za nedeljo se zahvaljujejo blagi občani in župljani za njihove darove. Lepa je notranjost cerkve, a manjka ji najlepši kras, zvonovi. Zelja je že vseobča, da bi skoraj aadonel po našem kraju mili glas zvona, Gotovo bodo blaga srca storila vse, da se ta želja čimpreje uresničil Plemeniti 6ic! iti vsi, ki se nismo spomnili za Božič iz tn£'d bednih najbednejših, storimo to za novo leto s tem, d¿> potožimo dar slepim na oltar! Mllodare sprejema hvaležno Podporno društvo «lepih v Ljubljani, \Yolfova ulica 12, za-^laj na dvorišču! Nove zvonove so dobili pri Sv. Trojici v Dobleii-cah (župnija Pilštanj) in sicer kar tri. Zvonovi so jekleni in vliti na Jesenicah. Ljudstvo je lepo ubrane zvonove sprejelo z velikim navdušenjem. Nove zvonove je na slovesen način med sviranjem godbe in pokanjem topičev blagoslovil domači g. župnik. ¡Solsfea božifcnica v iS t. Pavlu v Sav. dot. Pod vodstvom Sentpaveljskega učiteljstva priredila se je v soboto, dne 23. decembra ob 4. uri popoldne v prid revnim učencem šolska tožičnica, za katero so šentpaveljski mladinoljubi prispevali lepe darove: bodisi v denarju, sadju, platnu, pecivu itd. a ki je vrlo dobro uspela; kajti obdarovan je bil vsak uče-lec, zlasti pa revni. Največ truda je imela nadučiteljeva soproga Pečarjeva, kateri se zanj, kakor vsem darovalcem K>4pisana v imenu krajnega šoskega sveta in šolskega vodstva najtopleje zahvaljujeta. Anton Steuovec, načelnik, Srečko Pečar šolski vodja. Nemčija izganja naše ljudi. V Maribor se je pri-leljalo te dni 27 družin iz Nemčije. Družine so živele amkaj in imele svoje delo iu nekatere svoje domove, sedaj je nemška vlada ukazala, da so morali zapustiti Nemčija Znano je, da je Nemčija izgubila v sve-;ovni vojni vse Izvenevropejske naselbine in od svoje-;a ozemlja v Evropi približno 4—5 krat toliko, ka-or meri Slovenija. Vsled tega ima mnogo brezposelnih ržavnih in privatnih uradnikov, potluradnikov in de-iVcev, zato izganja tujerodce, da namesti na njih mesta iomačine-Nemce. Izkaz darov za «Dijaško večerjo«. Marijina družba in ne )ekliška zveza, kakor smo zadnjič poročali je razun enega roza krumpirja, fižola in jabolk še v denarju nabrala na iovo 500 din. Prisrčna zahvala za izgledno njeno pridnost, d naj bila vzgled vsem drugim! Do sedaj je nabrala za D. v. ;e 6000 kron. — Pri lepem lovu v Halozah je zakupnik lova Franc Hanželič, nabral pri gospodih lovcih iz Ormoža in rkoiice za Dijaško večerjo 275 din. Vsem dorovalcem- lov-:em cajprisrčnejša hvala! —- Repolusk Friderik, župnik v it. Vidu pri Valdeku 30.— din. — Neimenovan na Pobrežju din. — Ledinek Liza, Polički vrh, 2.50 din. — Dekliška iveza pri Sv. Marjeti niže Ptuja je nabrala 39 vreč (2275 kg) aznih živil, večinoma krompir, pa tudi nekaj ajde, fižole, telja, repe, 713 K denarja, 52 jajc in nekaj jabolk. Od nabra-tega denarja so odrajtale poštne stroške in še v ostalem [»oslale 35.75 din. Tudi njim prisrčna hvala. — Blagajnik Di-aške večerje, (Maribor, Cirilova tiskarna) želi vsem dose-lanjim in bodočim darovalcem prav srečno in blagoslovlje-K> novo leto in se zahvaljuje posebno raznim Marijinim Iružbam za njihovo požrtvovalno delo za uboge lačne di-eke. Rog živi vse skupaj! belarstvu. — T i knjiga, katero je spisal v nemškem jeziku sloveči naš rojak Janša, je slovenska prvukral izšla v Celju leta 1792, prevedel jo jc Janez Goličnik, župnik v Grižah. Ker je to delo izvan redno temeljilo in j.«molno in je v čebelarstvu še danes v veljavi to, kar je pred 150 leti učil Janša, je oskrbel znani veljak v čebelarstvu, mojster Rojina tretjo izdajo, te za čebelarje velezanimive knjige, ki ima pa še toliko večjo vrednost, ker ji je pridejal višji sadj. nadzornik Humek ja-ko umesten dodatek o Žnidaršičevem panju. Ta spis je pojasnjen z besedo in podobami tako temeljito, da si bode vsak čebelar, ki je tudi nekoliko vešč mizarstva, lahko napravil lepe panje sam ter pričel obratovati z njimi. Knjiga je za čebelarje vredna vsega priporočila. Sadje v gospodinjstvu. Priredil M. Humek. Zares, i.uko potrebna in prav lepo opremljena knjiga, saj jo krasi 15 prelepih barvanih prilog in še 42 drugih slik. Skrbna gospodinja bode s pomočjo te koristne knjige vedela v dobrih sadnih letinah pripraviti marsikaj, kar pride v gospodinjstvu tedaj prav, če sadja ni. Knjiga po ve obširno in razločno, kako se najrazličnejše sadje in tudi sočivje vkuhava, kako se pripravlja marmelada, sadni sok in druga taka roba, kako se sadje v brez dimnih pripravah dobro suši, Kako se poceni pripravi dober kis itd. Ta knjiga je tako umestna in potrebna, da bi si jo pač morala omisliti vsaka razumna gospodinja. Breskev in marelica, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek. Menda ga ni človeka, ki ni ne ljubil finih, sočnih breskev in žlahtno duhtečih marelic. Toda za vzgojo in pravilno oskrbo tega plemenitega in dobičkanosnega sadu pa se malokedo zanima. Ta knjiga pa ima hvalevredni namen, seznaniti vse tiste, katerim je možno pečati se z oskrbovanjem breskev in marelic, kako se vzgoje ta drevesa, kako jih je treba pravilno oskrbovati, kakšne vrste je treba izbirati, da bode uspeh razveseljiv. Naj bi sadjarji v vinorodnih krajih prav pridno uvaževali nasvete, ki jih podaje ta čedna, z barvnimi in navadnimi podobami ozaljšana knjiga. Vse tri knjige je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, dobe se pa tudi v vseli slovenskih knjigarnah. ¿¡veplovoapnena brozga se splošno priporoča kot iz-borno rastlinsko obrambno sredstvo, i^.sebno zabranjuje v vinogradih nastop oidija, ako se trte nama žejo koncem zime pred brstenjem s 30 odstotno raztopino. Tudi sadno drevje, škropljeno pred brstenjem z enako raztopino ohranimo pred oidijem, škrlujora kodravostjo, Ustnimi iu krvavimi ušmi, pred kaparji in drugimi rastinskimi škodjivci. Vrednost denarja. Ameriški dolar sto ne 364—367 naših kron, francoski frank stane 27.40 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 54 vin, 100 čehoslovaških kron stane 1120, za 100 nemških mark je plačali 5.92 do 5.96 in za 100 laških lir 1880—1892 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.40 centi-rnov (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 25 točk. •- r- ------■ r -r- -rr .ni ' - .tf i ift«. r 11 ■■ ftUZGLAS U7i V četrtek, dne 18. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne se vrši na licu fnesta v Mariboru, Mlinska ulica štev. 15. prostovoljna javna dražba. Proda se hiša z vrtom. V h ši se vrši stara gostilniška obrt — poprej znana Šoštančeva gostilna. Najnižja podnuiba zntša 2. miljo na jug. kron. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10% varščine. H ša se proda tuli pred dražbo ako to kupec želi. Natančnejše podatke glede dražb enih pogojev, obsežnosti objekta i. t d dajeta soini konsar Dr. Franjo Firbas notar v Mariboru, ter zastopnik lasta.ka dr. Franjo Rojina, odvetnik v Mariboru. Gospocirstvo. Gospodinjski tečaj v Rogaški Slatini. Tukaj se bo rršil gospodinjski tečaj za kmetska dekleta od Novega leta do 15. marca. Dekleta rogaškega okraja, oglasite se lo konca leta pri svojih čč. gg. župnikih ali pa pri ta-pošnjem županstvu. Nove kmetijske knjige. Antona Janša Nauk o čc- želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naMonjenost Alojz Drofenik manufakturna trgovina „Pri Solncu" Celje, Glavni trg štev. 9. t novo Milana biSa, s Lepa neiaj zemkišeem, ima 2 veliki sobi in 2 kuhinji, e diugim gos). poslopjem, klet, i odnj kc vooa 15 Diti., Elra-žumski miriš za s>>bo i5 Din., Glicerin 4 Dir-, in 15 Din., Lysol, Lysoform 12 Din., Kineški čaj od . D dalje, originalno Radikun: francosko žganje, velika steklenica 13 Din., Elza-mrčesni prašek 7 Din., strup za podgane in miši 7 Din. Za prime t in pakovanje se poštnina posebej računa. Na te cene se računa še 5 odstotkov doplatka. Naročili na jfiBE-e adresirati: Lekapnap Eusen V« Fel^er, Stubica Donja, ils» trg It. 341. H?vats«ta Izredni obtni xbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah, reg. za dr. z neotn. zavezo, se bo vršil dne 7. prosinca 1923 ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Sprememba praviL 2. Volitev člana v nadzorstvo. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 1135 Dobro obuvalojeŠUTTMERJEVO OBUVALO! Ne nadkriljivi v trajnosti in primerni obliki so čevlji za gospode Sz modnega finega usnja! Elegantni in moderni čevlji za gospe In dekleta! Dobri in komot nizki čevlji in sandale! Bogata izbira srajc, poramnic(bo-■ > - , ■•¡tir-- sentrager) športnih kap nudi vam ilu-strovani Suttnerjev cenik, v katerem bo-dete našli različno namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalčice in tobak, brivski apa- ......?• rati, nažigači, veri- * žice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe ali za darila. Tudi pravi Eiea-preparati lekarnarja Eagen V. Feller v Stubia, kakor Elsa-ftuid, Elsa Iil'jno-mitčrto milo se morajo priložiti radi udobnosti od;cmalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je treba poslati samo 2 Din. za poštnino: Svetovni odpošiljal ni tvrdki SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija. Vabilo cia redni obtni zbor Gospodarske nabavljalne in prodajne zadrug« t Moitrji r. z. z a z. ki so vrši dne 7. januarji» 1923 ob 9. uri v prostorih Stare šoto v Mozirju. „ Dnevni red: 1. Govor. 1 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev bilance. 4. Izpopolnitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. 'jsm. * ■ --%■; ' ' ....... k ¥ fi m it 1''i?* >$& m m 4 ? ¡s 1/1: Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu na Dravskem polja ima 1 izredni ebhi ztem dne 31. decembra 1922 ob 8. url zjutraj v uradnem prostoru s sledečim sporedom: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. !ff& f11 POSOJILNICA? Slatini pri Sv. Križu vabi svoje ude na izredni občni zbor v nedeljo, dne 7. januarja 1923. ob 3. uri pop. v «Društvenem domu«. 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. 1129 Načelstvo. Kupim po najvišji ceni vsako množino ¡mmskm» lesa iranko vegon vsth postaj Šiajerske. Obvezne ponudbe prosim na naslov: KOROŠEC DRAGOTIN, lesna trgovina. Gorenje 6t. 7, Rečica ob Paki. 6 -6 1006 Posestvo trem stnu, mlad vinograd, njive travniki, gozd, tudi z inventarjem. Svečina 1i. H27 /anclra •"dnje starosti želi LillSnS »lužbo pri msli dca. Gornik, Libellée pri Dravogradu. 5-1_ Opekarski mojster z delavc< se sprejme r.a zidao opeko Zglasi ie pri ope sami v Seaarskt pri g Šante. E 'ea-tuelno, se da tudi v čajem. 115 2-1 lfiiH9i> n>UHC!lLP| vajena, tudi vseh de. gih hičnib del ki ni n;do- nestoval.u pri gesped cistvu se takoj sprejme v večjo tvg >vsko h So. Nas top takoj Po au ibe z na^ed'-'O dosedanjega t,.už?>o- vinia in Zi-ht« vo pt«ce je poslati pod »Pridni gospod'njac 5t. lo. m Upr»vnštro našega- list». ln6 2—1 Cen jene trte, Večja r n< žino kakor vsako leto razi či'ih bort na amerikau-ski podia t tudi belo v kore-ninieno šmarnico imam za prodati po dnevnih cenah. Fr*nc Hrrv«t Mo^tje p. juršinoi pri Ptuju. Prosim znsmke za cd-go?or. 1114 Ce ljenj trte od vseh najbolj priporočljivih vrst na iamCeno čistih le ame-riksnski'i podlagah ter dobro vk Mil,i se p-iloii dopisnica ea odgovor, vsem. ki žele z ma-i 1 ;i stroški ot noviti svoje uni-Cenenf vipog'F.de z najbolj pri-poroi^jivo izb ljiano šmarnico, kttere i t'eba štropiti proU pironosperi niti žvepljati proti oidm-nu u.jpe a izvrsino tudi v nKhšib oii ihnevin «rodnih le-.'a h in daje zajamčeno dobro močno viao brez vsasega posebnima olus«, rodi kmalu in zelo bogato. TozMevno s? je obračati r.a: Trtnica »6* Janžc, p. Ve-' i ije. 3—3 0*9 Kmečka kra^iinica in oosojHnita v tiočah ima v nedeljo, dne 7. januarja ob 8. uri zjutraj v prostoriS gosp. Novaka svoj izredni oblni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravi). 2. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ni sklepčen, se pol ure pozneje na istem prostoru z istim dnevnim redom vrši drugi, ki bo sklepal ne glede na število članov. Prostovoljaa prodaja. V nedeljo, dae 6. januarja 1923 ob 10. uri dop. se bo prodajalo na licu mesti v Smarjeti ob Pesnici pri Mariboru, lepo arondirano posestvo obstoječe iz nji», travnikov, gozda ter skoro nove hiše m gospodarskega poslopja, z vso živino in gospodarskimi pri-tikliaami, vse kakor leži in stoji. Posest'o meri 22 oralov. Na željo se odproda tudi samo glavna domačija ter si nekaj njiv in travniko? lahko lastnik pridrži. Tudi pred gornjim rokom je posest to na prodaj. Natančnejše podatke o legi, številu premičnin, plačilnih pogojih i. t. d. daje zastopnik lastnika g. dr. Franjo Rosina, odvetni < v Mariboru. 586 3—3 Tovarna poljedelskih strojev linama železi in kovin ustanovljena 1911 ustanovljena. 1911 Franjo Faric Maribor, Levstikova ulica 9. Mlatilnlce, slamsreznice, sadni mlini, čistilni stroji in gepeijni najboljših sistem a, sesalke za vino, vse armature za žjanične kotle, vsakovrstne štedilnike. Poprava strojev vseh sishmdv v lastni tovarni. Kislarno varjenje litih strojnih deiov. Se priporoča Franio Farll. 1117 g Noto leto. 8sr82.fi«;) ime Jezusovo Genovefa t*. Ti L škof 5 j TeJesfor 6 j, Sv. Trt)» kralji T i L po rarfll. 8089. 81 Severi«, i' 91 jiiiijaa »» Ha «Sis, QJ Pavel £ Božidar r LJ-i f'^TMai S ff4 Vc.O»ifa,Bt>^P8Hi 1 v p T H iS 17 Cis p t« s m & p# Maver Marcel __ 'M ■wtesá«,AeH»a-§ fe» r¿ Tis EMSKI K0LEDAM FEBRUAR Ognjesíav Svečnlca Blaž (Vlahi T 5 T i C 8 P 9 S 10 4. a.pre<508t.Vor«iki Dobroslava Doroteja Romuald Janez Mat. Apolon i ja Šolastika * 11 j» Kažtfen H 21 P 22 T 2A S 24 $29 P! \1nko JO Timotej feprsel». vmikarp Janez /J ateist Ctoxp. P tó 3. predpastna 7 ustan. reda si. M Pust ¡íatarinao.Ji. •[• Pepelnica Vitomir (Sigfrid^ Julijana 3S S, 1? 1 Dpnat in tev. L postna Julijan 1 '.levterij Eleonora Stol sv. Petra r A. ■f Peter Damijan Božidar (Matjjaj 3 MAREC » 7 g S 10 s 11 P T 13i 14 Pii S 17 t Belk» •Simplicij Kunigunda 3. postna Kazimir Agape ta Fridolin Tomaž Akrin. Janes «d Frančiška R. $ 4« »«cenikov Budislav Komm Klemen Mar. Btiarfj in Jedert, P*s»rWj % 5. postna (tiha) Srečka in tov. Benedikt Beavenat Marija 7 žalosti Gabrijel, nadang. APRIL —1-----v- -"-*- Velika n«c Veliko«. po*d*lj«k Rikard Izidor Vinko Ferer Felicita inPerpet. Herman Jos. l.paraUk. (bela) C Marija Kloofe Meh tilda Leon L, papež Sava, Mkm 1 krmen sgild Justin 2. po velik. Lidrina Bela 9 Rudolf (Âaéojica) Apolonij Leo IX., Eaia Marcelin Anselm 3. pov. SoterhtKa. Jurij Fidei Sigm. 3 Marko Klet in Marcel Bogoljub Pavel od križa 4. povaHfc. Peter Katarina S jen. § MAJ T 11 Filip m jata* S Atanasfj t S Najdba sr. k*«* P 4} Cvetko s r>; Pij v._ č 10 pu S 12 s 13 P 14 T K S 16 Č 17 P IS S 1» 3. p«T*Sk. Jan« Stanislav C } T Mihaela nad.)», >.§ Budislar Naz. KrLstnsftv vnabofc. Mamert, Au ton m Pankracjj 6. paratik. Senrad j Bonifacij Zofija Janes K^oawk Paskai Venan ci j t Celes Itn H 20 P 21 T 22 S 23 Č 24 P 25 26 N 27 P 28 T 29 S 30 Ó 31 BlnfcoštL Prihod ji. 8. Btnk poadaQak Jeia Deziderij 3 Marija De*, p kr. •j- Urban Filip Neri_ 1. poblnk. $». Traites Avguštin Veljko Berko © Sv. ReSnja Tal« J UMI] P 1 s 2 M 10 Pu T12 S 13 C 14 S 16 J«vendJ Marceli», Kvirin Bonifacij Norfcert Bogomil Srrejexu! Primož ii in? p is Ti* S 39 Č21 P 22 S 23 H 24 P T 24 S 21 č 28 P 29 S 80 3. pokinfc, U»t»m» Barnaba ne* Fkk. ton Pad. Bvh. Srce Juemm. % Vid I'Yaaaaek Begin 5." Srečk« in Farli—1 Bogdan S3 veri j Vekss&tv Pa vite Zdenk* Viljem Ivan in Pav«! Ladislav, Hena Vidov dan $ Pater ta Pav#i Spomin sv. Pavla 1000 kron novanje, 2 ?ovi in kuhinjo, v okolici Maribora. Fol Uc6 na upravo bata. II06 3 -i Pridna dekla »e išče. Nask)7 v upravništQ 1 »Mí A © £ % © "C ■p M M p o S:5T « a g to a o-S « W.S, ÏT « a tí 15 OC0'~ .vlegs nad K 350 000 000 Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje obrestovanje vlo** na knjižice in v tekočem računu. Peofeiftič&ffti (»ndclslis s e*-: fmzm&n* loterllr.« NNNNNN Agitir za i! v 155 it» " . L-.: -C, f '-O,:' v-- .«.■ o WAeAMmi£t proti 30 dnevni odpovedi So proti 90 dnevni odpovedi. O Vloge denarnih zavodov in večje stalne vloge po posebnem dogov >ra viš e ter plačuje sama rentni in invalidski davek. Obresti se računajo od vseh vlo^ od dne vloge do dne dviga. X Stanje hranilnih vlog K 64,000.000— oooooocoooooocoocoooooooooo JUDSKA POSOJILNICA V CELJU 99 sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. jancarjem 1923 po : 5% biez odpovedi, 51 I proti enomesečni odpovedi, 6% proti trimesečni odpovedi. Vetje in stslneiše vloge po 612% oziroma po dogovo u # od dneva vlo^e do dneva dviia. Rentni in invaldni davek plačuje posojilnic* sama. m.««? s> A _ _______ 3C®1«» .2B« 2&£t K h * 52B* '^'¿.¿KSi 1923 hranilne vloge po 5§ Vesane vbie proti odpovedi obrestuje tudi viiie po dogovoru, \ M ^č^totm « ■KStaML 21. decembra 1922. SLU V L \b k I ÍÍUSFO PA« ti ¡ i Dobro uro imeti, je želja vsakega človeka, ker vsak ve, kake je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znata tvrdka ar H. SUTTNER, LJUBLJANA, št. 992, Sloven-gija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka cje-Bs ura ima natančen in trajni stroj. Kdor kupi pri Suitcer-ju uro. je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasen cenik tvrdke Suttner vsebuje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in »re-fcreine ter drugih sličnih potrebščin. Mlinarji pmt\ Smarnica M 0 22 Prostovoljna ©rod®Im. M!ia ob Š*avnici se proda. In* tri pare kameaov olje se dela m raesis strojem. ZraVta 1 oial njive in en oral travnika. Več poTe lastnica barija Trot -njak, Vide». 13, p Sv. Jurifob Sčav-niči. SPODNJEŠTAJEBSKA LJUDSKA POSOJILNICA V MARIBORU, STOLNA ULTCA Uev. 6, reg. z. z n. zav. obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po S% Vloge na trimesečno odpoved po 5!/s%» Stahiejse in večje vloge pa od 6 do £Vs%. se v edno le najboljie in najceneje za domečo potrebo vsakovrst io mannfakiurno, kakcr tudi tekstilno blage pri stari in zeio znani tvrdki KABOL W«R»€E Maribor, Gosposka ulica št. lO, III Perje za postelje! ! ! Jadranska banka-Beograd DELNIŠKA GLAVNICA : 60,000.000 DINARJEV REZERVA : 30,000.000 DINARJEV Podružnice: Bled, Jesenice, Prevalje, Cavtat, Kordula, Sarajevo, Cell», Kotor, Split■ Dubrovnik, Kran), Sibenik, Hercegnovi Ljubljana, Tržič, Jelša, Maribor, Zagreb, MetkoviČ AMERIKANSKI ODDELEK Naslov za brzojave: JADRANSKA Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Streot 82, New-Jork City BANCO JUGOSLAVIO DE CHILE, Valparaiso, Antoio* gosta, Punta Arenas, Puerto, Natdlos, Provenir MmmmmmmmmmmmmMnmmm» Tutfi VI se boste preprint» da je v Vašo korist ako s! ogledate najprvo velikansko manufekturno »ion« tvrdke P O Alojz Droff Z Celje„priSoincu< Glavni tr 9 Z o pridno kupite zimsko oblino. Stalso «elika zaloga vsakovrstnegd inozemskega oblačilnega blaga Za obilen obisk s« pripo oža s e 99® Atolu OrofenfK. Kdor si hofie oskrbeti vsakovrstne poljedelske stroje in priprt*« kakor: vitle, mlatilnice, žitne čirtilre rrlirst-j trijerjeali odbiralnike, slamoreznice is rcin ter pegon na vite», sadne in grezdne irlir t, stiskalnice, reporeznice, drobilne trlir.« t* izdelovanje vsakovrstne moke, koruzet rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojničef črpalke, Sackove pluge, koaitne stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalrit t in osipatnike, izborno pocinkane brzopaiil-nike v velikosti 50 do 130 \, brzoparilr* lonce in slamorezne noie i. t. d naj se cbire zaupno na znano domačo tvrdko Im\ Kdjny, Maribor, Aleksandrova cesta 45 je v svoiih dobrih svojst nh najboljša. Zahtevajte prospekt zastonj od Trseir.e »Vibanjakt. Št Ilj Velenje. 3-3 IO4» Dva zelo dobro ohranjena motorja ne bencin z 4- 5 HP, se radi nabave eiek- t i'.nih motorjev ceno prodata, Poja-nila da e L, Otif, Marijia-g ad, pošta Mozirje. 3 i I043 Čaplfeiig trte, iiš? podlagi srip, Portalis« in tudi vkoreninjene bele Smamice prodaja Fr no ¿elenko, posestnik in trtnar, Rucmanci, S , Tomaž pri Ormofu. Časa po dogovoru. Za odgovor priložite znamke. ____9^915_____ Ce&ijgne trte od vseh najbolj priporočljivih vrst na jamčeno čutih le rtme-rik^nsltih podlagah ter do ro vkoreničene in zarašene je za dobiti pri I. štaj. trtorejski zadrugi p. Juršinci pri Ptuju. Ne zamudite jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale, k? kar je mlo t > ie več let. Konkurenca pri blagu ie nemogoča. t- 9 8 ZAKAJ? Zato, ker je velikansko množin t sukna, platna, parhenta in hlaievine prejela iz inozemskih tovaren ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina B. Strnit, Celje 308. <;ac(k s 1000 jllkaminatoo}- M kres-ne din lahko vsak zasluži doma v svojem kraju. Kdo* hoče ta zatlušek. naj pošlje v pismu «voj nat&nčtii našlo v «t i.u»a Vo k* odgovor {' »SIP BAT1C. Litija 31. to—lo 869 V nedeljo, dne 6. januarja 1923, ob 10. dopoldne se bo prodajalo na licu mesta v Šmarjeti št 2, ob Pesnici pri Mariboru lepo aroniirano posestvo obstoječe it njiv, travnikov, gozda, ter skoro nove hiše in gospodarskega poslopja z vso živino in gospodarskimi prit\klinatni, vse kakor leži ia stoji Posestvo meri 22 oralov. Na željo odproda se tudi samo glavna domačija ter si nekaj njiv in travnikov lahko lasts ik pri drži. Tudi pred gornjim rokom je posestvo naprodaj. Natančnejše podatke o legi, številu premičnin, plačilni pogojih i. t. d. daje zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. 1—3 11095 KJe Vi kupujete Ure, verižice, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino in srebrntne, nakit in slične potrebščine? Že 20 let znana od • pošiljalna tvrdka ur H. SUTTNER je uredila svoje poslovanje zelo bobro za svoje odjemalce, tako, da more m k vrniti predmet, katerega ne že i obdržati, a za oni deaar se mu pošlje vsak drag zaželjen predmeL Nimate tedaj riikalie rizike in morete priu do dobre, zanesljive are, hilera Vam prihrani popravke in jszo; ravno t ako Vana poílj^ vsak drug predmet iz zlata, srebra a'i kovine v najlepši ie na;-ooljšl Izvedbi. Tu najdete vse; kar iščete za sebe aii za darila. Zahtevajte krasno ilustrovam cenik, za katerega Vam. je treba poslati samo 2 dinarja. Oopošiljalaa tvrdka zafure': H. SUTTNER, Ljubljana 992 v; j, I ft ? m*- > Zim§ko perilo klobuke 3 0 898 dežne plašče čevlje, dokolenice (gamašeX copate, nogavice, rokavice, kravate, odeje, različno modno in galanterijsko blago najboljše vrste, najceneje nudi Jakob Lah, Maribor.CM trg 2 in*, preti «g Uto, krompir, sadje tu drt-f« leidrsi« rridelke kupuje it prodaj» mi ÄHOREJ WöRiBOß ii»í£«4an.ln» m "est* ,7. >eL88- Fotograf fl. KIESER Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 20 ob gornji Gosposki ulid se priporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih prireditvah. Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mesta. Največji in na|starejši atelje v mestu. naapvotl gli ko LIVARNA ZVONOV, MARIBOR. INŽ. J. ft H. BÜHL ■M « Božična DARILA! ;cia) Velika izbira zlatnine in srbrnine po najnižjih cenah F. Kneser Maribor9 Slovenska ulica 5. « 1091 Na izredni obini zbor Posojilnice v Gornji Radg ni registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v cedeljo, dne 24. decemora 1922 ob 8 urš zjutraj v zairužni pisarni. Dnevni re 1: 1. Spretne nrba pravil. 2. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bil sklepčen vrši se po določbah § 36 zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mtstu in po fsten dnevnem redu drugi občni zbor, ketera sklepa veljavno brez ozira na število zastopnih ddežev. V Gornji Radgoni, dne 10. dec. 1922 Načelstvo Kupim po najvišji ceni vsako množino Samskega lesa franko vagon vseh postaj Štajerske. Obvezne ponudbe prosim na naslov: HOROŠEC DRAGOTIN, lesna trgovina. Gorenje št. 7, Rečica ob Paki. 4—6 1006 umetni pod*bar in pozlati r v Mozirlu se priporoča za vsa cerkveno spadajoča dela, in sprejme takoj dva učenca pod ugodnimi pogoji. Cepljene irte ling, gutedl, dišeči traminec, ran-tol, tronta. Cene po dogovoru Oglasiti se pri Franc RauSl Ku-kova, p. luršinci. 5-911 Trgovski pomahik ta skladišče se sp-ejoce v ve-e-trgovini Ed. Supptas, Pristavi. 2—2 IC64 Kupim vsako množino okroglega lesa smreka ali hoja, 4 m dolga, franko vagon. Plačam takoj. Obvezne ponadbc prosim na naslov: A. Breznik, Celje, Pre-šernota ulica 22, 2—i 1085 Pffifla s« peseslvo tri četrt ure od trga Št. Jurij ob j. ž. eno minuto od velike ce.te. Obstoji iz gospodarskega po-sl.pja, »ečnjiv, tra.in.ka, ro dovitnega sadonostiika ia go :d«. Cena se iz?e v; Crnoiici St. 27. Sv. Juri ub j. ž. 1c86 3 1 Največja izbija božičnih davil v modni veletrgovini Maribor, Ah ks tndrova cesta 7 Damskih plaščev plašči večerne obleke spalna suknja krila bluze predpasniki spodnja krila damsko perilo Najugodnejši nakup Raglad za gospode zimske suknje modne obleke športne hlače šifon, cefir srajce *a frak spodnje blače nogavice, veznice samoveznice is svile in pletene,rokavi e,gamaše Kosti-ni za dečke raglati za dečke suknje za otroke m deklice, obltkee predpasniki perilo za otrobe in deklice, trikotaža volneni izdelki, šali čepice, sviterji, gamaše nogavice in rokavice Boe iz kožuhovine, jopice iz koie, kožni plašči, modno blago, flanela, barhent, šifon in platnsni izdelki po zmernih cenah. Velika zaloga vseh vrst čevljev z8 dame, gospode in otroke. Čevlji za doma, galoše in čevlji za sneg. Moderni čevlji za večer v fini izdelavi. •MMHNW ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA Podružnica v Mariboru, Začasno: Koroški cesta 1/1. Telefon 311. Bm\m: šiospehaoka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Oiakovo, Sarajevo, Somhor, Split, libenik, Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico fc* m V Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapltsl In rezmi skupno z efiiiiecljiini Iti K 80,000.000-, vloge RBd K 350,000000. Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje obrestovanje vloer na knjižice in v tekočem računu. Pio^illi^ prccfelalec mvm tmmtim loterlis» mmoMismnMii BBW^iiSXt'CK-rM ■m Gornjeradgonska občinska opekarnlška podjetja y Crešojmih in Borecih (prej last mesta Radgone) naznanjajo, 2—3 I0I9 le da imajo pri svojem opekarskem podjetju v BORECIH, postaja Križevci pri Ljutomera, na prodaj še večjo zalogo zelo dobro in trpežno izdelanih in oigaaih raznih opekarskih izdelkov, kakor: zarezno strešno opeko (Strangpfalz), opeko 'za tlakovanje govejih hlevov (lastesa bobrasto gladko strešno opeko, patentiran izum), vše vrste žleb h kov, drenažne cevi v vseh potrebni dimenzijah, izboru o žgano ročno in strojno zidno opeko, kakor tadi rame strešne nastavke in okraske luknjasto (zelo lahko) zidno opeko, pripravno _ za med- in nadzidje, -vse po zmemf h dnevnih cenah. V našem opecarniškem podjetju v BORECIH, katero je eno izmel najino ¡er:°iših in najpopolnejših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdeluje opeka tudi skozi celo zimsko sei~.no. Pojasnila daje in sprejema vsa naročila edino le Centrala občinskih opekarniškii? podjetij v Gornji Radgoni. Posojilnica v Gornji Radgoni hranilne vloge po 51 obrestuje od 1. januarja 1923 itzane vloge proti odpovedi ®tmstui& tudi vlila po dottavo?u Rase ;BSf*59 JSrWsbws «k. *